PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! LJUBLJANA, SOBOTA. 30. JUNIJA 1973 LETO XV. • ŠTEVILKA 176 • CENA 1,2 DINARJA -DELO- IZHAJA ODI, MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI -LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN -SLOVENSKEGA POROČEVALCA-, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI. UREDNIK JAK KOPRIVC Za konec tedna: Tamkaj v Vestfaliji so nam izginili (str. 22) - Mamila v šoli (str. 23) - Naser - Ču En Lai (str. 24) Visoka stopnja organiziranosti V Sloveniji deluje 12.000 organizacij in društev s skoraj 1,4 milijona članov — ugotavlja RK SZDL Slovenije LJUBLJANA, 29. jun. — Delovanje družbenih organizacij in društev je bila osrednja tema današnje seje republiške konference SZDL Slovenije, ki jo je vodil njen predsednik Mitja Ribičič. V luči dokumenta. »SZDL danes« ter ustavnih določal so v referatu in razpravi obravnavali silno razširjene oblike samoorganiziranja interesov delovnih ljudi. V Sloveniji namreč deluje nič manj kot 12.000 organizacij in društev, v katere je Vključenih 1,359.630 delovnih ljudi. Uvodni referat je imel član predsedstva RK SZDL Franc Kimovec-2iga. (Izvlečke iz referata objavljamo na 4. strani.) Za člana predsedstva zveznega odbora SZDL Jugoslavije in člana slovenske organizacije v tem telesu so izvolili Mitjo Ribičiča in Milana Kučana, predsednika in sekretarja republiške konference. Republiška konferenca je razširila število članov izvršnega odbora ob 13 na 15 in za nove člane izvolila Slavka Bohanca, Savina Jogana, Majdo Poljanšek in Dušana Šinigoja. Več na 2. strani. Izvršni biroo razvoju Dogovor o nadaljnjem razvoju gospodarskega sistema .BRIONI, 29. jun. (Tanjug) — Na današnji razširjeni seji izvršnega biroja predsedstva ZKJ — udeležil se je je tudi predsednik Tito — so razpravljali o stabilizaciji in družbeno - ekonomskem razvoju v luči sklepov 36. in 39. seje predsedstva ZKJ. Dogovorili so se, kako bi nadalje razvijali gospodarski sistem in uredili nekatera odprta vprašanja. Državni udar vojske v Santiagu spodletel Uporni oddelki čilske vojske napadli predsedniško palačo — Allende uvedel obsedno stanje po vsej državi SANTIAGO, 29. jun. (Reuter, Tanjug)—Tanjugov dopisnik v Santiagu Momo Pudar je sporočil: »Močne sile čilske armade so dopoldne zasedle središče mesta in obkolile predsedniško palačo Monedo. Sledilo je silovito streljanje, na ulicah pa so se pokazali tanki. Slišati je, da gre za državni udar.« Pozno popoldne pa je Tanjugov dopisnik pordčal, da so upor v Čilu zadušili. Zarotniške sile so se umaknile iz mestnega središča in opustile blokado predsedniške palače. Predsednik Allende se je spet vrnil v Monedo in takoj po radiu pozval ljudstvo. Vladne čete so s štirimi polki zavzele položaje okoli mestnega središča, kjer so se zbrale updmiške sile. Čilski predsednik pa je v svojem drugem sporočilu ljudstvu prek radia napovedal uvedbo izrednega stanja v vsej državi. Rekel je, da so štirje glav- ni armadni polki v Santiagu ostali zvesti vladi. Glavni poveljnik čilske armade general Prats pa je Izdal ukaz, naj se vladi zveste sile pridružijo akciji po vsej državi. Upornikom je predlagal, naj še čim-prej predajo. Več na zadnji strani. SALVADOR ALLENDE: uvedba izrednega stanja Lončar pri Scheelu Veleposlanik je prenesel ministru poslanico predsednika Tita BONN, 29. jim. — Vice-kancler in minister za zunanje zadeve ZRN Walter Scheel je danes sprejel veleposlanika SFRJ v Bonnu Budimirja Lončarja. Veleposlanik je zunanjemu ministru prenesel poslanico predsednika Tita za kanclerja Brandta. V prisrčnem pogovoru sta potem izmenjala misli o bližnji konferenci o evropski varnosti in sodelovanju, ki se bo začela 3. julija v Helsinkih, kot tudi o drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih ANTON RUPNIK ______________________________________ giHuiiiiiiiiiiiiiiiiuimtiiifiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiinTiiiiiinfiiiiiiiiniHtiiiiiitiHiiHintiitfitriiiiiim TOLIKO NOVCEV ZR NEMČIJE ZA DOLAR — za 2,28 marke je menjalnica na frankfurtski železniški postaji včeraj zjutraj menjala ameriški dolar. To rekordno vrednost je nemška marka dosegla takoj potem, ko je nemški finančni minister Helmut Schmidt objavil drugo letošnjo revalvacijo. Telefoto: UPI Nova ustava SR Slovenije g V četrtek, 5. julija, kupite DELO! g Kot priloga bo izšel Osnutek ustave SR Slovenije 1 Zaradi velikih prednaročil pazite, da osnutka 1 1 ne bi zamudili. Potrebovali ga boste tudi vi, = 1 saj ni državljana, ki ga ustava o lastni državi s = ne bi zanimala. Za skupinska naročila se obra- §j = čajte telefonsko na 061-23-104 ali 061-23-522 | | interno 50, pismeno pa na naš prodajni odde-1 s lek v Ljubljani, Tomšičeva 1. ............................................iiiiiiiiuiHimiiiiimiiiiiiiiiimiiimimiiiiii devalvacija DM Zahodnonemška maraka je dvignila svojo vrednost za 5,5 odstotka — Bo tudi avstrijski šiling sledil marki? BONN, 29. jun. (Reuter) — ZRN je uradno revalvirala svojo valuto za 5,5 odstotka. Tako je izjavil vladni predstavnik za tisk. Nov tečaj marke po SDK ali posebni pravici do črpanja pa znaša 0,310580 — prej je veljal 0,294389. Atomski prah nad Japonsko Sodijo, da je to posledica nedavnega kitajskega jedrskega poskusa TOKIO, 29. jun. (Reuter) — Uradni predstavniki so danes dopoldne v Tokiu sporočili, da so v ozračju nad zahodno Japonsko odkrili delce iprahu s povečano radioaktivnostjo. Strokovnjaki sodijo, da je to posledica poskusne jedrske eksplozije, ki jo je predvčerajšnjim izvedla LR Kitajska v zahodnem delu države. Geigerjevi števci so pokazali, da je bila radioaktivnost šestnajstkrat večja od normalne. Podrobni rezultati analize prahu bodo znani jutri. Boji pri Phnom Penhu Prodor kamboških osvobodilnih sil v neposredno bližino prestolnice PHNOM PENH, 29. jun. (AFP) — Ameriška letala so znova bombardirala Sihanu-kove osvobodilne sile, ki s severa napredujejo proti Phnom Penhu. Iz mesta se je jasno videlo, kako ameriški »phantomi« bombardirajo in obstreljujejo iz zraka položaje osvobodilnih enot severno od kraja Batheja. Režimske sile so v kritičnem položaju. Osvobodilne sile so jih stisnile v Tuk Laaku, 57 km severno od Phnom Pen-ha, kakor tudi na cesti št. 5. Odbor za Črnoglede Na frankfurtski borzi je dolar veljal 2,28 DM. Britanska banka je sporočila, da znaša novi efektivni tečaj za-hodnonemške marke 2,66904 marke za dolar. Revalvaoija zahodnonemške marke je preprečila krizo EGS, je danes izjavil predstavnik regionalne organizacije v Bruslju. Rekel je, da se bodo finančni ministri držav članic gospodarske skupnosti sestali v ponedeljek in pretresli posledice bonske odločitve. Revalvaoija marke je menda rešila »drsenje« zahodnoevropskih valut v pri- merjavi z dolarjem. Ce bi bila marka ločena iz tega procesa, poudarjajo v Bruslju, bi to škodovalo programu EGS o denarni zvezi. Morda bo tudi avstrijska vlada posnemala zgled Zahodne Nemčije, kot se je zvedelo iz virov, ki so blizu finančnemu ministrstvu, in bo revalvirala svoj šiling. Doslej še ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev, najbrž pa bo sledila jutri. Avstrijska narodna banka je bila za to, da bi danes zaprli devizno tržišče, ki ga običajno odpro opoldne. Več na 3. in 14. strani. HELMUT SCHMIDT: druga revalvaoija letos vprašanja manjšine Nova institucija ža zadeve slovenske manjšine pri avstrijski vladi DUNAJ, 29. jun. — Na kontaktnih razgovorih med predstavniki obeh slovenskih organizacij na Koroškem in avstrijsko zvezno vlado so dosegli institucionalizacijo koordinacijskega odbora pri avstrijski vladi. Ta odbor bo poslej reševal vsa odprta vprašanja sedmega člena avstrijske državne pogodbe ter vsa vprašanja, ki zadevajo slovensko skupnost v Avstriji. Pogovorov so se s slovenske strani udeležili dr. Zvitter in dr. Tišler z delegacijama, s strani vlade pa dr. B. Krei-sky, minister dr. Kirchschla-ger in drugi. Več na 5. strani. ocene so nevarne Uspehov na številnih področjih gospodarstva se ne smemo ustrašiti Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva, so ustvarili tak položaj, ki sploh ni črn, kot ga dokaj enotno ocenjujejo. Na številnih področjih gospodarstva so dosegli naravnost imenitne uspehe, ki omogočajo, da odločno prekinemo s slabimi gibanji. Zato se teh učinkov, ki so dobri, ne bi smeli ustrašiti. Bojimo pa se lahko, da bodo zaradi prenaglih površnih sklepov upravno zvišali osebne dohodke, kar ne bi prispevalo k izboljšanju gospodarskega položaja. Zapis o tem objavljamo na 15. in 16. strani. Dvoboj Nixon- kongres Rogers napovedal kompromis glede bomb na Kambodžo WASHINGTON, 29. jun. (AP, UPI) — Ameriški zunanji minister William Rogers je napovedal, da utegnejo skleniti kompromis zastrli spornih skladov za bombardiranje Kambodže. Nekateri člani kongresa, ki odločno nasprotujejo ameriškemu vojaškemu angažiranju v Indokini, so namreč zagrozili, da bodo z novimi amandmaji spodnesli Ni-xomov veto k že izglasovanemu sklepu o ukinitvi skladov za bombardiranje JAMES SCHLESINGER — dobil pristanek kongresa Kambodže. Senatorji so predložili nove amandmaje k nekaterim finančnim zakonom, s čimer bi vladi močno otežili po. slovanje, še toliko prej, ker Nixon zoper te amandmaje ne bi mogel izreči veta. Ameriški senat je soglasno odobril imenovanje Jamesa Scblesingerja za novega obrambnega sekretarja v Nuconovi vladi. Doslej je Schlesinger vodil ameriško komisijo za atomsko energijo. Atlantik Sredozemsko m ALŽIRIJA SUDAN OBMOČJE POPOLNEGA SONČNEGA MRKA [ŠIRINA CA .250 km) AFRIKA DANES LUNINA SENCA NA ZEMLJI — Od sončnega, vzhoda se premika Lunina senca v 250 km širokem pasu od brazilsko-gvajanske meje čez srednji Atlantik, Afriko in Indijski ocean do SeyeheUov, kj&r bo ob zahodu zapustila Zemljo. J N 1 r / . SONČNI MRKV ‘’ 30. JUNIJA 1973 Toča oklestila Pomurje Okrog Ljutomera in Ormoža prizadeti najbolj vinorodni predeli LJUTOMER, 29. jun. — Danes popoldne je divjalo nad Pomurjem hudo neurje. Toča je v okolici Ljutomera in Ormoža krepko oklestila najbolj znane vinorodne predele. V Ljutomeru je toča usekala dvakrat, zaradi hudega naliva pa je bilo ponekod tudi po 15 cm vode. Povsod so sicer krepko obstreljevali z raketami hudourne oblake in je morda ledeni bič prav zaradi tega prizanesel vinogradom na radgonskem in kapelskem področju, zato pa je toča tembolj ošvrknila nekatere predele na Goričkem in ravnino vzdolž Mure. Hudo neurje je bilo tudi v lendavski občini, vendar zaradi prekinjenih telefonskih zvez ni poročil. Več o tem na 3. strani. Burna seja I0NZJ Na seji IO NZJ so ostro kritizirali združenje prvoligašev BEOGRAD, 29. jun. — Danes popoldne se je začela 18. seja izvršnega odbora nogometne zveze Jugoslavije, Id je hkrati zadnja pred skupščino NZJ, ki bo jutri v Beogradu. Navzoči so razpravljali o negativnih pojavih v našem vrhunskem nogometu ter hkrati kritizirali slabo delo organov združenja nogometnih klubov I. zvezne nogometne lige. Za razkrinkanje vseh nepravilnosti v našem nogometu so določili 10-člansko komisijo, ki ji bodo pomagali tudi ustrezni državni organi. (Več na športni strani.) Skupna naložba Začetek proizvodnje titanovega dioksida v Celju — Naložba zgled in spodbuda za poglobljeno sodelovanje CELJE, 29. jun. — V sklopu metalurško-kemične industrije Cinkarna so danes dopoldne odprli sodobno tovarno za proizvodnjo titanovega dioksida z zmogljivostjo 25.000 ton proizvodnje letno. Nova tovarna je plod skupne naložbe celjske Cinkarne in firme VVB Lacke and Farben iz Berlina, NDR. Slovesne otvoritve nove tovarne so se med drugimi udeležile tudi vladna delegacija NDR, predstavniki ZIS in predstavniki republike. pošebnar gradbena številka 73 112 strani (3? barvnih) za 10 dinarjev.- vrednost, O pomenu skupne naložbe je najprej spegovoril generalni direktor Cinkarne inž Franjo KJimger, ki je med drugim omenil, da bo polovica letne proizvodnje titanovega belila po pogodbi šla v izvoz. elan ZIS Imer Pulja je dejal, da je celjski primer spodbuden za nadaljnje; še bolj po. globljeno sodelovanje med gospodarstvoma in podjetji obeh držav. Tudi podpredsednik vlade NDR Manfred Fle-gel je poudaril, da je skupna naložba v celjsko tovarno zgled in spodbuda za nadaljnje poglobljeno sodelovanje, hkrati pa bo pomenila tudi vir bogatih izkušenj. Član IS Rudi Čačinovič je čestital vsem, ki so sodelovali pri naložbi in izgradnji te tovarne ter poudaril, da lahko ta gradnja služi za zgled, kako je moč kljub težavam uspešno zaključiti zahtevno investicijo, ki bo dragocena izkušnja za prihodnje. Po predaji prvega končnega izdelka iz nove tovarne predstavnikom vlad NDR in SFRJ so si gostje ogledali proizvod, njo v tovarni in njenih stranskih obratih. Podrobnejše po. rodilo objavljamo na 3. strani. Upi Evrope Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi je gotovo najresnejši poskus evropskih držav, da za isto mizo skušajo urediti razmere na stari celini ter tako s skupnimi prizadevanji pospešijo že močne tokove, ki vodijo k sproščanju napetosti. Po številnih vojnah in burnih povojnih letih se v Evropi vse bolj utrjuje prepričanje, da je potreben nekakšen nov »evropski red«, ki bi ustrezal interesom vseh evropskih držav ter ki bi presegel zaprtost vojaških blokov. Prav tako je za Evropo nujen korak naprej v miroljubnem sožitju ne le med državami z različno družbeno ureditvijo, temveč tudi med državami z enakimi sistemi. Predvsem pa morajo vse evropske države — od največje do najmanjše — z enako veljavo sodelovati pri urejanju problemov, ki sodijo v varnost in sodelovanje. Izhodišče evropske konference v Helsinkih je prav v tem, da vse države nastopajo kot samostojne in neodvisne udeleženke, da se jim torej ni treba ozirati na članstvo v vojaških ali gospodarskih zvezah. Vendar bi bilo iluzorno pričakovati, da bo evropska konferenca kar takoj naredila konec blokom. Evropske države se zavedajo resničnosti razmer na celini in zato je razumljivo, da sodelujejo na konferenci tudi ameriški in kanadski predstavniki. Zavedajo pa se resničnosti razmer tudi v tem, da lahko vsaka država ne glede na svojo velikost prispeva k sproščanju napetosti. Že na pripravljalnih pogovorih za evropsko konferenco se je močno uveljavila takšna usmerjenost jugoslovanske politike. Jugoslavija je s svojo politiko neodvisnosti in neuvrščenosti veliko prispevala k sproščanju napetosti v Evropi in na svetu. Na pripravljalnih pogovorih je prodrla z vrsto konstruktivnih predlogov, med katerimi so predvsem ti, da bodo na konferenci razpravljali tudi o vojaških vidikih varnosti, da, bodo v razpravo vključili sredozemski problem in da bodo govorili tudi o problemih zdomcev in narodnostnih manjšin. Pri teh prizadevanjih je imela Jugoslavija podporo večine držav. Ce bi bilo torej nespametno pričakovati, da bo evropska konferenca rešila vse probleme stare celine, pa bo gotovo prispevala k temu, da se bo okrepila dosedanja težnja po zmanjšanju napetosti in da se bodo utrdila načela, ki nasprotujejo uporabi sile v medsebojnih odnosih, ki se zavzemajo za ne-vmešavanje v notranje nadeve, za spoštovanje suverenosti, ozemeljske celovitosti in enakopravnosti. Ob vsem tem je jasno, da si ni mogoče predstavljati takšnega sistema varnosti in sodelovanja v Evropi, ki bi bil ločen od svetovnih razmer. To so predvsem upi v Helsinkih zbrane Evrope. S. IVANC Pisma bralcev Ustavnost 23. člena pokojninskega zakona Tov. Anton Ferlež v svojem pismu (»Delo« z dne 26. 6. 1973) prihaja do zaključka, da člen 23. pokojninskega zakona ni v nasprotju z ustavo. To pa na podlagi njegove razlage samo nekaterih načel, in členov ustave SFRJ (12., 37. in 38. člena), pri čemer pa je povsem pozabil na 33., 36. in 70. člen ustave kakor tudi na nekatera temeljna načela. Te določbe so predvsem določbe III. poglavja zvezne ustave, ki so po XX. republiškem amandmaju del ustave SR Slovenije, in sicer: — Prvi odstavek 33. člena, po katerem so »občani enaki v pravicah in dolžnostih, ne glede na razlike v narodnosti, rasi, veroizpovedi, spolu, jeziku, izobrazbi ali v družbenem položaju«. Torej so državljani, tudi če so upokojeni, po svojem družbenem položaju kot upokojenci, enaki v pravicah in dolžnostih z ostalimi državljani, torej tudi z aktivno zaposlenimi, ki pa se lahko pri nas dodatno honorarno zaposlujejo. Že tu gre ■ za očitno neenakost in diskriminacijo upokojencev. — četrti odstavek 36. člena, ki se glasi: »vsakemu občanu je ob enakih pogojih dostopno vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi.« Če se mora upokojenec, če se zaposli, odreči delu pokojnine, mu delovno mesto ni dostopno ob enakih pogojih kot drugim delovnim ljudem, od katerih se ne zahteva, če se zaposlijo, da zato nekaj plačajo ali se odrečejo neki premoženjski pravici ali drugemu dohodku. — 8. odstavek 36. člena, ki se glasi: »Na podlagi dela pridobljene • pravice so neodtujljive.« Ni dvoma o tem, da je pokojnina pridobljena na podlagi dela. To še posebej poudarja prvi odstavek 3. člena zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ko pravi, da »temeljne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvirajo iz delovnega prispevka, ki ga zavarovanec ustvari s skupnim tekočim in minulim delom, m se določajo na njegovi podlagi«. Torej tudi pokojnina kot pravica, pridobljena na podlagi tekočega in minulega dela, je neodtujljiva, enako kot dohodek iz delovnega razmerja, kar pa pomeni, da je tudi zakonodajalec z zakonom ne more odvzeti ali omejiti. — 70. člen zvezne ustave, po katerem s to ustavo zajamčenih svoboščin in pravic ni mogoče ne vzeti in ne omejiti. Pravica do pokojnine izhaja iz 38. člena zvezne ustave, ki je v III. poglavju, ki obsega svoboščine, pravice in dolžnosti človeka in občana.. Vseh, v tem poglavju navedenih svoboščin in pravic, pa ni mogoče vzeti in omejiti po navedenem členu. Poleg določb III. poglavja zvezne ustave je še omeniti: — Prva odstavka 7. člena zvezne in 14. člena republiške ustave, po katerih samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka. V zvezi z drugimi določbami ustave pa materialni in družbeni položaj človeka določa tako njegova pokojnina, priznana za delo in uspehe pri delu v teku delovne dobe, kakor tudi dohodek iz event. dopolnilne zaposlitve. — 127. člen zvezne ustave, po katerem morajo vsi predpisi in drugi splošni akti biti v skladu z ustavo Jugoslavije, ter 212. člen republiške ustave, po katerem morajo biti republiški zakoni v skladu z ustavo. To pomeni, da je zakonodajalec v vsakem primeru vezan na ustavo. Torej tudi, če zakon na temelju pooblastila v ustavi ureja neko področje, ki-ni podrobno urejeno v sami ustavi, pri tem ureditev kokršnegakoli vprašanja s tega področja ne sme biti v nasprotju z nobeno določbo in načelom ustave, ki jih je presojati v medsebojni povezavi. Ni torej sprejemljivo DELO Mitja Gorjup [glavni urednik). Jak Koprivc (odgovorni urednik). Ante Mahkota (pomočnik glavnega urednika), Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo), Janez Stanič (zunanja politika). Tit Vidmar (kultura), Miro Zakrajšek (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport), Vojko Černelč (centralna redakcija), Jaka Štular (nedeljska izdaja »Dela«), France Vrečar (sobotna priloga). Bogo Sajovic, Olga Ratej, Ivan Kranjc (kronika, reportaža), Aco Paster-njak (poslovna stran) gledanje tov. Ferleža, da člen 23. ne bi mogel biti protiustaven, ker ustava sama ne uporablja izraza »pokojnina«. Ne smemo tudi prezreti, da so pravice iz dela 'dobile dodatno ustavno jamstvo še v najnovejših ustavnih dopolnilih, ki govore o »minulem delu«. Vseh omenjenih ustavnih določb in načel tudi osnutek besedila ustave ne spreminja. Pri ocenjevanju ustavno-prav-nih vidikov možnosti omejevanja pokojnine moramo torej imeti pred očmi predvsem vse prej navedene ustavne določbe in načela, zlasti pa določbe o »enakopravnosti občanov« in o »neodtujljivosti pravic, pridobljenih na podlagi dela«. To pa seveda ne pomeni, da poleg ustavnopravnih vidikov ne bi imeli vso tehtnost tudi drugi vidiki, kot politični, družbeno-go-spodarski, kadrovski, medicinski, socialni, humani itd. Pri nekaterih zagovornikih 23. člena ne smemo prezreti izražanja uravnilovskih tendenc, ki so bile ponovno obsojene kot škodljive za napredek naše družbe. Ne pozabimo tudi, da politični akti in politične osebnosti ne štejejo za družbo socialne razlike, do katerih prihaja na temelju legalnega dela. Nedavno je rekel neki vodilni jugoslovanski politik: »Ne postavlja se vprašanje v tem smislu, kako kdo živi in koliko ima? ter troši, temveč od česa živi in kako je pridobil to, kar ima in troši.« Skrb za to, da upokojenci ne odjedajo delovnih mest nezaposlenim, je dolžnost vseh pozitivnih družbenih sil v delovnih ^organizacijah in v naši družbi, ki ne smejo dopuščati zaposlitve upokojencem tam, kjer so na razpolago ustrezni mlajši kadri. Problem protekcionaškega zaposlovanja (rednega in honorarnega) pa je treba onemogočiti povsod, z vsemi političnimi in administrativnimi sredstvi — pa naj gre za aktivno zaposlene ali za upokojence. Zelo se motijo in zelo kratkovidni so tisti, ki od 23. člena pričakujejo rešitev problema zdomcev. Nagrajevanje kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev je pri nas še sc I i mnogo manj vzpodbudno kot v kapitalističnih in drugih socialističnih državah. S takimi ukrepi, kot je 23. člen, prispevamo v povsem neznatni meri ter za zelo kratek čas k rešitvi problema zaposlovanja, istočasno pa že za najbližjo bodočnost poglar bljamo pogoje za še večji odtok strokovnjakov v tujino in bistveno znižanje proizvodnosti dela ter s tem občutno zmanjšanje sredstev za nova delovna sredstva. Ponovno poudarjam, poleg presoje drugih vidikov, tudi nujnost vsestranske povezane in objektivne presoje navedenih ustavno-pravnih argumentov »proti« 23. členu, od teh pa predvsem tistih določb, ki govorijo o »enakopravnosti občanov«, o »neodtujljivosti pravic, pridobljenih na podlagi dela« in o »minulem delu«. Dr. IVAN BELE, Ljubljana Celovška 99 a Ali se zavedamo, kaj delamo? V zadnji številki revije Stop beremo o novem, iz Italije uvoženem športu, smučanju po travi. Do minute natančno je registriran ta zgodovinski dogodek na ljubljanskem Gradu. Vznemirljivo pri tem pa je, da ne gre tu samo za mečkanje trave, ampak da je potrebno za dobro »smuko« tudi mazanje z bisomf Bis, tako piše v članku, naj ne bo preveč razredčen, če se peni, že ne gre več dobro. Za dvajset minut tega smučanja porabi smučar približno tri litre te kemikalije! Ljudje! Ali se zavedamo, kaj delamo? Bis je detergent, grobo in zelo aktivno čistilno sredstvo, nerazgradljivo v naravi! V bolnici čistimo injekcijske brizge v razredčitvi 1:1000. Pred leti, ko je prišel bis v promet, si je neki moj znanec opral z njim nov avto, požrlo mu je sijaj laka kot nič. In sedaj naj mažemo naše gorske travnike s tem sredstvom! Saj ni hudega, dokler to delata samo dva zanesenjaka, čeprav sem prepričan, da koncentrirani bis zasmodi travo, uniči vse drobne in koristne živalice na travniku. Pomislimo samo, kaj bi pomenilo tako masovno smučanje v kakem centru, kot ga omenja članek. Za povprečno 4-urno smučanje bi takšen športnik porabil potem 36 litrov bisa. 100 smučarjev 3600. 1000 pa kar dobre tri železniške cisterne! To je grozotna količina! Ob dežju se potem ta de tergerit lepo spere. Potočki in potoki bi se krasno penili, ne vem, kako bi preživele vodne živali. In končno bi se poiavil še bis v naših studencih in talni vodi, ki jo pa vsi pijemo. , Prav ima kmet, ki ščiti svoj travnik pred takim početjem, upravičeno bi zahteval odškodnino za svoje uničeno imetje. Ne vem pa, od koga naj bi 'zahteval odškodnino človek oz. narod, kateremu se uničuje naravno okolje in osnovno življenjsko sredstvo — voda. Dr. MAKS KOVAČ. Ankaran 130 Tvorno sodelovanje SZDL in organizacij Stališča SZDL o delovanju družbenih organizacij in društev so korak naprej pri uresničevanju dokumenta »SZDL danes« in pri uresničevanju dopolnil LJUBLJANA, 29. jun. — Po referatu Franca Kimovca-Žige »O nekaterih aktualnih vprašanjih iz delovanja družbenih organizacij in društev«, je v razpravo poseglo več delegatov republiške konference SZDL. KABEL FORTE je v imenu zveže organizacij za tehnično kulturo Slovenije (bivše Ljudske tehnike), ki združuje dejavnost 14 tehničnih panog in v katerih deluje preko sto tisoč članov, poudaril, da predlogi in stališča SZDL o delovanju družbenih organizacij in društev pomenijo korak naprej pri uresničevanju dokumenta »SZDL danes« ter pri uveljavljanju ustavnih dopolnil. MATEJ BOR je menil, da bi moralo biti v poročilu omenjeno delovanje sekcije za varstvo okolja pri SZDL, ki je bila ustanovljena pred dvema Jetoma. Predlagal je, da bi v vseh občinah in vseh krajevnih skupnostih ustanovili odbore za varstvo okolja. Delegatska organiziranost na zvezni ravni OLGA VIPOTNIK je v razpravi posebej govorila o organizacijah in društvih, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja. S prizadevnim delom sekcij SZDL za to področje smo dobili uspešne dokumente, na podlagi katerih se že kažejo uspehi pri konkretnem delu. Uresničevanje nove ustave pa postavlja pred Socialistično zvezo kot organizacijo, ki povezuje vse sile v boju za samoupravni socializem, še nove naloge, zato je nujna odprtost SZDL do družbenih organizacij . in društev. V razpravi se je dotaknila tudi odnosa do federacije ter se zavzela za samoupravno, delegatsko organiziranost tudi na zvezni ravni, ki je bila doslej neizgrajena in neučinkovita. BENO ZUPANČIČ je dejal, da deluje v Ljubljani preko 700 organizacij in društev, ki združujejo okoli 100 tisoč občanov. Dotaknil se je treh vprašanj: 1. prizadevanj za socialistično usmerjenost, ker je tudi v organizacijah in društvih delo še vse preveč pod vplivom posameznikov ter marsikje še prevladuje malomeščanska miselnost; 2. odnosov teh organizacij do gospodarstva, ker so se pokazale težnje, da bi stroške te celotne dejavnosti pokrivale gospodarske organizacije; 3. prizadevanj za notranjo demokracijo in samoupravno organiziranost društev, ker bodo tako tudi bolj odprta za sodelovanje in usklajevanja dela s sorodnimi združenji, kakor tudi s socialistično zvezo. Aktivistom, ki delajo v teh organizacijah, pa bi morali dati tudi večjo javno podporo, je na koncu poudaril Beno Zupančič. NORBERT JEDLOVČNIK se je zavzel za to, da bi pri pospeševanju organizacij in Na Slovenskem deluje okrog 12 tisoč organizacij in društev, v katere je vključenih 1,359.630 delovnih ljudi oziroma kolektivnih članov. V 198 republiških vodstvih' organizacij in društev je, po podatkih vprašalnika, ki ga je izdelala skupina za družbene organizacije in društva pri RK SZDL, v letu 1971 delalo 2239 aktivistov, dohodki pa so v tem letu znašali 41,067.922 dinarjev. Skoraj polovica organizacij in društev izdaja svoje publikacije (naklada približno 270 tisoč izvodov). društev bolj kot doslej upoštevali podmladek. Gre namreč ne le za usposabljanje in vzgojo mladih članov, marveč predvsem za bodoče aktiviste društev in organizacij. Razen tega je v imenu organizatorjev prireditve »O-sankarica 73« kritiziral televizijo in Delo, meneč da sta tej prireditvi mladine in pionirjev odmerila premalo prostora, oziroma časa. PAVLE BOJC je spregovoril o delu invalidsko-humani-tarnih organizacij. V Sloveniji imamo 130.000 invalidov in prizadetih ljudi. Njihove organizacije si prizadevajo, Zgodilo se ie Danes je sobota, 30. junija, 181. dan v letu 1973. Do konca leta je še 184. dni. Na današnji dan so se zgodili tudi tile pomembnejši dogodki: 30. junija 1971 — Trije sovjetski vesoljci, ki so prebili v vse-mirju tri tedne, so pristali na Zemlji, a ko so kabino odprli, so jih bili našli mrtve, menda zaradi dekompresije. 1983 — Papeža Pavla VI. so ustoličili kot 202. papeža rimskokatoliške cerkve. 1950 — Ameriški predsednik Truman je ukazal ameriškim četam na Japonskem, 'naj posežejo v korejske vojno na strani juga. 1944 _ v bojih za Bosiljevo, v katerih so sodelovali tudi hrvaški partizani, je padel partizanski pisatelj in vojašk poročevalec Bogo Šlander, znan pod imenom Klusov Joža. .... 1943 - pri Kladnju so iz letala odvrgla prvo pošilj- ko sanitetnega materiala za NOV in POJ, ki ga Je britanska vojaška misija poslala vrhovnemu poveljstvu zavezniških sil za Sredozemlje. 1941 __ v Zagrebu so ustanovili operativno partijsko vodstvo za Hrvaško kot organ za vodenje politične in vojaške dejavnosti proti okupatorju in domačim pomagačem. . 1894 — Rodil se je eden od voditeljev gibanja »Mlada Bosna« Gavrilo Princip. 1876 — Srbija je napovedala vojno Turčiji. 1810 __ Rodil se je slovenski pesnik Stanko Vraz, eden najpomembnejših predstavnikov ilirizma. 1748 — Rodil se je slovenski slikar Lovro Janša. Fakulteta Borisa Kidriča Sklep fakultetnega sveta: Poslej Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča LJUBLJANA, 29. jun. — Fakultetni svet Ekonomske fakultete v Ljubljani je na svoji seji dne 29. junija 1973 soglasno sklenil, da se v spomin na ustanovitelja Ekonomska fakulteta v Ljubljani preimenuje v EKONOMSKO FAKUL. TETO BORISA KIDRIČA V LJUBLJANI. To ime bodo nosili tudi novi objekti te fakultete, ki so pred začetkom izgradnje.« Prvi sporazum PTT LJUBLJANA, 29. jun. — Dopoldne je v PTT Ljubljana devet temeljnih organizacij združenega dela podpisalo samoupravni sporazum o združitvi v TOZD PTT Ljubljana. To je prvo poštno podjetje v Sloveniji, čigar zaposleni so podpisali tak spora zum. P- I- da bi invalidi in drugače prizadeti bili v družbi kar se da enakopravni, ustvarjalni, čim manj ovirani spričo lastne prizadetosti. Predlagal je, naj bi SZDL priznala delu teh organizacij poseben družbeni pomen. Prav tako naj bi zagotovili, da bi bile te organizacije prek svojih delegatov zastopane v vseh organih, ki odločajo o invalidih in prizadetih ljudeh. Razen iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti naj bi te organizacije poslej financirale tudi samoupravne interesne skupnosti, kakor tudi iz posebnih skladov (loterija). ADA KRIVIC je v imenu osmih humanitarnih organizacij predlagala in zahtevala, naj bi bili delegati le-teh vključeni v samoupravne interesne skupnosti. Te organizacije so namreč po njenem mnenju premalo upoštevane celo takrat, ko gre za socialno varstvo v ožjem smislu in za socialno politiko sploh. MARKO ROŽMAN je govoril o delu v Zvezi za telesno kulturo, o začetkih usklajevanja dela teh organizacij z ustavnimi dopolnili. Zavzel se je za preseganje proračunske logike pri financiranju teh organizacij, za usklajenost programov različnih organizacij, ki delajo med zdomci in izseljenci in menil, da je pri delegatskih odnosih led prebit. V zvezi za telesno kulturo izpričujejo, je dejal, voljo za spopad s popačenimi odnosi v telesni kulturi. Za to pa je potreben skupen boj, še zlasti zato, ker so v preteklosti vplivni posamezniki zunaj telesne kulture bili bolj za prikrivanje kot za razkrivanje deformacij na tem področju. -— MARIJAN LENARČIČ seje zavzel za dejavne j šo vlogo komunistov v organizacijah in društvih. Glavne naloge pri tem so, samoupravno organiziranje društev na vseh ravneh, vzpostavitev delegatskih razmerij, uskladitev ustroja društev in organizacij, z ustavnimi dopolnili. Kar zadeva financiranje, naj to poteka prek samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ne pa po proračunski poti. Sporazume in dogovore naj hi tudi sklenili zato, da bi zagotovili prostore in naprave za delovanje teh organizacij. Da bi odpravili hudo pomanjkanje kadrov za delo z mladino in odraslimi, le potrebno s tečaji im šolanjem usposobiti strokovno podkovane ljudi. Samofinanciranje — dragoceno dopolnilo MAKS KLANJŠEK je orisal delo Rdečega križa, njegovo množičnost, ki se med drugim kaže v 80.000 krvodajalcih in 40.000 tečajnikih prve pomoči letno, RK je odprta organizacija, je dejal, in sprejema člane ne glede na prepričanje in verski nazor. Spričo tega ni sprejemljivo, da bi zunaj Rdečega križa formirali nove humanitarne organizacije in društva. ZDENKO MALI je orisal odnos zveze mladine do organizacij in društev in se zavzel za to, da bi se v njih lahko mladi ljudje še bolj kot doslej samostojno in ustvarjalno vključevali v doseganje samoupravnih stališč in ciljev. Temu je podrejena tudi reorganizacija mladinske organizacije. BRANE MUSAR je v imenu Počitniške zveze opozoril, da se je v zadnjih treh letih nadaljeval proces, v katerem so se slabšali pogoji za delo organizacij. Počitniška zveza je bila premalo povezana z drugimi mladinskimi organizacijami na eni strani in turističnimi organizacijami na drugi strani. Spričo tega niti sicer skromnih gmotnih možnosti niso mogli do kraja izkoristiti. O financiranju je menil, da samofinanciranje ne more biti pravilo, je pa dragoceno dopolnilo MIRKO VRBANČIČ se je zavzel za tako financiranje društev in organizacij, ki bi odstranilo proračunsko miselnost in odnose in delovnim ljudem omogočilo nadzorstvo nad uporabo denarja za te namene. Družbeno upravičenost programov naj bi zagotovili tako, da bi organizacije in društva javno konkurirale za dodelitev sredstev. MILAN VRHUNC je razčlenil delo Gasilske zveze. Opozoril je, da so bila v zadnjem času v ospredju dela teh organizacij kadrovska vprašanja in moralnopolitična odgovornost za' vodenje. Zavzel se je za znižanje carin, davkov in drugih pristojbin, ki jih plačujejo gasilska društva. IVO TAVČAR je v imenu sindikatov dejal; da so zainteresirani za razvoj organizacij in društev, zlasti tistih, ki imajo strokovni in poklicni značaj. Zavedati pa se moramo, je poudaril, da gre tudi pri interesnih združenjih za politične organizacije, kjer se pojavljajo tudi želje po privatizaciji interesov na tem področju. Ločenost med SZDL in družbenimi organizacijami in društvi pomeni nevarnost za ene in druge. Sklepi — vodilo pri delu v prihodnje DANILO TURK je ocenjeval mednarodno aktivnost družbenih organizacij in društev. Po podatkih ima od 198 kar 109 organizacij in društev redne ali občasne stike s podobnimi organizacijami v tujini, 84 organizacij pa tudi stike z organizacijami Slovencev v zamejstvu. Menil je, da je zgrešeno zanemarjati globok politični pomen teh stikov ter da je bistveno, da v tem trenutku najdemo ustrezne mehanizme za koordinacijo in politično verifikacijo sodelovanja z organizacijami v tujini. DUŠAN ZGONEC je poudaril pomembnost konference, saj bodo sklepi in stališča vodilo pri nadaljnjem delu. Natančneje pa bi morali določiti odnos društev do samoupravnih interesnih skupnosti ter razmerja društev v TOZD do samoupravnih skupnosti. Tudi društva morajo po delegatskem sistemu imeti možnost vplivanja na družbeno življenje, več pa bi morali spregovoriti tudi o publikacijah, ki jih izdajajo organizacije in društva. BRANKO VESEL je dejal, da, bodo sklepi korak naprej pri odstranjevanju ozkega pojmovanja, kaj je politično in kaj strokovno delo. Zavzel se je za neprofesionalno delo v družbenih organizacijah in društvih ter za moralno priznanje aktivistom. Kot predstavnik prirodoslovnega društva, ki usklajuje delo vseh naravoslovnih društev pa je še posebej poudarjal pomen posredovanja znanosti mladim. SVETOZAR POLIC je menil, da je prav društvo in in družbena organizacija ena najčistejših oblik samouprav-ljanja, kar bi morali v dokumentih še bolj poudariti. Obvezati pa se moramo, je dejal, da bomo sklepe, krt jih bomo sprejeli, tudi dosledno uresničevali. V razpravi se je dotaknil tudi negativnih pojavov v posameznih organizacijah. od cehovske zaprtosti do klubaštva itd., ki ne razvijajo delovanja v okviru socialističnih samoupravnih moralnih načel in zakonitosti. ALENKO LESKOVIC JOŽE ŠIRCELJ Ljubomir Veljkovič razrešen dolžnosti v »Ekonomski politiki" BEOGRAD, 29. jun. (Tanjug) — Zbor delovnih ljudi »Ekonomske politike« je razpravljal o zahtevi glavnega in odgovornega urednika časopisa Ljubomira veljkoviča, ki je predlagal, da ga razrešijo. Odločili so, da zahtevo sprejmejo in ga dolžnosti razrešijo. Upravni odbor NIP Borba je na današnji seji sprejel na znanje odločitev zbora delovnih ljudi »Ekonomske politi ke«. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllll.....Hill!.......................... Novi člani 10 SZDL Novi člani: S. Boha-nec, S. Jogan, M. Poljanšek in D. Šinigoj LJUBLJANA, 29. jun.— Republiška konferenca SZDL Slovenije je na današnji seji razširila svoj izvršni odbor od dosedanjih 13 na 15 članov. Namesto razrešenih članov zaradi odhoda na novo delo ali preobremenjenosti je izvolila štiri nove člane. Ti so: Slavko Bohanec, dosedanji republiški podsekretar v kabinetu podpredsednika izvršnega sveta; Savin Jogan, dosedanji sekretar zasedanja delegatov občin v republiški skupščini; Majda Poljanšek, dosedanja pomočnica glavnega tajnika za študijske zadeve Univerze v Ljubljani; Dušan Šinigoj, dosedanji sekretar komiteja občinske konference ZKS Nova Gorica. Konferenca je za člana slovenske delegacije v zvezni konferenci in za člana predsedstva SZDL Jugoslavije izvolila Mitjo Ribičiča in Milana Kuča- Junij: slabši kot lani V juniju oslabitev gospodarske aktivnosti — Samo odstotek nad majem LJUBLJANA, 29. jun. — Po napovedih delovnih organizacij je statistični zavod Slovenije objavil oceno gibanja junijske industrijske proizvodne, ki kaže da je v tem mese. cu gospodarska aktivnost ver. jetno popustila. Po teh napovedih se je ocenjeni indeks industrijske proizvodnje v juniju nasproti maju povečal le za eno indeksno točko, medtem ko kaže druga leta prav v tem mesecu največji mesečni osbeg. Umirjeni e kaže, tudi znižanje stopnje povečanja nasproti istemu mesecu lanskega leta. Medtem ko je bila industrijska proizvodnja Slovenije v aprilu in maju za 9,8 oziroma 9,6 odst. večja kakor v istih mesecih preteklega leta, je po oceni za junij ta stopnja povečanja zdrknila na 5,5 odst., za prvo letošnje polletje za na 8,1 odst. Večjo proizvodnjo kako v maju napoveduje poleg naftne industrije tudi črna metalurgija, ki je bila v maju pod planom, deloma pa tudi barvasta metalurgija. Elektroindustrija je za malenkost pod manjko ravnijo, prav tako kemična industrija. Industrija gradbenega materiala je zdaj v mesecih največje proizvodnje. Večina podjetij lesne industrije napoveduje stagnacijo proizvodnje, medtem ko napovedujejo zmanjšanje aktivnosti le nekatera podjetja tekstilne industrije, prav tako v usnjarsko obutveni industriji. Večjo proizvodnjo javlja gumarska industrija, kjer pa bi bilo povečanje še občutnejše, če ne bi imeli težav pri preskrbi z uvoženimi surovinami. F. S. .........................iillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Na podlagi sklepa pedagoško-znanstvenega sveta univerze in v soglasju s fakultetami razpisuje UNIVERZA NA FAKULTETAH prosta delovna mesta PREDAVATELJEV za predmet »Osnove ljudske obrambe« s polnim ali s skrajšanim delovnim časom (elekcija in reelekcija). Za ta delovna mesta se poleg splošnih pogojev, določenih v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, zahteva še: — visoka izobrazba (visoka vojaška izobrazba z dokončano višjo vojaško akademijo — zaželena Je dokončana šola narodne obrambe WA — ali II. stopnja neke družboslovne fakultete z dokončano šolo rezervnih oficirjev); pedagoške izkušnje; obvladanje slovenskega jezika Kandidati naj pošljejo vloge (z biografskimi ln bibliografskimi podatki, diplomo in z izjavo ali konkurirajo za delovno mesto s polnim ali Skrajšanim delovnim časom) v 15 dneh po objavi na tajništvo univerze v Ljubljani, Trg revolucije 11-11. UNIVERZA V LJUBLJANI 6067 Obseg konverzije: 814 milijonov din LJUBLJANA, 29. jun. — Izvršilni odbor ljubljanske podružnice LB je bil danes obveščen o dejanskem obsegu konverzije. Delovnim organizacijam, ki združujejo sredstva v ljubljanski podružnici, bodo do konca tega meseca pretvorili v dolgoročne kredite skoraj 170 mili jonov dinarjev iz zvezne konverzije. Iz republiškega dela emisije bodo dobili komitenti ljubljanske podružnice skoraj 94 milijonov, iz sredstev LB pa bo ljubljanska podružnica pretvorila v dolgoročne kredite kar 650 milijonov dinarjev. Z junijsko obvezno konverzijo in s konverzijo iz poslovnih sredstev bodo premostili vse primanjkljaje, ki so se po zaključnih računih pokazali pri njihovih komitentih, pravijo v banki. Menijo tudi, da bodo delovne organizacije poslej investicijsko sposobne. ALENKA MIŠIC JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIII »LIKO« VRHNIKA vabi k sodelovanju zaradi izpopolnitve delovnih mest več sodelavcev ln .sicer: — Z RAZPISOM: TOZD SKUPNE SLUŽBE 1. VODJO splošno upravnega sektorja visoka ali višja strokovna izobrazba upravno-pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Poleg splošnih pogojev za zaposlitev morajo kandidati imeti moralno politične kvalitete in da so družbeno aktivni. — Z OBJAVO: TOZD PARKETARNA VERD za novi proizvodni oddelek 2. TEHNOLOGA za vzdrževanje in pogon srednja izobrazba strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj 3. LANSERJA stolarne višja ali srednja izobrazba lesne smeri in 3 leta delovnih izkušenj 4. TEHNOLOGA časa srednja izobrazba lesne smeri in 1—2 leti delovnih izkušenj 5. NORMIRCA časa lesni tehnik ali delovodska šola in zaželena delovna praksa 6. 4 DELOVODJE za delovna mesta v proizvodnji lesni tehnik ali delovodska šola m zaželena delovna praksa 7. KV MIZARJA — nastavljača strojev TQZD SKUPNE SLUŽBE 8. ŠEFA finančnega knjigovodstva višja ali srednja strokovna Izobrazba ekonomske smeri in 2 leti oz. 5 let delovnih izkušenj 9. KNJIGOVODJO saldokontov srednja šola ekonomske alt administrativne smeri in zaželena delovna praksa 10. ADMINISTRATORKO v kadrovskem sektorju srednja šola administrativne ali ekonomske smeri ali 2-letna administrativna šola in zaželena delovna praksa. OSTALI POGOJI: rok prijave 15 dni od objave. Ponudbe sprejema in daje informacije kadrovski sektor podjetja. 5965 'iHilHIIIIIIIIIIlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIlIlHIlilHIlHIIHlIlIHIlilllllllillilllllllllllllllllllllllllllllllililllllllll DIPL. INŽ. AGRONOMIJE, ki bi ga veselilo trgovanje s kmetijskimi stroji, sprejme na vodilno delovno mesto VODJE -PRODAJE SIP — STROJNA INDUSTRIJA Šempeter v Savinjski dolini želimo, da bi kandidat bil dober poznavalec kmetijskega strojništva in vešč trgovskih poslov, osebno pa se odlikoval s prijaznostjo do kmetov m drugih kupcev, tovariškimi in iskrenimi odnosi do sodelavcev ter požrtvovalnostjo in učinkovitostjo pri delu. Ce menite, da bi nam lahko izpolnili naše žeiJe, vas prosimo, da nas o tem pismeno obvestite ali pa se osebno zglasite pri direktorju podjetja do 20. Julija 1973. 6015 ■ffllllllllNIlllllllllllllllll* lllllllllllllllllllllllll ..................i.....................................«.......,......................Hi......Ha..........i........S......Ml...........-.............MU.................i........M....................................*....................■......................................................*...............................—............■............................................................................................................*.................. III1IIIUI* Zgled in spodbuda za še širše sodelovanje Začetek proizvodnje v tovarni titanovega dioksida v Celju — Skupna naložba celjske Cinkarne s soinvestitorji in berlinskega kombinata VVB - Avtomatika CELJE, 29. jun. — Slovesne otvoritve sodobne tovarne za proizvodnjo titanovega dioksida v Celju so se med drugimi udeležili tudi podpredsednik vlade NDR Man fred Flegel, državni sekretar Karl Kaiser, pomočnik ministra za finance Herta Koe-ndg, veleposlanik NDR v SFRJ Karl Kormes, generalni direktor kombinata VVB Manfred Bdele, podpredsednik ZIS dr. Anton -Vratuša, član ZIS Imer Pulja, naš veleposlanik v NDR Nikola Miličevič, predsednik slovenskega IS Andrej Marinc, podpredsednik Rudi Čačinovič, predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Anton Bole in drugi. V Lescah bo zrasla tovarna Veriga in Iskra-Otoče ustanavljata delovno organizacijo LESCE, 29. jun. — Tovarni Veriga in Iskra Otoče bosta ustanovili novo delovno organizacijo. Nova tovarna bo zgrajena poleg Verige, organizacijsko pa bo povezana z Iskro. Proizvodni program termostatov in druge regulacijske tehnike bodo prevzeli od Iskre. Za Verigo bo nova dejavnost koristna, ker sedanjega proizvodnega programa ne more povečevati. Predvidevajo, da bo delo steklo prihodnje leto. L. S. Generalni direktor Cinkar- | ne inž. Franjo Klingeir je med drugim navedel najrazličnejše podatke o novam objektu. Celotna investicija, pri financiranju katere je Cinkarna s soinvestitorji udele- 1 žena z 51 %, kombinat VVB Lacke und Farben pa z 49 %, je veljala 531,4 milijona dinarjev, od tega je bilo potrebno 502,9 milijona dinarjev za osnovna sredstva. Po- lovico letne proizvodnje titanovega dioksida (25.000 ton) bodo po pogodbi izvozili. Zaposlenih bo le 200 delavcev, ki bodo ustvarili letno 250 milijonov dinarjev dohodka. Franjo Klinger je pouda- ril izreden gospodarski pomen te investicije tako za celjsko Cinkamo kot za našo državo in NDR. S proizvodnjo v celjski tovarni bo namreč odpadla potreba po uvozu titanovega dioksida, delno pa tudi v NDR. Skupno vlaganje v ta objekt je prvi primer, tako obsežnega sodelovanja gospodarstev dveh socialističnih držav in bodo lahko zgled in spodbuda za nadaljnje širše sodelovanje. FRANJO KRIVEC Nova knjiga o Titu Prazni načrti, če ni denarja Analiza gospodarskih gibanj na Hrvaškem kaže, da gre za nekatere težnje, ki odstopajo od razvojne politike ZAGREB, 29. jun. — Analiza gospodarskih gibanj v letošnjih prvih petih mesecih na Hrvaškem kaže, da gre za nekatere težnje, ki odstopajo od razvojne politike, določene z resolucijo o temeljih družbenoekonomske politike za to leto, — je rečeno v informaciji republiškega zavoda za planiranja, o kateri so razpravljali na današnji seji hrvaške vlade. V Italiji bo izšla v zadnjem času že druga knjiga o Titu KEKA, 29. jun. (Tanjug) — Založnik Sciascia iz Caltanissette je izdal 140 strani obsegajočo knjigo z naslovom. »Tito od kmeta do voditelja tretjega sveta«, ki jo je napisal časnikar in književnik italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji Giacomo Scotti z Reke. To je že druga knjiga o Titu, ki je zadnji čas izšla v Italiji. Konec lanskega leta je bila v Rimu objavljena knjiga istega avtorja z naslovom »Tito — človek, ki je Stalinu rekel ne«. Značilno je, da se je proizvodnja povečala komaj za 3,6 odstotka, cene za 17,8 odst., življenjski stroški pa za 20,2 odstotka. Vse seveda ni slabo, so ugotovili na današnji seji vlade ter med dobrim opozorili predvsem na urejevanje finančnih razmer v gospod' darstvu ter na novo, bolj od- govorno obnašanje na tem področju. Potem ko so menili, da se je treba predvsem ogibati potencialnim izvirom nestabilnosti, ki bi se lahko pojavili pod geslom oživljanja gospodarskih aktivnosti za vsako ceno, so na seji opozorili, da je nevarno in poenostavljeno gledanje, da bi marali ukini- ti zakon o zagotovitvi trajnih obratnih sredstev. Menili ao, da bi bilo potrebno ta zakon samo modificirati, da bi ga uskladili z možnostmi gospodarstva, ob tem pa tudi vztrajali, da mora biti vsaka aktivnost zasnovana tako, da se pokrije z realnimi izviri sredstev. MARJAN KUNEJ Bič toče seka Neurje v Pomurju — Okrog Ormoža in Ljutomera prizadeti vinogradi — Telefonske zveze z Lendavo pretrgane LJUTOMER, 29. jun. — Hudo neurje, ki je divjalo danes popoldne nad Pomurjem, je sprožilo v okolici Ormoža in Ljutomera plaz toče, ki je bila ponekod debelejša kot jajce. Najhuje je bilo v Ljutomeru, kjer so doživeli dva naleta toče, zaradi hudega naliva pa so bili nekateri predeli mesta tudi petnajst centimetrov pod vodo. Ujma je po prvih podatkih, ki smo jih dobili v Ljutomeru in v Ormožu, najbolj prizadela znane vumogradne predele. Tako je toča pustošila v vinogradih na Železnih dverih, v Slammjaku_ in drugod v okolici Ljutomera, na ormoškem območju pa poročajo o veliki škodi iz Zgornjega Cerovca, Temlarja, iz Ivanjkovec, z Vinskega vrha in iz nekaterih drugih krajev. Povsod so, kot smo zvedeli, pravočasno in z vsemi močmi obstreljevali hudour- ne oblake z raketami, vendar se akcija ni povsod obnesla. Kaže, da je po zaslugi raketne obrambe proti toči, ledeni bič prizanesel vinogradom na radgonskem in kapelskem področju, zato pa je toča bolj ošvrknila nekatere predele na Goričkem in ravnino vzdolž Mure, od koder poročajo o veliki škodi na polju. K sreči je skoraj povsod padala toča med nar livom, kar je ublažilo posledice. Med neurjem ao zanetile strele tudi več požarov. Samo v eni ulici v Murski Soboti so tri zaporedne strele, od katerih je bila ena ognjena, treščile v hiše. škoda na objektih in instalacijah je precejšnja, po zaslugi hitrega posredovanja soboških gasilcev pa se ogenj nd razširil.. Hudo neurje naj bi doživeli tudi v lendavski občani, vendar zaradi prekinjenih telefonskih zvez nismo dobili podrobnejših podatkov. BORO BOROVIC l * I r35€SH Marka nas udari * •■••• ■ • - ... -4. . - ■ ' ••• Ker je jugoslovanski izvoz v ZRN nižji od uvoza, bomo zaradi revalvacije pridobili manj, kot bomo izgubili BEOGRAD, LJUBLJANA, 29. jun. — Zvezna republika Nemčija je danes dopoldne revalvirala marko za 5,5 odst. To je napravila kljub vsem preklicem, ki smo jih zadnje dni slišali z raznih strani in so prihajali tudi iz najvišjih krogov. Kot je bilo javljeno, znaša nova vrednost marke 0,310580 posebnih pravic črpanja po določilih mednarodnega monetarnega fonda. Pred revalvacijo je znašala 0,294389. Sprejemi /Vi obiski Zvezni poslanci obiskali ljubljansko armadno območje LJUBLJANA, 29. jun. (Tanjug) — Skupina poslancev zvezne skup. ščine je danes obiskala več enot in ustanov ljubljanskega armadnega območja. Pod vodstvom načel, nika štaba armadnega območja generalmajorja Avguština Jukiča, generalmajorja Jožeta Ožbolta in drugih visokih oficirjev so se seznanili z materialno in drugo dejavnostjo, še zlasti pa so se zanimali za vojaško urjenje, standard starešin In vojakov in izpo-poljnjevapje JLA z vojaki in civilisti z območja Slovenije. Finski veleposlanik v Sloveniji LJUBLJANA, 29. jun. — Podpredsednik republiške skupščine Stane Markič je danes sprejel novega veleposlanika Finske v naši državi Rista Hyvarinena in se z njim zadržal v krajšem pogovoru. Finskega veleposlanika je sprejela tudi podpredsednica republiš. kega izvršnega sveta dr. Aleksandra Komhauser in mu po razgovoru priredila kosilo v vili Podrož-nik. Veleposlanika Hyvarinena je sprejel tudi podpredsednik mestne Skupščine Sergej Vošnjak. Med dvodnevnim uradnim bivanjem v naši republiki je finski veleposlanik obiskal Krško in se pogovarjal s predsednikom občinske skupščine Jožetom Radejem. Jugoslovanska gospodarska zbornica je prvi hip presodila, da bomo zaradi revalvaoi-je nemške marke dobili v Jugoslavijo manj reprodukcijskega materiala in manj blaga nasploh. Težko je sicer zračunati, koliko bo Jugoslavija dobila, koliko pa bo zgubila z najnovejšo revalvacijo zahodnonemške valute, presojajo v jugoslovanski zbornici. Sprememba nemške marke bo podražila jugoslovanski uvoz, kar se bo zaradi strukture poznalo najhuje pri reprodukcijskem materialu. Ce pa upoštevamo, da je jugoslovanski izvoz v Zahodno Nemčijo bistveno nižji od uvoza iz te države, je seveda že na prvi pogled jasno, da bomo z izvozom jugoslovanskega blaga pridobili neprimerno manj, kot bomo z uvozom izgubili. Seveda bi morala revalvacija počasi preusmeriti nakupe na druge dežele in to bi v skrajni sili lahko razložili kot dobro posredno posledico revalvacije. Čeprav so v turistični zveza Jugoslavije sodili, da je prezgodaj za kakršnekoli izjave o vplivu revalvacije na neblagovni devizni priliv, so vendarle menili, da bo Jugoslavija postala privlačnejša za zahodnonemške turiste. Več naj bi bilo tistih turistov, ki so v vsaki turistični deželi dobrodošli. To so gostje, ki se podajo na pot brez posredovanja turističnih agencij. Pri tem pa gre povedati, da bodo jugoslovanske agencije, ki so sklenile pogodbe z zahodnonemškimi partnerji v markah, zaradi revalvacije pokazale pozitivne finančne učinke. Ko je Tanjugovo sporočilo prispelo v redakcijo, ni bilo mogoče več poprašati širšega kroga gospodarstvenikov, kaj pomeni za posamične de- lovne organizacije revalvacija nemške, marke. Pomočnik generalnega direktorja Ljubljanske' banke Ivan Simončič je dejal, da bodo podobno kot ob drugih revalvaoijah izvozniki sprva zadovoljni, ker bodo ugodneje izivažali. Toda razlika bo kmalu splahnela, zato pa bodo uvozniki že od vsega začet, ka čutih posledice. Glede na strukturo blagovne menjave, ki je značilna za slovensko gospodarstvo, pa bo revalvacija nemške marke seveda močno vplivala. Pomen revalvacije lahko presodimo po teh podatkih. Slovenija uvozi iz Zahodne Nemčije za skoraj tri milijarde dinarjev, vsa Jugoslavija skupaj deset milijard. Tako smo pri skupnem jugoslovanskem uvozu udeleženci s trideset odstotki. Tudi pri izvozu je slovenski delež izredno močan. Medtem ko znaša za vso državo 5,6 milijarde, je Slovenija lani prodala v Zahodno Nemčijo za 1,2 milijardi dinarjev. Povedati še velja, da je pri slovenski blagovni menjavi po lanskih podatkih ZRN na prvem mestu, v jugoslovanski menjavi pa zaseda tretje mesto. Značilno je še to, da je več kot polovica uvoza iz skupnega evropskega trga ravno iz ZRN, le-ta pa prevzema 40 odstotkov našega izvoza. Ob tako močnih vezeh bo seveda razlika po revalvaciji nemške marke slovenskemu gospodarstvu močno podražila uvoz. Nedvomno bo vplivala na zaposlovanje v tujini, ki je v ZRN prav tako najmočnejše. TANJUG, DELO Priznanje inž. Bubnovu LJUBLJANA, 29. jun. — Akademija za urbanizem in regionalno planiranje ZRN je imenovala inženirja Sergeja Bubnova, direktorja GI-FOS, za dopisnega člana akademije. Konzul ZRN v Zagrebu dr. Rudolf Schmidt je na slovesnosti v Ljubljani v kratkem nagovoru poudaril, da je akademija s tem imenovanjem izkazala priznanje inž. Bubnovu za njegovo strokovno posredovanje izkušenj nemškim kolegom s področja industrializacije gradenj v Jugoslaviji, posebno vame gradnje ter za poglabljanje sodelovanja med gradbenimi strokovnjaki v okviru mednarodne organizacije. S. C. ZAČETEK. Včeraj so se r Križankah začele 21. Mednarodne poletne kulturne prireditve, ki bodo trajale do konca avgusta. V tem času bodo nastopali priznani domači in tuji umetniki, med njimi Afriški folklorni ansambel iz Nigerije in The Golden Gate Quartet iz Združenih držav. Prireditve je odprl predsednik upravnega odbora Festivala Sergej Vošnjak, nato so solisti Stane Koritnik, Partizanski invalidski pevski zbor in Pihalni orkester Milice izvedli »Pesem Ljubljani«. Foto: J. Zrnec Sindikalna delegacija iz Poljske LJUBLJANA, 29. jun. — V Sloveniji je na tridnevnem obisku 3-članska delegacija poljskega sindikata komunalnega gospodarstva. Z gosti iz Poljske so se danes pogovarjali v domu sindikatov Slovenije predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v storitvenih dejavnostih Slovenije Jože Vidic in njegovi sodelavci. Dopoldne so poljski gostje obiskali kolektiv stanovanjskega podjetja Dom v Ljubljani. D. R. Uspel simpozij končan 25 referatov na dvodnevnem simpoziju »Marksizem in dialektika« LJUBLJANA, 29. jun. — S popoldansko skulpščino zveze filozofskih društev Jugoslavije, na kateri so izvolili nov koordinacijski odbor, se je na ljubljanski filozofski fakulteti končal dvodnevni simpozij »Marksizem in dialektika«, posvečen 90-letmici smrti Karla Manca. Okoli 100 slušateljev iiz vse Jugoslavije je obravnavalo 3 tematska področja, bi so bila: logična-metodološka tematika, marksizem kot tak in rriark-sistdčni pretres sodobnih filozofskih nazorov. Oba sim-pozijska dneva je bilo na sporedu 25 referatov. Splošna sodba je, da je simpozij uspel in da ba moral zaradi množine referatov trajati dlje, ven-dat pa so njegov čas omejila finančna sredstva. P. 2- Razpisna komisija pri INDUSTRIJSKEM BIROJU podjetju za izgradnjo industrijskih objektov LJUBLJANA, Parmova 33 razpisuje po ffl. 84 statuta podjetja delovno mesto DIREKTORJA (ni reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, bi se zahtevajo za to delovno mesto, izpolnjevati tudi posebne pogoje po čl. 84 statuta podjetja in sicer: — da imajo visokošolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri; — da so bili najmanj 5 let na odgovornih položajih v sorodnih delovnih organizacijah ali na drugih odgovornih delovnih mestih: — da obvladajo najmanj 1 svetovni jezik; — da niso bili obsojeni ali kaznovani za dejanja, našteta v 56. členu temeljnega zakona o podjetjih; — da jim opravljanje poslov direktorja v gospodarski organizaciji ni bilo prepovedano s sodno odločbo; — da niso v sodnem postopku; — da imajo moratao-politične lastnosti. Ponudbe z osnovnimi osebnimi podatki m opisom dosedanjih zaposlitev ter overjenimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati predložiti osebno ali poslati v priporočenem pismu v zaprti ovojnici na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Rok prijave je 30 dni od objave v časopisu. Vlog brez dokazil razpisna komisija ne bo obravnavala. O izidu razpisa bomo kandidate pismeno obvestili v predpisanem roku. 6038 Zoper šolnino Ustavno sodišče SRS je odločilo, da predpisovanje šolnine za osnovno šolanje odraslih ni v skladu z ustavo LJUBLJANA, 29. jun. — Ustavno sodišče SR Slovenije je odločilo, da drugi odstavek 33. člena zakona o osnovni šoli, ki določa, da prispevajo odrasli za svoje izobraževanje v osnovni šoli del potrebnih sredstev, ni v skladu z ustavo. Pobudo za obravnavo tega, če šolnina, ki jo odrasli plačujejo za osnovno šolo, je v skladu z ustavo, sta ustavnemu sodišču SRS lani dala uredništvo »Delavske enotnosti« in republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. Ustavno sodišče naj bi s tem v zvezi obravnavalo nekatere določbe zakona o osnovni šoli (33. člen) in pa zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje ter izobraževanja v SRS (40. člen). Po javni obravnavi je 1. junija letos pod predsedstvom predsednika Vladimira Krivica ustavno sodišče SR Slovenije odločilo: 1. ) Določba 2. odstavka 33. člena zakona o osnovni šoli in v skladu z ustavo SR Slovenije. 2. ) Postopek za oceno ustavnosti 40. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja se ustavi. V obrazložitvi sklepa je med drugim povedano, da oglašujte v dnevniku DE LO občanom poleg obveznih prispevkov za izobraževanje ni dopustno predpisovati še posebnih šolnin kot njihov dodatni obvezni prispevek. Us-, tava namreč ne obravnava osnovnega izobraževanja odraslih kot posebne kategorije izobraževanja, ki bi jo bilo treba glede finančnih pogojev obravnavati drugače kot ostale zvrsti izobraževanja. Iz obrazložitve je razvidno, da je bilo v SRS 1971. leta 28,5% vseh zaposlenih delavcev brez popolne osemletke. Posamezniki so za osemletko plačevali letno šolnino tudi do 1.400 din. JANKO SVETINA Izmenjali so svoje izkušnje Končan 14-dnevni jugo-slovansko-afriški sindikalni seminar ZAGREB, 29. jun. (Tanjug) — Tu se je danes končal ju-goslovansko-afriški sindikalni seminar, ki se ga je udeležilo 22 predstavnikov iz 19 sindikalnih organizacij afriških držav. Razen predavanj o družbenopolitičnem in družbenogospodarskem sistemu Jugoslavije, samoupravljanju ter vlogi in družbenem položaju ZSJ, so se na seminarju zvrstili tudi referati predstavnikov afriških sindikalnih organizacij o vlogi in dejavnosti njihovih sindikatov in o sodelovanju z neuvrščenimi državami. (K KRKA KRKA tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Novo mesto SVET SKLADA KRKINIH NAGRAD razpisuje NAGRADO KRKE ZA LETO 1974 za študente visokih šol SFRJ Namen nagrade KRKE je, da vzpodbuja študente k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu na področjih znanosti, ki pogojujejo nadaljnji razvoj farmacevtske in njej sorodne proizvodnje. A. TEME 1. Uporaba analognega računalnika pri ugotavljanju stabilnosti zdravil 2. Vrednotenje oralnih depo oblik zdravil s poskusi »in vitro« 3. Uporaba in analitika domačega talka 4. Določanje reoloških lastnosti sodobnih mazilnih podlag 5. Uporabnost nekaterih mazilnih podlag Ph. Jug. III v farmacevtskih in kozmetičnih preparatih 6. Poskus in vitro sinteze nekaterih sestavin virusa vakcinije 7. Spremembe pri mladih toksikomanih 8. Vpliv oubaina na sistolične intervale pri zdravih osebah 9. Vplivi sestavin termalnih voda na človeški organizem 10. Študij receptorjev za histamin v miokardu 11. Biokemija parazitov 12. Rentgenske bronhografske preiskave 13. Pomen povezave pri raziskavah v farmakoloških in kliničnih inštitutih univerze in farmacevtske industrije 14. Pridobivanje antibiotikov 15. Problematika uporabe antibiotikov (Zn-bacitra-cin, OTC, TC) z aspekta najnovejših znanstvenih dognanj 16. Sinteze novih heterocikličnih spojin 17. Uporaba povečevalnih metod v kemijski industriji 18. Kombinacija instrumentalnih in računalniških metod pri določanju kemijske strukture 19. Vrednotenje emulgatorskega principa v rastlinskih ekstraktih 20. Identifikacija farmacevtskih substanc s tenko-plastno kromatografijo 21. Določanje živilskih barvil, ki se uporabljajo v farmacevtiki 22. Obračun stroškov po stroškovnih mestih in nosilcih z uporabo računalnika srednje velikosti 23. Statistična analiza strukture delovnega časa 24. Organizacija sistema informacij za prodajne odločitve v podjetju 25. Metode merjenja uspešnosti ekonomske propagande 26. čiščenje industrijskih odpadnih voda 27. Geološke raziskave termalnih voda v Dolenjskih in šmarjeških toplicah B. POGOJI Na razpis se lahko prijavijo študentje vseh visokih šol v SFRJ. Naloge morajo biti tipkane ln vezane. V njih morajo biti navedeni viri ln uporabljena literatura. Kandidati morajo poslati svoje naloge. Id so lahko tudi diplomske, v 3 izvodih, najkasneje do 30. marca 1974 na naslov: »KRKA«, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Novo mesto, Sklad Krkinih nagrad _ 68000 Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 19. Materialni stroški bodo nagrajencem povrnjeni, če so nalogo izdelali posebej za razpis. Imena nagrajencev In naslovi nalog bodo javno objavljeni. Nagrajene naloge so last podjetja. Avtor ima pravico nalogo objaviti, mora pa obvezno navesti, da je bila nagrajena z nagrado KRKE. C. NAGRADE Višina nagrad: 1. nagrada — 2.500 Ndin 2. nagrada — 2.100 Ndin 3. nagrada — 1.700 Ndin Nenagrajene naloge lahko Svet Sklada Krkinih nagrad odkupi. Slavnostna podelitev nagrad bo v aprilu 1974. leta. Za podrobnejše Informacije pišite na Svet Sklada Krkinih nagrad ali na Izobraževalni center KRKE. 6043 12.000 društev v Sloveniji je pomemben člen družbene akcije Iz referata Franca Kimovca-Žige na seji republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije — Socialistična zveza naj kot politično živ organizem reagira na pobude 12.000 društev, poprečno 200 v vsaki občini oziroma 12 na krajevno skupnost, je pomemben člen družbene akcije, če se seveda tega zavedajo tako društva kot družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in delovne organizacije. Društva v veliki meri do-prinašajo k razvoju naše družbe, k njenemu vsestranskemu bogatemu, kulturnemu, socialnemu, telesno-kulturnemu in vsestransko vzgojnemu delu. Pri tem je treba upoštevati, da delo v društvih počiva v veliki meri na amaterski osnovi. Za delo v društvih je porabljenega veliko prostega časa, ki predstavlja, če bi ga preračunali v dinarje, milijardne zneske. V mnogih primerih opravljajo društva del dolžnosti, ki bi jih sicer morale opraviti razne ustanove in službe z mnogo večjimi izdatki za skupnost. Delitev dela je poklicala v življenje mnogo novih poklicev in strok, ki se, organizirane v društva, vključujejo v razreševanje skupnih problemov, obenem pa skrbijo za napredek svoje stroke. Nekatera strokovna združenja nadomeščajo strokovne institucije, ki bi bile za naše slovenske razmere predrage. Izredno pomembno delo opravljajo vse organizacije in društva, ki z razvojem raznih dejavnosti pri uresničevanju posebnega interesa spodbujajo in razvijajo socialistične vrednote naše revolucionarne preteklosti in sedanjosti ter v njihovem duhu vzgajajo mladino, otroke in njihove starše. Prav za razvoj mladih generacij je namreč pomembno, da niso usmerjene v »čaščenje« materialnih dobrin, osebnega egoizma, da se ne vzgajajo v duhu »uspešnosti« na račun skupnosti, temveč v za- upanju v socialistično skupnost, v duhu žrtvovanja za lepo in bogato 'tovariško skupno življenje. Društva in njihove zveze na področju socialne politike in zdravstva so opravile veliko zelo konkretnega dela pri reševanju posameznih družbenih problemov: od široko zasnovanih, z vso odgovornostjo izpeljanih akcij RKS, do posebne skrbi za razne vrste invalidnih oseh. Aktivisti v društvih zaslužijo več priznanja Društveni aktivisti zaslužijo več javnega, ne materialnega, pač pa moralnega priznanja, kajti njihovo delo je povsem drugačno od tistega, ko del ljudi hodi v službo in se izogiba osebni odgovornosti. Društveni aktivisti se čutijo odgovorne, sp prizadeti, če delo ne uspeva, kakor bi želeli. Pri ocenjeva- Mučna pot zakona o splavu ' Zatccm o prekinitvi nosečnosti in resolucija o načrtovanju družine sta dokumenta, ki sta bila v pripravi vrsto let, pa jima to ni zgladilo poti k potrditvi. Ob večini razprav, ki se sukajo okoli njiju, se debate začno spet na začetku, se pravi pri načelnih vprašanjih. Zagovarjati kontracepcijo ali ne, dovoliti splav ali ga prepovedati, sprostiti predpise ali jih poostriti, .to so ključna vprašanja. Predlagatelj — sekretariat za zdravstvo ter institucijam, ki so specializirane za to področje — sicer meni, da smo v naši družbi ta načelna vprašanja že razjasnili, a ponavadi se izkaže, da ni tako. To se je ponovno pokazalo na včerajšnji seji odbora za socialno politiko ter odbora za zdravstvo in zdravstveno zavarovanje pri republiški skupščini, saj so udeleženci razprave — v veliki večini moški — izrazili pomisleke glede splava, zlasti takrat, ko je motiv osebni, družinski ali socialni razlog. Slišati je bilo tudi mnenja o nevarnosti sodobnih kontracepcijskih sredstev in opozorila, ali bi tak zakon ne vplival preveč na populacijsko politiko, hkrati pa dovoljeval pretirano seksualno svobodo in celo razvrat. Vendar sta odbora sprejela osnutka obeh dokumentov, potem ko je sekretarka za zdravstvo Zora Tomičeva dokaj ostro poudarila, da osnutka »samo sledita življenju, legalizirata sedanje stanje, odpravljata pa nekatere administrativne ukrepe, ki so doslej šikanirali ženske, jih poniževali in spravljali pred komisijo v mučen položaj«. Cilj takšnega zakona ni seksualna razbrzdanost, temveč predvsem pravica otroka, da pride na svet le, Ce je zaželen. C e si ga mati namreč resnično ne želi, skoraj zmeraj najde pot, da nosečnost prekine, tudi če ji tega komisija ne odobri. Zato želi novi zakon takšnim prosilkam samo olajšati pot do strokovnega splava, omejiti kriminalne splave, nikakor pa noče pomagati k seksualni razbrzdanost, kot mu tolikokrat očitajo. ALENKA PUHARJEVA Glas gospodarstva Z začasnim statutom, ki ga je v četrtek sprejela skupščina gospodarske zbornice Slovenije, začenja ta asocia-ctia gospodarstva prilagajati svojo organizacijo in vsebino delovanja duhu ustavnih sprememb ter se spreminjati v samoupravno skupnost, v okviru katere bodo temeljne organizacije združenega dela kot temeljne celice gospodarstva usklajevale svoje interese in razreševale najpomembnejša skupna vprašanja svojega gospodarjenja in razvoja. Začasni statut omogoča šele prvi korak, začetek daljšega in širšega procesa samoupravnega interesnega povezovanja gospodarstva, ki z oblikovanjem temeljnih organizacij združenega dela šele postavlja temelj za celovitejše urejanje notranjih odnosov v gospodarstvu ter odnosov gospodarstva z drugimi, zlasti negospodarskimi dejavnostmi na kakovostno novih samoupravnih osnovah. Zbori delegatov temeljnih organizacij združenega dela dvaindvajsetih panog gospodarstva, ki bodo lahko zaživeli šele proti koncu leta, ko bo proces oblikovanja temeljnih organizacij združenega dela v giMvnem zaključen, bodo postali osrednje mesto odločanja gospodarstva o njegovih najpomembnejših družbeno-ekonomskih zadevah. Vsak zbor zase bo usklajeval interese temeljnih organizacij združenega deta v okviru ene panoge in razreševal vsa tista tekoča ali dolgoročnejša vprašanja, ki so pomembna za uspešnejše poslovanje, gospodarjenje in razvoj posamezne panoge gospodarstva, vsi zbori skupaj Pa bodo te panoške interese uglaševali v skladen, skupen interes vsega gospodarstva ter samoupravno oblikovali takšne odločitve o pomembnejših vprašanjih pogojev gospodarjenja, medsebojnega povezovanja in sodelovanja, odnosov do drugih dejavnosti, usmerjanja- bodočega razvoja in pod., ki bodo v prid vsega gospodarstva in v skladu z interesi vse družbe. Zato bo temeljni in osrednji instrument in vzvod njihovega delovanja samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje; samoupravni sporazumi pa bodo jamstvo za učinkovitost bodočega zborničnega delovanja, saj bodo samoupravno sprejeti dogovori obvezni za vse, ki so jih sprejeli, hkrati pa bo to tudi kvalificiran glas gospodarstva, ki ga bodo morali upoštevati vsi dejavniki izven gospodarstva. Prav to pa bo omogočilo gospodarstvu, da bo lahko poslej tvorneje poseglo tudi na področje oblikovanja družbeno-gospodarskega sistema in da bo lahko prispevalo k uveljavljanju samoupravnih odnosov na vsa tista področja, kjer so se doslej prepočasi in marsikdaj dokaj težko uveljavljala: na področje razširjene reprodukcije, sistema cen .in zunanjetrgovinskega sistema, na področje planiranja, sistema delitve dohodka itd. S tem Pa se bo spremenilo iz doslej dokaj pogostega objekta pri urejanju družbeno-gospo-darskih odnosov v subjekt, ki bo enakopravno oblikoval stabilnejše in trajnejše temelje za svoj sedanji in bodoči razvoj. ZDRAVKO STEFANČIČ nju njihovega dela gre za celotno osebnost teh ljudi, kar se kaže v požrtvovalnosti, razumevanju, pomoči, usmerjanju in spoštovanju članstva v demokratičnih in samoupravnih odnosih v društvu. Aktivistom v društvih so redko namenjene vrstice v dnevnem časopisju. Njihovih nasvetov poklicne in strokovne ustanove ne jemljejo vselej dovolj resno, čeprav so to ljudje, kd brez slave žive in delajo sredi življenja in za boljše življenje skupnosti. Kljub pomanjkljivemu vrednotenju dela teh aktivistov je te vrste ljudi še vedno na tisoče. Socialistična družba, kot je naša, ne more predpisovati strokovnjakom, sploh izobražencem, da del svojega prostega časa posvete delu z ljudmi v krajevni skupnosti, v društvih, raznih družbenih akcijah, ki jih le-te organizirajo, razne splošne moralne obveznosti, ki veljajo za vse nas. V našem prizadevanju za samoupravno socialistično družbo moramo vsi kot celota prav vrednotiti prostovoljno delo tistih članov naše skupnosti, ki so bolj sposobni, ki več znajo in so pripravljeni pomagati z idejami, organizacijo in delom. Tovrstno vrednotenje bi moralo postati eden izmed kriterijev, ko iščemo kandidate za delegate in delegacije, za nosilce javnih funkcij. Glasila med najbolj branim Čtivom Približno polovica društev in njihovih zvez izdaja razna glasila z organizacijsko in tehtno strokovno vsebino z najrazličnejših področij. Naklada je preko 260.000 izvodov letno. Poleg obsežnih knjig in priročnikov iz stroke, so to gotovo najbolj brane stvari pri nas. Še posebej pomembno je to delo v organizacijah, združenjih in društvih, ki imajo v svojih vrstah mladino. Čeprav te organizacije ob vsaki priliki opozarjajo na neodgovorno ravnanje nekaterih založniških hiš in predvsem posameznikov, ki se skrivajo za fasadami, zaradi izdajanja kičastih in moralno plehkih del za mladino in široke plasti delovnih ljudi, je‘ njihov prispevek prvenstveno v tem, da s svojim delom, če že ne morejo razvijati, vsaj ohranjajo socialistične norme spoštovanja človeka, posebej mladega. Stroški izdajanja glasil, revij, zbornikov, priročnikov, knjig močno bremenijo organizacije in kriteriji za dodeljevanje družbene pomoči niso izenačeni. Niso redki primeri, da kvalitetne, v stroki uveljavljene revije, skoro ne pridejo do družbene pomoči, dočim poceni, včasih tudi problematične, popularizacije zaradi primitivizma in vteče-ne VIP-prakse to pomoč dobijo. Položaj mladini usmerjenega tiska in kvalitetnega strokovnega zasluži posebno obravnavo in družbeno veljavo, ki bi ga rešila stalnih težav materialnega značaja. Sodelovanje sorcjdnih društev med republikami in pokrajinami je sicer vpeljano, vendar še ne dovolj razvito. Osnovni zaviralni razlog, ki ga društva navajajo, je pomanjkanje sredstev, vendar je razlog za to tudi pomanjkanje ustreznih zanimivih programov. Prizadevanja družbenih organizacij, da naši mladini iz vseh delov Jugoslavije omogoči spoznavanje svoje domovine, zaslužijo več moralne ln materialne skrbi. Zvezna vodstva, ki v večini primerov oričeniaio delovati po načelu usklaievania programov, izmenjave izkušeni, vzdrževanja dogovorjenih mednarodnih stetr!>nski Stiki organizacij s Slovenci v zamejstvu so sicer prisotni v delu društev, vendar še ne-dovolj sistematični in vsestranski, upoštevajoči posebne pogoje, v katerih morajo delati društva v Italiji, Avstriji in Madžarski. Društva in njihove zveze si prizadevajo vestno opraviti svoj del nalog na področju SI/D. V tem oziru želijo, da se pojmovanje SLO v praksi čim širše razumeva, tj. od fizične in organizacijsko-teh-nične do idejno-politične pripravljenosti za vsestranski odpor sovražniku. Gre za tekoče usklajevanje in vključevanje njihovih programov v programe koordinacijskih odborov za splošni ljudski odpor. Društva visoko cenijo sodelovanje z enotami JLA in neposredno pomoč, ki jo nudijo aktivni in rezervni starešine zlasti tistim organizacijam, ki vzgajajo, pripravljajo in v neposrednih akcijah vodijo mladino v pripravah na SLO. Mednarodne zveze društev skušajo v načelu slediti splošni naši zunanje politični usmeritvi aktivne koeksistence, vendar je bilo v tem doslej premalo načrtnosti in stalnega preverjanja o večji ali manjši smotrnosti posameznih mednarodnih stikov. Ne kaže podceniti možnosti, da so po tej poti dobile včasih veijavo ideje in metode, ki jih ni mogoče šteti za doprinos k razvijanju socialistične - samoupravne družbe pri nas. O materialnih pogojih za delo društev — prostori, naprave, inventar itd. — kaže pripraviti posebno kompleksno in argumentirano študijo. Spada pa ta problematika v* širši splet pogojev družbenega, družabnega in kulturnega življenja v krajevnih razmerah. To ni samo problem podeželja, temveč problem vseh večjih in največjih središč. Zoper zapiranje vase, proti nadvladi ožjih interesov Ali smo v SZDL dovolj pripravljeni na naloge, ki jih zastavlja tako široko razve jani organizem društev? Ce naj na široki fronti boja za samoupravne socialistične? odnose delujemo kot koherentni in integrirajoči faktor vseh samoupravnih delov in interesov, moramo upoštevati, da obstojajo tudi tendence zapiranja vase, tendence dominacije nekega ožjega interesa. Društva vidijo v SZDL dovolj širok okvir, v katerem se različni interesi lahko usklajujejo ob zavestni akciji subjektivnih sil. Očitno je, da se v naši, čedalje bolj razviti družbi, porajajo različni interesi lz objektivno obstoječe heterogenosti socialne strukture in se kristalizirajo okrog vedno novih potreb. Politična akcija jim mora slediti, mora usklajevati in razreševati protislovja, da tako zagotovimo premoč najnaprednejšim interesom. Socialistična zveza je dolžna začrtati meje, preko katerih zadovoljevanje določenih interesov ni več skladno z osnovnimi interesi samoupravne socialistične družbe. Vlogo SZDL, kot je zapisana v ustavi in naših dokumentih, moramo razumeti in v praksi izvajati v vsej njeni razsežnosti. To pomeni, da moramo pri vsem našem delu vselej čimbolj jasno precizirati izhodišča za akcijo in v akciji na osnovi konkretnih interesov delovnega človeka optimalno angažirati. Ustavna razprava, če jo bomo dobro organizirali tudi po društvih, nam lahko v marsičem olajša stalno dolžnost povezovanja in usklajevanja interesov. Ne smemo namreč pozabiti, da so društva med drugim tudi stalna — vsaj osnovna šola — samoupravljanja. SZDL mora delovati kot politično živ organizem, ki je sposoben premišljeno reagirati na pobude, prihajajoče iz društev. V dosedanji praksi, zlasti v stikih z organizacijami izobražencev, nam ni vselej uspelo njihovih pobud pravočasno soočiti s širšimi splošno družbenimi interesi. Seveda pa moramo pri tem vztrajati pri samoupravnem načelu, da je vsako društyo neposredno odgovorno pred delovnimi ljudmi za stališča, ki jih zastopa. Spopad s starim pojmovanjem političnega dela Aktivisti v družbenopolitičnih organizacijah se moramo spopadati s starim pojmovanjem političnega dela. Pojem aktivista moramo razumeti širše, v smislu sodobnega pojmovanja javnega dela na vseh področjih, ki so sestavina naše samoupravne skupnosti. Tako pojmovanje mora postati praksa v krajevni skupnosti, kjer je skupna akcija vseh organizacij pogoj za uspeh. Sploh je osnovna teža problema v tem, ali bo krajevna organizacija SZDL znala usklajevati interese raznih društev in jih dvigati na raven širših splošnih interesov, ali pa bo postala plen zdaj teh, zdaj drugih interesov. Za dosledno izpeljavo delegatskih razmerij v organizacijah in društvih moramo tudi kot SZDL skrbeti, da so društva tako organizirana, da ni možno manipulirati z voljo članstva. Nemogoče je imeti paterna-lističen odnos do društev, kajti v tem primeru često in brez potrebe pada odgovornost za slabo delo društva na SZDL kot najširšo družbenopolitično organizacijo. Tudi arbitriranje z neprincipieinih pozicij moramo odklanjati, ker ne vodi k povezovanju, temveč lahko podpira dezintegracijo in monopolizacijo interesov, gledano s širšega družbenega vidika. Društva so družbeni subjekti Vse dosedanje izkušnje kažejo, da vsebine dela društev in njihovih zvez ne moremo zajeti s tem, da ga v SZDL razglasimo za sektor njene aktivnosti. Povsem napačno bi bilo stališče in praksa, da so vsebinski stiki z društvi samo domena delegatov društev v konferenci SZDL kraja, občine ali republike. Dokler ne bomo dojeli, da so društva prav tako družbeni subjekti, kot so to TOZD in vsi drugi samoupravni subjekti, seveda vsak s svojimi posebnostmi in omejitvami glede na osnovni interes samoupravno organiziranih ljudskih množič, dotlej bodo problemi, ki nastajajo na relaciji društvo—družbena skupnost prevečkrat dobivali konfliktno, ne pa pravočasno usklajevalno in povezovalno naravo. Vendar pa že dosedanje pojmovanje društev narekuje, da se moramo bolje organizirati tudi v tistem delu, ko društvar ne potrebujejo politične pomoči za stališča, pač pa informacijo, posvet, pripravo usklajevanja, pomoč pri dogovorjeni akciji, ki je v teku, prisotnost pri pomembnejših dogodkih v življenju društva itd. Očitna je zahteva, da se organizira pri SZDL koordinacijski odbor za organizacije in društva. Med razpravo na seji republiške konference SZDL Slovenije Foto: J. Zmeo Politike ni moč uresničiti, če zanjo ne pridobiš ljudi Franc ^ Šetinc: Bis tvo 29. seje CK ZKS je v bitki, kdo bo zmagal, ali sile samoupravnega socializma ali tehnokratske sile Naša dejavnost je čedalje bolj usmerjena v Socialistično zvezo Ko seznanjamo komuniste in delovne ljudi s položajem, z resnico, kakršna je, moramo ustvariti ozračje optimizma, pri čemer ne gre za lažna optimizem, je poudaril sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc ob koncu seminarja CK ZKS. Optimizem je treba graditi na podlagi analiz, ki bodo prinesle izhod iz položaja. Take pozitivne alternative ne morejo zrasti iz nekakšnega premirja, najmanj še iz oportunizma. Pozitivne alternative, ki jih mora dajati ZK, se porajajo skozi boj. Zveza komunistov je bila močna zmerom, kadar je z globljo marksistično analizo presodila razmere in na tej podlagi našla izhod in prave rešitve. V tem smislu je potrebno ustvariti optimizem med delovnimi ljudmi, med komunisti, usmerjevalci politične akcije. Ne smemo sejati utvar, da se bo dalo hitro prebroditi težave. Morda je v tem smislu bilo preveč iluzij tudi v zveza s pismom tovariša Tita in izvršnega biroja. To bo dolgotrajen in žilav boj. Iluzij ne smemo sejati, ker s« iz tega lahko porodi oportunizem ali lažni radikalizem. Zgodovina pa kaže, da lažni radikalizem doslej ni rešil še nobenega problema. Večja usmeritev na lastne sile Najbolj pozitivno v dosedanjih stabilizacijskih prizadevanjih je večja usmeritev mnogih kolektivov na lastne sile. To je tisto pozitivno, na čemer je treba graditi. Zato moramo • čimprej pregledata, kako uresničujemo sprejete stabilizacijske programe, kje Je treba pospešita akcije, kje so odpori itd. Na tem je treba graditi akcijo in iz tega izvajati ustvarjalno kritiko. Zavedati se moramo tudi vzajemne povezanosti prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo in za uveljavljanje ustavnih sprememb. Ne smemo privoliti v teorije, ki se pojavljajo celo med komunisti, češ težko je iti v ustavne spremembe, dokler ne bomo prebrodili teh gospodarskih težav. Videti moramo vzajemno povezanost. Seveda je od gospodarske stabilizacije, od uspešnosti naših prizadevanj glede tega odvisno, ali bomo krepili gmotno podlago samoupravljanja. Tudi od tega, kako bomo izkoristili novo vzdušje, novo razmerje sil ter to, da smo pred nedavnim obračunali z najbolj grobimi odkloni v naši družba, da imamo ustavno pravno podlago za resnično spremembo položaja združenega dela — vse to nam omogoča, da odločneje krenemo v boj za uresničenje ustavnih dopolnil, da hi tako hitreje premagali tudi odpore zoper naša prizadevanja zastran gospodarske stabilazaoije. Pritisk za hitrejše sistemske spremembe Od tega, kako bo potekalo uveljavljanje ustavnih spre- memb, je odvisno tudi, kako bomo hitreje uresničevali cilje pri gospodarski stabilizaciji. Gre torej za to, da bolj krepimo politično in samoupravno zavest, ki bo kot materialna sila pritiskala povsod tam, kjer so sedaj bile ovire, odpori zoper hitrejše sistemske rešitve v družbenoekonomskih odnosih, ekonomski politiki. Ko uveljavljamo ustavne spremembe, lahko hitreje pritiskamo na vse ravni, da bi dosegli sistemske rešitve pri razširjeni reprodukciji, kreditno-monetami politiki, davčnem sistemu itd., da bodo o razbremenjevanju potem resnično odločali neposredni proizvajalci in da bodo TOZD nosilke stabilizacije. Z njimi bo potem začela prevladovati logika prave stabilizacije. Pri krepitvi politične samoupravne zavesti zveza komunistov ne sme dopuščati sredinske poti in oportunizma. V tem smislu smo tudi organizirani. Nekateri skušajo revolucijo postaviti na zatožno klop Sedanjih težav ne smemo iztrgati iz konteksta celotnega stanja in vsega doseženega v zadnjem obdobju v boju za stabiilazioijo v reformskem in vsem povojnem času. To pa nekateri poskušajo, razvrednotiti skušajo našo minulost, postaviti revolucijo na zatožno klop. Taki poskusi so, morda je bilo tega manj neposredno po pismu tn 29. seji, sedaj pa se to spet oživlja. Temu se moramo odločno postaviti po robu; pojavlja se namreč celo v publicistiki in ne samo v razpravah tehnokratskih in sovražnih sil. Upravičeno pa je vprašanje, ali smo dovolj izkoristili preobrat po 21. seji predsedstva ZKJ in po 29. seji CK ZKS Že nekajkrat smo opozorili na nevarnost, da bi akcija splahnela in nekateri si naravnost prizadevajo, da bi ne katere stvari utišali, da bi zašli v oportunizem, premirje itd. Takšni poskusi so in vzrok je tudi v tem, da nismo dovolj izkoristili pozitivnih sprememb v razmerju sil, ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji. Napak razumljena 29. seja CK ZKS Potrebno je znova opozoriti, da so nekateri vendarle napak razumeli naš poziv, da je treba ponoviti vsepovsod 29. sejo. Rekli smo, da to ni enkratno dejanje, da je to proces, da ne more biti nekaj atraktivnega, da se ne more končati z odstopi. Vsaj o nekaterih primerih lahko rečemo, da je bilo dosti napačnega razumevanja bistva 29. seje. Ponekod so se pogovorili o vzrokih neenotnosti v občinskem vodstvu in pri tem obstali. Toda treba je iti- globlje, na vse ravni, v vsa okolja. Bistvo 29. seje je tisto, kar je 'napisano v pismu, da gre namreč za odločilno bitko, kdo bo zmagal — ali sile samoupravnega socializma ali tehnobirokratske sile. Ne smete biti občutljivi, če bomo kdaj opozorili tudi na tiste, ki morda sedaj niso bili izpostavljeni. Nekatere občine smo imenovali, ampak zdaj ugotavljamo, da tudi tistim, ki jih nismo imenovali, ne gre vse tako, kot bi moralo. V naš program mislimo vključiti nalogo, da bodo ljudje s CK redneje hodili na občine, proučevali problematiko, da bi tako tudi lažje •prenašali izkušnje na druge. Ob obilici nalog moramo predvsem širiti našo kadrovsko bazo. Ta je še vedno preozka in še vedno vse preveč ostajamo v krogu ljudi, ki jih vidimo neposredno. Pogosto pa ne vidimo tistih ljudi, ki se bore za pozicijo ZK, včasih je pri tem premalo zaupanja, pogosto pa gre za nepoznavanje ljudi. Vendarle smo še premalo povezani. Fronta je ena sama Pri kadrovanju moramo bolj misliti na to, da so naloge skupne, da je fronta ena sama. Ko izbiramo ljudi, moramo imeti pred očmi to, da ustvarimo team, ki se bo boril z vsem ognjem za realizacijo programa ZKJ. To pa mora biti poglavitno merilo pri kadrovanju. Ne popuščajmo raznim kompromisom, pogajanjem v občinah, kdo bo kam šel, rajši bolj izostrimo to merilo. In pri tem bolj zaupajmo v to, da je na pozicijah ZK mnogo več ljudi kot mislimo, ljudi, ki imajo možnosti, da zasedejo tudi odgovorna mesta. Kar zadeva team, tega ne smemo razumeti tako, da hočemo ustvariti skupino, v kateri ne bo razprav, poštenih komunističnih razprav, polemike, kritike. Kar zadeva množično politično dejavnost, je jasno, da nobene politike — pa naj je še tako dobra, revolucionarna — ni mogoče uresničiti, če zanjo ne pridobimo ljudi. In zato mora biti hkrati, ko se organiziramo, dogovarjamo za akcijo, naša dejavnost čedalje bolj usmerjena v socialistično zvezo. To se pravi, dogovarjajmo se za akcije v SZDL, sindikatih, društvih. Pa ne tako, kot smo včasih govorili, češ, stališča so jasna, komunisti pa naj tam, kjer žive in delajo, storijo vse, da bodo stališča uresničili. Ne gre samo za komuniste kot posameznike, gre za organizirano akcijo ZK v SZDL, sindikatih, samoupravnih organih itd. To pomeni, da je treba bolj kot doslej organizirati komuniste za neposredno dejavnost v SZDL, da je treba posvečati večjo pozornost kadrovskim problemom v SZDL. Da akcija ne bo prazna obljuba še nekaj misli na rob nekaterih nalog. Zadnje čase malce pozabljamo na akcijo za varčevanje. Zvedeti moramo, do kam smo v tem pogledu prišli. Akcijo za gradnjo stanovanj za delavce bo treba pospešiti, da bodo hitreje prišli do stanovanj tisti, ki imajo nižje dohodke, ki so socialno ogroženi. Strinjam se s tem, da so vprašanja kompleksna, da moramo čimprej ustanoviti stanovanjske samoupravne skupnosti in storiti vrsto drugih stvari. Hkrati pa moramo dati perspektivo delavcem, ki že zelo dolgo čakajo na stanovanja. Treba jim je povedati —. zgradili bomo 200 ali 300 stanovanj za delavce, sicer bodo to akcijo razumeli kot prazno obljubo. Tudi z delavsko kontrolo je treba pohiteti. Ponekod so razprave vse preveč splošne. Proučiti moramo izkušnje tistih, ki že imajo delavsko kontrolo, potem pa iti v kompletne akcije. V zvezi s pripravami na 7. kongres ZKS in 10. kongres ZKJ naj opozorim med drugim na to, da so vsi komunisti dobili platformo za kongres in da jo morajo individualno proučiti, hkrati moramo seveda organizirati razpravo o platformi, da bomo dobili pripombe, prispevke za dopolnitev platforme. oglašujte v dnevniku DELO iiiiiiiiiiiiiimiimiimimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiin Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE razpisuje prosti delovni mesti 1. NAČELNIKA oddelka za gospodarstvo in finance z visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri s 3 oz. 6-letno prakso; 2. NAČELNIKA oddelka za notranje zadeve z visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri s 3 oz. 6-letno prakso; Svet delovne skupnosti UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE pa prosti delovni mesti 3. PRAVNEGA SVETOVALCA in referenta za OMT z visoko ali višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri in 2-letno prakso; 4 SOCIALNEGA OE' AVCA z višjo šolo za socialne delavce in 2-letno prakso. Poleg splošnih pogojev, strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj morajo kandidati pod zap. štev. 1. in 2. razpisa imeti še ustrezne moralno-politične lastnosti, ki se odražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve in sodelovanju v družbeno-poli-tičnih organizacijah. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje po dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi ter dosedanji praksi pošljite komisiji za volitve in imenovanja oz. svetu dei vie skupnosti uprave Sob Trebnje v 15 dneh od dneva objave. 6011 S streli v politiko Poskus uboja poveljnika čil. prihodnje zamegljen. Carlos Pratsa je eno od znamenj, da se kriza v Čilu znova bliža vrhu, s katerega je razgled v Prats — pred nedavnim je bil na obisku v Jugoslaviji — je Allendejev branik ustavnosti. Ubiti so ga hoteli na prav tak način, kot je svojčas skrajna desnica obračunala z njegovim predhodnikom, generalom Schneiderjem, ko je AUende prihajal na oblast. Tudi Schneider je branil ustavnost in predsednika-marksista, pod streli je končal, ker ni hotel zbliževanja s desnico. Posledica kaotičnega pouličnega položaja je uvedba izrednega stanja v provinci Santiago. Ze nekaj dni San-tiago vre od nasprotij. Enodnevna stavka, ki so jo organizirali pred dnevi tako levičarji kot tudi nasprotniki Al-lendeja, je bila uvod v nasilne akcije, ki so pretresle tako prestolnico kot čilsko podeželje. Stavka naj bi namreč bila protest zoper nevar. nost državljanske vojne in usmerjena proti jašizmu. Udarci in protiudarci se vrste. Izredno stanje, ki ga je uvedla vlada, je odgovor na metode, ki se jih poslužuje čilska skrajna desnica v času, ko je že spoznala, da zaman išče tihe zaveznike v diferencirani vojski. Metoda nasilja, ki se jih za politični vpliv poslužuje skrajna desnica, so zadobile ekstremne oblike: po ulicah San. tiaga odmevajo eksplozije bomb, spopadajo se pristaši Allendeja in desničarskih skupin, med katerimi vodi v nasilju profašistična organizacija »Patria y Libertad«. Veliko ogorčenje je sprožila te dni odločitev čilskega vrhovnega sodišča, da zmanjša kazen enemu izmed duhovnih vodij omenjene profašistične organizacije, ki je v zaporu zaradi uboja generala Schtei-nerja. Leto 1973 bo zapisano v zgodovini čila kot leto prelomnice. Marsikaj se lahko zgodi, če Allende ne bo presekal gordijskega vozla težav. Kriza, ki se te dni bliža doslej največjemu vrhu, je neustavljiva, tako za profašistične desničarje kot socialista Allendeja. Eno je gotovo: prihodnje dni bo imela glavno besedo vojska. Toda — kam se bo obrnila? Jutrišnji dan bo že vedel za odgovor. P. BREŠČAK Dvig marke Posledice vztrajnega upada, nja vrednosti dolarja in hude-ga pritiska na zahodnonem-ško valuto so danes dobile že povsem otipljivo obliko, ko sta zahodnonemški finančni minister Helmuth Schmidt in predsednik Bundesbanke Karl Klassen na jutranji novinarski konferenci sporočila, da je zahodnonemška valuta — »da bi zaščitili domačo gospodarsko stabilnost« — revalvi-rana za 5,5 odstotka. Bundes-banka je včeraj morala porabiti kar 2,2 milijarde mark, da bi podprla slabotnejše valute in jih obdržala v dogovorjenem razmerju do marke, a zaman. Pritisk valut drugih dežel, posebej pa evrodolar-jev — računajo, da se po Evropi potika zastrašujoča vsota približno osemdesetih milijard dolarjev tega špekulativnega fiktivnega kapitala — je bU tako močan, da je marka morala popustiti. Skupaj z ostalimi zahodnoevropskimi valutami marka še dalje »plava« v odnosu do dolarja in sicer po tečaju, ki je na svobodnem trgu mat. no nižji od tistega, ki je danes določen. Tečaj marke do zahodnoevropskih valut je še vnaprej določen, možno pa je odstopanje plus ali minus 2,25 odstotkov. Zaradi tega strokovnjaki menijo, da je marka pravzaprav spremenila svoj tečaj do takoimenovanega »papirnatega zlata« (SDR ali posebne pravice do črpanja), namesto do dolarja, pač tako, kot je bilo dogovorjeno z mednarodnim monetarnim fondom. Kaj bo revalvacija najtrdnejše evropske valute prinesla? Karl Klassen je grenko izjavil, da bodo ameriški finančni strokovnjaki po novici o revalvaciji najbrž optimistično razpoloženi, saj se bo dolar, ki je v preteklih tednih počasi, a nezadržno padal, se. daj ustalil, morda pa se bo celo pričel dvigati. Revalvacija bo spodbudila izvoz v ZR Nemčijo in dežele, ki imajo zunanjetrgovinski primanjkljaj z ZRN (sem sodi tudi naša država), bodo od današnjega ukrepa bonske vlade nedvomno imele korist. In obratno, ker bo blago, ki ga uvažajo zahodnonemška podjetja, poslej dražje,, se bo zahodnonemški trgovinski su. ficit zmanjšal, čeprav je za sedaj še vedno zelo vprašljivo, ali bo današnji ukrep zadostoval. Gotovo je le, to pa je potrdil tudi finančni mi-niste/ Schmidt, da so veliko vlogo pri forsiranju valutne poplave na zahodnonemškem deviznem tržišču odigrali špekulanti, ki bodo od revalvaci-je imeli tudi največjo korist. B. MAŠANOVIC HARTUNG: EVROPSKO ZALIVANJE Po srečanju Brežnjev-Pompidou: Ne povsem istih misli o tem, kako hitro bi naj rasle evropske lončnice .... »Die Welt«, Hamburg Naposled odbor Odbor pri avstrijski vladi za reševanje sedmega člena avstrijske državne pogodbe — Poslej le lažji dialog? OD DOPISNIKA RTV LJUBLJANA ‘DUNAJ, 29. jun. — Koroški Slovenci so na včerajšnjih kontaktnih razgovorih med predstavniki obeh osrednjih organizacij in avstrijsko zvezno vlado dosegli institu-cionalizacijo koordinacijskega odbora pri avstrijski zvezni vladi, ki so jo zahtevali. Koordinacijski odbor postaja stalna institucija, katere osnovna naloga bo pripraviti osnutek za globalno rešitev vseh odprtih vprašanj sedmega člena avstrijske državne pogodbe ter razpravljati o vseh vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Avstriji. Kot je na današnji tiskovni konferenci poudaril predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, bodo koroški Slovenci sodelovali v tem odboru tako dolgo, dokler bo le-ta uspešno opravljal svoje naloge. To bi bil na kratko najvažnejši rezultat več kot dvournih včerajšnjih pogovorov, ki so se jih na eni strani udeležili pet-članski delegaciji Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev pod vodstvom dr. Francija Zwittra dn dr. Joška Tišlerja na drugi strani pa avstrijski zvezni kancler dr. Kreigky in avstrijski zunanji minister doktor Kirchschlager ter še drugi predstavniki avstrijske zvezne Velesili se ujemata AMAN, 29. jun. (AFP) — Današnji Al Destur sodi, da »negativni rezultati« ameriško-sovjetskih vrhunskih pogovorov o arabsko-izraelskem spopadu »ne bodo vplivali na prihodnjo razpravo v varnostnem svetu o tem vprašanju«. List piše, da negativno stališče obeh velesil do upravičenih prizadevanj Arabcev dokazuje, da se njuni interesi na tem območju ujemajo. Zaradi tega naj bi Arabci, kot priporoča Al Destur, ponovno pretehtali svoje ocene, združili sile in se učinkoviteje zavzeli za obrambo svojih pravic. in koroške deželne vlade, med njimi tudi koroški deželni glavar Sima. Kot je bilo mogoče izvedeti, so bili pogovori dokaj ostri, kar je razumljivo, če upoštevamo celo vrsto za manjšino negativnih dejstev, ki so znana in med katerimi naj omenimo le, da so neposredno pred pogovori začeli na Koroškem ponovno postavljati samo nemške napise tam, kjer so lansko jesen nam-ško nacionalni ekstremisti odstranili zakonite dvojezične. Po ostri razpravi, ki ji je že grozila prekinitev in pri kateri je bila najbolj sporna točka določitev terminskega koledarja za reševanje manjšinjskih vprašanj, kot so ga zahtevali koroški Slovenci, le-tega sicer niso sprejeli. Pač pa so kljub temu koroški Slovenci pristali na sode lovanje v koordinacijskem odboru predvsem zato, ker je dal zvezni kancler osebna zagotovila, da se bo zavzemal v ministrskem svetu, da bodo sklepi odlbora dejansko posredovani v izvajanje pristojnim organom. Mimo tega je osebno zagotovil, da bo kontaktni odbor zasedal redno vsak drugi mesec, po potrebi pa bo vmes zasedala še podkomisija. skih organizacij in Narodne ga sveta. Na prvi pogled je bil torej pri reševanju manjšinskega vprašanja dosežen določen napredek, posebno še, ker je kancler Kreisky po pogovorih z avstrijskim radiom izjavil, da ugotavljanje manjšine ne pride v poštev, če nanjo manjšina sama ne pristaja. Resničen uspeh pa bo dosežen šele takrat, če se. reše-' vanje perečih vprašanj tudi v tem odboru ne bo zavleklo v nedogled. S tem pridržkom pa so tudi koroški Slovenci pristali na sodelovanje v njem. Ob koncu bi bilo treba omeniti, da je kancler Kreisky obljubil določeno pomoč tudi za gradnjo slovenskega kulturnega doma v Celovcu. ZVONE ZORKO Bolgarska pomoč Bangladešu DAKA, 29. jun. (Reuter) — Bolgarija je te dni odobrila Bangladešu za 4 milijone funtov šterlingov posojila. Denar bodo uporabili za graditev nekaj tovarn, zlasti tovarn za predelavo rib in hladilnic. Bangladeš bo odplačal posojilo v blagu. EGS naj krije izgubo ZDA menijo, da so oškodovane zaradi povečanja »male Evrope« BRUSELJ, 29. jun. — Na sedež EGS je prispel posebni odposlanec ameriškega predsednika Nixona William Eberle, da bi se pogovoril o zahtevi ZDA za povečanje nadomestil za izgube v trgovini, do katerih je prišlo zaradi povečanja števila članic EGS. Eberle je na tiskovni konferenci povedal, da so ZDA sporočile evropski skupnosti, da niso zadovoljne s sedanjimi nadomestili in da upa, da bodo ministri držav EGS privolili v pogajanja. Ta naj bi bila že ta mesec in v kolikor hi se uspešno iztekla, bi že v prihodnjem mesecu lahko podpisali sporazum o nadomestilih. Po sporazumu GATT morajo namreč dežele, ki se združijo v carinsko unijo dati deželam, članicam GATT, ki v to unijo niso vključene, 'določena nadomestila za izgube v trgovini. ClaniCe EGS so pričele po-, govore o tem vprašanju že pred dvema mesecama, uradni predstavnik pa je zatrdil, da so pričakovali reakcijo ZDA. Te, kot pravi Eberle, upajo, da bodo vprašanje nadomestil zadovoljivo rešili še pred pogovori o svptovni trgovini, ki bodo septembra v Tokiu. oglašujte v dnevniku DELO Cene zbezl jale Če bo šlo v Franciji s cenami tako naprej, se utegnejo zvečati do konca leta za več kot deset odstotkov - Kriza? OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 29. jun. — Maja so cene v Franciji zbezljale. Življenje se je podražilo za 0,9 odstotka, kar je »docela pretirano«, kot je ocenil minister za gospodarstvo in finance Valery Giscard d’Estaing. Vendar gospodarstveniki in finančniki niso toliko zaskrbljeni zaradi dosedanjega povečanja cen kot zaradi naglega tempa naraščanja: če bo šlo tako naprej, se utegnejo cene do konca leta zvišati za več kot deset odstotkov. Zato sicer v komandnem centru francoskega gospodarstva še ne bijejo plat zvona, vendar so rdeče signalne lučke že začele utripati. Kot vedno, se je tudi v maju najbolj podražila hrana in sicer za 1,1 odstotka. Usluge nekoliko zaostajajo za živili — podražile so se za erf odstotek, medtem ko se zvišanje industrijskih .izdelkov giblje okrog 0,5 odstotka. Toda plače so se gibale v zadnjih mesecih še hitreje: v prvem trimesečju so naraščale v ritmu 15-odstotnega letnega povečanja, kar je, kot je včeraj izjavil premier Messmer »največje zvišanje plač v takem obdobju po vojni«. Messmer je sicer priznal, da je Francija v zadnjih letih morala zviševati mezde hitreje od svojih sosedov, ker je pač po plačah zaostajala za njimi, vendar pa »je jasno«, da ne moremo brez konca in kraja zviševati mezd za 12 do 13 odstotkov, ne da bi s tem ogrozili ravnotežje francoskega in preko tega tudi evropskega gospodarstva.« Sindikati srdito zavračajo to tezo, češ da hočejo breme inflacije naprtiti delavcem. Tudi finančni minister Giscard d’Estaing namreč vidi poglavitne vzroke za inflacijo »deloma v inflacijskem okolju, a budi brez dvoma v naraščanju .dohodkov vseh vrst«, že dolgo se govori, da bo Giscard poskušal obrzdati te »dohodke«, ki ne zajemajo samo plač, z ostrejšo davčno politiko, ki naj bi prizade- VALERY G. ČTESTAING: pretirano drago življenje la predvsem ljudi z visokimi dohodki — vendar doslej iz te moke še nd bilo kruha. Francoske cene so sicer letos naraščale v naravnost znanstveno vzornem aritmetičnem zaporedju. Januarja se niso premaknile, kar je bila posledica znižanega davka na dodano vrednost za goveje meso in nekatera druga živila. A bolj ko je učinek tega začasnega znižanja bled, bolj so se cene dvigale. Februarja so se povečale za 0,3 odstotka, marca za 0,5 odstotka, aprila za 0,7 odstotka in maja za 0,9 odstotka. če bd šlo tako naprej, bi se decembra cene zvišale za 2,3 odstotka. Vendar v Louvrski palači, kjer je finančno mdni-strtsvo, za zdaj ne zvonijo k preplahu. Francoska inflacija je kljub vsemu še vedno skromnejša, kot v sosednjih državah. V prvih štirih mesecih so se cene v Franciji zvišale za 2,4 odstotka, v Švici za 3,6 odstotka, v ZRN za 3,9 odstotka, na Nizozemskem za 4,4 odstotka, v Veliki Britaniji pa za 4,6 odstotka. A. NOVAK Sah kupuje orožje »Iranskega orožja ne bomo uporabili proti Indiji« NEW DELHI, 29. jun. (AFP) — Reza Pahlavi je potrdil, da iranskega orožja ne bodo uporabili proti Indiji, če ta ne bo napadla Pakistana. Tako je rekel v izjavi za Ust »Times of Ind.a« v zvezi s poročili, da je Indija zelo zaskrbljena ob iranskem nakupu večjih količin orožja, šah je omenil, da je v interesu liana navezati trajen mirna indijski podcelini in da so predlagali Pakistanu, naj nadaljuje poUtiko mirnega sožitja in sodelovanja z Indijo. Krizo v indijsko-pakistanskih odnosih pa bi pomagalo premostiti tudi pakistansko priznanje Bangladeša. Izjavo iranskega šaha, da Pakistana ne bodo zalagali z orožjem, če ge Indija ne bo napadla, si razlagajo v indijskih krogih kot ultimat. Kratka vest iz Pekinga Včeraj objavili vest o obisku Brežnjeva v ZDA in Franciji PEKING, 29. jun. (Hsin-hua) — Kitajska časopisna agencija je danes ob-. javila vest o obisku Brežnjeva v Washingtonu in Parizu. Rečeno je, da se je generalni sekretar CK KPSZ .mudil v ZDA., in Franciji od 18. do 27. junija. Zatem agencija navaja povzetke iz sovjet-sko-ameriškega skupnega poročila, da sta se Brež-njev in Nixon pogovarjala o ameriško-sovjetskih stikih in mednarodnih vprašanjih, zanimivih za obe državi, da sta podpisala več sporazumov: sporazum o sodelovanju v kmetijstvu, o miroljubnem izkoriščanju jedrske energije, o trgovinskih stikih, o osnovnih načelih pogajanj v zvezi z nadaljnjim omejevanjem strateškega ofenzivnega orožja in sporazum o preprečevanju jedrske vojne. Bliže vzhodu! Newyorško vzdušje ni primerno za razprave o Bližnjem vzhodu - Menijo, da naj bi bila razprava o tem v Ženevi NEW YORK, 29. jun. (Tanjug) — Varnostni svet za zdaj ne bo razpravljal o predlogu Kenije, naj bi za-prva faza se je končala sredi junija, nadaljevali v Že-četo razpravo o položaju na Bližnjem vzhodu, katere nevi in ne v New Yorku. Odločitev o tem predlogu, — utemeljujejo ga predvsem z neprimernostjo newyorške-ga okolja za kočljivo in važno razpravo o formuli za miroljubno rešitev na Bližnjem vzhodu — so odložili na željo, samega pobudnika, kenijskega veleposlanika. Kot se je zvedelo iz diplomatskih krogov, je kenijski predstavnik na neuradnem sestanku članic sveta, ki ga je vodil predsednik Malik, opozoril, da je skupina neuvrščenih članov v VS mnenja, da bi morali nadaljevati posvetovanja o tem predlogu in omogočiti članom sveta in stranem, zapletenim v spor na Bližnjem vzhodu, da se bolje seznanijo z osnovnimi razlogi za predlog, naj bi bil sestanek varnostnega sveta, na katerem bodo razpravljali o položaju na Bližnjem vzhodu, v Ženevi. Nekatere od teh razlogov je bilo že slišati v svetovni organizaciji ob več priložnostih in razpravah. Največkrat so opozorili, da New York ne omogoča najbolj ugodnega ozračja za razgovore o bližnjevzhodni krizi, ker močni oionistični krogi v tukajšnjih sredstvih javnega obveščanja jemljejo ceno arabskim pogledom in nasploh ne prikazujejo realnih razmer. Neuvrščene države, na katere odpade večina v varnostnem svetu, opozarjajo, da bodo med nadaljnjo razpravo o Bližnjem vzhodu, ki bo najbrž sledila sredi julija, ocenili, ali naj ukrenejo pozitivne korake za izhod iz izraelstoo-arabskega konflikta in v kakšnih okoliščinah naj poteka ta razprava. Od tega bo odvisno, ali bo skupina držav ponovno navedla kenijski predlog o sestanku v Ženevi. KURT WALDHEIM: nada- ljevanje v Ženevi? luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiim Podpora Indiji Ocene o obisku Indire Gandhi v Jugoslaviji in Kanadi — »Pripomogla je k spoznanju, kaj pomeni neuvrščenost« NEW YORK, 29. jun. (Tanjug) — Današnji »National Herald« v članku »Plodna pot« opozarja na pomembne uspehe nedavnega obiska indijske predsednice Indire Gandhi v Jugoslaviji in Kanadi. List v uvodniku poudarja, da temelji jugoslovansko-indijsko sodelovanje na podobnosti pogledov, skupnem boju v korist miru in proti raznim oblikam imperializma in kolonializma. Berlin čaka mladino Glavno mesto NDR pričakuje goste iz več kot 120 držav BERLIN, 29. jun. (Tanjug) — Cez mesec dni, 28. julija, se bo v Berlinu začelo veliko zborovanje mladine in študentov. To je deseti jubilejni festival, na katerem bo mladina z vsega sveta pokazala, kaj je specifičnega zanjo v domovini in kaj jo povezuje z drugimi mladimi po svetu. O festivalu so včeraj razpravljali na seji festivalnega odbora NDR, ki bo-gostiteljica mladinskega shoda. Sejo je vodil prvi sekretar CK enotne socialistične stranke Nemčije Erich Hone-cker. Glavno mesto NDR Berlin čaka na goste iz več kot 120 držav; iz tujine jjh pričakujejo 40.000, iz NDR pa kakih 250.000. Med festivalom, ki bo trajal do 5. avgusta, bo 1500 političnih manifestacij in kulturnih ter športnih prireditev. Veliko pozornost posvečajo zlasti športnemu delu programa. Neto obsoja BRUSELJ, 29. jun. (TASS) — Voditelj angolskega osvobodilnega gibanja Agostinho Neto je danes ponovno obsodil kolonialno vojno Portugalske v Angoli, Mozambiku in Gvineji-Bissau. Neto je na tiskovni konferenci v Bnuflju poudaril, da so angolski rodoljubi trdno odločeni nadaljevati boj do. zmage in osvoboditve države. Hkrati je pozval napredne sile sveta, naj se solidarizirajo s pravičnim bojem angolske ga ljudstva. BRUNO KREISKY: ugotavljanja manjšine ne bo Prva seja odbora bo 11. septembra leto«. Kontaktni odbor bodo sestavljali: avstrijski zvezni kancler, ter za reševanje čl. 7. pristojni zvezni ministri, najmanj dva člana koroške deželne vlade, po en predstavnik v avstrijskem zveznem zboru in po en predstavnik v koroškem deželnem zboru zastopanih strank, ter po pet elanov Zveze sloven- R A P I D Export-lmport Filiala LJUBLJANA objavlja prosto dettovno mesto KORESPONDENTKE Pogoji: najmanj srednje- šolska izobrazba, znanje nemškega jezika in strojepisja — lahko začetnica. Interesentke naj se v 8 dneh javijo v Filiali RA-PID Ljubljana, Vošnjakova 9. 6025 Enake pravice za vse Palestinski sindikalisti zahtevajo pravice za delavce v Libanonu BEJRUT, 29. jun. (Tanjug) — Organizacija palestinskih sindikatov v Libanonu je zahtevala, da veljajo za palestinske delavce in uslužbence, zaposlene v Libanonu enake pravice kot za domačine. V poročilu palestinskih sindikatov je navedeno, da palestinske delavce in uslužbence zdaj v Libanonu obravnavajo kot »tujce«. Pri tem opozarjajo, da je tako ravnanje š Palestinci, ki v Libanonu žive že več kot 25 let, od izraelske vojne leta 1948, izredno škodljivo zanje, pa tudi za vse libanonsko gospodarstvo. V Libanonu živi 350.000 Palestincev, od tega 80 odstotkov v begunskih taboriščih, ne da bi se imeli pravico zaposliti. Begunci žive od pomoči OZN in arabskih in drugih držav. Zahteva OZN NEW YORK, 29. jim. (Reuter) — Posebni odbor OZN za dekolonizacijo je danes zahteval, naj bi razveljavili ameriško-britanskd sporazum o ureditvi ameriškega vojaškega oporišča na Sejšelskih otokih v Indijskem oceanu. Odbor za dekolonizacijo sodi, da bi bilo to v nasprotju s koristmi držav ob Indijskem oceanu ter da bi ogrozili mir in varnost v tistem delu sveta. Članek omenja besede Indire Gandhi, da postajajo gospodarski odnosi v današnjem svetu pomembnejši od političnih, in piše, da so med jugoslovansko-todij.ski-mi razgovori posebej opozorili na največje težave pri nadaljnjem poglabljanju trgovinske menjave med državama, kar bo nedvomno pripomoglo k temu, da jih bodo nagleje odpravili. Sirska delegacija v Hanoi BEJRUT, 29. jun. (AFP) — Sirski vojaška delegacija, ki jo vodi obrambni minister in namestnik poveljstva oboroženih sil general Mu-stafa Tlas, je odpotovala v Hanoi, kamor jo je povabil podpredsednik vlade in obrambni minister general Vo Nguyen Giap. Izvedelo se je, da bo sirska vojaška delegacija zaprosila vojaške strokovnjake Severnega Vietnama za razne oblike pomoči. Sirija je zainteresirana za podrobne podatke o taktiki gverilske vojne in uporabi raket zem-Lja-—zrak. Na poti v Hanoi se je general Tlas ustavil v Moskvi in se pogovarjal s sovjetskim obrambnim ministrom maršalom Grečkom. INDIRA GANDHI: poglobiti medsebojno razumevanje List še ugotavlja, da gospodarska neenakopravnost resno ogroža mir, in v tej zvezi omenja, da je Indira Gandhi opozorila, da morajo neuvrščene države poglobiti medsebojno razumevanje in si gospodarsko pomagati. »National Herald« še piše, da se bo indijska predsednica udeležila alžirskega srečanja neuvrščenih. Tudi današnji dnevnik KF Indije »Patriote zelo pozitivno ocenjuje rezultate indij-sko-jugoslovanskih in indij-sko-kanadskih razgovorov. V skupnih sporočilih, objavlje- I nih v Beogradu in Ottawi, | je prišla do izraza podpora Jugoslavije in Kanade prizadevanjem. Indije, da bi uredili položaj na podcelini. List izraža mnenje, da je indijska predsednica pripomogla k spoznanju, kolikšen je pomen neuvrščenosti za ureditev vseh mednarodnih problemov, ki ogrožajo mir in varnost po svetu. izotopi za kitajski riž PEKING, 29. jun. (Reuter) LR Kitajska uporablja pri odkrivanju novih, boljših vrst riža in primernejših insekticidov radioaktivne izotope. »Žen Min ži Bao« piše, da je uporaba teh izotopov pri kmetijskih raziskavah primer koristnega izkoriščanja jedrske energije v miroljubne namene. List omenja uspehe znanstvenikov kmetijskega inštituta v šekjangu v vzhodni Kitajski, kjer so prišli do šestih novih vrst riža, izločili pa so tudi škodljive sestavine insekticidov. Z izotopi si pomagajo še pri križanju žita in sadja. Libijsko posojilo Alžiru TRIPOLI, 29. jun. (AFP) — Libija je daia Alžiriji 15 milijonov libijskih dinarjev posojila (45 milijonov dolarjev), ki so jih uporabili za finansiranje raznih gospodarskih projektov. Posojilo so odobrili za 7 let, Alžiriia pa ga bo začela vračati leta 1977. Komisija za razpis delovnih mest ZP Cankarjeva založba Kopitarjeva 2 LJUBLJANA, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: . 1. ŠEFA računovodstva (ni reelekcija) POGOJ: visoka izobrazba ekonomske smeri s 5-letno ali višja izobrazba ekonomske smeri z 10-letno finančno prakso na vodilnem delov-• nem mestu v gospodarstvu 2. ŠEFA grosističnega oddelka za nabavo in prodajo papirniškega blaga in mehanografije (ni reelekcija) POGOJ: visoka izobrazba ekonomske smeri s 3-letno ali višja izobrazba s 5-letno prakso ustrezne stroke 3. DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA s prakso v gospodarstvu (ni reelekcija) in ponovno razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA notranje kontrole za finančno poslovanje (ni reelekcija) POGOJ: višja izobrazba ekonomske smeri z 10-letno finančno prakso v gospodarskih organizacijah ali v družbenih oz. javnih službah finančnega nadzora ter objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJE za specializirano prodajo pisalnih, računskih in ostalih mehanografskih strojev POGOJ: visoko kvalificirani trgovski delavec ustrezne stroke oz. srednja tehniška šola elek-tro ali strojne stroke s 4-letno prakso. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in potrdili o strokovni izobrazbi pošljite na naslov: ZP CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — razpisna komisija. 5966 C ZALOŽBA r • -» u je v PRIZNANJA ZA POŽRTVOVALNOST — Podpredsednik ljubljanske mestne skupščine Sergej Vošnjak . prostorih mestne skupščine včeraj podelil odlikovanja predsednika republike Tita zdravstvenim delavcem, ki so se ob lanski epidemiji črnih koz v občini Džakovica zlasti izkazali. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo so prejeli: dr. Boštjan Baebler, dr. Andrej Bručan, dr. Vladimir Brinjevec, dr. Vinko Dolenc in dr Breda Kokalj. Pavel Hari in Marija _Kores pa sta prejela medalji zasluge za narod. Foto: Janez Zrnec Kako porušiti? V »boju« s prebivalci barakarskega naselja v Tomačevem so inšpektorji nemočni — Urbanisti si ne upajo tja LJUBLJANA, 29. jim. — črna gradnja v barakarskih naseljih Tomačevo, »Filmser-vis« in podobnih se vedno bolj širi. Najhuje je v Tomačevem, kjer se vsak dan pojavi nova baraka. Vsi dosedanji ukrepi niso imeli nobenih uspehov, pa naj je šlo za posege urbanistične inšpekcije ali za poskuse rušenja »črnih barak«. Da bi se dogovorili, kaj storiti oziroma kako vsaj ustaviti rast teh barakarskih naselij, so se danes sestali predstavniki občinske skup ščine Bežigrad, na čigar terenu so ta naselja, s predstavniki uprave javne varnosti, vodne skupnosti, krajevne skupnosti Tomačevo, podjetja Snaga ter urbanistične inšpekcije. Občina namerava najprej podreti vse nedokončane objekte ter tiste, ki še niso naseljeni. Ravno tako mislijo tudi onesposobiti teren za nove gradnje. Rušitev naseljenih barak zdaj ne pride v poštev, ker je to za občino prehuda naloga. Vsem, ki bi jih izselili, bi morali najti zasilne prostore, rušitev barak pa je povezana tudi s pravimi »boji« s prebivalci teh naselij. Podjetje Snaga, ki v Ljubljani običajno opravlja rušenje črnih gradenj, ima s Tomačevim kaj slabe izkušnje. Precej delavcev Snage živi namreč v podobnih barakah v naselju »Pilmservis«, ki jih bo tudi treba nekoč podreti. Predstavnik Snage je povedal, da podjetje lahko sodeluje le pri zemelj- Prevoz še po starem Pijaki se bodo z Vrhnike vozili še po nespremenjenih cenah VRHNIKA, 29. jun. — Ker je podjetje »Viator« pred kratkim podražilo vozovnice za približno 21 odstotkov, je morala vrhniška občinska skupščina, ki poleg prevoznika in republiške izobraževalne skupnosti registrira prevoze, določiti nov znesek, ki bi ga po podražitvi marali za mesečno vozovnico prispevati dijaki in študenti. Doslej so- dijaki za prevoz Iz Vrhnike v Ljubljano prispevali mesečno 45 dinarjev, na predlog oddelka za splošne in družbene službe pa bi se z novim šolskim letom ta prispevek povečal na 55 dinarjev. O predlogu so občinski odborniki odgovorno razpravljali in sklenili, da naj do konca koledarskega leta dijaški prispevki za vozovnice ostanejo nespremenjeni; o regresiranju pa bodo ponovno razpravljali na eni prihodnjih sej. J. O. Stanarine 12,3 odst. ■ v ■ višje Sklep mestne skupščine velja od 1. julija — Postopno k reformi LJUBLJANA, 29. jun. —■ Odborniki ljubljanske mestne skupščine so na današnji, zadnji spomladanski seji sprejeli odlok, ki zavezuje imetnike stanovanjske pravice, da od 1. julija letos dalje plačujejo za 12,3 % višje stanarine. Odlok so že sprejele vse ljubljanske občinske skupščine. Pooblastilo republiškega IS je namreč omogočilo občinam, da smejo zvišati stanarine do 12,3 »/o, kar praktično pomeni, da uveljavljajo tiste stanarine, ki bd jih stanovalci morali pričeti plačevati že leta 1969, vendar zaradi zamrznitve to ni bilo mogoče. S tem se odpirajo možnosti za postopno uveljavljanje stanovanjske reforme, ki smo jo v Sloveniji zastavili lani. Ostaja pa še odprto vprašanje uveljavitve republiškega zakona o stanarinah, ki je bil sprejet novembra lani in med drugim določa, da so obratovalne stroške stanovanjske hiše dolžni plačevati nosilci stanovanjske pravice. V. SMOLE PRIHODNJI TEDIH ^ Močan družbeni nadzor Vrhnika: v nadzorni odbor za porabo samoprispevka ljudi iz podjetij VRHNIKA, 29. jun. — Na včerajšnji seji vrhniške občinske skupščine so obravnavali tudi poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove osnovnih šol in vrtcev. Referenduma se je udeležilo 81 odstotkov volilcev, za samoprispevek pa je glasovalo 56 odstotkov občanov z glasovalno pravico. Odborniki so sprejeli odlok o uvedbi samoprispevka in razpravljali o odloku o ustanovitvi sklada, v katerem se bo zbiral denar. Seznanili so se tudi z osnutkom družbenega dogovora o prispevku delovnih organizacij. Zavzeli so se za to, da bi bil v nadzornem odboru sklada Iz vsake delovne organizacije po en član. Seveda bodo v nadzornem odboru tudi predstavniki KS, družbenopolitičnih organizacij, TIS, občinske skupščine ter obrtnikov in zasebnih kme-' tov. J. ODAR V ponedeljkov večer slovenskih ustvarjalcev kratkih filmov se prihodnji teden uvršča Ort Skodlar, eden redkih slovenskih avtorjev, ki se ukvarja z animiranim filmom. Njegova specialnost pa so predvsem lutkovni filmi. Pred tem bomo popoldne gledali ameriški film Preobrat nemškega režiserja WiOhelma Dieterla, ki je to pot ustvaril dinamično in napeto zgodbo. Torek nam nudi neznani film Polnočna čipka, 'ki pa bo najbrž zabaven, saj nastopata Doris Day in Rex Harris on. Isti režiser, se pravi David Miller je tudi avtor sredinega popoldanskega filma s strašljivim naslovom Strah. Ta strah pa pripravljata Joan Crawford in Jack Palance. Z Doris Day se bomo srečali spet v četrtek v zabavnem filmu z naslovom Premakni se, draga. V petek nas čaka napeta vojna zgodba o dejavnosti posebne skupine ameriške mornarice, ki ima nalogo v drugi svetovni vojni uničiti japonske podmornice v Pacifiku. Glavna junaka filma Možje žabe sta Dana Andrews in Richard Widmark. Ta je namenjen popoldanskim obiskovalcem, večerni pa si bodo lahko ogledali odlični sovjetski film Človekova usoda. Igralec Sergej Bondarčuk je v tem filmu debitdral kot režiser, zgodbo je naslonil na roman Mihaila šolohova, ki podaja dramatično kroniko sovjetskega človeka iz vojnih in povojnih let. Film, ki je nastal 1959. leta, je dobil številna mednarodna priznanja. Iz Hitchcockovega angleškega obdobja je sijajna srhljivka Gospa, ki izginja. Ta sobotni film je napeta in včasih tudi zabavna kriminalka, ki se dogaja večinoma na vlaku in je polna nenavadnih preobratov. M. G. iggjl Skupnosti telesne kulture Emonska hiša na ogled Izjemna ljubljanska znamenitost letos privabila le 1.200 obiskovalcev LJUBLJANA, 29. junija —-Mestni muzej Ljubljana ima poleg dveh stalnih zbirk v poslopju v Gosposki ulici 15 na ogled tudi restavrirano antično emonsko hišo na Jakopičevem vrtu. Ta zdodovin-aki spomenik obsega restavrirane temelje emonske hiše z dvobarvnim mozaikom, sistem centralne kurjave in ulični zbirni kanal — kloako — ki po 2000 letih še vedno opravlja svojo funkcijo. Čeprav je ta objekt izjemna redkost, si ga je letos ogledalo šele okoli 1200 obiskovalcev in še to v glavnem samo posamezniki, ne pa organizirane skupine. M. K. Kamnik: moda in popevke Prva v vrsti prireditev v novem hotelu »Malograjski dvor« KAMNIK, 29. junija — Viatorjev hotel »Malograjski dvor« v Kamniku, ki posluje šele nekaj mesecev, si je že pridobil ugled. Nocoj pa je pripravil svojim gostota, še posebno presenečenje. Skupaj z znanim modnim kreatorjem Debevcem je priredil revijo moške in ženske mode, program pa so popestrili še pianist Tone Dežman in popevkarji Marjana Držaj, Elda Viler, Braco Koren in Janko Ropret. Podobne prireditve nameravajo v tem hotelu prirejati vse poletje. BRANKO PODOBNIK Delo občinskih naj bi koordinirala ljubljanska mestna skupnost LJUBLJANA, 29. junija — Dveletni pogovori, ali naj bi v Ljubljani imeli eno, pet ali celo šest telesno kulturnih skupnosti, gredo h kraju. Na pobudo aktiva članov ZK telesno kulturnih organizacij, naj bi v občinah imeli temeljne telesno kulturne skupnosti, katerih delo pa naj bi koordinirala mestna skupnost. Vse občinske skupščine so iniciativne odbore za ustanovitev temeljnih občinskih telesno kulturnih skupnosti že imenovale, mestno, pod predsedstvom Rajka Dobrote, pa so imenovali odborniki mestne skupščine na današnji seji. V. SMOLE Zlato iz gozda Breskve in hruške na ljubljanskem trgu od 8 do 10 dinarjev — Za soboto obljubljajo mesarji to pot svinjino LJUBLJANA, 29. junija — Glavna tržnica je bila danes dobro obiskana; največ kupcev pa je bilo ob stojnicah s sadjem, kjer so bile naprodaj breskve po 8 do 10 din. Po isti ceni so prodajali tudi hruške, za kilogram češenj je še vedno treba odšteti 5 do 12 dinarjev, marelic sredi dopoldneva ni bilo več naprodaj. Prav tako že nekaj časa ni na voljo banan, nekaj pa je ^še pomaranč po 6 dinarjev kilogram. Precej je bilo prodajalcev lepih borovnic, za katerih liter so zahtevali 14 do 15 di- Rok je 10. september LJUBLJANA, 29. jun. — Do srede septembra letos bodo Ljubljančani v javni razpravi lahko povedali svoje mnenje o tezah odloka za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v Ljubljani in o družbenem dogovoru o upravljanju s sredstvi za kretfi-tiranje graditve stanovanj. Rok za pripombe na teze je 10. september, svoje mnenje in pripombe na družbeni dogovor pa bodo zainteresirani lahko dajali do 15. septembra. V. S. Indos ima 25 let Razen 300 delavcev so jubilej podjetja proslavili tudi upokojenci LJUBLJANA, 29. jun. — Približno 300 delavcev ljubljanske industrije transportnih in hidravličnih strojev Indos, danes ni prišlo na svoja delovna mesta da bi delali, pač pa praznovali. Te dni namreč mineva 25 let, odkar je bilo ustanovljeno Mestno strojno podjetje, iz katerega je nastalo današnje podjetje, ki izdeluje predvsem vse vrste viličarjev. Med številnimi gosti so bili tudi upokojenci podjetja, ki so jih tudi povabili na praz- 1 novanje in piknik v Preddvor pri Kranju. Skoraj 100 milijonov din prometa v minulem letu pomeni veliko. Z. ZAPLATIL narjev, za liter gozdnih jagod pa celo 20 do 26 dinarjev. Trg je zadnje dni dobro založen s kumarami, ki so naprodaj od 7 do 9 din, stročjim fižolom po 8 do 10 din kilogram, peso po 5 do 7 din, novim krompirjem, ki je naprodaj po 4 do 6 din ter čebulo po 5 do 7 din kilogram. Manj kot pred dnevi je naprodaj solate — kilogram stane 3 do 5 dinarjev. Lepa cvetača je kupcem na voljo že po 9 dinarjev, dva dinarja manj pa je treba odšteti za kilo kolerabe. Šopke peteršilja prodajajo po dinar, korenčka pa po dinar in pol do dva dinarja. Izbira jajc ni ravno velika, cena pa je zadnje dni kar visoko poskočila, saj zahtevajo prodajalci družbenega sektorja zanje kar 1,35 dinarja. Pomurktad mesarji obljubljajo za soboto svinjino, perutnino, -govedino (tudi za zrezke), pri Mercatorju imajo naprodaj konjsko in goveje meso ter meso odojka, ne manjka pa jim tudi pe- rutnine. Govedino, perutnino in svinjino imajo naprodaj tudi pri Emoni. Prodajalci suhe robe imajo dobre kupce v turistih, ki zaidejo na tržnico in se mnogi ■ navdušujejo nad coklami iz ličkanja, ki so naprodaj od 15 dinarjev naprej, nad raznovrstnimi košarami in cekarji, mnoge ženske pa zamikajo tudi modeme ogrlice iz debelih kroglic, ki stanejo od 35 do 45 dinarjev. s. VRAZ Poroke Zakaj zamuja gradnja? Štepanjsko naselje: »administrativna opraviči la« bodo premalo LJUBLJANA, 29. jun. — Na današnji seji mestne skupščine so odborniki na kratko spregovorili tudi o gradnji stanovanjskega otoka štepanjsko naselje. Pravzaprav je pogovor izzvenel le v več vprašanj na temo, zakaj kasni pričetek gradnje. Po krajši obrazložitvi nekaterih pomembnejših vzrokov za zamudo je odbornik mestne skupščine Ciril Stanič menil, da bomo pred Ljubljančani zamudo težko opravičili z vzroki »administrativne narave«. V. S. LJUBLJANA: Včeraj je bilo v Ljubljani sklenjenih šest zakonskih zvez, danes med 8.30 in 15.30 pa bo prestopilo prag poročne dvorane na Magistratu kar 77 parov zaročencev. DOMŽALE: Na občini v Domžalah bosta danes dopoldne sklenjeni dve zakonski zvezi. KAMNIK: Danes ob II. uri bo na kamniški občini stopilo pred matičarja šest parov zaročencev. R. D. Uspehi pri reji živine Pregled dosežkov v živinoreji ob prazniku občine Ljubljana-šiška LJUBLJANA, 29. jun. — V počastitev občinskega praznika prireja sklad za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana-šiška pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine prof. Danila Sbrizaja v soboto razstavo plemenske goveje živine lisaste in rjave pasme. To bo pregled dosežkov v zasebni živnorejski proizvodnji v zadnjih letih. 51 zasebnih živinorejcev bo razstavilo 74 glav živine. Ob 9. uri bo ocenjevanje živali, ob 11. pa predavanje najboljše ocenjenih živali ter podelitev nagrad in priznanj. F. ROZMAN KAKO SKOZI LJUBLJANO — V levem krilu atrija ljubljanskega Magistrata so danes dopoldne razgrnili prometno študijo in projektno dokumentacijo za ceste na območju Ljubljane. Prvim gostom, odbornikom mestne skupščine, so razstavljene načrte tolmačili projektanti Ljubljanskega urbanističnega zavoda (na sliki). Kako se bomo tja do leta 2000 vozili skozi Ljubljano, je narisano v več variantah. Vse pripombe bo svet za urbanizem mestne Skupščine skupaj s projektanti skrbno proučil, se o njih posvetoval in šele nato bo padla dokončna odločitev. Ker je čas letnih počitnic, bo razgrnitev trajala vse do prvih jesenskih dni, da si jo bo lahko ogledalo res kar največ Ljubljančanov, pa tudi občinske skupščine in njeni strokovni sveti morajo še povedati svoje mnenje. Foto: j. Zrnec skdh delih, ki bi onemogočili gradnjo. Predstavnik urbanistične inšpekcije je povedal, da so njihove uradnike v Tomačevem že mnogokrat fizično ogrožali, zaito se sedaj skoraj nihče več ne upa tja. Vendar ima ta problem še globje vzroke. Glavna krivci so podjetja, ki zaposlujejo delavce iz drugih območij ta republik, ne da bi prej mislila na stanovanja zaposlenih. Ljudi sprejmejo na delo, kje pa bo kdo stanoval, je njegov problem. TONI ZAPLETAL Zvedeli smo t Dnevna letovanja otrok 0 LJUBLJANA — Zveza prijateljev mladine v občini Center bo organizirala dnevna letovanja za otroke. Letovanja bodo od 2. julija do 31. avgusta, vsak dan od 7. ao 15. ure. Otroci se bodo žbirail na Igrišču šole Prule, šole Toneta 'Čufarja, in v Leninovem parku, in na otroškem Igrišču v Tivoliju. V dnevna letovanja so vključeni izleti, kopanje, sprehodi in gi-re, v slabem vremenu pa bodo otroci v prostorih šol. Otroci, ki jih bodo vodild vzgojitelji, učitelji in študenti pedagoških šol, morajo malico prinesti s seboj. S. V. Novi smerniki • MEDVODE — Delavci Cestnega podjetja Ljubljana te dni na odseku ceste I. reda Jeprca—Šentvid zamenjujejo .betonske smernike s plastičnimi. Od Jeprce proti Kranju so smerniki že pred časom zamenjali delavci Cestnega podjetja Kranj. F. R. Poceni jopiči iz skaja • LJUBLJANA — V trgo- vini »Pri Janezu« nasproti živilskega trga prodajajo po ugodni ceni deške in moške športne jopiče iz skaja, za katere je treba odšteti le 169 dinarjev. Prav tako poceni prodajajo pisane deke po 56 dinarjev. S. V. Dežurne službe Kinematografi Obvestila Predavanja Zakaj tako? Ena številka Ce nas lep sončen dan naravnost vabi na vikend, pa žal nimamo lastnega avtomobila, bomo že v začetku priprav zaradi neke malenkosti slabe volje. Radi bi, denimo, po telefonu zvedeli, kdaj odpelje adi prispe »naš avtobus«, kakšna bo cena in podobno. Toda tista nesrečna številka 312-085, avtobusna postaja — informacije, je tako zasedena, da moramo, če smo hudo vztrajne narave, čakati na zvezo celo uro ali pa še več. Nevzdržno je, da ima avtobusna postaja za informacije eno samo telefonsko številko. Nerazumljivo je tudi, da se na to številko oglaša tovarišica, ki hkrati odgovarja še dolgemu repu čakajočih pred okencem. Ce se motimo, nam prosimo pojasnite, kako je s to zadevo. * D. BOŠNJAK Kinematografi SPORED ZA SOBOTO LJUBLJANA KINO TRIGLAV: franc, barv pust. komedija NI* COLAS PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI, Ob 16., 18. ;n 20. uri. Igrata Jean-Paul Belmondo in Marlene Jobert. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Danes zadnjikrat! KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: ob i5.30, 18. in 20.30 amer. film UPOR NA LADJI BOUNTY Režija William A. Wellman. Glav vi.: Clark Gable, Charles Laugh-ton Franchot Tone, Donald Crisp. Prodaja vstopnic urp pred prvo predstavo. KINO UNION: amer. barv. CS fi!m ČRNI IZZIV, zgodba o predvojnem črnem boksarju, svetovnem piva ku ki se mu zoperstavi »venko belo upanje« — ameriški rasizem. Prod.: 20th Century Fox, 1970. Režiser: Martin Ritt. Gl. vl.: James Eaj*l Jones, Jane A-lexander, Lou Gilbert in dr. Brez tednika! Predstave ob 16., 18. in 20. url. Dvorana je hlajena! POLETNI KINO DOM JLA: ni predstave! KINO KOMUNA: PREMIERA franc. barv. filma PREKLETA MARIJA (La Fiancče du Pirate). Prod.: Universal, 1969. Glasba: Georges Moustaki Scenarij: Claude Makowski Režija: Nelly Kaplan. V gl. vl.: Bemardette Lafont, Georges Ge-ret, Julien Guiomar in drug: Brez tednika! Hrvatski podna slovi! Predstave ob 15., 17., 19 in 21. uri. Dvorana je hlajena! Ob 10. url MATINEJA amer barv. CS krim. VROČI DIA MANT Petra Yatesa. Zadnjikrat! KINO SLOGA: angl.-ital. barv. krim. FUSCICE STRUPENEGA PAJKA. V gl. vl.: Giancarlo Giannini, Claudine Auger, Barbara Bouchet in drugi. Tednik št. 26. Predstave ob 16., 18 m 20. uri. Ni primerno za otroke! KINO VIC: ital. barv. CS pust. vestem PAZI NA SKOBCE GRINGO Režija: John Wood. Igrajo: Craig Hill, Fernando Sancho, Maria Conte in drug".. Brez tednika! Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16 , 18 in 20. uri. (Kino Vič bo zaradi obnovitve od ponedeljka, 2. 7. dalje zaprt). KINO SISKA: franc, barv VVS akcijska krim. KORZISKO MAŠČEVANJE Režiser: V ves Boisset. V glavnih vlogah: Jean Yanne, Senta Berger, Sterling Hayden in drugi. Tednik št. 25. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SAVA: ital. barv. CS pust. vestem BEN IN CHARLIE. Režija: Michele Lupo. Igrajo: Giuliano Gemma, Marisa Mell,' George Eastman in dr. Tednik št. 24. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Hrvatski podnaslovi! Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav. KINO DOM2ALE: kanadski barv, film UVAJANJE V LJUBEZEN, ob 20. uri. KINO RADOMLJE: amer. barv. CS film TOPOVI ZA KORDOBO, ob 20. uri. Pogrebi KINO MENGEŠ: amer .-angl. oarv. CS film ORIA NAD LONDONOM, ob 30. url. POTUJOČI DOMŽALE: amer. barv. W film LOVCI NA SKALPE, gostovanje v KraSnJl ob 30. url. KINO VEVČE: ____ amer. barv. veašam MRTVIM JE PREHOD ODPRT, Ob 30. url. Igrajo: Norma Bengell, Joseph Cotten ln Jullan Mateos. KINO ZALOG: hrvatski barv. vojni film V GORI RASTE ZELEN BOR. Ob 30. url. Igrajo: Boris Dvornik, Ivica Vidovič in Boris Buzančlč. KINO SVOBODA — DOLGI MOST — LJUBLJANA: amer. barv. CS film MOZ, IME. NOV AN KONJ, ob 30. url. Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo. KINO HRUŠICA — LJUBLJANA* amer. barv. W film RIO I/2BO, ob 20 url. Dežurni zdravnik - LJUBLJANA Nočna dežurna zdravniška slu*, ba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah m praznikih ves dan m to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: Bežigrad: Kržičeva o 10, telefon 310-533 Center: Miklošičeva o. 34. telefon 313- 063. Vič—Rudnik: Postojnska 34, tel. 61-121 Moste—Polje: Prvomajska 6, tel. 316-155 Šiška—Šentvid: Derčeva ulica 6, za občinsko stavbo, tel.: 55-221 Medvode: Medvode .tel.: 71-215. Grosuplje—Ivančna gorica: začas. no v stavbi bivšega ,ZD Ivančna gorica telefon 7834)39. telefon LM štev 783-002. Službe stalne pripravljenosti Je na območju Črnuč, telefon štev. 314- 317, Dobrova — Polhov gra. dec. Vnanje gorice. Horjul ln Velike Lašče Nočna nedeljska ln praznična dežurna zobna ambulanta Je v zobni ambulanti v nebotičniku, Kidričeva l/ll, soba št. 5. Ambu. lenta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega dne, ob nedeljah ln praznikih — ves dan. DEŽURNA LEKARNA: Centralna lekarna DISCO POLJANE Danes bo od 19.30 do 23. ure odprt disco klub. Izžrebali bomo tudi tri vstopnice za nastop VU grupe lz Beograda, Id bo nastopila naslednji teden. Vstopnina S din. V nedeljo disco klub ne bo odprt. VABLJENI! 11.45 Glasba; 13.00 Underground feljton & eksperimentalna glasba; 14.30 Glasba. Za 600 dinarjev modelar Sedemdnevni tečaj bo organiziral mladinski tehnični center LJUBLJANA, 29. junija — Mladinski tehnični center bo organiziral sedemdnevni tečaj iz modelarstva za učitelje tehničnega pouka, in mentorje svobodnih aktivnosti, ki bo od 20. do 26. avgusta v Gradišču 24. Vsak udeleženec bo moral plačati 600 dinarjev, v znesek pa so vključeni tudi stroški prevoza in kosila na Sobcu, kjer bo zadnji dan tečaja praktični preizkus vseh modelov. Vsi, ki se zanimajo za brodarsko, letalsko in raketno modelarstvo, se naj do 25. julija prijavijo mestnemu svetu Zveze organizacij za tehnično kulturo Ljubljana, Komenskega 7. S. V. LJUBLJANA: Na Žalah bodo popoldne svojci pospremili na zadnjo pot 73-letnega upokojenca Alojza Mihovca (ob 13.45); 64-letnega upoko jenca Antona Novljana (ob 15.15); 76-letno Marijo Pod-meninšek (ob 16. uri); 75-letnega upokojenca Franca Žgajnarja (ob 18. uri) 'ln 73-letno gospodinjo Antonijo Brilej (ob 18.30); v Stepanji vasi ob 17. uri pogreb 66-let-nega upokojenca Avgusta Černeta. KAMNIK: Na Zalah v Kamniku bosta popoldne dva pogreba; 77-letne osebne upokojenke Marije Šarec, (ura pogreba še ni določena), in uslužbenca Jožeta Maliča (pogreb bo ob 17. uri). VRHNIKA: Ob 17. uri se bodo na vrhniškem pokopališču svojci še zadnjič pošloviU od 76-letnega osebnega upokojenca Jerneja Pečkaja. Tuji študentje so razstavljali LJUBLJANA, 29. jun. — V dneh od 27. do 29. junija je bila v mali dvorani Študentskega naselja razstava, ki jo je priredilo Združenje orientalskega prijateljstva (On ental Friendship Association). Študentje iz devetih afriških držav so razstavljali pred vsem izdelke domače obrti, vsakega obiskovalca pa so pogostili s čajem. Zadnji dan razstave so priredili' tudi kulturni večer. M. K. Pomoč glasilu VRHNIKA — Na Vrhniki sta doslej izšli dve številki občinskega glasila »Naš časopis«. Ker so ljudje z glasilom zadovoljni, izdajatelji želijo, da bi izšlo vsaj desetkrat letno. Žal pa občinska konferenca SZDL, ki glasilo izdaja, za to dejavnost nima denarja, zato je občinska skupščina sklenila, da ji dodeli 40.000 din pomoči. Pozneje bodo ' v občinskem proračunu določili stalna sredstva za to dejavnost. J. O. Zbiranje za dom v Kumrovcu PTUJ, 29. jun. — Na pobudo predsedništva občinskega sveta ZSS so v vseh osnovnih organizacijah sindikata začeli z akcijo zbiranja prispevkov za postavitev spominskega doma borcev NOV in mladine v Kumrovcu. Večinoma povsod so na sestankih člani sklenili da bodo prispevali 1,5 °/o od svojega enomesečnega čistega OD. Akcijo zbiranja prispevkov so izvedli tudi člani ZZB NOV in ZRVS, kjer je vsak član prispeval najmanj 10 din. Prav tako se je nedavno vključila mladina in pionirji. F. F. » ZAVOD , H ING. STANKA) C BLOUDKA I N LJUBLJANA CELOVŠKA-CESTA 25 Električni avtodrom m OTROŠKI VRTILJAK na ploščadi pred Halo Tivoli sta odprta vsak dan, ne glede na vreme, od 8. do 22. ure, TIVOLI GOLF tik ob cesti od Celovške ceste do Hale Tivoli na levi pa vsak dan, če Je lepo vreme! ZLATI KLUB Je danes zadnjič odprt in sicer od 8. do 10. ženske, nato pa Je do 12. ure na voljo moškim Zaprt bo dva meseca sezona pa se bo pričela 3. septembra O umiku, cenah, ugodnostih za redne obiskovalce boste lahko vsak dan od 20 avgusta dalje brali v tej rubriki! Vsem dosedanjim obiskovalcem se zahva-■jujemo m Jih vabimo jeseni, I. septembra! sfopotcl:A Vabimo vas v vodilni slovenski disco klub. ki |e ob Hali Tivol1 ln ga odlikuje dobra glasba, brezplačna garderoba, bife po zelo nizkih cenah, kot novosti ca poletje pa klimatiziran ln čtščen zrak ter nov elektronski llght show. Odprt Je vsak dan razen ponedeljka, danes pa vas vab:mo od 20. do 1. ure, vstopnina Je 10 din. Mlajši od 18. leta nimajo vstopa! Obvestilo čebelarjem Gozdne opazovalnice javljaj« Kamnik pod Krimom: 23. do 27.: —1,00 kg, deževno in hladno. Gorenje (Kočevje): 22. do 34.: — 1,10 kg, deževno Skrlovica: 23. do 25.: — 0,60 kg, slabo vreme. Miklarjl: 22.. + 0,10 kg. 23. do 25. : —0.50 kg, 26. in 27.: +0.80 kg na travniku in lipi, vreme se Je zboljšalo. Dol ob Kolpi: 18. do 19.: —0.10 kg, 20. do 22.: + 0.30 kg 23 do 26.: tehtnica izravnana. Predgrlže: 22 do 24.: — 0,20 kg. Podkraj-Hrušlca: 22. do 26.: — 1.00 kg, padavine a plohami. Ravbarkomanda: 22 do 26. : — 0,40 kg, 27.: + 0,20 kg. vreme se Je zboljšalo, pričakovati je boljše medenje Rijavci (Trnovo p. Gorici): 20. do 23.: — 2.40 kg, 23 do 25.: + 1,10 kg na travniku. Nova Štifta (Gor. grad); 20. dc 75.: —0.50 kg. deževja prekinilo medenje. Lenart (Gor. grad): 23. do 26.: —1,10 kg, 27. in 28.: + 1,00 kg, tu ln tam se vidijo mastne kapljice pod ho-‘ami. Zreče: 21. do 26.: — 1.00 kg, 26. ln 27.: + 2.80 kg na smreki. Hoško Pohorje: 22. do 25. tehtnica izravnana: ohladitev, roje moram krmiti Lovrenc na Pohorju: 22. do 26.: —0.65 kg. dež; 27. : + 0,30 kg na travniku Fala: 21 do 25.: - 0.50 kg, dež; 26. m 27.: + 0.90 kg na kostanju tn ipi; obeta se dober donos. Remšnik: 22. do 25.: — 0.80 kg. det; 27.; + 0.40 kg. Medeč ln ZCDS Poročilo protifitof-torne službe Novo sporočilo o pojavu krom* ptrjeve plesni ali fitoftore smo prejeli z občine Kranj. Pridelovalcem krompirja svetujemo da takoj poškropijo površine s krompirjem Za enkratno škropljenje enega nektarja potrebujemo enega naslednjih fungicidov: »antracol« — 1.5—2 kg; »bakreno apno 25« — 12 kg; »bakreno apno 50« — 6 kg; »bakreno apno super« — 3—3,5 kg; »brestan 60« — 400—600 gramov: »cuprablau N« — 4—6 kg; »cuprablau Z« — 3—4 kg: »di-thane M-45« — 2.5—3 kg. Kmetijski inštitut Slovenija Ift&a&sa V Titogradu vre Nogometaši Maribora pred kvalifikacijsko tekmo za vstop v I. ZNL v Budvi - Problem poškodbe - Prosen igra BUDVA, 29. jun. — Po 40-minutnem poletu iz Zagreba je 19-filanska ekspedicija vijoličastih srečno prispela v Titograd, kjer bo jutri na stadionu Pod Gorico odigrala povratno kvalifikacijsko srečanje za vstop v 1. ZNL proti Budučnosti. Takoj po prihodu so se Mariborčani z avtobusom odpeljali v Beciče pri Budvi, kjer so se nastanili v hotelu »Mediteran« in od koder se bodo vrnili v Titograd šele v nedeljo opoldne. Trenerju »Djalmi« Markoviču delajo sedaj največ skrbi poškodbe igralcev, že med tednom se je izkazalo, da so za Amejčiča kvalifikacije zavoljo pretrganih ligamentov iz tekme proti Buduč-nosfri končane, laže poškodovani pa so sedaj tudi Horjak, Prosen, Ražič in Vučekovič. Dr. Lešnik, ki spremlja ekipo v črni gori, pa meni, da bodo do nedelje vsi igralci sposobni za igro. Razpoloženje med mariborskimi nogometaši je dobro, posebej še zavoljo tega, ker je klubsko vodstvo slednjič uredilp vse formalnosti glede Prosenovega nastopa. Nizozemci, katerim Prosen pripada, so namreč zahtevali za Prosenov nastop v Titogradu prek NZJ dodatno odškodnino in med tednom ]e kazalo, da Maribor ne bo več utegnil ugoditi njihovim zahtevam. Zahvaljujoč enemu izmed mariborskih podjetij, ki gradi na Nizozemskem, pa se je stvar v zadnjem hipu le uredila. Čeprav trener Markovič še ni določil končne enajsterice, lahko pričakujemo, da bodo Mariborčani v začetku tekme močno okrepili sredino igrišča in poskušali na vsak način braniti prednost enega zadetka iz Maribora. V tem primeru bi iz moštva izpadel Binkovski, enajstica pa bi začela srečanje z Budučnostjo z naslednjimi igralci: Vabič, Petrič, Grbavac, Brad-vič, Bolfek, Djuričič, Ražič, Prosen, Vučekovič, Klančnik, Breber. Kolikor bi Titograjčani hitro dosegli vodstvo, bi v igro vstopila Horjak in Binkovski. Sicer pa je tukaj že sedaj razpoloženje zelo »borbeno«, štadion Pod Gorico, ki so ga pred meddržavnim srečanjem Jugoslavija — Luksemburg zelo povečali, bo gotovo zabeležil nov rekord, saj pričakujejo na nedeljskem srečanju več ko 20.000 gledalcev. V četrtek so imeli na štadionu velik navijaški shod, na katerem so se točno domenili, kako bodo Budučnosti pomagali pri pohodu v prvo zvezno ligo. Po mestu neprestano krožijo avtomobili' s klubskimi zastavami črnogorske enajsterice in z velikimi transparenti Kot zanimivost lahko omenimo, da bodo v nedeljo v Titogradu zaprti vsi lokali in restavracije, tako da si bodo lahko zares vsi ogledali popoldansko tekmo. Med Igralci Maribora zbuja tukaj največ zanimanja Vučekovič, ki je rojen Titograjčan. Prav zavoljo njegovega zadetka v Ljudskem vrtu imajo njegovi starši in sorodniki precej skrbi z navijači Budučnosti, ki jim celo fizično grozijo. Zato nas ni presenetila novica, da Vučekovičevo hišo čuvajo celo miličniki in da so morali v njej takoj po nedeljski tekmi v Mariboru izklopiti telefon zavoljo številnih groženj navijačev. Kot smo zvedeli, je trener Nen-taovič odpeljal igralce Budučnosti v Virpazar ob Skadarskem jezeru, kamor niti novinarjem niti naj ožjim sodelavcem kluba ni dovoljen pristop. P. KANCLER BUDUČNOST: optimisti, toda . . . •TITOGRAD — Nogometnemu taboru Budučnosti se to pot ponuja enkratna možnost, da se moštvo uvrsti v I. zvezno ligo. To je že peti poskus titograjskega ligaša v kvalifikacijah. Vsi so veliki optimisti — nogometaši, občinstvo in funkcionarji. Prepričani so, da minimalen poraz v Mariboru ne bo pomenil za Buduč-nOst resnejše ovire. — Maribor je dobro moštvo, toda kljub temu ga bomo izločili iz nadaljnjega tekmovanja — pravi vratar Gilič. * — Mi gremo naprej, zagotavljata nogometaša štefanič in Miro-čevič, medtem ko Folič dodaja, da je njegovo moštvo zdaj v znatno ugodnejšem položaju, ker igra doma in ima bogate izkušnje v kvalifikacijah. Kljub- vsemu temu so samo na videz mirni v taboru Budučnosti, ki po Sutjeskinem polomu, mora reševati čast črnogorskega nogometa. * Minuli neuspehi v kvalifikacijah so pri najbolj treznih zapustili globoke sledove in skrito nezaupanje v lastne sile. S skritim strahom pričakujejo tekmo z Mariborom. Igrišče »Pod Gorico« so poravnali in zasejali z novo angleško travo. Ves teden pripravljajo navijaške rekvizite, ki naj na mestnem štadionu ustvarijo pravo vzdušje. Trener Nenkovič bo po vsej verjetnosti takole sestavil ekipo: Gilič, Turkovič, Folič, Rogošič, Karadjič, Božovič, štefanič, MI-ročevič, Jankovič, Markovič in Sakovič (Marič). V. MICUNOVIC Olimpija hoče napadalca LJUBLJANA, 29. jim: — Na včerajšnji seji sekretariata Hajduka so pristali le na del zahtev Olimpije in reprezentanta Braneta Oblaka za pristop k splitskemu prvoligašu. Olimpiji so za odškodnino namenili 240.000 din, Oblaku pa 120.000 din. Poleg denarja naj bi v Ljubljano prišla še vratar Sirkovid in krilec Bolj at. Ker pa Olimpija ne potrebuje krilca, je zahtevala napadalca Poldrugovca, ki pa noče v Ljubljano. Olimpija bi se zadovoljila, ob vratarju Sirkoviču, tudi s katerim drugim napadal- celota Olimpijinim zahtevam, se bo Oblak preselil v Split, drugače pa s prestopom ne bo nič. Pol-drugovac, ki je doma z Reke, pravi, da njegovi bivši igralci Veselica, Srok in Milevoj v Ljubljani niso imeli sreče ter da tudi on noče izzivati usode. šišič še najmanj leto pri Olimpiji LJUBLJANA, 29. jun. — Olimpiji posojen nogometaš Mehmeda-lija šišič, ki je sicer željezničar-jev igralec, bo najmanj še leto dni ostal pri Olimpiji. Kluba sta se načelno dogovorila za podaljšanje interne pogodbe za tega igralca. Pri Olimpiji si prizadevajo, da bi ta mladi nogometaš, ki se je v minuli sezoni zelo izkazal, z Olimpijo podpisal štiriletno pogodbo. Turnirja v počastitev dneva borca BOH. BISTRICA — V Bohinjski Bistrici bo jutri III. nogometni turnir za pokal dneva borca, ki ga bo dobil zmagovalec od pokrovitelja ZB NOV Bohinjska Bistrica. Turnir se bo pričel ob 8. uri, popoldne ob 17. uri pa bo finalna tekma. Letos sodelujejo poleg domačega moštva Bohinja še zmagovalec gorenjske nogometne lige NK Tržič, ki bo v prihodnji sezoni nastopal v ZONL, Plamen iz Krope, ki Je bil leto® prvak I. razreda gorenjske nogometne lige, in moštvo lz Železnikov ALples. Na prvem takem tekmovanju so pokal osvojili nogometaši garnizije Boh. Bele, na drugem pa so slavili domačini . J. 2. MEDVODE — V počastitev dneva borca prireja športni aktiv podjetja »šport-oprema« iz Viž-marij nogometni turnir za prehodni pokal, na katerem bodo sodelovale ekipe Elana iz Begunj, Donita in Colorja iz Medvod in Sport-opreme. Tekme bodo na igrišču osnovne šole v Smledniku v torek, 3. in sredo, 4. julija s pričetkom ob 17. oziroma 9. uri. HOKEJ NA LEDU Na trening v ČSSR LJUBLJANA — Medtem ko hokejisti ljubljanske Olimpije prelivajo znoj na rednih »suhih« treningih doma, bodo vadbo sredi poletne pripeke nadaljevali v slovaškem mestu Banska Bystrica, in sicer na ledu. Treningi bodo v dneh od 19. avgusta do 31. avgusta dvakrat dnevno. Vmes pa bodo Ljubljančani odigrali še nekaj prijateljskih tekem z nekaterimi temkajšnjimi ekipami. Jesenice v I. kolu s Teslo JESENICE — Sekretariat za tekmovanja evropskih državnih prva. kov v hokeju na ledu, s sedežem v Dlisseldorfu, je obvestil HK Jesenice, da so izžrebali pare I. kola tekmovanja v tej konkurenci. Jesenice bodo igrale z večkratnim češkčslovaškim prvakom Teslo iz Fardiubic. Prvo kolo mora biti odigrano do 15. oktobra. Sumničenja — brez dokazov »Zakaj skušajo oblatiti naš uspeh?« se sprašujejo pri Olimpiji LJUBLJANA, 28. jun. — »Siti smo že vseh namigovanj in obtožb brez dokazov, da smo status prvoligašev obdržali nepošteno. Ne mine dan, ko nas skušajo posamezniki ▼ osrednji nogometni organizaciji opehariti. Ovinkarijo mimo zakonov, ozko gledajo klubske interese, odlagajo dokončne odločitve, češ da nimajo dokazov za krivdo kogarkoli za neregularnost prvenstva. Ribarijo v kalnem. Ne vem, kaj smo hudega prizadejali Sutjeski in Spartaku, da nas imata v zobeh,« je dejal pred odhodom na sejo IO NZJ in skupščino NZJ v Beograc generalni sekretar Olimpije Peter Žagar. »Višek vsega pa je obtožba Sutjeske, češ da smo hoteli ob odmoru tekme Sutjeska — Olimpija podkupiti nekatere igralce domačega moštva. Kljub temu, da Sutjeska obtožuje, seveda brez kakršnegakoli dokaza, našega tehničnega direktorja dr. Obradoviča. kapetana in najstarejšega igralca prvega moštva (zanju imen sploh niso navedli!), češ da so ponujali nogometašem Sutjeske denar, je disciplinski komisiji zadostovalo, da jih bo zaslišala.« »Niti enkrat v življenju nisem niti pomislil na kakršnokoli podkupovanje ali prodajanje tekem,« je ogorčen dejal tehnični direktoi dr. Aca Obradovič. »V 25-letni karieri v nogometu sem prav ob letošnjem razpletu prvenstva doživljal najhujše trenutke. Ko smo se rešili, se mi je kamen odvalil od srca. Bil sem presrečen. Očitek Sutjeske, da sem skušal podkupovati, pa me je hudo prizadel. Nimam besed . ..« Nogometaši Olimpije sc že dva dni pred tekmo s Sutjesko odpotovali iz Ljubljane. Iz Dubrovnika so nadaljevali pot v Cetinje, kjer so prvič prespali, drugo noč so prebili v Titogradu, opoldne pred tekmo so kosili v Danilovgradu ter tik pred začetkom tekme prišli na štadion Sutjeske. Vso dolgo pot in menjavanje krajev so opravili zato, da se ne bi srečali s komerkoli iz štaba Sutjeske, ker so se pri Olimpiji že tedaj bal' ,da bi postali ob morebitnem uspehu tarča očitkov drugih klubov, češ da so se s Sutjesko dogovorili za rezultat. »Teh očitkov ne bomo mirno prenašali.^ Te zahrbtne udarce bomo raziskali. Zahtevali bomo najhujše ukrepe proti^ tistim, ki hočejo oblatiti naš ugled in pred nogometno javnostjo oskruniti naš trud in zaslužen obstoj v I. ZNL.« Zanimivi je, da je Sutjeska o poskusih podkupovanja Olimpije molčala vse do včeraj. Po predzadnjem kolu so vsi časopisi pisali le o »nepričakovani* zmagi Spartaka proti m Vardarju v Skopju s 3:0. Prav Spartak, ki naj bi v Skopju # osvojil odločilne točke zt obstoj ,pa je začel prvi napadati # druge klube (Bor, Partizana, Dinamo, Olimpijo in celo Sut- • jesko) in skušal izkoristiti napad kot najboljšo obrambo • »za lastne grehe«. 2 Kot kaže je tudi Sutjeska sledila Spartakovem početju 5 prav gotovo z namenom ,dr hi pred svojimi navijači skušala q dokazati, da je žrtev spletk. K. B. ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« BERI SPORED DANES KOŠARKA SKL — moški 1 A: Jesenice — Novoteks (19.30), Trnovo — Fructal (19), Radenska — Marles (19.30) , Branik — Vrhnika (19), Maribor — Litija (19.30), Lesonit — Triglav (19.30). SKL — moški 1 B: Prule — Sežana (19.30), Zarja — Ježica (17.30) , Sav. naselje — Kroj (16.30) , Ljubljana — Beti (19.30), Elektra — Postojna (19). SKL — ženske (zahod): Po- stojna — Ježica (16.30), Litija — Olimpija (19.30). VATERPOLO KRANJ: II. zvezna liga, Triglav — Koper, ob 20.30 na letnem bazenu. NOGOMET LJUBLJANA: Ilirija — Šmartno, prva finalna tekma za pionirsko prvenstvo Slovenije, pričetek ob 16.30 na igrišču Ilirije. BALINANJE LJUBLJANA: državno prvenst- vo posameznikov na igrišču Zarje (še jutri). KEGLJANJE ILIRSKA BISTRICA: finale ekipnega državnega prvenstva za ženske v hotelu Turist, ob 17.00 (še jutri ob 9.00). ODBOJKA RAVNE: pionirsko prvenstvo Slovenije, ob 8. uri. JUTRI ROKOMET LJUBLJANA: finale mladinske- ga prvenstva Slovenije. Začetek ob 9. uri na igrišču Slovana na Kodeljevem. KOŠARKA SKL — ženske (zahod): Etiketa — Ilirija (9.00). NOGOMET BOH. BISTRICA: III. turnir za pokal »dneva borca« ob 8., ob 17. uri finale. NQYO NA TUJEM MILANO — Italijanska teniška zveza je prepovedala nastopanje svojima igralcema Panatti in Ber-tolucciju za dobo treh mesecev, ker sta bojkotirala wimbledonski turnir. , z DS naj vaše sanje if. ^ postanejo resničnost. - . ' v ; . 'č ■ ■ ^ n f preko nekega zasebnika. —. Obtoženemu Somiju pa je priskrbel 5400 šilingov, ki jih je moral plačati v Gradcu za servis avtomobila opel kadet. Ker oba s seboj nista imela toliko denarja, mu jih je posodil nek avstrijski prijatelj. Kuhar je v nadaljevanju povedal, da je Somi v nje- govi in direktorjevi prisotnosti menil, da je imel z avtomobilom velikanske stroške in da vseh ni dobil povrnjenih. Direktor pa je dal pristanek, da tudi teh 5400 šilingov (okoli 4000 dinarjev) plačajo iz črnega fonta. Povedal je tudi, da je iz evidenčne ploščice, ki jo ▼ graškem servisu pripno vsakemu avtomobilu, razvidno ime plačnika, to pa naj bi bil njegov avstrijski prijatelj. Ob koncu njegovega zagovora pa se je izkazalo mai-ce drugače, kajti Somljev advokat je kot dodatno dokazno gradivo priložil to evidenčno ploščico, na kateri pa je bilo Somijevo ime. V času, ko poročamo, so izjave obtoženih soočili, z razpravo pa bodo nadaljevali v torek, ko bodo nastopile prve priče. D. UTENKAR Hlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllll SAVA FILM — zavod za šolski in poučni film LJUBLJANA, Grošljeva 4 vabi k sodelovanju 1. TEHNIČNEGA VODJO 2. UREDNIKA POGOJI: pod 1.; visoka izobrazba tehniške smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali višja izobrazba tehniške smeri in 4 leta delovnih izkušenj; organizacijske sposobnosti; pod 2.: visoka izobrazba prosvetne stroke (smer: matematika, fizika, kemija oz. tehniška smer) in 2 leti delovnih izkušenj; smisel za AV sredstva; organizacijske sposobnosti. Poskusno delo za obe delovni mesti traja do 6 mesecev. Pismene prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. 6018 MIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllMi Prebivalce Bleda in okolice, ff pa tudi tiste, ki občasno prihajajo v ta kraj, obve-S ščamo, da smo odprli | dva nova kioska, = kjer boste postreženi z vsemi jugoslovanskimi ln ff inozemskimi časopisi in revijami, pa tudi s Uiri-= stičnimi razglednicami, ter tobačnimi izdelki. Kioska |j bosta odprta tudi ob nedeljah dopoldne. | Priporoča se ČGP »DELO««. ilTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimHMiiimi paioma toaletni papir sladkogorska sladki vrh Z ognjem in sekiro do denarja MARIBOR, 29. jun. — Zaradi dveh kaznivih dejanj sp je moral zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem 23-letni Silvo Kamet, kovinostrugar iz Kušemi-ka, sicer pa, kljub mladosti m urejenim razmeram doma, večkratni znanec sodišč. Tako je v noči na 29. april letos vlomil v gostilno Marije Fifilt v Rošpohu in odnesel 3500 dinarjev. Med prvo in drugo uro zjutraj pa je 5. maja letos prišel do stanovanjske hiše Alojza Marata na Gradiški 19 v Mariboru. Pogledal je skozi okno in videl, da Marat pri odprti luči spi. Stopil je do bližnjega senika, vzel otep slame, vanj pa zavil suknjič in srajco ter zažgal. Dim je uhajal v sobo tako, da se je Marat zbudil in stopil ven pogledat, kaj je. Takrat pa ga je Kamet s sekiro udaril po glavi. Kljub temu, da je bil omamljen, je skočil v hišo in se zaklenil, Kamet pa je s sekiro razbil vrata in vdrl v stanovanje ter tam ukradel 1100 dina-rjev gotovine. Obsojen je bil na štiri leta in šest mesecev strogega zapora. J. JERMAN Usodni Kazen mimohod za vožnje v megli Richard Collier: (75) Duce! Vzpon in propad Beni ta Mussolinija Na spodnji postaji žičnice v Assergiju je zazvonil telefon in major Mors je skočil k njemu. Klical ga je Otto von Berlepsch, ki je sporočil: »Naloga opravljena. Duce je živ.« Mors skoraj ni mogel verjeti. Zmagali so in ura na steni je kazala komaj 2.17 popoldne. Kot Skorzenyjev namestnik je Karl Radi ostal sam pri Mussoliniju. Nekaj minut sta-se pogovarjala o malenkostnih stvareh, potem pa je Radi začutil, da se v Mussoliniju prebuja stara prenapetost. »In kaj delajo moji Rimljani?« ga je vzvišeno vprašal. Radi mu je odgovoril s surovo odkritostjo: »Ropajo, Duce.« Mussolini je razdraženo zamahnil z roko. »Ne mislim tistih, ki ropajo. Mislim na prave fašiste.« »Nobenega nismo našli, Duce,« mu je povedal Radi. Nenadoma je opazil, da je Mussolini videti »star in otožen«. Odhod Prišel je čas za odhod. In ob treh popoldne je Duce potreboval vso hladnokrvnost in pogum, ki ju je bil zmožen. Tudi padalci in esesovci so odhajali, toda po lažji poti. Fo štirje so se peljali z žičnico navzdol in vsakokrat so imeli s seboj italijanskega vojaka kot talca, dokler ni zadnja skupina po prihodu v dolino uničila pogonski mehanizem žičnice. Toda za tak plen, kot je bil Benito Mussolini, bi bila vožnja po cesti 160 kilometrov po neznanem ozemlju preveč tvegana. Gerlachova »štorklja« je bila edino možno prometno sredstvo in kot pilot, ki je imel za seboj 17 000 ur letenja, je Mussolini vedel, kakšne nevarnosti ga čakajo. Nekaj trenutkov prej je prišla iz doline vznemirljiva novica. Kot je bilo dogovorjeno, je skupaj z Gerlachom vzletela druga »štorklja«, ki je pristala v bližini žičnice v dolini. Toda njen pilot je zdaj po radiu sporočil, da ima poškodovano kolo. Zato ni bilo mogoče vzeti v letalo Mussolinijevega spremljevalca Otta Skorzenyja na rimsko letališče Pratica di Mare, odkoder bi moral v heinklu odleteti na dunajsko letališče Aspem. Nenadoma se je na Gerlachovo grozo Skorzeny odločili Trdil je, da mora leteti z Ducejem. Gerlach je to zahtevo odločno zavrnil, »štorklja« je imela samo dva sedeža. Kako naj sprejme pilota, potnika in še stokilskega Skorzenyja? Veliki Avstrijec ni hotel popustiti za nobeno ceno. »Sam boš letel,« je silil vanj. »Koliko ur letenja imaš za seboj? Kaj če se tl kaj zgodi na poti in se ubiješ. Mussolini bi se znašel popolnoma sam. In če se izgubi in ne izpolnim svojega dolga do Fiihrerja, si bom moral pognati kroglo v glavo.« Gerlach je bil ves iz sebe od skrbi. Ko so se karabinjerji in padalci med pogovori in šalami postavili v gručo, da bi jih fotografiral vojni fotoreporter, je Gerlach še enkrat prehodil tisto zasilno, dvesto metrov dolgo vzletno stezo po hribu navzdol, ki so jo očistili večjih skal. Nad njim se je navpično dvigal Monte Como v jesensko nebo. V tisto smer ni bil mogoč vzlet. Ger- lach bo moral vzleteti tako, da mu bo pihal nevaren severovzhodnik v hrbet: do skrajnosti bo moral pognati motor in zavirati, . dokler se ne bo na robu prepada končala vzletna steza. Ce pa bo v letalu še Skorzeny, nima prav nobenega upanja. Gerlach je jezno odkorakal nazaj in mu to povedal. Toda Skorzeny se ni dal ugnati. Hitler mu ne bi nikdar odpustil, če bi se ta operacija tako končala. Naj se zgodi Duceju kar koli, on mora biti zraven. Tako dolgo je vztrajal, da je Gerlach naposled rezko dejal: »No, pa pojdi v božjem imenu — toda če se bo kaj zgodilo pri vzletu, bom jaz odgovoren.« Skorzeny je hvaležno zlezel v letalo. Sključil je svojo veliko postavo in počepnil za potnikovim sedežem. Sledil mu je Mussolini, ki je imel na sebi obnošen moder površnik in mehek rjav klobuk, »štorkljin« motor je že grmel in preglasil pomešane vzklike »Evviva« in »Heil«. »Trdno se držite opornikov!« je Gerlach opozoril potnika. Ko se je letalo premaknilo, so ga padalci pozdravili z rimskim pozdravom. Karl Radi, ki je varoval Ducejevo prtljago, da bi jo osebno odpeljal v Rocca delle Caminate, je gledal za letalom, ki je NA POTI K FUHRERJU — Ko so Mussolinija »osvobodili« na Gran Sassu in ga v razmajani »štorklji« pripeljali na rimsko letališče Pratica di Mare, so ga nemudoma poslali naprej v Hitlerjev »Volčji brlog« pri Rastenburgu v Vzhodni Prusiji. Zdaj je Duce dolgoval Fiih-rerju vse — rešitev, življenje in pokorščino. Prav nobenega dvoma ni bilo več, kdo ukazuje in kdo mora ubogati. Na sliki: Mussolini pred vstopom v heinkel na rimskem letališču. poskakovalo po hribu navzdol s hitrostjo 160 kilometrov na uro. Nenadoma se je zvrnil "čez Mussolinijevo prtljago kot mari- oneta, ki ji je nekdo prerezal vrvico. Pet metrov od roba prepada je Gerlach spustil krilca, da bi »štorkljo« pognal navzgor, in z vso silo povlekel za krmilno palico. Nenadoma se je letalo neznansko streslo, ker je levo kolo treščilo ob skalo Levo krilo se je nagnilo. V naslednjem trenutku je »štorklja« postrani odškočila z roba prepada in se pognala v dolino kot odtrgano dvigalo. Skorzeny je glasno vzkliknil. Mussolini je molčal. Toda zdajci je odločni Gerlach potisnil palico naprej in tako povečal hi trost letala. Čakal je, da bo zračni tok dvignil krila. Takrat bo pri največji hitrosti lahko nenadoma potegnil »štorkljo«« iz strmoglavega leta. Ves čas so leteli proti vetru in v višini trideset metrov so preleteli kmetije in vinograde, v katerih se je lesketalo zlato grozdje, in se usmerili proti Rimu. Nenadoma je Mussolini na Skor-zenyjevo presenečenje začel nepretrgan ko mentar kot kak Izletniški pilot: »To je L’Aquila — pred dvajsetimi leti sem tam go voril pred veliko množico.. .« Okrog pol šestih so pristali na letališču Pratica di Mare na dveh kolesih. Olje je puščalo, opornik na desni strani pa je bil tako zvit, da ga ni bilo spoznati. Mussolini je stiskal roko Garlachu in mu v nemščini, v jeziku, ki ga bo moral odslej iz nujnih razlogov izpopolnjevati, rekel: »Hvala vam, da ste mi rešili življenje.« Claretta omedli Ko se ne bi bil avto pokvaril, morda ne bi bila nikdar slišala govora. V čakalnici so iz radia donele vse stare koračnice iz fašističnih časov, toda nihče ni omenil kakega govora. Bilo je pol desetih zvečer 18. septembra. V visokem hangarju na letališču blizu Ber gama severovzhodno od Milana so nemški mehaniki popravljali Petaccijev avto. Pred šestintridesetimi dnevi je Badogliova vlada vse štiri vrgla v ječo — profesorja, okroglo in preplašeno mamo, Claretto in Myriam — v smrdljivo celico s površino enega kvadratnega metra v zaporu v Novari. Ko pa so Nemci prevzeli oblast v Italiji, Je Claret-tin brat, triintridesetletni Marcello, ld Je bil zdaj mornariški poročnik, izposloval, da so jih izpustili. Bili so na poti v Marcellov dom v Merano v dolini Adige, ko se Jim Je pokvaril avto in so jih njihovi nemški spremljevalci pripeljali na letališče. Myriam ni razumela, kaj je rekel napovedovalec. Ob glasu, ki ga je potem slišala, je obstala ko uročena. To je bil izmučen in neživljenjski glas — glas mrtvaka. »Cme srajce,« je nenadoma spregovoril. »Italijani in Italijanke. Po dolgem molku spet slišite moj glas, ki ste ga gotovo prepoznali ...« S pridušenim krikom je Claretta stekla iz hangarja- Myriam, ki ji je sledila v čakalnico, je videla, kako je padla na kolena pred radijskim sprejemnikom in ga objela kot otroka. Dojemala je le glavni smisel govora; po mUnchenskem radiu je Mussoli--ni pozivaj vse Italijane, naj se spet združijo pod njegovim vodstvom v republikanski fašistični stranki. Potem so se radio ln stene sobe začele zibati pred Clarettinimi očmi. Myriam jo je zagrabila, ko je omedlela. V Fiihrerjevem brlogu Tri dni prej so bili že končani pogovori, po katerih je neizogibno prišel Mussolinijev govor po radiu. Kmalu po dveh popoldne v torek 14. septembra, ko je dopotoval skozi Dunaj in MUnchen (kjer ga je čakala Rachele z otroki, kamor jo je pripeljala enota esesovcev iz Rocca delle Caminate), je Duce sedel s Hitlerjem v njegovem zaseb-nem stanu v Ftlhrersperrkreisu v Rastenburgu. Nadaljevanje prihodnjič »micA m p*? PO PRAVLJICI VERE ALBRECHT NARISAL MIKI MUSTER 64.. V vodi je začofotalo, kakor bi se nekdo zvalil vanjo. Tudi zebra Zula se je zdrznila, ko je Zaslišala pljusk. »Ne boj se, Lupinica,« je dejala Uganda. »Oglej si gal To je krokodil.«. In. že jo je žirafa dvignila in si jo posadila na glavo med mehke rožičke, da Bi:si ga prav natančno, ogledala. Lupinica se -je kar zdrznila, ko je , zagledala to strahovito prikazen. HilP 65. Ležal je, kakor bi tie bil živ in molel velikansko glavo iz vode. Včasih je odprl žrelo in pokazal kakor žeblje ostre zobe. Lupinica je strmela' v ogromnega • kuščarja, ki se je nekaj časa grel na gladini, dokler, se ni ves potopil. Povedali, so ji, da bi jo pošast s kostmi vred požrla, če bi se ji približala. Zaupala jim je, da se greje pri' njih doma po skalah tak pritlikavček, ki mu pravijo martinček.- 66. Na tisoče majhnih muh, ki'so jim'lezle v oči, nos in ušesa, so pregnale Ugando, da še je z drugimi vred ■umaknila-v gozdove dateljnovih palm. Ko so neka j. časa počivali in jedli sadeže, ki so jih spotoma pobrali po .tleh, jih je zdajci prestrašilo strašno topotanje nog in 'lomljenje vej. Na mah šo poskočili -kvišku in obrnili • ' glave tja, od koder'je'prihajalo lomastenje. lllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllll!lllllll!llllll>lllllllllllinilllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll!llllllll!ll!lllllll!lllllinililllllllllllllll| | Seznam izžrebancev | PEPSI COLA | je objavljen danes, na 25. strani. | iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM OLIB — OLIB — OLIB — OLIB | NAJLEPSI OTOK ZADRSKEGA OTOČJA. KOMPLETEN PENZION od 25. lunija do 2. septembra — I 51 din. Rezervacije so obvezne. | Naslov: Odmaralište »Zrenj anin«, 57296 OLIB Frizerski salon bo odprla v ponedeljek, 2. VTI. Božena čeme, Bled — Ul. nar. her 3. Se priporočam! 20906-0 CKStfESTILA GOSTILNA »Rožnik«, Cankarjev vrh, obvešča cenjene obiskovalce, da bo od 2.—20. julija zaprta. ______________________20802-0 Republiški prometni inšpektorat SRS obvešča, da bo cesta I/6c skozi Ilirsko Bistrico, dne 4. julija 1973 od 9. do 12. ure, zaprta za ves promet zaradi proslave dneva borca v Ilirski Bistrici. Obvoz za vsa vozila je mogoč od podvoza pri Topolcu po ulici Nikole Tesle do križišča z Bazoviško cesto (pri Spetiču) in obratno. 6023-0 OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bo servis. Z. 2agar Ljubljana, za pralne in pomivalne stroje carici, zoppas, rex — zaprt od 20. 7. do 10. 8. zaradi letnih dopustov. Hvala za razumevanje — se priporočamo! Telefon 63-891. 20536-0 Preživite svoj dopust poceni in prijetno v KAŠTEL LUKŠICU tik ob obali je letovišče »GALEB«. Restavracija z vrtom v borovem parku. Hrana v restavraciji, namestitev v privatnih sobah (I. kategorije) z uporabo kopalnice. Cena celotnega penziona je 70 dinarjev. Otroci do 10 let imajo popust. Rezervacije obvezne. Turistično odmaralište »GALEB« 58215 Kaštel Lukšič 5975-0 Republiški prometni inšpektorat SRS obvešča vse uporabnike cest, da bo zaradi rekonstrukcije ceste od 2. 7. 1973 do nadaljnjega zaprt odsek ceste od Kranja do odcepa v Šenčur — obvoz je določen: Kranj — Britof — Šenčur in ob. ratno. 6045-0 BIVŠIM AKTIVISTOM OSVOBODILNE FRONTE Občinske konference SZDL Kočevje, Ribnica in Ljubljana Vič — Rudnik ter iniciativni odbor aktivistov nekdanjih okrožij OF Ribnica, Kočevje in Velike Lašče naprošajo nekdanje aktiviste Osvobodilne fronte, ki so delovali med NOB -na tem območju v terenskih, rajonskih in okrožnih odborih OF, aktiviste SPZŽ in mlade aktiviste ZSM, člane Narodne zaščite itd., da pošljejo do 31. julija 1973 svoje naslove in podatke o tem, kje so delovali na naslov: Občinska konferenca SZDL Ribnica — okrožni odbor bivših aktivistov OF. Iniciativni odbor pripravlja vse potrebno za čimprejšnjo ustanovitev okrožnega odbora aktivistov OF s tega območja, ki so delovali na katerem koli območju od Barja do Kolpe, ter bi rad čimprej izdelal in izpopolnil spisek nekdanjih aktivistov. Zato nujno potrebuje čim popolnejše sedanje naslove nekdanjih aktivistov in osnovne podatke o tem, kje so delovali med NOB. Nekdanjim okrožnim odborom OF, ki so delovali na tem območju Dolenjske, pa bodo podelile domicile občinske skupščine Kočevje, Ribnica In Ljubljana Vič — Rudnik. Občinska konferenca SZDL Kočevje Občinska konferenca SZDL Ribnica Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič — Rudnik Iniciativni odbor okrožnega odbora bivših aktivistov OF okrožij Kočevje, Ribnica, in Velike Lašče FOTO DEMŠAR, Ljubljana, Stari trg 8, obvešča stranke, da bo zaradi letnega dopusta in čiščenja lokala od 4. 7 do 31. 7. ZAPRTO KDO GA JE VIDEL IN KDO KAJ VE O NJEM? V petek, 22. junija 1973 je odšel od doma Janez Kepic, star 22 let. Zadnjikrat se je oglasil po telefonu 23 junija ob 13. uri na tel. številko 23-921 v Kranju. Klical je z neke pošte ali iz lokala na idrijsko-tolminskem področju. 24. junija pa je oddal pismo na' pošti v Tolminu. Od takrat je za njim izgubljena vsaka sled. Oblečen je v svetlo rjave dolge hlače, sivo karirasto srajco, s seboj je vzel temno rjavo jopico in vetrovko. Druge opreme ni Imel. Kdor ga je videl na pošti ali morebitni lastnik telefona, odkoder je telefoniral 23 junija, naj' sporoči užaloščenim staršem na naslov: Julka Kepic, Kidričeva 32, Kranj ali najbližji postaji milice. -O TURISTIČNO DRUŠTVO CERKLJE NA GORENJSKEM prireja sedmo RAZSTAVO CVETJA od 29. junija do 4. julija 1973 v osnovni šoli Cerklje. Kot prejšnja leta, bodo tudi letos razstavljali lončnice in rezano cvetje domačini in več vrtnarskih podjetij, za popestritev pa bo obširna lovska razstava in razstava gobelinov. ' Društvo bo poskrbelo, da bodo ljubitelji cvetja lahko videli naj lepše dosežke s tega področja, dobili nove ideje in izpopolnili svojo zbirko okrasnih rastlin. Komur bo sreča naklonjena, bo dobil lepo lončnico že pri žrebanju srečk. TURISTIČNO DRUŠTVO CERKLJE NA GORENJSKEM 5855-0 Slovensko zdravniško društvo in Medicinska fakulteta vljudno vabita na odkritje spomenika mecenu, narodnjaku in zdravniku dr. Ivanu ORAŽNU, ki bo jutri, 1. julija 1973 ob 8.45 v Kostanjevici na Krki. 6016-0 ČESTITKE SEVER VITALU za uspešno opravljeno diplomo iskreno čestitata družini Sever in Simšič. SVOLJŠAKU JANEZU — čestita za uspešno opravljeno diplomo na medicinski fakulteti — teta Tvan- ka. 20800-C Nagradni razpis Med reševalce s pravilnimi rešitvami bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 300 dinarjev: 1. nagrada: 100 din 2. nagrada: 50 din 3. —7. nagrada: po 30 din. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: UREDNIŠTVO DELA, Tomšičeva 3, 61001 Ljubljana, poštni predal 29 Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA 30. 6. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 10. julija. Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank v veži poslopja v Tomšičevi ulici 3. Gledališča Koncerti Razstave FESTIVAL LJUBLJANA 21. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 4. OPERNI BIENALE V nedeljo, 1. julija bo ob 20.50 v poletnem gledališču v flri^an-sah gostovala Opera Narodnog po-zorišta iz Beograda z opero G. Gershvvina- PORGY IN BESS V naslovnih vlogah bosta nastopila Miroslav Cangalovič in Anastazija Dimitrova. Vstopnice so na voljo od 11. do 13. in od 17. do 19. ure »er uro pred začetkom pri blagajni v Križankah. Rezervacije po reiefonu 21-768. DRAMA SNG Sobota, 30. junija, ob 20. liri: Goldoni: KRČMARICA M IRAN- DOLINA (komedija). Abonma Prve reprize in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Zadnja predstava sezone 1972/73. OPERA IN BALET SNG Naslednja predstava bo 7. julija, ko bo Opera na gostovanju v Celju v Mestnem parku uprizorila Savinovo opero Matija Gubec. S to predstavo zaključuje Opera sezono 1972/73. GLEDALIŠČE PEKARNA Sobota, 30. junija, ob 23. uri: Peter Božič: KA^O SREČEN DAN Gledališče PEKARNA, Tržaška 15, nasproti Tobačne tovarne (dvorišče) Prodaja vstopnic pol ure pred predstavo. Predprodaja In rezervacije pri KOMPASU, Titova 12, telefon 21-456. študentje po polovični ceni. POSEBNO OPOZORILO: predstave Petra Božiča: KAKO SREČEN DAN so ob 23. uri! Razstave Mladinska knjiga Ljubljana, Miklošičeva 40 — prodajna razstava AKADEMIJE — SPECIALKA, odri rto od 7. do 20. ure. •miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi | Skupščina mesta Ljubljane | | Svet za urbanizem | i Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem H = planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter s = 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane = = (Uradni list SRS, št. 14-153/70) = JAVNO RAZGRINJA EE Prometno študijo in projektno dokumentacijo za E= 5 daljinske hitre ceste, mestne hitre ceste in primarni = = mestni cestni sistem, ki predstavlja spremembo in = E dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja = E (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) s = mesta Ljubljane. = Razgrnitev bo v avli Magistrata, Ljubljana, Mestni 3 ! trg 1, od 3. julija do 1. avgusta 1973 vsak dan od s B. do 20. ure. 6068 = ilniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimi NAGRADNA KRIŽANKA J 1 2 3 4 5 6 L ”1 1 J 7 8 9 10 11 L m .J 12 13 u 14 15 L, [16™ 17 18 19 20 21 22 23 24 V 55 26 27 28 29 30 31 32 33™ 34 35 36 n 37 38 39 40 Z3 41 42 43 r _l 44 45 46 47 C [48™ 49 50 S 51 52 L, 53™ 54 55 56 57 j 58™ 59- 60 61 62™ 63 ■ 64 • %.: 65 66™ : 67 68 >; i 6 a r 70 ■ 71- 72 ■ 73 H 74 75 n 76 77 n “l 78 H la 1 79 r VODORAVNO: 1. sladkovodna riba z rdečimi pikicami, 7. sodobni. slovenski slikar in grafik (Miha), 12. italijanski filmski igralec (Ugo, »Mojster in Margareta«), 14. razvojni stadij povzročitelja malarije, 16. ime ameriškega filmskega igralca Beattyja, 17. človek, do pičice podoben komu drugemu, 19. slovenski pesnik, humorist in satirik, ki so ga Italijani ustrelili kot talca (Ivan, »Deseti brat«), 21. pred leti odličen nemški kolesar (Rudi), 22. odlok ali odredba oblasti, 23. listnato drevo, simbol slovanstva, 24. stara dolžinska mera v germanskih deželah (okrog 60 cm), 25. ime mnogih svetovljanskih hotelov, 26. sovražnik vsega ruskega, 29. hiter tek, 30. nizka kuhinjska posoda za peko jajc in palačink, 31. koščica v jabolku ali hruški, 32. kemijski znak za litij, 33. avtomobilska oznaka Tunizije, 34. reklamni listek, 35. popularen slovenski narodnozabavni ansambel, 36. potiskana bombažna tkanina v platneni vezavi, 37. del mehanizma stenske ure, 39. pohabljen štrcelj, odrezan ud, 40. umetni kavčuk, 41. hrvaški slikar in knjižni ilustrator iz prejšnjega stoletja (Vjekoslav), 42. vas ob slovensko-hrvaški meji blizu Središča ob Dravi, 43. del žitnega klasa, 44. nemški vojni zločinec, najbližji Hitlerjev sodelavec, v Niimbergu obsojen na dosmrtno ječo (Rudolf), 45. živalska maščoba, 46. gorenjska metropola, 48. revščina, ubožnost, 49. floretu podoben kratek meč, 51. destilat vina, 53. časomer, 54. orkestralno godalo z-globljim tonom, 55. krinka, 56. kratica za začasno registracijo prevoznega sredstva, 58. kemijski znak za rubidij, 59. znamka švedskih osebnih avtomobilov, 60. boj, bitka, spopad, 61. vzdevek ubitega južnoameriškega revolucionarja Ernesta Guevare, 62. drugo ime za žival bobnarico, 64. krema, leščilo, 65. krilce pri škotski ljudski noši, 66. globok poteg z nožem, 67. zdravilna travniška rastlina (baldrijan), 69. mariborski pesnik in kulturni delavec (Rado), 70. poskočen irski ples in glasba zanj, 71. določitev vrednosti, 73. strokovnjaki, ki preučujejo lastnosti In sestavo snovi ter njihove zakone, 74. draguljar, zlatar, 76. kavni nadomestek iz praženih korenin potrošnika, 78. nekdanja rimska provinca med Alpami in Jadranom, 79. sodobni makedonski dramatik in pisec radijskih iger (Kole). NAVPIČNO: 1. močno, temnorjavo angleško pivo, 2. slovenski novinar in potopisec, svetovni popotnik (Miran), 3. zimska padavina, 4. indonezijski šahovski mojster, 5. različna soglasnika, 6. nepravo, umetniško ali ljubkovalno ime, 7. kanadsko mesto, kjer bodo leta 1976 letne olimpijske igre, 8. reševalni čoln za ponesrečence v gorah, 9. geometrijska oblika, 10. glavni števnik, 11. upravni in sodni uradnik v ZDA, ‘ 12. glavno mesto Estonske SSR (ena od pisav), 13. jugoslovanski šahovski velemojster (Bora), 14. del kmečkega vprežnega voza, 15. majhen italijanski avto, 16. nemško ime za švicarski kanton Vaud (s središčem v Lausanni), 18. nedavno umrli ameriški jazz trobentač (Kid), 20. stara mama, 22. kralj iz grškega bajeslovja, ki je imel 50 hčera; te so v poročni noči (vse razen ene) pomorile svoje može, sinove kralja Egipta, 23. predigra v starem španskem gledališču, 25. mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, 27, najvišja istrska gora, 28. nordijski izraz za smuči, 30. angleški operni tenorist, izvajalec vseh Brittnovih oper (Peter), 31. oralo, 34. versko in politično središče Tibeta, 35. te-, lovadni element v parterju in na orodjih, 36. krpa, capa, 38. japonski premier pred Tanako, 39. znamka čeških 'osebnih avtomobilov, 40. čr- na zemlja, 43. nastavljena past, ukana, prevara, 44. zbir ka posušenih in sistematično urejenih rastlin, 45. francoski skladatelj španskega rodu, avtor opere »Le Rol dTTs« (Edouard), 46. četrti od osmih osnovnih sunkov pri sabljanju, 47. narisana slika, 48. malomeščan, 49. moči, 50. lahek plašč, 52. napol grmičasta rastlina, ki daje zdravilno lubje, 54. vojaški oddelek desetih mož, 55. znamka sovjetskih osebnih avtomobilov, 57. italijanski filmski režiser (Elio), 59. prevozno sredstvo, ki ga vleče konj ali vol, 60. slovenski šahovski mojster in radijski komentator (Ivo), 61. bički in migetalke pri celicah ali bakterijah, 63. vojaški ubežnik, 64. neodločen položaj pri šahovski igri, 65 tuje moško ime, 68. popivanje, gostija, 69. južnoameriška država visoko v Andih, 71. redka kovina, ki obstaja le v spojinah, 72. ime srbskega književnega kritika Fincija, 73. vojvodinski prozaik in pisec gledaliških del (Erih), 75. kratica za »vojaški odsek«, 77. avtomobilska oznaka Karlovca. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. stope, 6. ro-stra, 12. Harwieh, 14. Poitiers, 16. center. 17 Lars. 19. Osterc, 21. ilkan, 22. milost, 24 kotel, 25. tvar, 26 Wundt, 27. I(van) P(rijatelj), 29. reta, 30. reč, 31. Kirka, 32. vzor, 34. jer, 35. at, 36. Irska, 37. Orient, 39 NK, 40. Tiepolo, 42. Alban, 43. Ira, 45. arena, 46-. Evian, 47. aba, 48. ara, 49. Araks. 50. arest. 52. tri. 54. Drina, 54. kvartet, 56. Si. 57. toraks, 59. Slana, 60. La, 61. Arp, 63. sila, 64. stroy, 65. sel, 66. Root, 68. MS, 69. nervt, 70. jogi, 71. oltar, 73. kreten, - 75. žebre, 76. Seurat, 77. oreh, 78. katran, 80. Chamisso, 82, anagram, 84. asepsa, 85. oleat. NAVPIČNO: 81. SCtane) S(ever). Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v Delu 16. junija, smo dobili 469 rešitev, žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (100 din): Jožica Novak, Mestni trg 25, 68330 Metlika 2. nagrada (50 din): Marija Presekar, Petrovčeva 6, 61230 Domžale 3. do 7. nagrado (po 30 din) prejmejo: Prof. Jože Krakar. Voglje 31, 64208 Šenčur' Franc Kavčič, Volarje 30, 65220 Tolmin Ivanka Petauer, Beograjska 42, 62000 Maribor Dr. Dragp Švajger, Cankarjeva 10, 61000 Ljubljana Matej šergan, Vreskovo 6, 61420 Trbovlje HARRISON JUDD •' ' ".V ,7 -v - ; v- ^' SENCA DVOMA 45. nadaljevanje »Kaj pa ljudje iz Los Pinosa? Ko sva že pri tem: hvala, da ste poslali kopijo poročila tudi v mojo pisarno.« »Morrison je počel svinjarije v svojem domačem kraju, o tem ni dvoma. Vendar tega noče nihče priznati. Tožilec bi imel v ljudeh iz Los Pinosa zelo klaveme priče, ki bi jih Tomlin morda celo spravil na svojo stran.« »Pa rdeči nož? Ali po tej sledi ni mogoče nikamor?« »Morrison si ga je bil izbral v neki trgovini v Los Pinosu, njegova teta pa ga je plačala. Trgovina še zmerom stoji, toda kdo naj bi se spominjal nekakšnega rdečega noža po celih štiridesetih letih?« »Morda si je teta zapisala izdatke in ima še zmerom doma kakšen zvezek.« »Tudi na to sem pomislil. Vendar sem prepričan, da ga je uničila, če ga je sploh imela. Ce že ne prej, pa po mojem obisku v Los Pinosu. Težava je v tem, Bayliss, da ni mogoče strmoglaviti junaka z odra in dokazati, da je nepridiprav, zločinec in morilec. Nekateri ljudje nam nočejo verjeti- Upirajo se nam.« »No, trudili se bomo, kot bo le mogoče,« je dejal Bayliss. »Kar pojdite, Casey. V dvorano sta prišla profesor in njegova hči, nekaj pa mi pravi, da imate raje njuno družbo kot mojo.« »Kaj se že tako vidi?« je vprašal Oasey in se zasmejal. Ko je Casey stopal proti svojemu sedežu, je srečal Morrisona, ki ga je stražnik peljal proti zatožni klopi. Bankir je gledal naravnost predse. Vedel se je kot človek, ki ne ve za strah. Narednik se je usedel poleg Grace ter pozdravil profesorja, ki pa ni ničesar opazil. Grace se mu je prijazno nasmehnila. Bila je zaskrbljena, vendar si je na vso moč prizadevala, da tega ne bi pokazala. »Zdravo, Casey. Oče . . .« Dregnila je profesorja. »Oče, poglej, kdo je prišel.« Videti je bilo, kot da se je Griffitih predramil iz morečega sna. »O, dober dan, narednik. Kako je?« »Odlično, profesor- Kaj pa vi? Kako spite?« Grace je komaj opazno odkimala, češ da je bolje, če se o tem ne pogovarjajo, toda beseda je že bila izrečena. Bilo je prepozno. »Nič kaj dobro, narednik, moram priznati,« je zajecljala profesor. »Kako po vašem mnenju teče zadeva?« »Ne slabo. No, slišal sem že trdnejše obsodbe, vendar pa imam dobro izbrano poroto.« »Da. Videti je, da porotniki pretehtajo vsako besedo, ki jo izgovorijo priče. Toda zanima me, ali je kaj novega .., Mislim na tisto mestece ... Kako se že imenuje?« »Nič takšnega, kar bi nam pomagalo na sodišču.« »Razumem. No, jaz se bom dobro držal. Nikar ne skrbite zame.« Sodnikovo kladivo je udarilo po mizi in nov dan obravnave se je začel. Nastopila je prva priča, ki jo Je povabila obramba in ki naj bi potrdila neoporečno moralno podobo bankirja Morrisona. Ca-sey je ugotovil, da gre za starega in slovesnega pastorja, ki mu ni hotel pomagati, ko ga je prosil za sodelovanje. Kazalo je, da bo obravnava naporna. Casey se je nagnil h Grace in šepnil: »Profesor je zmeden, kajne?« »Zelo, dragi. Preveč.« »Ne verjame, da bo Morrison obsojen?« »Tega sicer ne pove, vendar si gotovo želi, da bi bil oproščen.« »Takšen izhod bi bil zelo udoben,« Je rekel narednik. »Vendar ga razumem. Prosim te, poslušaj priče. Zdi se mi, kot da gre za razglasitev svetnika.« »Odvetnik Tomlin je še zmerom takšen, kot da bi se mu silno mudilo.« »Zelo se tudi boji da ne bi prišli do kakšnega neizpodbitnega dokaza. Zato mu je do tega, da bi čimprej razglasili sodbo. Potem naj se zgodi karkoli, Morrison bo na varnem. Človeku ni mogoče dvakrat soditi za isti zločin.« »Ali je mogoče, da bi v teh dneh odkrili kaj tako zelo pomembnega?« »Sam bog ve, ali Je mogoče.« »Torej je tožilec že povedal, kar Je imel povedati?« »Da. Zgodi se lahko le še kaj nepredvidenega.« »Na primer?« »Ce bi na primer prišla tista ženska, ki jo je Morrison posilil pred štiridesetimi leti.« »Casey, vsi ameriški časopisi objavljajo poročilo s prosesa z velikimi naslovi Ce je tista ženska še živa, potem ve prav vse o Morrisonu.« , »To je več kot verjetno.« »Ce se torej doslej ni prikazala, potem še tudi ne bo več. Nikomur ni do tega, da bi bil vmešan v takšen škandal, kot je tale.« »Morda potrebuje časa za premišlja-nje.« »Morda,« Je rekla Grace in se nasmehnila, »bi bilo bolje, če bi molčala, zakaj sicer naju utegnejo obtožiti, da motiva sodišče.« Casey se je opravičil Grace, ker Je ni mogel peljati na kosilo. Na popoldansko obravnavo ga ni bilo. Obiskal je kapetana Bayna. »Vrnem se v Los Pinos, pa če mi ukažete ali ne.« »Imate kaj posebnega za bregom, Ca-sey?« »Ne. Vendar je Los Pinos nekakšna za kladnica informacij. Ce je še mogoče kaj odkriti, potem je Los Pinos pravi kraj za to. Razen tega je treba razjasniti zgodbo o rdečem nožu. Ce bom imel srečo, pridem do potrdila o nakupu. To bi nam zelo pomagalo.« GERALD GGRRELL SORODNICA ROZI iiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii 46. nadaljevanje posrečena vaja »Mirna je in se odlično vede,« je rekel Adrian in komaj da je pri tej debela laži malce zardel. »Prepričan njCO bezgovega vina. Da tudi muze ne sem, da bi predstava z njo zelo pridobila. Nekaj je na njej.« Ethelbert Cleep. »Kaj se to pravi?« je vprašal Clat-tercup nezaupljivo. »To je francosko in pomeni ne vem kaj,« je razložil Ethelbert. »Kaj se to pravi, da ne veste kaj?« fdedališče. je vprašal Clattercup. »To se pravi, da je francosko in pomeni: jie vem kaj',« je rekel Ethelbert. Clattercup je dolgo strmel vanj. »Prekleto, da se mi niti ne sanja, o čem pravzaprav govorite,« je dejal ozadje, Adrian je slišal tlesk stikal, nazadnje. Nenadoma je pred njim zažarela sul- Ethelbert je pogledal v nebo. tanova palača, čudovita kot na poroč- »In nekatera so padla na kamen,« njb kolačih, v vsem svojem papirna- tem sijaju. Adrian je pogledal na sredo odra in v temni prostor za gledal- je citiral. »Tako — in koliko zahtevate zanjo?« se je Clattercup zdaj obrnil na ^ Nejasno je uzrl vrste parterja in g Adriana- »Umetniške predstave stane- loge ob straneh. Strme je gledal velijo grozno veliko. In jaz nikakor ne plavam v denarju, razumete?« »No, mislil sem samo na skromno SOko nad proscenijem In čakali, da Jih odškodnino . toliko, da bom plačal bodo odrski delavci pravi trenutek svoje stroške in Rozino hrano,« je re- spustili dol. kel Adrian.« »In kostume boste seveda dali vi,« . . ,____, __ ie ricfial Fihelhert in se obrnil h Plat sultanovo palačo, se vzpel je aoaal hitneibert in se oornu n nat nrctp in nnnravil mničkenn ni motri tercupu. Clattercup smotko ta se za oblata dima ootonil tamkaJle Potegneš za vzvod, se zavrti JTekaj Sinutno gtaboko pTe^nišS-1 le^;<(Prihraili « nič kolU“ de' »Fantastično,« je rekel Adrian. »Pridite vendar, ljubček, pridite!« je menil Je rekel Ethelbert in odprhutal nazaj med kulise, kjer je ugasil luč da se Je »Pa njena hrana veliko stane?« je nato vprašal ta s palcem pokazal Rozi. »Hm. No ja, kar dosti,« Adrian. »Tako. No, poslušajte,« je dejal sultanova palača pogreznila v prašno Clattercup. »Plačal bom njeno hrano temo. Potem je odhitel dalje skozi gobi vaše bivanje tukaj, dokler ne bomo re rekvizitov ta dekoracij, ki so ležali videli, kako ta kaj. Ce bo stvar uspela, se bova menila dalje Bolj poštenega naokoli, ta Adrian mu je sledil. Zdaj sta stala na ozkem, dolgem predloga vam ne bi mogel napraviti.« hodniku, na katerega se je z obeh stra- »Prav,« je dejal Adrian ves vesel. »Strinjam se.« ni odpirala vrsta vrat Ethelbert Je zaplaval k vratom na koncu hodnika »Pridite ob dveh popoldne na vajo,« ta se slikovito naslonil nanje. je rekel Clattercup. »Drži, bom prišel,« je rekel Adrian. »To, ljubi fant, Je moja garderoba,« Je rekel in pokazal belo vizitko s »Torej ob dveh na svidenje,« je de čudnim napisom: Ethelbert Cleep — jal Clattercup Okrenil se je ta se vr- sultanova najljubša žena. Odprl Je nil v gledališče. —*-------------**-• ------ »Ljubček,« je vzkliknil Ethelbert navdušeno, »kaj ni to čudovito? Zdaj vrata ta popeljal Adriana v majhno, turobno sobioo Eno steno Je pokrivalo veliko ogledalo, ta so ga osvetlje pojdiva domov ta proslavljajva. Malo vale plinske svetilke V kotu Je stala pred drugo pa se bova vrnila semkaj odprta omara z različnimi eksotični-™ — mi in vzhodnjaškimi kostumi in pre- cej prozornimi tančičnimi oblačili. to vam bom pokazal gledališče od znotraj.« Vrnili so se torej v Ethelbertovo kolibo ta proslavljali Rozi je dobila jabolka, Adrian ta Ethelbert pa stekle bi bile prikrajšane, je zaigral Ethelbert na tubo prelepo staro pesmico »Tv?1** ‘ri ne SaiS quoi,<< dodal »Ko bi jaz ptiček bil« Potem so poke j sili ta odhiteli nazaj v gledališče. Rozi so privezali zadaj v lopo s kulisami in jo založili s senom ta peso. Nato je Ethelbert popeljal Adriana v »Se nikoli nisem bil za gledališkimi kulisami,« je rekel Adrian. »Kaj res, ljubi fant? Torej Je čas, da jih spoznate. Pridite, vse vam bom pokazal.« Ethelbert je zaplaval v mračno ke, ploske podobe ta dele sten, ta so občinstvu nevidni viseli na vrheb vi- »In tole je vrtljivi oder.« Ethelbert | na prste ta napravil majčkeno pirueto 1« MttU a.b.:o “S “25 •iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinimiimiiimiiininmnmmminni nrtrnnniimmiimmtiimmimtiiiiimmimiiimiiiiiiimmnmiimmiiin-iiiiiii IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO GRAFIČNO PODJETJE DELO LJUBLJANA TOMŠIČEVA 1 - TELEFON) 23-522 DO 23-526 - OGLASNA AGENCIJA LJUBLJANA ŠUBIČEVA 1 - TELEFON 21 896 MALI OGLAS 22 65? — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20-463 ZA ZUNANJE NAROČNIKE 23-522 POSTNI PREDAL 29 - EKSPEDTI TE1.EFON 321 489 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBU AN A - 2IRO RAČUN PRI SI UZ BI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA LJUBLJANA 501 02-601 20012 - MESEČNA NAROČNINA 32 DIN - ZA ZASEBNIKE NAROČNINA 30 DIN - POSEBNE NAROČNINE: - PETEK 4 DIN SOBOTA 4 DIN PONE-DE1-TEK 3 DIN PETEK IN SOBOTA 7 DIN - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OPROŠČENO PROMETNEGA DAVKA PO PRISTOJNEM SKLEPU 421 - 2/72 telefon dežurnega urednika 20-646 10. stran DELO Sobota, 30. junija 1973 iimmiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiMmiiiiiiMiiHmiMiiiiiiiuiHiiiiiHHiiiiiiniiiiiiii' Na podlagi 3. člena zakona o nagradi AVNOJ (»Uradni list SFRJ«, št. 59/72) razpisuje ODBOR ZA NAGRADO AVNOJ RAZPIS za izdelavo modela plakete Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, ki se dodeljuje dobitnikom nagrade AVNOJ — delovnim organizacijam v gospodarstvu. Plaketa Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije naj simbolično izraža duha in zamisel nagrade AVNOJ. Besedilo plakete: »Nagrada AVNOJ« (v latinici in cirilici) z grbom SFRJ — največja velikost 30 cm. Za tri rešitve, ki jih bo žirija ocenila kot najboljše, bodo dodeljene nagrade v naslednjem čistem znesku: I. NAGRADA 20.000.— dinarjev II. NAGRADA 15.000.— dinarjev III. NAGRADA 10.000.— dinarjev Vsak udeleženec razpisa mora izročiti model v ne-patiniranem gipsu z opisom materiala in ustrezne opreme, če ne izroči izvirnih vzorcev. Plaketa bo izdelana po tisti idejni rešitvi, ki bo prejela I. nagrado. K razpisu se je treba priglasiti pod šifro. Avtorstvo se dokazuje s kopijo idejne rešitve. , Prijavo skupaj z modelom pošljite najpozneje do 20. septembra 1973, priporočeno, na naslov: Odbor za nagrado AVNOJ, Novi Beograd, Bulevar Lenjina št. 2. ' Informacije v zvezi z razpisom lahko dobite do 10. julija 1973. Izid razpisa bo objavljen v našem dnevniku najpozneje do 5. oktobra 1973. 6034 INŠTITUT Komisija za delovna ZA TURBINSKE razmerja podjetja STROJE TRIBUNA 61210 Ljubljana-Šentvid, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 Rovšnikova 7 razpisuje razpisuje prosto delovno mesto prosto delovno mesto KV ključavničarja VK ali KV za remont STRUGARJA Poskusna doba in osebni dohodek po pravilniku Pogoj: končana industrij- podjetja. ska šola Prijave sprejema kadrov- Pismeno prijavo z življe- ski oddelek podjetja do zasedbe delovnega mesta. njepisom in dokazili o strokovnosti naj kandidati 6061 pošljejo do 15. 7. 1973. 6031 Podjetje za notranjo opremo »SLOG« Maribor Zbor delovne skupnosti Črtomir o va ulica št. 6 Vzgojno varstvenega zavoda razglaša prosti delovni mesti: M. BELIČEVE 1. lesnoindustrijskega LJUBLJANA, tehnika Tržaška c. 78 Pogoj: razpisuje a) srednja tehniška šola — lesne smeri naslednja prosta delovna mesta: b) delovodska šola (šola za VKV delavce — lesne 1. pomočnika stroke) ravnatelja 2. dveh vzgojiteljic 2. tehniškega risarja(-ke) lesne ali gradbene smeri POGOJ: Pogoj: šola za tehniške ri- pod 1.: vzgojitelj z 10-let-no prakso v VVZ; sarje pod 2.: vzgojiteljska šola Vloge sprejema tajništvo z diplomo. podjetja v roku 8 dni po razglasu. Nastop službe 1. septembra 1973. Morebitne informacije v Razpis velja 15 dni po zvezi z razglasom dobite objavi. 6066 na tel. 23-464. 6069 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi oče in brat Anton Novljan upokojenec Hidrometeorološki zavod SRS Razpisna komisija objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. SKLADIŠČNEGA DELAVCA 2. SNAŽILKE 3. STROKOVNEGA SODELAVCA za analitično statistične hidrološke obdelave 4. STROKOVNEGA SODELAVCA za hidrološke raziskave podtalnih voda Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: da je kandidat pol-kvalificiran ali priučeni ključavničar; pod 2.: da bi kandidat poleg pisarniških prostorov čistil tudi dvorišče ter v zimskem času skrbel za kurjavo peči; pod 3.: dokončana srednja šola — gimnazija; prednost imajo srednješolke; pod 4.: dokončana srednja šola geodetske smeri. Osebni dohodki so določeni po pravilniku zavoda. S stanovanji zavod ne razpolaga. Prošnje sprejema Razpisna komisija pri Hidrometeorološkem zavodu SRS, Ljubljana — Resljeva c. 18 do 15. 7.1973. 6060 Razpisna komisija Gradbene tehniške šole v Ljubljani Titova 100 razpisuje delovna mesta: 1. PROFESORJA matematike 2. PROFESORJA za angleščino 3. PROFESORJA za slovenski jezik POGOJI: pod 1., 2. in 3. diploma 2. stopnje na ustrezni fakulteti. Kandidati naj pošljejo: — dokazila o strokovnosti — življenjepis s podatki o zaposlitvi in delu v druž-beno-političnih organizacijah. Razpis velja 15 dni po objavi, oziroma do zasedbe delovnega mesta. 6044 Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Jesenice ponovno razpisuje delovno mesto RAVNATELJA glasbene šole na Jesenicah Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo, morajo kandidati imeti: — visoko ali višjo izobrazbo ustreznega glasbenega izobraževalnega zavoda; .— vsaj 5 let prakse v glasbenem vzgojnem delu; — organizacijske sposobnosti za vodenje šole in — potrebne moralnopolitične lastnosti Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo komisiji za volitve in imenovanja Skupščine občine Jesenice v 15 dneh od objave razpisa. 6063 V neizmerni žalosti sporočamo, da je v 86. letu starosti umrl naš dobri oče, stari oče, dedek, brat, stric ANTON KOŠIR železniški upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 2. julija 1973 Ob 18. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah Žalujoči; hčerke Mara, Ela por. Tomšič, Vera por. Sedlar, Cveta por. Por, Ana por. Kokove, sestra Čila, nečaki, vnuki, pravnuka in drugo sorodstvo Ljubljana, Graz, Kamnik, Tuhinj, Postojna, Fontana, Ca, 29. junija 1973 V 88. letu nas je zapustila naša ljubljena mama, sestra, babica in prababica, teta in svakinja ANA SKITE! roj. Perhavec Z globoko bolečino v srcu smo jo v ožjem družinskem krogu spremili na njeni zadnji poti v petek, dne 29. junija 1973 žalujoči: sin Milan z družino, Sestra Milka, vnuka Dušan in Peter z družinama, vnukinja Tatjana in drugo sorodstvo Ljubljana, Majcni, Maribor, Povir, 28. junija 1973 Sporočamo sorodnikom, znancem in njegovim sošolcem, da je mnogo prezgodaj preminil naš dragi JOŽE KOŠIR kemijski tehnik, rezervni starešina JLA in član družbenopolitičnih organizacij Pokojnik leži v mrliški vežici na Žalah Pogreb bo v nedeljo, 1. julija 1973, ob 15. uri izpred hiše žalosti Dol 19 na pokopališče v Borovnici Žalujoči: mama, Teja, brat Tone z družino, bratje France, Karel in Niko, sestra Nana z družino in sestra Majda Zveza rezervnih voj. starešin, krajevna org. Borovnica sporoča žalostno vest, da je preminil član naše organizacije JOŽE KOŠIR (rezervni poročnik)' Pogreb našega vestnega člana bo 1. julija 1973 ob 15. uri izpred hiše žalosti na Dolu 19, na pokopališče v Borovnici Krajevna organizacija ZRVS — Borovnica Po hudi in zahrbtni bolezni nas je v 74. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in teta MARIJA HUMAR roj. Žerovnik, upokojenka K večnemu počitku jo bomo pospremili v ponedeljek, dne 2. julija 1973 ob 16.30 iz Jakobove mrliške vežice na Žalah Globoko žalujoči: , sin Franc, snaha Slavka, vnuka Darko in Matjaž, družine Wamberger, Gelič in Horjak Ljubljana, Gorica, Zagreb, dne 29. junija 1973 Sporočamo žalostno vest, da je preminil član našega kolektiva AVGUST ČERNE ekonom Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Delovni kolektiv in sindikalna podružnica Zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruktorjev Ljubljana Ljubljana, 28. junija 1973 SPOROČAMO, DA JE PO DALJŠI TEŽKI BOLEZNI UMRL DOLGOLETNI ČLAN KOLEKTIVA STANE ZORKO OBRATOVODJA POGREB POKOJNEGA BO V SOBOTO, DNE 30. JUNIJA 1973, OB 15.15 NA POKOPALIŠČE BLEJSKA DOBRAVA NA JESENICAH VESTNEGA DELAVCA IN DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU KOLEKTIV IN SINDIKALNA ORGANIZACIJA PODJETJA »SLIKOPLESK—TERMOPLAST« LJUBLJANA Vsem, ki so ga poznali, sporočamo, da je umrl nekdanji član našega kolektiva ANTON NOVLJAN upokojenec Pogreb pokojnika bo v soboto, 30. junija 1973 ob 15.15 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah Kolektiv podjetja »Petrol«, uprava PE Ljubljana in sindikalna podružnica Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 30. junija, ob 15.15 iz Krištofove vežice na žalab Žalujoči: otroci Tone in Lojze z družinama, Jože, Anka ter sestre in brat z družinami Reteče, Medvode, Pijava gorica, Slivnica, Višnja gora, 29. junija 1973 Umrla nam je ljuba sestra, svakinja, teta, sestrična Antonija Taufer Od nje se bomo poslovili danes, 30. junija 1973, ob 17. uri iz mrliške vežice na pokopališče v Zagorju Žalujoči: sestra Štefka, svak Ivan Majnik ter družine Taufer, Kovač, Mencej in Rope-Kotar, Amerika Trbovlje, Zagorje, Maribor, Ljubljana, Dunaj, 29. junija 1973 Dotrpel je naš dragi oče, brat in stric Alojz Mihovec upokojenec Od njega se bomo poslovili v soboto, 30. junija 1973, ob 13.45 iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah Žalujoči : sinova Alojzij in Vinico z družinama, hčerka Marija por. Žnidaršič z družino, sestra Frančka ter drugo sorodstvo Ljubijana-Sora, 28. junija 1973, KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA »DONIT« BOROVNICA SPOROČATA ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE TRAGIČNO ZAPUSTIL ZVESTI SODELAVEC JOŽE KOŠIR KEM. TEHNIK ČLAN ZKS, ZRVS IN SZDL POKOJNIK LEŽI V MRLIŠKI VEŽICI NA ŽALAH POGREB NAŠEGA DRAGEGA SODELAVCA BO 1. JULIJA 1973, OB 15. URI IZPRED HIŠE ŽALOSTI NA DOLU 19 — BOROVNICA PRILJUBLJENEGA ČLANA NAŠEGA KOLEKTIVA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU KOLEKTIV »DONIT« BOROVNICA OSO »DONIT« BOROVNICA OOZK »DONIT« BOROVNICA PO TEŽKI IN HUDI BOLEZNI JE PRENEHALO BITI SRCE NASE DRAGE ŽENE, DOBRE IN SKRBNE MAME IVANKE IEBER ROJENE MIKLAVČIČ — OD NJE SE BOMO POSLOVILI V OŽJEM DRUŽINSKEM KROGU V SOBOTO, 30. JUNIJA 1973 ŽALUJOČI: MOŽ ALBIN IN OTROCI Z DRUŽINAMI KRANJ, BOHINJ, SPLIT, 27. JUNIJA 1973 ZAHVALA Vsem, ki so nam ob izgubi naše drage MINKE MASTNAK i stali ob strani, nam izrazili svoje sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti, ter obdarovali s cvetjem izrekamo našo globoko zahvalo. Žalujoče družine: Mastnak, Petrak, Rakulič Ljubljana, 27. junija 1973 * . .•Ul?- V' ^-v \ I -----f- - - -g— ■«' i --'.-MilllllflllMiilllligi tyJ> Sx&- Hill Izid P,ve9a kola velike mixat-ove nagradne igre > \ * :• ;V„ ; X t- s ••- ' __ 's' */ i . - , v ■ M lil » ||||||||||:::;|f ' r’_” »-•v7™ .... ,i j. ^ ’■". I ".-tt LEŠNJAK ROZI, 61231 Črnuče, Titov« 383 ^ ''' - -s« * -—% -* 3B8SBCTBS8aKM prejme -' . lli*“s': ■' ^ ' _ ' - - 33 ~ &&&%% — JSŠJ 39»i# -T' ■■ Ž? s«-' ilililiililllip igiSgaiifesi ■ v; . ■ 2. nagrado, barvni televizijski sprejemnik Gorenje prejmejo ~oo?f*Vn<:-r K^o52;J^eJl? Patka br-4 71300 Visoko< b> TOPLAK MARIJA, štr.hovec 46, j2?12 Šentilj, c) POPOV ANA, Cmelikova 1/a, Janošik 26362, d) VIVOD MARIJA, Trg svo- 310 Slov. Bistrica, d) VURDELJA BOBO, 48000 Gospič.Steve Korice 22. ... ''V'.. . ■■ ■ .............. . ■ ■ " . : - '•: 3 MIX Gorenje prejmejo A M iiiMiiiii« t:A -m II ssrs ?±iSv-l'sirEi3vr'J“' *sr&^skbk trs *■ »*• ?? a o •***,, zamavk^sjncT ».s s, ■*«&:*•,res® KS: % •■*.,<••. •■ •■ " ' V.A N 1 :. '■ Mr^*IRJSŽ,'CA' Sjoven, Gradec, Podgorska 24; 2. BORIS FINC. šalka vas 54. 61330 Kočevje; 3. SEDMAK P*uJ*ka «. 132 a, Ormož; 4. KRAJNC DANICA, 61000 Ljubljana, Celovška c. 108; 5. GRBAC SILVA »■asL- ' , % iiiiiiii ■ Hrušica 69. 64270 Jes v,c rs&SSSA »»srrfsarius.?! «. itSo Trbo!l1r;.X,.,V““Pg;0. ^ «»ANDUREvfc MiMNA," v if ,?/ 17- VODLAN FANI, Verdijeva 17, 66330 Piran; 18. MIROSLAVA M. DORDEVIČ, 26300 Vršac Haiduk r^°*«fKRIVNOSTNO GESLO meseca se eea' -iSMUBiiprs™ssrssšs VILNO GLAok iys» tT* c, V«2‘*k^Xl ^cM?AJAn Budaka 4- 51288 Karlova.;: 25 21 VANOV DOBRILA, 26220 Kovin. Maršala Maribor Im Ba‘tma 8. 62315 Šmartno na Pohorju: 27. KOLARIČ NE2KA, Goriška 18. 62000 - X !icl o OERfl AK 7nR/™4 n? ?• p;;b, Kar\a,; 29 KIRE DIMITROV. Ul. Mladinska b. b. 92400 Siru- MIXAL VARUJE STROJ IN NEGUJE PERILO. Kia^: SA K^iCfi-„Vn04sIeeTad- stevana Fi,ipoviča 38- 33. klasicTože. c^mfrova ^ , ' 26000 Pa^o.VE4 wa£«E!«a ^iTiinr'ls8'«r,Ca;niZ3eljeniŠka 6; 35' GALOVIC VELINKA, J. Cmerl.ka 5. . . • DA JE BELO KOT N|OVO IN, pIŠECE CiSTO ' • '' 62 potrošnikov je do'Šl. .v ffiese, I I odgovore in si 45 - '->*:- i 15: -v. fm , • IJiHijlpl lepotilo Margaret Ast poslalo svjie J5. * 1 !ii§l s iiifi lili : 1 _ i te - , 1 Beška. N. Beograd 38;' 40^ JOžicADORN. Zagrad ^63^«^%^' BSioSTS .^ssaisiiiii ROMANA, ul. Rezike Zalaznik 16, 62000 Maribor; 59. Sl- saiarfflsasrr^ rte LfpJ!2^00 ,Marlb>ori ,64- SUVUC MILENA, Adema Buča. 20. 79000 Mostar; 65. SOFtlC Q|| ik J*-°miZoooCl’ .VLASEVA BLAGUNJA. Ul. Krsto Rakovsku 1, 91213 Gorce Petrov; ?, VA^A' ^ ■-'*??? br' 3^' 91088 Skopje: 68. SLAPAR ŠTEFKA, 61411 Izlake, Kostrevnlca 11: NaSlfTAVfl 9 TV5i*r *7fV ifl »AU'1/«* Miki A D z> «x_r . __ ’ S0'PO ; ‘ f “•* ^r"«’• or- ^^../»Kopje; 68. SLAPAR ŠTEFKA, 61411 Izlake, Kostrevnlca 11: 7 MivfllrU/ih 70. £■ f a IC Našlceva 2, 64290 Trzic; 70. KLJAK1C NINAD, Mostar, S. Kovačeviča 47; 71. ŠVELER ER- Z. IVIlXaiOVin Z3~ k, - % S '' Z . J >&>' ", - 'z' # i' & ^ ' iiisll ,'4S5t Wm llllllllilllilliill aMI1iWai Zagotovite si udeležbo v žre ! .-. • ‘ _______ x::u - ■ i - t' z' * I. I. - VILOM NAGRAD! | ..... piillliilll ...■lil* mmrnmm., ■t - iZreŽtV P^vT,iVAeČiih Črk 1 Z tdm° Pik° ga zavitka M!XALA w | j - ali eno najvecjo črko i z rdečo pikoli! skega zavitka MIXALA — J i t ■V. , ^ - ali navodilo za pranje iz 3 kg v llillllll - . .,y •.*. Trbovlje; 102.’ JANA FINC. Roškov 26, 614^0 Kočevje; 103. VENEK MARIJA Cečovje 11 Ravne SdSssrv^ss. isssssr jse ?;■ s 108. BORIS CDPAN, Savska poljana 25, 41000 Zagreb; 109. POPOVIČ BOŽENA,* Lepro-Zaareb; 110. ROZALIJA RAN!. Rmče ^Uiuč n 0*7/4 04nnn o_>. -4- r... amske- ililiii HH s«*® L' t - 1/ I // 'P s'& ^ /r' 4* PHHHi < V? X .. i? MMMjMMMI in odpošljite do 20. v mesecu na naslov: ZLATOROG »MIXAL« 62000 MARIBOR l! . 'S ku 49, 62000 Maribor; 134. KABUČBAJDA, Na zelenici 15. 63000 Celje; 135. KOGEJ NA-o5281 SnP',ldrlja: ,136- KEMPER JULlitA. Podgorska 15/1. 41000 Zaqreb-Trešnjevka; 137. NASEj piHELCA. Pot na Rakovo jelšo 19 Cpri Kuloš),p1000 Ljubljana: 138. KUSTOVIČ FRANČIŠKA Vladi-rS^.1^7 iZ315 ¥lttrsko Središče; 139. MILICApRAL.I, štrosmajerjeva 136, 54500 Našice: 140. HE-.S!.BA,?:.^9 „iE??elL 51 ■ 6,260 Ljubljana — Poltej/Ut. V1RBNIK FANIKA. Skale 83, 63320 Velenje; ...qregorqs»a 143 MOLE STAŽI, Lidinica 13, 64226 Žiri; 144. *!IČ MARIJA. Zajčje polje 3, 61330 Kočev-1 JANKOVIČ SLAVICA, Rotarska 11, Zagreb; 149. GABRIČ ZLATKO. Senovo ----;o pri Litiji; 151. BRENCE MARIJA. Fošt Jdvšlka; 153. OGNJER ANTONIJA, Prilaz JA 55, lold; 155. SMODIŠ GIZELA. Stanjevci 15, 69203 0, ,51300 Delnice; 157. IKAC MONINA, Zvezdarska 63310 žaleč; 159. SONJA ŠUŠTARŠIČ, Gornji trg mmžmm mlria } LEN CA I ..A...... 5 h p ' ■lil ■tli - j- ■- * pilillill |- I- P V'X- ? ? ■ 'v % A'\ , . -P S niku) ali radiu (od 1 ’* v • — H adP ■ 4' ■ ' - dne in popoldne) ‘»•z. ,7 1 tl r, Sr V'- / <, - ■ < k‘ ■ , ■ '4 napišite ga m pritožite v kuverto z izrezanimi ’ , 'r ? S K t '' ' 1! , „ & . - < > ....... Č1wr VSAK PRAVILEN O BREZ ZRfeBANJA! *• -. NE ZAMUDITE SREČE - ŠTEVILO MIXALOVIH NAGRAD BMHiMiBUflil if ; vVS- Zh ..... vid°°irPh^9rvd:o1^0' fRAI9IŠEK I^AJEJKA' Solčava 21 — Logarska dolina, Solčava; 181. VERA NOVAKO-f«u 'v* u ' 00 !l0V^e03.rad: 182- SENIJA MARŠIČEK. Stanka Paviča 12. 74250 Maglaj; 89* ^JpAt ^2»?,*?btrser.|e^ PtUi’ I84' RUSAK RUŽIČA, Bijelovarska 3, 43300 Koprivnica; 'te„ včrL irsčr* Vf- ,!“!r*:.s*#s»j.E«« ■ js?£J “»* /s/»y A \/l IA MA^DAnA 18S' ALBERT IRENA, Berkovci 12, 69207 Prosenjakov ZAGOTAVLJA NAGRADO Ljubljana; m. VEROEL DŽUROŽEVKA. Cvetan Dimov ' . . - • /; iKje Pirčanina 4. 25000 Sombor; 189. KLEMENČIČ FA -------- iRj^Tiirianina^r^SOOO Š*************-'t-*'*-*«’**-*-*-*-************ MiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiimmiiiiiiiiiiHiNiHiiiiiiiiuiinimiiiiiiiiiiiiiiiimiinim miiimiiiimiiiiiiiimiiimmiiiimiiiiHiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiHmiiiiiiimiiiiiiiiiiiii VSE, KI ŽELIJO DELATI V SODOBNIH PRODAJALNAH, Z OSEBNIMI DOHODKI PO UČINKU, H!!! •••••••• :::::::: Časopisno in grafično podjetje DELO ’ TOZD — GRAFIKA LJUBLJANA, Titova 35 vabi k sodelovanju delavce za prosta delovna mesta VABI TOZD Maloprodajna mreža Ljubljana da se prijavijo za naslednja prosta delovna mesta: več PRODAJALCEV in PRODAJALK raznih strok Pogoj: KV prodajalec in ! več KUHARIC Pogoj: KV kuharica Poskusno delo traja 2 meseca. 1. OBRATOVODJA* obrata stavljenja in 2. ODDELKOVODJA v obratu ofset tiska POGOJ: pod 1.: končana viSJa ali srednja grafična Sola z večletno prakso na vodstvenih delovnih mestih; pod 2.: končana srednja grafična ali poklicna Sola z večletno prakso na podobnih delovnih mestih. V kolikor ste se pripravljeni vključiti v naS kolektiv in da imate ustrezne organizacijske sposobnosti pri vodenju proizvodnje, pošljite svojo ponudbo v kadrovsko-splošni sektor podjetja. Rok za vložitev ponudb je 15 dni po objavi. Ponudbe pošljite kadrovsko socialnemu sektorju podjetja Emona Ljubljana, Kidričeva 13. 6056 IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllSllllllllllllllIllIllllll PODJETJE »TRANSAVTO« POSTOJNA Tržaška cesta 61, tel. 21-341 prodaja večje število vozi! TAM 4500 in TAM 6500 Vozila so vozna. Ogled je mogoč vsak dan od 6.30 do 14. ure na sedežu podjetja. 6065 iiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Odbor za delovna razmerja TISKARNE »JOŽE MOŠKR5Č« LJUBLJANA, Nazorjeva 6 razpisuje prosta delovna mesta za: 1. 2 ROČNA STAVCA — pripravnika 2. KNJIGOTISKARJA — pripravnika POGOJI: pod 1. in 2.: sprejemajo se kandidati poklicne grafične šole ŠCTP Ljubljana, ki so v rednem roku šolskega leta 1972/73 opravili zaključni izpit iz navedenih poklicev. Pismene prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema tajništvo podjetja do zasedbe delovnih mest. 6026 imiiiiinnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiir INVESTICIJSKI BIROJI TRBOVLJE Gimnazijska c. 16 Izvršilni odbor sveta TOZD skupne službe razglaša naslednja delovna mesta: VODJE plansko analitske službe Pogoji: dipl ekonomist ali visokošolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri s 5 leti prakse; STENODAKTILOGRAFA II Pogoji: administrativni ali ekonomski tehnik. 1 leto delovnih izkušenj; ADMINISTRATORJA v pravni službi Pogoji: administrativni ali ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj; Pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite splošno kadrovskemu sektorju IBT Trbovlje. 6064 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA Glavni trg 25 razpisuje delovno mesto VODJO splošnega sektorja Za zasedbo tega delovnega mesta se zahteva, da morajo kandidati izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje: 1. da ima višjo strokovno izobrazbo pravne, upravne ali socialne stroke, 2. da ima najmanj 3 leta uspešne delovne prakse pri opravljanju samostojnih opravil v splošnem sektorju delovne organizacije, 3. da ima sposobnost kontaktiranja z ljudmi, 4. da pozna predpise o delovnih razmerjih, socialnem invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Kandidati morajo predložiti pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev ter pismena dokazila o strokovnosti in letih prakse. Poleg tega morajo kandidati predložiti pismeno dokazilo, da jim po določbah zakona, oziroma po pravnomočni sodbi sodišča ni prepovedano delo na razpisanem delovnem mestu. Stanovanja ni na razpolago. Zaposlitev takoj ali po dogovoru. OD po pravilniku o delitvi OD. Poskusno delo 3 mesece. Ponudb brez zahtevanih dokazil ne bomo obravnavali. Ponudbe pošljite na naslov: Trgovsko podjetje, Sevnica — Glavni trg 25. Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave v časopisu. 6035 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii »ENERGOINVEST« TOVARNA TRANSFORMATORJEV LJUBLJANA Razglašamo naslednja prosta delovna mesta: 1. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA — organizatorja programiranja 2. VODJE FINANČNO PLANSKEGA ODDELKA 3. ANALITIKA POSLOV v finančno planskem sektorju 4. VEC DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE — jaki tok 5. VEC ELEKTROTEHNIKOV — jaki tok 6. VEC STROJNIH TEHNIKOV 7. VEC NABAVNIH REFERENTOV 8. DVEH TEHNIČNIH RISARJEV 9. ADMINISTRATORKE 10. VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 11. VEC KOVINOSTRUGARJEV 12. VEC DELAVCEV z možnostjo priučitve POGOJI: pod 1.: visokošolska izobrazba elefktro fakultete oziroma fakultete za naravoslovje matematično fizikalne smeri z opravljenim tečajem programiranja; pod 2.: visokošolska izobrazba ekonomske fakultete s 5-letno prakso; pod 3.: diplomiran ekonomist; pod 7.; srednješolska izobrazba ekonomske, elektro- . tehnične ali strojne stroke; pod 8.: opravljen tečaj iz tehničnega risanja; pod 9.: končana administrativna šola; Ponudbe sprejema splošni sektor Tovarne transformatorjev Ljubljana, Črnuče — Cesta 24. Junija št. 3, 61231 Črnuče. 6062 UGODNA PRILOŽNOST! Po zelo ugodnih cenah razprodajamo različen rabljen inventar in aparate za moški in ženski frizerski salon (sušilne kape, bojlerje, umivalnike z mešal, baterijami, itd.). Ogled v frizerskem salonu v Fražakovi ulici 11, Ljubljana; od 2. julija 1973 do 6. julija 1973 (razen 4. julija). 6042 TEHNO-IMPEX poslovno združenje, Ljubljana TOZD TEHNO-IMPEX, LJUBLJANA, Beethovnova 12 razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila OPEL CAPITAN letnik 1970 — izklicna cena 60.000.— din Licitacija bo v soboto 30. 6. 1973 od 8.—11. ure v Ljubljani, Beethovnova 12 Vse nadaljnje informacije dobite po tel. 23-915/12 6020 CARINARNICA V KOPRU prodaja NA JAVNI DRAŽBI BLAGO, ki je razvrščeno v tri spiske: 1. spisek št. 1675/1 z dne 16.6.1973, razno tekstilno, tehnično in drugo blago z začetno ceno — vrednostjo 217.012,60 din — prodajamo PRVIČ 2. spisek z dne 16. 6.1973, barvne keramične ploščice vel. 20x20 cm in 15x15 cm z začetno vrednostjo 58.986.— din — prodajamo PRVIČ in 3. spesek št. 1677/1 z dne 16. 6.1973, kristalni sladkor — havariran in pometek, pakiran v papirnate vreče, 4.807 kg, z začetno vrednostjo 7.210,50 din — prodajamo PRVIČ Blago bomo prodali po vsakem spisku posebej najboljšemu ponudniku. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje tovrstnih opravil. Interesenti si blago lahko ogledajo v sredo 11. 7. 1973 od 8. do 12. ure s tem, da se prej zglase v upravi carinarnice v Kopru, istega dne, najkasneje do 13. ure pa morajo tudi vplačati 10-odstotno kavcijo od začetne vrednosti blaga po določenem spisku. Javna dražba bo istega dne, torej v sredo, 11. 7. 1973 ob 13. url v prostorih uprave carinarnice v Kopru. Prevzem blaga bo franko skladišče carinarnice. Pred začetkom javne dražbe bo komisija carinarnice seznanila Interesente z ostalimi pogoji, sicer pa se interesenti lahko tudi telefonsko obrnejo na carinarnico Koper, št. tel. 22-474 CARINARNICA KOPER 6052 PROIZVODNJA JE STEKLA — Včeraj je bila v Celju slovesnost ob začetku proizvodnje v sodobni tovarni titanovega dioksida, ki ga bodo proizvedli letno 25.000 ton, dobro polovico proizvodnje pa bodo izvozili. Za investicijo je 51 odst. potrebnih sredstev prispevala celjska Cinkarna s soinvestitorji, 49 odst. pa kombinat VVB Lacke und Farben iz Berlina (NDR). Za visoko avtomatizirano proizvodnjo je potrebnih le 200 delavcev. Foto: Zlatko šentjurc DANSKA DELEGACIJA V SLOVENIJI — član republiškega izvršnega sveta Vlado Klemenčič (prvi z desne) in član sekretariata CK ZKS inž. Igor Uršič (tretji z desne) pozdravljata člane delegacije danske socialistične ljudske stranke, ki je prišla na tridnevni obisk v Slovenijo. Delegacija, ki jo vodi predsednik SLS Sigurd Oeman, je imela včeraj opoldne pogovore na CK ZKS. Foto: J. Zrnec ZAOBLJUBA MILIČNIKOV KADETOV IN PRIPRAVNIKOV — Letos je končala šolanje četrta generacija dijakov. Triletno kadetsko šolo je uspešno končalo 154 dijakov, dveletno šolo za miličnike pripravnike pa 126 dijakov. Na sliki: kadeti med zaobljubo. Foto: L. Javornik Marka dražja 5,5 odst. Revatvacija pomeni za ZRN podražitev izvoza in pocenitev uvoza OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 29. jun. — (Po telefonu) — Marka je spet re-valvirala. Potem, ko je tečaj dolarja padel na 2,47 marke in sta se postopno slabila tudi francoski frank in nizozemski gulden — samo včeraj je nemška zvezna banka morala odkupiti za dve milijardi frankov — je bonska vlada po enourni jutranji, na hitrico sklicani seji sporočila, da je povečala vrednost marke za 5,5 odstotka. Odločitev je padla že ponoči v ožjem kabinetu, ki je zasedal do enih po polnoči. Finančni minister Schmidt je dopoldne dejal, da je bil ta ukrep potreben za zagotovitev učinkovitosti sedanje stabilizacijske politike. Silovit naval na marko, o kšteri so gospodarski krogi v tujini očitno sodili, da je prenizko ovrednotena, je nevarno povečal že tako preobširno denarno gmoto v Zahodni Nemčiji, ki pospešuje inflacijske težnje. ZR Nemčija je po dogovoru, ki je bil sklenjen pred nekaj meseci med šestimi zahodnoevropskimi državami (takoimenovani »blok drsenja«) dolžna odkupovati valute teh držav, če se njihov tečaj za več kot 2,5 odstotka oddalji od srednje paritete. Prav to se je zgodilo v zadnjih treh dneh. Medtem ko je vrednost marke rasla, je vrednost ostalih valut (razen danske krone) padala, kar je imelo za posledico, da so te valute »bežale« v marko. Ko je bonska vlada spoznala, da se temu procesu ne more zoperstaviti, je svojo valuto podražila. Vendar se je do poslednjega trenutka borila zoper- ta ukrep. Schmidt je še včeraj zvečer nadvse prepričljivo zatrjeval, da »pred avgustom, septembrom posegi niso potrebni« in današnji tisk sporoča na prvih straneh, da je »vlada kategorično proti revalvaciji«. Ko je kielski znanstveni inštitut za svetovno gospodarstvo včeraj nujno svetoval vladi, naj z re-valvacijo marke zavaruje svoje stabilizacijske načrte, je finančni minister Schmidt zagrozil direktorju tega inštituta, da mu bo odvzel vladne subvencije, če bo dajal tako »neodgovorne« izjave. Prvi odmevi na bonsko odločitev so v znamenju razumevanja pa tudi zaskrbljenosti za zahodnonemško izvozno industrijo. Revalvacija pomeni namreč ponovno podražitev izvoza in — vsaj za nekaj časa — pocenitev uvoza. torej zaostritev konkurence na notranjem trgu. Toda zahodnonemške industrijske kapacitete so tako obremenjene, da bo to »puščanje krvi« delovalo blagodejno. Revalvacija je tudi ugoden uvod - v jesensko evropsko-ameriška trgovinska pogajanja, ker so se zdaj spet izboljšale možnosti za prodor ameriškega blaga v zahodno Evropo. V Bonnu so vsekakor mnenja, da dolar kotira »daleč pod svojo resnično vrednostjo«. SLAVKO FRAS oglašujte * v dnevniku DELO Naloge TOZD na univerzi Osnova za TOZD mora biti temeljna znanstvena disciplina LJUBLJANA, 29. junija — Komisija za proučitev Statutov univerze v Ljubljani, združenja visokošolskih zavodov in visokošolskih zavodov je imela danes razširjeno sejo, na kateri so navzoči razpravljali o problemih oblikovanja TOZD v visokem šolstvu. Podprto je bilo načelo, da oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela ne sme -biti formalno, vnaprejšnje, temveč da je treba v razpravah najti take oblike za ustanovitev teh enot, ki jim bodo omogočale čim večjo kvaliteto 'dela in racionalnost. V razpravi, ki je na široko zajela zapleteno problematiko, je bila med drugim podprta misel, da mora biti osnova za TOZD temeljna znanstvena disciplina, izogibati pa se je treba temu, da bi znotraj TOZD ločevali fundamentalno in aplikativno sfero njene dejavnosti kakor tudi izobraževalni in raziskovalni proces. V razpravi je bilo precej govora o vprašanjih materialne osnove TOZD na visokih šolah, pri čemer pa je nazadnje bilo rečeno, da je v okviru TOZD treba opredeliti njeno materialno samostojnost v tem smislu, da lahko ustvarja dohodek in ima pravico do njega, da pa ni treba, da bi imela lastno administracijo. Materialno samostojnost bi zatorej bilo treba zasnovati tako, da bi se skupne službe več TOZD zavoljo racionalnosti lahko združevale. Pri koncipiranju TOZD naj bi vsi zlasti imeli pred očmi, da se z njihovo ustanovitvijo ne bi smeli zapirati, temveč se povezovati med drugim z inštituti, deiovnimi organizacijami, vzpostaviti delegatsko razmerje s študenti itd. Vsi visokošolski zavodi v povezavi s podjetji, za katere izobražujejo kadre, bodo, kot je bilo sklenjeno, do 15. septembra pripravili modele za ustanavljanje TOZD. J. HORVAT Odstop urednika »Birlika« SKOPJE, 29. jun. — Na današnji seji je predsedstvo RK SZDL Makedonije razrešilo Nedžatija Zekirija, glavnega m odgovornega urednika lista »Birlik«, ki izhaja v Skopju v turščini. Zekiri je v prošnji za razrešitev med drugim navedel, da bo njegov odhod prispeval k ureditvi odnosov v »Birliku« in pri nadaljnjem razvoju časopisa. Predsedstvo je imenovalo začasnega vršilca dolžnosti. B. F. Jobert pri Nixonu SAN CLEMENTE, 29. jan. (AFP) — Francoski zunanji minister Michel Jobert se je popoldne pogovarjal s predsednikom Nuconom. šef francoske diplomacije je imel pred tem srečanjem uvodne pogovore s svetovalcem ameriškega predsednika Kissingerjem. Čeprav dnevni red pogovorov ni bil objavljen, se je zvedelo, da se bosta Nixon in Jobert pogovarjala o evropski konferenci v Helsinkih, zmanjšanju' števila vojaških sil v Evropi, omejevanju jedrskega orožja in go-spodarsko-finančnih problemih med ZDA in Zahodno Evropo. Jutri v mesto na Krki LJUBLJANA, 29. jun. — Osrednja letošnja proslava 400-letnice slovensko-hrva-škega kmečkega upora bo v nedeljo v Kostanjevici, v mestu, ki mu pravijo Slovenske Benetke. Na zborovanju, ki se bo začelo ob pol enajstih dopoldne, bo govoril predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi kip Matije Gubca, delo akademskega kiparja Toneta Kralja, kip bo stal pod arkadami v kostanjevi-škem gradu. Organizirali so še celo vrsto drugih prireditev. Organizator pa je poskrbel za parkirne prostore za okrog 3.000 avtomobilov, za dobro jedačo, pijačo ter zabavo. Priprave na Alžir KUALA LUMPUR, 29. jun. (AFP) — Posebni odposlanec alžirskega predsednika Hua-rija Bumediena je prispel v Malezijo. Premiere Tunu Ab-delu Razaku je prinesel formalno Bumedienovo vabilo, naj se udeleži konference neuvrščenih držav, ki bo v začetku septembra v Alžiru. Nato bo Bumedienov odposlanec odpotoval še v Džakarto. Saigcn ni pristojen HONGKONG, 29. jun. (Reuter) — Severni Vietnam je zavrnil nedavni saigonski predlog, po katerem naj bi predstavniki Hanoia in Sai-gona začeli neposredna pogajanja o združitvi severa in juga. Severnovietnamska tiskovna agencija je sporočila, da saigonski režim sploh ne more predstavljati Južnega Vietnama in se pogajati s Severnim Vietnamom. Kljub temu pa združitev države še naprej ostaja »nacionalni cilj«, poudarja agencija. VValdheim, pride v Helsinke NEW YORK, 29. jun. (Reuter) — Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim se bo udeležil otvoritve konference o evropski varnosti, ki se bo v torek začela v Helsinkih. Zadnje vesti Slavijo zma V Santiagu na desetine tisočev ljudi proslavlja uspešno in hitro zadušitev upora — Delavci so zasedli tovarne SANTIAGO, 29. jun. Tanjugov dopisnik v Santiagu Momo Pudar je sporočil: »Na desetine tisočev Čilencev je prišlo danes popoldne na ulice Santiaga, da bi proslavilo uspešno in hitro zadušitev upora proti vladi predsednika AUendeja. Močne vojaške straže imajo pod svojim nadzorstvom v tem času le predsedniško palačo »Moneda«, kjer je šef države s člani vlade in voditelji političnih sil, združenih v »narodni enotnosti«. Na transparentih, ki jih nosijo manifestanti po ulicah Santiaga, piše: »Zavela enotnost naroda in armade.« Z vseh strani se slišijo vzkliki »Ustvarimo ljudsko oblast«, »Delavoi na oblast«. Na mnogih stavbah so razobesili čilske zastave, iz nebotičnikov za spuščajo listke kot pozdrav zmagi. Santiago že ima obraz mesta, ki slavi zmago. In to je pomembna zmaga odločnosti armade in,naroda, da očuva ustavnost in prepreči državljansko vojno. Nocoj je bilo v središču mesta veliko slavje kot znamenje hvaležnosti ljudstva lojalni armadi. Predsednik Allende pa bo iz palače »Moneda« — četrtič od dramatičnih trenutkov, ko se je začel upor — govoril narodu prek nacionalne radio mreže. Dejal je, da bodo še danes sklicali sestanek sveta Pogovor o sodelovanju ANKARA, 29. jun. (Tanjug) — Veleposlanik SFRJ v Turčiji Edvard Kljun je obiskal ministra za zunanje zadeve • Turčije Haluka Bajul-kena in se z njim pogovarjal o vprašanjih v zvezi z bližnjim sestankom o evropski varnosti v Helsinkih in sodelovanju obeh držav na tem sestanku. Zaprt mejni prehod PRAGA, 29. jun. (Reuter) — Mejni prehod Mikulov med CSSR in Avstrijo bodo 1. julija zaprli za ves potniški in tovorni promet. Ta sklep češkoslovaške vlade je ukrep proti ponovni širitvi živinske bolezni — slinovke in parkljevke — iz Avstrije. Mejni prelaz Mikulov je v južni Moravski na glavni avtocesti za Dunaj. nacionalne varnosti, da bi sprejeli zakon o proglasitvi izrednega stanja ' po vsej državi. Uporniške sile so se sicer predale, razen treh tankov, ki pa so lokalizirani. Te tanke vodi polkovnik Rami-rez, ki je bil poveljnik drugega blindiranega bataljona, ki je edini sodeloval v uporu. Ta se je vdal glavnemu poveljniku oboroženih sil, generalu Carlosu Pratsu. Vladi lo-j'alne sile so že zasedle vojašnico bataljona, ki se je upri. Allende je dejal, da je ta polkovnik, ki ni spoštoval tradioij čilske armade, da lojalno spoštuje ustavo, samovoljno poskušal izvršiti udar. Zato sklepajo, da uporniki niso imeli večjega oporišča v armadi niti v glavnem poveljstvu. Allende je sporočil, da bo vlada uporabila vsa sredstva, da bi odkrila vso zarotniško mrežo in korenine neuspelega udara. Dodal je, da bo država nadaljevala po trasirani poti, ki jo narod neomajno podpira. Allende pa je opozoril narod na resnost momenta, v katerem živijo in poudaril, da so reakcdonirane sile že dlje časa vršile ofenzivo m praktično ustvarile v državi »stanje upora«. Poročajo, da so delavci zasedli tovarne in da čakajo nadaljnjih ukazov AUendeja. V Čilu je sedaj popoln mir. Vse v celoti odobreno MOSKVA, 29. jun. (TASS) — Politbiro CK KP SZ, prezidaj vrhovnega sovjeta in ministrski svet ZSSR so v celoti sprejeli in odobrili politične in praktične rezultate obiska Leonida Brežnjeva v ZDA, ki ima »velik načrten pomen in predstavlja dogodek velikega pomena«, je rečeno v skupnem sporočilu. dmevi marke D Estaing: Zadnja revalvacija zahodnonemške marke je v skladu s potrebo evropske gospodarske skupnosti PARIZ, 29. jun. (Reuter) — Francoski finančni minister D,Estaing je izjavil, da je današnja revalvacija zahodnonemške marke v skladu s potrebo EGS, da bi izoblikovala skupni valutni sistem. Pariz: Francoska državna banka je objavUa najvišje in najnižje intervencijske stopnje (za 100 mark) — najnižja stopnja znaša 168,665 franka, najvišja 176,425 franka, srednja pa 172,502 franka. Poprejšnja spodnja intervencijska meja je znašala 159,870, najvišja pa 167,230 franka. Tokio: Japonski bančniki izjavljajo, da je nameri za-hodnonemškega ukrepa spodbuditi fluktuiranje evropskih valut in da bo to le malo neposredno vplivalo na japonsko valuto. Poudarjajo pa, da je vrednost marke za nekaj odstotkov višja od stopnje drsečega jena, kar bi lahko »ogrozilo« japonsko valuto na lestvici vodilnih. To bi lahko vplivalo tudi na povečanje japonskega izvoza v zahodno Evropo. Amsterdam: Nizozemska osrednja banka je sporočila, da znaša tečaj guldna v primerjavi z marko 109,412 guldna za 100 mark; najnižja intervencijska meja je 106,98, najvišja pa 111,90 marke. Bruselj: Belgijska državna banka je določila novi tečaj na 15,1120 franka za marko. Intervencijske meje so določene na 14,7755 oziroma na 15,4560 franka za marko. Kobenhavn: Danska osrednja banka je sporočila, da znašajo najnižje in najvišje intervencijske meje v primerjavi z marko 230,132 oziroma 240,723 krone za 100 mark. Intervencijske meje do drugih valut, "ki fluktuirajo z dolarskim tečajem, pa so nespremenjene. Dunaj: Tu sta se danes pogovarjala avstrijski in švicarski finančni minister Han-nes Androsch in Nello Celio v zvezi z ugibanji, da bi Avstrija posnemala zahodno-nemški zgled in revalvirala šiling. Avstrijska vlada Je bila še pred nekaj dnevi proti revalvaciji; v finančnih krogih na Dunaju pa so mnenja, da Avstrija ne more mimo revalvacije nemške marke. Allende je pozval delavce, naj bodo budni in se ogibajo provokacij. Nadalje je dejal, da bo nujno, da ljudstvo podpre sklepe, ki jih bo sprejela vlada/ Tako je končan kratkotrajni upor v Čilu. Toda ta država ostaja še nadalje v kriznem viharju. Upor je praktično odraz ostrega razrednega boja, ki se je razplamtel v tej državi in v katerem skušajo opozicijske sile zrušiti AUendeja. Danes jim to ni uspelo. Poziv za pomoč Afriški in evropski parlamentarci opozarjajo na resnost suše v Afriki BRUSELJ, 29. junija (Tanjug) — Afriški in . evropski parlamentarci so danes opozorili na resnost suše, ki je prizadela države ob saharski puščavi ter se zavzeli za to, da bi evropska gospodarska skupnost mobilizirala vsa sredstva za pomoč tem področjem. Poziv je poslala skupna komisija parlamentarne konference evropske ekonomske skupnosti in 19 afriških držav ob koncu sestanka, na katerem so prav | tako zavzeli stališče, da je treba dele Sahare spremeniti v zelene oaze z dolgoročnimi programi, da bi izkoreninili lakoto. Aktiven v protijugoslovanski gonji SOFIJA, 29. jun. (Tanjug) — Glasilo bolgarskih pisateljev je objavilo v včerajšnji številki pesnitev jugoslovanskega emigranta Venka Markovskega, ki že leta dela v protijugoslovanski gonji. Pesnitev je posvečena obletnici napada fašistične Nemčije na Sovjetsko zvezo, objavili pa so jo v tem bolgarskem časopisu. To se je pojavilo v bolgarskem tisku v času, ko je v Sofiji na uradnem obisku načelnik uprave za informacije zveznega sekretariata za zu-naje zadeve Milan Zupan kot gost načelnika oddelka za tisk bolgarskega zunanjega ministrstva Asena Nejkova. Domžalčani o cestah DOMŽALE, 29. junija — Po programu modernizacije in rekonstrukcije cest, ki so ga potrdili zbori volivcev, naj bi v štirih letih v Domžalah uredili vse preostale neasfaltirane ceste. V nedeljo, 1. julija, so razpisali referendum, na katerem se bodo občani odločili, ali so pripravljeni plačevati en odstotek za hitro ureditev cest v kraju. Zbrana sredstva iz samoprispevka bodo krajevni skupnosti pomenila le del vseh potrebnih sredstev, ostali denar za ceste pa bodo prispevali: občinski cestni sklad, sklad za urejevanje mestnih zemljišč, nekaj sredstev pa bo zbrala tudi krajevna skupnost sama. MATJAŽ BROJAN Telegrami Prepoved študentskih demonstracij BANGKOK — Tajski premier Kitikačorn je rekel, da vlada ne bo več dovolila študentskih demonstracij. Sprejela je že ukrepe, s katerimi bo preprečila, da bi se ponovile demonstracije, kakršne so v zadnjih šestih dnevih razburkale duhove v Bangkoku. Vsiljiva letala BEJRUT — Dve izraelski vojaški letali sta včeraj prileteli v libanonski zračni prostor. Izraelska letala pogosto letijo nad libanonskim ozemljem, posebno v zadnjih treh tednih, odkar imajo Izraelci v obmejnem pasu vojaške manevre. Atomska eksplozija LAS VEGAS — Ameriška komisija za atomsko energijo je v Nevadi opravila atomski poizkus pod zemljo. Eksplozija je imela moč od 20 do 200 kiloton trinitrotoluola. To je bil že sedmi atomski podzemeljski poizkus v tem letu. Peru gradi ladje za Kubo SANTIAGO — Na pogajanjih delegacij perujske in kubanske vlade so se dogovorili, da bo Peru zgradil 110 ribiških ladij, s katerimi bo Kuba temeljito obnovila svoje ribiško ladjevje. Skupna vrednost teh ladij bo 50 milijonov dolarjev. Nove vede BOLOGNA — Univerza v Bologni, najstarejša v Evropi, uvaja tečaje za akademsko stopnjo najnovejše panoge humanističnih ved. Gre za discipline, ki se šele oblikujejo, kot so radiotelevizijska režija, jezik radia m televizije, filmska in televizijska stenografija. Kiti še ne bodo zaščiteni TOKIO — Mednarodna komisija v Londonu je zavrnila predlog ZDA, naj bi za deset let prepovedali lov na kite. Japonska je še zlasti zadovoljna s to odločitvijo komisije. Kakor je rekel predstavnik japonskega ministrstva za ribištvo, bi s prepovedjo lova na kite nastal velik problem za Japonce, ki imajo na jedilniku pogosto kitovo meso. Japonska ribiška industrija je pred tremi leti predelala 125.000 ton kitovega mesa ali 50.5 odstotka, medtem ko je na drugem mestu Sovjetska zveza s 34,9 odstotka. Nagrajeni filmi VARNA — V Vami se je končal mednarodni festival filmov o humanitarnem delu Rdečega križa in o dejavnosti za zboljšanje človeškega zdravja. Na tej mednarodni filmski prireditvi so razdelili več nagrad in priznanj. Eno izmed velikih nagrad v kategoriji zdravstvenih televizijskih filmov je dobila Jugoslavija za film »Rezus faktor« kakor tudi posebno nagrado lige društev RK za film s humanitarno temo »Dan, daljši od leta«. Glavno nagrado je dobil madžar-sko-bolgarski film »Kri je rdeča povsod na svetu«. Nov ameriški tank WASHINGTON — Ameriška vojska je odobrila 155 milijonov dolarjev za izvedbo novega tanka, namenjenega predvsem za Evropo. Novi tank bo zamenjal projektirani tank »M-70«, ki so ga nehali preizkušati pred poldrugim letom, ker se je Izkazalo, da je predrag (en tank bi stal več kot milijon dolarjev). Spet potres na Hokaidu TOKIO — Otok Hokaido na severu Japonske se je včeraj spet stresel. Potres je imel moč 4. stopnje po japonski sedem-stopenjski lestvici Za zdaj ni podatkov o posledicah. V zadnjih 14 dnevih se Je tam zvrstilo več močnejših potresov. Epidemija ustavila potovanja MIAMI — Na norveškem potniškem parniku, ki je plul po Karibskem morju, Je včeraj nenadoma zbolelo 900 potnikov in posadka za diarejo, mrzlico in vrtoglavico. Neznana bolezen se Je lotila skoraj vseh do zadnjega, toda zdravnik William Barke iz nacionalnega zdravstvenega centra v Atlanti Je rekel, da ni nevarna. Potnike in posadko bodo dali v karanteno. NeDoiasnjena zapora PARIZ — Družba »Air France« je v četrtek preklicala nameravani polet v Šanghaj, ker je prejela sporočilo, da bodo letališča v Šanghaju. Kantonu in Hangkouu zaprta za ves promet od polnoči 29. junija do II. ure 30. junija. Zapore niso pojasnili. Pa še to: BOLJŠI OD SONCA — V 1433 letih bo letos Sonce zdajle tretjič tako hudo mrkni-!o. Pri nas bo mrknilo komaj za 9 %. To pa je še vedno za nekaj odstotkov več, kot je pri nas mrfcnil Standard. VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 30. junij 1973 ob 7. uri -jidelno S3 REYi lOOO 1015 rST^CKHOLB »DON topla fronta hladna fronta MADRID, > 1015’ 'MOSKVA 3 * ^ 'jgA A »dun^t ^ ; LJUBLJANA. ^ S f »BEOGRAD o, " d \ XgPI'IT. / * n & * ANKARA PARIZ ’ li UlHU y V K >■ nr 1j* ' \ _ < A Vreme in temperatura 29. junija 1973 Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl. Gradec Celje Novo mesto Koper Reka Pulj Hvar ■ Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje Celovec 3radec Dunaj Benetke Milano Genova MUnchen Ztiricb Rim Pariz Berlin Stockholm Moskva ob 7. un vreme stopinj ob 13. url vreme stopinj jasno 19 jasno 29 jasno 15 oblačno 23 jasno 17 delno oblačno 28 jasno 10 poloblačno 11 jasno 20 nevita 20 jasno 15 nevihta v okolici 23 jasno 19 iasno 30 jasno 19 jasno 29 jasno 23 poloblačno 28 jasno 22 iasno 27 jasno 23 jasno 27 jasno 24 jasno 29 jasno 24 jasno 26 jasno 21 jasno 30 jasno 21 jasno 31 iasno 16 jasno 28 jasno 20 jasno 28 jasno 18 jasno 30 oblačno 2! oblačno 23 jasno 20 jasno 28 jasno 21 jasno 29 jasno 21 dežuje 16 oblačno 19 oblačno 16 jasno 22 oblačno 29 poloblačno 16 poloblačno 28 oblačno 19 oblačno 18 oblačno 19 dežuje 19 jasno 22 oblačno 25 SLOVENIJA Deloma sončno, v popoldanskem času v notranjosti Slovenije možne še posamezne nevihte. Najndžje nočne temperature bodo med 12 in 16, v Primorju 20, .najvišje dnevne okoli 25 stopinj. IZGLEDI ZA NEDELJO Pretežno sončno bo. JUGOSLAVIJA Na Hrvaškem, v severni Bosni in v Vojvodini poslabšanje z nevihtami. Ob Jadranu in v južnih krajih države bo še precej sončno. VREMENSKA SLIKA Hladna fronta, ki Je prešla Slovenijo, se pomika dalje proti jugovzhodu. Za njo se nad 'zahodno Evropo ponovno krepi območje visokega zračnega pritiska. Temperature morja Kopel 26, Reka 23, Šibenik 23, Dugi otok 23, Spili 22, Hvar 21. o polžje Samoupravno organiziranje v stanovanjskem gospodarstvu Gorenjske KRANJ, 29. jun. — Pri novem samoupravnem organiziranju na področju stanovanjskega gospodarstva so na Gorenjskem doslej sicer že precej napravili, vendar to delo še vedno poteka prepočasi. To so menili na današnji seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, ko so razpravljali o uresničevanju nove stanovanjske politike. V tistih občinah, kjer so vse tehnično operativne naloge na področju stanovanjskega gospodarstva poverili stanovanjskim podjetjem, so dosegli večjo enotnost in skladnost, s tem pa tudi boljše rezultate pri graditvi stanovanj. V prihodnje naj bi delo med urbanisti, gradbeniki, stanovanjskimi podjetji, delovnimi organizacijami in občinami še bolj usladili, v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti pa dosegli večje družbeno usmerjanje stanovanjske graditve. Na današnji seji so se zavzeli za postopno zviševanje stanairin, za normalno amortizacijo in za ustrezna sredstva za vzdrževanje hiš. Menili so, da s tako nizkimi stanarinami podpiramo ljudi z višjimi osebnimi dohodki, ki imajo večinoma dobra stanovanja, medtem ko je še vedno mnogo takih z nizkimi osebnimi dohodki brez stanovanj. Več pozornosti bo treba posvetiti upravljanju s sredstvi, ki se zbirajo za stanovanja. Nad temi naj bi imela roko samoupravna stanovanjska skupnost, ne pa morda banka ali kdo drug. Pri usmerjanju tega denarja pa bi morali spremeniti odnos do graditve najemnih stanovanj, ki so jih doslej preveč zapostavljali. Treba je upoštevati, da je kar dve tretjini piro-silcev za stanovanja takih, ki imajo podpovprečne osebne dohodke. L. STRUŽNIK LEPO JE NA JEZERSKEM — Planšarsko jezero je dokaj priljubljena izletniška točka. Kranjčanov in Korošcev, radi pa se tja zapeljejo tudi Ljubljančani. Foto: M. Kregar Gostje iz BiH Za praznik borca bodo Dolenjci sprejeli sorodnike borcev, ki so lani padli v spopadih z ustaškimi teroristi NOVO MESTO, 29. jun. — V novo mesto bodo 3. in 4. julija prišli otroci in ožji sorodniki borcev, ki so padli v spopadih s pripadniki ustaške teroristične skupine, ki je lana junija vdrla na naše ozemlje in bila likvidirana. Gostje iz Prožora, Lištice, Duvna, Ljuboškog in Donjega Vakufa bodo prišli na Dolenjsko na povabilo doma JLA iz Novega mesta, novomeške garnizije, novomeških delavnih in družbenopolitičnih organizacij. Obisk je posvečen 4. juliju, dnevu borca in vsem padlim, ki so darovali svoja življenja v spopadu s teroristi. S tem se bodo prebivalci Dolenjske spomnili junaških likov vseh tistih pripadnikov teritorialnih enot, milice in JLA, ki so z življenji plačali pridobitve narodnoosvobodilnega boja, ki so bile ogrožene. Gostje iz Hercegovine bodo prišli v Novo mesto že v ponedeljek zvečer; prvi dan obiska, to je v sredo, bodo obiskali novomeško tekstilno tovarno Novoteks ter se tam srečali z delavci, nato bodo I gostje I osnovi učencev na novomeški osnovni šoli Grm, popoldne pa bodo še obiskali partizanske bolnišnice v partizanskem Rogu. Drugi dan obiska bodo gost. je vojakov in oficirjev novomeške garnizije, saj bodo dan preživeli v vojašnici »Milan Majcen«, kjer jim bodo vojaki pripravili prisrčen sprejem. Priredili jim bodo kulturni program, razkazali jim bodo orožje in jih seznanili z življenjem vojakov. Poseben pripravljalni odbor, ki skrbi za sprejem in dobro počutje gostov, je dobil polno materialno in moralno podporo pri novomeških delovnih organizacijah in vseh ljudeh na Dolenjskem, ki čutijo iskrene simpatije do otrok in svojcev padlih, ki so junaško žrtvovali svoja mlada življenja. SLAVKO DOKL dobra knjiga najboljši prijatelj Obisk na Sežanskem SEŽANA, 29. jun. — Ta teden so obiskali osnovne organizacije ZK v Divači, Sežani, Dutovljah in na Komnu predstavniki nekaterih sekcij KPI s Tržaškega. Na sestankih so italijanski komunisti seznanili organizacije ZK s političnimi razmerami v Italiji. Največ so govorili o zadnjih volitvah v deželi Furlani j i-Julijski krajini. Dogovorili so se za ponovno srečanje jeseni na Tržaškem. I. S. Tuji študentje so razstavljali LJUBLJANA, 29. jun. — V dneh od 27. do 29. junija je hila v mali dvorani študentskega naselja razstava, ki jo je priredilo Združenje orientalskega prijateljstva (Orienta! Friendship Association). študentje iz devetih afriških držav so razstavljali predvsem izdelke domače obrti, vsakega obiskovalca pa so pogostili s čajem. Zadnji dan razstave so priredili tudi kulturni večer. M. K. treje naprej Politična ocena družbeno ekonomskega položaja v novomeški občini - Integracijski procesi se ne premaknejo NOVO MESTO, 29. jun. — Občinska konferenca ZK v Novem mestu je danes razpravljala o politični oceni družbenoekonomskega položaja gospodarskih gibanj v prvih treh mesecih letošnjega leta v novomeški občini ter obravnavala predkongresno dejavnost občinske konference zveze komunistov. Razen tega so namesto sekretarja Franca šali j a, ki je prevzel politično funkcijo v sekretariatu CK ZKS, na njegovo mesto izvolili dosedanjega namestnika sekretarja, Janeza Slapnika. Udeležba na tej konferenci je bila slabša, pa tudi razprave niso. opozorile na pereče probleme, ki jih tudi v novomeški. občini ne manjka. Pogrešali smo več konkretnosti, kajti od načelnih razprav, v tem sicer razgibanem družbenem trenutku ni pričakovati kakšnih večjih koristi. Govor je bil spet o integracijskih procesih, ki se skoraj ne premaknejo nikamor, težki kadrovski politiki, ki hromi sicer dobro zamišljene razvojne načrte o uresničevanju ustavnih dopolnil v praksi, aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in še drugih vprašanjih, če bi se konferenca recimo lotila samo enega vprašanja, analizirala naj bi stanje v strokovnem šolstvu, v dolenjski metropoli, bi bil efekt dosti večji, kot je dejansko bil. Med sklepi občinske konference je zaslediti, da mora ZK svojo aktivnost usmeriti k uresničevanju ustavnih dopolnil. Z uveljavljamo eim ustavnih dopolnil in z ustanavljanjem TOZD naj ZK sodeluje pri preoblikovanju celotnega sistema družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov. Zato mora uveljavljati zahtevo po doslednejši preobrazbi doseda- Zbiranje za dom v Kumrovcu PTUJ, 29. juti. — Na pobudo predsedništva občinskega sveta ZSS so v vseh osnovnih organizacijah sindikata začeli z akcijo zbiranja prispevkov za postavitev spominskega doma borcev NOV in mladine v Kumrovcu. Večinoma povsod so na sestankih člani sklenili, da bodo prispevali 1,5% od svojega enomesečnega čistega OD. Akcijo zbiranja prispevkov so izvedli tudi člani ZZB NOV in ZRVS, kjer je vsak član prispeval najmanj 10 din. Prav tako se je nedavno vključila mladina in pionirji. F. F. Dežurne službe Kinematografi Obvestila Predavanja Kinematografi SPORED ZA SOBOTO KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. vestern PRIHAJA SABATA ... PO TEBI JE, ob 16., 16. in 20. uri. V gl. vi.: Lee Van Cleef. Premiera Špan.-angl. barv. vestema VTVA PANCHO VTLLA, ob 22. uri. KINO STORŽIČ — KRANJ: žpan. barv, film ZVEZDA VARIETEJA, ob 16., 18. in 20. uri. V gl. vi.: Šarita Montiel. KINO TRŽIČ: amer. barv. pust. film RDEČI GUSAR, ob 16 .uri. KINO DOM — KAMNIK: franc. barv. pust. film VARUJ SE PRIJATELJEV, ob 16., 18. in 20. uri. KINO RADIO — JESENICE: danski barv. W film ŠOLA ZA ŽENINE, ob 17. in 19 uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. film PORTRET NIMFOMANKE, ob 18. in 20. uri. KINO DOVJE — MOJSTRANA: franc. barv. film VSTOPNICA ZA PEKEL. KINO DELAVSKI DOM — JAVORNIK: amer. barv. film NED KELLY, ob 19.30. KINO KRANJSKA GORA: . ital. barv. ‘film ŠKRLJ SE KINO RADOVLJICA: ital. barv. kr im. film STRELE STRUPENEGA PAJKA, ob 18. uri. Ital. barv. vestem ZLEGA MOŽA REKA, ob 20. uri. KINO DELAVSKI DOM — TRBOVLJE: amer. barv. CS film VELIKI JAKE, ob 18. in 20. uri. KINO SVOBODA — TRBOVLJE II: MOJ REVOLVER, MOJA PRAVI. CA, ob 17 in 19. uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ, ob 17.30 in 20. uri. KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. barv. film AVTO SMRTI, ob 18. in 20. uri. KINO DELAVSKI DOM — ZAGORJE OB SAVI: franc. barv. CS vestem VRV IN OOLT, ob 18. uri. Franc, barv. W film — drama UMRETI OD LJUBEZNI, ob 20 uri. KINO SVOBODA — IZLAKE: amer. barv. krim film MESTO NASILJA, ob 10.30. KINO DOM JLA — NOVO MESTO: amer. film NEKOČ JE ŽIVEL MALOPRIDNEŽ, ob 18. in 20. uri. DISCO POLJANE Danes bo od 19.30 do 23. ure odprt disco klub. Izžrebali bomo tudi tr: vstopnice za nastop YU grupe iz Beograda, ki bo nastopila naslednji teden. Vstopnina 8 din. V nedeljo disco klub ne bo odprt. VABLJENI! lo nizkih cenah, - kot novosti za poletje pa klimatiziran in čiščen zrak ter nov elektronski light show. Odprt je vsak dan razen ponedeljka, danes pa vas vabimo od 20. do 1. ure, vstopnina je 10 din. Mlajši od 18. leta nimajo vstopa! Dežurni zdravnii Uspeh na lovrenški osemletki LOVRENC NA POHORJU, 29. jun. — Ob koncu letošnje, ga šolskega leta je uspešno zaključilo šolanje na osnovni šoli v Lovrencu na Pohorju od 449 kaj 407 otrok. To znaša kar 92,9 odst. pozitivnih. Letošnji uspeh je precej boljši od uspeha prejšnjih let. ki se je sukal okrog 82 odst. Prosvetni delavci so se namreč izredno trudili in vzpodbujali tudi slabše učence, da so izdelali. Veliko so pomagali tudi stiki s starši. Največ nezadostnih ocen je bilo v petem in šestem razredu in to pri matematiki, tujem Jeziku in zemljepisu. I. P. 11.45 Glasba; 13.00 Underground feljton & eksperimentalna glasba; 14.30 Glasba. RADIO TRBOVLJE Sobota, 30. 6. 16.00 Napoved programa; 16.05 Aktualnosti tedna; 16.20 Narodnozabavna glasba; 16.30 Reklame in obvestila; 16.50 Prodajalna plošč — Delavski dom Trbovlje; 17.00 Radijska igra (amaterska gledališča); 17.10—17.30 Radi ste jih poslušali. Nedelja, 1. 7. 11.00. Napoved programa; 11.05 Pevci in glasbeniki-amaterji; 11.20 Lokalna kronika; 1-1.40 Vi izbirate — mi predvajamo; 12.00 Nedeljski razgovor; 12.10 Reklame in obvestila; 12.25 Vrtnarjevi napotki; 12.30 Čestitke poslušalcev. V soboto in nedeljo bo nočna dežurna služba od 20 .do 6. ure. Zagorje: v ambulanti 2 — bivši zdravstveni dom: 1. 7. dr. Tone Golob, 2. 7. dr. Metoda Drnovšek, tel.: 811-110. Hrastnik: v ambulanti 1 — zdravstveni dom: 1. in 2. 7. dr. Tomo Vukomanovič, tel.: 814-740. Trbovlje: v ambulanti 3 in 4 — 1. junija 4: i. in 2. 7. dr. Jože Golobič, tel.: 821-183. Sobotne dežum^ v zobozdravstvu od 7. do 19. ure. Trbovlje: zobna' amlb. I, dr. Mar. jan Pičini. Hrastnik: zobna otr. amb. I, dr. Marija Bartolo. Zagorje: zobna šol. amb. 33, dr. Terezija Štruc-Hemaus. ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 25 ELEKTRIČNI AVTODROM in OTROŠKI VRTILJAK na ploščadi pred Halo Tivoli sta odprta vsak dan, ne glede na vreme, od 8. do 22. ure, TIVOLI GOLF tik ob cesti od Celovške ceste do Hale Tivoli na levi pa vsak dan, če je lepo vreme! ZLATI KLUB je danes zadnjič odprt in sicer od 8. do 10. ženske, nato pa je do 12. ure na voljo moškim. Zaprt bo dva meseca. sezona pa se bo pričela 3. septembra. O urniku, cenah, ugodnostih za redne obiskovalce boste lahko vsak dan od 20., avgusta dalje brali v tej rubriki! Vsem dosedanjim obiskovalcem se zahva-i ju jemo in jih vabimo jeseni, 3. septembra! stopoteka Vabimo vas v vodilni slovenski disco klub, ki je ob Hali Tivol in ga odlikuje dobra glasba, orezplačna garderoba, bife po ze- Obvestilo čebelarjem Gozdne opazovalnice javljajo: Kamnik pod Krimom: 22. do 27.: —1,00 kg, deževno in hladno. Gorenje (Kočevje): 22. do 24.: — 1,10 kg, deževnq. škrlovica: 23. do 25.: — 0,60 kg, slabo vreme. Miklarji: 22.: + 0,10 kg, 23. do 25. : —0,50 kg, 26. in 27.: +0,80 kg na travniku in lipi, vreme se je zboljšalo. Dol ob Kolpi: 18. do 19.: — 0,10 kg, 20. do 22.: + 0,30 kg. 23. do 26.: tehtnica izravnana. Predgriže: 22. do 24.: — 0,20 kg. Podkraj-Hrušica: 22. do 26.: — 1,00 kg, padavine s plohami. Ravbarkomanda: 22. do 26. : — 0,40 kg, 27.: + 0,20 kg, vreme se je zboljšalo, pričakovati je boljše medenje. Rijavci (Trnovo p. Gorici): 20. do 23.: —2,40 kg, 23. do 25.: + 1,10 kg na travniku. Nova Štifta (Gor. grad): 20. do 25.: —0,50 kg, deževje prekinilo medenje. Lenart (Gor. grad): 23. do 26.: — 1,10 kg, 27. in 28.: + 1,00 kg, tu in tam se vidijo mastne kapljice pod ho-lami. Zreče: 21. do 25.: —1,60 kg, 26. in 27.: + 2,80 kg na smreki. Hoško Pohorje: 22. do 25. tehtnica izravnana; ohladitev, roje moram krmiti. Lovrenc na Pohorju: 22. do 26.: — 0,65 kg, dež; 27. : + 0,30 kg na travniku. Fala: 21. do 25.: — 0,50 kg* dež; 26 m 27.: + 0,90 kg na kostanju in -ipi; obeta se dober $onos. Remšnik: 22. do 25.: —0,80 kg, dež; 27.: + 0,40 kg. Medex in ZCDS ***» -i JANEZ SLAPNIK njih odnosov in take odnose, ki bodo temeljili na . samoupravni volji delavcev — ne le formalno, marveč v vsakodnevnem potrjevanju njegovih interesov v združenem delu v celotnem procesu družbene reprodukcije. S. DOKL Poročilo protifitof-torne službe Novo sporočilo o pojavu krompirjeve plesni ali fitoftore smo prejeli iz občine Kranj. Pridelovalcem krompirja svetujemo, da takoj poškropijo površine s krompirjem. Za enkratno škropljenje enega hektarja potrebujemo enega naslednjih fungicidov: »antracol« — 1,5—2 kg; »bakreno apno — 12 kg; »bakreno apno 50« — 6 kg; »bakreno apno super« — 3—3,5 kg; »brestan 60« — 400—600 gramov; »cuprablau N« — 4—6 kg; »cuprablau Z« — 3—4 kg; »di-thane M-45« — 2,5—3 kg. Kmetijski inštitut Slovenije Logatec: sprejeti predlogi Občinska skupščina ponovno imenovala P. Smrtnika za ravnatelja LOGATEC, 29. jun. — Na seji občinske skupščine Logatec so potrdili predlog okrožnega sodišča v Ljubljanii, da se za novega predsednika občinskega sodišča na Vrhniki imenuje Vladimira Macarola, dosedanjega sodnika občinskega sodišča na Vrhniki. Za novega sodnika občinskega sodišča na Vrhniki so imenovali dosedanjega sodniškega pripravnika občinskega sodišča na Vrhniki. Antona Pluta. Pavla Smrtnika pa so ponovno imenovali za ravnatelja osrednje osnovne šole Dolenji Logatec. Ker se tudi na ponovni razpis za ravnatelja osnovne šole Gor. Logatec ni nihče prijavil, so na včerajšnji seji potrdili predlog delovne skupnosti šole, naj bo Viktor šena še naprej v. d. ravnatelja. Potrdili so tudi predlog, da se za medobčinskega inšpektorja za’ kmetijstvo, živinorejo in ribištvo imenuje Ludvik Volk, ki ga je predlagala i občinska skupščina Vrhnika. Dosedanjega načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe Maksa Adamiča so imenovali za načelnika oddelka za notranje zadeve, Tilko Truden pa za načelnika oddelka za občo, upravo in družbene službe. R. R. popularni informativni tednik Denarja več kot so upali V Hrastniku s samoprispevkom za šola in bazen zelo uspešni HRASTNIK, 29. jun. — V Hrastniku’ so letos zbrali že 698.000 din samoprispevka občanov in 714.000 din prispevkov delovnih kolektivov za sofinanciranje gradnje novih šol in pokritega kopališča. Vendar novih 12 učilnic ne bodo odprli ob občinskem prazniku, 3. julija, kot je bilo prvotno predvideno. Odprli jih bodo jeseni ob začetku novega šolskega leta. Prav tako so že začeli pripravljalna dela za graditev pokritega kopališča. Od 1. januarja do 20. junija so zbrali 10 odstotkov več denarja s samoprispevkom, kot so načrtovali. Prispevki delovnih kolektivov pa so bili nekoliko manjši od predvidenih. Ne glede na to pa v Hrastniku računajo, da bodo letos zbrali predvidenih 2.834.000 djp.. Dosedanji Stroški graditve novih učilnic pri osemletki heroja Rajka znašajo nekaj nad 5 milijonov din, kar predstavlja 73 odstotkov celotne investicijske vsote. M. V. Zagorje: razprava o ustavi Začetek javne obravnave 5. julija — Septembra analiza predlogov ZAGORJE, 29. jun. — Občinska skupščina je včeraj potrdila dogovor o organizaciji javne razprave o osnutku nove zvezne ustave na območju zagorske občine tako, kot so predlagale družbenopolitične organizacije. Z javno razpravo bodo v občini začeli 5. julija, ko se bo sestal zbor družbenopolitičnih in delovnih organizacij, Statutarnega jedra in krajevnih skupnosti. V prvi polovici julija bo .tudi poseben razgovor o tistih določilih nove ustave, ki obravnavajo komunalni sistem. Na pogovoru bo sodeloval tudi Zdravko Krvina. V juliju in avgustu pa bo tekla javna' razprava po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, ki jih bodo vodili koordinacijski odbori ob sodelovanju organizacij ZK in SZDL. V septembru bodo v zagorski občini napravili analizo predlogov in pripomb na osnutek zvezne ustave, sestal pa se bo tudi družbenopolitični zbor v občini. PAVLE BURKELJC PIVKA Pohod mladine Mladinci in vojaki iz radovljiške občine se bodo za dan borca podali po poteh Cankarjevega bataljona - Tradicija RADOVLJICA, 29. jun. — Za bližnji dan borca je prizadevna radovljiška mladinska organizacija znova pripravila dvodnevni pohod po poteh Cankarjevega bataljona, ki se ga bo udeležilo blizu sto mladincev in mladink iz ondotnih mladinskih aktivov ter kakih 40 vojakov iz Bohinjske Bele in Radovljice. 80 let gasilskega društva PIVKA, 29. jun. — člani prostovoljnega gasilskega društva iz Pivke bodo v soboto in nedeljo, 30. junija in 1. julija, proslavili 80-letnico ustanovitev društva. V soboto zvečer bo slavnostna seja društvenega odbora, v nedeljo popoldne ob 15. uri pa mimohod enot gasilcev, zborovanje in kulturni program. Gasilci bodo v sodelovanju z enotami civilne zaščite pripravili gasilsko vajo. V ne-' deljo zvečer bodo pri sporne niku padlih borcev pripravili še ognjemet. I. P. Pohod, ki bo letos že drugič zapored, dobiva vse bolj jasne tradicionalne okvire, za radovljiško občino pa postaja ena od osrednjih .prireditev obujanja in utrje-. vanja vrednot odmikajoče se revolucionarne preteklosti. Mladinci iz desetih radovljiških organizacij in 12 krajevnih skupnosti bodo skupaj s pripadniki JLA odšli Janez Slapnik — novi sekretar NOVO MESTO, 29. jun. — Na občinski konferenci Zveze komunistov v Novem mestu so danes za novega sekretarja občinskega komiteja zveze komunistov občine Novo mesto izvolili politologa, dosedanjega namestnika občinskega sekretarja, Janeza Slapnika; Dosedanji . sekretar Franc Šali je šel na drugo politično dolžnost, postal je namreč član sekretariata CK ZKS. S. D. Litija: uspešno šolanje Delavska univerza v Litiji bo izobraževanje še razširila LITIJA, 29. jun. — Letošnje šolsko leto zaključujejo te dni tudi na litijski Delavski univerzi. Osmi razred osnovne šole končuje 15 učencev, sedmega pa 12. Prvi letnik delovodske šole zaključuje 16 slušateljev, 1. in 2. letnik ekonomske srednje šole pa bo letos končalo 30 slušateljev in prvi letnik tehniške srednje šole strojne stroke 12 slušateljev. Na diplomo na srednji šoli se pripravlja 13 sluišateljic, študij na srednji tehnični šoli strojne stroke pa končuje 10 slušateljev. V šolskem letu so organizirali vrsto tečajev in seminarjev ter organizirali še poklicno kovinarsko šolo in šolo za voznike motornih vozil.. V novem šolskem leto bodo organizirali še dveletno administrativno šolo, višjo tehniško šolo strojne stroke (^matična šola Maribor), srednjo prometno šolo (matična šola Zagreb), poklicno krznarsko šolo in poklicno šolo za kmetovalce. Zanimiva ije šola za specializirane delavce, ki bo izobraževala poklice globinskih vrtalcev, izdelovalcev vijakov, kamnosekov, apneničarjev in druge. V tej šoli se bodo lahko izobraževali učenci, ki imajo uspešno končanih vsaj' šest razredov osnovne šole. M. DJUKIČ na pot v torek 3. julija ob 15. uri iz Gorij, kjer bo za to priložnost pripravili pestro kulturno prireditev. Ude-deležence, ki bodo razporejeni v tri čete, bo pot vodila skozi Pokljuško luknjo na Kranjsko planino in Javornik, kjer bodo ob tabornem ognju zapeli, zaigrali in zaplesali ter' prisluhnili recitacijam ter pripovedim nekdanjega borca Vinka Repeta z Gorij. V sredo, 4. julija bodo krenili proti Lipanci, Goreljku, se ustavili ob spomenikih, nadaljevali pot na Belsko tednflc s stripi ZABAVNI TEDNIK S STRIPI TV oddaja MURSKA SOBOTA. 29. Jun. — Ob 5-letnici sindikalnega pevskega zbora »Štefan Kovač«-, ki je imel pred kratkim slavnostni koncert, bo ekipa ljubljanske RTV posnela polurno oddajo. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo vezni tekst za oddajo prebrali v domačem, prekmurskem dialektu. Nagrade za planino, kjer jim bodo vojaki iz Bohinjske Bele prikazali »pravo« partizansko zasedo, zatem pa se preko Slamnikov spustili v vojašnico »Andreja Žvana-Borisa« v Bohinjski Beli, kjer jih bo čakalo vojaško kosilo, mladinsko vojaška prireditev ter športna srečanja. Potem se bodo do Lesc pripeljali, od tam pa s treh strani naskočili šobec, kjer se bodo za konec udeležili piknika, ki ga prireja turistično društvo Lesce. B. DOLNIČAR Vabljivo v Zasavju TRBOVLJE, 29. jun. — Zadnji sončni dnevi so privabili v zasavske planinske domove in kopališča precej izletnikov in turistov, še več pa jih pričakujejo v soboto in nedeljo. Izletniki so razen nad soncem navdušeni tudi nad borovnicami, ki jih je letos več kot lani, pa še debelejše so. Manj sreče pa imajo nabiralci gob, saj je jurčkov zelo malo in se morajo zadovoljiti z lisičkami. Promet po cestah do planiških domov, ki so letos bolje vzdrževane kot doslej pa ponekod še ovira kamenje, ki ga je naneslo zadnje deževje. M. V. praznik Pet najzaslužnejših bo dobilo nagrade radovljiške občine RADOVLJICA, 29. Jun. — Ob letošnjem občinskem prazniku bodo v Radovljici podelili občinska priznanja petim posameznikom, ki imajo največje zasluge za razvoj gospodarstva in družbeno-po-litične dejavnosti. Razen tega bodo podelili tri javna priznanja delovnim organizacijam. Na zadnji seji občinske skupščine so sklenili, da bodo občinska priznanja dobili Lenart Petrač iz Lesc, Anton Kobentar iz Radovljice, Franc Fister iz Bohinjske Bistrice, Valentin Marinko iz Lesc in Rudi Finžgar iz Nove vasi. Javna priznanja za gospodarske uspehe pa bodo dobili Almira iz Radovljice, Plamen iz Krope in LIP z Bleda. Dogovorili so se tudi, da bodo odlok o priznanjih občine nekoliko spremenili. Ta priznanja naj bi podeljevali le posameznikom, kolektivom pa drugačna in ob drugih priložnostih. Natančneje bodo določili tudi merila za podeljevanje priznanj. LADO STRUŽNIK asavja Prireditve ob praznovanju rudarjev, prazniku hrastni* ške občine in dnevu borca - Najprej nastop športnikov TRBOVLJE, 29. junija — V zasavskih občinah bodo te dni stekle prireditve v počastitev letošnjega praznika rudarjev, občinskega praznika hrastniške občine in dneva borcev. V hrastniški občini začenjajo jutri s športnimi tekmovanji, v torek, na dan občinskega praznika, pa bo dopoldne pred delavskim domom koncert godb na pihala Svobode 1 in Svobode 2, nato pa se bo sestala na slavnostni seji . občinska skupščina. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja. V osnovni šoli narodnega heroja Rajka bodo v torek odprli razstavo zveze organizacij za tehnično kulturo otočane Hrastnik. Osrednja rudarska proslava ob dnevu rudarjev bo v Hrastniku v ponedeljek popoldne. Osrednja prireditev za revirske občine ob dnevu borca bo v sredo dopoldne na planinski postojanki Kal. Tu bo srečanje revirskih borcev in revirskih mladinskih pehotnih enot, hkrati pa tudi proslava v počastitev 25. obletnice delovanja planinskega drštva Hrastnik in 80-'.et-niče planinske zveze Slovenije. V torek 3. julija bo v Zagorju slovesnost pred novo vzgojno varstveno ustanovo. Na zgradbi bodo odkrili prestavljeno spominsko ploščo ustreljenim talcem, vari s tv eno ustanovo pa bodo poimenovali po narodnem heroju Zorki Ragancin-Ruški. V Litiji bo osrednja občinska proslava ob dnevu borca v vasi Velika Stanga. Tu bodo odkrili spomenik padlim borcem NOV. V Veliko štango bodo prišli tudi mladi iz litijske občine, ki bodo sodelovali na pohodu mladine po partizanskih poteh. PAVLE BURKELJC Zvedeli smo Obnova ceste • KRANJ — Delavci cestnega podjetja Kranj bodo temeljito obnovili cesto Kranj —Brnik na odseku od Prim-skovega do odcepa za Šenčur, ki je sedaj preozka in nima ravnega cestišča. Najprej so začeli graditi obvozno cesto, na katero bodo preusmerili promet zaradi obnove glavne ceste. L. S. Nov gasilski avto • VOGLJE — Prostovoljno gasilsko društvo je dobilo nov gasilski avto. Največ denarja zanj so prispevali vaščani, nekaj pa so dobili od zavarovalnice Sava. V zadnjih letih so vogljanski gasilci kupili tudi novo motorno črpalko in drugo opremo ter zgradili protipožarne bazene in obnovili gasilski dom. L. S. V nedeljo komemoracija • ŽIROVNICA — Pri obnovljenem spominskem obeležju talcev v Mostah bo v nedeljo ob 9. uri komemoracija, ki jo pripravlja krajevni odbor ZZB NOV Žirovni-ca-Breznica v počastitev krajevnega praznika. Nastopili bodo mladinski pevski zbor in recitatorji osnovne šole na Selu, ki bodo tako poča- stili, spomin na 29 ustreljenih talcev. B. B. Gostje v Zaki • BLED — Računajo, da bo junija v avtocampu Zaka pri Bledu prenočilo 7.000 gostov. Vsak dan kampira okrog 400 gostov, med njimi pa je največ Nizozemcev Največ gostov pričakujejo v drugi polovici julija. B. B. Lepša cesta skozi Vrbo • JESENICE — Pred dnevi so začeli delavci »Kovinarja« urejati oesto skozi rojstni kraj Franceta Prešerna — Vrbo. Od Vrbe do glavne ceste Ljubljana—Jesenice bodo zgradili tako široko cesto, da bodo lahko ob njej parkirali tudi avtobusi. Pri asfaltiranju bodo sodelovali tudi de lavci krajskega cestnega podjetja. B. B. Lovska zabava • HRASTNIK — Hrast-niška lovska družina prireja v nedeljo, 1. julija ob 8. uri na planinski postojanki Kal streljanje na glinaste golobe, tarčo srnjaka In bežečega merjasca. Tekmovanje lovcev bo v okviru zasavske lovske zveze in za tekmovanje lovske družine. Zatem pa bodo hrastniški lovci pripravili tradicionalno lovsko veselico Zaprta cesta • TRBOVLJE — Zaradi gradnje nove telovadnice pri novi osemletki v Trbovljah so zaprli za promet cesto mimo občine proti pokopališču. P. B. Bogenšperk menja gospodarja • LITIJA — Valvasorjev grad Bogenšperk bo v torek dobil novega gospodarja. Z gradom bo poslej gospodarilo litijsko stanovanjsko komunalno podjetje, če bo tako odločila skupščina. . P. B. Rok je 10. september LJUBLJANA, 29. jun. — Do srede septembra letos bodo Ljubljančani v javni razpravi lahko povedali svoje mnenje o tezah odloka za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v Ljubljani in o družbenem dogovoru o upravljanju s sredstvi .za kreditiranje graditve stanovanj. Rok za pripombe na teze Je 10. september, svoje mnenje in pripombe na družbeni dogovor pa bodo zainteresirani lahko dajali do 15. septembra. V. S. Sobota, Jo. Janija 1973 DNEVNE NOVICE DELO ir stran S Zgled in spodbuda za še širše sodelovanje Začetek proizvodnje v tovarni titanovega dioksida v Celju — Skupna naložba celjske Cinkarne s soinvestitorji in berlinskega kombinata VVB - Avtomatika CELJE, 29. jun. — Slovesne otvoritve sodobne tovarne za proizvodnjo titanovega dioksida v Celju so se med drugimi udeležili tudi podpredsednik vlade NDR Manfred Flegel, državni sekretar Karl Kaiser, pomočnik ministra za finance Herta Koe-nig, veleposlanik NDR v SFRJ Karl Kormes, generalni direktor kombinata VVB Manfred Biele, podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša, član ZIS Imer Pulja, naš veleposlanik v NDR Nikola Miličevič, predsednik slovenskega IS Andrej Marinc, podpredsednik Rudi Čačinovič, predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Anton Bole in drugi. V Lescah bo zrasla tovarna Veriga in Iskra-Otoče ustanavljata delovno organizacijo LESCE, 29. jun. — Tovarni Veriga in Iskra Otoče bosta ustanovili novo defovno organizacijo. Nova tovarna bo zgrajena poleg Verige, organizacijsko pa bo povezana z Iskro. Proizvodni program termostatov in druge regulacijske tehnike bodo prevzeli od Iskre. Za Verigo bo nova dejavnost koristna, ker sedanjega proizvodnega programa ne more povečevati. Predvidevajo, da bo delo steklo prihodnje leto, L. S. Generalni direktor Girifcar- | ne inž. Franjo Klinger je med drugim navedel najrazličnejše podatke o novem objektu. Celotna investicija, pri financiranju katere je Cinkarna s soinvestitorji udele- I žena z 51 %, kombinat VVB Lacke unu Farben pa z 49 %, je veljala 531,4 milijona dinarjev, od tega je bilo potrebno 502,9 milijona dinarjev za osnovna sredstva. Po- lovico letne proizvodnje titanovega dioksida (25.000 ton) bodo po pogodbi izvozili. Zaposlenih bo le 200 delavcev, ki bodo ustvarili letno 250 md-. lijonov ' dinarjev dohodka. Franjo Klinger je pouda- ril izreden gospodarski pomen te investicije tako za celjsko Cinkamo kot za našo državo in NDR. S proizvodnjo v celjski tovarni bo namreč odpadla potreba po uvozu titanovega dioksida, delno pa tudi v NDR. Skupno vlaganje v ta objekt je prvi primer, tako obsežnega sodelovanja gospodarstev dveh socialističnih držav in vodo lahko zgled in spodbu. za nadaljnje širše sodelovanje. FRANJO KRIVEC Prazni načrti, če ni denarja Analiza gospodarskih gibanj na Hrvaškem kaže, da gre za nekatere težnje, ki odstopajo od razvojne politike ZAGREB, 29. jun. — Analiza gospodarskih gibanj v letošnjih prvih petilT mesecih na Hrvaškem kaže, da gre za nekatere težnje, ki odstopajo od razvojne politike, določene z resolucijo o temeljih družbenoekonomske politike za to leto, — je rečeno v informaciji republiškega zavoda za planiranja, o kateri so razpravljali na današnji seji hrvaške vlade. Nova knjiga o Titu V Italiji bo izšla v zadnjem času že druga knjiga o Titu REKA, 29. jun. (Tanjug) — Založnik Sciascia iz Caltanissette je izdal 140 strani obsegajočo knjigo z naslovom - »Tito od kmeta do voditelja tretjega sveta«, ki jo je napisal časnikar in književnik italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji Giacomo Scotti z Reke. To je že druga knjiga o Titu, ki je zadnji čas izšla v Italiji. Konec lanskega leta je bila v Rimu objavljena knjiga istega avtorja z naslovom »Tito — človek, ki je Stalinu rekel ne«. Značilno je, da se je proizvodnja povečala komaj za 3,6 odstotka, cene za 17,8 odst., življenjski stroški pa za 20,2 odstotka. Vse seveda nd slabo, so ugotovili na današnji seji vlade ter med dobrim opozorili predvsem na urejevanje finančnih razmer v gospodarstvu ter na novo, bolj od- govorno obnašanje na tem področju. Potem ko so menili, da se je treba* predvsem ogibati potencialnim izvirom nestabilnosti, ki bi se lahko pojavili pod geslom oživljanja gospodarskih aktivnosti za vsako ceno, so na sejd opozorili, da je nevarno in poenostavljeno gledanje, da ba morali ukini- ti zakon o' zagotovitvi trajnih obrabnih sredstev. Menili so, da bi bilo potrebno ta zakon samo modificirati,-da bi. ga uskladili z možnostmi gospodarstva, ob tem pa tudi vztrajali, 'da mora biti vsaka aktivnost zasnovana tako, da se pokrije z realnimi Izviri sredstev. MARJAN KUNEJ Bič toče seka Neurje v Pomurju — Okrog Ormoža in Ljutomera prizadeti vinogradi— Telefonske zveze z Lendavo pretrgane LJUTOMER, 29. jun. — Hudo neurje, ki je divjalo danes popoldne nad Pomurjem, je sprožilo v okolici Ormoža in Ljutomera plaz toče, ki je bila ponekod debelejša kot jajce. Najhuje je bilo v Ljutomeru, kjer so doživeli dva naleta toče, zaradi hudega naliva pa so bili nekateri predeli mesta tudi petnajst centimetrov pod vodo. Ujma je po prvih podatkih, ki smo jih dobili v Ljutomeru in v Ormožu, najbolj prizadela znane vinogradne predele. Tako je toča pustošila v vinogradih na Železnih dverih, v Slammjaku in drugod v okolici Ljutomera, na ormoškem območju pa poročajo o veliki .škodi iz Zgornjega Cerovca, Temlarja, iz Ivanjkovec, z Vinskega vrha in iz nekaterih drugih krajev. Povsod so, kot smo zvedeli, pravočasno in z vsemi močmi obstreljevali hudour- Potni list - še isti dan Beograd: izdaja potnih listov poslej na ne oblake z raketami, vendar se akcija ni povsod obnesla. Kaže, da je po zaslugi raketne obrambe proti toči, ledeni bač prizanesel vinogradom na radgonskem in kapelskem področju, zato pa je toča bolj ošvrknila nekatere predele na Goričkem in ravnino vzdolž Mure, od koder poročajo o veliki škodi na polju. K sreči je skoraj povsod padala toča med nalivom, kar je ublažilo posledice. Med neurjem so zanetile strele tudi več požarov. Samo v eni ulici v Murski Soboti so tri zaporedne strele, od katerih je bila ena ognjena, treščile v hiše. škoda na objektih in instalacijah je precejšnja, po zaslugi hitrega posredovanja soboških gasilcev pa se ogenj ni razši-ri!. Hudo neurje ‘naj bi doživeli tudi v lendavski občini, vendar zaradi prekinjenih telefonskih zvez nismo dobili podrobnejših podatkov. BORO BOROVIC Ob setvi letos ne bo težav Zagotavljajo, da bo semen, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev dosti t , LJUBLJANA, 29. jun. — Ni bojazni, da bo letos primanjkovalo umetnih gnojil, semen, zaščitnih sredstev in drugega repromateriala, še ziasti, če kmetijske organizacije in kmetje ne bodo čakali do zadnjega in se bodo s potrebnim repromateria-lom oskrbeli pravočasno, je bilo rečeno na današnjem sestanku na gospodarski zbornici, ki ga je v sodelovanju z zborničnim svetom za kmetijstvo in živilsko industrijo ter kmetijskega inštituta Slovenije sklicala zadružna zveza. RAJKO OCEPEK Naše ladjevje se stara 280 plovnih enot s skupno 1.536.851 bruto registrskimi tonami REKA, 29. jim. (Tanjug) — Podatki združenja pomorskega ladjevja Jugoslavije opozarjajo na zastoj pri obnavljanju trgovske mornarice. Brez obnavljanja ni pomlajevanja, brez pomlajevanja pa ni uspešne konkurence na svetovnem trgu. Leta 1968 so bile ladje naše trgovske mornarice povprečno sitare 8 let, lani pa že 8,7 let. Ladjevje je v začetku letošnjega leta štelo 280. enot z 1,536.851 bruto registrskimi tonami. Manj kot 10 let je bilo starih 106 enot s 60,4% skupne tonaže. Nadaljnjih 30 % tonaže je uvrščenih v starostno skupino od 10 do 14 let. Najbolj vznemirljiv je podatek, da je kar 115 ladij, s 16,7% skupne tonaže starejših od 15 let. Večina teh. ladij je stara 20 let, 2,2 % pa 25 do 50 let. Ladjevje se stara, ker še zmerom nismo ustvarili možnosti, da bi ladje za našo zastavo zgradili v domačih ladjedelnicah. Trgovsko ladjevje se je obogatilo le z malo novimi ladjami, najsodobnejših, kakršne so kontejnerske in polkontejner-ske, pa skorajda sploh nimamo. Prav tako pogrešamo večje komercialne tankerje. Sindikalna delegacija iz Poljske LJUBLJANA, 29. jun. — V Sloveniji je na tridnevnem obisku 3-članska delegacija poljskega sindikata komunalnega gospodarstva. Z gosti iz Poljske so se danes pogovarjali v domu sindikatov Slovenije predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v storitvenih dejavnostih Slovenije Jože Vidic in njegovi sodelavci. Dopoldne so poljski gostje obiskali kolektiv stanovanjskega podjetja Dom v Ljubljani. D. R. Sprejemi in obiski Zvezni poslanci obiskali ljubljansko armadno območje LJUBLJANA, 29. jun. (Tanjug) — Skupina poslancev zvezne skup. ščine je danes obiskala več enot in ustanov ljubljanskega armadnega območja. Pod vodstvom načel, nika štaba armadnega območja generalmajorja . Avguština Jukiča, generalmajorja Jožeta Ožbolta in drugih visokih oficirjev so se se-* znanili z materialno in drugo dejavnostjo, še zlasti pa so se zanimali za vojaško urjenje, standard starešin in vojakov in izpopolnjevanje JLA z vojaki in civilisti z območja Slovenije. Finski veleposlanik v Sloveniji LJUBLJANA, 29. jun. — Podpredsednik republiške skupščine Stane Markič je danes sprejel norega veleposlanika Finske v naši državi Rista Hyvarinena in se z njim zadržal v krajšem pogovoru. Finskega veleposlanika je sprejela tudi podpredsednica republiS. kega izvršnega sveta dr. Aleksandra Komhauser in mu po razgovoru priredila kosilo v vili Podložnik. Veleposlanika Hyvarinena je sprejel tudi podpredsednik ■ mestne Skupščine Sergej Vošmjak. Med dvodnevnim uradnim bivanjem v naši republiki je finski veleposlanik' obiskal Krško in se pogovarjal s predsednikom občinske .skupščine Jožetom Radejem. postajah milice BEOGRAD, 29. jun. • (Tanjug) — Od ponedeljka, 2. julija, bodo lahko Beograjčani prosili za potne liste ali za podaljšanje starih pri organih postaje milice in ne več, tako kot doslej, pri mestnem sekretariatu za notranje zadeve. Potne dokumente za zasebna in turistična potovanja bodo izdali v petih dneh, za službena potovanja v enem dnevu, za izredno nujna potovanja pa še isti dan. Za tak ukrep pa so se odločili zaradi velikega števila prosilcev, saj vsak dan dobe po tisoč prošenj. Postaje LM bodo izdajale potne liste za zasebna in turistična potovanja, za službena in nujna pa še vedno beograjski SNZ. S. C. »i 1 Nikakor recept! ■r*” ‘V • ; Tl' ' Skupščina PZ za trgovino Ljubljana o izhodiščih za uveljavljanje novih odnosov med proizvodnjo in trgovino LJUBLJANA, 29. jun. — Uveljavljanje razvitejših samoupravnih odnosov med proizvodnjo in trgovino ho daljši proces, ki ho terjal zavzeta skupna prizadevanja za vsebinsko razvijanje že izoblikovanih medsebojnih odnosov in za pospešeno iskanje novih oblik njunega povezovanja in sodelovanja, ki bodo hkrati v prid proizvodnje, trgovine in potrošnikov. To je bila osrednja misel v današnji razpravi o izhodiščih za uveljavljanje novih odnosov med proizvodnjo in trgovino na zasedanju skupščine poslovnega združenja za trgovino Ljubljana; v njej so ocenili, da predložena izhodišča, ki jih je pripravilo poslovno združenje, dajejo osnovo, ne pa tudi recepte za hitrejše in intenzivnejše urejanje medsebojnih odnosov proizvodnje in trgovine v duhu ustavnih sprememb. »Premajhna povezanost, premajhen medsebojni vpliv in preveč cehovsko ločevanje skupnega interesa na parcialne interese proizvodnje in trgovine je marsikdaj bilo krivo, da je blago po nepotrebnem izgubljalo svojo tržno vrednost in da smo tako razvrednotili realno vrednost dela proizvajalca,« je dejal Viktor Valič, ki je menil, da bodo prav vprašanja skupnega proučevanja trga, prilagajanje proizvodnje potrebam in zahtevam tržišča, iskanje najracionalnejše poti blaga od proizvodnje do kupca in medsebojno pospeševanje razvoja tisti interesi, ki bodo v začetku bolj spodbujali medsebojno povezovanje in sodelovanje kot interes po delitvi dohodka, ustvarjenega v skupnem poslovanju. Prav na področju urejanja delitve je še najmanj že izoblikovanih rešitev in izkušenj, hkrati pa tudi največ odprtih vprašanj, ki jih bo mogoče razrešiti le s tvornim, skupnim prizadevanjem obeh zainteresiranih strani. Tu bo nove, najustreznejše rešitve lahko Izoblikovala le praksa medsebojnega povezovanja in sodelovanja. ZDRAVKO STEFANČIČ Razpisna komisija pri INDUSTRIJSKEM BIROJU podjetju za izgradnjo industrijskih objektov LJUBLJANA, Parmova 33 razpisuje po čl. 84 statuta podjetja delovno mesto DIREKTORJA (ni reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za to delovno mesto, izpolnjevati tudi posebne pogoje po čl. 84 statuta podjetja in sicer: — da imajo visokošolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri; — da so bili najmanj 5 let na odgovornih položajih v sorodnih delovnih organizacijah ali na drugih odgovornih delovnih mestih; — da obvladajo najmanj 1 svetovni jezik; — da niso bili obsojeni ali kaznovani za dejanja, našteta v 56. členu temeljnega zakona o podjetjih; — da jim opravljanje poslov direktorja v gospodarski organizaciji ni bilo prepovedano s sodno odločbo; — da niso v sodnem postopku; — da imajo moralno-pOlitične lastnosti. Ponudbe z osnovnimi osebnimi podatki m opisom dosedanjih zaposlitev ter overjenimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati predložiti osebno ali poslati v priporočenem pismu v zaprti ovojnici na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Rok prijave je 30 dni od objave v časopisu. Vlog brez dokazil razpisna komisija ne bo obravnavala. O izidu razpisa bomo kandidate pismeno obvestili v predpisanem roku. 6038 Priznanje inž. Bubnovu LJUBLJANA, 29. jun. — Akademija za urbanizem in regionalno planiranje ZRN je imenovala inženirja Sergeja Bubnova, direktorja GI-POS, za dopisnega člana akademije. Konzul ZRN v Zagrebu dr. Rudolf Schmidt je na slovesnosti v Ljubljani v kratkem nagovoru poudaril, da je akademija s tem imenovanjem izkazala priznanje inž. Bubnovu za njegovo strokovno posredovanje izkušenj nemškim kolegom s področja industrializacije gradenj v Jugoslaviji, posebno varne gradnje ter za poglabljanje sodelovanja med gradbenimi strokovnjaki v okviru mednarodne organizacije. S, C. Uspel simpozij končan 25 referatov na dvodnevnem simpoziju »Marksizem in dialektika« LJUBLJANA, 29. jun. — S popoldansko skupščino zveze filozofskih društev Jugoslavije, na kateri so izvolili nov koordinacijski odbor, se je na ljubljanski filozofski fakulteti končal dvodnevni simpozij »Marksizem in dialektika«, posvečen 90-letnici smrti Karla Marxa. Okoli 100 slušateljev iz vse Jugoslavije je obravnavalo 3 tematska področja, ki so bila: logična-metodološka tematika, marksizem kot tak in marksistični pretres sodobnih filozofskih nazorov. Oba sim-pozijška dneva je bilo na Sporedu 25 referatov. Splošna sodba je, da je simpozij uspel in da bi moral zaradi množine referatov trajati dlje, vendar pa so njegov čas omejila finančna sredstva. P. 2. Zoper šolnino Ustavno sodišče SRS je odločilo, da predpisovanje šolnine za osnovno šolanje odraslih ni v skladu z ustavo LJUBLJANA, 29. jun. — Ustavno sodišče SR Slovenije je odločilo, da drugi odstavek 33. člena zakona o osnovni šoli, ki določa, da prispevajo odrasli za svoje izobraževanje v osnovni šoli del potrebnih sredstev, ni v skladu z ustavo. Pobudo za obravnavo tega, če šolnina, ki jo odrasli plačujejo za osnovno šolo, je v skladu z ustavo, sta ustavnemu sodišču SRS lani dala uredništvo »Delavske enotnosti« in republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. Ustavno sodišče naj bi s tem v zvezi obravnavalo nekatere določbe zakona o osnovni šoli (33. člen) in pa zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje ter izobraževanja v SRS (40. člen). Po javni obravnavi je 1. junija letos pod predsedstvom predsednika Vladimira Krivica ustavno sodišče SR Slovenije odločilo: 1. ) Določba 2. odstavka 33. člena zakona o osnovni šoli in v skladu z ustavo SR Slovenije. 2. ) Postopek za oceno ustavnosti 40. člena zakona o Izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja se ustavi. V obrazložitvi sklepa je med drugim povedano, da oglašujte v dnevniku DELO občanom poleg obveznih prispevkov za izobraževanje ni dopustno predpisovati še posebnih šolnin kot njihov dodatni obvezni prispevek. U» tava namreč ne obravnava osnovnega izobraževanja odraslih kot posebne kategorije izobraževanja, ki bi jo bilo treba glede finančnih pogojev obravnavati drugače kot ostale zvrsti izobraževanja. Iz obrazložitve je razvidno, da' je bilo v SRS 1971. leta 28,5% vseh zaposlenih delavcev brez popolne osemletke. Posamezniki so za osemletko plačevali, letno šolnino tudi do 1.400 din. JANKO SVETINA Izmenjali so svoje izkušnje Končan 14-dnevni jugo-slovansko-afriški sindikalni seminar ZAGREB, 29. jun. (Tanjug) — Tu se je danes končal Ju-goslovansko-afriški sindikalni seminar, ki se ga je udeležilo 22 predstavnikov iz 19 sindikalnih organizacij afriških držav. Razen predavanj o družbenopolitičnem in družbenogospodarskem sistemu Jugoslavije, samoupravljanju ter vlogi in družbenem položaju ZSJ, so se na seminarju zvrstili tudi referati predstavnikov afriških sindikalnih organizacij o vlogi in dejavnosti njihovih sindikatov in o sodelovanju z neuvrščenimi državami. 03 KRKA KRKA tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Novo mesto SVET SKLADA KRKINIH NAGRAD NAGRADO KRKE ZA LETO 1974 za študente visokih šol SFRJ Namen nagrade KRKE je, da vzpodbuja študente k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu na področjih znanosti, ki pogojujejo nadaljnji razvoj farmacevtske in njej sorodne proizvodnje. A. TEME 1. Uporaba analognega računalnika pri ugotavljanju stabilnosti zdravil 2. Vrednotenje oralnih depo oblik zdravil s posku-I si »in vitro« 3. Uporaba in analitika domačega talka 4. Določanje' Teoloških lastnosti sodobnih mazilnih podlag 5. Uporabnost nekaterih mazilnih podlag Ph. Jug. III v farmacevtskih in kozmetičnih preparatih 6. Poskus in vjtro sinteze nekaterih sestavin virusa vakcini je 7. Spremembe pri mladih toksikomanih 8. Vpliv oubaina na sistolične intervale pri zdravih osebah 9. Vplivi sestavin termalnih voda na človeški organizem 10. Študij receptorjev za histamin v miokardu 11. Biokemija parazitov 12. Rentgenske bronhografske preiskave 13. Pomen povezave pri raziskavah v farmakoloških in kliničnih inštitutih univerze In farmacevtske industrije 14. Pridobivanje antibiotikov 15. Problematika uporabe antibiotikov (Zn-bacitra-cin, OTC, TC) z aspekta najnovejših znanstvenih dognanj 16. Sinteze novih heterocikličnih spojin 17. Uporaba povečevalnih 'metod v kemijski industriji 18. Kombinacija instrumentalnih in računalniških metod pri določanju kemijske strukture 19. Vrednotenje emulgatorskega principa v rastlinskih ekstraktih 20. Identifikacija farmacevtskih substanc s tenko-plastno kromatografijo 21. Določanje živilskih barvil, ki se uporabljajo v farmacevtiki 22. Obračun stroškov po stroškovnih mestih in nosilcih z uporabo računalnika srednje velikosti 23. Statistična analiza strukture delovnega časa 24. Organizacija sistema informacij za prodajne odločitve v podjetju 25. Metode merjenja uspešnosti ekonomske propagande 26. čiščenje industrijskih odpadnih voda 27. Geološke raziskave termalnih voda v Dolenjskih in Šmarjeških toplicah B. POGOJI Na razpis se lahko prijavijo študentje vseh visokih šoj v SFRJ. Naloge morajo biti tipkane in vezane. . V njih morajo biti navedeni viri in uporabljena literatura. Kandidati morajo poslati svoje naloge, Id so lahko tudi diplomske, v 3 izvodih, najkasneje do 30. marca 1974 na naslov: »KRKA«, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Novo mesto, Sklad Krkinih nagrad — 68000 Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 19. Materialni stroški bodo nagrajencem povrnjeni, če so nalogo izdelali posebej za razpis. Imena nagrajencev in naslovi nalog bodo javno objavljeni. Nagrajene naloge so last podjetja. Avtor ima pravico nalogo objaviti, mora pa obvezno navesti, da je bila nagrajena z nagrado KRKE. C. NAGRADE Višina nagrad: 1. nagrada — 2.500 Ndin 2. nagrada — 2.100 Ndin 3. nagrada — 1.700 Ndin Nenagrajene naloge lahko Svet Sklada Krkinih nagrad odkupi. Slavnostna podelitev nagrad bo v aprilu 1974. leta. Za podrobnejše informacije pišite na Svet Sklada Krkinih nagrad ali na Izobraževalni center KRKE. • . - 6043 Kmečki upori v slovstvu Razstava, v ponedeljek še mednarodni simpozij v Mariboru MARIBOR, 29. jun. — V veži visokošolske in študijske knjižnice v Mariboru so odprli razstavo »Kmečki upori v slovenskem slovstvu«. V ponedeljek, 2. julija, bo v Mariboru mednarodni kulturnozgodovinski simpozij o položaju kmeta in kmečkih uporih od 15. do 19. stoletja. Ta simpozij pomeni veliko priznanje znanstvenemu Mariboru. Razstava se vključuje v sklop proslav ob 400-letnici kmečkih uporov in to na takšnem področju, ki širšemu občinstvu v takem obsegu še ni bilo znano. Ravnatelj knjižnice prof. Bruno Hartman je ob otvoritvi dejal, da je knjižnica skupno s pokrajinskim muzejem hotela pokazati, kako si naše upore zajeli znanstveniki, pisatelji in pesniki in da je bila prva slovenska tiskana beseda beseda slovenskih upornikov, to je tiskan poziv na upor iz 16. stoletja. Skratka, vrednost razstave je tolikšna, da si jo je vredno ogledati, še bolje pa je, da si marsikatero delo preberemo in si tako vtisnemo v spomin klic upornih slovenskih kmetov, ki je imel svoj vrh ravno v narodnoosvobodilnem boju. JOŽE JERMAN Čimprej do novih kadrov Ljutomer: občinska skupščina predlaga strokovno šolanje LJUTOMER, 29. jun. V obširni razpravi o zaposlovanju in kadrovskih problemih v občini so na današnji seji skupščine v Ljutomeru ugotovili, da zaostajajo pri obsegu zaposlovanja novih moči za sprejetim družbenim dogovorom (letna stopnja 3 odstotke) ter da pomanjkanje strokovnih kadrov vse bolj hromi razvoj gospodarstva. V občini je, po besedah Pranja Sonaje, direktorja komunalnega zavoda za zaposlovanje, zaposlenih nad 3.600 ljudi, vendar gospodarske organizacije vse bolj pogrešajo moči s srednjo in predvsem višjo strokovno izobrazbo. i Po mnenju odbornikov in odgovornih ljudi skupščine občine Ljutomer zato ne bodo smeli oklevati z že sprejeto pobudo, da bi v občinskem središču odprli oddelek centra za strokovne poklice. Obstajata dva predloga: tak oddelek naj bd ustanovila domača gimnazija, ki ima dovolj prostorov, še več pa je bilo glasov, ki so se zavzemali za hitro proučitev te pobude s soboškimi strokovnimi šolami. Nič manjšega pomena ne pripisujejo tudi uresničitvi zamisli, da bi pri delavski univerzi v Ljutomeru odprli večerno strokovno šolo za že zaposlene delavce. To bi bila v sedanjih razmerah nedvomno najbolj učinkovita in najkrajša pot, da bi vsaj za silo ublažili stisko v de-' lovnih organizacijah, so dejali med drugim. BORO BOROVIC ŠTETJE PROMETA — Na številnih vpadnicah v Maribor opravljajo študentje za republiško skupnost za ceste obširno prometno akcijo. Na sliki: študentki Renata Ribič in Milena- Kos s fakultete za gradbeništvo in arhitekturo sta vprašali vsakega voznika, od kod in kam potuje ter kakšen je namen potovanja. Foto: B. Čerin lesna odločitev V Slov. Bistrici vabijo 20.000 občanov na referendum o podaljšanju samoprispevka za graditev in obnovo šol SLOVENSKA BISTRICA, 29. jun. — Nedeljski referendum, na„ katerem se bodo občani bistriške občine odločali za ponovno uvedbo samoprispevka, s katerim so že doslej pomagali pri graditvi in obnovi šol, je vsekakor resna odločitev. Prav zaradi tega so odgovorni v občini zastavili vse sile in z realnim prikazovanjem položaja na zborih volivcev obvestili vse, ki jim je kaj do lepšega jutrišnjega dne otrok, o nujnosti podaljšanja, kajti številne šolske zgradbe v bistriški občini, že dolgo ne ustrezajo najbolj „Let mrtve ptice" M. Sobota: začetek snemanja filma o se-zonstvu v Prekmurju MURSKA SOBOTA, 29. jun. — V Mursko Soboto je prispela filmska ekipa, ki jo vodi znani režiser Žika Pavlovič. Te dni bodo začeli s snemanjem domačega celovečernega filma »Let mrtve ptice«, za katerega je napisal scenarij prekmurski rojak Brankč šomen, glasbo pa domačin Aleksander Vlaj. Film bo prikazal življenje preprostega prekmurskega človeka in problem sezonstva v tem koncu naše domovine. »Matija Gubec" v Celju Gostovanje ljubljanske Opere in baleta SNG v celjskem mestnem parku CELJE, 29. jim. — V soboto ob 20. uri bosta v celjskem mestnem parku gostovala Opera in balet SNG iz Ljubljane s predstavo So-vinove opere Matija Gubec. V predstavi, ki so jo pripravili dirigent Ciril Cvetko, režiser Fran Žižek, scenograf Vladimir Rijavec in kostumografinja Alenka Bartlova, bo v naslovni vlogi pel Danilo Merlak, med solisti pa so tudi Rudolf Franci, Rajko Koritnik, Samo Smerkolj in drugi. Gostovanje je ob finančni podpori kulturne skupnosti pripravilo olepševalno in turistično društvo, posvečeno pa bo občinskemu prazniku in obletnici kmečkih uporov. DRAGO HRIBAR osnovnim merilom. Občani bodo lahko pričeli glasovati v nedeljo zjutraj ob petih, 113 volišč pa bo odprtih do 19. ure. Pravico glasovanja ima okoli 20.000 volivcev, kar je za tisoč več kot pri uvedbi prvega samoprispevka. številni mladinci bodo prvič stopili pred glasovalne skrinje, občinska mladinska organizacija pa se je temeljito pripravila na referendum. V vseh mladinskih aktivih so o samoprispevku razpravljali, povsod pa je bilo čutiti, da mladi v celoti podpirajo napore za podaljšanje. Mladinci so v velikem številu sodelovali v dosedanjih akcijah, v večini primerov pa so še obljubili, da bodo slovesno okrasili volišča. Na včerajšnjem zaključku prireditev mladosti je predsednik občinske skupščine Miro Kolenko, poudaril veliko vlogo mladega rodu v pripravah na izvedbo referendu ma, hkrati pa je pozval številne prisotne, da do nedelje še pospešijo svoje delovanje na terenu. V kolikor bi referendum uspel, bi občani v petih letih prispevali okoli 7 milijonov dinarjev, v celoti pa nameravajo vložiti v graditev šolskega prostora 20 milijonov. Dodatna sredstva bodo zagotovili s krediti in prispevkom, za katerega naj bi se samoupravno odločile delovne organizacije. DANILO UTENKAR Kobilje: sto let šole Proslavili jih bodo s programom v slovenščini in madžarščini KOBILJE, 29. jun. — V nedeljo bodo v mali obmejni vasici Kobilje blizu madžarske meje v Prekmurju proslavili stoletnico obstoja in delovanja tamkajšnje šole. Za to častitljivo obletnico se pripravlja lep čas že celoten kraj. Proslava bo ob 10. uri pred novim šolskim poslopjem, ki so ga pred leti zgradili iz posebnih sredstev, namenjenih za dvojezična ozemlja. Prej pa je potekal pouk v stari šoli na me-'stu, kjer je bila pred sto leti lesena šolska stavba. Kulturni spored bo pripravila šolska7 in vaška mladina v slovenskem in madžarskem jeziku; kraj je namreč dvojezičen s poukom v obeh jezikih. Prireditelji računajo, da se ho. zbralo tukaj več kot petdeset učiteljev, ki so nekoč službovali na tej šoli. IVAN POŽAUKO Zvedeli smo ••■sfrV 4S-. . 35 mladih na Tjentište • SLOVENSKA BISTRICA — Na predlog občinske organizacije ZZB NOV Slovenska Bistrica je občinska konferenca ZMS organizarala dvodnevno ekskurzijo z avtobusom na osrednjo proslavo ob 30. obletnici bitke na Sutjeski. Eksfcunziza bo 2. 3. in 4 juliia.' udeležilo pa se je bo 35 mladincev bistriške občine. Skupnb z''r . lifhi Bistričani bodo oc * ovali na Sutjesko tudi trije Jireživeli borci te bitke in trije člani občinske organizacije ZZB NOV. Na delovno akcijo Beograd—Bar • SLOVENSKA BISTRICA — Petega julija bo iz Slovenske Bistrice odpotovalo na delovno akcijo jugoslovanske mladine, na progo Beograd.— Bar tudi 15 mladih iz občine Slov. Bistrica. Madi iz delavnih kolektivov, šol in Krajevnih organizacij bo;io sodelovali v akciji od 7. julija do 5. avgusta. Uspeh na lovrenški osemletki TV oddaja JVTURSKA SOBOTA, 29. jun. — Ob 5-letnici sindikalnega pevskega zbora »Štefan Kovač«-, ki je imel pred kratkim slavnostni koncert, bo ekipa ljubljanske RTV posnela polurno oddajo. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo vezni tekst za oddajo prebrali v domačem, prekmurskem dialektu. ,Dragocene izkušnje' Sklepni pogovori delegacije županijskega sveta domovinske fronte Železne županje v Murski Soboti — L. Kovacs: navdušil nas je polet delovnih ljudi MURSKA SOBOTA, 29. jun. — Delegacija županijskega sveta domovinske fronte Železne županije je imeJa zadnji dan svojega tridnevnega obiska v Sloveniji, kjer je ugledne goste sprejel tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, sklepne pogovore z gostitelji v Murski Soboti. Na sedežu občinske konference SZDL sta predsednik Geza Babič in Miro Zupančič, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Pomurje, seznanila delegacijo, ki jo vodi podpredsednik županijskega sveta domovinske fronte Železne županije Laszlo Kovacs, z napori naše družbe pri sedanjem spreminjanju družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov ter s pripravami na jugoslovanski in slovenska kongres zveze komunistov. Zupančič je govoril o dobrih in slabih izkušnjah, s katerimi se srečuje naša vodilna politična organizacija pri uresničevanju pomembnih dokumentov ter o pozitivnih vplivih teh naporov na gospodarsko in politično stabilizacijo. Laszlo Kovacs je v svojem nagovoru dejal, da se je delegacija madžarske domovinske fronte v pogovorih v Murski Soboti in v Ljubljani podrobno seznanila s temi napori Jugoslavije in jih je povsod, kamor so prišli, navdušil delovni polet naših ljudi. V nadaljevanju je povedal, da je pot, ki jo ubiramo pri nas, zaradi poglobljene decentralizacije zelo zahtevna, zato so izkušnje naše dežele zelo ■dragocene. Tudi na Madžarskem, je dejal, Iščejo zlasti v gospodarstvu pot širšega odločanja, ker da je v tržnem sistemu centralizirano upravljanje lahko huda ovira in povzroča resne težave. Madžarski gost je označil za identične tudi napore obeh Zbiranje za dom v Kumrovcu PTUJ, 29. jam. — Na pobudo predsedništva občinskega sveta ZSS so v vseh osnovnih organizacijah sindikata začeli z akcijo zbiranja prispevkov za postavitev spominskega doma borcev NOV in mladine v Kumrovcu. Večinoma povsod so na sestankih člani sklenili, da bodo prispevali .1,5 % od svojega enomesečnega čistega OD. Akcijo zbiranja prispevkov so izvedli tudi člani ZZB NOV in ZRVS, kjer je vsak član prispeval najmanj lff din. Prav tako se je nedavno vključila mladina in pionirji. F. F. dežel pri odpravljanju negativnih tendenc, ki so posledica neenakomernega gospodarskega razvoja posameznih območij. Tudi sami da se srečujejo s podobnimi teža- LOVRENC NA POHORJU, 29. jim. — Ob koncu letošnje, ga šolskega' leta je uspešno zaključilo šolanje na osnovni šoli v Lovrencu na Pohorju od 449 kar 407 otrok. To znaša kar 92,9 odst. pozitivnih. Letošnji uspeh je precej boljši od uspeha prejšnjih let, ki se je sukal okrog 82 odst. Prosvetni delavca so se nam-'reč izredno trudili in vzpodbujali tudi slabše učence, da so izdelali. Veljko so pomagali tudi stiki s starši. Največ nezadostnih ocen je bilo v petem in šestem razredu in to pri matematiki, tujem jeziku to zemljepisu. I. P. Učitelji ostajajo in upajo V konjiški občini ne zapuščajo prosvete, pričakujejo pa zboljšanje SLOVENSKE KONJICE, 29. jun. — Občinska skupščina bo priporočila ustreznim republiškim organom, da čimprej uredijo odprta šolska vpi-ašanja to najdejo trajnejše rešitve, ker se utegne sicer položaj še bolj zaostriti. To- je bilo rečeno na današnji seji občinske skupščine, ko so obravnavali finančni načrt temeljne izobraževalne skupnosti za letošnje leto. V občini za zdaj učitelji ne odhajajo iz prosvete, kot kje drugje, se pa to lahko zgodi, kajti z osebnimi dohodki so zelo nezadovoljni. Slišati je bilo pripombo, da prihajamo v vedno bolj žalosten položaj, ko ljudje s samoprispevki pomagajo urejati šolske probleme, v razvoju tega področja pa ni nikakršnega napredka. Ko je že kazalo, da bo naša družba zagotovila prosvetnim delavcem ustrezne dohodke, so ti znova bistveno zaostali. V javnosti tu to tam prevladuje zmoten vtis, češ, prosvetarji spet godrnjajo, v resnici pa jih k temu silijo gmotne okoliščine. Pričakujejo, da bodo te v drugem polletju vendarle nekoliko boljše. DRAGO HRIBAR vami, zato posvečajo vso skrb urejanju ekonomskih odnosov med različno razvitimi pokrajinami to posameznimi območji. Zjutraj so. si madžarski go- oglašujte v dnevniku DELO Slovesen vstop v zrelost Podelitev maturitetnih spričeval v Slovenj Gradcu in Murski Soboti SLOVENJ GRADEC, 29. jun. — Na ekonomskem šolskem centru v Slovenj Gradcu so slovesno podelili spričevala letošnjim maturantom ekonom, ske šole. Vsi, ki mature niso opravili, jo bodo lahko opravljali v jesenskem roku. Tudi med letošnjimi maturanti — to je že deseta generacija na tej šoli — je več odličnjakov. Z absolutnim odličnim uspehom je opravila šolo Marija Ocepek iz Podgorja, odličen uspeh pa so dosegle še Marija Orešnik iz Šentjanža, Marija Suler z Raven na 'Koroškem, Dragica Hafner iz Mežice, Ljudmila Plantev iz Bu-kovske vasi, Tatjana Pucelj z Otlškega vrha to Silva Kristan z Raven na Koroškem. Približno četrtina dijakov bo nadaljevala šolanje na visokih to višjih šolah, ostali pa se bodo z lahkoto zaposlili, saj je povpraševanje po ekonomskih tehnikih na Koroškem izredno veliko. Danes so tudi na soboški gimnaziji slovesno podelili zrelostna spričevala letošnjim maturantom. Od 89 maturantov jih je 12 šolanje končalo z odličnim uspehom, 28 s prav dobrim, 32 jih je bilo dobrih to 12 zadostnih. Maturo bo v jesenskem roku ponavljajo le pet maturantov. V, naslednjem šolskem letu xxJo sprejeli 134 novih dijakov, od tega jih bo 29 obiskovalo pedagoško smer. Skupno število dijakov na gimnaziji bo ostalo isto kot v minulem šolskem letu, to je 418. I.G..M. V. sti ogledali budi soboško študijsko knjižnico, kjer »o jih seznanili s pomembno vlogo te medobčinske institucije, pred odhodom pa so obiskali dvojezično osnovno Šolo v Salovcih na Goričkem. Tu so imeli tudi pogovore o dvojezičnem šolstvu. BORO BOROVIO Temeljni kamni napredku Začetek graditve več pomembnih novih objek-tov v šmarski občini ŠMARJE PRI JELŠAH, 29. jun. — S simboličnim polaganjem temeljnih kamnov za nekaj novih objektov so danes v občini položili tudi nove temelje hitrejšega gospodarskega napredka, ki ga bodo omogočili investicijski krediti Ljubljanske banke iz združenih sredstev to celjske podružnice Ljubljanska banke. Medtem ko bodo v Kozju zgradili novo brusilnico kristalnega stekla v vrednosti blizu 38 milijonov 800 tisoč din, bodo v Rogaški Slatini pričeli graditi novo brusi lnico kristala, vredno blizu 6 milijonov. V neposredni bližini nove terapije naj bi že do oktobra prihodnjega leta postavili hotel A kategorije z 209 ležišči, pokritim kopališčem, savnami Itd., ki bo veljal 60 milijonov din. Od tega bo zdraviliški kolektiv prispeval 20 odstotkov. Poleg kamnoloma, ki ga bo dobilo zaostalo področje Žagaj (vrednost naložbe 13,262.000 din), pomeni današnji dan tudi začetek graditve nove osnovne šole v Šmarju, za katero Je republiška izobraževalna' skupnost skupaj z republiško skupnostjo in solidarnostno akcijo vseh temeljnih izobraževalnih skupnosti zagotovila 11,500.000 din. Šolo bodo gradili V dveh fazah; prva z učilnicami za višjo stopnjo naj bi bila pod streho jeseni prihodnje leto. DRAGO HRIBAR ibe proti gramozu Resen spor med občinskimi upravnimi organi in vodno skupnostjo Nivo Celje zaradi škodljivega izkoriščanja gramoza iz Savinje - Pristranska ocena? ŽALEC, 29. jun. — Na zadnji seji občinske skupščine Žalec — 26. junija — so odborniki dobili vtis, da gre za resen spor med občinskimi upravnimi organi in vodno skupnostjo Nivo Celje, ki na območju občine Žalec v Savinji izkopava gramoz. Predstavnik vodne skupno- j ta, nitd soglasja republiškega sti je v zvezi s tem na seji omenil, da obžaluje, ker se bodo morali o zadevi, če ne bo šlo drugače, pogovarjati celo na sodišču. Upravni organ OS Žalec -je namreč VS Nivo z odločbo do nadaljnjega prepovedal eksploatacijo gramoza iz SJavinje. Zakaj je prišlo do spora? Ribiška družina iz Šempetra v Savinjski dolini se je namreč pritožila nad ravnanjem VS Nivo, ki z eksploatacijo gramoza ogroža ribji zarod v Savinji to zahtevala, da se ukine nadaljnja eksploatacija. Prišla je strokovna komisija to med drugim ugotovila, da Nivo -nima ustreznega eksploatacij skega načr- sekretariata za urbanizem, da nima za odvoz gramoza ustrezne ceste itd. Komisija je sestavila poročilo, ki je občinskim organom služilo kot osnova za sklep o prepovedi nadaljnjega odvoza gramoza iz Savinje. Direktor celjske vodne skupnosti tož. Niko Rožič, hkrati odbornik ObS Žalec, je na seji skupščine oporekal strokovnosti to objektivnosti nekaterih članov komisije. Dejal je, da elaborati o eksploataciji gramoza obstojajo, vendar si jih nihče ni prišel gledat, da je eksploatacija , proda v Savinji od Levca do izliva Bolj ske v Savinjo smotrna to koristna. To dokazujejo tudi stro- kovne službe. Poglabljanje struge Savinje je v zadnjih letih preprečilo več poplav, ki bi storile precej škode kmetijstvu. V 15 letih nikjer ni bilo slišati, da bi VS slabo gospodarila z vodami. Dejstvo o regulacijah to preprečevanju nevarnosti poplav v zadnjih letih bi upravnim organom občine moralo vendarle nekaj pomeniti. Nekoč so iz Savinje letno izvozili 250.000 kubičnih metrov proda, sedaj le še 100.000 kubičnih metrov letno, to sicer 50.000 na območjih občine Žalec. Letos je na pobudo kombinata »Hmezad« Žalec VS Nivo izdelala ureditveni načrt za levi breg Savinje. O tem načrtu doslej še niso spro- žili nobene razprave, niti dali iniciative zanjo. Predstavnik VS se je čudil, da so prezrli gospodarski pomen izkorišča, nja; bot) se upoštevajo ribe. Trdi, da enkratna visoka voda v Savinji povzroči ribjemu zarodu več škode kot 15-letno izkopavanje gramoza. Rožič je mimo pismenega ugovora, ki ga je OS Za'.ec posredovalo vodstvo VS Nivo pojasnil na seji skupščine, da je VS želela z ribiško družino Šempeter skleniti pogodbo, s katero bi uredili nekatere zadeve in plačevali tudi ustrezno odškodnino za povzročeno škodo. Obstojal je celo predlog, da bi v ča3u drstenja rib z eksploatacijskimi deli prekinili. Toda iz vodstva ribiške družine Šempeter se nihče ni oglasil in tako take pogodbe niso sklenili. FRANJO KRIVEC Dežurhe službe Kinematografi Obvestila Predavanja SPORED ZA SOBOTO kINO GLEDALIŠČE: ob 15.45, 18. in 20.15 amer. grozljivka — kinotečni film FRAN. KENSTEIN SREČA VOLKODLAKA. Režiser: Roy William Neill. V gl. vi.: Bela Lugosi, Lon Chaney. Kratki film: Je to Rio Grande. LINO UNION: . , ob 10. uri matineja z amer.-ital. barv CS vesternom MRTVEGA PROSI, ŽIVEGA UBIJ. Ob 15.30, 17.45 in 20. uri amer.-ital. barv. CS' vestem MRTVEGA PROSI, ŽIVEGA UBIJ. Režiser: Joseph Warren. V gl. vi.: Klaus Kinski, Victoria Zinny, Paul Sul-livan. CINO PARTIZAN: ob 15.30, 17.45 in 20. uri ital. barv ‘komedija HOMO EROTI-CUS.‘ Režiser: Marco Vicario. V gl. vi.: Rossana Podesta, Laudo Puzzana, Luciane Salco. Zadnjič! CINO UDARNIK: ob 15.30, 17.45 in 20. uri amer. barv .grodjivka GROF YORGA. žadnjič! Ob 22. uri premiera z zahodno, nemškim barv. kr im. filmom POBEG V ZLOČIN. Režiser: Wctlfgang Staudte. V gl. vi.: Horst Frank, Cristiane Kruger, Heinz Reincke. KINO POBREŽJE: ob 16.30 in 19. uri amer. barv. CS vojni film BOJEVNIKI (ZLATO ZA POGUMNE). Zaradi dolžine filma cene zvišane! KINO ROGAŠKA SLATINA: amer .barv film FLACANEC .INDIO BLAK, ob 17. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 16. ure dalje. KINO PD — VRANSKO: franc, barv ljub. film RAPHA. EL ALI ZAVRATNIK, ob 19. uri. KINO LJUTOMER: film KONJENIKI, ob 20. uri. amer. avanturistični barv. OS LJUBLJANA KINO TRIGLAV: franc. barv. pust. komedija NI-COLAS PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI, ob 16., 18. in 20. uri. Igrata Jean-Paul Belmondo in Marlene Jobert. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Danes zadnjikrat! KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: ob a5.30, 18. in 20.30 amer. film UPOR NA LADJI BOUNTY. Režija William A. Wellman. Glav. vi.: Clark Gable, Charles Laugh-ton Franchot Tone, * Donald Crisp. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. KINO UNION: amer. barv. CS fi!m CRN! IZZIV, zgodba o predvojnem črnem boksarju, svetovnem prvaku ki se mu zoperstavi »veiko belo upanje« — ameriški rasizem. Prod.: 20th Century Fox, 1970. Režiser: Martin Ritt. Gl. vi.: James Earl Jones, Jane A-lexander, Lou Gilbert in dr. Brez tednika! Predstave ob 16., 18 in 20. uri. Dvorana je hlajena! POLETNI KINO DOM JLA: ni predstave! KINO KOMUNA: PREMIERA franc. barv. filma PREKLETA MARIJA (La Fiancče du Pirate). Prod.: Universal, 1969. Glasba: Georges Moustaki. Scenarij: Claude Makowski. Režija: Nelly Kaplan. V gl. vi.: Bemardette Lafont, Georges Ge-ret, Julien Guiomar in drugi. Brez tednika! Hrvatski. podnaslovi! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Dvorana je hlajena! Ob 10. uri MATINEJA amer. barv. CS krim. VROČI DIAMANT Petra Yatesa. Zadnjikrat! KINO SLOGA: angl.-ital. barv. krim. PUŠCICE STRUPENEGA PAJKA. V- gl. vi.: Giancarlo Giannini, » Claudine Auger, Barbara Bouchet in drugi. Tednik št. 26. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ni primerno za otroke! KINO VIC: ital. barv. CS pust. vestem PAZI NA SKOBCE GRINGO. Režija: John Wood. Igrajo: Craig Hill, Femando Sancho, Maria Conte in drugi. Brez tednika! Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18 in 20. uri. (Kino Vič bo zaradi obnovitve od ponedeljka, 2. 7. dalje zaprt). KINO ŠIŠKA: franc. barv. WS akcijska krim KORZIŠKO MAŠČEVANJE. Režiser: Yves Boisset. V glavnih vlogah: Jean Yanne, Senta Berger, Sterling Hayden in drugi. Tednik St. 25. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SAVA: ital. barv. CS pust. vestern BEN IN CHARLIE. Režija: Michele Lupo. Igrajo: Giuliano Gemma, Marisa Mell, George Eastman in dr. Tednik št. 24. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Hrvatski podnaslovi! Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav. ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 25 ELEKTRIČNI AVTODROM in OTROŠKI VRTILJAK na ploščadi pred Halo Tivoli sta odprta vsak dan, ne glede na vreme, od 8. do 22. ure, TIVOLI GOLF tik ob cesti od Celovške ceste do Hale Tivoli na levi pa vsak dan, če je lepo vreme! ZLATI KLUB je danes zadnjič odprt in sicer od 8. do 10. ženske, nato pa je do 12. ure na voljo moškim Zaprt bo dva meseca, sezona pa se bo pričela 3. septembra/ O urniku, cenah, ugodnostih za redne obiskovalce boste lahko vsak dan od 20. avgusta da lje brali v tej rubriki! Vsem dosedanjim obiskovalcem se zahva- ljujemo in jih vabimo jeseni i 3. ■septembra! . stopofeka Vabimo vas v vodilni slovenski disco klub, ki je ob Hali Tivol in ga odlikuje dobra glasba, orezplačna garderoba, bife po ze-o nizkih cefiah, ‘y kot novosti za poletje pa klimatiziran in čiščen zrak ter nov elektronski light show. Odprt je vsak dan razen ponedeljka, danes pa vas vabimo od 20. do 1. ure, vstopnina je 10 din. Mlajši od 18. leta nimajo vstopa! DISCO POLJANE Danes bo od 19.30 do 23. ure odprt disco klub. Izžrebali bomo tudi tri vstopnice za nastop YU grupe iz Beograda, ki bo nastopila naslednji teden. Vstopnina 8 din. V nedeljo disco klub ne bo odprt. VABLJENI! 11.45 Glasba; 13.00 Underground feljton & eksperimentalna glasba; 14.30 Glasba« Dežurna lekarna Maribor: dežurna lekarna »Glavni trg«, Maribor, Glavni trg 20. Celje: redna dežurna služba od 14.—7. ure — dr. Roza Kovač. Dodatna popoldanska dežurna služba od 14.—20. ure — dr. Ivan Bovha. Telefon: do 20. ure: 22-334 — od 20.—7. ure: 22-335. Dežurna služba ob sobotah od 14.—19. ure — dr, Dušan Lavrenčič. Nedeljska dežurna služba od 9.—18. ure — dr. Dušan Lavrenčič. v Maribor: zdravniška dežurna služba 30. junija: v mestu — dr. Stjepan Žiger, okoliška dežurna služba: dr. Zvonimir Kolarič in dr. Zmago Turk, ambulantna dežurna služba: dr. Irena GajŠek-Lukas, pediatrična dežurna služba: dr. Marjeta Korbar. 1. julija: v mestu — dr. Marko Lovrič, okoliška dežurna služba: dr. Kruno šalinovič in dr. Ante Matana, ambulantna dežurna služba: dr. Angela Oedjanič, pediatrična dežurna služba;\ dr. Marjeta Korbar. 2. julija: v mestu — dr. Srečko Rutar, okoliška dežurna služba: dr. Dušan Rems in, # dr. Aleksander Sikošek, ambulantna dežurna služba: dr. Miloš Barač, ambu- lantna dežurna služba: dr. Miloš Barač, pediatrična dežurna služba: dr. France Jurc. Dežurni zdravni Murska Sobota: dežurni zdravnik: dr. Nadja Negovetič-Kuzma-nič (zdravstveni dom, tel. 21-525), redni delovni čas od 7. do 14.30. V nedeljo dežurna zdravnica dr. Nadja Negovetič-Kuzmanič, v ponedeljek dr. Ivica Brozovič. Dežurna lekarna: Kocljeva 2, tel. 21-293, redni delovni čas od 7. do 19. ure. Izdaja zdravil (nujni primeri) od 19. do 7. ure. Obvestilo čebelarjem Gozdne opazovalnice javljajo: Kamnik pod Krimom: 22. do 27.: —1,00 kg, deževno in hladno. Gorenje (Kočevje): 22. do 24.: —1,10 kg, deževno, škrlovica: 23. do 25.: —0,60 kg, slabo vreme. Miklarji: 22.: + 0,10 kg, 23. do 25. : —0,50 kg, 26. in 27.: +0.80 kg na travniku in lipi, vreme se je zboljšalo. Dol ob Kolpi: 18. do 19.: — 0,10 kg, 20. do 22.: + 0,30 Kg 23. do 26.: tehtnica izravnana. Pred griže: 22. do 24.: — 0,20 kg. Podkraj-Hrušica: 22 do 26.: — 1,00 kg. padavine s plohami. Ravbarkomanda: 22. do 26. : — 0,40 kg, 27.: + 0,20 kg. vreme se je zboljšalo, pričakovati je boljše medenje. Rijavci (Tr novo p. Gorici): 20. do 23.: — 2,40 kg, 23 do 25.: + 1.10 kg na trav nik” Nova Štifta (Gor. grad): 20. do 25.: — 0,50 kg, deževje prekinilo medenje. Lenart (Gor. grad): 23. do 26.: —1,10 kg, 27. in 28.: + 1,00 kg, tu in tam se vidijo mastne kapljice pod ho-lami. Zreče: 21. do 25.: —1,60 kg, 26. in 27.: + 2,80 kg na smreki. Hoško Pohorje: 22. do 25. tehtnica izravnana: ohladitev, roje moram krmiti. Lovrenc na Pohorju: 22. do 26.: — 0,65 kg, dež; 27.: + 0,30 kg na travniku. Fala: 21. do 25.: — 0,50 kg, dež; 26 m 27.: + 0,90 kg na kostanju in dpi; obeta se dober donos. Remšnik: 22. do 25.: —0,80 kg. dež; 27.: + 0,40 kg. Medez in ZCDS Poročilo protifitof-torne službe Novo sporočilo o pojavu krompirjeve plesni ali fitoftore smo prejeli iz občine Kranj. Pridelovalcem krompirja svetujemo, da takoj poškropijo površine s krompirjem. Za enkratno škropljenje enega hektarja potrebujemo enega naslednjih fungicidov: »antracol« — 1,5—2 kg; »bakreno apno 25« — 12 kg; »bakreno apno 50« — 6 kg; »bakreno apno super« — 3—3,5 kg; »brestan 60« — 400—600 gra mov; »cuprablau N« — 4—6 kg; »cuprablau Z« — 3—4 kg; »di thane M-45« — 2,5—3 kg. Kmetijski inštitut Slovenije Mimogrede Acetonu je vroče Vročina te dni ni pritisnila samo na ljudi in štirinožce, kar je ali pa ni nevarno. Dosti nevarneje je, kadar sonce pripeka na polne sode acetona na pro stem. To najbolj vedo delavci skladišča Mavrica-Tehnomercator v središču Celja. Se preden bi utegnilo postati sodom na soncu »prevoče«, jim pomagajo s curki hladne vode. Bolje je pač tako, kot če bi se primerilo kaj hujšega: aceton je navsezadnje le hudo gorljiva reč, še posebej pa je takšno skladišče na prostem nevarno, če je v središču mesta! FRANJO KRILEC s •- • • ■ / . t“ V Titogradu vre Nogometaši Maribora pred kvalifikacilsko tekmo za vstop v I. ZNL v Budvi - Problem poškodbe - Prosen igra BUDVA, 29. jun. — Po 40-minutnem poletu iz Zagreba Je 19-člamska ekspedicija vijoličastih srečno prispela v Titograd, kjer bo jutri na stadionu Pod Gorico odigrala povratno kvalifikacijsko srečanje za vstop v 1. ZNL proti Budučnosti. Takoj po prihodu so se Mariborčani z avtobusom odpeljali v Beciče pri Budvi, kjer so se nastanili v hotelu »Mediteran« in od koder se bodo vrnili v Titograd šele v nedeljo opoldne. Trenerju »Djaimi« Markoviču delajo sedaj največ skrbi poškodbe igralcev. Že med tednom se je izkazalo, da so za Amejčiča kvalifikacije zavoljo pretrganih ligamentov iz tekme proti Budud-nosti končane, laže poškodovani pa so sedaj tudi Horjak, Prosen, Ražič in Vučekovič. Dr. Lešnik, ki spremlja ekipo v črni gori, pa meni, da bodo do nedelje vsi igralci sposobni za igro. Razpoloženje med mariborskimi nogometaši je dobro, posebej še zavoljo tega, ker je klubsko vodstvo slednjič uredilo vse formalnosti glede Prosenovega nastopa. Nizozemci, katerim Prosen pripada, so namreč zahtevali za Prosenov nastop v Titogradu prek NZJ dodatno odškodnino in med tednom ]e kazalo, da Maribor ne bo več utegnil ugpditi njihovim zahtevam. Zahvaljujoč enemu izmed mariborskih podjetij, ki gradi na Nizozemskem, pa se je stvar v zadnjem hipu le uredila Čeprav trener Markovič še ni določil končne enajsterice, lahko pričakujemo, da bodo Mariborčani v začetku tekme močno okrepili sredino igrišča in poskušali na vsak način braniti prednost enega zadetka iz Maribora. V tem primeru bi iz moštva izpadel Binkovski, enajsti ca pa bi začela srečanje z Budučnostjo z naslednjimi igralci: Vabič, Petrič, Grbavac, Brad-vič, Bolfek, Djuričič, Ražič, Prosen, Vučekovič, Klančnik, Breber. Kolikor bi Titograjčahi hitro dosegli vodstvo, bi v igro vstopila Horjak in Binkovski. Sicer pa je tukaj že sedaj razpoloženje zelo »borbeno«, štadion Pod Gorico, ki so ga pred meddržavnim srečanjem Jugoslavija — Luksemburg zelo povečali, bo gotovo zabeležil nov rekord, saj pričakujejo na nedeljskem srečanju več ko 20.000 gledalcev. V četrtek so imeli na štadionu velik navijaški shod, na katerem • so se točno domenili, kako bodo Budučnosti pomagali pri pohodu v prvo zvemo ligo. Po mestu neprestano krožijo avtomobili s klubskimi zastavami . črnogorske enajsterice in z velikimi transparenti Kot zanimivost lahko omenimo, da bodo v nedeljo v Titogradu zaprti vsi lokali in restavracije, tako da si bodo lahko zares vsi ogledali popoldansko tekmo. Med igralci Maribora zbuja tukaj največ zanimanja Vučekovič, ki Je rojen Titograjčan. Prav zavoljo njegovega zadetka v Ljudskem vrtu imajo njegovi starši in sorodniki precej skrbi z navijači Budučnosti, ki jim celo fizično grozijo. Zato nas ni presenetila novica, da Vučekovičevo hišo čuvajo celo miličniki in da •o morali v njej takoj po nedelj- ski tekmi v Mariboru izklopiti telefon zavoljo številnih groženj navijačev. Kot smo zvedeli, je trener Nen-kovič odpeljal igralce Budučnosti v Virpazar ob Skadarskem jezeru, kamor niti novinarjem niti najožjim sodelavcem kluba ni dovoljen pristop. P. KANCLER BUDUČNOST: optimisti, toda . . . TITOGRAD — Nogometnemu taboru Budučnosti se to pot ponuja enkratna možnost, da se moštvo uyrsti v I. zvezno ligo. To je že peti poskus titograjskega ligaša v kvalifikacijah. Vsi so veliki optimisti — nogometaši, občinstvo in funkcionarji. Prepričani so, da minimalen poraz v Mariboru ne bo pomenil za Budud-nost resnejše ovire. — Maribor je dobro moštvo, toda kljub temu ga bomo izločili iz nadaljnjega tekmovanja —1 pravi vratar Gilič. — Mi gremo naprej, zagotavljata nogometaša Štefanič in Miro-červič, medtem ko Polič dodaja, da je njegovo moštvo zdaj v zhatno ugodnejšem položaju, ker igra doma in ima bogate izkušnje v kvalifikacijah. Kljub vsemu temu so samo na videz mirni v taboru Budučnosti, ki po Sutjeskinesm polomu, mora reševati čast črnogorskega nogometa. Minuli neuspehi v kvalifikacijah so pri najbolj treznih zapustili globoke sledove In skrito nezaupanje v lastne sile. S skritim strahom pričakujejo tekmo z Mariborom. Igrišče »Pod Gorico« so poravnali in zasejali z novo angleško travo. Ves teden pripravljajo navijaške rekvizite, ki naj na mestnem štadionu ustvarijo pravo vzdušje Trener Nenkovič bo po vsej verjetnosti takole sestavil ekipo: Gilič, Turkovič, Folič, Rogošič, Karadjič, Božovič, štefanič, Ml-ročevič, Jankovič, Markovič in šakovič (Marič). V. MICUNOVIC Steklar z veterani Lokomotive ROGAŠKA SLATINA — V soboto ob 17. uri se bodo igralci domačega Steklarja, ki so v preteklih devetih letih, odkar so se uvrstili v slovensko consko ligo, nosili Steklarjev dres, pomerili z veterani zagrebške Lokomotive. Gostje bodo pod vodstvom trenerja Ota Bobeka nastopili v postavi: Alinovič, Zuban, Higel, Sinček, Sobočan, Ožegovič, Etlinger, Dračič, Klobučar, Lackovič, Mesič in Breber. Na tej poslovilni tekmi bodo domači veterani odigrali samo prvi polčas, v drugem pa jih bo zamenjala Standardna enajsterica Steklarja. J. TIŠMA Olimpija hoče napadalca LJUBLJANA, 29. jun. — Na včerajšnji seji sekretariata Hajduka so pristali .le na del zahtev Olimpije in reprezentanta Braneta Oblaka za pristop k splitskemu prvoligašu. Olimpiji so za odškodnino namenili 240.000 din, Oblaku pa 120.000 din. Poleg denarja naj bi v Ljubljano prišla še vratar Sirkovič in krilec Bolj at. Ker pa Olimpija ne potrebuje krilca, je zahtevala napadalca Poldrugovca, ki pa noče v Ljubljano. Olimpija bi se zadovoljila, ob yratarju Sirkovidu, tudi s katerim drugim napadalcem. Ce bo Hajduk zadostil v celoti Olimpijinim zahtevam, se bo Oblak preselil v Split, drugače pa s prestopom ne bo nič. Pol-drugovac, ki je doma z Reke, pravi, da njegovi bivši Igralci Veselica, Srok in Milevoj v Ljubljani niso imeli sreče ter da tudi on noče izzivati usode. šišlč še najmanj leto pri Olimpiji LJUBLJANA, 29. jun. — Olim-piji posojen nogometaš Mehmeda-lija Sišič, ki je sicer Železničarjev igralec, bo najmanj še leto dni ostal pri Olimpiji. Kluba sta se načelno dogovorila za podaljšanje interne pogodbe za tega igralca. Pri Olimpiji si prizadevajo, da bi ta mladi nogometaš, ki se je v minuli sezoni zelo izkazal, z Olimpijo podpisal štiriletno pogodbo. ŠAH Še posebne nagrade LENINGRAD, 28. jun. — S podelitvijo posebnih nagrad se je danes končal deveti mednarodni šahovski turnir. Po poročilu agencije Tass so dobili nagrade tile igralci: Korčnoj m Karpov za zmago na turnirju, Larsen za najboljši start, Karpov in Korčnoj za najboljši finiš, za najdaljšo serijo zmag Smejkal, Karpov za najboljše rezultate s črnimi figurami, Quinieros za najboljše rezultate proti prvouvrščenian in Byme za najboljšega tujega igralca. Nagrado so podelili tudi jugoslovanskemu velemojstru Gligori-ču, za odlično obrambo in protinapad v partiji z Uhlmanom. Sumničenja— brez dokazov »Zakaj skušajo oblatiti naš uspeh?« se sprašujejo pri Olimpiji LJUBLJANA, 28. jun. — »Siti smo že vseh namigovanj In obtožb bre* dokaaov, da 'smo status prvoligašev obdržali nepošteno. Ne mine dan, ko nas skušajo posamezniki v osrednji nogometni organizaciji opehariti. Ovinkarijo mimo zakonov. ozko gledajo klubske interese, odlagajo dokončne od» . ločitve, Češ da nimajo dokazov za krivdo kogarkoli za neregularnost prvenstva. Ribarijo v kalnem. Ne vem, kaj smo hudega prizadejali Sutjeski in Spartaku, da nas imata v zobeh,« je dejal pred odhodom na sejo IO NZJ in skupščino NZJ v Beogrsu. generalni sekretar Olimpije Peter Žagar. »Višek vsega pa je obtožba Sutjeske, češ da smo hoteli ob odmora tekme Sutjeska — Olimpija podkupiti nekatere igralce domačega moštva. Kljub temu, da Sutjeska obtožuje, seveda brez kakršnegakoli dokaza, našega tehničnega direktorja dr. Obradoviča. kapetana in najstarejšega igralca prvega moštva (zanju imen sploh niso navedli!), češ da so ponujali nogometašem Sutjeske denar, je disciplinski komisiji zadostovalo, da jih bo zaslišala.* »Niti enkrat v življenju nisem niti pomislil na kakršnokoli podkupovanje ali prodajanje tekem,« je * ogorčen dejal tehnični direktor dr. A ca Obradovič. »V 25-letni karieri v nogometu sem prav ob letošnjem razpletu prvenstva doživljal najhujše trenutke. Ko smo se rešili, se mi je kamen odvalil od srca. Bil sem presrečen. Očitek Sutjeske, da sem skušal podkupovati, pa me je hudo prizadel. Nimam besed . . •« Nogometaši Olimpije sc že dva dni pred tekmo s Sutjesko odpotovali iz Ljubljane. Iz Dubrovnika so nadaljevali pot v Cetinje, kjer so prvič prespali, drugo noč so prebili v Titogradu, opoldne pred tekmo so kosili v Danilovgradu ter tik pred začetkom tekme prišli na štadion Sutjeske. Vso dolgo pot in menjavanje krajev so opravili zato, da se ne bi srečali s komerkoli iz štaba Sutjeske, ker so se pri Olimpiji že tedaj bal ,da bi postali ob morebitnem uspehu tarča očitkov drugih klubov, češ da so se s Sutjesko dogovorili za rezultat. »Teh očitkov ne bomo mimo prenašali. Te zahrbtne udarce bomo raziskali. Zahtevali bomo najhujše ukrepe proti tistim, ki hočejo oblatiti naš ugled in pred nogometno javnostjo oskruniti naš trud in zaslužen obstoj v I. ZNLX« Zanimiv« je, da je Sutjeska o poskusih podkupovanja Olimpije molčala vse do včeraj. Po predzadnjem kolu so vsi časopisi pisali le o »nepričakovani« zmagi Spartaka^ proti Vardarju v Skopju s 3:0. Prav Spartak, ki naj bi v Skopju osvojil odločilne točke z* obstoj ,pa je začel prvi napadati druge klube (Bor, Partizana, Dinamo, Olimpijo in celo Sutjesko) in skušal izkoristiti napad kot najboljšo obrambo »za lastne grehe«. Kot kaže je tudi Sutjeska sledila Spartakovem početju prav gotovo z namenom ,dr bi pred svojimi navijači skušala dokazati, da je žrtev spletk. K. B. S : L XVIII. letne igre elektrogospodarstva CELJE, 29. jun. — Včeraj je bila na štadionu Borisa Kidriča slovesna otvoritev že tradicionalnih letnih športnih iger elektrogospodarstva. Vse udeležence, približno 700 športnikov in športnic iz 20 delovnih organizacij elektrogospodarstva, je uvodoma pozdravil predsednik občinske skupščine Celje ing. Dušan Burnik.- Direktor Elektro-Celja Boris Božič je spregovoril o pomenu športne rekreacije med delavci ‘elektrogospodarstva, ki je namenjena tudi tovarniškemu sožitju in zbliževanju med enotami fte delovne organizacije« Ing. Vekoslav Korošec, predsednik zveze sindikalnih športnih aktivov Elektra, ki je tudi organizator tega tekmovanja, je odprl' XVIII. letne športne igre elektrogospodarstva. Včeraj in danes so bila na vseh igriščih v Celju tekmovanja, ki zajemajo atletiko, odbojko, kegljanje, streljanje, plavanje, namizni tenis, mali nogomet, šah in športni ribolov. Danes so na sporedu predtekmovanja, jutri dopoldne pa se bodo udeleženci pomerili v finalih. Srečanje bo sklenjeno jutri popoldne. K. JUG ■ :c, . OOOtf ■;;: i j Branik : AZS Wroclaw 62:63 (34:29) MARIBOR — V počastitev 25-letnice košarkarskega kluba Branik je bila v četrtek v Ljudskem vrtu prijateljska mednarodna košarkarska tekma med domačim Branikom in poljskim drugoliga-šem AZS iz Wroclawa. Domačo vrsto je okrepil bivši reprezentant Ivo Daneu, ki je svojo bogato kariero začel prav pri tem klubu. Srečanje je bilo precej nervozno, posebej na začetku, saj je prvi koš padel šele v šesti minuti. Nasprotnika sta se nato ves čas menjavala v vodstvu in šele malo pred koncem so si domačini žago. tovili prednost petih točk, ki so jo v začetku nadaljevanja še povečali. Takrat pa so domačini naredili nekaj zaporednih napak, ki so jih gostje spretno kaznovali in na koncu malo nepričakovano, vendar zasluženo zmagali. Pri gostih sta bila najboljša Stasiaczek s 16 in Gnuby z 12 koši, pri domačinih pa Dušan Veble z 18 in Tatalovič z 12 koši. Pred 600 gledalci sta srečanje dobro vodila Mariborčana Gaube in Jureč. ki. B. BUDJA z DS naj vase sanje postanejo resničnost pri 188 km na uro CIMOS CITROEN »DS Ostro kritizirali Na I. seji IO NZJ, zadnji pred jutrišnjo skupščino NZJ, določili 15-člansko komisijo za raziskavo nepravilnosti BEOGRAD, 29. jun. — Danes popoldne je bila 18. seja NO NZJ, zadnja predjutrišnjo skupščino NŽZJ. Na dnevnem redu je bila razprava o negativnih pojavih v našem nogometu, o pripravah na kodih vprašanjih. V prvem delu so razpravljali o negativnih pojavih v našem prvoligaškem nogometu, s čimer so nadaljevali razpravo s prejšnje seje. Združenje prvoligašev, zveza nogometnih sodnikov ter vse republiške in pokrajinske zveze so seznanile IO NZJ a svojimi ŠTRKI JAN JE V golobe in srnjaka LJUBLJANA — V nedelo se bo v Tomačevem ob 8. uri uradno začelo republiško prvenstvo ▼ streljanju na glinaste golobe in tarčo mirujočega srnjaka. Danes pa se bodo pomerili že tekmovalci I. razreda. L. M. jutrišnjo skupščino in o te- | stališči. Soglašali so, da ima naš | nogomet več »bolezni« ter da je nujno razčistiti sporna vprašanja in izvesti sankcije proti krivcem. IO NZJ je izbral 15-člansko ko-; misijo, ki naj bi do 20. julija preiskala vse sumljive primere in poročala noveri zbranemu IO NZJ. Ta bo zaprosili za pomoč tudi državne organe in družbenopolitične organizacije, v razpravi 90 poudarili, da za zdaj še ni konkretnih dokazov o nepravilnostih, razpravljale! pa so si bili enotni, ko so ostro kritizirali delo združenja prvoligašev in sodniške organizacije. Seja se še nadaljuje, že zdaj pa je jasno, da niti danes niti jutri ni moč pričakovati dokonč- nih rešitev b zaključku prvenstva. R .R. Vaterpolo Danes šftart v kranjskem bazenu KRANJ — V soboto ob 20.30 bo v kranjskem plavalnem bazenu prva letošnja tekma v okviru n. zvezne vaterpolske lige. Nasprotnik Kranjčanov bo tokrat novinec v ligi — ekipa Kopra. Trener Didič meni, da bo to lahka zmaga in bolj tekma za trening pred drugimi srečanji, ki se bodo nato kot na tekočem traku' odvijala pred kranjskimi gledalci. »Zaradi premrzle vode smo šeue pred kratkim lahko začeli trenirati v letnem bazenu. Igralci so solidno pripravljeni za Start. Tokrat bodo lahko zaigrali sproščeno m bom zato lahko preizkusil vse igralce,« pravi trener Didič pred današnjim srečanjem s Koprom. J. JAVORNIK HOKEJ NA LEDU | Na trening v ČSSR LJUBLJANA — Medtem ko hokejisti ljubljanske Olimpije prelivajo znoj na rednih »suhih« treningih doma. bodo vadbo sredi poletna pripeke nadaljevali v alovaAkem mestu Banska Bystrlca, ki slosr na ledu. Treningi bodo v dneh od 19. avgusta do 31. avgusta dvakrat dnevno Vmes pa bodo Ljubljančani odigrali še nekaj prijateljskih tekem z nekaterimi temkajftnjimi ekipami. Jesenice v I. kolu s Teslo JESENICE — Sekretariat za tekmovanja evropskih državnih prva. kov ▼ hokeju na ledu, s sedežem v DUsseldorfu, Je obvestil HK Jesenice, da so izžrebali pare I. kola tekmovanja v tej konkurenci. Jesenice bodo Igrale z večkratnim češkoslovaškim prvakom Testo la Pardubic. Prvo kolo mora biti odigrano do 15 oktobra. NOVO NA TUJEM MILANO — Italijanska teniška zveza Je p repo- edala nastopanje svojima [graloema Panattl ln Ber-tolucclju za dobo treh mcacoov, ker sta bojkotirala srlmbledonski turnir. Slovenija—Štajerska LJUBLJANA — Danes in jutri bo ha strelišču ob Dolenjski cesti mednarodno srečanje Slovenija — Štajerska. Strelci se bodo pomerili v streljanju z MK precizno pištolo, z MK hitrostrelno pištolo in revolverjem velikega kalibra. Oba dneva se bo tekmovanje pričelo ob 8.30. Danes štartajo Z etapo okrog Beograda se začenja 29. mednarodna kolesarska dirka »Po Jugoslaviji« — Na dirki 80 kolesarjev LJUBLJANA — Z etapo okrog Beograda, dolgo 42 km, se bo danes začela 29. mednarodna kolesarska dirka »Po Jugoslaviji«. Po dosedanjih prijavah bo štartalo 87 kolesarjev iz SZ, Danske, Francije, Italije, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije, utegne pa so zgoditi, da se bo število še povečalo, kajti prireditelji še vedno pričakujejo udeležbo tekmovalcev iz ČSSR, Poljske, Švice, Italije in Avstrije. Letošnja dirka bo tekla le po južnem delu države, dolga pa bo 1081 km. 1 KEGLJANJE _____________ Lep uspeh zagotovljen SLOVENJ GRADEC — V soboto in nedeljo bo v Ilirski Bistrici finalni del ekipnega državnega prvenstva za ženske. S polfinalnih tekmovanj, ki so bila v Slovenjem Gradcu, so se uvrstile v sklepni del štiri ekipe: Medve-ščak Zagreb, Ljubljana Center iz Ljubljane, Slovenj Gradec in Partizan Kovinar iz Štor. Po polfinalnih rezultatih sodeč ima tudi v skupnem zvrti J a ju največ možnosti Medveščak iz Zagreba, ki ▼odi s 38 keglji pred ekipo Ljubljana Center in 132 keglji pred Slovenj Gradcem. Po papirnatih predvidevanjih se bosta za naslov prvaka borili omenjeni ekipi, za tretje in četrto pa Slovenj Gradec in Partizan Kovinar, njiju ločijo le trije keglji. Čeprav ima v skupnem delu največ možnosti Medveščak, pa je že velik uspeh slovenskega kegljanja to, da so med finalisti kar tri ekipe iz naše republike. Finalni del se bo pričel v soboto, 30. junija ob 17. uri z nastopom Slovenj Gradca in Partizana Kovinarja iz Štor. Kegljišče v hotelu Turist v Ilirski Bistrici je bilo zgrajeno pred sedmimi meseci, avtomatika pa je od podjetja Schmid. T. V. V osmih dneh bodo udeleženci letos, ene izmed največjih dirk ▼ Evropi, prevozili 9 etap od Beograda do Skopja. že v nedeljo ‘jih čaka ena izmed najtežjih preizkušenj — 170 km dolga etapa od Požarevca do Kladova, v kateri se bodo povzpeli tudi na Miroč. Čeprav letošnja dirka ne pelje čez Vršič, ki je bil vselej še posebno zanimiv, pa bodo imeli udeleženci več priložnosti, da pokažejo svoje sposobnosti v gorski vožnji. Tako se bod£ v 6. etapi vzpeli na 1600 m visoko Sar planino, v 7. etapi na 1200 m visoko Mavrovo, v 8. etapi pa celo na nad 2000 m visoko planino Galičico. Za jugoslovansko kolesarsko reprezentanco bo največja domača dirka hkrati tudi ena izmed naj-večjih letošnjih preizkušenj • Od uspeha na tej dirki so precej odvisni tudi nastopi naših kolesar- jev na drugih mednarodnih dirkah, predvsem na svetovnem prvenstvu, ki bo konec avgusta v Barceloni. Predvideno Je bilo, da se bo reprezentanca pred to dirko teden dni pripravljala v Preddvoru, vendar treninga ni bilo, zato pa se je naša ekipa »upov« seznanjala s traso v Makedoniji. Jugoslavijo . bodo zastopale 3 ekipe; v A bodo: Zakotnik, Jelič, Pocrnja, Hvasti, Frelih, Kastelic in Bilič; v B: Kunaver, Gazdič, Keršič, Arsovski, Kekec, Kunaver In Remar, v ekipi upov pa Sto-krajec, Žagar, Končar, Janič, Džu-kovič. Dečman in Bočanin. V naši reprezentanci bo nastopil tudi veteran Bilič, čeprav Je minilo že osem let, odkar je prvič zmagal na tej dirki. Zanj bo to tudi enkratna priložnost, da kariero zaključi s tretjo zmago na dirki »Po Jugoslaviji«, kar v vsej zgodovini dirke ni uspelo še nikomur. Lani so Sovjeti pobrali obe prvi mesti, letos po bodo naši kolesarji poskušali osvojiti položaje, ki so jih imeli pred leti. Zvezni kapetan Zvone Zanoškar bo prevzel vodstvo nad vsemi tremi našimi ekipami, da bi najboljšim olajšal delo v boju z odličnimi Sovjeti, Francozi, Danci m drugimi. F. BOŽIC Dosedanji zmagovalci 1937 — Prosen lk (Ju«), 1998 — Davidovič (Jug). 1940 — Penčev (Jug). 1947 — Strmin (Jug). 1948 - Zorltf (Jug). 1949 - Malabrocea (It). 1950 — Fanti (It). 1951 — Mar-guiller (Belg), 1963 — Bajc (Jug). 1954 — Petrovič (Jim), 1955 - MUUer (Av), 1956 -Buysse (Belg), 1957 — Tref-lich (NDR). 1958 — ValCiC (Jug), 1959 — Hrtstov (Bolg), 1960 — Žirovnik (Jug), 1961 - Levačič (Jug). 1962 — 9kerlJ (Jug), 1963 - BolteAar (Jug), 1964 — ValenClC (Jug). 1965 —. BlliC (Jug), 1966 -CubrfC (Jug), 1987 — Škerlj (Jug) 1968 - Valencie (Jug), 1969 - žoeteraelk (Ni*), 1970 - CubriC (JUg). 1971 — BlliC Jug). 1972 — Lavruškln (SZ) Danes v Hercegnovem redna konferenca košarkarske zveze Jugoslavije — Novi registracijski pravilnik bo najbrž edini instrument nadzora in usmerjanja LJUBLJANA — Košarkarji sploh, posebej še črnogorski, ki so po ključu tokrat gostitelji najvišjega košarkarskega zbora, so končno vendar dočakali redno konferenco košarkarske zveze Jugoslavije. Pred to je bila izredna trikrat preložena in zaradi neizogibnega zaporedja se je to zgodilo z redno, ki se bo danes le sestala v Hercegnovem. Samo dejstvo prelaganj, nato pa potek dogodkov okrog priprav izredne konference, ki naj bi spre. la nov Statut ter zagotovila večji vpliv republik in pokrajin, je zgovoren komentar in skromno spričevalo. Raje bolj kot manj je bil to spretno zakrinkan odpor nekaterih funkcionarjev v »sveti zvezi« s športno birokracijo, ki je s tisoč in enim vedno pripravljenim izgovorom ustvarjala razvoj in ta. ko nesporno povzročala občutno škodo, ne glede na to, da so bili ob tem kršeni jasni in nedvoumni sklepi. Dodam naj še, da sem kot član bivšega sekretariata dvakrat — tudi javno prek tiska — pozval ta organ k odstopu, če ni sposoben uresničiti sklepov. Nazadnje je bil tak sklep tudi sprejet. Bil pa je kljub ponovnemu odlaganju (.precej logično za nedosledno politiko) s komaj razumljivo sposobnostjo autoamnezije nemudoma pozabljen. Po mnogih zaple. tih fin nekaterih kabaretskih in-termezzih) je izredna konferenca pred nekaj meseci potrdila nove odnose tudi v košarkarski organizaciji. Ta kritičnost je zanimiva za delegate na konferenci, ki se bodo srečali z dnevnim redom, kjer inflacija točk odmika odgovor na bistveno vprašanje: koliko in kako j BERI SPORED DANES * KOŠARKA SKL — moški 1 A: Jesenice — Novoteks (19.30), Trnovo — Fructal (19), Radenska — Marles (19.30) , Branik — Vrhnika (19), Maribor — Litija (19.30), Lesonit — Triglav (19.30). SKL — moški 1 B: Prule — Sežana (19.30), Zarja — Ježica (17.3Q), Sav; naselje — Kroj (16.30) , Ljubljana — Beti (19.30), Elektra — Postojna (19). SKL — ženske (zahod): Po- stojna — Ježica (16.30), Litija — Olimpija (19.30). ^ VATERPOLO KRANJ: II. zvezna liga, Triglav — Koper, ob 20.30 na letnem bazenu. NOGOMET LJUBLJANA: Ilirija — Šmartno, prva finalna tekma za pionirsko prvenstvo Slovenije, pričetek ob 16.30 na igrišču Dinje. BALINANJE LJUBLJANA: državno prvenst- vo posameznikov na igrišču Zarje (še jutri). KEGLJANJE ILIRSKA BISTRICA: finale ekipnega državnega prvenstva za ženske v hotelu Turist, ob 17.00 Ue jutri ob 9.00). ODBOJKA RAVNE: pionirsko prvenstvo Slovenije, <>b 8. uri. JUTRI ROKOMET LJUBLJANA: finale mladinske- ga prvenstva Slovenije. Začetek ob 9. uri na igrišču Slovana na Kodeljevem. KOŠARKA SKL — ženske (zahod): Etiketa — Dirija (9.00). NOGOMET BOH. BISTRICA: IH. turnir za pokal »dneva borca« ob 8., ob 17. uri finale. v praksi izvajamo in upoštevamo novi Statut in njegove intence. Bo. jaz en je upravičena, saj sta pri. šotna dva pomembna činitelja. Kolektivno vodstvo — predsedstvo — je sestavljeno iz delegatov, ki ima. jo le bežen pregled nad operativo in vsakodnevnimi dogodki. To so plodna tla za oživljanje monopola odločanja manjšega števila funkcionarjev (pri tem imamo nekaj talenta). Obenem ne smemo ODBOJKA. Mislinja in Ruše naprej MARIBOR — Rezultati zadnjega kola v H. republiški — vzhod in mariborsko-celjski ligi: Polskava — Mislinja 2:3 (—13, 4, 6, —16, —10), Črešnjevec — Tehno-stroj 3:2 (11, —7, —10, 17, 14), Šempeter — Elektrokovina 2:3 (13, —14, —11, 8, ’ —12) in Topolšica — Turbina 2:3 (—8, 13, 4, —12, —8). 1. Mislinja 14 13 2. Šempeter 14 9 3. Elektrokovina 14 8 4. Črešnjevec 14 7 5. Turbina 14 7 6. Polskava 14 7. TehnostroJ 14 8. Topolšica 14 1 41:14 27 5 34:25 23 6 32:27 22 7 7 28:30 21 7 7 27:32 21 6 8 27:31 20 5 9 24:33 19 2 12 21:26 16 liga: Impol Mariborsko-celjska — Kovinar 2:3 (—12, 8, 14, —12, —2), Žerjav — Vuzenica 3;2 (12, —13, 8, —12, 5), črna — Ruše 0:3 (—13, —9, —7) in Apače — Braslovče 0:3 (—9, —17, —9). 1. Ruše 14 13 1 21:7 27 2. Braslovče 3. Žerjav 4. črna 5. Vuzenica 6. Kovinar 7. Apače 8. Impol 14 13 14 9 14 14 14 14 14 1 39:9 27 5 30:25 23 8 6 28:26 22 6 8 25:32 20 5 9 30:32 19 1 13 16:36 15 1 13 8:41 14 ALFRED DVORŠAK Sindikalno prvenstvo Maribora MARIBOR — VI. kolo — skupina A: PTT — Zdravstveni dom 2:1 (9, —9, 1), TAM I — TSN 1:2 (—7, 11, —15), TAM II — Zlatorog 2:0 (5, 4), Avtoobnova — Svila 0:2 (b. b.) in Gradis — Atmos 2:0 (b. b.). LESTVICA: 1. TAM II 6 6 2. PTT 6 4 3. Zlatorog 6 4 4. Gradis 6 4 5. Zdrav, dom 6 3 6. TSN 6 3 7. Svila 6 2 8. TAM I 6 2 9. Avtoobnova 6 1 10. Atmos 6 X 0 12:1 12 2 10:6 10 2 8:7 10 2 9:6 10 3 8:7 9 3 8:9 9 4 8:9 8 4 6:10 7 5 4:10 6 5 3:11 5 Skupina B: Marles — Metalplast 1:2 (14, —12, —11), Sladkogorska — Elektro 2:0, IKS — Elko 2:0 (11, 12), Livarna — Konstruktor 2:0 (13, 2) in SDK — Tovarna kos 2:0 (b. b.). LESTVICA: 1. Metalplast 2. Sladkogorska 3. Livarna 4. Elektro 5. Elektrokovina 6. SDK 7. IKS 8. Konstruktor 9. Marles 10. Tovarna kos 651 11:3 11 5 5 0 10:1 10 5 4 1 8:4 9 6 3 3 8:7 9 6 3 3 6:8 9 5 3 2 6:4 8 6 3 3 7:8 8 6 15 3:11 7 5 1 4 5:8 6 6 0 6 2:12 4 pozabiti mojstrske asistence urad. nikov, ki izredno temeljito boj ko. tirajo vrsto delavcev izven središča. Ni zgolj moja sodba o tem razmeroma negativna. Ob upoštevanju kratkega vživljanja v nove razmere jo lahko celo omilimo. Ne moremo pa sprejeti odsotnosti nepre. klicnih zahtev in nenehno prisotnost boja, da bi amandmajski duh zares uveljavili v vsakodnevni praksi in ne samo na konferencah. Ce bi hotel bi';i v zvezi s konferenco v Hercegnovem konkreten, lahko napovem, da se bo v enem temeljnih delov — bitki proti profesionalizaciji in s tem nastopu proti vsem deformacijam — končalo z deklaracijo in načeli. Te pa smo že mnogokrat sprejeli in kon. ferenca je bila primeren, obenem pa dogovorjen mejnik, da bi se Izognili teoriji in sprejeli ustrezne košarkarske zakone. Ce se motim, bom to z veseljem priznal, kajti tako zamujena priložnost bo ime. la za posledico podaljšanje sedanje komercializacije in vse večje težave pri nadaljnjem dogovarjanju. V nadomestilo tega pa bo v Hercegnovem sprejet ostrejši registracijski pravilnik. Ob vseh neprijet. | ROKOMET ' Tretja zmaga naših BITOLA, 29. jun. — Rokometna reprezentanca Jugoslavije je na mednarodnem turnirju za »Lovoriko Jugoslavije« zmagala še tretjič. Tokrat je premagala NDR s 25:18 (15:9). Naši reprezentant: so z odlično igro povsem nadigrali viceprvake z zadnjega SP in tako popravili slab vtis s tekme z Madžarsko. Naši so popustili le na začetku 2. polčasa, ko 90 igralci NDR znižali na 16:18, do konca tekme pa je razlika spet porastla. Jugoslavija je Igrala v postavi: Arslanagič, Živko-vid, Pribanid 6, Lavmid 7, Miško-vid 1, Horvat 1, Pokrajac 3, Bu-garškl 2, Miljak 2, Radjenovid, Serdarušid 1, Pavičevid 2. Pri nasprotnikih pa sta bila najuspešnejša Kaehlert in Lackenmacher s po 4 goli. V drugih tekmah Je Romunija presenetljivo izgubila z 20:22 (8:10), švedska pa je premagala Madžarsko s 14:12 (7:3). Po 3. kolu vodi Jugoslavija s 6 točkami, pred Romunijo in SZ 4, Madžarsko 2 ter NDR in Švedsko 1. Trim prvi ŽALEC — V medobčinski rokometni ligi so odigrali zadnje, 15. kolo. Rezultati: Celje Ml. — Braslovče 10:0 b. b.. Trim Team — Petrovče B 20:21 (12:10), SSD Prebold — RK Laško 22:25 (11:11), Šoštanj Ml. — Griže OB 24:21 (13:10). LESTVICA Trim team 15 14 0 1 402:239 28 Petrovče OB 15 10 0 5 313:253 20 RK Laško 15 9 1 5 318:278 19 Celje Ml. 15 9 0 6 278:259 18 Griže OB 15 8 1 6 233:237 17 SSD Prebold 15 6 1 8 278:263 13 Petrovče B 15 3 0 12 263:362 6 Braslovče 15 1 1 13 192:306 3 Izven konkurence Šoštanj B 17 12 0 5 371:290 24 T. TAVČAR nih občutkih, ki ga tako admlni. strativno zasužnjevanje tekmovalcev povzroča, pa ostajo za seda) to edini učinkovit Instrument nadzora in usmerjanja. Osnovna in nevarna šibkost tega pravilnika Je nedvomno ta, da daje v Isti koš tiste, ki delajo napredno In spoštujejo dogovore a onimi, zaradi katerih bo treba vse. kakor glasovati za ta dokument. Sicer pa »velikih novic« s tega sestanka ni pričakovati ln bodo številne točke zgolj vprašanje procedure. Navkljub vsemu pa Je pesimizem verjetno pretirano čustvo, saj se k sreči košarka rojeva in vzgaja danes predvsem drugje in največkrat na temeljih najlepšth košarkarskih tradicij. Inž. BORIS KRISTANČIČ PO DOMAČIH KRAJIH Koristna pobuda ‘ CELJE — V skrbi za športno rekreacijo :n aktivnost mladih v organizacijah združenega dela Je mladinska organizacija v celjskem TOPRU priredila dvodnevna športna srečanja sorodnih tekstilnih tovarn v celjski regiji. Srečanje so bila kakovostna, kar priča, de je mladina v teh delovnih organizacijah ogreta za šport pa tudi športno Izobražena. Vrstni red — mali nogomet: 1. Metka. 2. TT Prebold, 3. Toper; rokomet: 1. Prebold, 2. Toper. 3. Metka; košarka: 1. Metka. 2. Ju-teks, 3. Prebold; šah: 1. Metka, Prebold, Juteks; odbojka: 1. Toper. 2. Metka; streljanje — moški — ekipno: 1. Metka II, 2 Prebold, 3. Toper: posamično: 1 Ca-tek, 2. Cilenšek (oba Tera), 3. Kvas (Pr); ženske, ekipno: 1 Metka II, 2. Metka I, 3. Polzela; posamično: 1. Slogar, 2 Kranjc, 1. Strnad (vse Metka); namizni tenis: 1 Toper. 2. Juteks. 3 Metka; kegljanje, moški: 1 Juteks, 2. Metka, 3 Kors; ženske: 1. Toper, 2. Kors, 3 Metka itd Ekipni vrstni red: 1. Metka, 2. Prebold, 3. Toper, 4. Juteks, 5. Kors, 6 Polzela Ob zaključku Iger Je bilo mladinsko srečanje, najboljšim pa so podelili diplome. K. JUG UTRINKI PREDSEDNIK UMRL — Bivši predsednik mednarodne šahovske zveze Polke Rogard Je umrl v Stockholmu, star 74 let. Rogard Je bil predsednik FIDE v letih 1949—1970, ko Je njegovo nasledstvo prevzel dr. Max Euwe. Rogard Ima največ zaslug za učvrstitev svetovne šahovske organizacije. SPANCI NAJBOLJŠI — Reprezentanca Španije Je osvojila naslov svetovnega prvaka v podvodnem ribolovu v domačih vodah Gadaquesa. Zbrali so 220,77 točke, drugi so Italijani, tretji Francozi, Jugoslavija pa se Je med 18 ekipami uvrstila na 7. mesto. Spanci so Mil najboljši tud! med posamezniki (1. Amengual, S. No-guera). NOV USPEH — Pllbert Bayi, 20-letni Tanzanijec, ki Je januarja zmagal na vseafrišklh igrah v Lagosu. Je na svetovnih Igrah v Helsinkih pretekel 1500 m v 3:34,6. Bolje od njega sta doslej tekla le svetovni rekorder Ryun (ZDA) 3:33,1 tn evropski rekorder Wadoux (Pr) 3:34.0 Tanzanijec je pr&magal med drugimi Wottla ln Jipča. / ggmf * PROIZVODNJA JE STEKLA — Včeraj je bila v Celju slovesnost ob začetku proizvodnje v sodobni tovarni titanovega dioksida, ki ga bodo proizvedli letno 25.000 ton, dobro polovico proizvodnje pa bodo izvozili. Za investicijo je 51 odst. potrebnih sredstev prispevala celjska Cinkarna s soinvestitorji, 49 odst. pa kombinat VVB Lacke und Farben iz Berlina (NDR). Za visoko avtomatizirano proizvodnjo je potrebnih Je 200 delavcev. Foto: Zlatko šentjurc :r ’ ■MMi % ^ .. sči—Tr- DANSKA DELEGACIJA V SLOVENIJI — član republiškega izvršnega sveta Vlado Klemenčič (prvi z desne) in član sekretariata CK ZKS inž. Igor Uršič (tretji z desne) pozdravljata člane delegacije danske socialistične ljudske stranke, ki je prišla na tridnevni obisk v Slovenijo. Delegacija, ki jo vodi predsednik SLS Sigurd Oeman; je imela včeraj opoldne pogovore na CK ZKS. Foto: J. Zrnec / ZAOBLJUBA MILIČNIKOV KADETOV IN PRIPRAVNIKOV — Letos je končala šolanje četrta generacija dijakov. Triletno kar detsko šolo je uspešno končalo 154 dijakov, dveletno šolo za miličnike pripravnike pa 126 dijakov. Na sliki: kadeti med zaobljubo. Foto: L. Javornik Marka dražja 5,5 odst. Revalvacija pomeni za ZRN podražitev izvoza in pocenitev uvoza 0(D NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 29. jun. — (Po telefonu) — Marka je spet re-valvirala. Potem* ko je tečaj dolarja padel na 2,47 marke in sta se postopno slabila tudi francoski frank in nizozemski gulden — samo včeraj je nemška zvezna banka morala odkupiti za dve milijardi frankov — je bonska vlada po enourni jutranji, na hitrico sklicani seji sporočala, da je povečala vrednost marke za 5,5 odstotka. Odločitev je padla že ponoči v ožjem kabinetu, ki je zasedal do enih po polnoči. Finančni minister Schmidt je dopoldne dejal, da je bil ta ukrep potreben za zagotovitev učinkovitosti sedanje stabilizacijske politike. Silovit naval na marko, o kateri sp gospodarski krogi v tujini očitno sodili, da je prenizko ovrednotena, je nevarno povečal že tako preobširno denarno gmoto v Zahodni Nemčiji, ki pospešuje inflacijske težnje. ZR Nemčija je po dogovoru, ki je bil sklenjen pred nekaj meseci med šestimi zahodnoevropskimi državami (takoimenovani »blok drsenja«) dolžna odkupovati valute teh držav, če se njihov tečaj za več kot 2,5 odstotka oddalji od srednje paritete. Prav to se je zgodilo v zadnjih treh dneh. Medtem ko je vrednost marke rasla, je vrednost ostalih valut (razen danske krone) padala, kar je imelo za posledico, da so te valute »bežale« v marko. Ko je bonska vlada spoznala, da se temu procesu ne more zoperstaviti, je svojo valuto podražila. Vendar se je do poslednjega trenutka borila zopier ta ukrep. Schmidt je še včeraj zvečer nadvse prepričljivo zatrjeval, da »pred avgu-‘stom, septembrom posegi niso potrebni« in današnji tisk sporoča na prvih straneh, da je »vlada kategorično proti revalvaoiji«. Ko je kielski znanstveni inštitut za svetovno gospodarstvo včeraj nujno svetoval vladi, naj z re-valvacijo marke zavaruje svoje stabilizacijske načrte, je finančni minister Schmidt zagrozil direktorju tega inštituta, da mu bo odvzel vladne subvencije, če bo dajal tako »neodgovorne« izjave. Prvi odmevi na. bonsko odločitev so v znamenju razumevanja pa tudi zaskrbljenosti za zahodnonemško izvozno industrijo. Revalvacija pomeni namreč ponovno podražitev izvoza in — vsaj za nekaj časa — pocenitev uvoza, torej zaostritev konkurence na notranjem trgu. Toda zahodnonemške industrijske kapacitete so tako obremenjene, da bo to »puščanje krvi« delovalo blagodejno. Revalvacija je tudi ugoden uvod v jesensko evropsko-ameriška trgovinska pogajanja, ker so se zdaj spet izboljšale možnosti za prodor ameriškega blaga v zahodno Evropo. V Bonnu so vsekakor mnenja, da dolar kotira »daleč pod svojo resnično vrednostjo«. SLAVKO FRAS oglašujte v dnevniku DELO 77 Miren sem!“ Tako je dejal čilski predsednik Salvador Aliende v kritičnih trenutkih — »Zaupam' v armado in karabinjerje« SANTIAGO, 29. jun. (AFP, Tanjug) — Čilski predsednik Aliende je prek radia sporočil, da je manjša skupina vojaških oklepnih enot začela akcijo proti vladi. Dejal je, da ima zvezo z glavnim poveljnikom oboroženih sil generalom Pratsom, ki je mobiliziral vladi zveste sile in skuša ohraniti red v državi. »Zaupam v armado in karabinjerje. Miren sem,« je izjavil Aliende, ki je bil na karabinjerski pjostaji, dokaj oddaljeni od predsedniške palače. Predsednik je pozval delavce, študente in vse prebivalstvo, naj zasede tovarne, ustanove in druga poslopja. Ukazal je še, naj ljudje stopijo oboroženi na ulice ter branijo ustavnost in vlado, svobodno izvoljeno od ljudstva. »Ne pozivam ljudstva k pokolu ali oboroženemu odporu proti upornikom,« je še dejal. Povedal je, da sef se uprle oklepne enote v mestu, a ,.da je vladi ostala zvesta večina vojske in karabinjerjev. Dejal je, da bo kmalu lahko vodil obrambo ustavne vlade. Pozval je ljudstvo, naj pomaga vladi z lojalnimi silami, saj je ljudstvo revolucionarna sila. Središče Santiaga so tokrat nadzirale močne vojaške oklepne sile, ki so povsem obkolile predsedniško palačo Monedo, iz katere nihče ni mogel. Slišati je bilo streljanje in topovske strele. Opozicijske radijske postaje so oddajale marše in pozivale prebivalstvo, naj ne posluša Allendejevih besed, saj bi zasedba tovarn in drugih poslopij povzročila prelivanje krvi. »Okupacija tovarn je brez haska. Zato ostanite doma«, je pozival spiker opozicijskih radijskih postaj in poskušal tako preprečiti prizadevanje vlade, da bi uduši-13 upor vojaških sil. Mestno središče je bilo mrtvo, trgovine zaprte, promet je zastal, ljudje pa so se umaknili v hiše. Tudi delo v tovarnah so ustavili. Sodeč po razpoloženju opozicijskih radijskih postaj je šlo za des- ničarsko zaroto. Tudi ni bilo znano, koliko sil so imeli na razpolago uporniki, imeli pa so v rokah mestno središče. Predsedniška palača je bila pod njihovimi streli. Predsednik Aliende pa je izjavil, da se majhne, a pogumne sile karabinjerjev in predsedniške straže upirajo zarotnikom. Allendejeva vlada je izdala dekret, s katerim so zaradi poskusa državnega udara uvedli izredno stanje v 25 pokrajinah države. Dekret je po ra- diu objavil podsekretar za notranje zadeve Daniel Var-gara. Kot se je zvedelo po prvih neuradnih poročilih, je bilo v streljanju pred predsedniško palačo sredi Santiaga mrtvih pet ljudi. AFP poroča, da trajajo boji v mestnem središču nepretrgoma in da ni obstreljevanje predsedniške palače prenehalo niti za hip. Čilska radijska postaja je bila v rokah vladnih sil in je nemoteno oddajala predsednikov govor. Jutri v mesto na Krki LJUBLJANA, 29. jun. — Osrednja letošnja proslava 400-letnice slovensko-hrva-škega kmečkega upora bo v nedeljo v Kostanjevici, v mestu, ki mu pravijo Slovenske Benetke. Na zborovanju, ki se bo začelo ob pol enajstih dopoldne, bo govoril predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi kip Matije Gubca, delo akademskega kiparja Toneta Kralja, kip bo stal pod arkadami v kostanjevi-škem gradu. Organizirali so še celo vrsto drugih prireditev. Organizator pa je poskrbel za parkirne prostore za okrog 3.000 avtomobilov, za dobro jedačo, pijačo ter zabavo. Odmevi D’Estaing: Zadnja revalvacija zahodnonemške marke je v skladu s potrebo evropske gospodarske skupnosti PARIZ, 29. jun. (Reuter) — Francoski finančni minister DEstaigne je izjavil, da je današnja revalvacija zahodnonemške marke v skladu s potrebo EGS, da bi izoblikovala skupni valutni sistem. Pariz: Francoska državna banka je objavila najvišje in najnižje intervencijske stopinje (za 100 mark) — najnižja stopnja znaša 168,665 franka, najvišja 176,425 franka, srednja pa 172,502 franka. Poprejšnja spodnja intervencijska meja je znašala 159,870, najvišja pa 167,230 franka. Tokio: Japonski bančniki izjavljajo, da je namen za-hodnonemškega ukrepja spodbuditi fluktuiranje evropskih valut in da bo to le malo neposredno vplivalo na japonsko valuto. Poudarjajo pa, da je vrednost marke za nekaj odstotkov višja od stopnje drsečega jena, kar bi lahko »ogrozilo« japonsko valuto na lestvici vodilnih. To bi lahko vplivalo tudi na povečanje japonskega izvoza v zahodno Evropjo. Amsterdam: Nizozemska osrednja banka je sporočila, da znaša tečaj guldna v primerjavi z marko 109,412 guldna za 100 mark; najnižja intervencijska meja je 106,98, najvišja pa 111,90 marke. Bruselj: Belgijska državna banka je določila novi tečaj na 15,1120 franka za marko. Intervencijske meje so določene na 14,7755 oziroma na 15,4560 franka za marko. Kobenhavn: Danska osrednja banka je sporočila, da znašajo najnižje in najvišje intervencijske meje v primerjavi z marko 230,132 oziroma 240,723 krone za 100 mark. Intervencijske meje do drugih valut, ki fluktuirajo z dolarskim tečajem, pa so nespremenjene. Dunaj: Tu sta se danes pogovarjala avstrijski in švicarski finančni minister Han-nes Androsch in Nello Celio v zvezi ž ugibanji, da bi Avstrija posnemala zahodno-nemški zgled in revalvirala šiling. Avstrijska vlada Je bila še pred nekaj dnevi proti revalvaciji; v finančnih krogih na Dunaju pa so mnenja, da Avstrija ne more mimo revalvacije nemške marke. Marka nas udari Ker je jugoslovanski izvoz v ZRN nižji od uvoza, bomo zaradi revalvacije' pridobili manj, kot bomo izgubili BEOGRAD, LJUBLJANA, 29. jun. — Zvezna republika Nemčija je danes dopoldne revalvirala marko za 5,5 odst. To je napravila kljub vsem preklicem, ki smo jih zadnje dni slišali z raznih strani in so prihajali tudi iz najvišjih krogov. Kot je bilo javljeno, znaša nova vrednost marke 0,310580 posebnih pravic črpanja po določilih mednarodnega monetarnega fonda. Pred revalvacijo je znašala 0,294389. Jugoslovanska gospodarska zbornica je prvi hip presodila, da bomo zaradi revalvači-je nemške marke dobili v Jugoslavijo manj reprodukcijskega materiala in manj blaga nasploh. Težko je sicer zračunati, koliko bo Jugoslavija dobila, koliko pa bo zgubila z najnovejšo revalvacijo zahodnonemške valute, presojajo v jugoslovanski zbornici. Sprememba nemške marke bo podražila jugoslovanski uvoz, kar se bo zaradi strukture poznalo najhuje pri reprodukcijskem materialu, ce pa upjoštevamo, da je jugoslovanski izvoz v Zahodno Nemčijo bistveno nižji od uvoza iz te države, je seveda že na prvi pogled jasno, da bomo z izvozom jugoslovanskega blaga pridobili neprimerno manj, kot bomo z uvozom izgubili. Seveda bi morala revalvacija počasi preusmeriti nakupe na druge dežele in to bi v skrajni sili lahko razložili kot dobro jx>-sredno posledico revalvacije. Čeprav so v turistični zve- zi Jugoslavije sodili, da je prezgodaj za kakršnekoli izjave o vplivu revalvacije na neblagovni devizni priliv, so vendarle menili, da bo Jugoslavija postala privlačnejša za zahodnonemške turiste. Več naj bi bilo tistih turistov, ki so v vsaki turistični deželi dobrodošli. To so gostje, ki se podajo na pot brez posredovanja turističnih agencij. Pri tem pa gre povedati, da bodo jugoslovanske agencije, ki so sklenile pogodbe z zahodnonemškimi partnerji v markah, zaradi revalvacije pokazale pozitivne finančne učinke. Ko je Tanjugovo sporočilo prispelo v redakcijo, ni bilo mogoče več poprašati širšega kroga gospodarstvenikov, kaj pomeni za posamične delovne organizacije revalvacija nemške marke. Pomočnik generalnega direktorja Ljubljanske banke Ivan Simončič je dejal, da bodo podobno kot ob drugih revalvacijah izvozniki sprva zadovoljni, ker bodo ugodne- je izvažali. Toda razlika bo kmalu splahnela, zato pa bodo uvozniki že od vsega začet, ka čutili posledice. Glede na strukturo blagovne menjave, ki je značilna za slovensko gospodarstvo, pa bo revalvacija nemške marke seveda močno vplivala. Pomen revalvacije lahko presodimo po teh podatkih. Slovenija uvozi iz Zahodne Nemčije za skoraj tri milijarde dinarjev, vsa Jugoslavija skupaj deset milijard. Tako smo pri skupnem jugoslovanskem uvozu udeleženci s trideset odstotki. Tudi pri izvozu je slovenski delež izredno močan. * Medtem ko znaša za vso državo 5,6 milijarde, je Slovenija lani prodala v Zahodno Nemčijo za. 1,2 milijardi dinarjev. Povedati še velja, da je pri slovenski blagovni menjavi po lanskih podatkih ZRN na prvem mestu, v jugoslovanski menjavi pa zaseda tretje mesto. Značilno je še to, da je več kot polovica uvoza iz skupnega | evropskega trga ravno iz ZRN, le.ta pa prevzema 40 odstotkov našega izvoza. Ob tako močnih vezeh bo seveda razlika po revalvaciji nemške marke slovenskemu gospodarstvu močno podražila uvoz. Nedvomno bo vplivala na zaposlovanje v tujini, ki je v ZRN prav tako najmočnejše. TANJUG, DELO Priprave na Alžir KUALA LUMPUR, 29. jun. (AFP) —'Posebni odposlanec alžirskega predsednika Hua-riija Bumediena je prispel v Malezijo. Fremieru Tunu Ab-delu Razaku je prinesel formalno Buimedienovo vabilo, naj se udeleži konference neuvrščenih držav, ki bo v začetku septembra v Alžiru. Nato bo Bumedienov odposlanec odpotoval še v Džakarto. Saigon ni pristojen HONGKONG, 29. jun. (Reuter) — Severni Vietnam je zavrnil nedavni saigonski predlog, ,po katerem naj bi predstavniki Hanoia in Sai-gona začeli neposredna pogajanja o združitvi severa in juga. Severnovietnamska tiskov: na agencija je sporočila,. da saigonski režim sploh ne more predstavljati Južnega Vietnama in se pogajati s Severnim Vietnamom. Kljub | temu pa združitev države še naprej ostaja »nacionalni J cilj«, poudarja agencija. Naloge TOZD na univerzi Osnova za TOZD mora biti temeljna znanstvena disciplina LJUBLJANA, 29. junija — Komisija za proučitev Statutov univerze v Ljubljani, združenja visokošolskih zavodov in visokošolskih zavodov je imela danes razširjeno sejo, na kateri so navzoči razpravljali o problemih oblikovanja TOZD v visokem šolstvu. Podprto je bilo načelo, da oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela ne sme biti formalno, vnaprejšnje, temveč da je treba v razpravah najti take oblike za ustanovitev teh enot, ki jim bodo omogočale čim večjo kvaliteto dela in racionalnost. V razpravi, ki je na široko zajela zapleteno problematiko, je bila med drugim podprta misel, da mora biti osnova za TOZD temeljna znanstvena disciplina, izogibati pa se je treba temu, da bi znotraj TOZD ločevali fundamentalno in aplikativno sfero njene dejavnosti kakor tudi izobraževalni in raziskovalni proces. V razpravi je bilo precej govora o vprašanjih materialne osnove TOZD na visokih šolah, pri čemer .pa je nazadnje bilo rečeno, da je v okviru TOZD treba opredeliti njeno materialno samostojnost v tem smislu, da lahko ustvarja dohodek in ima pravico do njega, da pa ni treba, da bi imela lastno administracijo. Materialno samostojnost bi zatorej bilo treba zasnovati tako, da bi se skupne službe več TOZD zavoljo racionalnosti lahko združevale. Pri koncipiranju TOZD naj bi vsi zlasti imeli pred očmi, da se z njihovo ustanovitvijo ne bi smeli zapirati, temveč se povezovati med drugim z inštituti, delovnimi organizacijami, ' vzpostaviti delegatsko razmerje s študenti itd. Vsi visokošolski zavodi v povezavi s podjetji, za katere izobražujejo kadre, bodo, kot je bilo sklenjeno, do 15. septembra pripravili modele za ustanavljanje TOZD. J. HORVAT Odstop urednika »Birlika« SKOPJE, 29. jun. — Na današnji seji je predsedstvo RK SZDL Makedonije razrešilo Nedžaitija Zekirija, glavnega in odgovornega urednika lista »Birlik«, ki izhaja v Skopju v turščdni. Zekiri je v prošnji za razrešitev med drugim navedel, da bo njegov odhod prispeval k ureditvi odnosov v »Birliku« in pri nadaljnjem razvoju časopisa. Predsedstvo je imenovalo začasnega vršilca dolžnosti. B. P. Jobert pri Nixonu SAN CLEMENTE, 29. jan. (AFP) — Francoski zunanji minister Michel Jobert se je popoldne pogovarjal s predsednikom Nixonom. šef francoske diplomacije je imel pred tem srečanjem uvodne pogovore s svetovalcem ameriškega predsednika Kissingerjem, Čeprav dnevni red pogovorov ni bil objavljen, se je zvedelo, da se bosta Nixon in Jobert pogovarjala o evropski konferenci v Helsinkih, zmanjšanju števila vojaških sil v Evropi, omejevanju jedrskega orožja in go-spodarsko-finančnih problemih med ZDA in Zahodno Evropo. Telegram\i_ Prepoved študentskih demonstracij BANGKOK — Tajski premier Kitikačorn je rekel, da vlada ne bo več dovolila študentskih demonstracij. Sprejela je že ukrepe, s katerimi bo preprečila, da bi se ponovile demonstracije, kakršne so v zadnjih šestih dnevih razburkale duhove v Bangkoku. Vsiljiva letala BEJRUT — Dve izraelski vojaški letali sta včeraj prileteli v libanonski zračni prostor. Izraelska letala pogosto letijo nad libanonskim ozemljem, posebno v zadnjih treh tednih, odkar imajo Izraelci v obmejnem pasu vojaške manevre. Atomska eksplozija LAS VEGAS — Ameriška komisija za atomsko energijo je v Nevadi opravila atomski poizkus pod zemljo. Eksplozija je imela moč od 20 do 200 kiloton trinitrotoluola. To je bil že sedmi atomski podzemeljski poizkus v tem letu. Peru gradi ladje za Kubo SANTIAGO — Na pogajanjih delegacij perujske in kubanske vlade so se dogovorili, da bo Peru zgradil 110 ribiških ladij, s katerimi bo Kuba temeljito obnovila svoje ribiško ladjevje. Skupna vrednost teh ladij bo 50 milijonov dolarjev. Nove vede BOLOGNA — Univerza v Bologni, najstarejša v Evropi, uvaja tečaje za akademsko stopnjo najnovejše panoge humanističnih ved. Gre za discipline, ki se šele oblikujejo, kot so radiotelevizijska režija, jezik radia m televizije, filmska in televizijska stenografija. Kiti še ne bodo zaščiteni TOKIO — Mednarodna komisija v Londonu je zavrnila predlog ZDA, naj bi za deset let prepovedali lov na kite. Japonska je še zlasti zadovoljna s to odločitvijo komisije. Kakor je rekel predstavnik japonskega ministrstva za ribištvo, bi s prepovfedjo lova na kite nastal velik problem za Japonce, ki imajo na jedilniku pogosto kitovo meso. Japonska ribiška industrija je pred tremi leti predelala 125.000 ton kitovega mesa ali 50 5 odstotka, medtem ko je na drugem mestu Sovjetska zveza s 34,9 odstotka. Nagrajeni filmi VARNA — V Vami se je končal mednarodni festival filmov o humanitarnem delu Rdečega križa in o dejavnosti za zboljšanje človeškega zdravja. Na tej mednarodni filmski prireditvi so razdelili več nagrad in priznanj. Eno izmed velikih nagrad v kategoriji zdravstvenih televizijskih filmov je dobila Jugoslavija za film »Rezus faktor« kakor tudi posebno nagrado lige društev RK za film s humanitarno temo »Dan, daljši od leta«. Glavno nagrado je dobil madžar-sko-bolgarski film »Kri je rdeča povsod na svetu«. Nov ameriški tank WASHINGTON — Ameriška vojska Je odobrila 155 milijonov dolarjev za izvedbo novega tanka, namenjenega predvsem za Evropo. Novi tank bo zamenjal projektirani tank »M-70«, ki so ga nehali preizkušati pred poldrugim letom, ker se je izkazalo, da je predrag (en tank bi stal več kot milijon dolarjev). Spet potres na Hokaidu TOKIO — Otok Hokaido na severu Japonske se je včeraj spet stresel. Potres je imel moč 4. stopnje po Japonski sedem-stopenjski lestvici. Za zdaj ni podatkov o posledicah. V zadnjih 14 dnevih se Je tam zvrstilo več močnejših potresov. Epidemija ustavila potovanja MIAMI — Na norveškem potniškem parniku, ki Je plul po Karibskem morju, Je včeraj nenadoma zbolelo 900 potnikov in posadka za diarejo, mrzlico in vrtoglavico. Neznana bolezen se Je lotila skoraj vseh do zadnjega, toda zdravnik Will!am Barke iz nacionalnega zdravstvenega centra v Atlanti je rekel, da ni nevarna. Potnike in posadko bodo dali v karanteno. Nepojasnjena zapora PARIZ — Družba »Air France« Je v četrtek preklicala nameravani polet v Šanghaj, ker je prejela sporočilo, da bodo letališča v Šanghaju. Kantonu in Hangkouu zaprta za ves promet od polnoči 29. junija do 11. ure 30. junija. Zapore niso pojasnili. Pa še to: BOLJŠI OD SONCA — V 1433 letih bo letos Sonce zdajle tretjič tako hudo mrkni-lo. Pri nas bo mrknilo komaj za 9 %. 7V> pa je še vedno za nekaj odstotkov več, kot je pri nas mrknil Standard. VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 30. junij 1973 ob 7. uri delno oblačno (Q> oblačno T dež nevihte sneg megla burja jugo m topla fronta — hladna ▼ fronta Tf okluzija ® središče:oiklona A anticiklona Vreme in temperatura 29. junija 1973 oral) ob 7. un vreme stopinj ob 13. uzl vreme stopinj Ljubljana jasno 19 jasno 29 Planica jasno 16 oblačno 23 Brnik jasno 17 delno oblačno 28 Kredarica jasno 10 poloblačno 11 jasno 20 nevita 20 Sl. Gradec jasno 15 nevihta v okolici 23 Celje jasno 19 iasno 30 Novo mesto jasno 19 jasno 29 jasno jasno 23 aoloblačno 28 Reka 22 iasno 27 jasno 23 ;asno 27 Dubrovnik jasno jasno 24 24 asno jasno 29 26 Zagreb jasno 21 30 Beograd jasno 21 jasno 31 Sarajevo jasno 16 28 Titograd Jasno 20 jasno 28 Skopje jasno 18 jasno 30 Celovec Gradec __ Dunaj oblačno 21 oblačno 23 Benetke jasno 20 jasno 28 Milano jasno 21 jasno 29 Genova jasno 21 Miinchen dežuje 16 oblačno 19 Zlirich oblačno 16 Rim jasno 22 oblačno 29 Pariz pol ob lačno 16 ooloblačno 28 Berlin oblačno 19 oblačno 18 Stockholm oblačno 19 dežuje 19 Moskva jasno 22 oblačno 25 Temperature morja Koper 26, Reka 23, Šibenik I a i B f 22. Hv; SLOVENIJA Deloma sončno, v popoldanskem«, času v notranjosti Slovenije možne še posamezne nevihte. Najnižje nočne temperature bodo med 12 in 16, v Primorju 20, najvišje dnevne okoli 25 stopinj. (ZGLEDI ZA NEDELJO Pretežno sončno bo. JUGOSLAVIJA Na Hrvaškem, v severni Bosni in v Vojvodini poslabšanje z nevihtami. Ob Jadranu in v južnih krajih države bo še precej sončno. VREMENSKA SLIKA Hladna fronta, ki je prešla Slovenijo, se pomika dalje proti jugovzhodu. Za njo se nad zahodno Evropo ponovno krepi območje visokega zračnega pritiska. ■I j, .':71 " • l MALOMARNOST — Zanemarjeni izviri reke Vipave, zanemarjene sprehajalne poti, neurejen grad...- Znamenitost, ki pa prav zaradi neurejenosti odbija. Foto: A. Triler olg obč Za novogoriško bolnišnico dolgujejo vse severnoprimorske občine in republika - Porabili so 20,500.000 din Upravni odbor sklada za zgraditev nove goriške bolnišnice je te dni spet opozoril javnost za neizpolnjevanje finančnih obveznosti s strani občinskih skupščin do sklada, kar utegne vplivati na potek graditve zdravstvenega objekta prepotrebnega za severnoprimorsko območje. Zdaj šo dosegla dela pri objektu tako stopnjo, da terjajo izpolnitev večjih finančnih bremen, sicer ne bodo mogli izročiti namenu prve faze objekta na jesen prihodnjega leta, kot je bilo dogovorjeno. lijomov dinarjev. Do sedaj so na skeletu gradili predvsem predelne stene za bolniške sobe, postavili gradbeno ogrodje za dvigala ter prilagajali skelet za izvajanje novega programa. Zdaj pa’ bo potrebno predvsem posvetiti pozornost zunanji fasadi, inštalacijam ter vgrajevanju opreme. Upravni odlbor je za to pripravil že vse potrebne načrte. Ustavilo pa se je pri finan- Kot je znano, gre za pridobitev okoli 350 bolniških postelj z ustrezno medicinsko opremo, energetskimi objekti in komunalnimi napravami. Celoten objekt bo obsegal več toot 13.000 kvadratnih metrov bruto etažnih površin. Izračun, ki so ga napravili na odboru, predvideva naložbo okoli 114,527.000 dinarjev, Do sedaj so porabili okoli 20,500.000 dinarjev, treba pa •je zagotoviti še okoli 98 mi- oalh. Podatki, ki jih je zbral odlbor, opozarjajo, da dolgujejo vse tri občinske skupščine znatna sredstva. Ajdovska oibčina dolguje .na podlagi sprejetih obveznosti za minuli dve leta 1,168.000 dinarjev, novogoriška občina pa 700.000 dinarjev. Stare ob veznosti je poravnala le tolminska občina. Tudi SR Slovenija dolguje skladu 4.400.000 dinarjev. Za - letos pa še ni nihče ničesar vplačal. Upravni odbor sklada bolnišnice si je pred kratkim zagotovil pri goriški podružnici Ljubljanske banke ustrezne kredite, da bi lahko premostil počasen dotok denarja od občinskih skupščin. Obveznosti, ki jih je s tem prevzel nase, seveda terjajo pri občanih več resnosti. LOJZE KANTE a še v senci Goriška knjižnica nima pravih prostorov za knjige, ki ostajajo v skladiščih — Primorsko dramsko gledališče g ostuje v zasilno adaptirani dvorani NOVA GORICA, 29. maja — Delo kulturnih ustanov v Novi Gorici je med drugim okrnjeno tudi zaradi stiske s prostori. Regionalno središče potrebuje podobno z a snovan kulturni center, kjer naj bi bile različne prireditve in druge kulturne dejavnosti. Za njegovo zasnovo je treba zainteresirati vse odločujoče dejavnike. Na teh spoznanjih je temeljila današnja, razprava za okroglo mizo, katere pobudnik je bil svet za kulturo in prosveto občinske skupščine. Udeležili pa so se je poleg članov sveta in izvršnega odbora Temeljne kulturne skupnosti tudi zastopniki vseh družbenih organizacij in občinske skupščine, medtem ko ni bilo nekaterih vabljenih predstavnikov iz gospodarstva. Razprava je predvsem pokazala, da se je diosedaj mesto razvijalo precej nehar-monično, s poudarki na negospodarskih dejavnostih. Spričo tega se pojavljajo V južnoprimorskih občinah občani zelo počasi prijavljajo svoje premoženje KOPER, 29. jun. — Na občinskih upravah, kjer sprejemajo prijavnice občanov o premoženju, čeprav tik pred koncem roka, skoraj nikjer še niso imeli preveč dela. V vseh južnoprimorskih občinah namreč navajajo, da je doslej prispelo presenetljivo malo prijav. V koprski občini so do danes dobili vsega 120 prijav, po oceni pa bi jih bilo v tej občini okoli 700 občanov dolžno predložiti prijavo svojega premoženja. V piranski občina so doslej vpisali v delovodnik 66 prijav, računajo pa, da bi jih morali dobiti od 200 do 300. V izolski občini je doslej prijavilo svoje premoženje 25 občanov, v ilirskobistriški 10 in v postojnski le 6. Ker je zadnji dan prijave 30. junij, ko na občinskih upravah ne delajo, povsod računajo, da se bo število prijavljencev do ponedeljka še precej spremenilo. V po- stojnski občini so že pred tremi meseci izvedli prijavo premoženja za določene kategorije občanov; takrat je premoženje prijavilo 136 občanov. To pa so v glavnem taki, ki so dolžni svoje premoženje sedaj prijaviti, skoraj iste podatke pa so, prijavili že takrat, še vedno pa v postojnski občini menijo, da bi morali sedaj dobiti ■okoli 50 prijav. Predstavniki komisij, ki zbirajo te prijave, menijo, da še vedno precej občanov ni bilo obveščenih, da morajo predložiti prijave o premoženju, marsikdo pa tega ni vzel dovolj resno. • G. GTTZEJ številni problemi ne le na področju kulture, marveč tudi v drugih družbenih dejavnostih. Kulturni, delavci pa so menili, da je kultura v primerjavi z ostalimi dejavnostmi vendarle zapostavljena. V najbolj kritičnem položaju je goriška knjižnica. Po Mleko iz Postojne za Peko Postojnska KZ krije 45 % »mlečnih« potreb tega mesta POSTOJNA, 29. jun. (Tanjug) — Kmetijska zadruga iz Postojne pošilja na Reko 6 milijonov litrov mleka letno, kar zadošča za 45 % potreb tega mesta, in 1200 ton mesa. Zadruga ima 1050 krav v družbeni lasti, razpolaga pa tudi z 2000 kravami svojih kooperantov. Postojna in Reka uspešno sodelujeta že- 23 let. Zadruga iz Postojne je ena redkih v državi, ki nd zmanjševala osnovnega živinskega staleža, po pridobivanju mleka in mesa pa je na drugem mestu v Sloveniji, takoj za Kočevjem. desetih letih prizadevanj je lani končno dobila pravico do brezplačnih primerkov vseh knjižnih izdaj pri nas. Zdaj pa knjige nalaga ' v skladišča in ostajajo nedostopne za bralce. Preti celo nevarnost, da knjižnice ne bo mogoče verificirati in bo spet zgubila pravico do brezplačnih izdaj. Podobno je tudi s Primorskim dramskim gledališčem, ki gostuje v zasilno adaptirani dvorani' v Solkanu ter v prostorih sodišča. Kino podjetje pa ima na razpolago za predvajanje filmov le sejno dvorano občinske skupščine. Ob vsem tem pogrešal j o tudi primerne prostore za glasbenč prireditve, razstave in druge primerne dejavnosti. V občinskem središču imajo sedaj zasnovano graditev večje dvorane iz montažnih elementov, • ki pa bi predvidoma služila predvsem gospodarskim dejavnostim in bi si kulturne ustanove z njo- ne mogle veliko pomagati, ■ Čeprav trenutno ni videti finančnih -možnosti za večje investicije v prostore za kulturne dejavnosti, so udeležen-ci današnje razprave za okroglo mizo obvezali Temeljno kulturno skupnost, naj izdela koncept bodočega kulturnega centra mesta. Občinska skupščina 'pa naj bi imenovala širši odbor s pooblastili za njegovo realizacijo. Poleg kulturnih in družbenih delavcev naj bi v odboru sodelovab tudi gospodarstveniki. . L. KANTE ~OGLAŠUftE V DNEVNflKU Dežurne službe Kinematografi Obvestila Predavanja riLo Ce že kdo pride, ga prihodnjič ne bo več — ker so sprehajalne poti zanemarjene, grad Tabor neurejen, v njem so smetišča in priložnostna stranišča, po vodi plava vse mogoče, jez umazanijo zadržuje in alge ter drugo vodno . rastlinje ob vsem tem samo še poudarjajo vtis neurejenosti. Tam, kjen- je bilo včasih v prijetni senci in pod strmim bregom vabljivo gostišče Podskala (nanj še vedno opozarja tabla na trgu, na pročelju hiše, v katerem je gostišče Vipava), ni zdaj nič, le zi- Julija o novi ustavi Takrat bodo o njej raz* pravljale družbenopolitične organizacije KOPER, 29. jun. — Javna razprava o novi ustavi na obalnem območju še ni povsem stekla. Doslej so o novi ustavi razpravljale krajevne konference SZDL, nekatere krajevne skupnosti, politični aktivi in italijanska skupnost. Vendar pa so bile vse te razprave bolj usmerjene v podrobnejše seznanjanje z najbistvenejšimi novostmi, ki jih prinaša nova ustava. Kaže, da bo javna razprava o ustavnih spremembah bolj organizirano stekla šele julija, ko naj bi po pripravljenem programu o novi ustavi razpravljale družbenopolitična organizacije, samoupravne interesne skupnosti in občinske skupščine. Od 15. avgusta dalje pa naj bi razpravo o ustavnih spremembah prenesli tudi na zbore občanov. J. KLANJŠČEK Izviri Vipave so pozabljeni in zanemarjeni — Ni ga, ki bi kaj povedal . .. Ižviri reke Vipave v podnožju strmega Starega gradu (233 m nadmorske višine) v Vipavi so svojevrstni, lepi, romantični... pa tako zelo neurejeni Z okolico vred, da kraju res niso v ponos. Kaže, da je obiskovalcev, ki bi si jih radi ogledali, vse manj. dovi, nekaj stare krame, polomljeni stoli in nekakšen ostanek nekdanjega žara. Malce naprej ob vodi so že precej let na tleh delno razbiti deli kamnitih kipov, najbrž precej stari. Škoda, res. Bil sem razočaran. Bil sem tam pred leti, ko je bilo gostišče odprto, čeprav okolica teh izvirov ni bila tako urejena, kot bi. bila lahko. Tako, da bi bila za turiste vabljivejša. Izviri reke Vipave z domačimi! imeni Jama, Pod farovžem. Pod skalo, Za Taborom, Lipica itd. so naravna znamenitost, ki bi jo kazalo urediti. KI bi jo morali urediti — že zaradi nas samih, če se nam že ne ljubi, da bi jo kazali (in prodajali) turistom. V teh izvirih so našli sledove živega srebra, zato so uoali, da bodo v nedrjih Nanosa naleteli na živosrebmo rudo. Konec 19. stoletja so zato za gradom Tabor izkopali daljši rov, pa niso našli ničesar. Vse to in še marsikaj drugega bi zanimalo marsikoga, Id pride po naključju v Vipavo. Pa ni ničesar, ne prospekta ne nikogar, ki bi vedel o vsem kaj povedati. A. TRILER Tolmin: nova obleka Delegatska razmerja v šoli: Starši volili delegate v šolski svet TOLMIN, 29. jun. — Na razširjeni seji kgmisije za samoupravljanje pri medobčinskem svetu ZK štirih severnoprimorskih občin, so obravnavali izvajanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti. Franc Skok, podpredsednik tolminske občine, je uvodoma dejal, da so med zdravstvenimi in prosvetnimi delavci v zadnjem času ugotovili razprave o nadaljnjem razvoju samoupravljanja, o odnosih med zaposlenimi ter o odnosih med šolami in izobraževalnimi skupnostmi. Delovne organizacije družbenih služb morajo podobno kot podjetja urediti delo v skladu z ustavnimi spremembami do konca leta. Na sestanku so menili, da je lahko sedanja šola TOZD, če izpolnjuje pogoje zaokroženega vzgojno izobraževalnega procesa. V bistvu gre za novo šolsko samoupravo, ki jo sestavljajo učenci (v osnovnih šolah starši), učitelji in predstavniki krajevnih skupnosti in delovnih orga-. nizacij. Rčditeljski sestanki tako dobe novo vlogo. Starši bodo izvolili delegate v šolski svet, ki ga bodo poleg njih sestavljali učitelji in de legati krajevne skupnosti in delovnih organizacij. Svet šole ne bo več posnetek sedanjih delavskih svetov. Obravnaval bo najpomembnejše učno vzgojne probleme šole. Učiteljem bo prepuščeno, da odločajo o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter o drugih vprašanjih, ža katera imajo pravico po ustavi. P. POTOČNIK a delavca Idrija: v solidarnostnem skladu do I. 1974 denar za 80 delavskih stanovanj — Kmalu stanovanjska skupnost IDRIJA, 29. jun. — Letos bodo v solidarnostnem skladu za graditev delavskih stanovanj idrijske občine, ki so ga ustanovili pred kratkim, zbrali 4 milijone dinarjev Ob koncu prihodnjega leta bodo za nakup delavskih stanovanj imeli 12,5 milijona dinarjev, od tega bo 4 milijone bančnega kredita. S tem denarjem bodo lahko kupili 80 stanovanj. To so povedali na sinočnji skupni seji komiteja občinske konference ZK in občinskega sindikalnega sveta, na -kateri so sprejeli naloge za uresničevanje družbene akcije za graditev stanovanj, ki jo izvajajo v vseh delovnih organizacijah.- Kljulb temu kaže čimprej-ustanoviti samoupravno stanovanjsko skupnost, v kateri bi moral •biti zagotovljen odločilen vpliv delavcev. Ugotovili so, da pri ustanovitvi solidarnostnega sklada in zbora vlagateljev pri banki za denar sklada delovne organizacije nišo upoštevale načela, da bi bili člani sklada in vlagatelji predvsem delavci. Zato morajo organizacije ZK in siaidikatov v delovnih organizacijah ' preveriti do septembra, zakaj niso bili delegiram delavci v te organe, in ustrezno ukrepati. Državni organi za uresničevanje stališč ZK o pocenitvi graditve stanovanj niso ničesar storili. V Idriji, kjer stane kvadratni meter novega stanovanja 3100 dinarjev, se je graditev' v zadnjih treh letih podražila za sto odstotkov. Do septembra morajo vse delovne organizacije, ki še nimajo izdelanih stanovanjskih programov, to nalogo opraviti. Podobno velja tudi za občinsko skupščino. Člani organov za stanovanjsko graditev v delovnih organizacijah naj bodo tisti, ki stanovanja najbolj potrebujejo. Aktiv komunistov v občinski skupščini in občinska skupščina morata ugotoviti, kdo je odgovoren za izdelavo mnogih neuporabnih stanovanjskih načrtov v občini, ki so precej stali. Ker v Idriji ni več primernih gradbenih parcel, je treba preusmeriti graditev družbenih stanovanj v Spodnjo Idrijo, kjer imajo več prostora za nova stanovanja. Na sestanku so povedali, da se morajo v te tokove vključiti tudi projektantske organizacije, ki se z dragimi načrti za družbena stanovanja izživljajo in kujejo iz te akcije dobičke, kar zavira stanovanjsko graditev. Zato je takšno obnašanje projektantskih organizacij povsem nasprotno politiki ZK. PETER POTOČNIK PRVA ZLATA POROKA — Kot smo že poročali. Je bila pred dnevi na Grahovem prva zlata'poroka iz Baške grape. Slavila sta jo Ana in Ivan Arman iz Podbrda 80. Foto: P. Potočnik SPORED ZA SOBOTO KINO SOČA — NOVA GORICA: amer. barv. film ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU, ob 18. in 20. uri. KINO SVOBODA — ŠEMPETER: franc. barv. film OBRAČUN NA KARIBIH. ob 18.30 in 20.30. LJUBLJANA KINO TRIGLAV: franc. barv. pust. komedija NI-• COLAS PHILIBERT V VOJNI IN LJUBEZNI, ob 16., 18. in 20. uri. Igrata Jean-Paul Belmondo in Marlene Jobert. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Danes zadnjikrat! KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: ob i5.30, 18. in 20.30 amer. film UPOR NA LADJI BOUNTY. Režija- William A. Wellman. Glav. vi.: Clark Gable, Charles Laugh-ton Franchot Tone, Donald Crisp. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. KINO UNION: amer. barv. CS fi’.m CFNI IZZIV, zgodba o predvojnem črnem boksarju, svetovnem prvaku, ki .se mu zoperstavi »ve-iko belo upanje« — ameriški rasizem. Prod.: 20th Century Fox, 1970. Režiser: Martin Ritt. Gl. vi.: James Earl Jones, Jane A-lexander, Lou Gilbert in dr. Brez tednika! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Dvorana je hlajena! POLETNI KINO DOM JLA: ni predstave! KINO KOMUNA: PREMIERA franc. barv. filma PREKLETA MARIJA (La Fiancče du Pirate). Prod.: Universal, 1969. Glasba: Georges Moustaki. Scenarij: Claude Makowski. Režija: Nelly Kaplan. V gl. vi.: Bemardette Lafont, Georges Ge-xet, Julien Guiomar in drug.. Brez tednika! Hrvatski podna slovi! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Dvorana je hlajena! Ob 10. uri MATINEJA amer. barv. CS krim. VROČI DIAMANT Petra Yatesa. Zadnjikrat! KINO SLOGA: angl .-ital. barv. krim. PUŠCICE STRUPENEGA PAJKA. V gl. vi.: Giancarlo Giannini, Claudine Auger, Barbara Bouchet in drugi. Tednik št. 26. Predstave ob 16., 18 in 20. uri. Ni primerno za otroke! KINO VIC: ital. barv. CS pust. vestem PAZI NA SKOBCE GRINGO. Režija: John Wood. Igrajo: Craig Hill, Femando Sancho, Maria Conte in drugi. Brez tednika! Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. (Kino Vič bo zaradi obnovitve od ponedeljka. 2. 7. dalje zaprt) KINO ŠIŠKA: franc. barv. WS akcijska krim KORZIŠKO MAŠČEVANJE. Re- žiser: Yves Boisset. V glavnih vlogah: Jean Yanne, Senta Berger, Sterling Hayden in drugi. Tednik št. 25. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SAVA: ital. barv. CS pust. vestern BEN IN CHARLIE. Režija: Michele Lupo. Igrajo: Giuliano Gemma, Manisa Mell, George Eastman in dr. Tednik št. 24. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Hrvatski podnaslovi! Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav. ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 25 ELEKTRIČNI AVTODROM in OTROŠKI VRTILJAK na ploščadi pred Halo Tivoli sta odprta vsak dan, ne glede na vreme, od 8. do 22, ure, TIVOLI GOLF tik ob cesti od Celovške ceste do Hale Tivoli na levi pa vsak dan, če je lepo vreme! ZLATI KLUB je danes zadnjič odprt in sicer od 8. do 10. ženske, nato pa je do 12. tire na voljo moškim. Zaprt bo 'dva meseca, sezona pa se bo pričela 3. septembra. O umiku, cenah, ugodnostih za redne obiskovalce boste lahko vsak dan od 20. avgusta dalje. brali v tej rubriki! Vsem dosedanjim obiskovalcem se zahvaljujemo in jih vabimo jeseni, 3. septembra! sfopofdka Vabimo vas v vodilni slovenski disco klub, ki je ob Hali Tivol in ga odlikuje dobra glasba, orezplačna garderoba, bife po ze-o nizkih cenah, kot novosti za poletje pa klimatiziran in čiščen zrak ter nov elektronski light show. Odprt je vsak dan razen ponedeljka, danes pa vas vabimo od 20. do 1. ure, vstopnina je 10 dn. Mlajši od 18. leta nimajo vstopa! DISCO POLJANE Danes bo od 19.30 do 23. ure odprt disco klub. Izžrebali bomo tudi tri vstopnice za nastop YU grupe iz Beograda, ki bo nastopila naslednji teden. Vstopnina 8 din. V nedeljo disco klub ne bo odprt. VABLJENI! 11.45 Glasba; 13.00 Underground feljton & eksperimentalna glasba; 14.30 Glasba. Obvestilo čebelarjem Gozdne opazovalnice javljajo: Kamnik pod Krimom: 22. do 27.: —1,00 kg, deževno in hladno. Gorenje (Kočevje): 22. do 24.: —1,10 kg, deževno, škrlovica: 23. do 25.: — 0,60 kg, slabo vreme. Miklarji: 22.: + 0,10 kg, 23. do 25. : —0,50 kg, 26. in 27.j +0,80 kg na travniku in lipi, vreme se je zboljšalo. Dol ob Kolpi: 18. do 19.: — 0,10 kg, 20. do 22.: + 0,30 kg. 23. do 26.: tehtnica izravnana. Predgriže: 22. do 24.: — 0,20 kg. Podkraj-Hrušica: 22. do 26.: — 1,00 kg, padavine s plohami. Ravbarkomanda: 22. do 26. : — 0,40 kg, 27.: + 0,20 kg, vreme se je zboljšalo, pričakovati je boljše medenje. Rijavci (Trnovo p. Gorici): 20. do 23.: —2,40 kg, 23. do 25.: + 1,10 kg na travniku. Nova Štifta (Gor. grad): 20. do 25.: .—0,50 kg, deževje prekinilo medenje. Lenart (Gor. grad): 23. do 26.: —1,10 kg, 27. in 28.: + 1,00 kg, tu in tam se vidijo mastne kapljice pod hojami. Zreče: ‘21. do 25.: —1,60 kg, 26. in '27.: + 2,80 kg na smreki. Hoško Pohorje: 22. do 25. tehtnica izravnana: ohladitev, roje moram krmiti. Lovrenc na Pohorju: 22. do 26.: — 0,65 kg, dež; 27. : + 0,30 kg na travniku. Fala: 21. do 25.: —0>50 kg, dež; 26. m 27.: + 0,90 kg na kostanju in lipi; obeta se dober donos. Remšnik: 22. do 25.: —0,80 kg, dež; 27.: + 0,40 kg. Medex in ZCDS Poročilo protifitof-torne službe Novo sporočilo o pojavu krompirjeve plesni ali fitoftore smo prejeli iz občine Kranj. Pridelovalcem krompirja svetujemo, da takoj poškropijo površine s krompirjem. Za enkratno škropljenje entega hektarja potrebujemo enega naslednjih fungicidov: »antracol«' — 1,5—2 kg; »bakreno apno 25« — 12 kg; »bakreno apno 50« — 6 kg; »bakreno apno super« — 3—3,5 kg; »brestan 60« — 400—600 gramov; »cuprablau N« — 4—6 kg; »cuprablau Z« — 3—4 kg; »di-thane M-45« — 2,5—3 kg. Kmetijski inštitut .Slovenije. Čeprav so nekatera dosedanja parkirišča v Kopru zaprta, ni manj prostora za parkiranje — Koprske znamenitosti bodo odslej prišle bolj do izraza KOPER, 29. jun. — V prometnem režimu mesta’Koper je bilo v zadnjem času več pomembnih sprememb. Eden zadnjih takih posegov je bil, ko so križišče ob semedelski vpadnici v'mesto spremenili v križišče enakovrednih cest Vozniki, zlasti domačini, ki so bili leta navajeni, da je semedelska vpadnica cesta, ki nima prednosti, se novega režima še niso povsem privadili, kar včasih nepotrebne zastoje. Na koprski občinski skupščini so povedali, da so vpeljali nov režim v tem križi- Rok je 10. september LJUBLJANA, 29. jun. — Do srede septembra letos bodo Ljubljančani v javni razpravi lahko povedali svoje mnenje o tezah odloka za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti v Ljubljani in o družbenem dogovoru o upravljanju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj. Rok za pripombe na teze je 10. september, svoje mnenje in pripombe na družbeni dogovor pa bodo zainteresirani lahko dajali do 15. septembra. . V. S. Tuji študentje so razstavljali LJUBLJANA, 29. jun. — V dneh od 27. do 29. junija je hila v mali dvorani Študentskega naselja razstava, ki jo je priredilo Združenje orientalskega prijateljstva (Ori ental Friendship Association). študentje iz devetih afriških držav so razstavljali. pred vsem izdelke domače obrti, vsakega obiskovalca pa so pogostili s čajem. Zadnji dan razstave so priredili tudi kulturni večer. M. K. šču predvsem zato, da bi omogočili hitrejši prihod v Koper tistim voznikom, ki prihajajo v mesto po semedelski vpadnici, kjer so se prej prav zaradi križanja neenakovrednih cest zbirale dolge kolone vozil. Po novem režimu, pravijo občani, je prehod skozi križišče lažji, seveda če vozniki strogo upoštevajo nov režim. Razen tega pa je koprska občinska skupščina vpeljala na podlagi lani sprejetega programa še več drugih sprememb zlasti glede parkirišč. PIVKA 80 let gasilskega društva PIVKA, 29. jun. — Člani prostovoljnega gasilskega društva iz Pivke bodo v soboto in nedeljo, 30. juiiija in 1. julija, proslavili 80-letnico ustanovitve društva. V sobo to zvečer bo slavnostna seja društvenega odbora, v nedeljo popoldne ob 15. uri pa mimohod enot gasilcev, zb o rovanje in kulturni program Gasilci bodo v sodelovanju z enotami civilne zaščite pri pravili gasilsko vajo. V nedeljo zvečer bodo pri sporne niku padlih borcev pripravili še ognjemet. I. P. povzroča v tem križišču Tako je že nekaj mesecev prepovedano parkiranje na Titovem trgu, zaprt je dostop na parkirišča na Karpa-cijevem trgu- iz Kidričeve ulice, prepovedano je parki- TV oddaja MURSKA SOBOTA, 29. jun. — Ob 5-letnici sindikalnega pevskega zbora »Štefan Kovač«-, ki je imel pred kratkim slavnostni koncert, bo ekipa ljubljanske RTV posnela polurno- oddajo. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo vezni tekst za odddjo prebrali v domačem, prekmurskem dialektu. I. G. Preveč kandidatk MARIBOR, 29. jun. — Pred dnevi so opravljale kandidatke za vpis v prvi letnik srednje vzgojiteljske šole v Mariboru preizkus iz posluha in petja. Prijavljenih je bilo precej več deklet kot pa jih šola zaradi omejenih prostorov lahko sprejme. V prvi letnik bodo vpisali 175 učenk medtem ko se jih Je prijavilo nad 220. šola že namreč dolgo čaka na druge prostore, ki jih ima obljubljene v sedanji stavbi mariborske Pedagoške akademije. I. P. ranje na Cesti JLA pri avtobusni postaji, do konca julija pa bo predvidoma prepovedano tudi parkiranje na Prešernovem trgu. Kljub temu pa v Kopru, tako trdijo na občinski skupščini, ni manj parkirnih prostorov. V nadomestilo za parkirišče na Titovem trgu sta zdaj urejeni parkirišči na Garibaldijevem in Muzejskem trgu, provizorno je urejeno parkirišče na Pristaniškem trgu, urejen je parkirni prostor za okrog 80 vozil ob tržnici, v nadomestilo za zaporo Prešernovega trga pa bodo uredili parkirišča pred štadionom. Za ves ta program, ki bo nedvomno prispeval k temu, da bodo nekatere koprske znamenitosti, — zlasti velja to za Titov in Prešernov trg — prišle mnogo bolj do izraza, je koprska občinska skupščina letos namenila 300 tisoč dinarjev. J. KLANJŠČEK Obisk na Sežanskem SEŽANA, 29. jun. — Ta teden so obiskali osnovne or ganizacije ZK v Divači, Seža ni, Dutovljah in na Komnu predstavniki nekaterih sekcij KPI s Tržaškega. Na sestankih so italijanski komunisti seznanili organizacije ZK s političnimi razmeram1 v Italiji. Največ so govorili o zadnjih volitvah v deželi Furlaniji-Julijsfc! krajini. Dogovorili so se za ponovno srečanje jeseni na Tržaškem I. S. Logatec: sprejeti predlogi Občinska skupščina ponovno imenovala P. Smrtnika za ravnatelja LOGATEC, 29. jun. — Na seji občinske skupščine Logatec so potrdili predlog okrožnega sodišča v Ljubljani, da se za novega predsednika občinskega sodišča na Vrhniki imenuje Vladimira Macarola, dosedanjega sodnika občinskega sodišča na Vrhniki; Za novega sodnika občinskega sodišča na Vrhniki so imenovali dosedanjega sodniškega pripravnika občinskega sodišča na Vrhniki, Antona Pluta. Pavla Smrtnika pa so ponovno imenovala za ravnatelja osrednje osnovne šole Dolenji Logatec. Ker se tudi na ponovni razpis za ravnatelja osnovne šole Gor. Logatec ni nihče prijavil, so na včerajšnji seji potrdiU predlog delovne skupnosti šole, naj bo Viktor šena še naprej v. d. ravnatelja. Potrdili so tudi predlog, da se za medobčinskega inšpektorja za kmetijstvo, živinorejo in ribištvo imenuje Ludvik Volk, ki ga je predlagala občinska skupščina Vrhnika. Dosedanjega načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe Maksa Adamiča so imenovali za načel nika oddelka za notranje zadeve, Tilko Truden pa za načelnika oddelka za občo upravo in družbene službe. B. R. Skrb šole za učenca Ravnatelji osnovnih šol so se pogovarjali o novostih prihodnje leto KOPER, 29. jun. — Dopoldne je bila v Kopru konferenca ravnateljev osnovnih šol s področja republiškega zavoda za šolstvo, organizacijske enote Koper. Na dnevnem redu je bilo več vprašanj, med katerimi so posvetili največjo pozornost pripravam na začetek novega šolskega leta. S tem v zvezi je predstojnik zavoda prof Vlado Rotar seznanil prisotne z bistvenimi novostmi, ki naj bi Jih v šoli začeli uvajati prihodnje leto in s katerimi se bodo morali vsi učitelji seznaniti do začetka novega šolskega leta. Opozoril je zlasti na tisto poglavje v ediciji »Vsebina vzgojno izobraževalnega dela«, ki govori o življenju in delu osnovne šole, ker so v njem nakazane nekatera najpomembneje naloge, ki Jih bo morala Sola vključiti v svoj program, da bo lahko uresničila učno vzgojne smotre. V bodoče bo šola bolj kot d»3iej morala skrbeti za napredovanje učencev m njihovo rast in s tem v 'zvezi so pred učitelje postavljene nove naloge, ki bodo terjale bolj poglobljeno pripravo otrok za v3top v šolo, razvijanje učnih in delovnih navad učencev ter tesno so-delovanje med domom in Solo. , S. M.