r Množični obisk naših gora — Naše planine so vse bolj obiskane, koče in planinske postojanke postajajo pretesne, posebej ob vikendih. Ljudje vse raje zahajajo v gore, kjer najdejo sprostitev in oddih v naravi. Ne le naši vrhovi in visokogorske postojanke, v teh vročih poletnih dneh so zelo obiskani tudi z gozdovi porasli hribi. Tako so preteklo nedeljo našteli na Blegošu kar 1500 obiskovalcev, na Ratitovcu 2000 .. ZA VSAKDANJO RABO... teto XXXIV. Številka 61 i *Unovitelji: občinska konferenca SZDL ^taeoice. Kranj, Radovljica, Skorja Loka i* Trtic - Izdaja Časopisno podjetje 'Is* Kranj - Glavni urednik Igor Slavec v Odgovorni urednik v. d. Jože KoAnjek Kranj, torek, 11. 8. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ULASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJ UDSTVA ZA GORENJSKO Poletno Politično izobraževanje mladine Vikree pri Ljubljani - Sredi »*ga meseca se bo v Šolskem centru ,*V?NZ v Vikrčah pri Ljubljani začeli poletna mladinska politična šola, Ijo vsako poletje pripravlja Repub-l%a konferenca ZSMS. j Program politične šole je že usta-^n: predavanja o splošnih vprašajih političnega sistema so pope--jVena s plenarnimi zasedanji mla-J**b. in skupinskim delom, kjer si TjUdinski funkcionarji izmenjajo politične izkušnje. Med predavanji, J jih bodo mladi letos poslušali v ^vjru političnega izobraževanja. Krnimo le najvažnejša. O družbe-J^konomskem razvoju države bo ^»^govoril podpredsednik Zveznega ^rsnega sveta Zvone Dragan, o ^ulija *ečja poraba Elektrike tK^odatki o julijski porabi elek-ti?čne energije v Sloveniji silijo k aktualni gospodarski situaciji v Sloveniji s poudarkom na ekonomskih odnosih s tujino bo predaval predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič.Roman Albreht bo mladim pojasnil smisel in probleme združevanja dela in sredstev, Franc Šetinc se bo posvetil nacionalnemu vprašanju v Jugoslaviji, pri čemer bo podrobneje orisal sedanjo situacijo na Kosovu, beseda bo tekla tudi o medrepubliških odnosih. Predsednik Zveze sin-dikatov Slovenije Vinko Hafner bo predstavil usmeritve tretjega kongresa samoupravljalcev in vlogo sindikata pri njihovem uresničevanju, odnose v mednarodnem delavskem gibanju bo prikazal Jože Smole. Posebej se bodo mladi posvetili problematiki organiziranosti in delovanja Zveze socialistične mladine. V okviru predavanj namreč pripravljajo tudi resolucijo za enajsti kongres ZSMS in mladinska politična šola je primerna priložnost, za natančno obdelavo statuta in tez za resolucijo. Na skupinskih zasedanjih bodo podrobno spregovorili o vseh pod- ročjih, na katerih delujejo mladi: mladinsko prostovoljno delo bo našlo svoj prostor v analizah in diskusijah, obravnavana bodo idejna gibanja mlad»i, pa idejnopolitično delo z njimi, obveščanje, ljudska obramba in še vrsta drugih dejavnosti. Govorili bodo tudi o metodah političnega dela z mladinci in pionirji, pomembno mesto pa v tem sistemu izobraževanja pomeni tudi stik z mladimi v zamejstvu. Le-tem je namenjenih več predavanj, vendar pa sodelovanje z njimi ne ostaja zgolj »papirnato«. Nekaj mladih predstavnikov slovenskih narodnostnih skupnosti iz zamejstva se bo namreč udeležilo politične Šole, njihova udeležba pa bo pomembna izkušnja za nadalnje politično sodelovanje med mladimi, ki- zvezo z zamejstvom vzdržujejo že več let. Madinske politične šole se bodo poleg drugih predstavnikov Občinskih konferenc ZSMS udeležili tudi kranjski mladinci. V to obliko izobraževanja se bo vključilo šest mladih: predsednik in sekretar ter štirje predstavniki področnih komisij. D. Ž. J fc^ko. Prejšnje mesece se je namreč ^K^ba električne energije v naši jjjbubliki gibala pod številkami, ki 1L je napovedovala elektroenergetik bilanca. Julija pa je poraba 608 JV'Jor»ov kilovatnih ur le za 0,3 od-*k lka zaostajala za količino elek-ne energije, ki jo je za ta mesec t ^ bovedala elektroenergetska bilan-lC Ob tem velja povedati, da je bila h^ podatkih za prvih šest mesecev »^J^ba v Sloveniji za 3,9 odstotka jlnjSa od planirane. i* tjvToizvodnja slovenskih hidroelek- * kjj rn je bila julija s 334 milijoni **! N>,?vatnm ur« v primerjavi z napo- SJ!J0 iz letne bilance. 3 odstotke tvo ^ Ja. V termoelektrarnah pa je pri iil* O milijonih kilovatnih ur proiz-? : tvnja kar za dobrih 8 odstotkov ^r^egla načrtovano. Daleč nad pla-et Wk ^e k"*8 proizvodnja manjših ar asTeKatov šoštanjske termo-3 ?V trarne. kjer so proizvedli kar * 5r^rat toliko električne energije. *\r je bilo predvideno, šoštanjski tV &\ J? dal za tretjino več ljubljanska toplarna pa za • j ^ostotkov več. * H večja proizvodnja termoelektrarn iVj potrebna zato. da je bilo * k'1*0*6 nadomestiti 60 milijonov n*1 riL?vatnih ur, s katerimi je bila v «/ ^Vnćnih številkah za julij že upo !" r^lV*na nuklearka, ki pa bo začela ur \j|*«ti šele oktobra. Z 22.5 milijona * K?^>vatn**1 ur električne energije je j*uvensko elektrogospodarstvo po- ** ^K8alo tudi uporabnikom v drugih Oblikah. V SREDIŠČU POZORNOSTI Planika, Peko in GLG Gospodarski rezultati letošnjega prvega polletja so ponovno potrdili, da zunanjetrgovinska menjava ne zasleduje ciljev, ki smo jih zapisali v letošnji plan. Čeprav številčno zaostajanje ni veliko, se vse bolj slabša sestava izvoza; hitreje raste izvoz na konvertibilno področje, medtem ko je v večini občin, tudi gorenjskih, izvoz na konvertibilno področje za nekaj odstotkov pod planom ali celo zaostaja za lanskimi dosežki, zelo pa je upadel izvoz v dežele v razvoju. Nasprotno z izvozom pa uvažamo predvsem iz zahoda, saj smo si v hitrem industrijskem razvoju v zadnjih desetletjih ustvarili tudi veliko odvisnost od zahodnih surovin in repromaterialov. Prav zato so v republiki pripravili ukrepe, s katerimi naj bi pomagali ustvariti čimveč konvertibilnih deviz. Ob tem v marsikateri gospodarski veji poudarjajo, da imajo vse pogodbe za letos že sklenjene in jim novi ukrepi ne bodo veliko pomagali. Marsikje, tudi na Gorenjskem, naj za primer omenimo le Iskro Elektromotorji Železniki pa imajo vse možnosti za povečanje proizvodnje, tudi tuji partnerji bi bili pripravljeni odkupiti večje količine, vendar jih pesti zelo slaba oskrba s surovinami oziroma repromateriali. Pri tem ne gre le za potrebne količine, temveč se v večji meri za kakovost vgradnih materialov, ki je večkrat tako slaba, da namesto v izdelke roma na odpad. Vendar tudi tisti, ki jih porabijo, že kvarijo ugled železnikarake tovarne. Prav zato, poudarjajo v Iskri, ne upajo sprejeti dodatnih izvoznih obveznosti, čeprav jim prostorske in tehnološke možnosti to dopuščajo. Težko bodo celo izpolnili sedanji izvozni plan, saj je bil izvoz prvega polletja prav zaradi slabe oskrbe, za dva do tri odstotke pod načrtovanim. Nesprotno temu pa so med pomembnejšimi izvozniki na Gorenjskem tri organizacije, ki svoje obveznosti izpolnjujejo tako po količini, kot po izkupički in sestavi izvoza. To sta dve obutveni tovarni Planika in Peko ter sestavljena organizacija GLG, ki združuje gorenjsko lesno industrijo. V Planiki so na primer v sedmih mesecih prodali na konvertibilno področje več kot milijon parov čevljev in iztržili dobrih 11 milijonov dolarjev, medtem ko je letni plan predvidel 15,2 milijona dolarjev izvoznega izkupička na zahodu. Uspeh, menijo, ne gre pripisati neki tradiciji, temveč sprotnemu prilagajanju zahtevam tržišča in izrednemu prizadevanju, da so bile vedno na voljo potrebne surovine za delo. To jim je nekako uspevalo, čeprav se čevljarska industrija pri preskrbi srečuje s povsem enakimi težavami kot druge panoge. L. Bogataj Sprejete spremembe resolucije Dohodek je merilo skupne porabe Ionsko jesen je bilo zgrajenih prve štiri kilometre takoimenovane uranske ceste skozi Poljansko dolino in sicer so dvopasovmeo potegnili oTMove^ do Gabrka. Te dni pa je začel asfaltno prevleko dobivati na"ednji odsek od Gabrka do Visokega V dolžini nekaj več kot tri kilometre Hkrati so začeli s pripravljalnimi deli na naslednjem odseku, ki bo segel do Gorenje vasi. Cesto gradi podjetje Primorje Ajdovščina v sodelovanju s Cestnim podjetjem iz Kranja. - Foto: L. B. Poglavitni namen pretekli teden sprejetih sprememb resolucije o gospodarski politiki naše države za letos je bil ustaviti nadaljnjo rast izločanja sredstev za skupno porabo in tako onemogočiti, da bi družbene dejavnosti imele na razpolago več denarja kot gospodarstvo. Tako se bodo lahko sredstva za izplačilo nadomestil nezaposlenim, za zdravstveno varstvo in socialno varstvo ter sredstva za oblikovanje materialnih rezerv in za uresničevanje z zakonom sprejetih obveznosti za intervencije v gospodarstvu iz sredstev organizacij združenega dela lahko večala za 30 odstotkov počas: neje od rasti dohodka. Ta omejitev pa ne bo veljala za prispevek za zvezni proračun, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za kompenzacije ter solidarnostna sredstva za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. S tem dopolnilom, 17. člena zvezne resolucije želijo razbremeniti organizacije združenega dela čezmernih zajemanj. kranj 14.-24.8.'81 velik izbor blaga široke potrošnje po nižjih cenah kmetijska mehanizacija bogat zabavni večerni program gostinske specialitete specialitete na žaru ribje specialitete G LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 11. AVGUSTA 1* PO JUGOSLAVIJI Galeb v domači luki Šolska ladja Galeb se je vrnila z ie tradicionalnega šolskega križarjenja po Sredozemskem morju. Na 3704 milje dolgi poti. je Galeb pre-plul štiri morja: Jadransko, Tirensko, Jonsko in Sredozemsko in pristal v La Valet-ti in Tripolisu. Ladja je bila štirideset dni plavajoča šola 32. in 33. generacije slušateljev Vojne mornariške akademije, ki sta s temi praktič nuni vajami zaključili letošnje šolanje. Ziherlovi dnevi Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, center za družbenopolitično izobraževanje in marksistični center pri CK ZKS pripravljajo v okviru Ziher-lovih dnevov znanstveno srečanje pod naslovom »Odgovornost v samoupravni družbi*, ki bo v Ljubljani 22. in 23. oktobra. Srečanje bo povezano s praznovanjem dvajsetletnice delovanja visoke šole za politične vede, sociologijo in novinarstvo. Svetovni kongres hmeljarjev V Novem Sadu se je v so boto sklenil 29. kongres hmeljarjev, na katerem je sodelovalo več kot sto predstavnikov iz 12 držav, članic mednarodnega hmeljarskega obrata, poleg njih pa še predstavniki Argentine, Avstrije in Bolgarije, ki so sodelovali kot opazovalci. Na štiridnevnem posvetovanju so največjo pozornost posvetili uporabi sončne in drugih vrst energije v proizvodnji hmelja. S kongresa so poslati priporočilo strokovnjakom in znanstvenim institucijam v vseh dvanajstih državah, naj nadaljujejo s tovorstnimi raziskavami ter na prihodnjem kongresu, ki bo čez nekaj let v Bruslju, ponudijo pridelovalcem konkretne rešitve. U stavili gradnjo 50 objektov V minulem srednjeročnem obdobju so v Makedoniji vlaganja v družbenem sektorju^ presegla sto milijard dinarjev, kar je 65 odstotkov več, kot je bilo prvotno predvideno. To je pomenilo 35 odstotno udeležbo investicij v družbenem proizvodu republike. V tem srednjeročnem obdobju za investicije ni na razpolago toliko denarja, zato sedaj v Makedoniji pregledujejo, katere investicije je nujno potrebno izpeljati. Med drugim naj bi bila dograjena rafinerija nafte v Skopju, rudarsko energetski kombinat Bitola l in II s 420 megavati skupne moči ter rudniki in industrija fero-niklja v Kavadarcih, ki so že v končni fazi gradnje. Največ zaslužijo rudarji Rudarji, ki opravljajo eno najtežjih fizičnih del, v hrvaških premogovnikih zaslužijo največ med delavci te republike. V prvih petih mesecih je znašal njihov po prečni osebni dohodek 16.133 dinarjev, kar pomeni, da so rudarji zaslužili p poprečju 255 dinarjev več kot družbeni pravobranilci samouprav Ijanja. V BiH za 35,4 odstotka več Poprečni osebni dohodki v Bosni in Hercegovini so maja dosegli 8.893 dinarjev. V primerjavi z lanskim ma jem je to za 34,5 odstotka več. V gospodarstvu so se osebni dohodki povečali za 37J2 odstotka, v ne gospodar stvu pa za 27,5 odstotka. Kljub temu pa realni osebni dohodki še vedno za slabih osem odstotkoi zaostajajo za lanskimi. ■ ■ ■ » ' Zanimivo taborniško življenj Po graničarskih poteh — V organizaciji občinske konference ZSMS Jesenice in obmejnih enot je bil minulo soboto pohod mladih iz jeseniške občine in graničarjev po treh graničarskih smereh v dolino Završnice, kjer je bila proslava ob spomeniku sekretarja SKOJ Dragoljuba Milovanoviča. Mladi so krenili v Završnico mimo Medjega dola in preko Valvasorja. Zal se je pohoda v počastitev dneva graničarjev udeležilo premalo mladih iz občine. — Foto: D. Sedej Mladi zadružniki na Vranskem Slovenski mladi zadružniki so se že petič zbrali na »Kmečkih igrah« na Vranskem z namenom, da prikažejo svoje znanje in izkušnje pridobljene v šolah in na delovnih mestih. ■ »Srečanja z namenom, da se mladi kmetovalci spoznajo, navežejo prijateljske stike in izmenjajo izkušnje, so izrednga pomena za širšo družbeno skupnost. Tega se zavedajo tudi mladi, ki morajo čas na Kmečkih igrah koristno izrabiti za preizkušanje svojega znajja, kmečkih spretnosti in sposobnosti, ter samega sebe,« je v pogovoru z vodji ekip poudaril predsednik republiške konference ZSMS Boris Baudek. Tekmovalni del srečanja sta sestavljala večer kmečke kuhinje in kmečke igre. V večeru kmečke kuhinje so se mlade kuharice preizkušale v peki kruha, pripravi vsakdanjih in prazničnih jedi ter v pripravi jedi za posebne priložnosti. Sicer dobro razpoloženje in zavzetost tekmovalcev je že prvi dan kalilo slabo vreme. Vsakdanje jedi so najbolje pripravili Ljutomerčani, praznične Cerknica ni, jedi, ki so jih postavljali na mizo ob pomembnejših kmečkih opravilih, pa Novomeščani. Za jed večera pa so izbrali ajdove štruklje, ki so jih pripravile Skofjeločanke. Naslednji dan so tekmovali v košnji, grabljenju ter spravilu sena v mrežo, izdelavi klobas, vasovanju in plezanju na drog. Najbolj so se izkazali tekmovalci iz Šempetra. Poleg tekmovalnega dela so prireditelji organizirali tudi posvetovanje na temo »Zadruga, njena vloga in položaj mladih v njej«. Ogledali so si tudi kmetijske stroje v gradu Pod-grad. Kaj pravijo o srečanju bkofjelo-čani? »Letos smo se že tretjič udeležili srečanja na Vranskem. Vsako leto izvemo na njem kaj novega, pa tudi sami sebe preizkušamo. Všeč nam je. spoznamo dosti novih prijateljev in si nabiramo izkušenj. Letos nas je malo motilo slabo vreme, vendar zagnanost ni popustila, saj smo bili v nedeljo okrepljeni še s celim kombijem domaČih navijačev. Pripravili smo jed večera, ajdove štruklje, za katere smo prejeli lepo skulpturo. Na tekmovanju v Kmečkih igrah nismo imeli toliko sreče kot lani, ko smo bili drugi. Vendar je deseto mesto izmed sedemintridesetih tudi lep uspeh. Največ težav Slovesno pod Krvavcem Grad - V spomin na prehod partizanov II. grupe odredov preko Krvavca od 13. do 16. avgusta leta 1942. praznuje krajevna skupnost Grad pod Krvavcem te avgustovske dni svoj krajevni praznik. Praznik bodo krajani slovesno obeležili s sklopom prireditev v soboto, 15. in v nedeljo. 16. avgusta. V soboto bo delegacija krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij položila spominske vence na grobišče, popoldne ob 17 uri pa bodo odkrili spomenik padlemu borcu II. grupe odredov na Bdini V nedeljo bodo krajani množično praz novali na Kriški planini pod Krvavcem. Kulturni program se bo začel ob 14. uri. praznovanje pa se nadaljevalo s Jovariškim srečanjem kraianm ■ ' • «D 7. ' nam je povzročalo vasovanje, saj danes res nismo več vajeni vasovati pod okni. Toda, kljub težavam je bilo na srečanju toliko zanimivega, da smo se odločili, da tudi naslednje leto ne bomo manjkali na njem.« Veselo je bilo in zanimivo. Srečanja na Vranskem že leta potrjujejo, da je vedno več mladih, ki svoje življenje posvetijo kmetovanju in domačiji. V.Primožič Križe - Letos praznuje Zveza tabornikov Slovenije tridesetletnico. O delu in problemih tabornikov je pripovedovala Majda Kurent, vodnica odreda Kriška gora Križe. »Osnovni smisel taborništva je po mojem mnenju pridobivanje samostojnosti, zaupanja vase, prilagajanje življenju v skupnosti, ko lahko preko drugih spoznavaš samega sebe in obratno. V življenju v naravi spo-* znavaš svoje sposobnosti, razvijaš ustvarjalne sposobnosti, pomembno pa je tudi delo z mlajšimi,« je o petletnih izkušnjah pri taborniški organizaciji povedala Kurentova. »Sestava organizacije je odvisna od družbenega reda in je pri nas veliko bolj svobodna kakor v drugih državah. Osnovna celica taborniške organizacije je vod. Članstvo pa se deli najprej na Murne (to so predšolski, ki jih je najmanj), Medvedke in Čebelice (do dvanajstega leta starosti), potem so taborniki in tabornice, od 18.leta naprej pa klubovci in klu-bovke, ki opravljajo navadno vodstvene funkcije. Vod šteje od pet do deset članov. V Križah je osem vodov. Aktivnega članstva je od sedemdeset do osemdeset ljudi, vseh skupaj pa nas je okoli 120.« Kakšne veščine mora tabornik obvladati? »Poznati mora topografijo in signalizacijo, znati postavljati šotore, pionirske objekte (to so stražni stolpi, lestve, vhod v tabor), nove veščine pa vedno preverjamo. Zato pripravljamo taborjenje, ki je letos v Fučkovcih ob Kolpi od 6. do 13. avgusta, kjer se mlajši člani prvič srečajo s pravim taborniškim življenjem. Pomembna sestavina taborjenja je gozdna šola, kjer gre za osvajanje novih taborniških veščin. Program taborjenja je pester in raznovrsten. Preizkus vsega znanja je vsakoletni Slovenski taborniški partizanski mnogoboj. Taborniki se srečujemo na raznih tekmovanjih, mi pa še najbolj sodelujemo z Odre- Svečanost pod Storžičem Tržič — Številni nekdanji borci, občani in gostje iz pobratenih mest so se v nedeljo dopoldne zbrali pod Storžičem, da bi počastili spomin na prvih osem žrtev v tržiški občini, ki so 5. avgusta pred štiridesetimi leti klonile v Verbičevi koči. O tem dogodku, o ustanovitvi Storžiškega bataljona in o bojih za svobodo je pred spomenikom osmim revolucionarjem spregovoril Vladimir Erjavšek, ki je med drugim dejal, da je plamen prvih žrtev zajel vso tržiško občino in v štirih letih prerasel v veliko baklo svobode. »Tako kot so bili komunisti pred štiridesetimi leti gonilna sila upora,« je nadaljeval, »se morajo tudi danes v prvih vrstah boriti proti vsem, ki hočejo izničiti velike pridobitve naše revolucije, življenje, ki smo ga zgradili v letih, ko nas je vodil tovariš Tito.« Nedeljska svečanost pri spomeniku pod Storžičem je bila združena s srečanjem borcev Kokrškega odreda. Ob tej priliki so člani zgodovinske sekcije odbora Kokrškega odreda v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v domu pod Storžičem postavili stalno spominsko zbirko, posvečeno ustanovitvi Storžiškega bataljona in njegovim prvim žrtvam pri Verbičevi kofi H. Jelovčan S svečanosti pri spomeniku prvim tržiškim žrtvam, ki so 5. avgusta 1941. leta padle pri Verbičevi koči pod Storžičem. — Foto: H. J. p^m podČiuržičfmje odsfcj bogatejši za 'nfahto spominsko ibtrk* ustanovitvi Storžiškega bataljona in njegavim borcem.*- Fnt». H dom stražnih ognjev iz Krao? čeprav je v Tržiču še ena tahvomS organizacija, vendar ni prave zaint resiranosti za boljše sodelovanje« povedala Majda. Taborniki v Križah imajo le * prostor, kjer se sestajajo, obenem » je skladišče in pisarna. Srečujejo* tudi s kadrovskimi problemi, * vrzel v članskih vrstah ob presto? osnovnošolcev v srednjo Solo naprej na fakulteto. Največji so i nančni problemi. Blagaj ničait Andreja Nunar je povedala, da dob jo od Zveze tabornikov občine nu* dotacije. Denar dobijo z lastno o-javnostjo, pomagajo pri organizaf raznih športnih tekmovanj, na a* tocrossu so prodajali značke, tabor pa financirajo iz tabornine, ki j plača tabornik. Vsako leto naslovi, prošnje na tržiške organizacij« afat ženega dela, denar pa jim daje ttf KS Križe. Taborniško opremo kup jejo sami, kar ni najbolj poceni. Pripravljajo se na drugo kultur* srečanje slovenskih tabornikov, k bo v Križah ob koncu septembfl kjer se bodo slovenski taborni predstavili z literarnimi, glasben* prispevki, diapozitivi, filmi in tabo' niško fotografijo. Taborniki v K? žah so primer, ko je možno z veli dobre volje in malo denarja dosep lepe uspehe. M.Fornazartf Delo mladih na Mežakli Jesenice - Med 25. in 26. julij? je potekala na Mežakli nad Je* nicami že tretja tridnevna lokair delovna akcija brigadirjev iz » seniške občine. Mladi, med njimi bilo 35 brigadirjev in v soboto t* 29 vojakov z Bohinjske Bele, so f magali pri položitvi električne nap ljave. Seveda, prej so izkopali jar« kabel pa so po vstavitvi tudi zas* Minulo soboto popoldan so » udeležence akcije pripravili preC vanje o splošni ljudski obrambi družbeni samozaščiti; ob tem ; govorili predvsem o organizaciji delu brigade na akciji. Zatem so» razvedrili ob kulturnem sporedu. V nedeljo so mladinci do ko* uredili traso in pripravili teren * miniranje. Pospravili so tudi nof njost doma, saj bo tod 29. avgust letos prvo srečanje borcev in n* dine slovenskih železarn. Kot pi* videvajo, se bo na njem zbralo oki° 2700 udeležencev. Ob akciji brigadirjev na Meia> je treba ponovno poudariti pon* mladinskega prostovoljnega oV Mladi namreč opravijo delo cen* med akcijami pa tudi utrjujejo varištvo in gradijo prijateljstvo r» narodi. R Klin* Invalidi v Logarsko dolino Društvo invalidov Kranj pri.« 29, avgusta za svoje člane izlet v» garsko dolino. Na enodnevno pofr kovanje bodo krenili v soboto 6. uri izpred hotela Creina. (V izleta je 400 dinarjev, ki jih # lahko vplačajo vsak torek od 17. ure v prostorih društva. V soboto na Ajšovico Domicilni odbor prvega (p** ga) gorenjskega bataljona II. V gade VDV vabi vse preti«* borce v soboto, 15. avgusta. 9. uri na zbor brigade na Aias* pri Novi Gorici. Ob tej prilot* sti bodo tamkajšnjo vojaJa* poimenovali po komanda«ta ¥ gade Slavku Furiaiiu-i>»|a» Odbor priporoča u<£le*«<* da potujejo z vlakom, ki odpetf Jesenic ob sesti »»ovaj* minut. Za ceneii prevoz korit« odreske pokojnin. Po prihoda' mesto zborovanja naj se vS prijavi odboru bataljona. r--" Krompir po 5,20 dinarja Slovenski """LZ^J sprejel odlok o njo letino- wj *J združenega dela, * delujejo k^i^ti^S; Van,YJ^«aria sa Mlogrs* cena 5,2« diB*1*,jT ie za ar Zaščitna cenaveV« ,e "*JJ T (MEK. 11 AVGUSTA 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE .3.STRAN O LAS Uspešno in delavno Loka — Na podlagi izidov referenduma maja 1960 se je dote danja krajevna skupnost škofja Loka razdelila na Štiri nove krajevne skupnosti: Loka-mesto. Stara Loka Podlubnik. Kamni tnik in Trata Skupščine teh novoustanovljenih krajevnih skupnosti pa so bile formirane ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta. Krajevna skupnost Stara Loka Podlubnik je imela že dve seji skupščine KS. februarja in junija letos. V njej so zastopani delegati delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti ter delegati temeljnih organizacij združenega dela. družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev na območju KS. Imenovan je bil tudi 13-članski svet KS, ki je imenoval komisije za različna področja dela: za področje "komunalnih dejavnosti, kulture in izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva, informiranja, telesne vzgoje in rekreacije, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za statutarno-pravne zadeve. Vendar pa bodo lahko vse naloge posameznih komisij uspešno in v splošno zadovoljstvo opravljene le ob široki in vsestranski podpori vseh krajanov in vseh društev in organizacij v KS. Ustanovljeni so bdi tudi štirje komiteji oziroma odbori. To so komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, svet potrošnikov, poravnalni svet in odbor za samoupravni delavski nadzor. Posebej pomembno je delo komiteja za SLO in DS. Naloga tega komiteja je izdelava načrta samozaščitnih dejavnosti in načrta za delo narodne zaščite. Pripravil je tudi načrt pripravljenosti in drugih ukrepov, ki naj bi v slučaju izrednih razmer ah vojne omogočili učinkovito delo samoupravnih organov KS. Na novo pa je bila organizirana tudi mfafiM v Podlubniku. Lahko zapisano, da je delo mladih v Pod lubniku uspešno. Posebej delavni so bal v mesecu mladosti. Organizirali »o očiščevalno akcijo po naselju, ki je bila potrebna, saj se je skozi omaki čas nabralo kar precej po nepotrebnem odloženih odpadkov. Zs prvi maj so ob Sori pripravili in zakurili kres, ki je poleg mladih privabil tudi številne starejše krajane. Ob dnevu mladosti so v prostorih krajevne skupnosti priredili pk*. na prireditvi OK ZSMS ob 25. maju pa so ae predstavili s pri kupnim kulturnim programom. Po «bej pereč in pred samoupravne organe KS postavljen problem je bil prostor delovanja mladine. Po pri-četku ng^y«irrir»n*»fpi delovanja mladine v Podlubniku je bil tudi ta pmblem rešen. Mladi so dobili svoje »mesto pod soncem« v prostorih KS v novem potrošniškem centru v Podlubniku. Vendar ps podlubniški mladinci niti v poletnih mesecih ne mirujejo. Organizirali in uspešno iz- vedli no zbiralno akcijo starega papirja in drugega odpadnega materiala. Poleg tega so še sprejeli in izdelali svoj statut. Poleg mladincev samih so bili za ponovno ustanovitev organizacije ZSM v Podlubniku zaslužne še vse družbenopolitične organizacije KS in organi občinske konference ZSMS v Škof j i Loki. Ob ustanovitvi KS St. Loka-Pod lubnik se je pojavilo vprašanje celovitosti in enotnosti te krajevne .-»kupnosti. Gre namreč za dve in- teresno različni področji v KS: Staro Loko z zaledjem in novo naselje Podlubnik. Zaradi dobrega, pravilnega in predvsem odgovornega dela vseh organov. KS je bilo opravljeno tudi to navidezno neskladje. Z ustanovitvijo vseh samoupravnih organov v KS Podlubnik so bili dani vsi pogoji za nemoteno delo KS. ki je do sedaj bilo zavzeto, delovno in uspešno. .). Z. Trgovski center Pftdlubnik — Foto: Z. J. Ukrepi zaustavili rast cen v aHOVcniji so se julija letos v primerjavi z mesecom poprej cene na drobno povečale za 1,2 odstotka, kar kaže, da so administra-vitvni ukrepi zaustavili njihovo rast — Še vedno so seveda za 45,3 odstotka višje kot so bile julija lani Administrativni ukrepi so julija zaustavili skokovito rast cen in v zadnjem mesecu so se povečale le za 1.2 odstotka. Se vedno pa seveda ostaja dediščina mesecev poprej, saj so cene na drobno v Sloveniji v primerjavi z lanskim julijem višje za 45.3 odstotka. Po podatkih slovenskega zavoda za statistiko so se v zadnjem času podražile zlasti stanarine, šolske potrebščine in časopisi, usnje in gumijasti izdelki, gospodinjski stroji, bombažne tkanine, svinjska mast. gradbeni material, obrtne in komunalne storitve itd. Na lestvici največjih podražitev pa so vrhnja mesta zapustila tekoča goriva, obutev ipd. kar seveda napoveduje, da kmalu utegnejo nastati spremembe. V zadnjem letu torej po primerjavi cen v letošnjem juliju z lanskim julijem so se na vrhu največjih podražitev znašle šolske potrebščine in časopisi, ki so dražji za 79 odstotkov, zelenjava je dražja za 78,9 odstotka, jajca 66,9 odstotka, gradbeni material 64 odstotkov, mesni izdelki 63,8 odstotka, žito in žitni izdelki 61,5 odstotka, ribe 59,8 odstotka, kemična kmetijska sredstva 55,9 odstotkov, alkoholne pijače 50,7 odstotka, tekstilni izdelki 48,2 od-1 stotka, mleko in mlečni izdelki 45,3 odstotka, kurjava 45,1 odstotek, razsvetljava 43,6 odstotka, usnje in gumijasti izdelki 41,9 odstotka, prometne storitve 41,9 odstotka, pohištvo 40,3 odstotka, električni gospodinjski aparati 37,6 odstotka, komunalne storitve 35,4 odstotke, tobačni izdelki 31,2 odstotka, čistila 30.1 odstotek, tekoča goriva in maziva 29,2 odstotka, obrtne storitve 29.2 odstotka, stanarine 28,1 odsto--tek, PTT storitve 25,8 odstotka, sadje 15,5 odstotka. Brez pravilne setve ni obilne žetve Odgovornost pospeševalnih služb 94 ton ia is KRANJ - Gospodarske ražin pomanjkanje deviz za in kmetovalce, pričeli na pšenico ta tam »drsnega vidika le kot eno izmed poljščin v si. Je ▼ . zadruga naj bi letos z razliko od lanskih 1M in djisjnu leto že 300 ton pšenice — Odgovorne službe in kmetovalcev, da sedanji hektarski (Ufam 30 sat liakib stotov) približajo povprečne-pol jih kot krmilo v jaslih hleva sli koritih svinjaka. Družbeno neodgovorno, če pomislimo, da amo morali pridelek gojiti tudi z gnojili, kupljenimi z dragocenimi devizami, oziroma zaradi manjka uvoziti samo pšenico. Toda ne gre kriviti samo kmetovalce. Tudi družba je z omenjenimi nesorazmerji pospeševala odtok pšenice v hleve namesto v roke pekom. Zadnji čas je bil, da je menjava pšenica — koruza dobila ustreznejše temelje. Za kilogram pšenice dobi zdaj kmetovalec v zadrugi »navideznih« 9,30 dinarja oziroma kilogram koruze po 7,15 dinarja in razliko 2,15 dinarja do odkupne cente pšenice. Če vemo, ds kilogram koruze stane v trgovini 11,03 dinarja, potem je stvarna cena odkupljene pšenice mi pri aaanenjavi s koruzo znatno višja — 13,18 dinarja- Gorenjska kmetijska zadruga in občinski intervencijski sklad skušata boljši pridelek pšenice in a tem večji odkup zagotoviti tudi z dru-' ukrepi. Tako bodo kmetom, zadružno organu pridelovalci, apnu naj bi se že letos in v letih pridružili tudi 'dani in kooperanti sen okoli 900 Z njih naj bi okoli ISO ton, kar ivi z lanskimi 34 to -•t več. Za mi-že obe-sitna _aj bi člani in koope tasti GKZ obogatili s 300 to organizacijo sklenili pogodbo o oddaji vssj dveh ton pšenice, regresirali pri nakupu s šestimi dinarji vsak kilogram pšeničnoga semena. »Odliv« pšenice skušu preprečiti tudi zvezni izvršni svet a nedavno nprejiitiaa odlokom o prepovedi uporu kaju uja pšenice za kr- mljenje živine. Drugi, »zakon«, ki zavezuje kmetovalce k smotrnejšemu izkoriščanju in obdelovanju polj, je navodilo republiške- Sa komiteja za kmetijstvo, goz-arstvo in prehrano o tem, kdaj se šteje da obdelovalec ravna kot dober gospodar. Navodilo velja od prvih avgustovskih dni in izrecno govori o tem, da morajo kmetovalci dosegati hektarski donos, kakršen v povprečju velja v posamezni občini. Prav v tem je večina članov in kooperantov GKZ letos in leta nazaj odstopala od »normativov«. Njihov hektarski donos pšenice znaša 26 do 30 metrskih stotov, medtem ko je v družbenem sektorju znatno višji (okoli 40 stotov). Pred pospeševalno službo je zato pomembna naloga in tudi precejšnja družbena odgovornost. Zagotoviti morajo ustrezno in pravilno setev, od katere je v največji meri odvisna tudi žetev. Naloge, ki so jih sprejeli pospeševalci so povsem določene: do 15. avgusta morajo za vse semenske sorte pšenice pripraviti ustrezno navodilo o setvi, gnojenju, dognojevanju in uporabi zaščitnih sredstev. Pogosteje bodo morali na polje in stopiti v osebni stik s pridelovalci. Račun ob tem je preprost: če bi na posejanih 800 hektarjih dvignili hektarski donos za vsega štiri metrske stote, bi pridelali dodatnih 320 ton pšenice. In če bi kmetje oddali zadrugi le ta »višek« kot rezultat boljšega gospodarjenja, bi že izpolnili svojo obvezo do družbe. C. Zaplotnik NAŠ SOGOVORNIK Franc Čop, psiholog Velika hiba slaba organizacija dela Franc Čop je psiholog v leski Verigi in je raziskoval izkoriščenost delovnega časa — Delavce spodbuja k delu dobra organizacija dela in ne toliko denar Frsnc Čop je vodja kadrovske službe v leski Verigi, po poklicu pa je psiholog. Frsnc Čop je pripravil zanimivo analizo o izkoriščenosti delovnega časa v Verigi, analizo, ki je pokazala pri nekaterih vprašanjih prav zanimive rezultate. Tako zanimive, da jih nekateri kar niso hoteli sprejeti in niso verjeli v raziskovalno metodo, vendar je rezultate analize kar treba sprejeti. Odkrivajo pač, da vse premalo delamo na delovnem mestu, a ne le v leski Verigi, ki je služila kot vzorec, temveč tudi marsikje drugje. »Analiza, ki je že precej stara,« pravi Franc Čop, »je pokazala, da stroji delajo povprečno *po pet ur. Vendar pa je treba upoštevati, da so bile tedaj v verigami posebne razmere, da je bila temeljna organizacija brez večjih naročil, a vendarle. Izkoriščenost strojev bi bila lahko večja. Prav tako je bilo jasno, da so nekateri stroji brez nujnega nadzorstva, najbolj pomembno pa je to, da so stroji stali zato, ker ni bilo naročil in dela. Med posameznimi proizvodnimi procesi je tudi premalo usklajenosti, zato ker ni dobre organizacije dela in predvsem zato, ker ni bilo dela. Najbolje so se namreč odrezale tiste temeljne organizacije, ki so imele dovolj naročil in dela. Tam je bila produktivnost višja, z disciplino pa tudi ni bilo težav. Menim, da so sami disciplinski ukrepi dokaj neučinkoviti, delavci so najbolj zadovoljni, če imajo delo in če delajo. Zanimiva je tudi analiza o nočnem delu, ki smo jo napravili pred leti. Rezultati kažejo, da delavci z nočnim delom niso nezadovoljni in tudi bolniškega staleža ni bistveno več zaradi nočnega dela. Delavci iz nočne izmene morajo opraviti strožji zdravniški pregled, zdravi so, zadovoljni pa so zaradi nočnega dodatka in tako niso nasprotniki dela ponoči. To so predvsem delavci »srednjih« let, ki so zdravi, ki potrebujejo denar; bolje bi seveda bilo, ko bi delali po dva ali tri mesece izključno ponoči in ne le nekaj dni, vendar je razumljivo, da nihče ne želi biti toliko časa »izoliran«. Mi vsi si prizadevamo, da bi delavce, ki delajo pod najtežjimi pogoji, premestili na lažja delovna mesta, da bi bilo čimmanj invalidov. Vendar delavci le težko zapuščajo delovna mesta, ki so se jih navadili. Nasploh pa velja, da delavce spodbuja k večji produktivnosti in delu predvsem dobra organizacija dela, ki je pri nas marsikje še velika hiba in ovira. Če imajo na delovnem mestu dovolj dela, so zadovoljni, z disciplino ni težav, produktivnost je večja, zato bi se morali tega v marsikateri delovni organizaciji veliko bolj zavedati.« D. Sedej Nov gasilski dom v Bistrici je v soboto odprl Jakob Stabuc, predsednik krajevne skupnosti — Foto: H. J. V Bistrici nov gasilski dom Tržič — Gasilska tradicija je v Bistrici pri Tržiču stara že dobrih pet desetletij. Septembra 1930. leta so krajani na prvem občnem zboru ustanovili gasilsko društvo, ga opremili z brizgal no. vozom in najnujnejšimi pripomočki. Po štirih letih so dobili še gasilski dom. Požrtvovalni gasilci so v vseh teh letih neštetokrat priskočili na pomoč. Tako kot njihova številčnost, spretnost, opremljenost pa je rasla tudi želja, da bi dobili nov, večji in sodobnejši dom. Junija lani se je začela njegova gradnja. Nosilka investicije je bila krajevna skupnost, ki je s sredstvi tretjega občinskega samoprispevka, s kreditom zavarovalne skupnosti Triglav in s pomočjo občinske požar- ne skupnosti v Ročevnici pridobila pomemben objekt. Pomemben ne le za gasilce, ki so v njem dobili dovolj prostora za hranitev opreme in za usposabljanje članov, ampak za vse krajane, saj se bodo v domu izobraževali v znanju in veščinah, ki jih od njih zahteva civilna zaščita in splošni ljudski odpor. Gasilski dom, ki je stal okrog 8,5 milijona dinarjev, je zgrajen šele v prvi etapi. Druga je bila načrtovana s sredstvi četrtega občinskega samoprispevka, ki pa, žal, ni uspel. Kljub temu si bodo krajani prizadevali, da pridobijo še prostore za družbenopolitično in kulturno udej-stvovanje. Dolgoletno željo bo najbrž mogoče uresničiti le z lastnimi prispevki. H. uralika, pravi, mu nudi največje »vedne možnosti, kar zadeva nje-o občutenje sveta. Človeka posku-umetniško tako doumeti, da slika o njem najprej deluje emocionalno :~ x„i„ slikovno Plovok pri Vozlu ni le pomensko človek, nudi tudi možnost ekspresivnega izraza, možnost, ki jo podpirajo likovne senzacije kot kompozicija, barva in slikanje samo. Njegova razstava, približno 25 slik v oljni tehniki, dopolnjenimi z grafikami, bo postavljena razvojno, na njej bo predstavil opus dveletnega prizadevanja v poglabljanju človeške psihe. Njegovo slikanje je iskanje, izgrajevanje in dopolnjevanje kontinuitete. Zato bo razstava skušala zajeti zbir vseh njegovih teženj k razlagi človeka, ne zgolj tistih končnih izdelkov, kjer se je najbolj približal idealnemu. Velika platna v oljni tehniki bodo spremljale študijske podobe, konstrukcije človeškega skeleta kot vezni člen med slikami, grafična obdelava nekaterih izrazitih detajlov, predstavitev kompozicije kot vmesne stopnje. Razlogi za tovrstno postavitev niso le v razvoj- ^reddvorska folklora v Bitoli ilirska folklorna skupina osnovne sole iz Preddvora sode-"a na folklornem festivalu Ilindenski dnevi v Bitoli — V s jem pobratenem mestu so z gorenjskimi plesi poželi veliko i« ^raaj — Pred dnevi se je iz Bitole Makedoniji vrnila pionirska fol-skupina Osnovne šole Matija jj WrJsv*c iz Preddvora, ki je sodelo-jj t^T* *a osrednjem makedonskem . Vj^lornem festivalu Ilindenski dne-L dotekal je od 20. julija do 1. avgu-0 in v štirih festivalskih dnevih je dan nastopilo od deset do dva-aJ^Jjat folklornih skupin. Poleg make-^jH^skih so kot gostje poleg pred-(|_^rskih folkloristov, ki so v Make k%v?*ij0 potovali v okviru sodelovanja ratenega Kranja in Bitole, so-jk?*Ovali še: makedonska folklorna lupina iz Vojvodine, folklorna sipina makedonskih izseljencev v ^traliji ter folklorna skupina iz Yorka, ki jo sestavljajo tam-[^•lji domačini, ki goje folklorne ^e jugoslovanskih narodov. 'indenski dnevi so bili tokrat že J^jsti po vrsti. Vsako leto je to pljučna revija folklornih plesov in (*Cajev in skupine pridejo iz vse s^kedonije. Festival se je odvijal na li^tem, na velikem igrišču, ki je * vsak dan nabito polno. Vsak * se je zbralo okrog 7.000 gledal -kar je za naše razmere skorajda Navadno. Preddvorska skupina, ki j* predstavila z izvirnimi gorskimi plesi, je požela nemalo *imanja, saj je v povsem drugač-. okolje prinesla alpski stil. Osem-i^**t mladih plesalcev je doživelo vdušen sprejem. udi sicer jih je na poti spremljalo "o gostoljubje. Prireditelji so omogočili ogled številnih ma-V^nskih krajev. Tako kot druge jvT*»ae so imeli nastop v okoliških V^Jih. v naselju Carina ob čudovi-Prespanskem jezeru iuvura so na predstavniki k rani skupnosti in zveze kul- turnih organizacij, ki so imeli v Bitoli več razgovorov s tamkajšnjimi kulturnimi organizacijami. Pogovor o možnostih sodelovanja je izzvenel v želji, da jeseni folklorna skupina iz Bitole sodeluje na kranjski občinski folklorni reviji. Znova pa je bila obojestransko izražena želja, pravzaprav obujen predlog, da bi se vsako leto v eni od pobratenih mest srečale ljubiteljske kulturne skupine vseh. Takšen predlog je vsekakor v organizacijskem kakor tudi denarnem pogledu najbolj sprejemljiv. Sodelovanje pobratenih mest pa bi tako dobilo širše razsežnosti. ni kontinuiteti, pač pa povezujejo ves ciklus tudi smiselno vsebinsko. Na slikah se pojavlja človek, skupina ljudi v omrtvelih, pasivnih pozah. Vozel se spušča v anatomsko gradnjo človeka, v obrise teles vnaša kompozicije skeleta, da bi dokazal človekovo energično notranjo gradnjo, da bi naredil notranjo eksplozijo, ki naj priča o tem. kako je v človek navidez apatičen v notranjosti razgiban, napet, razrvan. Vozel s svojo zahtevno tematiko in dokaj pogumnim zamahom čopiča dokazuje pronicljivost v spoznavanju človeka, občutljivost za njegove probleme, na drugi strani pa izpričuje tudi obsežen fond znanja, pa ne zgolj likovnega, tudi psihološkega, filozofskega ... Prav to pa, kakor trdi, ustvarja konflikt v umetniku. Namreč, na eni strani znanje, abeceda likovnega izraza, na drugi pa težnja po originalnosti, lastno iskanje, miselna osvoboditev okov akademije. Z znanjem risanja, anatomije, kompozicije lahko sicer izraža tisto, kar misli, pa vendar ga vklaplja tudi v kalupe, ki se jih umetnik v začetku svoje samostojne poti težko otrese. Velika imena kot Picasso. Jackson Pollock, Francis Bacon in VVilliam de Kooning so pustili del svojega vpliva v Vozlovi slikarski osebnosti, težnja po osvoboditvi in izvirnosti pa vse bolj preveva njegova dela. Z razstavo, ki bo od 11. septembra do 11. oktobra v Mestni hiši v Kranju pod pokroviteljstvom Elektro Gorenjske, Vozel začenja svojo samostojno pot likovnega razstavljanja. Vendar to ni njegov prvi poskus prebijanja iz brezimnosti. Sodeloval je že na mnogih skupinskih razstavah, ki jih je priredila akademija, predstavil se je ob vstopu v Društvo slovenskih likovnih umetnikov, sodeluje pa tudi na bienalu mladih jugoslovanskih umetnikov na Reki. D. Žlebir Jesenice - Predpraznični dan je Jeseničanom popestril pihalni orkester Jeseniški železarji. Godbeniki so pred občinsko skupščino. Kjer se je zbrala množica poslušalcev, pripravili enourni koncert, -F^to^Saje glasbil ponesh še P° železarskem mestu. (S) 10 . • -<«|iwukciii jeteru. £w^lade plesalce iz Pred nj^V^1 spremljali predstav a-i kulturne skupnosti ii Do konca avgusta bo v tržiškem paviljonu NOB na ogled razstava, ki so jo pripravili pobratimi iz Ludbrega. Prikazuje arheološke in etnografske zanimivosti tega dela Hrvatske, dopolnjujejo pa jo slike mojstrov naive in ročna dela Ludbrežanov. — Foto: H. J. Pisateljica Berta Golob je v knjigi »Sovražim vas« zbrala prgišče ^tresljivih črtic, s katerimi razkriva stisko mladih fantov in deklet, ki jih je življenje pahnilo pod streho vzgajahšca v Pred ^voru. Krotilec levov )jwte. kaj to pomeni, imeti tako mamo. da je nikoli ni o pravem času ?W»ov. in takega očeta, ki ne gleda, kam udari? To pomeni, da si za-zavetja. Borut si je zaželel pravega resničnega cirkusa, takega kot ^ ie tiste dni ustavil v Tivoliju. ^♦fkuski ljudje so mirno hodili drug mimo drugega Nihče ni vpil. Oče ^ se je vedno drl nad mamo: -Kakšen cirkus pa spet zganjaš?« Po-sta se stepla. ^orut si je ogledal leve, leoparde, zebre, konje in slone in naslednji ^an f>« prišel v šolo. Potikal se je okoli cirkusa in opazoval življenje, ko ^ že davno minila gala predstava. zapuščenim otrokom se včasih nenadoma nasmehne sreča Borut je v J^Mcusu jedel golaž. Sedel je za mizo z gospodično, ki je nastopala na ^apezu. Vsem je obljubil, da bo šel z njimi po svetu Sef je rekel: »Vrlo Jj* se sviđaš, e, pa ti si pametan.« A mu je vseeno svetoval, naj gre ^ravnost domov. >a to je poskrbel tudi miličnik Miličniki najdejo begavčke ravno v tis-S-n trenutku, ko je najlepše. Potem jih vračajo lastnikom Boruta so pri-J*«liaH nazaj v dom in naslednji dan je prišel v šolo Stubezsn do levov in panterja nam je razkril šele čez čas Trdil je. da Vihajo najboljši golaž v cirkusu. Povedal je, da so gospodične, ki nastopajo na trapezu, zelo našminkane ^n bo krotilec levov. Svoje življenje bo zapisal areni Vsem bo zastaja! ?»n. Mama bo ponosna nanj. Oče je ne bo nikoli več udaril ^pomladi, ko se cirkus povrne v Tivoli verjamem. da bo Borut takrat spet pobegnil Tovariš miličnik, ne zmo- te ga v najlepšem trenutku' Kultura v Ribnem: zelo uspešno Ribno — Kulturna dejavnost deluje v manjših krajevnih skupnostih, kakršna je Ribno, na izključno amaterski dejavnosti zagnanih posameznikov. Se posebno to velja za Ribno, kjer s kulturo živi cel kraj Predsednik DPD Svoboda Rudi Je-dretič, Rado Mužan, je aktiven v kulturi svojega kraja že skoraj petnajst let, osem let pa je predsednik DPD Svoboda. V Ribnem imajo tri dramske sekcije: pionirsko, mladinsko in odraslo. V začetku so igrali burke, Zupanovo Micko, potem pa tudi Cehova, Mol -hera, s strokovnim sodelovanjem zunanjih sodelavcev pa so dosegli višjo kvalitetno raven. Letos so z mladinsko sekcijo sodelovali na akciji Naša beseda, precej načrtov pa imajo tudi za novo sezono. Konec septembra nameravajo skupaj z režiserjem Kendo pripravljati Krefle. Alenka Bole pripravlja za mladinsko sekcijo komedijo iz srbske literature, pionirska pa bo ob novem letu predstavila Piko Nogavičko. Ze drugo leto pripravljajo dramski abonma, v katerem sodelujejo Kranjčani, Jeseničani in sami. Kritika jih dobro sprejme. Vsako leto februarja, do sedaj že petič, pripravijo teden kulturnih večerov, kjer predstavijo celotno kulturno dejavnost. Ze leto in pol deluje pionirska folklora, ki ima za seboj že blizu sto nastopov. Z nasveti jim precej pomaga Tončka Marolt. Ustanavljajo tudi odraslo folklorno skupino, ki se bo prvič predstavila 29. novembra. V likovno sekcijo je združenih pet slikarjev-amaterjev, ki organizirajo na leto po tri razstave, občasno pa tudi razstave drugih avtorjev. Dramska skupina gostuje tudi izven občine, vsako predstavo pa odigrajo povprečno po dvajsetkrat. Lastne prostore imajo v Zadružnem domu v Ribnem. kjer imajo probleme s kurjavo, zlasti pa z zvočno izolacijo. S folkloro redno nastopajo v hotelu Jelovica, po sezoni pa v hotelu Svoboda za angleške skupine. Kljub skromnim finančnim sredstvom imajo veliko načrtov, saj bodo do jeseni začeli delati s pionirsko folkloro, želijo pa se povezati tudi z našimi zamejci. Na koncu je potrebno še enkrat poudariti, da nastopajo izključno ljubiteljsko. Samo društvo ima okoli sto aktivnih članov, kar je za območje, ki ima približno tisoč prebivalcev, zelo lepa številka. Zelo spodbuden pa je podatek, da so v lan skem letu pripravili skupaj z gostovanji 130 prireditev. Lep uspeh za ljudi, k' se poleg redne zaposlitve ukvarjajo s kulturo, s katero živi cel kraj. ]vt_ Fornazarič Tisto kar delaš, poskusi narediti čim bolje Radovljica - Franc Cerne, član Linhartovega odra. je za izjemne dosežke na področju gledališke ustvarjalnosti prejel zlato Linhartovo značko, priznanje ZKO Slovenije, za vlogo Snubača A. P. Cehova. Franr Cerne. po poklicu učitelj, s«, ukvarja z igranjem že od mladosti Sodeloval je v kulturnem življenju Radovljice v okviru recitatorske skupine, ki je bila ustanovljena pri Delavski univerzi, sedaj pa je član Linhartovega odra »brez odra*, kakor pravi. Delujejo glede na potrebe, ob praznikih, razstavah v Siv. čevi hiši. Velikokrat pa gostuje tudi v drugih gledališčih, zlasti v Kranju in na Jesenicah. V Kranju je igral v Aten in Grči. na Jesenicah pa v Jakobu Rudi. ki ga spet obnavljajo za predstavo v Križankah, in v Razbitem vrču. V vlogi Snubača pa je nastopil januarja v Ribnem v okviru Tedna kulturnih večerov. Ze takrat so bile kritike za njegov nastop zelo dobre. Na 14. srečanje gledaliških skupin Gorenjske je bil poslan Snubač skupaj z jeseniško Učno uro v Bohinjsko Bistrico, kjer so si ga ogledali republiški selektorji. Zlata Linhartova značka ni edino Cernetovo priznanje, saj je že leta 1979 prejel bronasto značko za desetletno dejavnost. »Nagrade so moralno priznanje in velika spodbuda za moje delo.« pravi Cerne. Njegovo delo je zgolj amatersko, vendar je kvaliteta njegovega dela na visoki profesionalni ravni. I>etno nastopa tudi v štirih predstavah, dela se loteva odgovorno, zavestno z željo, da iz vsake najmanjše vloge naredi največ. Vlogo pili tudi po tri mesece, veliko je večerov in noči. ki jih posveti gledališču. Pogosto mu uspe izdelati vlogo šele po mnogih poskusih. V gledališču ni nič stalnega, stalnega, človek se v njem stalno išče in preizkuša. Veliko je odvisno od soigralcev, saj je predstava plod trdega dela vseh. ne le glavnega igralca. Cerne ima izkušnje s filmom, gledališčem in radiom, ki je \ stalnem stiku s kulturo. Izkušnje pridejo z odgovornim delom, vendar v njem ni nič zvezdniškega Tudi gledališče je del življenja, je trdo delo. ki zahteva disciplino, predvsem pa veliko ljubezni. M Fornazarič O LAS 6.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, H AVGUSTA I Tomo Križnar 57 Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Se trije možje pristopijo. Strokovno si me ogledajo, nekdo mi obrne dlani, potem zapišejo: beli Slovan. Granada je najjužnejši otok zavetrnih otokov. Glavno mesto San t George je obkroženo z mirnimi vodami. Stoji nad čudovito panoramo. Mesto je razdeljeno na zalivski del in na onega finega na griču, kjer je bila nekdaj kolonialna uprava. Hiše so gregorijansko angleške in provincionalno francoske, pomešane s kolonialno preteklostjo. Za mestom se v oblakih skriva amfiteater s tropskim zelenjem poraslih gričevij. Otok je velik podobno kot Sant Vincent le okrog 180 kv. km. Notranjost dežele je naseljena s kmečkim proletariatom in ta je v večini. Ekonomsko neravno-vesje povzroča skupaj z zadnje čase oteženimi vremenskimi razmerami močno izseljevanje. Otok so 1651 zasedli Francozi, vendar se je 100 let kasneje kmečko prebivalstvo ob pomoči Angležev uprlo. Pred petimi leti je politični veter odnesel angleško gospostvo, tako da so otočani postali že napol svobodni. Tedaj pa je prišel na krmilo diktator Eric Gairy, seveda s krvavim udarom, ki ga miroljubni, od danes do jutri živeči, Grandežani niso pričakovali. V tiranski vladi je prišlo do korupcije in parazitskih elitnih skupin. Gairv je državo vodil na osnovi nekakšnih duhovnih stikov z mističnimi silami. Pogovarjal se je baje celo z ljudmi iz NLP. V njegovi praksi so bile tudi silovite represalije nasproti resničnim in namišljenim sovražnikom. 12. marca lani je odšel v New York. Naslednje jutro je majhna skupina vojske s socialistom Mauriceom Bishopom na čelu prevzela nadzorstvo nad otokom in izvedla udar, ki je uspel. Tristo vojakov je bilo ujetih, med njimi večina Gairyjevih privržencev. Ljudska revolucionarna vlada je suspendirala obstoječo strukturo parlamenta, sodni in pravni sistem, dovolila nove demokratične pravice in kmalu obljubila svobodne volitve. Stiriintridesetletni Bishop, ki se je šolal v Londonu, je postal vladni minister. Ko povem, od kod prihajam, mi ljudje stiskajo roke, zatrjujejo, da smo iz prijateljske dežele in da je zdaj v socializmu vse lepo in prav. Toliko politično zadovoljnih ljudi v eni sami deželi še nisem videl. Gospodarstvo Granade je 1955. leta prizadel huri-kan Janet. Da bi si hitro opomogli, so namesto kaka vovih nasadov obnovili farme banan. Novo odkritje, zeleno zlato Granade, postajajo zeleni gozdovi. Del najbolj rodovitne zemlje je še vedno v rokah zasebnikov. Naseljenost je majhna, delovne sile je malo, zato nihče ne strada. V prihodnosti z veseljem pričakujejo vsakogar, ki bi se bil pripravljen naseliti na Otoku. (m Na severu Granade, desno od ceste proti Sauteusu, ae začne močvirnata dobro namočena gosta gošča, okužena s komarji, ki so se jih izogibali že prvotni Indijanci. Banane, papaje, tudi kokosova palma rastejo na divje. Niso zasebna last in vsak jih lahko obere. Tam ob morskem robu gošče na zapuščenih sipinah, ■coder se da priti le z morja, so zrasle skupine majhnih noč iz bambusa, pokrite s streho iz palmovih listov. Podnevi v skromnih vasicah ni videti skoraj nikogar. Džive šele zvečer. Le otroci se igrajo s kokosovimi lupinami. Zvečer se prižgo ognji, morje kot pljuča velikana sope na peščini. Ljudje se zbirajo v gruče. Nikjer ni slišati tranzistorjev, tudi ne kričanja ali zmerjanja. Ozračje je mirno. Vse skupaj spominja na samostan brez kamnitih hladnih betonskih sten, omejen le z neskončnostjo šumenja kruhovcev, dišav tropskih cvetov in dihanja čipkastih valov ... v katerem so našli uteho vsega presiti, vseh užitkov naveličani in v noben goljufiv ideal več verujoči mladi Moeti. Pili smo čaj in se dolgo v noč pogovarjali, jovoril je vsak, kolikor je mogel in kar je hotel, vsi in •se pa z občutkom za »živi in pusti živeti«. Bilo je eliko besed o vojni, o ljudeh, ki so si zbrali preveč noči,j> taistih ljudeh, katerih zavest še vedno dvomi, kaj je prav in naravno: biti žival, kar je prvobitno, ali se truditi biti človek, kar je vizija... Poslušali smo zgodbe z vseh koncev sveta, v katerih je bilo precej zdrave kritike. V letalu, ki je letelo na Barbados, najvzhodnejši otok Karibskega morja, je bilo tako, kot na vseh turističnih progah. Vse rumeno, vijoličasto, oranžno, namazano s kremami, ovenčano z japonskimi kamerami in s popajevskimi klobučki. Napihnjeno, vampasto in nabasano, bahato in kičasto. Čeprav je sezona v Karibih sicer v zimskih mesecih, ko je v severnih industrijskih deželah mraz, sneg in zoprn veter, je bilo po miru in pokoju samotnejših otokov za znoreti. Barbados je od vseh zahodnoindijskih otokov kar se podnebja tiče najbolj idealen. Dnevna temperatura je znosna tudi v najbolj vročih dneh, skromno deževno obdobje od junija do novembra pa ozračje ne shladi toliko, da bi morali majice zamenjati s srajco z dolgimi rokavi. Otok je koralen in zato nizek. Najvišji vrh ni visok več kot 100 metrov, zato se oblaki z dežjem, ki jih nosi atlantski veter, ne zatikajo. Otoček je subtropsko suh. »Pravi angleški zrak!« »Otok je ravno prav oddaljen od Londona, Miami-ja, Pariza in Munchna in tako eksotičen, vendar brez komarjev in kač, da človek pozabi na vse skrbi!« Z odljčno zasnovanimi propagandnimi akcijami je kljub svoji majhni površini postal eno najbolj priljubljenih letovišč na svetu. Angleške kapitaliste, ameriške premožneže, pa seveda tudi zvezde filmskega in popevkarskega sveta, ki so prejšnje desetletje rogovilili po tukajšnjem Hiltonu, Sheratonu, Hollidav Innu, je zadnje čase pregnala invazija obogatenega industrijskega prole-tariata. Na Tihi ocean jih odbija tudi odločitev otoške vlade, da na otoku ne bo več zasebnih plaž. Vseeno so na otoku skoraj povsem opustili sajenje sladkornega trsta, kar je bilo nekdaj glavna dejavnost za preživljanje. Turizem malih uradnikov in podjetnikov srednjega sloja prinaša tolike denarje, da je Barbados danes verjetno najbogatejša in najbrezskrbnejša dežela Srednje Amerike. Na otoku je nekaj igrišč za golf, igra se tudi kriket. V nočnih klubih se počne ve, kar potrebujejo razvajena čutila, zakompleksanim Nemcem pa so vse bolj na voljo tudi izmozgane frikice iz Evrope, ki potre-bujeo denar za trip. Poleg turistov je stalnih prebivalcev vsega skupaj 280.000, od tega je 90 % črnih, drugi so mešanci. Belci, ki so bili še pred dvema stoletjema v večini, vendar so se sužnji tako razmnožili, da je fine aristokratske nosove njih zadah začel motiti, so se med vojnama odselili. Zadnje čase se zopet naseljujejo, predvsem starejši. Cene na otoku so izredno visoke. Jesti kaj dosti več kot kruh in maslo iz araši-dov turistu študentu ni dano. Na trgih krasti se ne da, ker so črne mame sila ostrih oči, pa tudi tako dobrodušne in zgovorne v svoji pojoči angleščini, da ti srce take hudobije ne da. Na Barbadosu pravzaprav nisem vedel, kaj početi. Videti ni veliko, zanimivih ljudi nisem srečal kaj dosti. Otok se splača obiskati predvsem, če se hočeš spočiti ali če imaš namen potovati naprej v Južno Ameriko. Dobiti plažo za spanje brez luči je na Barbadosu težko. Vse južno obrežje je onesnaženo z betonom v ameriškem stilu. Bilo nas je precej, ko smo čakali na po v ra tek letala v Luksemburg. S študentsko izkaznico se da leteti za ubogih 225 dolarjev, kar je najcenejša zveza med Evropo in južnim koncem ameriške celine. Zadnji večer smo slučajno skupaj zbrani popotniki kupili portoriškega kozla. Zaklali smo ga in zakurili ogenj. Natočili smo si vina. Povsod je bilo polno zvezd, tudi v očeh. Bilo je slovo od ljudi, ki se bodo morali zresniti. Hkrati tudi slovo od dela samega sebe. KONEC IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren Franjo je utihnil in prisluškoval" proti vratom, ker ni bilo nič vega je segel v notranji žep suknjiča in privlekel iz njega nekakšno ro. Se enkrat se je ozrl proti vratom, nato pa knjižico porinil Marku j Marko je na hitro pogledal brošuro in videl na naslovni strani Slovenijo v njenih mejah. Za mejami Slovenije je bil Hitler, »kremplji« so segali po njej, na drugi strani pa ie bil naslikan je prav tako segal po Sloveniji Marko je prvič videl tako . Ogledoval si jo je. V njej je bilo mnogo napisanega, vendar branje a mestu ni bilo varno. »Vzemi brošuro,« mu je Franjo ponudil, vendar s pripombo, da ob priliki vrne, ko se bosta srečala, ker ima samo ta primerek. Marka j opozoril, da naj se čuva, da ne pride v neprave roke. . Marko mu je dal častno besedo, da naj bo brez skrbi, v —inKh skoval načrt, da jo po preči tal nekje med skalami Begunjščice. iz peči svojo vetrovko in brošuro vtaknil v prsni žep in varno da mu slučajno ne bi izpadla. Ura se je premaknila že na enajsto zvečer. Iz kuhinje se je atakalo t glasno govorjenje, ko so se Marko, Franjo in Štefan odlepili od pefi pospravili svoje reči. Marko je vzel svojo opremo in v kuhinji Tati Vi h noč, nato pa so se napotili po stopnicah na skupno ležišče. Govorjenja njimi ni bilo več, le »lahko noč« so si zaželeli, nato pa poapaJL V ranem jutru se je prvi prebudil Franjo in poklical Štefan*. Marko je bil že buden. Vsi trije so se oblekli, obuli čevlje in ae na gostinsko sobo. Za njimi je vstopilo mlado dekle, ki je pa Marko večer ni videl. »Dobro jutro, kaj pa vam smem postreči?« je zažvrgolela. »Ali imate mleko?« s »Seveda ga imamo,« je odgovorilo dekle. »Prinesite, kar trikrat. Saj bosta tudi vidva?« je vprašal Štefana in Franja. Franjo je prikimal Marko je odšel v tem času k sosednji mizi. pobral iz nje vnaan« jo odprl in pogledal predhodne turiste, ki so bili vpisani in ae 1 vpisal. Knjigo je porinil pred Franja in Štefana, pa sta vpis v knjig nila z izgovorom, da gresta itak takoj nazaj v dolino, pot pa, vodila še v Završnico, kjer imajo jeseniški delavci svoj izlet. Marko je knjigo zapri in jo položi] nazaj na svoje mesto, je pojavilo razigrano dekle z neko pesmijo in postavilo naročeno mizo. »Gospodična, plačam račun.« Marko je plačeval za spanje, prejšnjega večera in mleko za vse. Tudi ob mleku se sklepa prijateljstvo, ne samo ob vinu, je Marko. Na hitro so posrkali mleko in se poslovili. Za slovo so si stia__ in si zaželeli srečno pot, Franjo pa je še enkrat opomnil Marka brošure. Franjo in Štefan sta se spustila proti grebenu, macesni pa so jih vai Marku izpred oči. Marko je ostal sam. Jutro je bilo jasno, brez vsak sapice, tam iznad Dobrče pa je sonce metalo svoje prve žarke. Kako mirno jutro! Od daleč je Marko zaznal vrisk, ki je dal slutiti, da bo i dosti obiskovalcev. Tam v bohinjski dolini se je vila rahla mrglj _ Triglav pa je bil tako blizu, da bi ga skoraj prijel z roko. 7rlrncgj J, gozdovi so izražali svojstven čar in planine so bile videti kakor rc preproge. Polja v dolini so bila skrbno obdelana, podoba je bua, kot < nekdo razgrnil paleto raznih barv. Vasice o žar jene s prvimi sončninoi so dajale občutka miru in spokojnosti. »O, Gorenjska, kako si lepa! Vsak tvoj letni čas je drugačen, bela za» zelena pomlad, cvetoče poletje in živobarvna jesen. Tu je res lepo izven ' umreti, le da ne bi bilo vojne.« Marko je vrgel nahrbtnik čez pleča, z verande vzel smuči in pohVi, *V se pognal v strmi breg med ruševje. Se enkrat se je ozrl na Roblekov da* N, nato pa nadaljeval pot po ozki stezi, ki ae je dvigala vse vile proti vrhu. Prečkal je nekaj snežnih plazov, ki so bih zaklinjeni med i sledovi so pa kazali, da so pred njim v zadnjih dneh neznani obiskali vrh Begunjščice. Stopinje so tudi kazale, da so ti turisti mehkem snegu, kar je Marku danes ob trdem in zmrzlem snegu kako prav, saj bi v nasprotnem primeru moral imeti na nogah de* jih ni imel pri sebi. Zaskrbel pa ga je spust po begunjskem plazu v _ kotlino, vendar se je tolažil z mislijo, da bo v poznih jutranjih urah postal mehak spremenjen v »fim« in da bo vožnja na smučeh prijetna. Po enourni hoji je dosegel vrh Begunjščice. Bilo je še zgodaj, anj j> šele blizu sedme ure. Sončna toplota se je že dobro občutila, s«to poiskal primerno kotanjo, zavarovano od štriecih čeri nad sto« previsom. Tod je bilo zatišje s prekrasnim pogledom skoraj na renjsko, vse tja do konca gomjeaavske doline in malone do LjubiL_ daleč v bohinjski kot. Preko avstrijske meje je bil razgled tja do Celovca i Beljaka med katerima je ležalo srebrno modro Vrbako jezero. Marko j zadovoljen sam s seboj, oči so se mu pasle po lepotah Gorenjake an roške. BRANKO BABIC 26 NA KOZARI Ni bilo niti podobnih izkušenj iz dotedanjih bojev naše narodnoosvobodilne vojske Na nas se je spravila več kot desetkrat močnejša in do zob oborožena ter dobro organizirana vojska. Poleg tega smo bili tudi stisnjeni na ozek prostor z omejeno možnostjo manevriranja, ki jo je še zmanjševala prisotnost civilnega prebivalstva. Prav tako so našo okretnost omejevali številni -anjenci, ki se jih je nabralo v teku ofenzive. Vse to je ustvarjalo izredno težko situacijo, tudi ko smo morali ukrepati ali sprejemati nagle odločitve ter sproti prilagajati naše ravnanje. Problemi so bili tako obsežni, da je to verjetno presegalo naše moči in sposobnosti. Ob vsem tem je treba še povedati, da je vse to veljalo tudi za našo partijo, ki je v tem izrednem položaju nosila breme vseh nas. pa najsi bodi članov okrožnega komiteja, štaba odreda, komunistov po vojaških enotah, »v zbjegu«, povsod tam, kjerkoli so se nahajali in delovali. Vsi smo bili pod pritiskom izredne situacije, ki nas je poganjala v hitre in zato tudi ne vedno dovolj pretehtane odločitve, saj tudi ni bilo časa za mirnejšo proučitev položaja in morda boljše in pravilnejše ravnanje. Ali bi se lahko takrat kako drugače odločali? Ko danes razmišljamo o tem. želimo predvsem posredovati čimbolj objektivno sliko o dogajanju, ki bi nam bila lahko dragocena izkušnja, če bi se kdaj še znašli v podobnem položaju. Nedvomno je bila Kozara velika šola. tako za našo vojsko kot za nas vse. In koliko takšnih izkušenj nam je dala naša narodnoosvobodilna vojna! Iz nje je zrasla tudi naša koncepcija splošnega ljudskega odpora Marsikdo izven Jugoslavije še danes ne more razumeti, kako smo se mogli boriti sredi fašistične zasedbe, brez tovam in skladišč orožja, živeža in drugega vojaškega materiala. Prav gotovo tega ne bi zmogli, če ne bi imeli ljudstva za seboj in če ne bi bila naša narodnoosvobodilna vojska resnično oborožena pest ljudstva, ki je hrepenelo po svobodi in neodvisnosti ter pravici, da si samo ureja svoje življenje. PO OFENZIVI NAZAJ NA KOZARO Dan po drugem neuspelem poskusu preboja v noči na 5. julij sta se sestala del štaba odreda in okrožnega komiteja, ki se je prebil prvo noč. Sklenjeno je bilo, da je treba na Kozaro nemudoma poslati enoto z nalogo, da ugotovi, kakšen je tam položaj in da zbere tovariše, ki so ostali v obroču, predvsem pa da poišče ranjence in jim nudi prvo pomoč. Zato smo enoti dali bolniško osebje in potreben sanitetni material. Za to akcijo je bila odrejena četa, ki je pozneje dobila ime »četa Brane Kovače vic*, po politkomisarju in odličnemu komunistu ter borcu. Ker me je zelo skrbela usoda tovarišev, pa tudi določen občutek »krivde« me je preganjal, ker sem se rešil iz obroča, medtem ko so drugi ostali v njem, sem se odločil, da grem s četo tudi jaz. Krenili smo na pot, ko je sovražnik še prečesaval Kozaro in se v strelcih počasi in previdno pomikal proti Savi. Pretihotapili naj bi se mu za hrbet in preiskali teren ter reševali, ker se je uspelo sovražniku izmakniti. Sklenili smo. da se prebjemo brez bojev na Kozaro, tako da nas sovražnik ne bi opazil in da bi tako čimbolj nemoteno opravili svojo nalogo. Cesta Prijedor—Bosanska Dubica je bila še vedno zasedena in kolone sovražnikovih tankov in tovornjakov so brzele v obe smeri. Ponoči smo se približali cesti in opazovali sovražnikove premike. Izbrali smo vrzel med sovražnikovimi položaji in prekoračili cesto. Previdno in v strogem vojaškem redu smo se vzpenjali proti vrhu Kozare. Skrb no smo se izogibali kakršnemukoli srečanju s sovražnikom, četudi smo bili pripravljeni na spopad, če bi že tako naneslo. Borci so aelo dobro poznali pot. saj so bili domačini in po nekaj urah hoda. ko se je že svitalo, smo že bili v območju kozarskih gozdov. Ko smo se bližali vrhu Kozare, nam je začel udarjati v nos močan in zoprn vonj. ki ga listnato bogata Kozara s čistim planinskim zrakom ni nikoli poznala. Kmalu smo ugotovili, odkod ta nenavadni duh. Pobita živina in tudi mnoga človeška trupla so v vročih julijskih dneh ie začela za u darjati. Zlasti v nekaterih krajih je bil smrad tako močan, da smo si morali stiskati nosi in zadrževati sapo. Prišli smo na že prej določeno mesto — ne spominjam se več ime na tega kraja — ko je julijsko sonce že začelo močno pripekati. Šele tu smo naleteli na prvega živega človeka, ki se je uspel rešiti pred sovražnikom. Toda kmet -domačin je začel bežati, k«, nas je zagledal, misleč, da smo sovražniki šele ko smo vpili, naj ne beti. in da smo partizani, se je ustavil, nezaupljivo gledal in nas opazoval in šele nato se nam je začel počasi in previdno približevati. Ko _ i končno prepričal, da anio zaie partizani, je bil ves iz sebe od aaafe kakor da se je na novo rodil fjbr mal nas je in vmes |—-•Ne vem. kje je moja kje so moji starši, ostal vendar so moje oči srečne, ker P pet vidijo našo vojsko!« MenoarV 4 no doživetje! Bil sem p*evaeO >> nepričakovanega prizora. Ptjgafr val sem. da bo za tarnal, nas aaaftt^^ celo preklel v trenutku *a|onj t bridkosti, ki jo je daiivajjaj * izgubi vseh svojih. Ne. vesel m* b in srečen, ker je zopet znadafr svojo vojsko, saj je mislil, dmje* več in da jo je sovražnik pooaaV rna uničil ter da je s tem nu |, ner. Ko nas je zagledal, ae as« *' hipu vrnilo upanje; da še ni c£* ' vse izgubljeno. Morda pa je v «p bini svojih občutkov tudi upal »i ' bo s svojo vojsko nemara a** našel svoje drage. Nikoli mas* ' zvedel, če je našel izgubljene s** ce. če sr mu je u resnično upanje t ga je prevzelo v tistem trenutk* Ob tem doživetju sem takrat obč* til vso veličino Kozair in njeno* i u ruškega ljudstva. Na mestu, kjer amo ar utabori* so bili oatanki neke barake, ki ae* jo zgradili šr pred ofenzivo. 1* vem. zakaj je ni sovražnik ali kako drugače popolnoma Morda si je mislil, da je ne boa* mogli več uporabljati Teta«, t vrtjeti, da ni šel tod i si I A' 11. AVGUSTA 1981 analizacija v Ljubnem l!^5 — Zaradi meteornih voda E_ ^liodnjem delu naselja Ljubno, ki »_ Poplavljale njive in travnike in j^fcdi nenadzorovanega iztoka ka-icije in odpadnih voda, so se odločili, da sami začnejo kanalizacijo. Nikakor jim ni GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 11. STRAN G L, A S uspelo, da bi njihova kanalizacija bila sestavni del programa v samoupravni komunalni skupnosti Radovljica, zato so se zavzeli kar sami in začeli delati. Krajevna skupnost Ljubno sama nima toliko denarja, da bi lahko pokrila vse stroške. Za krajane je bil problem pereč, zato so se odločili, da kar sami prispevajo denar. Na zboru občanov so sprejeli sklep, da uvedejo enkratni samoprispevek in so tako zbrali 180.000 dinarjev. Vsako gospodinjstvo je prispevalo po 2.000 dinarjev in krajani so bili vsi pripravljeni, da sodelujejo. Vendar le s tem denarjem ne bi mogli pokriti vseh stroškov, če se ne bi obenem odločili, da opravijo tudi veliko prostovoljnih delovnih ur. Zdaj so tik pred zaključkom, ko je kanalizacija že položena. Odvod vode je dolg 550 metrov. Rešitev je začasna, saj bo treba kanalizacijo speljati do Posavca, kjer komunalna interesna skupnost občine načrtuje izgradnjo čistilne naprave. Dela so bila opravljena strokovno, predvidevajo pa, da bo gradnja kanalizacije končana ob krajevnem prazniku, ki ga v Ljubnem praznujejo 17. avgusta. D. Sedej ^f**y**fc* na Jesenicah — Minulo soboto sta se na Jesenicah po ^*jTd k*** skupnega življenja znova poročila Danijela Rozman 4^Z^rf Rozman s Podmežakle na Jesenicah. V zakonu se je zlato-^^*wjceaia rodilo pet otrok. V življenju jima ni bilo lahko, se posebej ?nr:tVfyno m**' |y°- Oče Jože je bil v nemškem ujetništvu, sicer bd kar 42 let zaposlen v tehničnem muzeju jeseniške Železarne. ^ŠaLiH*9' iw¥enJeJe bil Jože Rozman nadvse aktiven v družbenopoli-^Z**** organizacijah, še posebej v Socialistični zvezi delovnega ljud-*S^Jn£t^t organizacijah. Kar dvajset let pa dela v krajevni skup ^2*. Podmežakla, kjer je opravljal vrsto pomembnih nalog. Oba 2rj??f!a sta zdrava, ob njunem zlatem jubileju pa so jima čestitali ^^°u Jeseničani, ki ju poznajo kot dobra tovariša, sodelavca in **V*t*!ja. - Foto: D. Sedej ,~ IS. avgusta praznujeta zlato poroko Gradišar Jernej in Ju-*^fftZ'rneJ' ro/wi 1905 v družini sedmih otrok, in Justina, rojena ^^«ypafražw desetih otrok, sta se poročila leta 1931. Oba sta bila ^^izuAl ^Uf>e^' tfdajpo že enaindvajset let živita v Naklem Jernej se \»>r~~Tf začevtiarja, Justina pa je šla že s štirinajstimi v tovarno V**76"ro v Tržiču, potem pa v Kranj v Jugočeško. Pred ***f*«r»a težko, potem je prišla vojna, v kateri sta po svojih Pomagala partizanom. Sama pravita, da sta živela skromno oko dobro kakor sedaj. - M. F. ' j opomini na Cankarja %v Trite — Zaplotnik Janez je čil I^Mfcsetletnik. ki sogovornika ^^*neti z jasnim spominom in vT^Jšn prožnim zanimanjem za O*, kar ae dogaja okoli njega. Ze ^**n«znj je njegov k >njiček V?l**°vanje vsega pomembnega. •* zgadi, tudi vremena, še po pa se spominja svojega Večanja s Cankarjem. Danes ni ^veliko ljudi, ki bi se kdaj v ^£jj*nju srečali z našim literar ^^»eakanom, zato je toliko bolj ^^imivo prisluhniti pripovedi ti- j**i< ki so ga poznali. fet*»fc> je leta 1918. že proti koncu svetovne vojne, ko se je fOW°tnik vračal domov na do J|>t z itahjanake fronte. V Ljub xNw' * M Peronu čakal vlak za ^^•enjako. Med množico ljudi je * ^Wal Cankarja, ki ga je poznal *bk. Bil je slab in ves čas je na uro. kakor da koga pri-- Pričakoval je triiškega Ijnnatga mojstra Erlaha. ki ae je pripeljal z gorenjskim vlakom. Rokovala sta se, Erlah je opazil Zaplotnika, saj sta bila oba doma iz istega kraja. Povedal mu je, da gre na dopust in skupaj so odšli v kolodvorsko restavracijo, kjer so naročili golaž. Cankar in Erlah sta bila oba socialista. Erlah ju je pustil sama in odšel po opravkih. Cankar pa je lačnemu Janezu ponudil še svoj golaž. Pogovarjala sta se o vojni. Cankar je govoril, da se mora vojna kmalu končati, kar pa mu takrat Zaplotnik ni najbolj verjel. Cankar je bil takrat že bolan. Konca leta ni več dočakal. Zaplotnik ga pozneje ni nikoli več videl. Srečanje s Cankarjem je naredilo na takrat osemnajst letnega fanta, ki se je vračal s fronte, močan vtis. Sam pravi, da se ga spominja čisto jasno, kakor da bi bilo to včeraj, ne pa tako dolgo nazaj \ \ - M. Fornazarič VAŠA PISMA NORČEVANJE IZ VAR8TVA NARAVE Glas z dne 4. 8. 1981 je objavil novico, da so ob Čukovem ba-jerju za krajevni praznik odprli brunarico. O namemebnosti objekta je mogoče sklepati razen po fotografiji, ki prikazuje »go stinsko ozračje«, le po stavku, da je postavitev brunarice prvi korak k ureditvi tega mirnega kotička ob Čukovem bajerju. Na podlagi 18. člena zakone o naravi in kulturni dediščini je Skupščina občine Kranj dne 25.2.1981 sprejela odlok o zavarovanju jezerc z okolico Bobovku pri Kranju. S tem odlokom sta jezerci (Čukova jama in Krokodilnik) z najbližjo okolico zaradi ornitolo ških in paleontoloških poseb nosti (gnezditvena prebivališča in počivališča redkih in ogroženih vrst ptic ter najdišča fosilnih rib in okostja mamuta) razglašeni za naravno znamenitost. Meja zavarovanega območja poteka tako, kakor jo določa ureditveni načrt Bobovek št. projekta U. D. 72/77 z dne 28. 1. 1981, ki je sestavni del imenovanega odloka. Gradnja objektov je na tem območju dovoljena le v skladu z ureditvenim načrtom, ki razen športnih naprav na jugozahodnem delu zavarovanega območja (ob potoku Milka) in muzeja, ki bi prikazoval naravno dediščino tega kraja na južnem delu, ne dopušča ničesar drugega. Okrepčevalnica (za potrebe drsalcev v zimskih mesecih) je predvidena v sklopu športnih objektov (kegljišče, garderobe, sanitarije) ob Milki. Brunarica, ki jo je z lastnimi močmi in prostovoljnim delom postavilo Turistično društvo Kokrica, je zgrajena brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja na mestu in z namenom, ki sta v nasprotju s črko in duhom odloka o zavarovanju. Brunarica ne samo, da s svojim izgledom kvari bobovško veduto in s svojo dejavnostjo kali mir in povzroča onesnaženje, temveč predstavlja tudi ekskalaciji stare z varstvom narave nezdružljive domislice o Bobovku kot kopališko rekreacijskem centru (po vzrocu Šobca). Postavitev - gostinskega objekta v zavarovanem območju je posmeh prizadevanjem naše družbe za varstvo okolja, ki je skrb za haravno dediščino prenesla z republike na občino in krajevno skupnost. Ureditveni načrt ponuja krajevni skupnosti Kokrica in njenemu turističnemu društvu drugačno alternativo: naravoslovni turizem. Poleg že omenjenega muzeja naravne • dediščine, ki je povezan z večjimi stroški, Ureditev šole v naravi in opazovalnih poti z informacijskimi tablami (spomnimo se kako je to urejeno v Rakovem Skocja-nu), ne bi smela predstavljati večjih preglavic. Vendar pa od sprejetja odloka februarja letos, razen neprestanih kršitev (sekanje, požiganje, hrup, povečano onesnaženje zaradi okrepčevalnice), ni bilo opaziti, da bi krajevna skupnost ukrenila karkoli, kar bi kazalo na njeno pripravljenost, da na zavarovanem območju razvija naravoslovni turizem, čeravno vlada V Sloveniji zanje precejšnjo zanimanje. Da bi krajevni skupnosti, pomagal iz zadrege, za začetek predlagam sestanek med njihovimi predstavniki in predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo Kranj in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kjer bi se dogovoriti kako bomo uresničevati zamisli zapisane v odloku o zavarovanju in s tem dokazali, da varstvo narave v naši družbi ni le mrtva črta na papirju. Iztok Geister Črtomir Zoreč Obnova Skorja Loka - Škofji Loki kot mestu gre izjemno mesto v zgodovini. Od tega nemara še bolj pomembni ter slovenski in tudi tuji javnosti bolj poznani pa so njeni kulturnozgodovinski spomeniki. Loka kot mesto je bilo že pred osmimi leti »staro« kar tisoč let. Zato je razumljivo, da je staro mestno jedro in vse spomeniškega varstva vredno objekte (tudi v bližnji mestni okolici) prej ali slej načel zob časa. V Skofji Loki so še pravi čas spoznali in se pravilno odločili, da so Eomembam zgodovinski objekti tudi ivalnega -. pomena; he samo -Jtul pogovori o Tržiču, NJEGOVIH KRAJIH IN LJUDEH (10. zapis) Nadaljujem mosvojem in Pire u. s pripovedjo o sa-srboritem Tomažu TRŽIŠKI »KIRURG« Ze pogled na Pirčevo fotografijo nam marsikaj pove o tem silaku. Tomaž Pire ni bil pravi zdravnik, doktor medicine, kot bi rekli danes. Bil je ranocelnik, kirurg, nekak padar. Vendar iz stare, dobre in temeljite praktične šole, veder in vešč. Menda je šel nekoč celo na Dunaj, da bi ozdravil tamkajšnjega župana. Za to je dobil kar 500 goldinarjev! Na bližnjih gorenjskih graščinah pa so ga včasih pridržali kar za ves teden in poskrbel je za zdravje vse grajske družine, gospode in služinčadi. Dober svet in zdravila so bila pri njem poceni: govoril pa je bolnikom in svojcem muhasto in osoljeno. V svoji »ordinaciji« je sprejemal reveže in bogate kar skupaj in povedal vsakemu, kar mu je šlo. Seveda vse bolj robato — kot je bil sam! Ni bil izbirčen v besedah, izražal se je precej »na debelo«, proti preprostemu človeku kot proti imenitniku. Ce je kdo hotel zdravilo proti nahodu, mu je svetoval svež robec; če je fantič slabo videl, je zahteval, da si post riže lase. Če se je kdo slabo počutil, mu je naročil, naj si umije noge. Pire je bil manjše postave, a izjemno rejen, skoraj predebel. Najraje je popoldneve presedel v kavarni ob prebiranju časopisov. Zdravil pa je Tomaž Pire predvsem z domačimi zdravili. Bil je potrpežljiv in usmiljen s pravimi bolniki, sleherni je bil deležen tudi njegove tolažilne besede, le sitnih namišljenih bolnikov ni maral. Bil je Pire prijatelj revežev in delavcev; za plačilo ni bil zahteven, raje je rekel: »Eh, kaj boš dal, saj še sam nič nimaš; le pozdravi se čimprej!« Pire je bil še take sorte »kirurg«, da je po potrebi tudi zobe drl in kri puščal. VOLK IN ROKOVNJAČ Nobena noč se mu ni videla pre-temna, nobena vas predaleč, če so ga klicali k bolniku. Nekoč, ko je živel še v Kranju, se mu je pridružil volk, ko je šel ponoči v Besnico. Dolgo časa sta koračila vštric in se srepo gledala. Pa je volk popustil in krenil stran .. . Drugič je naletel v gozdu na rokovnjača Di-meža, ki si je ravno petelina pekel za večerjo. A Dimež je Pirca lepo pozdravil in mu ni storil ni zalega. Ko se je že malce ostareli kirurg odločil za vstop v zakonski stan, ga je dekan pri »spraševanju« pred poroko pobaral: »Ti, ki si že dosti ljudi razparal, povej-, kje ima človek dušo?« Pire pa brž nazaj: »Gospod dekan, tega pa ne vem. Jaz sem vsakega razparal šele potem, ko je bil brez duše; saj duša najpoprej zapusti človeka!« Tomaž Pire je bil dober oče. Imel je kar dvanajst otrok. Kljub temu pa je bil odprtih rok do revežev. Ko ga je kdaj žena pokarala, da je dal beraču preveč, jo je zavrnil: »Kaj nisi videla, kako je bil mož vesel!« Trdil je slejkoprej, da je le miloščina denar, ki ima onkraj groba kaj veljave, vse drugo premoženje moramo itak pustiti tu! Ker se je grenko spominjal domačih prepirov, saj je še kot otrok moral od doma, je zelo cenil družinski mir in srečo. Če je prišla k njemu od moža pretepena žena, da bi ji izstavil zdravniško potrdilo, s katerim bi tožila moža, izpričevala ni hotel dati. Pač pa je odvihral do moža in ga toliko privil, da je prosil ženo za odpuščanje - in zakon je bil za silo rešen! turnega, se pravi »paša za oči«. Kulturna dediščina je last nas vseh, vsi jo uporabljamo, zato smo tudi vsi odgovorni, kakšna bo njena usoda. Razen tega je poleg obnove treba posebno pozornost posvetiti tudi tehnološkim posegom v okolje. Na ta način se ohranja pravilen odnos in razmerje okolja do njih. Vsi obnovljeni in prenovljeni deli poskušajo združiti vse vrednosti, ki predstavljajo določen kraj. Pri vsem tem pa je največji problem prav v tem. da vsi spoznajo pomen take akcije in se vanjo tudi z vsemi močmi vključijo. jr-j" Rojstna hiša ljudskega pesnika Vojteha Kurnika v Tržiču Se drobec vednosti, na katero sem naletel: Pire je bil dvakrat poročen. Prva žena je bila hčerka kranjskega podobarja Gašperja Goetzla. Brat Tomažev, Lorenc, je ostal doma in Crevzel po očetu že dobro vpeljano arvarsko obrt. Iz te rodovine je izšel tudi poznejši kranjski župan Ciril Pire. LJUDSKI PESNIK Seveda imam v mislih simpa tičnega Tržičana, kolarjt Vojteha Kurnika (1826 de 1886). Bil je narodnjak, vnet sodelavec Bleiweisovih »Novic«. Pri Kurnikovih je bilo nekako preproste kulturno žarišče v tedaj skoro do cela nemškem in nemčurskem Trži ču. Pri Vojtehu, ki je svoje šega v« verze sprva kar med delom zapiso val na zoblane deske v svoji kolarsk delavnici, so se zbirali takratni tržiški rodoljubi in se trudili, da bi po slovensko pesnili. Bila je ena od naših plemenitih oblik odpora proti brutalnemu nemštvu. »Napredek in prosveta — to naša bo osveta!« Je veljalo že tedaj. Kurnikovi zapisi in pesmice so ohranile še največ spominov na Tržič prejšnjega stoletja. Bistrica nom je ponagajal: Pesek pri nas g rata vsak čas, tega bogastva polna je vas. Tržičani na svojega ljudskega pisca niso pozabili. Izvršni odbor tržiške kulturne skupnosti podeli vsako leto — zdaj že tradicionalne — spominske Kurnikove plakete najzaslužnejšim kulturnim delavcem s področja občine. Kurnikove pesmice o Tržiču veljajo .še danes kot nekake »tržiške himne«. Počastil pa je Tržič svojega rojaka tudi s tem, da je njegovo rojstno hišo spremenil v del krajevnega muzeja. Hiša je že sama poaebi primer, ljudske kmečke arhitekture, ki je sčasoma dobivala tudi nekaj prvin skromne meščanske hiše. V Kurnikovi hiši (v kleti) je danes urejena kolarska delavnica, pač v spomin na obrt, ki je bila nekoč pri hiši. Se pred K u rniki pa so bili lastniki hiše nogavičarji. Ta obrt je do druge polovice 19. stoletja zaposlovala največ Tržičanov. Posebna rokodelska Bratovščina' noga vičarjev v Tržiču je štela že leta j 1736 kar 37 članov. Večina od njih je' bilo hišnih posestnikov (31), le šest; je bilo najemnikov tujih prostorov. Nekdanja Nogavičarska se danes imenuje Partizanska ulica. Sčasoma so tržiški nogavičarji; prešli tudi na pletenje rokavic in i čepic. S prodiranjem strojno ple-1 tenih izdelkov je tržiško nogavičar-stvo uplahnilo in prenehalo. Ročna izdelava trpežnih volnenih nogavic J je v Tržiču popolnoma izumrla. V spomin na to staro nekdanjo tržiško obrt je v posebni sobi ] Kurnikove hiše razstavljena tudi zbirka nogavic, rokavic in čepic, izdelanih iz domače volne in po starih vzorcih. Začasno gostuje v Kurnikovi hiši tudi del bodoče gasilske zbirke, saj je tržiško gasilsko društvo po starosti tretje na Gorenjskem (1. 1883). Po- j sebno dragocen je ohranjeni izvirni gasilski prapor izpred 100 let! Seveda pa hrani hiša - muzej j tudi skromno Kurnikovo literarno j zapuščino. Zgornji prostori pa so \ skoraj v celoti posvečeni občasni \ galerijski razstavni dejavnosti; namenjeni so v prvi vrsti mladim, še ne uveljavljenim slikarjem, grafikom, kiparjem in fotoamater jem. GLAS12.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 11. AVGUSTA r Naši športniki KRANJ - Atletika v Kranju je pred leti dala vrato odličnih atletov in atletinj. Med njimi ao bili vsekakor v ►spred ju aknkalci v višino, predvsem Milek in bratjr Prežel j. Tudi srednje progaš Kavčič je bil med tiatimi. ki ao bili v vrbu jugoslovanske atletike. Ko ao nastopati bratje Preaeij in Miiek. je bila to zlata doba atletike pri AK Triglavu. Tradicijo dobrih skakalcev v vitino naj bi aedaj nadaljevala Anka Pavlin. Pav h nov a bo v tem šolskem letu stopita v četrti letnik kranjake gimnazije in prihodnjo pomlad bo naredila zrelostni izpit. Potem bo na razpotju med službo ali »tudijem Medtem pa atletike in skoka v viaino ne bo zapamtila, čeprav jo mika, da bi ae poslovila od letvice. Za alovenake in jugoslovanske razmere ima starejša ml« maka Anka Pavlin dober rezultat, aaj j« burni na republiškem prvenstvu v Novi Gorici postavila avoj osebni rekord na visini IM cm. To visino je nato potrdila se ns mitingu v Mariboru. • K atletiki in skoku v visino aem prišla bolj po naključju. Profesor telesne v ago je na Oft Franceta Prešerna Boris Hol v me je leta 1077 odpeljal na dvoransko prvenstvo SRS. Takrat aem dobro skočila in začeto ae ie. To je bilo v osmem razredu osnovne sole. Potem sem začela trenirani dvakrat in kasneje trikrat tedenako.« Kakšni so bili vsii uspehi? > Leta I »78 sem ns državnem prven-atvu za mlajše mladinke osvojila s 1*4 centimetri prvo mesto. Pred dvemi leti me je pri treningu prevzel trener Vuč-kovič in začeli smo delati tako, kot je Anka Pavlin: Strah pred višino treba. Vendar ao pogoji za trening v Kranju slabi Med uspehe, ki aem jih dosegla si Štejem tudi drugo mesto na prvenstvu SFRJ in peto mesto na državnem prvenstvu za s tare j te mladinke. Pri tem aem bila uspešna tudi takrat, ko ao iskali najboljšega pionirja in pionirko v Sloveniji.« Imate osebni rekord 165 cm. Koliko bi po vasem mnenju lahko se povečali to visino? »Težko je reci. CM ianske sezone imam trenerja samo Se na papirju. Prepuščena sem sama sebi. Razmišljam, da bi ae poslovila od skoka v visino. Kot sem te omenila, imamo slabe pogoje za trening in ne vem. kje in kdaj bom nastopala. In se nekaj je. Strah me je pred visino. Toda ta strah bi ae dalo pod vodstvom dobrega trenerja tudi odpraviti. S tem bi lahko popravila tudi svoj osebni rekord.« Skoda je, da bi ae nadarjena skakalka v višino Anka Pavlin poslovila od atletskega skakalnega sporta. V klubu bi morali več pozornosti posvetiti tudi skakalkam v viaino, aaj Pavlinova pri tem ni osamljena. Pri AK Triglavu se je v zadnjem letu marsikaj spremenilo. Začelo ae je delati spet tako, kot ae je pred dobrimi zlatimi čaai kranjake atletike. Toda če za Pavlinovo in ostale kranjske skakalke v višino ne bodo našli trenerja, potem bo slo spet vse delo po zlu. Vemo tudi, ds v klubu spet marljivo dels z mladimi trener Peter Kukovica, ki je z Milekom dosegel izredne mednarodne uspehe. I) H um«! Četvercu z Bleda bron na svetovnem prvenstvu PANCAREVO - Dani Frčej. M iran Bratu&a, Robert K rs -šovec in Damjan Goija ae s svetovnega mladinskega prvenstva v veslanju, ki je bilo tokrat na jezeru Pančarevo, vračajo z izjemnim dosežkom. V eliti nt konkurenci čolnov iz Nemške demokratične republike. Zvezne republike Nemčije, Francije, Češkoslovaške in Sovjetske zveze je blejski četverec brez krmarja osvojil bronasto medaljo, kar je po letu 1978 prvi večji uspeh naših mladincev. Toda kljub bronu blejski veslači z razpletom niso povsem zadovoljni, saj se jim je srebro le za las izmuznilo. Favorit, četverec iz NDR je upravičil svojo izjemno vrednost in premočno zmagal. Blejski četverec je prvih petsto metrov veslal na četrtem mestu. Nato so povečali število za vesla je v in se prebili na drugo mesto. Ko je ze kazalo, da ima nad čoln že zagotovljeno srebrno m eda 1 j o.-so jih s silovitim finišem ugnali zahodni Nemci. Bron Blejcev je bila edina medalja naiih na jezeru Pančarevo. V veliki finale ae je poleg njih uvrstil se zadarski dvojec s krmarjem, ki pa se je moral zadovoljiti z zadnjim mestom. Sicer pa so glavno besedo na svetovnem prvenstvu imele mladinske posadke iz NDR. ' aterpolo Kadeti Triglava prvaki SRS KAMNIK — Letni bazen v Kamniku je I ti v organizaciji domačega vaterpolskega 1 uba prizorišče letošnjega republiškega ve»»tva za kadete. Za najvišji republiški ae je tokrat potegovalo pet moštev listi Renč ao na to prvenstvo prišli nskim moštvom, zato »o morali ratj zunaj konkurence. Tako so ae za ka-•tski vaterpolski slovenski naslov pote irali Koper, Delfin iz Rovinja. Trigla\ iz ranja in Kamnik. Po pričakovanju so najboljšo igro pokali mladi vaterpolisti Triglava, ki so na-\>v osvojili brez teta v. Premagali so z aokimi izidi vsa tri moštva. Naslov za rtgtav so osvojili: Završni k, Jerman. Fe-i-nček. Sirk. Zupančič. Čadež. Nemarne. Stanko. Vič. Mam. Perčič. Grabeč. Sedej in Naglic. Izidi - l. kolo - Kamnik : Triglav 2:26. Delfin : Koper 11:1«. Renče : Kamnik 11:7. II kolo - Triglav : Delfin 24:2. Koper : Kamnik 0:5, Triglav : Renče 13:4. III. kolo - Renče : Delfin 7:IS. Koper : Triglav 5 17, Kamnik : Delfin 12:6. Koper : Renče 2 1«. Šenčurski športni park dobiva končno podobo Bogato oplemenitili družbena sredstva I estvics: Triglav .oper Jelfin 3 3 0 0 67: » 6 3 10 2 24:33 2 3 10 2 10:41 2 3 1 0 2 19:46 2 Mladi igralec kranjskega Triglava Sirk ■ bil najboljši igralec turnirja in s 24 goli >di najboljši strelec Za najboljšega vra-nrja pa so proglasili Koperčana Taberja. -rlh rugi gozdni tek KOKRICA - Odbor za rekreacijo pri športnem društvu Kokrica prireja S. sep-tesnbra s startom ob deseti uri izpred kulturnega doma množično tekaško prireditev »II. goadni tek - Kokrica 81«. namenjeno najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov s kranjske občine, Gorenjake in Slovenije. Ženske bodo tekle na sest kilo-i »etrov in moški na deset kilometrov dolgi progi, ki bo vse udeležence vadila preko polj v osrčje l din borita in zatem no gozdnih stezah letnega vadišča smučarjev tekačev. Praga je označena čez vse leto in je primerna sa redno vadbo. Športno društvo Kokrica ae je z gozdnim i -kom ae lani vključilo v koledar tekaških prireditev v Sloveniji. Letošnji tek bo uvodoma sa a s alf na manifestacija po poletnem akti »aem oddihu rek res ti vce v in njihova prva akupna in organizirana vadba. Hkrati bo tudi test vzdržljivosti vsem. ki se te pripravljalo aa te preostala maratona slovenskih src. Prvi jezerski nogometni turnir JEZERSKO - Ns novem igrišču na Je ■rakem je bil prvi jezerski turnir v malem i ogometu. Nastopilo je deset moštev, ki so pokazala veliko nogometnega znanja. Prvo lurstTT je po pričakovanju osvojilo moštvo S sve. ki je v borbi zs prvo mesto prema, slo nogometaše Pink-Panterja, fanti - poUlnale - Pink-Panter : limarji 4: 2, Virnikova planina : Sava 0:5. finale: Pink4*anter: Ssvs 1:2. Vratni red: 1. Sava, 2. Pink-Panter. 3. . i mik ova planina. 4. Filmarji. Lep uajjrh ao a tretjim mestom dosegli Kraničarji iz Virnikove planine. Vsi udeleženci in tudi nase 'športno uredništvo iskreno čestitamo graničarjem za njihov praznik. SENCUR - Na površini okoli dveh hektarjev in pol raste v blizini osnovne šole športni park — sad osemletnih prizadevanj domačih športnikov iz vae krajevne skupnosti. Gospodarskemu odboru Športnega društva - vodi ga neumorni Martin Balažič - je uspelo bogato oplemenititi družbena sredstva, ki so jih prispevali komite za ljudsko obrambo skupščine občine Kranj, koordinacijski odbor za izgradnje družbenih objektov, zveza tele-anokulturnib organizacij in krajevna skupnost Šenčur. Pred sedmimi leti so pričeli s prvimi deli, pred dvema letoma so končali nogometno igrišče, atletsko stezo dograjujejo iz leta v leto. Hkrati so pričeli tudi z izgradnjo dvonamenskega objekta, v katerem bo zaklonišče, garderobe za športnike, tri m kabinet in skromno stanovanje za oskrbnika. Predračunska vrednost objekta je pred dvema letoma znašala 7,2 milijona. Zanj »o morali v Šenčurju zagotoviti vsaj šestdeset odstotkov lastnih sredstev. Danes ae je številka dvignila na devet milijonov, toda dejanska vrednost objekta bi bila po današnjih cenah vsekakor blizu 20 milijonov. Vezadostnim družbenim sredstvom so šenčurski športni navdušenci in ljubitelji rekreacije dodali izjemno velik lasten prispevek. Do letošnjega avgusta ao namreč na objektih športnega parka opravili 11.040 prostovoljnih ur, katerih vrednost ocenjujejo ns milijon dinarjev. V to pa niso všteti prevozi s traktorji, iadelsva ostrešja, obtagovanje lesa in druga zahtevnejša dela, ki so jih krajani prav tako opravili prostovoljno in brezplačno. Vrednost teh del znaša dodatnih 1.5 milijona. Nekateri člani gospodarskega odbora so za bodoči športni park žrtvovali tudi preko dva tisoč ur prostega časa. Pomoči niso nikdar odrekli tudi pri kranjskem Gradbincu, lažjih del so se lotili pionirji osnovne sole in brigadirji, ki so tod trikrat organizirali lokalno delovno akcijo. Ponosni so Šenčur j ani na mali športni stadion, ki počasi dobiva končno podobo. Okoli tisoč ur udarniškega dela bo treba še vložiti, pripeljati preko .000 kubičnih metrov zasipnega materiala, urediti pročelje in notranjost garderob in t rim kabineta. Se z večjo voljo so poprijeti za delo letos spomladi, ko so odrekli sodelovanje glavnemu izvajalcu del Komunalno-obrtnemu in gradbenemu podjetju Kranj. Zavlačevali so z roki in s tem dražili gradnjo. Z napovedano otvoritvijo ob občinskem prazniku prav zato ni bilo nič. Zdaj je vse breme na ramenih gospodarskega odbora, krajanov in predvsem šenčurskih obrtnikov. Po njihovem zagotovilu bo mali športni stadion nared najkasneje do dvajsetega septembra, ko naj bi bila predvidoma tudi otvoritev. O njej v športnem društvu že-resno razmišljajo. Bila naj bi manifestacija športa: v športnem parku naj bi potekala atletska in klošarkarska tekmovanja ter na nogometnem igrišču (najbrže) tekma med Naklona in Mariborom — finalistoma letošnjega pokalnega tekmovanja v Sloveniji. Njun nastop ie ni gotov, zato je v kombinaciji šenčurskega praznika tudi nastop edinega zveznega ligaša — ljubljanske Olimpije. (". Zaplotnik Devetnajsti mednarodni atletski miting Kranj '81 Izredna serija Vladimirja Milic KRANJ - Precej črnogledo smo pred pri četkom gledali na letošnji te devetnajsti zaporedni mednarodni atletaki miting, ki ga vaako leto v počastitev občinskega praznika Kranja prireja AK Triglav. To je bilo razumljivo, saj pred rokom ni bito veliko prijav. Toda izkazalo ae je. da amo se tokrat zmotili. Bil je to res pravi nedelj ski atletski miting, saj je v devetnajstih moških in ženskih disciplinah nastopilo več kot s to sedemdeset atletov in atletinj iz desetih domačih in petih tujih atletskih kolektivov. V vseh disciplinah je bils močna konkurenca, ki je postregla za kraajako stezo z nekaterimi odličnimi rezultati. Tokrat so se najbolj izkazali atleti v tehničnih disciplinah v metih, kjer so postregli z dobrimi serijami. Se najbolj se je izkazal vojak Vladimir Milic v metu krogle. Miliču je v vseh šestih metih krogla poletela več kot 10.60 metra. Toda zadnji met je bil najboljši. Milic je v tej sesti seriji kroglo zalučal kar 20 metrov. To je bil hkrati tudi nov rekord kranjakega stadiona. V isti disciplini je član ljubljanske Olimpije Vuk a 15.38 metra postavil nov slovenski rekord zs starejše mladince V metu kopja se je izkazal tudi Djurovič iz Sarajeva, saj je kopje vrgel 71,40 metra. Tudi ostali rezultati v tehničnih disciplinah so dobri in to veljs tudi za vse ostale discipline. Pri vseh teh nastopajočih pa ao svoje rekli tudi atleti in atletinje kranjakega Triglsvs. ki niso zaostajali za ostalimi udeleženci Rezultati - člani - 100 m: 1. Hovnik (KAK) 11,2, 2. Pivk (Triglav 11,5. 3. Dra-šček (Radeče) 11,0; 400 m: 1. Piccin 40.1. 2. Dangelo (oba Videm) 01,0, 3. Jan (Olimp« ja) 01,1; 1500 m: 1. Markovič (Otimpija) 4 00,5. 2. Cmok (Kladivar) 4:01.2. 3. Pes sentheiner (KCL) 4:01.3; 1000 m mladinci: 1. Zičkar (Kladivar) 4:07,1, 2. Oberaunner (KCL) 4:00,8, 3. Milavec (Postojns) 4:00.0: 1000 m pionirji: 1. Kukovica (Triglav) 2:40,1, 2. Prohofijev (ZAK) 2:45.2. 3. Rep nik (Otimpija) 2:46,5; 0000 m veterani: l.Stros (Triglav) 16:48,2. 2. Mlinar (Vič) 17:00,3, 3. U mek (Triglav) 17:27,3; daljava: 1. Mitja Kadiš 04S, 2. Marko Kadiš (oba KAK) 042, 3. Koren (Ptuj) 042; troekok: 1. Kadiš (KAK) 13,01, 2. Ornem (Triglav) 13,80, 3. Batagel (Gorica) 13.63; krogla: 1. Milic (JLA) 20,00 (rekord stadiona Stanka Mlakarja), 2. Vuk (Otimpija) 10.3S (rekord SRS za s t. mladince). 3. Herman n (ZRN) 15.22; krogla pionirji: L Culig (Tri glav) 15,77, 2. Povše (Radeče) 13,10, 3. Dju-rar (Triglav) 10,01; kopje: 1. Djurovič (Sarajevo) 71,40. 2. Umek (2AK) 50.20, 3. Le-ben (Triglav) 40,00; disk: 1. G. Frank Vojak Vladimir Milic je najstem mednarodnem Kranju dosegel v imeniten Kroglo je namreč v šesti čal točno 20 metrov. S tem krepko izboljšal rekord Stanka Mlakarja. (KCL) 08.64. 2. Cutora (Saraje***) E. Frank (KCL) 48J8; kt*r»-dinci: 1. Grašič 52.00, 1. Culig (5 kg - vsi Triglav) Tt.Om, ženske: 100 m - L Stiraik " Šešerko (Ptuj) 13,3, 3. Ladra 400 m: 1. Habič (Postojns) 1 merssk 1:03.3. 3. Tili (obe m* 800 m 1. Vindiš (Ptuj) 2:23Lfs, (Otimpija) 2:24.3, 3. Sirk (Gos-*, višina: 1. Topole (Kladivar) 10**, (Ptuj). 103, 3. Pavlin (Triglav) -1 Oitzinger (KCL) 20,78. X. glav) 26,36; krogla: I- Ta Kralj (obe Bor) 12,77, 3 10.30. Hocutio um D Hunvrr ,.^te< Disciplina v skoku v daljavo je bila dobro zasedena, vendar sobUi le povprečni rezultati. Član kranjskega Triglava Omerza marf skokom. Kolesarstvo Premoč slovenskih kolesarje Šenčurski športni park - pomembna pridobitev za razvoj tekme kulture krajevni skupnosti in v kranjski občini. - Foto: C Z. VARAŽDIN - Tu je bilo v soboto in nedeljo državno prvenstvo kolesarjev v cestni vožnji. Prvi dan. ko je bila na sporedu dirks posameznikov, se je ns startu zbralo kar 200 tekmovalcev vseh treh starostnih skupin iz 31 jugoslovanskih klubov. Krožna proga je bila lepo speljana in dokaj zahtevna, saj je imela približno 800 metrov vzpona, še bolj pa je kolesarje utrudila vročina. V članski konkurenci, ns primer, je od 50 kolesarjev tekmo končalo le 22 najbolj vztrajnih. Vozili so sedem krogov v skupni dolžini 108 kilometrov. Od drugega do petega kroga sta vodila Dostanič (Borac) in Rozman (Astra), ki sta pred zasledovalci nabrala največ tri minute prednosti. Vendar ps ritma nista zortala. Glavna skupina, v kateri so bili tudi favoriti Cerin. Bulic. Lojen. Ropret in Polon čic, ju je dohitela, peterica pa tudi krepko prehitela. O novem članskem državnem prvaku je odločil šprint. Vrstni red: 1. Cerin (Astra) 4:24.38. 2. Bulic (Siporez). 3. Lojen (M. C. Zagreb). 4. Ropret (Sava). 5. Polončič (Rog), vsi v času zmagovalca. 6 S k ulj (Horjul) 4:27,42. Starejši mladinci so vozili štiri krog« oziroma 102 kilometra. Od 03 jih je dirko končalo 50, slavili pa so Ssvčani. Kmalu po Startu sta namreč pobegnila Polanc in Kavaš, ki se jima je pridružil še Rečan Podobnik Njihova prednost na cilju M znašala nehaj manj kot tri minute. V rstni red: 1. Polanc (Sava) 2:42.21. 2. Podobnik (Reka) 2:42.52. 3. Kavaš (Sava), isti čas. o.Marn. M.Tunič itd. Dva kroga (50 km) ao morali prevoziti mlajši mladinci. Zanimivost te dirke je, ds je pripeljalo na cilj kar 00 tekmovalcev hkrati. O zmagovalcu je odločil špnnt, vrstni red pa je takle: 1. Sebenik (Rog) 1:32,27. 2. Ugrenovič (Astra), 3. Pspeš (No-voteks), 4. Pagoa (Sava), vai isti čas V aedeljo je bilo na vrsti ekipno državno prvenstvo. V članski skupini, v katen je nastopilo dt *et moštev, so 100 kilometrov dolgo pot najhitreje premagali Savčani (Ropret, Udovič, Frelih, Cuderman) ter tako ubranili Unski naslov Druga je bila ekipa Roga. tretja pa Astra Tudi pri starej ših mladincih j« sodrfoval. Proga je bila dotga 7S silosa, p. so Savčani (■•*■♦ J£" Tavaš) P^v^pB^iLTi domačo Siogo-V.ko■>_*■■•» je na-topilo kar 1« 1 Ni 35 kilometrov dolgi p največ uspeha tekmovmlci i bils Astra, tretji Novo4s*s^e__ Cestno drtsvno prveaa4voje dilo krepko premoč slo^reaaMfc Eden najuspešnejših vsekakor K ran jčaa Marko P it _i_»a «• posameem in H osvojil zlato kurenci Rokomet Odlična igra Kolinske-SlovaK SKOPJA LOKA - I*-Loki so v dvorani mm Pada-jnOK račun. Na delu so eamreč v oavrra j videli prvoligaša Crveao *r~ grada. Koli neko* lova*iu M in.ee rokometaše. Kij«* delu so vsa moštva rokomet. Največ zvesde. Crvena zvesta ■! Jelovico in tako osvojita«* zvezda. 3. Jelovica Jutri čaka IjubiU-be rs»i Loki se en zanimiv ^T^^- N. tem bodo nastopili ™fc. Crvene «, Beograda) in domača Jelovica. 11 AVSOSTA 1981 13.STRAN O LAS Pol stoletja brez izgube, »^a neobetavna prihodnost tete ie petdeseto leto proiz-aje bres isgvfc - Narasčajo-uvos, kar precejšnje dajatve ihto lončarstvo hromilo lončarstvu Izdelki, s katerimi večinoma oskrbujejo cvetličarne, vrtnarije in trgovsko mrežo sploh, deloma pa so z odprtim skladiščem na voljo tudi neposredni individualni potrošnji, so v glavnem plod domače surovine. Glina, ki jo zdaj strojno izkopavajo v bližnji okolici, po raziskavah Zavoda za raziskavo materiala zadošča še za več let. Osem peči za žganje gline sicer dela na zastarelem, a cenenem trdem gorivu, pa vendar predstavlja precejšen proizvodni ^oaa—aa — Razlogi, da komend-Lončarsko podjetje z le 23 za in sele zadnja leta nebo! j moderniziranimi proiz-V^Jsinimi sredstvi obvladuje ves slo-*w**"*P trg, pa ie del Hrvatske z Dal-dSj?^QJo, ao prav gotovo v tradicio-t#^*»»o priznani proizvodnji. V ko-kem lončarstvu že vsa leta |njfer^*iyejo brez izgube, to pa ne le ^*ui majhnega proizvodnega ob-pač pa predvsem zaradi racio-> gospodarjenja. eč kaznivih dejanj p^JaUNZ - Kazniva dejanja na ob-Kranj so v porastu v i vi s šestimi meseci lanskega Za dobrih 68 odstotkov je na-fttevilo kaznivih dejanj pred na račun vlomov v avtomobile, ija in gradbišča. Vendar pa ^snern raziskanost zelo dobra, 'fc odstotkov. s^wikri prihajajo na Gorenjsko i^osjs iz drugih krajev Slovenije letalih republik. Zato jih je težje ^ti. V porastu na Gorenjskem pa gospodarski kriminal, drago leto zapored pa je več dejanj, drznih ropov in tatvin. Žrtve so starejši moški, ki se pod vplivom alkohola dalj časa zadržujejo v gostiščih in popivajo skupaj s storilci, ki pa so večinoma mladoletniki. Podatki kažejo, da je mladoletnih storilcev kar 30 odstotkov. Pri gospodarski kriminaliteti je bilo letos več kaznivih dejanj nevestnega gospodarjenja, nevestnega ravnanja z zaupanim družbenim premoženjem, nedovoljenega razpolaganja s stanovanji, gozdnih tatvin in zatajitve davščin. Letos so odkrili tudi tri grabeže, precej pa je bilo kaznivih dejanj izdaje nekritih čekov. «K3 i___ 5r tedna je bil prilika za najrazličnejše prireditve, kijih je bilo *a Gorenjskem lepo število. Mladi trakti k .| A se regijskem tekmovanju. Foto: A. Zalar _ po potresu, kije prizadel tudi Bohinj in Bohinjsko je bila Rodica, stavba poleg železniške postaje v Bohinjski dolgo časa zapuščena in nujno potrebna obnove Nanjo so Srhh delegati v skupščinskih klopeh in letošnje poletje so jo začeli obnavljat.. Rodieo naj bi temeljito obnovili. Železniško „ irstvo pa naj bi jo namenilo potrebam zimskega turizma na Foto: D. Sedej strošek v sicer stroškovno dokaj zmernem procesu. Tudi uvoz ne predstavlja izdatkov, ki bi bistveno bremenili proračun podjetja. Glazuro za glinene izdelke uvažajo večinoma iz Avstrije, kupijo pa jo za več let vnaprej, kar prav tako prispeva k racionalizaciji poslovanja. Kot trdijo v Lončarskem podjetju, bistvene konkurence na jugoslovanskem tržišču v okviru te že izumirajoče panoge ni, razen kolikor se z njo ukvarjajo redki zasebniki. Močno pa je zadnja leta prodrl konkurenčni uvoz. Nekatere trgovine — med njimi celjska Semenarna — so se že odločile za tuje izdelke, čeprav so dražji in tudi glede kvalitete ne prekašajo domačih. Kljub stalnim naročnikom in ne občutno manjšemu povpraševanju je za komendsko lončarstvo to dokajšen udarec. Ena od večjih težav, ki tarejo to majhno podjetje, so tudi dajatve, ki so velike kljub temu. da zaposlujejo majhno število delavcev in je precej proizvodnje še ročne. V zaostrenih pogojih gospodarjenja vsi našteti problemi prihajajo še kako do izraza. Dejstvo, da se podjetje že pol stoletja dobro prebija, da je proiz- vodnja zgledno racionalizirana, p greni prihodnost, ki ni videti nič ka obetavna. Kaže namreč, da me mladimi ni nikakršnega zanimanji za to v Komendi Že desetletja živečt > stroko. Med 23 delavci v podjetji najmlajši šteje 47 let, pa tudi pr< zasebnikih ni pričakovati mlađeg nasledstva. Glede na skoraj neome jene zaloge surovine, ki jih je škod prepustiti naravi, ter tradiciji, ki i: del zgodovinskega izročila ter dc zdaj tako uspešna gospodarska panoga, je pogled v prihodnost zaskrbljujoč in vreden tehtnega raz misleka. D. Zlebir Gorelo v stan vanju Jesenice — V nedeljo, 9. avgusta, je ob pol osmih zjutraj zagorelo v stanovanju Martina Zvaba iz Tomšičeve ulice 92 na Jesenicah. Pri tem je dobil opekline Marjan Lavtar, star 41 let z Jesenic, materialno škodo pa so ocenili na 300.000 dinarjev. Martin Zvab je začel z deli pri etažni centralni kurjavi, Lavtar pa mu je pomagal. Pri prižiganju plamena na pištoli acetilenskega gorilnika je počila dovodna cev in takoj je nastal požar. Razširil se je na jeklenko, začelo je goreti. Zgorelo je orodje, tla, okna, vrata, požar pa so pogasili poklicni gasilci Železarne Jesenice skupaj s stanovalci. Otrok zanetil požar Črnivec — V četrtek, 6. avgusta, ie popolnoma pogorel kozolec na Črnivcu, last C ve ta na Potočnika. Požar so poskušali pogasiti gasilci poklicnega gasilskega društva Brezje in Radovljica, vendar je kozolec popolnoma pogorel. Kozolec je bil lesen in poln sena, ki pa ga je zanetil otrok, ki se je igral z vžigalicami v neposredni bližini. Škoda znaša okoli 60.000 dinarjev. Samovžig sena Naklo — V četrtek zvečer je začelo goreti na hlevu Valentina Cankarja iz Naklega 93. Na hlevu je bilo 18 ton sena, 8 ton slame in 15 ton otave, od tega je bilo 2 toni sena iz močvirnatega območja, shranili pa so vlažnega. Tako je prišlo do samovžiga, poleg tega pa so pogorele še macesnove in smrekove deske, uničena je bila streha in ostrešje hleva. Na kraj požara so prihiteli poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Naklega. Skoda znaša 820.000 dinarjev. Pogin rib v Tržiški Bistrici Tržič — Tržiško Bistrico je onesnažil hipoklorit iz Bombažne predilnice in tkalnice Iz tovarne so ga spustili pred dnevi, v soboto pa so našli v strugi Bistrice, nekaj kilometrov od tovarne, precej poginulih Etočnih postrvi in šarenk. Hipo-jrit je letos že drugič onesnažil Tržiško Bistrico, prvič v začetku junija. Tedaj so popravili okvaro in se z ribiči dogovorili o poravnavi škode, vendar se zdi, da ji je hipoklorit spet ušel. Vsekakor bi se morali v Bombažni predilnici in tkalnici bolj zavedati škode, ki jo povzročajo z izpusti nevarnih in strupenih snovi v Bistsico, ki jc po drugi strani ribiči s prizadevnim- delom poskušajo kar najbolj" oživiti in ohraniti. Stružnica z viličarja na tla Lesce — V petek so dopoldne pripeljali iz Novega Sada v lesko tovarno Verig polavtomatski stroj, stružnico, težko 2.400 kilogramov. Raztovorili so jo z viličarjem, vendar pa pri tem niso pomislili, da je teža tovora večja od teže stroja. Ze po nekaj metrih je stružnica padla na tla. Stroj se je tako poškodoval, da je škode kar za 500.000 dinariev. Smrt na tirih Naklo — V petek, 7. avgusta je ob 8.30 zaradi neprevidnosti izgubil življenje na železniških tirih dela-vec-kretničar Djurač Pejx5, star 36 let. Na industrijskem železniškem tiru v Naklem je Djurač Pejic* iz Kranja, stanujoč na Kolodvorski 9, zaposlen pri nadzorstvu proge ŽP Kranj delal .na kretnici. Tedaj so delali priključek proge za kontejnerski terminal. Pejif je z električno brusilko brusil kretnico. Okoli osme ure pa je iz Kranja pripeljala kompozicija sedmih vagonov, ki pa je kretničar ni ne videl in ne slišal. Strojevodja vlakovne kompozicije ni bil pozoren in je delavca na tirih povozil do smrti. Utonil v Blejskem jezeru Bled — Minuli petek so ob peti uri zjutraj našli na Bledu, ob jezeru, pri čolnarni na Kidričevi cesti mrtvega nemškega državljana, ki je v jezeru utonil. 22-letni Volz VVolfgang je bil s prijatelji na dopustu v kampu Zaka. V četrtek zvečer so bili dalj časa v restavraciji v Zaki in Volz Wolfgang je zapustil restavracijo med zadnjimi, pozno ponoči. Odpravil se je proti kampu Zaka, vendar je med potjo padel v jezero ter utonil. Omahnila pod Jalovcem Kranjska fora - V četrtek sta se v Jesihovi smeri v Siji pod Jalovcem smrtno ponesrečila čehoslo-vaška državljana dr. Karel Sykova in Zuzana Hromadkova. Oba planinca sta plezala prva v navezi že v sredo popoldne, za njima pa sta bila planinec Volny in njegov prijatelj. Okoli 19. ure sta Volnv in sopiezalec opazila, da je prva naveza zgrmela navzdol. Planinca sta padla od 800 do 900 metrov globoko na melišče v podnožje Jalovca. VoIny in sopiezalec sta morala ponoči bivakirati v steni. Zjutraj sta takoj sestopila ter o gorski nesreči obvestila gorske reševalce. Na kraj nesreče ae je odpravilo šest gorskih reševalcev iz Rateč in Kranjske gore ter šest miličnikov — gorskih reševalcev z zdravnikorr dr. Robičem. Zdravnik je lahko le še ugotovil, da je nesrečnima čehosio vaškima planincema verjetno zarad: utrjenosti spodrsnilo, umrla pa sta zaradi hudih poškodb. NESREČE VOZNIK IN SOPOTNIK UMRLA Jesenice - V petek, 7. avgusta se je ob 22.25 zvečer zgodila na lc kalni cesti med Jesenicami in Ja vornikom, na Straži, huda prometne nesreča. Voznik osebnega avtomobila z registrsko število KR 643-32 Ibra Za hirovič, star trideset let, stanujoč na cesti Maršala Tita 7 je vozil z Jese nic proti Trebežu. V levem ovinku ko se cesta vzpne v klanec, ga j hudo zaneslo zaradi neprimerne hi trosti, tako, da je zadel v drevo por ,cesto. Njegov sopotnik Hase Ali babic s Straže se je v trčenju tak' hudo ranil, da je med prevozom bolnišnico umrl. Voznika so hudimi telesnimi poškodbami odpe ljali v jeseniško bolnišnico, kjer pa j pozneje poškodbam podlegel. ZAVORE » Z A BLOKIRALE « Kropa — V četrtek, 6. avgusta, s* je na regionalni cesti v Kropi pre« hišo številka 1 zgodila prometu, nesreča, v kateri je bilo za 70.000 di narjev škode. Voznik tovornega avtomobil KR 407-14 Juraj 2van, star 31 let, i Zasipa, Piškovca 4, je vozil od Lip niče proti Kropi. Pred hišo številka so mu prednje zavore zablokirale ir zaneslo s ceste v ograjo, ka jo j Irl. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA P od vin — Minuli četrtek, ©*> 10.30 se je na magistralni cesti P od vinu zaradi prekratke varnostn razdalje zgodila prometna nezgod. . Materialno škodo cenijo na 150.0tX' dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Leo pold Mavec iz ceste Staneta Žagan 11/a iz Radovljice je vozil v smeri o Kranja proti Jesenicam. V pod vin skem klancu se je kolona vozi začela ustavljati. Mavec pa ni b dovolj previden in je trčil v zadn del osebnega avtomobila nemške n gistracije. NEIZKUŠEN VOZNIK KOLESA Kranj — V četrtek zvečer se j voznik kolesa Albin Pirih, star I let, peljal po lokalni cesti Kranj-Čepulje in se je v vasi Javornik oziroma na P še vem zaradi neizkuše no8ti in nepazljivosti zaletel v trak tor, ki je stal na cesti. Albin Pirih . Javornika 6 je padel po cesti, pri ter. pa se je huje telesno poškodoval t so ga odpeljali v jeseniško bolnico Materialne škode je bilo za 5.000 d; narjev CJ LAS M.STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOHEK, 11 %m mi Spaaainki — Pred odhodom z dopusta in za prijeten spomin so seveda spominki, takšni ali drugačni. Na Bledu je trgovina s spominki, kije dokaj bogato založena tudi z izvirnimi domačimi izdelki. — Foto: D. Sedej Nenavaden konjiček — Emil Koren iz Kranjske gore se že deset let ukvarja z vzrejo psov. Za to dejavnost, ki zahteva veliko razumevanja za živali, potrpljenja in žrtvovanja prostega časa, ga je navdušil pokojni doktor Polenčič med letovanjem v tem kraju. Tako ima Milč, kakor ga kličejo znanci, danes prek dvajset psov šestih različnih pasem. Z njimi redno sodeluje na kinoloških razstavah doma in na tujem kot član škofjeloškega kinološkega društva. Lahko se pohvali z več nagradami in priznanji, med svojimi psi, ki so vsi delno dresirani in poslušni, pa ima tudi šest zmagovalcev. Kmalu bo dobil novo vrsto psov in se namerava, kot zatrjuje, še naprej ukvarjati s tem nevsakdanjim konjičkom. A. K. W/SgBggjjhf9jN2gM T ■•■> Prijetno v Gorieaaah — S toplimi dnevi je obrežje reke Som v Goričanah znova oživelo. Za obiskovalce je letos precej bolje poskrbljeno, saj je kopališče urejeno, poleg tega pa jim je na voljo okrepčevalnica, ki jo vodi Francka Trampuš. — fr Morda niste vedeli, da je tudi v skopi Loki avtokamp? Vendar je. Poiskan ga morate ob letnem kopališču v Puštalu. Ne ustrašite se, če boste v njem sami ali če boste imeli še kakšnega soseda. »V dvoje je najlepše j so se strinjali neznani turisti (nikjer v bližini jih ni bilo) in postavili šotore v avtokampu. Le kako so izvedeli zanj? Morda iz zarjavele opozorilne table na vogalu ene izmed hiš v Puštalu? Foto: Z. Jelovčan Tekst: V. Primožič inštalacije p. o. Kidričeva 55 Skofja Loka Po sklepu Komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: 1 VEČ MONTERJEV PREZRAČEVALNIH NAPRAV Pogoji: K V ali priučen elektroinštalater 2. VEČ MONTERJEV OGREVALNIH NAPRAV Pogoji: K V ali priučen monter ogrevalnih naprav. Poskusno delo za razpisana dela in naloge traja 2 meseca. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidatom nudimo možnost izobraževanja ob delu za poklic. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju raspisanih pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev, pošljite aa naslov INSTALACIJE Skofja Loka, Kidričeva 55. Rok za zbiranje prijav velja do zasedbe del in nalog. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po prijavi. CP GLAS Kranj Mosa Pijadeja 1 iščemo avtoprevoznika za prevoz časopisa: Kranj — Ljubljana — Kranj — dbvmkrat tedensko. 4 Delo traja od 18. do 5. ure zjutraj (ob ponedeljkih in četrtfcaV Če vas nočna vožnja ne moti, želite stalno delo in prihodek te imate 2,5 do 3,5 t kamion s cerado, nas pokličite na Št.: 23-3H int. 54 ali pošljite ponudbo z navedbo pogojev. Obiščite nas na 31. Gorenjskem sejmu od 14. do 24. avgusta Veletrgovina TQZD veleprodaja ■fc,x /h /y TOZD MaloprodJ 2IV It—r\ T0ZD Gostinstvo Kranj TOZD Trgovina Razstavljamo izdelke priznanih proi špecerijskega blaga in pijač — ŽITO — Ljubljana — FRUCTAL — Ajdovščini — PODRAVKA— Koprtvni — KOESTLIN— Bjelovar — DANA — Mirna — MIRNA — Rovinj — NEOPLANTA— Novi Poslužujte m tudi storitev, ki vam Jih nudimo v prodajalnah In gostinskih obratih na Gorenjskoan in v centralnem skladišču murka na 31. gorenjskem sejmu v Kranju 14.—24. 8. 81 v paviljonu murka razstavljamo in prodajamo pohištvo tehnično blago izdelke Gorenje gradbeni material dekorativo KRANJ - PRIMSKOVO V času od 14.8. do 24.8.1981 nas lahko obiščete na mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju in v trgovini na Primskovem, kjer vam nudimo: — stavbno pohištvo — stenske in stropne obloge — gradbeni material — polfinalne izdelke — furnir in les J O REK, 11. AVGUSTA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 15.STRAN G LAS Kemična tovarna Podnart p. o., Podnart proda po sklepu delavskega sveta na JAVNI LICITACIJI tovorni avto ZASTAVA 640 (leto izdelave 1977) Izklicna cena je 210.000,00 din Licitacija bo 19. avgusta 1981 ob 7.30 v Kemični tovarni Podnart. Interesenti položijo pred licitacijo 10 1 kavcije od izklicne cene. Vse dajatve v zvezi s prodajo poravna kupec. Vodnogospodarsko podjetje KRANJ, p. o. lil. Mirka Vadnova 5, Kranj razpisuje po sklepu delavskega sveta, z dne 29. 7.1981 javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: naziv osnov. sred. buldožer TG-90 B buldožer TG-50 osebni avto — Zastava 750 kombi - Zastava 750 TK moped Tomos UN 14 žaga za čiščenje kontrolna ura in omarica za kartice Izklicna cena za 1 kom — brez davka 200.000 70.000 20.000 6.000 6.000 3.000 10.000 Javna licitacija bo v četrtek, 20. 8. 1981, na dvorišču mehanične delavnice in avtostrojnega parka VGP Kranj, ul. Mirka Vadno-Va 5, na Primskovem, ob 10. uri za družbeni sektor in ob 11. uri zasebni sektor. Ogled osnovnih sredstev je možen isti dan od 6. do 9. ure. Vjdeleženci javne licitacije morajo pred pričetkom položiti kavcijo Y^*iB.i 10% od vrednosti izklicne cene. Zasebni sektor mora j^Jftti plačilo takoj po končani licitaciji, pri blagajni podjetja, družil, ^kf01" Pa v zakonitem plačilnem roku. Pravne osebe morajo predložiti pooblastilo in izjavo o oprostitvi davka. ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ TOZD Tovarna telefonskih enot 64273 Blejska Dobrava 124 po sklepu komisije za delovna razmerja in delitev osebnih dohodkov razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili vodja tehnološke priprave proizvodnje kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje "Ugoje: visoka ali višja izobrazba tehnične smeri, "j oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj. "a izpolnjuje določila družbenega dogovora o kadrovski politiki v %čini Jesenice. Mandat traja 4 leta. prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo > roka II dni na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, *OZD Tovarna telefonskih enot BLEJSKA DOBRAVA 124, *417S Blejska Dobrava. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po odločitvi delavskega Nveta. K*d«J« O t;i$ut. Kranj. Suvrk TK (io-j5*ri;»kt tiak Kranj, t i »k ZP l.iudaka i**"«»ic*. Ljubljana. Naalov uredniatva *» uprave tiata: Kranj. Molke Pijadeja I NN, Tekoči r«fun pri SDK v Kranju: *««•-;j'IM 11500-603 31990 - Telefoni: n « Iflavni urednik, odgovorni uredile 'n uprava 2I-H35. redakcija 21-860. N',rn»-rciala - propaganda, naročnin*. '»ifla«j in računov »dni v o 23-34 1. ^Individualna polletna naročnina \**-~ din. za inozematvo prt-računano valuto vključno a poAtnino \ f)pfo»čeno prometnega davku po pri-^ ''»inem mnepiu r2l-J 72. OBVESTILO Sporočamo članom Stanovanjske zadruge ("ernetov vrt Kranj, da od srede. 12. avgusta poslujemo v novih prostorih na cesti J L A 1 (foiVM prostori Ljubljanske banke) < » \ i.' telefon ■gafJPIJU 23-341 =PRODA M= JARČKE, odlične nesnice, dobite v Srednji vasi št. 7. Bidovec. Gorice — Golnik 7255 Prodam ZLATO za zobe. Gruden Boris, Zlato polje 17, Kranj 7441 Ugodno prodam ohranjeno SPALNICO (oreh) in HLADILNIK. Informacije po telefonu 22-215 7442 Prodam manjšo GNOJNICNO ČRPALKO na motor. Gorice 7 7443 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Bukovnik, Trboie 87, Kranj 7444 Prodam mlado KRAVO simentalko s teličkom. Lahovče 17, Cerklje 7445 Prodam obžagan LES za ostrešje. Naslov v oglasnem oddelku. 7446 Poceni prodam večjo količino STRESNEGA ŠPIČAKA. Sp. Duplje 4 7447 Prodam OPREMO za v dnevno sobo, 2 KAVČA, 2 FOTELJA, OMARO IN MIZO, po ugodni ceni. Telefon 064-74-179 7448 Prodam dobro ohranjeno zeleno-belo OTROŠKO POSTELJO iz programa mozaik — variant, z jogijem, komplet belo OTROŠKO POSTELJO, HOJICO peg in STAJICO. Telefon 28-185 od 15. ure dalje 7449 Poceni prodam JADRALNO DESKO, primerno za začetnike in elektronski RAČUNALNIK texas TI 57. Frelih Milan, Stara vas 222, Žiri, tel. 69-350 7450 Prodam nov kartingov ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Kupljen je bil pred 4. meseci še po stari ceni, po kateri ga tudi prodam. Jagodic, Zupančičeva 41, Kranj 7464 Ugodno prodam KOMBINEZON za motor, št. 44, cena 2.500 din. Informacije po tel. 064-82-615 od 14. do 20. ure 7465 VOZILA Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik november 1973. Slap 15, Tržič, popoldan 7297 Prodam ZASTAVO 750 z novo karoserijo. Tomovski, Planina 2, Kranj 7299 Prodam WARTBURGA. 1967 in VW 1200.1962. C. na Brdo 39, Kokrica 7302 Prodam SPAČKA, letnik 1975. Telefon 60-352 7394 Poceni prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, cena 17.000 din. Koder, Kokra 41, Zg. Jezersko 7396 Prodam NSU 1200, po delih ali celega, letnik 1969. Krek, Volča 13, Poljane nad Škofjo Loko 7451 Prodam RENAULT 12, letnik 1974, rdeče barve, cena 65.000 din. Češnjica 7, Železniki 7452 Prodam dobro ohranjen FIAT 850. Cerklje 99 7453 Prodam CITROEN DS 20, nevozen. Kern, Kranj, Ul. XXXI. divizije 9. tel. 24-447 . 7454 Prodam osebni avto VOLGO, sive barve, 16.000 km, dini tro 1 zaščita, nove GUME radial, prva registracija 1979. cena 15 SM. Svetina, Partizanska 32/a, Bled ali tel. 064-81-441 int. 32-12 dopoldan 7455 Prodam dobro ohranjen WARTBURG. Breg ob Savi 28, Kranj, tel. 40-130 7456 Prodam AUSTINA 1300, registriranega do julija 1982. Pavlovič, C. 1. maja 61, Kranj 7457 Ugodno prodam prvo in zadnjo PREMO za 126-P, kompletno z vzmetmi in zavornimi bobni ter zadnjo steno. Za golfa pa prvi in zadnji ODBIJAČ ter amortizerje. Kristan Drago, Trojarjeva 52, Kranj, tel. 23-155 7458 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964, v voznem stanju, neregistrirano. Šober, IVžič, C. JLA 16 7459 Prodam ZASTAVO 750. Zaletel, Potoče 31, Preddvor 7460 Prodam FIAT 850 special, letnik 1971, registriran do januarja. Informacije zvečer po tel. 064-70-421 7461 Ugodno prodam ZAPOROŽCA. Telefon 74-419 7462 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 Fojkar, Podlubnik 157. Skofja Loka. Ogled od 15. do 17. ure 7463 Prodam nova leva VRATA za ZASTAVO 101 mediteran. Naslov v oglasnem oddelku. . 7477 Ugodno prodam dobro ohranjen osebni avto AUSTIN 1300. Informacije po tel. 064-26-555. Ravnikar Ciril. Vrečkova 5, Kranj 7478 a Kife KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 300, 400 litrov in za a to mize rje traktorjev TOMO VINKO-VIĆ 730 Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKO-VIĆ, UTB, URSUS-C 330. IMT 533. Traktorske gume in akumulatorji. ZLATARSKA DELAVNICA LEVICNIK ŽIVKO Kranj, Maistrov trg 9 NEPREKINJENO posluje tudi v avgustu Ugodno prodam ZASTAVO 1300. Juvan Zinka, TomažiČeva 6. Kranj, teL 27-470 dopoldan 7479 KLESANJE, OBNAVLJANJE in Z L ATEN JE napisov na nagrobnih spomenikih! Telefon 23-714 zvečer 7469 Cenjene stranke obveščam, da sprejemam naročila za POPRAVILA PRALNIH STROJEV po tel. 42-052 osebno pri telefonu od 7. do 8. ure. JAGODIC, Vo-povlje 19. Cerklje 7470 Prevzamem BELJENJE prostorov. BARVANJE oken, vrat in ograj. Ponudbe pod šifro: Pleskanje 7471 PRIREDITVE STANOVANJA Prodam novejše komfortno STANOVANJE v Škofji Loki v stolpnici, v I. nadstropju. Ponudbe pod: Delno plačilo tudi s posojilom 7466 Zamenjam GARSONJENO v Kranju za enosobno stanovanje. Telefon 23-972 od 19. ure naprej 7247 1 POSESTI \ Oddam GARAŽO v garažni hiši Tri-plex pri nebotičniku, najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod! Garaža 7467 Na Bledu kupim GOSPODARSKO POSLOPJE s hlevom ali starejšo HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku. 7468 ŠPORTNO DRUŠTVO »PROLETER«, prireja v PRAPROTNI POLICI, v so boto. 15. 8. 1981 KRESNO NOČ. Zabaval vas bo ansambel SIBILA. V nedeljo pa prireja VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom. Zabaval vas bo ansambel TRGOVCI. Obakrat bo kegljanje za ŠPORTNO KOLO VABLJENI! 7472 NAJDENO; Našli smo KOLO. Dobi se: Prebačevo 33. Kranj 747.? OSTALO ZAPOSLITVE! MIZARSTVO STARE, Zg. Bitnje 186, Kranj - Zaposli KV MIZARJA in delavca za priučitev 7419 OBVESTILA; Hitro in kvalitetno opravljamo ELEK-TROINSTALACIJE. Šifra: Enkratno 7423 Trgovina Pepelka na Vodopivčevi 7 je pričela z RAZPRODAJO otroških zimskih plašče v po tovarniško znižanih cenah od 650 do 1.800 din. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO* 7426 SERVIS za čiščenje tepihov, tapisonov in itisonov: čistim v zasebnem in družbenem sektorju. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure. 7252 Iščem inštruktorja nemščine za poklicno šolo za popravni izpit. Telefon: Kosi 21-090 7481 MATEMATIKO instruiram za popravne izpite. Telefon 27-329 7474 VINKO ČRNIČ MLAJŠI, Betonova 27, Kranj, nepreklicno izjavljam, da se ne smatram več za sina VINKA ČRNIČ A STAREJŠEGA, Betonova 27, Kranj in se odpovedujem tudi dedovanju po imenovanem. Obenem izjavljam, da je vsaka njegova izjava o meni neresnična in bom vsako besedo, ki jo bo še izrekel o meni ali v neposredni zvezi z mano, imel za obrekovanje in osebno žalitev. 7475 ČESTITKA Nadvse skrbni in ljubeči mami, babici in prababici TURNŠEK IVANKI iz Radovljice. Triglavska 12, ki 11. avgusta praznuje 80. rojstni dan, naše iskrene čestitke. Njeni: Ivica, Sonja in Zvone z družinami, vnuki in pravnuki! 7476 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete KAROLINE PINTARlt se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalje ter darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi begunjskim gasilcem in župniku za pogrebni obred ŽALUJOČI VSI NJENI! Poljce, 31. julija 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata JOŽETA BABICA se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, Združenju šoferjev in avtomehanikov, godbi na pihala, pevcem, tov. BeStru in tov. Zevniku za poslovilne besede. Hvala vsem ostalim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: brata Tone in Janez, sestri Helena in Stani! Kranj, 6. avgusta 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi preljubega moža. očeta, sina in brata ANDREJA ŠVABA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom, ki so nam stali ob strani v žalostnih trenutkih, nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja sodelavcem tovarne Sukno, zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnišnice Jesenice in Onkološkemu oddelku KC Ljubljana ter govorniku ob odprtem grobu. Gasilskemu društvu Begunje in g župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena in sinova Matjaž in Bottjan! Zapute, 7. avgusta 1981 GLASOVA ANKETA Blejska kmečka ohcet Na Bledu so organizirali tradicionalno kmečko ohcet, na kateri sta se vzels Irena in Franc iz Tržiča — Bogat sejem umetne in domaće obrti Irena in Franc sta ar vzela . .. Blejski prireditelji tradicionalne Kmečke ohceti so si v nedeljo zvečer oddahnili: turistično-folklorna prireditev je popolnoma uspela, brez zapetljajev. v zadovoljstvo Številnih domačinov in tujih gostov, ki so si prišli ogledat poroko po starih gorenjskih šegah in navadah. Na seimu umetne in domače obrti Prireditev je terjala veliko priprav in dela. organizatorji pa so poiskali tudi pravi par. Irena in Franc sta morala »prestati« tri dni šeg in navad, od vasovanja in šrange do prave kmečke pojedine v Festivalni dvorani, ob zvedavih pogledih tujcev in domačinov. Prav gotovo sta si oddahnila, ko je bila ohcet pri kraju in ko sta odplesala zadnjo polko na prireditvenem prostoru. Bled je bil te dni zares prazničen, vse je bilo v duhu kmečke ohceti. Prireditelji so organizirali sejem domače in umetne obrti, na katerem so si obiskovalci lahko ogledali zares pristne izdelke domače spretnosti in pridnih rok; hotelirji so se odrezali z ohcetno večerjo po vseh hotelih. Praznični sprevod je bil pasa za oči, s številnimi narodnimi nošami, s kočijami, ki jih je videti le še malo-kje, z veselimi vriski svatovske povorke. Kot sta ženin in nevesta na blejskem gradu dejala, da se zares vzameta, jih je pred Festivalno dvorano čakala množica radovednežev, oče in mati ženina, ki sta odprtih rok in po stari gorenjski navadi sprejela »ta mlado« pod streho. Praznično pogrnjena ohcetna miza je bila tokrat v Festivalni dvorani in ne-pred njo, kajti organizatorjem se je. zdela bolj »gvišna«. da so mize s potico pod streho kot na prostem, kajti črni oblaki niso obetali nič Imenitna narodna noša. delo spretnih rok. ki so vezle ure in ure dobrega. Vendar ni deževalo in je ohcet minila v zadovoljstvo vseh, še posebej številnih tujih turistov, ki jim je bila bogata svatovska poroka zares nekaj enkratnega in izvirnega ... D. Sedej Oče in mati čakata »ta mlado« Lubnik — škofjeloški Triglav »Saj ne bi bila Loka, če ne bi bilo v njenem ozadju Lubnika,« pravijo Skofjeločani. »Ko se pripeljemo od nekje daleč in zagledamo hrib z majhno hišico na vrhu, takrat se sele počutimo, da smo zopet doma.« Poleg tega. da daje Lubnik nekakšno podobo Škofji Loki, je tudi najbližji cilj za turo, planinski dom na njem pa je glavna postojanka planinskega društva iz Škofje Loke. Nanj je zaznamovanih več poti. Pot po kateri se planinci največkrat podajo in je najbolj pribljubljena vodi preko gradu, čez Kobilo in skozi vas Gabrovo. Četudi hodite malo počasneje, boste v dveh urah prav gotovo na vrhu. Pravijo pa, da malo bolj izurjenim planincem za to pot ni potrebna niti ura hoja. Na pot se lahko odpravite tudi iz Vincarjev skozi Kuhinjo ali čez Mali Lubnik, z blegoške ceste iz Breznice, iz Soteske ali pa od Sv. Tomaža mimo Zalub-nikarja. Na vrhu Lubnika ni prav dosti prostora. Na njem stoji pretvornik, triangulacijska piramida in precej velik planinski dom. ki so ga odprli leta 1953. Čeprav do vrha ni poti po kateri bi bil dostop mogoč z avtomobilom, so vanj napeljali tudi elektriko in telefon. Drva in druge stvari, ki so potrebna za obnavljanje in oskrbovanje doma. prinašajo na vrh predvsem vojaki. Hrano in pijačo pripelje s konjem nosač z Breznice. Planinski dom je odprt od prvega marca do novega leta. Z praznovanjem novega leta vsako leto zaključijo sezono. .»Največ gostov je spomladi in jeseni. Poleti je čas dopustov, pa tudi prevroče je,« pravi prijazna oskrbnica Berta Teli. Z možem sva tukaj že drugo leto in se kar dobro počutiva. Dobro se razumeva s planinskim društvom, pa tudi z gosti. Med tednom teh ni tako zelo veliko, razen tistih stalnih, ob sobotah in nedeljah pa je kar precej obiska.« Dela je torej dosti, kako pa zrno-reta vse sama? »Drugače ni posebno težko, le ob sobotah in nedeljah, ko je veliko gostov. Vendar vedno dobiva pomoč iz planinskega društva. Nerodno je edino to, da so to skoraj vsak teden drugi planinci, zato morava vedno znova razlagati pravila, cene in vse drugo.« Kakšno hrano hrano in pijačo pa postrežete planincem, ki pridejo k vam? »Odvisno kdaj pridejo. Med tednom lahko vedno dobe klobaso v zaseki, svež kruh, topel čaj in vse druge brezalkoholne in alkoholne pijače. Tudi dober domač sadjavec je vedno na zalogi. Če pa pridejo gostje pred deseto uro, vedno lahko naroče topel obrok. Ob sobotah in nedeljah pripravimo pet vrst jedi. Največkrat različne enolončnice, golaž, vampe, ajdove žgance. Večkrat spečem tudi orehovo potico, sedaj poleti pa tudi različne sadne zavitke. Cene so običajne.« Kako pa so zadovoljni gostje? »Zdi se mi, da so zadovoljni. Ponavadi pridejo, kaj popijejo ali pojedo, malo pogledajo z vrha, od koder je čudovit razgled vse do Kranja in Ljubljane, si odpočijejo in odidejo. Sprejemamo in strežemo jih od šeste ure zjutraj pa nekako do desete zvečer. Če se prijavijo skupine, pa včasih strežemo tudi malo dlje. Precej gostov je stalnih, to so Lubni-karji. Lubnikar lahko postane vsak, ki se vsaj petnajstkrat na leto podpiše v knjigo Lubnikarjev. Seveda hodijo tudi planinci iz drugih krajev domovine, pa tudi tujci. V domu je enaindvajset ležišč, ki mnogokrat pridejo prav tistim, ki pridejo šele zvečer in gostom, ki pridejo od dlje. pa jim je vseeno, če sobe niso ravno hotelske. Cena prenočišča je 66 dinarjev za člane planinskega društva, za ostale 106 dinarjev. Imamo tudi težave, ko hočejo prenočiti gostje brez kakršnega koli dokumenta. To ni dovoljeno in zato takšnih ne sprejemamo na prenočevanje. Tudi ponoči ne odpiramo, razen če bi se kdo v gozdu izgubil — to pa se še ni zgodilo.« Kaj pa druge težave, jih je dosti? »Ne, skoraj nikoli nimamo večjih težav. Vendar na nekaj pa bi opozorila vse. ki hodijo v planine. Vinjenih gostov ne marajo nikjer in tudi pri nas ne. V planinskih domovih z vpitjem povzročajo nemir in motijo druge obiskovalce, ki so tu na oddihu. Saj nima nihče nič proti šilcu žganja ali kozarcu vina. Toda zato, da se ga napijete, pa v hribih, če je sploh kje, ni pravi kraj. Vseh ostalih gostov pa smo veseli in so vedno dobrodošli.« Torej prvikrat, ko ne boste vedeli kam na izlet, pojdite na Lubnik. Čudovit razgled, planinski zrak, pa tudi dobra postrežba na vrhu bodo poplačali oznojeno čelo in mokro majico. V. Primožič Pohod na Blegoš postaja tradicija Ze nekaj let se avgusta srečajo na Blegošu kmečke žene — članice aktivov kmečkih žena. ki delujejo v okviru škofjeloške kmetijske zadruge. V nedeljo se jih je zbralo toliko, kot še nobeno leto ne. Na vrhu Blegoša je bila dopoldne proslava in zadružnice je pozdravila najprej sekretarka zadruge Mira Primožičeva. po kulturnem programu pa še direk tor zadruge Vinko Kržišnik. Posebej pa velja omeniti lep kulturni program, ki so ga poleg noneta mladih zadružnikov pripravile kmečke žene same. Mogoče njihove pesmi, ki jih sestavljajo ob delu na kmetijah ne bi zanimale literarnih kritikov, vendar je bilo v stihe vlite toliko ljubezni do zemlje, do domače doline in hribovja, da so ganile slehernega poslušalca. mom in imamo prav sedaj pnv gostov iz Sarajeva. Pulja in Lj**? Ijane. vendar sta doma hčerki. bosta namestt) mene postni Kmečki turizem je dopolnilna £ javnost in postranski zaslužek' kmetiji, ker z možem ne hodi" fT službo. Na srečanju mi j«* izrefr ugajal kulturni program in bi* tej priložnosti pohvalila mk# zadružnike, ki so ga priprav*^ Milka Subiceva iz Loma je za srečanje napisala dve pesmi: »Če sem sama pri delu, mi verzi kar sami prihajajo na misel in, če mi pesem ugaja, jo napišem. Imam jih že lepo zbirko. Se pa zgodi, da kasneje, ko še enkrat preberem, zapisano skurim. ker mi nekako ne gre več v uho Zelo rada se udeležujem srečanja na Blegošu, saj se tu dobimo žene iz vseh koncev Poljanske in Selške doline, ne le iz svojega aktiva. V okviru aktiva pa imamo vsako leto izlet pa predavanja pozimi, ko imamo čas.« Angelca Mikiavčič iz Dolenjih ravni: »Mislim, da je prav. ker je letos srečanje nekaj tednov prej, kot je bilo v navadi prejšnja leta. To je ravno obdobje, ko se lahko po spravilu sena malo oddahnemo Tako smo žene v nedeljo malo bolj proste. Pri nas se sicer ukvarjamo s kmečkih turiz- Rezka Oblak, predUsedssfl aktiva kmečkih žena na "T* biji, doma iz Kladi j: »Letos se srečanja udeležila drugjf se mi, da je prireditev s tako n žičnostjo izgubila na domačni Preveč je drugih ljudi in kmečke žene že kar težko naj_ mu in se pogovorimo. Sicer td aktiv vsako leto pripravi izlet *! članice, pozimi pa nekaj predrl vanj. Za delo aktiva se žene w nimajo, še najmanj se mi zdi t j so aktivne v Stari Oselruci 1 drugih krajih je bolje.« L. Bogataj Upri se nasilju nad šibkejšim Med nami živijo duševni pohabljenci — bodi pozoren nanje, nauči se jih prepoznavati. Takšnega človeka boš prepoznal po tem, da se znaša nad šibkejšim, največkrat nad živalmi. In vedeti moraš: če se mu ponudi priložnost, bo človek, ki je do nezavesti pretepel konja, pretepel tudi tebe. Tisti, ki je sposoben oči iztak-niti ptici, bi jih bil sposoben iztak-niti tudi tebi. Tisti, ki z užitkom počasi utaplja mladega psa, bi to prav lahko počel z otrokom, če bi to počel nekaznovano. Bodi pozoren na mučitelje živali, kajti to so poten-cjalni mučitelji ljudi. Glej okoli sebe, nauči se prepoznavati zlasti človeške izrodke. Opozori nanje svoje prijatelje. In če imaš kakršno koli možnost, da rešiš žival iz rok podivjanega mučitelja, stori to brez odlašanja. Prav tako, kot si dolžan posredovati, če pretepajo majhne otroke - kajti vedi: to je ista vrsta ljudi. Tako nas poziva nasilju nad živalmi članici štva proti mučenju živali« Makarovič, naša znana pesnit* pisa tel |ica. Društvo za zaščito živali pa f vse lastnike živali, da ob tej * vročini redno oskrbujejo ova* zadostno količino pitne vode ' manjkanje vode zlasti občutiv čuvaji na podeželju, ker moraK V *C radi nevarnosti stekline nein^^^^ ... en jeni in jim je dostop <4n»4< > vode S zaradi nevarnosti sieaiine n»vx priklenjeni in jim je dostop doP^\> vode često onemogočen. Za^sw > Člani in terenski delavci dr* Xl puščajte "živali na soncu, tem*^ \ t\\e v senčni uro*** DRUŠTVA AU S/ ŽE ČLAN - PROTI MUĆKNJU ŽIVAU SLOVKNOe pur«, a j v-----.- - takoj premestite v senčni prostor ^ " ani in terenski delavci dr*^ naj nenehno preverjajo jata} teh navodil. Opustitev oskrbe živali i i vodo pomeni mučenje Živali kaznivo kot prekršek zoper javnem redu in miru (Ur. 1 16, čl 11., točka 7.). Prijaii primere mučenja živali prisup postajam ali oddelkom milice, j? pa tudi »Društvom proti mu# živali v Kranju, Ljubljani in dru** V. Primo* N