' T > i RA'.TČ A i EL J T.T (c. a m u ponedeljka. Naročnina: a l celo leto L 75.—, ▼ monautro 30 atot — OflUseina žalna prwtor» mm trgovske In obrtne o(Un L 1-—, za ««art-abiia L 1.50, ogase denarnih sarodor L X—> _ oglasi na prvi strani L 2.— 9. junija 1937. Storilka M Letnik Lil EDINOST UrednSkvo in upmvniJtro: Trst (3). ulica S. Francesco d"Assisi 20. Telefon 11-97 Dopisi na) se pošiljajo izklp^no nredniitra. oglasi, tekla-in denar pa npraraiitnL Rokopisa se ne miajo. Nefrankiraon piana se mm iprrjtr«it — Last, založbe in tisk Tiskarne « Edinost PodurednaStvo ▼Gorici: olica Giose* Cardncci St. 7. L n. — TsleL it. 337. Glavni in odgovorni urednik: proi. FUip Peric. Problem Trsta Tudi Trst iraa. svoj problem in ta jo zanj živi j enake važnosti Po vojni nastala nova gospodarska in politična struktura njegovega, zaledja je izpod-maknila tla njegovemu prejšnjemu blagostanju. Trst diiia danes sk&za ena sama pljuča. Iskati mora vedno novih energij gospodarskemu telesu v zameno za zmanjšano sposobnost zaledja, parirati mora novo nastali položaj z novimi kombinacijami, s pre ustroj itvijo in prenovitvijo trgovine in gospodarstva. Mi vsi, ki živimo v Trstu, čutimo, kako postaja življenje tu v povojni dobi vedno težje. Kriza je zadobila sedaj radi revalu-tacije lire še ostrejšo obliko. Vsi sloji, ki živijo v eni ali drugi obliki od trgovine, občutijo to. Življenje v prosti luki je bilo za konjunkturo trgovine v Trstu vedno najboljše merilo. P*xssta luka je preživljala svoj čas celo maso delavnih ljudi, ob ugodni konjunkturi je mogel vsakdo, drugače brez posla, najti vam mimogrede zaslužka pri razkladanju blaga. Danes vidimo pred vhodom v prosto luko zjutraj in po dnevu celo ma£o upraženih vozov, ki čakajo posla, ljudi, ki iščejo majhnega dela. In ti čakajo večinoma zastonj, kajti v prosti luki je dela jako malo. Naj govorijo številke. Pomorski in železniški promet tržaške luke je znašal: Leta ton % 1913 6,147.276 100 1919 2,857.431 46 V2 1920 8.106.827 0OV2 1921 2,893.411 47 1922 2.925 423 47V2 1923 4.071.406 66V4 192 i 5,841.430 95 1925 5,465.978 88% 4,7£5.076 77V2 la-ui 1927. je obdržal promet tendenco nadaljnja padanja. V prvih treh mesecih 1927 je dašal 1,207,488 ton v primeri z 1,279.633 ton v istem času lanskega leta. Tako je po statistiki bil letos promet le 73 % prometa v zadnji predvojni dobi. Vendar se mora še upoštevati, da je število prebivalcev sedaj precej višje kot pred vojno, posebno tudi da je mnogo kapitala bila na novo investiranega, da se je trgovska mornarica znatno povečala in da bi za obdržava-nje predvojnih življenskih razmer moral biti sedaj promet radi tc^ra večji nego pred vojno. Pomorski promet je padel sorazmerno bolj kot železniški. Danes ima povečana in moderno preustrojena trgovska mornarica v tržaški luki za okoli 30% manj dela kot ona manjša v predvojni dobi. Razume se, da ne mere radi tegu delati tako rentabilno in da mora biti jako občutljiva pri vsakem poslabšanju splošne gospodarske konjunkture. Brezdvomno ugoden pa je za tržaško mornarica še vedno potniški osebni promet, v fcatei^^im drži )Trat šo vedno prvenstvo med vsemi italijanskimi lukami. V Genovi je bil potniški promet prve tri mesece tekočega leta 36.451 oseb, v Nea-plu 188.290, v Trstu pa 317.932 oseb. Na tem polju ima Trst gotovo bodočnost in je ta postavka močna opora drugače večinoma pasivnih črt tržaške mornarice. Vladna politika za razširjenje trgovske mornarice in za ekspanzijo prek morske trgovine je v prvi vrsti valutna politika s ciljem zboljšati italijansko pla>-čilno bilanco ter tako postaviti lili boljšo podlago. Za vzgled služi lahko gospodarska zgodovina Angleške. Razvoja današnjega angleškega bogastva bi si ne mogli predstavljati brez prvovrstne trgovske mornarice; ta ji je bila vedno eden najvažnejših premoženjskih virov, z njo si je ona mogla ustvariti mednarodni prestiž in postaviti temelj za čudoviti razvoj trgovine in industrije. Ne le da Angliu j a ni plačevala tujinj ladijske prevoznine, ampak, plačevale so jih druge di-zave. Velike vsote, ki so na ta način prišle v deželo, so ne samo večale bogastvo angleških paropl ovnih družb., ampak so tudi tvorile podlago za ustvaritev velefinancijskih podjetij, s katerimi še danes Anglija obvladuje svet. Anglija ima kot boglata država močno pasivno zunanjetrgovinsko bi- lanco, uvala letno okoli 40 milijard lir več blaga i» inozemstva, kot ga ona tja proda. Ta ogromna vsota pa je izenačena v velikem delu ravno z denarjem, katerega ji morajo drugi narodi plačevati za prevažanje s trgovsko mornarico. Tudi Italija ima močno pasivo v zunanji trgovini, za katero je težko dobiti pro-tiuteži. In tu je misel vlade ustvariti čim močnejšo trovsko mornarico, ki naj prinese potrebne valute v deželo, da se kraje deloma njihova velika potreba v zunanji trgovini. Zraven tega bi imela pomagati industriji, odpirati nove trge in pove možnosti. Do sedaj se je ta politika vodila od strani vlade popolnoma smotreno in v zadnjih, letih so se dosegli rekordi pri spuščam nju novega brodovja v morje. Na mednarodnem prevoznem trgu je pa že leta kriza, ker je p2*eveč brodovja, med posameznimi paroplovnimi družbami je v teku večen skrit boj za prevoz. V takem stanju ne more biti položaj mnogo povečane italijanske trgovske mornarice na splošno preveč povoljen, posebno v zadnjem času, ko so se različni stroški radi revalutacije lire mednarodno mnogo zvišali ter tako zmanjšaj i njeno konkurenčno sposobnost. V boju prati vladajoči krizi v paioplovstvu se je vlada sedaj odločila za dvojno politiko: fuzijo vseh večjih paroplovnih družb v eno samo veliko, ki bi po kapitalu in tonaži bila ena največjih na svetu, ter za podelitev industrijske proste luke vsem večjim obmorskim mestom Italije. S tema dvema vprašanjema se sedaj bavi j o v podrobnosti zato postavljene komisije in ker se tičejo tudi tržaške luke, zadevajo ta vpra^ šanja tudi nas. Posebno industrijska prosta luka bi mogla malo poživiti mrtvilo v Trstu, ako bi se z njo dalo ustvariti nove konkurenčne življenja sposobne industrije, ki bi mogle nuditi prebivalstvu novih dohod kov ter tržaškim paroplovnim dr užbam novega dela. O tem bo mo o priliki več poročali, ko l>o za to postavljena komisija prišla do kakih zaključkov. Slej ko prej smo pa mnenja, da bi se Trstu moglo dejaaisko pomagati edino s kakimi izjemnimi ukrepi, po katerih bi se mu moralo dati kake posebne ugodnosti, ne ozirajoč se na druge luke, kar pa gotovo danes ni v namerah vlade. Dr. L a Mi Mirni Bilteni pred senatom Razprava o vprašanjih, ki so v zvezi z revalutacijo lire RIM, 8. (Izv.) Na svoji današnji seji je razpravljala visoka zbornica o proračunu finančnega ministrstva Prvi je posegel v razpravo senator Loria, ki je dejal v uvodu svojega govora, da se industrije i in trgovci neopravičeno pritožujejo nad revalutacijo lire. Ako je res, da so plačevali pred pričetkom naraščanja vrednosti lire nabavljene surovine in blago po višjih ce-nah, si bodo lahka odporaagii pri sedanjih in bodočih nabavah po mnogo nižjih cenah. Delavci se ne upirajo znižanju mezd, toda istočasno zahtevajo-da se znižajo tudi cene življenjskih potrebščin. Vzrokov krize, ki jo preživlja industrija* ne smemo iskati v revalutaciji lire-ampak v raznih nezdravih gospodarskih pojavih, ki se sedaj maščujejo. V valutni politiki sta mogoči samo dve poti, ali reva-lutacija ali pa popolna propast vrednosti denarja in nadomestitev sedanje denarne enote z drugo denarno vrednostjo. Srednje poti v valutni politiki so nevarne za gospodarski razvoj države. Kakor vse države - zmagovalke, se je odločila tudi Italija za prvo pot. Senator Mosconi razpravlja obširno o težavnem problemu reforme birokracije. Revalutaci-cija lire bo imela kot posledico tudi znižanje državnih, dohodkov. Ker trosi država za urad-ništvo 5.865 milijonov lir, to je skoraj eno tretjino svojih dohodkov, ta znesek ne sme porasti; zato je postopala vlada zelo modro, ko je iznSžalai draginj -ske doki ade državnim uradnikom. Toda to še ne zadostuje. Treba bo znižati tudi število dr- žavnega uredništva in latog—nn zboljšati njegove gmotna prilike. To znižanje se lahko dooHfrs ako se spremeni upravna uredba države. V to svrivo bi biLa potrebna temeljita revizija italijanskega upravnega prava, ki Je postalo skrajno zamotano veled neštevilnih zakonov, dekretov in pravilnikov. Sen Ancona pravi, da bo razpravljal najprej o proračunu to potem o revalutaciji liro in njenih posledicah. Poleg znatnega povišanja dohodkov, izkazuje proračun tudi znaten povižek izdatkov. Zlasti je sedaj velike važnosti, da izkazuje držanrni proračun prebitek. Zato je -'>rcba Zadnji poskusi v Beogradu mm UkvUaeifo spora s Albanijo BEOGRAD, 8. (Izv.) Vsa pozornost političnih krogov je še vedno posvečena sporu z Albanijo, ki je tvoril tudi danes središče zanimanja beograjske politične javnos-ti. Z največjim zanimanjem pričakujejo vsi politični krogi nadaljnji razvoj dogodkov. Zato je bil tudi današnji -dan v političnem oziru zelo živahen. Zunanji minister dr. Marin- _ x ., . _ -rm„ „kovič je dopoldne sprejel jugo-, proračun prebitek. Zatojfr^m K^e^eg^^odpravnika poslov za vsako ceno preprečiti n*ra*- y Tiranl gakoviča, ki se je vče-ftroiiA izdatkov. Sončo teira nrtr__, . ____.. n__^ čanje izdatkov. Spričo tega pričakuje, da prihodnji državni proračun ne bo izkazoval kar za dve miliardi več izdatkov, kakor jih je izkazoval sedanji proračun Vlada naj odločno nadaljuje zniževanje državnega dolga. Z revalutacijo lire je ubrala vlas-da pravo pot, ki bo prav gotovo privedla do velikih uspehov. Italija, ima preveliko število industrijskih podjetj. Ob zaključku svojega govora " poziva senator Ane on a vi o do, naj odločno nar dal ju je bitko za znižanje cen. Po nekaterih opazkah senatorja Riccija, je zaiključil predsednik on. Tittoni ob 19.40 sejo. Zveza iialiU!) MM ini Govora PireUija in Volpi)« na občnem zbora RIM, 8. (Izv.) Danes ob 14-30 se je pričel občni zbor zveze italijanskih delniških družb. Občni zbor, ki sta se ga udeležila tudi ministra on. Volpi in on. Beluz-zo, je otvoril z daljšim govorom predsednik zveze dr. Albert Pi-relli, ki je najprej opisal dosedanjo finančno politiko vlade, s katera on povsem soglaša. Italijanska narodna dolžnost je podpirati vlado pri njenem delu za cospodarsko ozdravljenje države, kakor tudi vlada vsestransko podpira italijansko gospo darsko okrepitev ter ščiti industrijsko lastnino. Navzlic sedanji gospodarski krizi morata italijanska trgovina in industrija ohraniti svoje dosedanje gospodarske pozicije in posebej Se svoje izvozne trge, pa četudi bi morali začasno delati z izgubo. V ostalem svojem govoru je popisal dr. Pirelli zgodovino zveze in njeno delovanje ter je poudarjal ogromno važnost Italijanskih delniških družb, v katerih lahko tudi skromni hranitelj: plodonosno naiagajo svoje prihranke. Za predsednikom zveze je dobil besedo finančni minister on. Volpi, ki je priporočal zboro-vaicem zaunanje v finančna politiko vlade. «Pomislite,» pravi minister, «kaj bi se bilo zgodilo z našim narodnim gospodarstvom ako bi bil naš denar v o-nem težavnem položaju, ki je vladal pred enim letom po vsej Evropi. Vsled slabotne vlaide bi prišel ob svojo vrednost. Naže narodno gospodarstvo bi bilo popolnoma uničeno. Je res, da preživljamo težke čase, tod« ti časi so polni nad v lepšo bodočnost. Od nas je odvisno, da premagamo sedanje težkoče ter napravimo iz sedanjih težkih razmer blagonosne čase, ki bodo dani po zaslugi fašimuu Zveza italijanskih delniških družb je bila ustanovljena leta 1910. Ob svoji ustanovitvi je štela zveza 181 Članic s skupno delniško glavnico 1;586^77.432 lir. Sedaj Šteje zveza 703 članice, ki imajo v celoti deinjfikih kapitalov za 16 ;989,123.132 lir. Iz teh številk je v zadostni meri razviden napredek, ki ga je napravila zveza tekom 16. let svojega obstoja in delovanja. Nod odloki. RIM, 8. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša kraljevi dekret z dne 19. maja 1927, št. 840, ki vsebuje predpise o pokojninskem postopanju napram e-nemu delu nekdanjega avstro-ogrskega državnega uredništva. —- Chamberlin in Leda sta predvčerajšnjim prispela v Berlin, kjer so jima priredili svečan sprejem. — Strahovita inih se je pripetila pri nekem petrolej-skem vrelcu na Romunskem. Nastal je požar, v katerem je 17 delavcev izgubilo življenje. raj ob 21.30 povrnil v Beograd. Danes dopoldne je Saković podal zunanjemu ministru obširno poročilo ter obrazložil ves zgodovinski razvoj dogodkov, ki so izzvali krizo in dovedli do preloma diplomatičnih odnoša-jev med obema državama. Kakor doznavaj o vaši novinarii z najmerodajnejš. mesta v zunanjem ministrstvu, potrjuje referat tiranskega odpravnika poslov v polni meri prejšnje informacije o razvoju dogodkov. Predvsem je bilo o tej priliki ugotovljeno, da so bile albanske oblasti dobro obveščene, da je bil Gjurašković v službi jugoslovanskega poslaništva. Jugoslovanski poslanik Saković je prepričan, da albanske oblasti pri Gjuražkttviču o priliki hišne preiskave v njegovem stanovanju niso našle nobenega dokumenta, ki bi ga mogel kakorkoli kompromitirati. Pač pa so oblasti pri preiskavi zaplenile del'arhiva j ugaslo venskega poslaništva, ki je bil shranjen pri Gjuraškoviču. Na vprašanje, s kakšnim razvojem dogodkov računa vlada, so dobili novinarji izjavo, da se jugosk>vea»ki uradni krogi nikakor nočejo prenagliti. Na Konferenca Intesparlaoncntazne unije v Pragi. BEOGRAD, 8. (Izv.) Jutri dopoldne ob 11. uri odpotuje v Prago jugodsoven&ka delegacija za interparlamentarno unijo, ki bo imela dne 10. in 11. junija svojo konferenco. Ob tej priliki se bo vršila ožja konferenca med zastopniki zavezniških in prijateljskih držav, ki se je bodo udeležili delegati Francije, Poljske, Čehoslovažke, Romunije in Jugoslavije. Na tej konferenci bodo delegati razpravljali predvsem o čim tesnejšem sodelovanju tako o priliki nasedanja interparlamentarne unije, kakor pri predstoječem zasedanju Družbe narodov. Jugoslovanski delegaciji nar čeljuje bivši zunanji minister dr. Ninčič, njeni člani pa so poslanci Budisavljević, Pavle Radič, Salih-Baiič in Krsta Ma-iič. Nocoj je imela jugosloven-ska delegacija daljši sestanek, na katerem so bile sporazumno izdelane smernice za praško konferenco int er pari am en t a i jn e unije. _ lioua romanska olsđu ln njen manif&st BUKAJtEŠO, 8. Kriza, ki je nastala po demisiji vlade g.en. Averescuja, se ne more smatrati še za rešeno, kajti vlada, ki jo je sestavil Stirbej, je samo provizorij na. Tvorijo jo: Stirbej, ki je ministrski predsednik in notranji minister ter vodi začasno tudi ministrstvi za finance in za zunanje zadeve; general Paul Angelescu je prevzel vojno ministrstvo; Stelian Popescu, ravnatelj lista «Universul», je pravosodni minister; Argentoianu je minister za poljedelstvo in vsak način bodo odložili vso zadevo še sa edvtt ali dva dni, ker je bilo rečeno, da ba morda Gjurašković vendarle izpuščen. Če se to v danem roku še ne bo zgodilo, potem bo zunanji minister dr. Marinković naprosil albanskega poslanika Zena bega, naj zapusti jugoslovansko državo, obenem pa bodo odpoklicani tudi vsi jugoslovanski konzuli v Albaniji. _ Rimski listi o lueeeicveasiLO-albanskem sporu RIM, 8. (Izv.) V zadevi jugo-slovensko-aibanskega diploma- tičnega sporei, se omejujejo današnji rimski listi po večini samo na priobčevsmje kratkih poročil iz inoBem»kth listov. Kratka članka te uredništva prinašata saimo «11 Gkjmale d'ItaJia» in «LTmpero». «11 Gfomale đ'ItaSia« zavrača poskuse nekaterih jugosloven, skih in inc«enw»kih Itstov, ki hočejo zvrarti odgovornost za spor na Italijo. «L'Impero» pa pravi v svojem kratkem uvodnem članku, da so velike evropske države one, ki so povzročile večje nemire na Balkanu. Ako bi ne podžgale balkanskih držav druge velike evropske države, tedaj bi ostal balkanski spor čisto lokalna belkan-ska zadeva, ki bi se na en ali -drug način soma po sebi razrešila. Seveda namiguje list s svojimi v ostalem popolnoma pravilnimi izvajanji predvsem na Francijo. _ D*. Mitnlrewtf pri kralju BEOGRAD, 8. (Izv.) Današnji dan ni prinesel nikakih pomemb nejših dogodkov. Popoldne ob 15. je odpotoval v Topolo zunanji minister dr. Marinkovič. Iz njegove okolice so se razširile vesti, da je ob tej priliki odnesel kralju v podpis večje število ukazov o imenovanjih in premestitvah velikih županov. Seja Jinomwinnk«|n ministrskega sveta BEOGRAD, 8. (Izv.) Danes popoldne ob 17. uri je bila sklicana seja ministrskega sveta, ki je trajala do 20. ure. Po seji so izjavili posamezni ministri novinarjem, da so razpravljali izključno le o resortnih vprašanjih. __ — Položaj v Mississipljevi dolini se ni nič izboljšal. Zadnja poročila govore o novih poplavah. v " ima obenem di Trieste* Don Artur Luxa, župnik v Pobegih pri Lazzarettu, ki je bil pred Časom predmet hujših napadov v tržaškem «Popolo di Trieste«, jfe svoječasno vložil proti imenovanemu listu tožbo radi razžaljenja in grožnje potom tiska. V torek se je začela tozadevna obravnava v četrti sekciji tukajšnjega kazenskega sodišča. Na zatožni klopi so sedeli kapetan Peter Almerigogna iz Kopra, Peter Pizziga iz Ponegov in inž. Ivan Me-nesini, tedanji glavni in odgovorni urednik Popola. Kapetan Almerigogna je koprski dopisnik tega lista in vsi članki, ki so dali povod imenovani tožbi izhajajo iz njegovega peresa. Začetek napadanja je treba iskati že v letu Dne 4. aprila 1926. se je v Pobegih vršil pogreb fašista Josipa Furlanich. Na tem pogrebu je prišlo do incidentov, katere je kapetan Almerigogna uporabil za razne hude očitke na račun župnika Luxe. Očitalo se mu je, da pridiga vedno v slovenskem jeziku, da podeljuje sv. zakramente v slo-vensk. leziku, da je dovolil, da se z nekega* groba, v katerem je zakopan vojni invalid, vzame trak v italijanskih narodnih barvali in da trdovratno pozdravlja vaščane — slovenskem jeziku. Kapetan Almerigogna se ni ustavil pri tem. Poročal je «Popolu», da je don I.uxa prosil g. Antea Scampiciiio, da mu dovoli uporabo neke cerkvice pri Pobegih v bogo-služne namene in da je v prošnji pripon i nil, da misli v tej cerkvici tupatam maševati v slovenskem jeziku. Don Luxa je baje — po informacijah kapetana Almerigagne dejal o on Mussoliniju: «Mussoli-ni?.~ Sarebbe ben-ito! (Mussolini?. Bilo bi dobro, da bi odšel!)« Pizziga je obtožen, da je Ščuval kapetana Amerigogna k nadaljevanju kampanje proti župniku Artur j u Luxa. Inženir Menesini mora kot bivši odgovorni urednik aPopola« odgovarjati radi objave člankov pod naslovi: «lncidenti v Pobegih», «Ah, trsti Don Luxa» in «Da spomnimo župnika Luxo». Ker se poskus sprave ponesreči koj v začetku, otvori predsednik jcav. Macri obravnavo. Začne se z zasliševanjem kape-: tana Almengogne, ki uvodoma pove, da je njegovo dopisovanje bilo izzvano le s političnimi razlikami med njim in župnikom Lu~xa. Pove, da je o priliki pogreba fašista Furlanich, don Luxa hotel na v«ak način odstraniti Petra Pizziga, ki je nosil faSistovski prapor. Primerja ▼ burnem besedičenju delovanje Don Luxe z delovanjem župnika Koširja, ki je bti po obtožen-čevem mnenju znan hrvatski agi- tator. Ve, da je bil don Luža zvest pristaš popolarsko stranke. Peter Pizziga pravi, da ga je Don Luža odstranil od pogreba fašista Furlanich, ker je on prej velel trem godcem, ki niso bili faftiati, da izstopijo iz vrat godbe. Toda drugi godci niso hoteli svirati radi tega. Inženir Menesini pravi, da je objavil le resnico, kakor mu je trdil kapetan Almerigogna. Don Luža pravi, da je pri pogrebu fašista Furlanicha prišlo do čudnega incidenta. Nakrat so štirje mladeniči, ki ao nosili krsto, postavili krsto na tla in se začeli kregati. Ljudje so začeli protestirati proti Pizzigu, ki je tudi nekaj kričal. Ko ga je Don Luxa skušal pomiriti, ga je Pizziga nahrulil z besedami: «Vršite svojo duhovno dolžnost in ne brigajte se za drugo. Dva poljska čuvaja sta prišla Don Luxi povedati, da pravi Pizziga po vasi, da mu ni dovolil župnik udeležbe pri pogrebu le radi tega, ker jc on nosil fašistovski prapor. Nekaj dni po incidentu so prišli v Pobege kavalir Romita, odvetnik Petris in kapetan Almerigogna, da preiščejo zadevo. Kapetan Almerigogna je ob tej priliki dal župniku Luxu klofuto. Ta mu je pisal in zahteval zadoščenja. Toda kapetan Almerigogna je odlovoril na vse l imenovano časopisno gonjo proti njemu. Predsednik: Vi ste pridigali v slovenskem jeziku? Don Luža: Da. Preje si je pridigalo v Lazzaretu le dvakrat na leto. Šele jaz sem uvedel pridigo v obeh jezikih. Faš-jo je ta moj korak celo odobraval. Predsednik: tn ste krščevali v slovenskem jeziku? Don Luxa: Ne, krščuje se vedno latinščini. Le tozadevne molitve sem vršil v jeziku starišev krščen-ca, kar je od cerkve dovoljeno. Don Luxa nato pojasni, da so trak v italijanskih barvah odnesli otroci. On je stvar javii dr. Marsi-chu in uvedel preiskavo. Nato je sam knpil nov trak. Predsednik: In besede proti N. E. Mussoliniju? Don Luxa: Se ne spominjam, da bi jih izrekel. Ako sem to dejal, je bilo brez slabega namena. Predsednik: Vi ste delili med župljane slovenske knjige. Don Luža: Da. Pošiljali so mi jih iz Gorice. Nastopi priča cav. Viktor Cecca-to, podprefekt v Kopru. Ta je bil povabljen v Pobege o priliki prihoda župnika Luxa. Ko jo izvedel, da bodo na slavnosti govori v slovenskem jeziku, ni hotel iti. Sele, ko so mu zagotovili, da bodo govori samo italijanski, je šel. Priča dr. Ivan Marsicfe, ki pojasni, da mu je don Luža o priliki, ko je izginila trobojnica z groba invalida Bombelli, dejal, da on ni bii poklican stražrti pokopališče. Zasliši se tudi tajnik koprakega smatra ko vso zadevo. Prišlo je na dan, da resničnih dolžnikov sploh ni Jbilo in da je Ferliigova izstavljala aama menice in jih seveda tudi podpis ivala. Abracicevi ni preostalo drugega, kot da stvar naznani. Toda nesreSa ne pride niitHur sama — Abracice-va ni imela niti ene pobotnice za izdane svote. Sreča v nesreči je bila, da je Fer-lugova priznala prejem denarja. Pravi pa, da je že vrnila precej denarja Abracicevi. Toda to dejstvo ni pomagalo Ferlugovi. Branil jo je odvetnik de Prati. Sodišče je po njegovem govora razglasilo razsodbo, glasom katere ss Ferlugova obsoja na 3 leta, 6 mesecev in 27 dnA ječe, 116 lir globe in poravnavo vseh sodnih stroškov. TELESNA VZGOJA L D. P. - Trst Tehnična seja se vrši danes ob 20.30. Na dnevnem redu so izredno važne točke. — Načelnik. Vesti z Goriškega Goriške mestne Testi Porotne razprave v Gorici Nadaljuje se razprava proti tržaškemu težaku Dodiču, obtoženemu, da je dne 1. avgusta 1-1. zadajvil svojo ljubico Domini-ko Ne nadi čevo in ji raztreščil lobanjo. Omenili srao, da je obtoženec, ko je bil prvi dan zaslišan, zanikal vse, tako dejanje kakor tudi svoje otoo&aje do umorjenega dekleta. Najprej predloži predsednik porotnikom krajepisu i načrt o-nega mesta, kjer se je dobilo drugi dan truplo umorjene «Lidije«. Porotnikom so se pokazali tudi nekateri predmeti, ki so bili z zločinom v posredni ali neposredni zvezi. Prebrali sta se nato dve izpovedi prič, m sicer Elize Hornstein, ki je bila prijateljica umorjene, in ZaniLa-tija. ki je bil z obtožencem drugo jutro skupaj in je vedel povedati a nflefrovem zadržanju. Obe priči so nista mogli povabiti k razpravi, prva, ker se je kot nadležna inozemka izgnala iz kraljevine, o drugem se pa sploh ni vedelo za njegov naslov. Eliza Hornstein je javila pri prvem zasttftanju, da je bfl Dodi2 ljubimec njene prijatelice, da je svojo ljukico pretepal in se dal od nje vairževati. Zasli£#o se nato trije vojaki, ki so ob času, ko se j« moral izvršiti umor, imeli ponočno strežo in 90 videli prej Lidijo iti dvema, vojakoma v gozd, iz katerega so se začuli kmalu potem obupni klici. Pri popoldanski razpravi ao se zaslišale Se druge priče, ki pa niso izpovedale posebnosti. Obtoženec Se vedno zanika svoje dejanje.__ pričakujejo, ker so mu vse cerk- der je ustrelil trikrat na Man- fašja, odvetnik Petris, ki župnika Luxo za odfFOVornega za vso politične incidente v Pobegih. Pričanje odvetnika je precej zanimivo. Pravi med drugim, da so fašisti v Pobegih lepo sprejeli Župnika Luxo, toda ta da se je kmalu začel družiti z najbolj razvpitimi elementi slovenske narodnosti. Na zahtevo, naj pridiga v italijanščini, je baje don Luxa odgovoril, da ne bodo Slovenci, tudi ko bodo dofcro, poznali italijanski jezik nikdar hoteli govoriti italijanski in da je Slovencem dala pravico poslušati službo božjo v slovenskem jeziku že Avstrija. «Je v cerkvi — deoet le* po priključitvi — še vedno križev pot v slovenskem jeziku!« pravi proti koncu priča. Priča Bazilij Basseggio mora pričati o besedah o Mussoliniju. Dr. Gambini pravi, da obžaluje, da se Don Luxi očitajo take stvari. Don Luxa je bil intimen prijatelj sina priče Pija. Zato izključuje protiitalijansko mišljenje Don Luže. Zaslišanih je še več prič, ki so pa v splošnem brezpomembne. Govoril je nato odvetnik Bonis, ki je zastopal župnika Luxo in je dokazoval, da ni bilo dokazano Don Luxi ničesar in je zahteval obsodbo obtožencev. Toda državni pravdnik cav. Gar-gano je predlagal sodišču oprostilno razsodbo. Po govorih braniteljev odvetnikov Rina in Pontonija je sodišče razglasilo oprostilno razsodbo z motivacijo, da je bila resničnost člankov s pričami dokazana. IZ AVSKIH VASI Čudna izposojevalnica Borba za kruh privede človeka večkrat precej daleč in neredko celo na — zatožno klop. Da je to resnica, bi zamogla pritrditi Ange-lika Ferluga, dobra prijateljica Katarine Abracic, ki je imela poleg drugih tudi dobro lastnost, da je imela pod palcem precejšen kupček bankovcev. Ferluga je skušala pripraviti prijateljico, da začne izposojati denar na precej visoke obresti. Abraciceva je v upanju na lepe dobičke sprejela predlog prijateljice in izdala kot posojilo v manjših zneskih svoto 7100 lir. Toda Ferlugova ni predstavljala Abracicevi ljudi, ki so potrebovali posojilo, pač pa je bila neposredna posredovalka pri teh kupčijah. Sprejemala je od Abraciceve denar in ga izročala poznejšim »dozdevnim* dolžnikom. H »o izstavljali menice, ki jih je Ferlugova vestno izročala Abracicevi Toda vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije. Prišlo je, da je prva menica zapadla, ne da bi se Ferlugova pobrigala za plačilo. Abracicevo ie zaskrbelo — preiskala ie nekoli- Davtea MesievaUHea v SClZzSL. Ni malo vrst davkov, katere in ara naš vipavski kmet odraj-tovati davčnemu izterjevalcu ali pa njegovim drobantom. So razne vrste davki, potem dokla-de k tem davkom, občinske in deželne in končno Se razne občinske davščine. Obvestila, plačilna povelja in pa opomini so raznih fcarv in oblike, dolgi, Široki, Četver okotni ki tako dalje; Pa £e eno «dobro« lastnost imajo ti listki. Nerazumljivi so, Jter so vsi napiaani tako hlastno, tistih par črk je tako vrženih aa papir, da ničesar ne nazberes « njih. Bereš in bereš, pa nikjer razsvetljenja Si priprl ^ vek, pa daš čitati te razne davčne opomine inteljgentnejCta ljudem, ki so napravili visoka gole. Pa jih le v aramoto ■praviš. Ofcmejo list aem, obrnejo list tja in nič niso bolj pameto. Živ krst se ne sporna v teh listih. Ne veš koliko si plačal, koliko irnaž plačati, karii*o boj plačal, ne veš koliko imaš teh listov, no kateri so od^ teg-a, ne kateri od onega leta. Stojiš ilca «frderban dchtaa'» s šopom teh nesrečnih papirjev v roki in nfi veš, kaj bi z njimi. Pa še nekaj se dogaja, kar m ti bilo v drugih prilikah v vesolje, v teh ti je pa le v jeao Plačaš izterjevalcu gotovo plačilno povelje in dobiš gotovo pobotnico, ki se U pomeša med ostale številne davčne papirje. Pa itak ne veš, kaj in kak obrok si plačal. Pa tudi na davčni ter je val niči ne vedo, ali pa nočejo vedeti, kaj so ie poterjah, zato je polno slučajev, ko davC-na izterjevalnica ponovno terja že plačane zneske. Terja, kmet ne plača, terja z opominom, kmet kar nič ne plača, sledi nato eksekutivno poveljo sekvestra in dostikrat v takih slučajih privleče na dan kmet pobotnico o že plačanem davku. Premnoge je taka dobro shranjena pobotnica rešila pred sekvestrom. Čudno je pri celi stvari to dvakratno terjanje že plačanih davkov. To priča o dvojih možnostih: ali da niso knjige izterje-valnace v redu ali pa kaj drugega Tudi iz drugih oknjev rttthno podobne pritožbe o dvakratnem ter rani u že vplačanih zneskov. Zato ponavljamo zopet nasvet našemu kmečkemu davkoplačevalcu: Shrani prav vse listine izt erj evalnic e, obvestila, opomine, pobotnice, vsak letnik sa-ae, plačane pobotnice, neplačane &apet posebej. Napravi si posebno papirnato listnico za te listine, katere hrani na varnem pred otroci, ognjem in umaaa-nostjo. IZ GHAHOV8KE GRAPE Na Koritnici se je obesilo priletno dekle, Kramar jeva po domače. Najbrže je napravila ta nesrečni korak v hipni duševni zmedenosti. Vaščane je srilno pretresla ta novica, ker niso navajeni samomorov. Dela na bukovski cesti napredujejo ; končno so vendarle sprevideli, da ne zadostujejo navadna popravila, ampak da je že potreba temeljite&ih poprav, posebno ker je zemljišče, po katerem vodi cesta, ruši j ivo in pa ilovnato. Letina kaže še razmeroma dobro m žive ljudje čisto v upanju, da bodo vsaj prihodnjo zimo laže prebili kot preteklo. Glavni dohodki po nekaterih vaseh so pa le oni, ki jim jih priskrbi mlekarna potom prodaje masla katero se vedno drži okoli 17 lir kilogram. CERKNO Pri — v celi naši okolici oziroma v celi na£i občini pri vseh ljudeh se žalibog pozna, da se ie ne zavede jo oziroma ne pomislijo, v kake kritične Čase stopamo. Povojna doba je naše ljudi kolikor toliko pomehkuži-la. Ne pomehkužUa — hočem reči imzvadila. Kdo se ne spominja leta 1919., in še par polnejših let, ko so vsi ljudje imeli denar in ga aapra/vkiali kar na debelo, kakor, češ: «nikdar nam ga ne bo zmanjkalo«. Ne mislim s tem, da so hoteli res zapravljati- Ne! Toda, razsoden m varčen gospodar je v takratnem času znal ceniti denar in ga je lepo prihranil aH pa obrnil v dobre strani v prid svojega gospodarstva. Koliko jih je pa bilo, ki sploh niti malo niso pomislili v naprej, in danes so brez — skoraj bi rekel — popolnoma brez denarja. In danes biti brez denarja je hudo. Zakaj? Zato ker za enkrat ne moreft on nikoder pričakovati dohodkov. Lesna kupčija, edini vir kupčije v naših krajih, je popolnoma zastala. Pri živini je cena tako nizka, da ne maraš prodati. Tisto malo mleka, ki ga neseš v mlekarno, ti donese komaj toliko, da s silo rineš naprej z drufeno. In davek? In občinske doklade, ki v naši dbčini niso ravno majhne ? Upafl, da ti bo letina dobro obrodila in da se bodo s tem časi zboljšali. Res, skoraj bi rekel, edina tolažba, katero moreš s krvavimi žulji podpirati in z lastnim potom zalivati. Zato ti je noobhodifco potrebno, da danes izpregledaš in da se omejiš res samo na one potrebščine, katere so ti neobhodno potrebne in da vsako stotinko stokrat obrneš, preden jo izdaš. Naučimo se vendar Že enkrat varčevati. In ravno mladina, ne pozna tega pojma. Cigareto za cigareto, četrt vina se vrsti, dokler m malo veselja v butici in potem pa v arest, čemur sledi denarna globa. Bridka resnica. In vse to samo iz lahkomišljenosti. Zvečer sedi rajši za mizo in čitaj časopise, katerih v nobeni vasi ne manjka, in koristilo ti bo, ko boš čital o današnjem gospodarskem položaju, o zboljšanju lire in o življenju po svetu. Tisto liro, ki boš na ta način prihranil, uvrsti med druge lire, katere boš prihanil druge večere in v dogledne m času boš imel znesek, na katerega boš lahko ponosen. Seveda lahko naložiš denar v hranilnico, kjer se ti sam dobro obrestuje. Upoštevaj pregovor: kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača! Kakor je bfio že večkrat v «Edinosti« objavljeno, imamo v Cerknem novega komisarja, ki se je pa ie poprej — ker je že več časa v Cerknem precej akli-matiziral na naš krai. Liudje Ijanske razmere že kolikor toliko znane, da jim bo šel v vseh oeirih kolikor mogoče na roke, kar moramo do danes tudi pri-poznati. Edino, na kar moramo opozoriti, bi bilo, da se občina, oziroma on nekoliko zgane, da se vsaj za silo uredijo ceste. Gesta Zelin-Cerkno je v takem stanju da Bog pomagaj. Človek mora paziti, da se ne prekucne v jame, katerih je vedno več na cesti. Posebno vozniki, avtomo-bilisti se pritožujejo, da kmalu ne bodo mogli več voziti, ker se bojijo, da obtičijo. V takem stanju je tudi par drugih cest oei-roffltt občinskih voznih poti, za kaitere občina tudi dobro ve, in upamo, da jih v najkrajšem času popravi. SV. LUCIJA OB SOČI Ob dirkališču ftn cesta bras gospodarja Hvalevredna je akcija, ki jo je započel naš g. poteštat. Ustanovil oziroma obnovil je olepševalno društvo, ki naj bi skrbelo za lepoto vasi. Društvo je v letošnji pomladi nasadilo v vasi in bližnji okolici mnogo drevja "-ravljeno je baje tudi, da se na prikladnih mestih postavijo klopi trudnim letoviščar-jem, ki posečajo v obilnem številu v poletni sezoni našo vasico. Do tu bi bilo vse doi>ro in na mestu. Ni pa prav, da se nobeden ne briga, da bi se kaj u-krenik) za odpravo velikega zla. Avtomobili, katerih drvi skoči našo vas vsak dan precejšnje Število, bi morali voziti skozi vas vsekakor z zmanjšano brzino. Kaj se mora res, kakor je pač povsod običaj, prej pripetiti nesreča, ki komaj izmoiri činitelje in jih prisili do pametnih ukrepov? Saj vendar ne leži Sv. Lucija na dirkališču v Moozi. Gospodje, ki imate oblast, ukrenite potrebno, da se z zmanjšano hitrostjo avtomobilov omeji oziroma od nravi vsaka nevarnost. Vsaka stvar na tej božji zem-Mi hna svojega gospodarja, samo cesta, ki pelje čez betonski most na rampo svetokicijake postaje, je brez gospodarja Cud-ito, da se tistefea koščka nobeden ne usmili, da bi ga kolikor to-iiko uredil in popravil. Velike jame na cesti obujajo spoamii, da so okrog svetolucijske postaje granate, in nehote se spomniš " vetovne vojne in vseh njenih p.rozot. To nevarnost občutijo najbolj cerkljanski in idrijski šoferji, ki vozijo les na rampo. Pravijo, da bodo prisiljeni izpre-meniti obliko svojih avtomobilov, in sicer v «tanke», ki pojdejo m zdrže črez to nezakonsko cesto brez vsake težave. Prav lahko bi nasula železniška u-prava vsako leto par kubičnih metrov gramoza na cesto in s tem bi bilo odpravljeno vse zlo in vsa ona divno romantična jezera, ki nastajajo na omenjeni cesti ob deževnih dneh, bi izginila. IZ BAŠKE DOLINE Občinski zdravnik Ni je najbrž na vsem Tolminskem doline, ki bi bila v vsakem oziru tako zapuščena kakor je ravno baška. Ne pravijo ji zastonj «Grapa». Ako bi ne imeli železnice, bi bili sedaj popolnoma odrezani od vsega sveta, — Največ trpimo pa v sanitarnem oziru. Skoraj vse manjše občine imajo svojega zdravnika.ki ima sedež v občini. Naia grabovska obfema, ki je pa ena izmed največjih na Tolmiaskem, ni deležna te dobrote. Občinski zdravnik ima svoj sedež pri Sv. Luciji. kjer ga na prav za prav ne rabijo, ko so Sv. Lucijanom dva zdravnika na razpolago v neod-dačjenem TohiT.nu. Obračamo se do g. poteštata, da ukrene vse potrebno, da dobimo zdravnika v svojo sredo na Grahovo, ta&o da našim bolnikom ne bc notreba prej umreti kot dobe zdravniško pomoč. IDRSKO FRI KOBARIDU Drmžin&ka drama. V naši vasi se je zgodila v nedeljo popoldne strašna družinska drama, ki je pretresla ne le domačine, marveč vso okolico. Bilo je po tretji uri popoldne, ko so se zaslišali iz gostilne, ki jo je bil dal prejšnji lastnik Ivan Sovdat pred kakimi tremi meseci v najem, streli. V gostilni je bilo več °x>stov, mnogi so igrali karte. Nenadoma pristopi k i-gralcu Ivanu Mani redi, 31 letnemu fantu, posestnik in bivši gostilničar, že prej omenjeni Ivan Sovdat, in pozove Manfredo, naj takoj zapusti gostilno. ManJreda je na ta poziv molčal, obrnil hrbet ter je sedel k drugi mizi. Nato je zapustil Sovdat navidezr no miren gostilno, a tedaj je šel po samokres v svojo sobo. Ni minulo dolgo, ko se je Sovdat zopet Ttrikazal pri vratih, od ko- fredo, ki se je zgrudil težko rut* njen na tla. V tem je priđla IK kuhinje Sovdatova žena Roealfc ja, da pogleda, kaj se je bilo agfr. dOo. Ko je prišla do vrat, je nje«* mož tudi nanjo streljal, in sicefi je izstrelM dva strela. Oba iv* njena, Manfredo ki Rooalijo, so odpeljali takoj nato ljudje V bolnišnico v Videm, kjer je Man» freda W pondeljek zjutraj ob 4.15 umrl. Glede Sovdatove žene so izjavili zdravniki, da upajo z gotovostjo na njeno okrevanje. Vzrok temu dejanju je bila ljubosumnost. Sovdat je videl v Manfredi svojega tekmecu. Baje je radi tega dal svojo gostilno v najem, samo da bi s tem omejil po sete Manfredove v njegovi hiši. Sovdat se je po dovršenem činu sam javil orožnikom v Kobaridu. IZ ŠTABTDREŽA. •Podpiranje Jetike*. «Boj proti Jetikl*. Ali ste že kedaj sliSali da je gospodar dal zidati hi&o in, kar so delavci po dnevi zazidali, je sam dal po noči podreti? Vsem sj »• ♦ «dolo Čudno to vprašanje, a je vendarle potrebno. Nekateri si bodo mislili, da »e to zna goditi v indiji-Koromandiji, kjer se cedi med in mleko. Ne! Zalibog to se godi ie nekaj Časa v Štandrežu. Ves dolgi letošnji pust se je plesalo v neki zatohli dvorani. Mladina se ie vrtela — pila in vpila —, požirala prinešeni cestni prah pomešan s pljunci pijancev in zastrupljala svoja že itak ne prav zdrava pljuča. Cele črede ubogih — mladoletnih fantov (brez spremstva starišev) so tavale pijane po vasi Crez noč in iskale v pocestnih jarkih pondeljkovega jutra. Koliko meh-kužnosti in nevidnih bolezni se }• vsesalo v ta mlada te4esca, katerih posledica bo — hiranje — jeiika. Kje imamo in kje bomo imeli največji odstotek za jetiko umrlih ljudi v Italiji? Pri nas! Julijska Benečija je ta nesrečni kraj, v katero je vključen tudi Standrež. V postu je mladina počivala. Na binkoštno nedeljo in pondeljek — torej dva dni zaporedoma — so sa spet odprla vrata tiste dvorane «Sala da ballo». Plesalo in vrtelo se je še precej in podpiralo jetiko — zunaj po cestah so se pa prodajale cvetice za boj proti jetiki. Kakšen kontrast! Sedaj me mogoCe vsak razume, kako je to mogoče, da gospodar po noči podere, kar je po dnevu sezidal. Čudim se zelo oblastvom, da izdajajo toliko dovoljenj z«. plese, medtem ko prvi minister zaukazuje odločno največjo varčnost pri najmanjši stvari. Ples je iz zdravstvenih ozirov zelo škodljiv telesu, zraven pa povzroča mizerijo. Vrtaj zemljo oče m preobrača] jo, sežgan od vročine in poten od nog do glave, da daš sinu denarja za vino in ples ter da kupi* hčeri svilenih nogavic m pa k»atko krilce. Doma pa misli in tuhtaj, kako boš plačal davke. Bedasto, a resnično! Kje pa morala! — nravstvenost je mladina že pokopala za sosedov plot. Ne govorimo več o plesu, studi se aii, vendar pa je potrebno da dam par nasvetov, ki bodo in so bili vedno ne samo boj proti plesu, ampak tudi pot k izobrazbi: Naroči za sina, hčer strokovnih gladil - leposlovnih knjrig, ki nam jih nudi toliko posebno sedanja doba. Le poglej malo na člane «Braluega in pevskega društva« in videl boš, da jim ni vsaka reč tuja — če jim das v roko. Vsi ti pridno čitajo časopise, knjige in strokovna glasila; urijo se v petju in nastopih v raznih ifrrah. Poslušajo večkrat zanimiva predavanja ki jim širijo obzorje v spoznavanju raanih strok. Le izjemoma se sliši, da je bila ta ali oni pri plesu. Ali si slišal kako lepo so peli v pondeljek popoldne v Pe^mi? Ali ti ne raja duša v veselju, ko vidiš koliko moči je še v njih?! Zato pa uči sina — nepridiprava posnemati — le po tej poti ta odvadiš zatohlih in smrdljivih dvoran, kjer ima pohujšanje svoj brlog. FEVBIA Prireditev. Mlado, na novo obnovljeno pevm-sko društvo, je umelo z lastnim nastopanjem ter s sodelovanjem sosednih bratskih društev ustvariti program, ki ni prenasitil ne ~ -vo-jim pevskim delom in ne razdol-gočasil s svojim dramskim delom. Edino kar ni spadalo popolnoma v okvir čisto slovenskih domačih pevskih in dramskih točk programa, so bile čisto v tujem duhu izvajane glasbene točke tekom odmorov po nekem godbenem krožku iz Solkana. Glede petja bi omenili čisto na kratko sledeče: Pevmski zbor ima dobre glasove, le pevovodji se bodo morali bolj podvreči, da ne bo šepanja v tempu kakor ob tej priliki. Zboru iz Njivic se pozna, da se pridno vadi. Da se stvar še bolj izpopolni, naj si zapomni veak pevec, da mora slišati celi zbor, ko poje, in ne samega sebe. Pridni so tudi Solkanci, veliko dobre volje je pri njih. Pri obeh pesmih, posebno pri drugi je bil način podajanja pesmi le prepočasen. Pevovodja ae je trudil z gestami, da bi spravil pesem v živahnejii tempo, a pevci in to velja tudi za prejfcnja dva Aara in za veČino nafiih zborov, se ne zmenijo za pevovodjo. Niti eden ni dvignil oči od not. To je napaka, ki se je moramo na vsak način «23HNOST» otresti. Pa brez not na oder. Pesem naj se izuči z notama popolnoma na pamet, pa bo šlo. Zbor iz Čtandreža je pa res eden izmed najboljših v goriški okolici. Pevovodja jih vodi in oni gredo za njegovimi kretnjami, ženski -zbor mu je docela poslušen; ko bo dosegel tudi pri moškem zboru, da ne bo tudi posameznika, ampak da se bo vse zlilo v enoten končni akord, bo zbor na višku. Pri goriškem pevskem zboru se je poznalo pomanjkanje moških glasov; drugače je bila prva pesem res dobro zapeta. Tudi začetek druge je bil dober, ne pa druga polovica. Basi so nekako disorijentira-ni guncali za ženskim zborom. Žalostno je, da Gorica premore samo tistih par požrtvovalnih moških glasov. Kje so ostali? Kratka Remčeva trodejanka «Vžitkarji» je bila podana nad povprečno mero navadnega igranja /Kideželskih odrov. Kostumiranje dovolj dobro ter tudi izgovorjava pri prvih dveh dejanjih dovolj glasna za tako odprt prostor. Premalo so pa bile razgibane geste pri iztiskali, kjer bi ne smele samo podčrtati samo izgovorjeno besedo, ampak tudi živeti svoje življenje vedno premikajočega se človeka. To igro prav toplo priporočamo za vse mešane prireditve radi aktuel-nosti obravnavanega predmeta v naših krajib in pa radi njene krat-kosti. Ker že živimo v dobi in znamenju znižanja cen, moramo omeniti da so bile cene v veselični krčmi daleč proč od tega bodisi glede pijače bodisi glede jedače. Prireditelji vseh naših podeželskih prireditev morajo skrbeti, da obiskovalci tudi v telesnem oziru ne nalete na neugodja, ki bi jih kasneje odvrnila od prireditev. K popolni organizaciji vsake prireditve spada tudi dobra postrežba. IDRIJA Živinorejska razstava Dne 21. avgusta, t. 1. se bo vršila v Idriji prva živinorejska razstava za vse občine, spadajoče pod idrijski živinozdravniški konsoreij, za katero, lahko rečemo, vlada že danes veliko zanimanje. K razstavi bo prepuščena goveja živina izključno novovpeljane beljanske pasme, ki se je v našem kraju izborno obnesla: prašiči in ovce izboljšane pasme, ter ovce novovpe-Ijane bc-rgamaške pasme. Pridnim živinorejcem so določena za razstavljeno pro-vrstno živino razna darila, ki jih bo razdelila nalašč zato sestavljena nepristranska komisija. Priobčujemo natančen si>ored in seznam določenih daril. I. Goveda. Vrsta I. Plemenski biki Razred A) - Biki od 6 do 12 mesecev: I. durilo L 200, II. darilo L 150, III. dve darili po L 75. Razred B) - Biki od 12 do 18 mesecev: I. de rile* L 150, II. darilo L 100, III. darilo L 50. Ruzred C) - Biki od 18 nieso-cev naprej: I. darilo L 120, II. darilo L 80, III. darilo L 50. Razred D) - Uvoženi biki: 6 daril po L 50. Vrsta H. Plemenske telice in krave Razred A) - Telice od 6 do 12 mesecev: I. darilo L 200, II. darilo L 100, III. darOo L 80. Razred B) - Telice od 12 do 20 mesecev: I. darilo L 200, II. darilo L 150, III. dve darili po I. 50. Razred C) - Junice od 20 mesecev naprej: I. darilo L 200, II-darilo L 100, III. dve darili po L 50. Razred D) - Krave od 30 mesecev naprej, breje ali s teličkom: 1. darilo L 200. II. darilo L 150, III. tri darila po L 100. — Za omenjene vršit so poleg denarnih daril določene še 1 velika srebrna kolajna, 1 bronasta ko- lajna, 1 diploma In 1 častna diploma. Vrsta HI. Prašiči. Plemenski mrjasci. Razred A) - Mrjasci do 1 leta starosti: I. darilo L. 100 in srebrno kolajno, II- darilo L 50 in bronasto kolajno- Razred B) - Mrjaeci nad 1. leto starosti: I- darilo L 100 in srebrno kolajno, n. darilo L 50 in bronasto kolajno. Plemenske svinje Razred A) - Plemenice od 1-leta starosti: I. darSo L 150 m srebrno kolajno, II. darilo L 80 in bronasto kolajno, III. darflo L 50. Razred B) - Svinje nad 1. leto starosti ali z mladi'či: I. darilo L 100 in srebrno kolajno. II. darilo L 80 in bronasto kolajno, III. darilo L 50. Vrsta IV. Ovce (v skupinah) Bdim razred, skupine po najmanj tri glave (ovni in ovce) I. darilo srebrna kolajna, II. darilo bronasta kolajna, III. darilo bronasta kolajna. Poleg navedenih daril bo dobil tisti, ki dobi dve prvi darili, velik srebrni ščit, dar tvrdke F. X. Goli. Živinorejec, ki bo razstavil najlepšega doma. izrejene-gri! bika. tudi srebrn ščit. dar g. dr. Ver Me h a., vodja kmet. pot. urada v Idriji. V izložbenem oknu trgmine Goli so poleg navedenih daril razstavljene kolajne, katere so do sedajj darovaii: Mestna občina Mrijska 3 srebrne, 1 bronasto kolajno; občina Dole 1 srebrno kelajno; tvrdka Goli 1 srebrno, 1 bron. kolajn©: Štefan pl. Premerstein 1 srebrn«, 1 bronasto kolajno; dr. De Franceschi Luigi 1 srebrno, 1 bronasto kolajno; Josip Grilc 1 srebrno; Josip Šrecj 1 srafcrno; Karel Tre-ven 1 srebrno; Božiček (Sp. Idrija) 1 srebrno in Franc S tokar 1 srebrno in 1 bronasto kolajno. Zgledu omenjenih se bodo pridružili gotovo še razne korparai-cije in posamezniki- Ker bo razstava združena z velikimi stiafl ki, se radevoljno sprejemaj® tudi denarni prispevki. Natančnejši program in pagoje objavimo kakor hitro dobimo toeaderv-na potrebna -zjasnila. Opozarjamo naSe živinorejce, da se že takoj pričnejo pripravljati, da bo nudila razstava oaao korist, kateri je namenjena; namreč, dvginiti ugled naše živinoreje in zbuditi kmetovalcem ljubezen in zanšnanje za izboljšanje te naše najvažnejše gospodarske panoge. Vsak živinorejec — čeprav ne bodo mo^rli biti vsi obdarovani — naj bo ponosen, da se bo smel udeležiti rastave, h kateri bo pripuščena, le najboljša živina; kajti vsa. na razstavo pripuštena živina bo poprej na domu pregledana od strokovnjakov; zaao bo do val jen je razstaviti svojo živino za živinarejca ie samo na sebi prvo priznanje. Znanost žn mnetntst B PortBB8CU imtin V svojom članku o našem nebu v juniju, kjer je tiskarski škrat na več mestih po svoje zagospodaril, sem omenil, da nam napovedujejo za drugo polovico meseca obisk znanega kometa Pons-Winnecke. Svoječasno je pojavljanje kakega kometa silno razburilo duhove. Prorokovali so si iz tega vojno, kugo in druge nadloge. Le enkrat je bila repatici določena ljudem dobrodošla vest, ko je namreč pokazala modrijanom iz vzhoda pot v Betlehem. Sicer pa so zadela ta prerokovanja vedno pravo, kajti od Kristusovega rojstva do 1. 1800 je bilo e prostim oCesom vidnih kakih 500 repatic, torej povprečno vsako četrto leto ena. In v fctirih letih je gotovo kje izbruJtadla vojna, razsajala kuga ali druga nadloga pretepala ljudstvo. Tudi danes se nam obeta vojna, in sicer kar Jz več krajev naenkrat. Kuge eicer ni pač pa tare nas še hujša nadloga Toda danes na pripisujejo več krivde kometom; kajti odkar opazujejo bolj natančno nebo, opazijo s prostim očesom vsaj po eno repatico na leto; daljnogledi pa nam odkrivajo letno kar po pet in šest in celo več takih neljubih gostov. Toliko vojn pa vendar ni. Radi tega je pred kratkim neki hudomušni astronom iskal vzročno zvezv med —danjo splošno bojevi tost jo ljudi na Zemlji in ojafce-nimi pegami na Solncu. Ker je torej strah pred repatica-mi neutemeljen, se jim brez nevarnosti približamo in jih natančneje razmotrivamo. Do konca 16. stoletja so smatrali repatice za svetlobne pojave v zemeljskem ozračju, od tedaj dalje pa jih smatramo pravilno za nebesna telesa, ki se za kratko, dobo pojavijo na nebu in nato zopet izginejo. Repatice, ki jih lahko vidimo s prostim očesom, kažejo v bistvu tri različne dele. ki pa niso strogo ločeni drug od drugega: jedro, njega obdajajoči plašč in rep. Jedro je podobno navadnim zvezdam ali planetom in ne kaže nobene posebnosti, ki bi vlačile splošno pozornost nase. Plašč ali koma je meglena ali parasta masa, kj obdaja jedro okoli in okoli, in koje svetlost se izgublja od jedra navzven. Roma je veliko večja od jedra in doseže tudi lahko velikost Solnca. Sicer se pa koma manjša, ko se bliža komet Solncu, in se zopet veča, ko ee oddaljuje. Jedro in plašč tvorita repatijtino glavo. Rep je pravzaprav podaljšek kome in se prikazuje kot medlobel svetlobni trak, ki se širi z naraščajočo razdaljo od glave. Posebno značilno je, da je rep pri vseh kometih z malimi izjemami obrnjen od Sol n ca proč. Rep je tudi lahko racoepljen v več delev. Polfin« njegova pa je lahko različna: so kometi s komaj zaznatnim repom, pri dru^h pa se raztaaa. rep kar po celi polovici nsfcesnega svoda. Kometi, ki so vidni sama z daljnogledom, po večini ne kažejo te značilne oblike; največkrat prevladuje pri teh koma na račun zrna in repa. de niso torej repatice svetlobni pojavi, temveč nebesna telesa, gre za to, da se določi a jih tir. Že leta je Borelli izrazil mnenje, da mora biti kometov tir parabola. Pravi dokaz je pa prinesel še le I. Newton s svojim zakonom o splošni gravitaciji. Tudi kometi krožijo kakor planeti okoli Solne a. Toda dočim so t »niče planetov skoro kretnicam enake elipse, se gibljejo kometi na zek> oploščenih elipsah ter na paralelnih in celo hipegfcolnih tirnicah. Oblika tira zavisi od kitrosti, s katero se telo suče okoli Sohica. Ako bi se telo v raadalji Zemlje od Solaca sukalo s hitrostjo 42 km na eekuado, bi oklalo parabolno pot. Zemlja, ko;e hitrost je manjša, nadaljuje svojo pot na elipsi-Telo s večjo hitrostjo bi ae gibalo na mperfeuineaii tiru. Kometi, kojih tir je resnično pa-rab o i en, iogiiicjo po enkratnem pojavu v neskončnost; dočim bi %e morali kometi z izrazitim elipti-čnrmtirom povračati v enakih presledkih. Od priblttfio 1690 do eedaj opazovanih kometov jih ima ena osmina eliptičan tir. Toda ne pri vseh teh kometih niso še ugotovili povratka. Pri velikem številu je izračunjena obhodna doba prevelika, verjetnost, da jih planoti odvrnejo od prvotne poti je tudi velika. Razen tega pa se je marsikateri komrt razprtil v ogromno število manjših teles. Pravih povratnih kometov poznamo kakih 25. Med temi je tudi kornet, ki nosi ime Pons-Winnecke po Francozu J. L. Pooeu (1761-1831) ki ga je odkril 1. 1819. in po Nemcu A. F. Th. Winnecke (18S5-1897), ki ga je zopet odkril. Njegova povratna doba znaša okroglo šest let. Že ponovno so ga tako lahko izsledili, ko se je prihiSal Zemlji. Takrat ga je odkril 3. marca G. van Biesbroeck na zvezdami Yerkes. Najbližje Solncu, toraj v perifce-liju, bo P.-W. komet 21. junija. Sest dni nato bo v najmanjfei razdalji od Zemlje; med tem kometom in Zemljo bo tedaj namreč samo... fiest milijonov kilometrov. Velika je ta razdalja, toda majhna v primeri z dolgostjo, ki jo lahko doseže repatični rep. In že pišejo listi o nevarnosti, ki bi nastala, ako bi ošvrknil kometov rep našo Zemljo. V pomirjenje čitateljev jim lahko povemo, da te nevarnosti ni; kajti omenjenega dne, ko bo komet Zemlji najbližje, je komet bolj oddaljen od Solnca kakor Zemlja in njegov rep je kakor rečeno obrnjen od Solnca sploh. In če bi vendarle rep udaril našo Zemljo? Tudi tedaj se ne bi zgodilo ničesar, saj je masa, ki tvori rep, tako redka, da bi Zemlja ela neovirano skoči rep, kakor je tako že šla L 1861. in morda tudi 1. 1910. skozi rep najbolj znanega kometa, ki nosi ime po slavnem astronomu Halley. Po Schwarschildovih računih je pri zadnjem srečanju Zemlje s kometom pridobila Zemlja k večjemu 25.000 kg na teži, kar pa je z ozirom, na celotno njeno površje silno neznatno. Toda, bo zopet kdo ugovarjal, v repu so silno strupene snovi, kakor cijanovodik in ogljikov okis» Res je, toda tudi v tako malih množinah, da ne bi škodovalo organizmom na Zemlji. Sicer pa so v zadnjem času celo ugotovili u-goden vpliv cijanovodika na rastlinsko rast. Nevarneet bi nastala še le tedaj, ako bi udarila Zemlja v jedro kakega kometa. Te nevarnosti pa sedaj ni in tudi drugače je silno neverjetna. Sploh pa bo sedanji komet tudi, ko bo najbližje Zemlji, ostal neviden s prostim očesom. Edino, kar bomo morda imeli od kometa, bo večje število utrinkov ali kresnic. Toda tudi te kresnice so le pre-fclemAične. Gotove pa so Kresnice, ki jih nam obeta že drugi teden «£di-aost» in ki zagledajo že 15. t. m. beli dan. L. Č. Gospodarstvo Potrti neizmerne žalosti naznnji-mo vsem sorodnikom, prijateljem in zMRcen, da je niš predobri soprog in oče dve 5. j mri ji ob 10.90 predpoidne, v 48. letu izdihaH svojo blago du5o. Pogreb se je vrHl v pondeljek 6. t. m. ob d. ari pop. iz hiše žalosti v Pov-?>mli na pokopališče v Brezovici. Materfja-Povžane, 7. junija 1927. Žalttfoča družina In sorodniki. ZAHVALA. Vsem, ki so na katerikoli način izkazati zadnjo Čast našenra neporab-memm stpraSfl ta očetu Izrekamo tem potom najsrčnejšo za- hvalo. Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu .Tabor te Brezovice za ganljive žalostinke, g. Božidarn Kaste! i CH za ganljivi nagrobni govor, kakor tudi materijskemu poteSUtu gosp. Depangher aa izraženo sožalje. Družina Babu de r )n sorodniki. BEUJTHGM vodi v vseh jezikih. Via Fabio F2zi 23. pouk is pre- 729 KMETIJSKO ORODJE KMET. BRUŽBJL V TRSTU ima v zalogi: i, ventilirano Trezza» in žveplo s 3$ modre galice. HOĐKO ŠALICO nemško in angleško le za prednaročnike, kateri so predanamovali svojo potreko. IKBOPILNICE originalne «Ver-morel» in «Volpi». di^ilnia'kr ročne in nahrbtne pioččnate. V«e posamezne dele za škropilnice ter gumijeve kroglice in cevi. TiMiiiHan vrte aa mteko od 30 litrov. De Jong's holandski, zasliši prednost radi' njegove pristnosti in izborne kakovosti._712 fllTUDKl N- Borsatti * Figi i o, Trst, LUtlfiKnA Gorso 47 (lekarna Rov is) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori ie slovenski. 678 Vil H« L 5.— Societa Lignre - Lom-IVVKa barda Piazza Scorcola 3, Trst. — Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. Vito al Tagliamcnto. 732 VII LJUBLJANSKI VELESEJEM. Obi-ščite ga od 2. do 11. julija 1927.. 30% pepust na italijanskih in 50% na jugoslovanskih železnicah. Jugoslovenski vizum L 10.— Te olajšave so deležni oni, ki kupijo izkaznice po L 12.— pri sejmskem komisarju: Agenzia Ceh o vin, Trst, Viale XX pettembre 65, Bane o Steiniier, Trst, Via GalHna 2, Banco Bolaffio, Trst, Via Dante 6. Na željo preskrbi sejmski komisar vsem interesentom, ki stanujejo izven Trsta fugscloTenako dovoljenje. Interesenti naj dopošljejo potni Hat in L 12.— za izkaanico, L 10.— za vizum in L 5.— za poštne stroške. 767 REDKA PRILIKA] Gostilna, s senčnatim vrtom, več s«bami za letoviščarje, v tržaški okolici se proda. Cena nizka. Pojasnila v Bnffet vin Ginnaatica 9 od 11 do 6.___768 KAMJON Fross-Bussia|, nosi 45 q, skoraj novi gumi, magnet ooseh, karbarator Zenžih, v popolnem stanju, z vlačilcem na 2 kolesih, nosi 30 q, na vsako po-skušnjo se proda za L 9000.— Poštni predal št. 3 Piazza Borsa. 765 PEKOVSKI pomočnik, mlad, pošten, išče stalnega mesta kot poldclavec, v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 764 GLTKCHL ie edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. 711 I Piazza Tomaseo 29 B j Tovarna orgel, har-j I monijev, glasovirjev J I- Uglašuje In popravlja \ vse omenjene Instrumente j a Zabtjoajte prnačm! <™2> Plaaiajiu etake I : CENIK BREZPLAČNO, j Vi m ii i ■ ■----------- " SHMENSKA AJ3DA. V salogi imamo še nekaj vreč izbrane, Ciste francoske ajde, katero odpošljemo na željo po žel-eznici. fri1 poiBEBiUNS Iagotorljene A. - 2. panj«, lesene aipalnike na 9 in 10 sartwikov zaklopke kozice sa odlaganje satni-ko^matiCne mrože, umetne satnice iz naravnega voeka, in vse po-tretmo orodje pri čebelarstvu. Na zahtevo pošljemo cenik. Umetna gnojfia, semena, kmetijsko orodje, klepala za kose, pluge, gnojni čne sesalke, čistilnice za Eiio, mlečne posnemalnike, brane itd. TBi. KMET. DRUŽBA V TRSTU nL Tecrebianea 19 in aL Kaffiaezla ftt. 7 Telefon 44-39. Za zdravje ljubite higijeno in pazite vedno m snago. Popolno očiščenje bile in života je mogoče samo z uporabo pcaba STIP, ki uniči takoj vse Škodljive parasite, toliko nevarne za epidemije in neozdravljive bolezni. STIPmriči kloSCe, stenice, bolhe, kuhinjske ščurke, utt itd. STIP uniči tedaj parasite človeka, hiše in živali. TRGOVINO sadja, zelenjave, vina in mnogo druzega, prodam radi selitve takoj cena nizka, dobiček zajamčen 40—50 od sto. Barkovlje Riviera 151 766 PRILIKA! Prodajo se vrata, okna, tra-movje in drug materijal, ki izvira iz demoliranja. Pojasnila daje Croci, Piazza Ponterosso 1. 738 M ANUF AKTURLSTIN JO, popolnoma izurjeno, sprejme takoj kot prvo moč velika trgovina na deželi. Ponudbe pod «Mamx£akUiristinja» na upravništvo. 746 PEKOVSKI učenec, krepak, od 14 do 16 let star, se sprejme takoj. Jejčič Viktor, pekama. Dobravi je 105 pri Ajdovščini. 763 aolčlpfirastte Dobiva se v lekarni Godina. Trst. Ali' Jgea" Via Gin-aastica 4, (ex Via Faru eto) „Aiia Mi-donna della salute* (Sv. Jakob*. f - KUtJA JIVAM t VSEH U a AfiHAli ^ .frOBr*AAM VSEK UkftfiH&li mM mm - fia TotI pc£rs tn-Trst ftoeffo Cecchet TRST Via S. Nicol6 ii. um nun. Etmu-mm - tra, m rg&Ma ran 23.il Trganja v kolku (Ischias) rokah iti ledjili i« t. d. traja tri dneva. Konzultacija: 10-12 In H.I7. FERRO CHiNA PiGATTI Okrep£evalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI In za OKREVANJE V. LEKAHNA ZA^ETTa - TRST - Vfa Maszir.i PODLISTEK FRANCE BEVK: <4) M ii oj Ko je sedel, je bft srečen. PocsaMl j« tki robec in aa vse. Z rdečo ruto je brisal pot s čeia. in se režal sam v sebi. Filip, ki je bil v pol ptjarLosti položil glavo na roko. jo je zdajci dvigni- S pol očesom je mežikal KultaJ je v debi jezx> in kakor da je ta hip do dna razmislil, je dejaJ: «Z njim si plesala, z menoj nlsd!»> «Ker ni svinjar, kakor si tL..» Hujše besede ni mogla izreči. Prenagljena je prišla tz jeze in iz tihe osramočenasti, ni je mogla umakniti. Tudi je ni ubrala. Zavedala ae je svoje moči, ki je izvirala iz njene lepote, zalo je pogledala Xakca in IvanČka, kot bi botala reči: a Taka sem!» Filipu je zastala sapa. Odprl je usta, v presenečenju ni mogel najti primerne besede. «Če sem jaz svinjar, si ti...» Ni izgovoril. Ivanček je riutil požar v besedi in jo je zadavil z udarcem po mizi, da. je odakof.il kozarec. Zadnja beseda je bila le po! izgovorjena* zaslužena in je Micka ni slišala. Filip se ni dal polaziti. Čutil je, da je prešibek, če bi se postavil po robu vsem, znesti se je hotel nad dekletom. Dvignil se je, da bi stopil do Micke, Jakec mu je zastavil pot. «Tu ne boš Sei!» V tem bipni je čutil, da je poražen. Dvignil je v jezi koaarec in trbusknil vino čez iaa Micka se je umaknila, a prepozno. Vmo se ji je razlilo po rokavu in po krilu... lvančefc je planil kakor obseden: «Z dekleti ne boš delal, kar boš hotel.* Zgrabil g*t je®arofex Jakec je planil med pretepajoče se fante, da ju pomiri. Filip je otepal z rokama in ®kal z očmi, kaj bi zgrabil. Krčmar je bil pravkar znova navil gramoton. Med vriskanje vrteče se pkičče, ki je spremljalo «štajeriš», so se mešali kriki fantov. Med njimi so se razvile tri skupme. Dve sta alMi j Bog, saj se bodo tepli!« Jakec je poeluhnil. «Ne bodo se,» je dejal, c.Filip je ostal v gostilni. Boš videla: zapeli bodo.«; IV. V Tista, dna 9. junija 1927. LIRA IN DRŽAVNA BILANCA Revalutacije lire ne občuti dandanes samo privatno, marveč tudi državno gospodarstvo. Vpliv dviganja kupne moči domače veljave zasledujemo 2e od prošle jeseni, torej od tedaj, ko je postala revalutacija dovrSeno dejstvo. Med dohodke, ki v prvi vrsti zavise od gibanja tečaja lire, spadajo carine. Kot najlepši primer v tem oziru nam lahko služi carina v zlatu na žito, ki je plačljiva po dnevnem tečaju v papirnatih lirah. Ako je na pr. država uvozila v prvem polletju danega leta 10 milijonov meterskih stotov pšenice, ki je obremenjena s 75 milijoni zlatih lir uvozne carine in se giblje srednji tečaj zlata na 500, tedaj prejme erar 375 milijonov papirnatih lir. Tečaj zlata je pa v drugem polletju padel na 375 papirnatih lir. V tem slučaju erar ne dobi več gornje vsote, marveč le 203 milijonov papirnatih lir. Izguba države na carini znaša 112 milijonov. Ona postaja s progresivno reva-lutacijo veljave vedno večja. Jemljemo li v obzir, da je znašal preteklega leta uvoz pšenice 24 milijonov metrskih stotov, tedaj si lahko predstavljamo vsoto izgube, ki čaka državno bilanco v tekočem letu. Padanju dohodkov iz uvoznih carin je sledilo tudi padanje dohodkov iz tako na izmenjavo in Tudi Zedinjene države štedi j o Zakladni tajnik Zedinjenih držav Severne Amerike Mellon naznanja, da se bodo vsi bankovci Zed. držav zmanjšali na eno tretjino prejšnje oblike. S tem meni vlada, da prihrani pri napravlja-nju novih bankovcev vsako leto približno dva milijona dolarjev. Pri bankovcih treba začeti, kdor hoče kaj imeti. Nejčričakovace posledice pevodaji Odkar je bilo več sto tisoč prebivalcev države Louisiana radi po-vodnji prisiljenih, da so zapustili bogate plantaže s sladkornimi in bombažnimi nasadi, so se v teh krajih razpasle cele roparske tolpe. Organizirane čete vozijo v čolnih po vsem okraju in ropajo po zapuščenih hišah. Toda roparji se ne zadovoljujejo samo z zapuščenimi hišami, oni ropajo tudi po cbijudenih hišah in marsikaka žrtev je že padla od njihovih rok. S policijo se vrše naravnost pomorske bitke, toda roparji so doslej v veliki večini. Stroge kazni Policija v Kairi (Egipt) je preiskala te dneve zloglasno predmestje, kjer se skrivajo trgovci s kokainom. Policija je pri tej preiskavi aretirala nad pet sto trgov-aprr s kokainom in zaplenila veli-Kfeoske količine kokaina in hašiša. Policijski šef je dal nato nabiti po mestu naznanilo, da dobi v bodoče vsak tak trgovec poleg ječe še trideset udarcev z bičem. Nov odlok Pariška odvetniška zbornica je določila, da »mejo v bodoče pari-ški odvetniki izobesiti na vratih svojega stanovanja oziroma svoje pisarne tablico s svojim imenom. Doslej jim je bilo prepovedano, posluževati se takih tablic, ker se je to splošno smatralo za reklamo, nevredno odvetniškega stanu. Zastarela postava V Colchestru (Anglija) je bil obtožen VValther Ponnes, da je gledal iz same radovednosti skozi o-kna v tuja stanovanja. Pregrešil se je s tem dejanjem zoper naredbo iz leta 1360. Sodnik ga je obsodil na zaporno kazen. Medtem ko je trdil obtoženec, da ni zakrivil dejanja, ki nxu ga očita obtožnica, je izjavil njegov zagovornik, da se pritoži na drugo stopnjo in sicer bo uveljavljal, da je omenjena postava že zastarela. Doslej se je uveljavljala zastarelost dejanja, za-itarelost postave je kot vzrok pri-iožbe vsekakor nekaj novega. Nev patron Iz Orvieta v pokrajini Perugiji prihaja glas, naj bi se določil po-destatom za patrona svetnik Peter ParenSki, ki je bil sam svoje dni podeštat v Orvietu. Stopnja pijanosti V medicinskem društvu v New Yorku se je te dneve razkazovala metoda, katero uporablja policija v mestu Cinclnnati-ju, da dožene, koliko je zločinec izpil alkoholnih pijač, oziroma katero stopnjo je zavzela njegova pijanost. Areti-ranca pozovejo, naj napihne s svojo sapo navadno žogo za nogomet. Njegova sapa gre pri tem skozi razstopino kalija bihromata, ki pobarva sapo od rumene do zelene barve. Sapa postane rumena, če ie doti eni k izpil le malo alkohola, m se bolj in bolj pozelenjuje z večjo količino zaužitega alkohola, pri totalni pijanosti, ki omejuje raz-eodnost, je sapa Že temno-zelena. Železni&i kralj umri V Filadelfiji (Zedinjene države) ie umrl železniški magnat Henry Iluntington. Bil je to mož, o katerem se je govorilo, da je imel najznamenitejšo zbirko redkih knjig, rokopisov in umetnin iz vsega sveta. Leta 1922. je določil, da postanejo ti zakladi po njegovi amrti dostopni tudi občinstvu. Hunting-ton je še pred kratkim kupil Gaihs- prenos. Nazadovali so: konsumni davki in oni na poslovni promet. Pridružili so se jim še nekateri drugi, ki jim pri odmerjevanju služi vrednost za podlago. Vsa ta nazadovanja niso zaenkrat povzročila preobčutnih izgub, kajti zaenkrat so bila kompenzirana z velikimi dohodki prvih 6 mesecev tek. finančnega leta. Kompenzacija pa postaja radi današnjega padanja cen in valutnih tečajev vedno bolj negotova Mesec marec nam je pokazal pomembnejše nazadovanje dohodkov. Davki na izmenjavo in prenos so v primeri z marcem 1926. nazadovali od 301.6 na 276.9 milijonov, kolkovne takse na konsumne predmete od 13.8 na 10.2, indirektni konsumni davki od 492.2 na 483.4 milijonov lir. Stanje koncem aprila nam pri istih postavkah podaja sledeče številke: 254 proti 262 milijonom, 10.4 proti 13.4 in 393.7 proti 502.4 milijonom lir. Gornje številke nam kažejo, da država ne more več upati na napredovanje dohodkov v naštetih davkih. Državna bilanca se bo morala kakor privatno gospodarstvo prilagojevati stanju revalutacije lire. Ohranitve bilančnega ravnotežja je treba iskati sedaj edino le v zmanjševanju državnih izdatkov, dejstvo, kateremu radi najnovejših vladnih ukrepov že jadramo nasproti. ek. boroughovo knjigo «Blue boy» za 150.000 funtov. V dobi črešenj Zdravniki poudarjajo, da treba črežnje oprati v čisti vodi, preden se zaužijejo, posebno one,.ki so šle že skozi voč rok. Tega mnenja je bil tudi znameniti zdravnik in kemik Louis Pasteur. Ko je nekoč predaval, je vsako črešnjo opral v kozarcu vode in pri tem razlagal na dolgo in široko nevarnost, ki tiči v bacilih, došlih s črešenj v tekočino. S prepričevalnimi in nav-dušujočiini besedami je svaril svoje poslušalce, naj nikdar ne uživajo neopranega sadja, pri tem je pa sam vzdignil kozarec z bacili in v raztresenosti izpil v enem od-dušku vso vsebino. Debclni&i v Milana V Milanu 9e je ustanovil klub debeluhov, ki šteje sedaj že trideset članov. V klub se sprejmejo le oni, ki imajo najmanj 120 kg. Za predsednika tega društva je bil izvoljen igralec Kari Rotta, ki tehta 170 kg, nadomestuje fra kot podpredsednik Belil s 166 kg. Pri prvi seji se ni skoraj nič govorilo, kajti govorjenj« le preveč utruja človeka, zato so pa društveniki tem bolj jedli. Vsak član je bil primoran vzeti od vsake jedi po dve porciji, jedi je bilo pa za eno veliko stran, napisanih z drobno pisavo. Natakarji, ki so stregli, so izjavili, da niso videli de nikdar takega apetita. Med obedom je vladala največja svečanost. Poletni čas sa i iigl«ilrwn Zopet se je uvedel na AngieSkem poletni čas, t. j. vse ure so se pomaknile za eno uro naprej. Neki londonski list j« izračunal, koliko spanja in koliko dela se je izgubile s tem «časovnim skokom». Ker je 47 milijonov ljudi v Veliki Britaniji spalo radi skrajšanega nočnega časa za eno uro manj, je znašala izguba spanja v državi na ta način 5500 let ali 47 milijon, ur in prebivalci Londona samega so se odpovedali spanju, ki znaša 860 let. Velika tatvina znamk Nemški nabiralec pisemskih znamk Kreuser iz Mayen-a je prišel v Pariz na mednarodno zborovanje ljubiteljev znamk. S seboj je prinesel najdragocenejši del svoje zbirke. Prvo noč, ki jo je prebil v hotelu, so mu izginile iz njegove zbirke znamke in sicer sedemnajst po številu. Zbirko novo-dodlega gosta je moral oropati kak dober poznavalec znamk, ker jt pobral najdragocenejše izvode, med temi je bilo osem znamk z otoka Mauricija, vsaka vredna najmanj 70.000 frankov, dve belgijski redki znamki, ena iz Chile in šest najstarejših bavarskih znamk. Skoda, ki jo trpi Kreuser, znaša nad 1 milijon frankov. Radio v Rusiji Prvi strokovni list za radio je pričel izhajati v sovjetski Rusiji novembra 1924. leta. Izdajalo ga je društvo «Radio za vse«. Že tistega leta je štela Rusija več tisoč radioamaterjev. V zadnjih dveh letih pa jc poskočilo to število na 200.000, slušalcev radio-brzo javnih vesti, radlofilov pa na okrog 2 milijona. Prvemu radio-listu je sledilo v zadnjih dveh letih v celoti 20 novih, ki izhajajo v Petrogradu, Harkovu, Nižnjem Novgorodu, Minsku in drugod. Delijo se ti listi v tri skupine: vsesovjetske centralne novine, deželne in gubernijke novine. deželne in gubernijske novine. Statistika pravi, da je največ radiofilov med delavskim slojeiifr, in sicer je povprečno 90fSd sto vseh postaj v delavskih rokah. Zanimanje za radio je izredno veliko. Uredništvo «Radio-gazete» je dobilo lani na tisoče pisem svojih čitateljev, med katerimi so ljudje, ki prebivajo na otokih Ledenega morja, na Kavkazu in v Tur-kestanu in ki imajo svoje brezžične postaje. Sedaj se vrši v Rusiji velika propaganda za razširjeva- amniniiiiiiinnunHHHniiiiuw^ Se rabi v najmanjših kolikostih in daje čevlju vsled najboljše vrste snovi leskečo bleščobo. Za konsumenta predstavlja lep prihranek. m iri ts K Sli rs "SS sac S JSS nje radia in postavljanje nqprih oddajnih postaj. Ko bo ta veliki načrt uresničen, bo imelo vsako rusko mesto oddajno postajo in bo ▼ vsakem mestu na stotine in tisoče naročnikov radio-časopisov. Tragičen polet zrakoplova 1. maja je odletel iz Moskve velik zrakoplov družbe «Aviohim», ki sta ga vodila dva pilota Secne-nov in Zikov. Naenkrat je zmanjkalo vesti o zrakoplovu. Izginil je brez sledu — za mesec dni. Pred kratkim pa je prispela v Moskvo vest iz mesta Troicko-Pečerska o tragičnem poletu nad samotnimi in zapuščenimi pokrajinami, o 14-dnevnem gladu in o Žalostnem koncu poleta. 2e takoj spočetka sta naletela letal ea in njiju zrakoplov na dei in sneg. Ko pa sta se dvignila ▼ vi-5000 metrov, sta se Izgubila. In nista se mogla več orijentirati. Zemlja pod njima je bila pusta ali gozdnata, toda o ljudeh ni bilo sledu. Takoj za to nesrečo jih je doletela tre^a. Zašla sta v goeto meglo. Zrakoplov je brzel s katar strofeilno hitrostjo. Menila sta, da sta od Kavkaza oddaljena kakih 300 do 400 km in sta letela v višini kakih 800 metrov. Mislila sta, da se nahajata v blfiHni Tabolaka. Tedaj pa se je letalo nenadoma zapletlo v gosto vejevje in pilota sta odletela več metrov vstran in padla v globok sneg. Zrakoplov pa se je dvignil in izginil v oblakih. Ko sta se letalca zavedla evo je nesreče. »ta sledila smeri, v kateri je izgiail zrakoplov. Toda dospela sta do globokega prepada. Da ga obi-deta, sta morala skozi snežene viharje. Minulo je že nekaj dni. Zrakoplova nista našla. Tedaj sta se odločila, da poiščeta prvo bližnjo naselbino. Gladna, izmučena, z golim nožem in kompasom sta krenila na pot. Napadale so ju divje zveri, njuna edina hrana Je bil sneg. Sele 5. aH 6. maja sta našla nekje zmrznjene marelice. 6. maja zvečer je padel 8esne-nov zmrznile so mu noge. Zikov je pot nadaljeval. Dva dni nato so prišli po Semenova. In Šele pet ali šest dni zatem sta dobila prvo pomoč. Ljudje so se ustrašili, ko so ju zagledali. Bila sta podobna o-k ost jem s prevlečeno koio. Zdravita se v Troicko-Pečerskem. Pozneje se povrneta v Moskvo. IflM Idi brez lastnikov V tem oziru je Petrograd čedno mesto. 3.000 hiš, pa ne vedo o njih, čigave so. Nihče jih ne popravila. Stranke žive v njih brezplačno. Hiše pa propadajo in se podirajo. Te hifte imajo po 5 do 6 stanovanj in se nahajajo po večini v delavskih četrtih. Toda stanovalcev Je malo v njih. Stanovanja so po večini pokvarjena. Petrograjski sovjet °e bavi sedaj z vprašanjem, kaj početi s temi podrtijami, zakaj stroški za popravila bi bili zelo veliki in težko, da bi se l^laCalo jih žrtvovati. Peičsne lavine v Rulji Iz stavropoljske gubernije javljajo, da so se pričele velike množine peska gibati. Blizu vasi Pe-trovskoje so te peščene mase zasule 50 desjatln rodovitne zemlje. Vsled silne vročine preti tistim krajem velika pogubna suša. PeseK se giblje naprej in ni ga mogoče zadržati. Nevarnost teh lavin stalno narašča in prebivalstvo je v skrbeh, da mu pesek ne zasuje vse rodovitne zemlje. Vzhodnemu delu stavropoljske gubernije pretijo istotako velike peščene mase, ki pa prihajajo iz astrahanske pokrajine. Obenem s tem pa se umika in niža Kaspijsko morje, za seboj pa pušča ogromne količine peska, ki ga veter vse glob- lje v notranjost dežele. Is Ena fSmeet V defcelni bolnišnici v Trepto-wu (ftlezi^f) eo se prt dvajsetletni atreSmci pojavile v zad-j^eBt času nefeam čudne posebnosti. Glas ji je postal nižji in ns gorenji ustnici so ji začele rasti bnka. To izpa-emembe je nparttn toda njena prednica, ki se je natto posvetovala s zdravnikom. Po natančni preiskavi so spravili artretoico Erno na kliniko in po kratki operaciji je zapustil operacij atoo sobo Er-nesL Nato ao morali tudi v krstni knjigi iapreroeniii Erno v Er-nesta io prva stvar, ki čaka po-eraedčeno Erao, je ta« da bo moral Eroest iti na vojaški nabor. Vročekrvni imUiiiiUI ljadstva Ker je ftrez dan prevnoče, se ie|e v partamentu n« Malti (sa^ieđd otok med 94cillJo In Afriko^ peno«. Toda niti hladen vetrift, ki pftUj«a z moasko strani akjoea ftaroko odprta okna in vrata r^i l*errnr dvorane, ne motne niti najmanj pohladiti vroče krvi pofltaacvv. V zadnji seji je prišlo do tepežkfe. Nekateri poslanci so s* bili takoj v laseh, prt tem so zvrnili mteo, ki je padla DBuCrtemu ministru na nogo in mu jo ranila, čeprav je spadal vzrok prepira in tepeike v področje notranjega ministra in nš imel z naučnim nobenega ntffttt Trije poslanci so ae iz-Ufo&Jtt te nadaljnrh aej za dobo enega meseca. Dobro, da so pori! pil u in da ai poj de naučni mdnisteT jftfok** zdravit no^o, ne da bi radi tega kaj trpelo njego-to ministrstva. Američani delajo radi s svojimi kasnend vsakovrstna poskuse, da napravijo iz njih boljše ljudi. Najbolj znani zavod za take pokuse je Kipu j Lirik i kaznilnica Sing-Sing. Prvd kratkim so poskušali z radio* aparati Kaznenci se niso .več dolgočasili v svojih celicah. Poslušali so resna in šaljiva predavanja, koncerte i. t. d. Sedaj.mislijo vplivati na te ivvrftke človeške družbe • Povsod, kamor pridejo v hodnikih, v čakalnicah, v jedilnicah vise podobe, stare in moderne slike, klasične in futuristične. Čuvaji so opazili, da se kaznenci najrajši ustavljajo pod slikami, ki predstavljajo kako pokrajino^ kjer se vidi prosta narava in. mnofo solnca, ali pa pri slikah, na katerih so naslikane lepe mlade ženske. Ali bodo imele te slike končno kaj uspeha, se še ne ve, ker ee je s poskusi komaj pričelo. NafMftt poznavalec vin. Kakor vsako leto tako se je vršil tudi letos v Parizu tako zvani «con-cours de somrneliera*, tekma med natakarji za vino. Te tekme se udeležujejo natakarja vseh večjih vinskih restavracij, da se dožene, kdo med njimi je najboljši poznavalec vin. Na mizi je postavljenih dvanajst kozarcev, šest z belim, Sest z rdečim vinom. Vsak tekmovalec mora pokusiti in izjaviti, kako vino, odkod in iz katerega letnika je v posameznih kozarcih. Letos se je udeležilo boja sedem in devetdeset tekmovalcev po večini možje iz Burgunda, Bordeaux-a in drugih vinskih krajev. Zmagal je pa mladi pet in dvajsetletni natakar Le Cudenrec, doma iz Breta-nje, kjer sploh ne raste nobena trta. Do šestnajstega leta ni pil ta natakar drugega kakor vodo, mleko in limonado, zato mu je tudi rekel predsednik komieije, da je zmagovalec napravil v zadnjih desetih letih Neverjeten napredek. BORZNA POROČILA Trst, 8. junija 1927. Amsterdam 718.50-728.50, Belgija 247.50-252.50, Francija 70.45-70.75, London 87.60-87.90, New York 17.9SM-18.08K, 5panija304-314, Švica 943-347, Atene 23.50-24, Berlin 422.50-432.50, BukareSt 10.60-11.10, Praga 53.40-53.90, Madžarska 308-318, Dunaj 250-260, Zagreb 31.51-32.01. Uradna cena zlata (7.16.) L 348.45; vojnoodskodninske obveznic« L 62.90. DAROVI Mesto cvetja na greb pokojnega Jožko ta Bizjak darujejo Neimenovani Lit 60.— za «Šolsko društvo«. V počastitev spomina blagopo-kojnega Ivana Babuder - Tauči-nov-ega iz Pevžan pri Materiji daruje družina Babuder iz Trsta Lit 10.— «Žolskemu društvu«. Cenjenim uarovalcem prav iskrena hvala RODOLJUBI! SPOMINJAJTE SE DOLSKEGA DRUŠTVAa OB VSAKI PRILIKI. HHMMS ■ snsnei ■ HABisai | ŠIRITE I I „Naš glas" j ■ "---*--ta*lnclrn r»vlf 5 Mesečno družinsko revijo! Naročnina za celo leto 10 L Naslov: Trleste, Casella postale 348 5 Odhodi vlakov TRST — TRŽIČ 5.15 (b), 5w50 (o). 6J0 (b). 6.45 (b). 7.40 (ob), 8.35 (ob), 10.50 (b), 12.30 (ob). 15.05 (b). 15.15 (b), 15.25 (ob). 17.— (b). 17.15 (b|. 18.10 M, 18.20 (o). 19.05 (o), 20.10 (b), 2X30 (ob). TRŽIČ — TRST 4J7 (ob), 6.53 (o), 8.12 (b), 9.13 (b), 9.25 (b*), 10.10 (ob). 10.45 (b), 11.08 (ob). 11.56 (b). 13.56 (b), 1X37 (b), 14.10 (ob*), 16.28 (ob), 16J3 (ob). 17.36 (b), 17.50 (o), 19.40 (b). 22.12 (ob). 22.52 (ob), 23.46 (b). *) do Nabrežine. TRST — BENETKE 5.15 (b), 6JO (b), 8.25 (b), 8-35 (ob) 10.50 (b), 15.05 (b). 15.25 ob). 17— (b . 18.10 (b), 18.20 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob). BENETKE — TRST 0.40 (ob). 5.10 (ob). 6.18 (b), 8.10 (b). 907 (b). 9.20 (ob). 10.57 (b). 12.08 (ob). 14.48 (b), 16.42 (b). 18.35 (ob). 20.55 (b). TRST — GORICA — VIDEM a) iz Trata: 5.15 (ob), 5.50 (o), 6.45 (H 7.40 (ob), 12.30 (ob). 15.15 (b). 17.15 (b), 19.05 (o). b) i z Gorice: 7.16 (ob), 5.54 (o). 8.10 fb). 9.34 fob), 14.25 (ob), 16.43 (b), 1S.58 (b), 20.59 (o). VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: 5.C5 (o), 6.45 (b), 9.20 (ob), 12.15 (b), 14^3 (ob), 17.35 (o), 18.15 (b). 20.21 (ob). b) iz Gorice: 6^- (o). 7.27 (b), 10.20 (ob). 13^)9 (b), 15.58 (ob). 19.05 (o), 19.— (b), 21.23 (ob). TRST — GORICA — PODDRDO a) iz Trsta: 6.10 (b). 6.50 (o), 11.50 (ob), 17.55 (b). 18.35 (o). b) iz Gorice: 8 (b), 836 (o). 13.59 (ob), 17 (o). 19.46 (b). PODBRDO — GORICA — TRST a) i z P o d b r d a: 5.45 (o), 8.22 (b). 11.35 (ob). 16.55 (o). 19.27 (b). b) i z Gorice: 5.— (o), 9.51 (b), 13.19 (ob). »8.48 (o). 21.52 (b). TRST — POSTOJNA l._ (b). 5.— (o). 7.30 (b). 9.05 (o), do Nabrežine, od tu zv«ia do 5L Petra na Krasu in Reke ob 10.08 (b). 12.— (ob), 14.45 fb), 15.50 (ob), 18.35 (ob), do St. Petra na Krasu in Reke. 1930 (b*). 20.20 (b**). 20.45 (b). ») Od 1. aprila do 30. septembra 1927 samo za potnike I. in II. razreda. **) Spalni ▼ozori. JAKOB EEVC ururna tn zlatarna Trst, Carapo S. Q9a«ocao 5 ZiaftO kupuje v vsaki ranožuti po rwj- vtijih cenah. Krccsc plačuje kot vd dru*t. Zriog« raznovrstnih ur in itktenine. 706 [j u Veliko izbero fobite v zlatarni POVH ALBERT Via Uazilnl 46 — Trat trn J Tržaška posojilnica In Mlnica registr. zadruga z o mej. poroStrom uraduje v svoji lastni hiSl ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejem« navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI ratun la vloge za čekovni promet, ter Jih obrestuje irpo4°/0^i večje hi stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jib obrestuje po dogovora. Davek od vlog ptačufe zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. — U uzietan ura«tu tsttti (uft) Uradne ure za stranke od 8.30 do IS In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Štev. telef. 25-67. llaMfi slov. Mm zavod