KRONIKA
Piše: Matija Skraba
Razvoj OF v letu 1941 za Barje
Drugi del
Omenim naj, da je bil koncem septembra izbran rajonski komite KP Barje. Sekretar je bil Jože Po-renta, delavec Tobačne tovarne v Ljubljani, čiani pa: Lado Majcen, Polonca Škulj-Jevc, Matija Škraba in Franc Podlipec ml., odgovoren za mladino in SKOJ pri rajonu.
Mesto predsednika vojnega komi-teja pri rajonu sem prevzel oktobra 1941 na sestanku za tjubljanico pri Tromoslovju od tovariša Ivana Kav-čiča-Nandeta. Pred menoj je funkci-jo predsednika vojnega komiteja opravljal Franc Podlipec st. Ker pa je bil Franc Podlipec in njegova hiša nasploh že preveč kompromitirana, smo, na predlog Oskarja Kovačiča sestanke od njega prestavili k Mariji Žitnik in Krpan Joželu in Cilki, kjer so tudi ilegalci dobili zatočišče. Tu se
Tone Trtnik - na-rodni heroj, kot la-lec ustreljen leta 1942
Boris   Kraigher narodni heroj
je večkrat zadržal tudi predvojni ko-munist Jože Porenta in sicer pri An-tonu Kušarju, v Črni vasi pri Janezu Klančarju in pri Albinu Vidmarju v Lipah.
Potrebno je omeniti, da smo v tem času tesno sodelovali s političnimi emigranti iz Primorske, ki so stano-vali vzdolž Ižanske cesle. To so bili: Karel Kaluža, Pcter Tomšič, Jože Smrdelj, Tone Pupis in Ivan Živic.
Iz Črne vasi in z Ižanskc ceste so odšli, kot prostovotjci v partizane v prvi grupi tiie tovariši: Jože Grmek-Jelen, Milan Melik, Glasič Jože-Ma-li, Albin Skafar in Rajko Jeršin. V drugi skupini, 22. marca 1942, pa so odšli: Peter Tomšič-Kostja, Vid Pre-dalič-Kranjc, Matija Anžur-Niko. Milan Alič-Emil, Jože Pozaršek-Sa-mo. Pavel Keršič-Ježek, Rado Škra-ba-Gorazd in Jože Dovjak.
Leta 1940 je Boris Kraigher dobil ilegalno zatočišče pri mojem bratu Janezu Škrabi na Ižanski cesti 235. Moj brat je bil po poklicu zidar in Boris Kraigher si je po prihodu nadel ilegalno ime Janez Zidar. Škraba je Kraigherju v svoji hiši zgradil skrito podstrešno sobico. Tu je Boris mno-go delal in sprejemal svoje sodelav-ce. Ker sem stanoval prav blizu bra-ta, sem večkrat ponoči stražil, predv-sem takrat, ko je imel Boris širše sestanke. Po osvoboditvi je Boris meni in bratu povedal, da sva stražila tovariša Tita, ki je prespal na brato-vem gospodarskem poslopju. Dobro se spominjam tistega večera, ko sem za mostom Iške stražil dolgo noč. Veliko tjudi je prihajalo, posamično, iz večih strani preko travnikov do hiše. Boris Kraigher je pogosto obi-skoval seje rajona in utrjeval partij-ske celice. Bil je strog, brez kompro-misa. Naj omenim še to, da je bila poleg Kraigherja pri mojem bratu v oskrbi tudi štiriletna dekiica. Oče in mati te deklice pa sta bila pri moji sestri Alojziji Podlipec. To sta bila funkcionarja CKP Italije. Tu so sta-novali kakšnih pel mesecev.
S Tonetom Trtnikom, narodnim herojem (11.6. 1942 je bil ustreljen kot talec v Gramozni jami) sem dobil vezo avgusta 1941. Naročeno mi je bilo, da se dobiva pri Iškem mostu na Ižanski cesti. Začelo se je mračiti, ko mi je naproti prišel čokat moški. Ob sebi je vodil kolo, na suknjiču pa je imel rumen cvet, tako kol jaz. Tone mi je podal roko in na pol tiho izgo-voril »Tomaž«. Med drugimi napotki mi je tudi naročil, da v Iški vasi organiziram sestanek vaških fantov. Čez nekaj dni je že bil sestanek. Na
njem jc govoril predvse Trtnik, ki je na preprost, razumljiv način, razlagal temeljne točke OF. Koncem julija pa je bil v tej vasi že izbran terenski odbor OF s sekretarjem Janezom Japljem.
Že Čez mesec dni pa je bil Japelj razrešen funkcije sekretarja, ker je bil po zamisli B. Kraigherja, izbran za člane RO OF Barje. Mestosekre-iarja vaškega odbora pa je prevzel njegov stric Jože Japelj. Člani odbo-ra so bili: Anton Župec. Miha Kernc, Janez Kramar, Ivan Žagar. Uspešno delo Frontnih dclavcev v vasi (z maj-hno izjemo) se je pokazalo v lem, da je bilo v vasi v letu 1941 prebivalslvo množično zajeto v narodnoosvobo-dilno gibanje in narodno zaščito.
Tška vas je bila požgana dvakrat, Gor. Ig pa enkrai do popolnega uni-
Oskar   Kova&č   -naiodni beroj
čenja. Ljudje iz teh dveh vasi pa so bili trdni, neomahljivi, zvesti svoji domovini, kar priča tudi velik krvni davek. Iz navedenih krajev je bilo enainsedemdeset partizanov. Padlo je petindvajet borcev, interniranih je bilo šestinpetdeset Ijudi, v taboriščih jih je umrlo petnajst, fašisti in črna roka so ustreliti devetindvajset ljudi. (se nadaljuje)-