FOR Freedom AND Justice No. 27 Ameriška St iiTf i =1 ri r AMERICAN IN SPIRIT foreign in language only MORNINU no... . AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, April 7, 1987 VOL. LXXXIX Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Reagan obiskal Kanado — Pogovori niso rešili nobenih odprtih vprašanj — Kanadčani želijo odločnejše ukrepe zoper kisli dež OTTAWA, Kan. — Predsednik Reagan se je mudil v Kanadi na krajšem uradnem obisku, med katerim se je večkrat srečal s kanadskim predsednikom vlade Brianom Mulroneyjem. Državnika sta govorila o vrsti odprtih vprašanj v odnosih med sosednima državama. Mulroney se je zanimal predvsem za odločnejše stališče Reagana zoper za kanadsko okolje škodljive posledice kislega dežja. Kanadčani menijo, da večji del žveplovega dioksida in drugi za okolje strupeni odpadki prihajajo iz ameriških elektrarn in tovarn. Zahtevajo, da bi Reaganova administracija s tem stališčem soglašala in podpirala ukrepe zoper ameriške onesnaževalce zraka. Reagan je bil doslej zelo zadržan glede tega in tudi v pogovorih z Mulroneyjem ni hotel nič konkretnega obljubili. Včeraj je Reagan govoril na zasedanju kanadskega parlamenta. O kislem dežju je rekel, da bo pretehtal Mulroneyjev predlog za sporazum glede ukrepov zoper kisli dež. Obe državi bosta tudi nadaljevali pogajanja, katerih namen je odpravili zadnje ovire za prosto medsebojno trgovanje. Odprto je še vedno vprašanje glede proste plovbe po vodah severno od Kanade. Kanadska stran meni, da spadajo omenjene vode v njeno teritorialno last, ameriško stališče pa je, da so vode mednarodne in tako odprte vsem ladjam. Tudi glede tega se bodo pogajanja nadaljevala. Sovjetski vohunski uspehi zoper ZDA v zadnjih letih odkrili malomarno ameriško stališče do protiobveščevalnih ukrepov WASHINGTON, D.C. — Časopisje dnevno poroča o novih odkritjih glede obsežnosti in uspeha sovjetskega vohunjenja v ameriškem veleposlaništvu v Moskvi. Po nekaterih sicer uradno nepotrjenih trditvah, so dobili Sovjeti skoro vse šifre, ki jih je uporabljalo veleposlaništvo za komuniciranje s State Departmentom. Sovjetski agenti so baje tudi odkrili identitete praktično vseh ameriških agentov v ZSSR in so te v zadnjem .letu fizično likvidirali ali jih priprli. Dejstvo Je, pravijo dobro poučeni obveščevalci v CIA in drugih ameriških agencijah, da so bile kompromitirane vse ameriške akcije v ZSSR. Včeraj sta veleposlaništvo v Moskvi obiskala dva kongresnika, ki sta dejala, da je to Poslopje glede na prisluškovalnih in drugih obveščevalnih naprav prava sovjetska vohunska postaja. V gradnji novega veleposla-ništva v Moskvi, pravijo dobro poučeni viri, so sovjetski agenti vgradili toliko prisluško-valnih naprav, da je edina rešitev za ZDA la, da sicer še nedokončano gradnjo, ki bo stala oajmanj 190 milijonov dolarjev, porušijo. Čeprav so ZDA odkrile v zadnjih letih Vee primerov sovjetskega in tudi kitajskega vohunjenja, je tudi res, da je prišlo do teh odkritij po neobičajnih, dejansko slučajnih uačinih, ne po zaslugi protiobveščevalnih služb. Afera z marinci v Moskvi je prišla na dan, ko je marinec Clayton Lonetree priznal svojo krivdo, ker je napačno mislil, da so ga odkrili ameriški protiobveščevalci. Lone-lree je posredoval podatke sovjetskim agen-t0m, ko je služil v Avstriji, pri tem pa opazil ^mljivo otllbo v bližini. Mislil je, da gre za akega ameriškega agenta, v resnici pa je Jla oseba sovjetski agent, ki je pazil, da niso di v bližini ameriški agenti. Brez te Lone-lreejeve slučajne pomote, bi afera gotovo še ne prišla na dan. Vohunska mreža, ki jo je vodil 17 let John A. Walker, je bila odkrita šele potem, ko je o njej FBI obvestila Walkerjeva jezna žena. V teh 17 letih je Walkerjeva skupina posredovala sovjetskim agentom najbolj zaupne šifre in druge podatke o ameriški mornarici. Bivši agent CIA Edward L. Howard, ki je izdal tajne podatke, je bil odkril šele potem, ko je o njem spregovoril sovjetski vohun Vitah Jurčenko, ki se je potem vrnil v ZSSR, Howardu pa je tudi uspelo priti v Sovjetsko zvezo. Skratka, pravijo opazovalci CIA, State Departmenta in drugih zveznih agencij, gre za skrajno malomarno stališče teh agencij in njih funkcionarjev do protiobveščevalnih ukrepov. To sovpada z očitno pripravljenostjo mnogih Amerikancev poslati izdajalce, v večini primerov za denar in ne zaradi kakega ideološkega vzroka. Edina izjema temu v vseh zadnjih primerih naj bi bil le Jonathan Pollard, ki je vohunil za Izraelom, deloma zato, ker sta bila on in žena vneta sionista. Vendar tudi ta dva nista pozabila na denar. — Kratke vesti — Buenos Aires, Ar. — V Argentino je prispel Janez Pavel II., ki je končal 6-dnevni obisk v Čileju. V Argentini bo papež ostal teden dni, obiskal pa bo 11 mest. Buffalo, N.Y. — Kong. Jack Kemp je dejal, da bo kandidiral za republikansko predsedniško imenovanje prihodnje leto. Kemp, ki je star 51 let, pripada konscrvativ-nejši struji stranke. V strankini predsedniški tekmi za 1. 1988 sedaj vodita podpredsednik George Bush in sen. Robert Dole, vodja republikanske manjšine v zveznem senatu. Moskva, ZSSR — Sovjetski voditelj Mihael Gorbačov je odložil za nekaj dni napovedan obisk v Češkoslovaško in sicer zaradi »prehlada«. Morda res gre za prehlad, pravijo opazovalci sovjetskih razmer, lahko pa je vzrok tudi, da stalinistično češkoslovaško vodstvo ni v. soglasju s programom reform, ki ga Gorbačov podpira. Tehran, Iran — Iranci poročajo, da so sestrelili dve iraški bojni letali, ki sta skušali napasti tankerje na Perzijskem zalivu. Ljubljana, Slov. — Po goriškem Kat. glasu z dne 19. marca, so oblastniki v Sloveniji odstranili uredniški odbor Nove revije. Pariz, Fra. — Francoska vladaje izgnala tri sovjetske diplomate in tri sovjetske državljane. Vsi so bili zapleteni v vohunskih dejavnostih. V odgovor je ZSSR izgnala 4 francoske diplomate in dva druga Francoza. Moskva, ZSSR — Sovjetski strokovnjaki so priznali neuspeh v prizadevanjih, da bi spojili novo vesoljsko raziskovalno postajo Kvant-1 s postajo, v kateri sta že več mesecev dva kozmonavta. Do okvare je prišlo, ko je bila raziskovalna postaja oddaljena kakih 200 m od kozmonavtov. Kozmonavti nadaljujejo s poletom, strokovnjaki pa skušajo okvaro popraviti. Washington, D.C. — Včeraj je sodnik Vrhovnega sodišča Thurgood Marshall preprečil začasno poskus, da bi bil izročen Sovjetski zvezi Karl Linnas, ki je obtožen vojnih zločinov med II. svetovno vojno, ko je služil v nacističnih vrstah. Linnasa čaka v ZSSR izvršitev smrtne kazni, ker je tam že bil obsojen. Marshallov ukrep pomeni, da bo o Lin-nasovi usodi odločilo Vrhovno sodišče. Iz Clevelanda in okolice Kosilo— To nedeljo sta vabljeni na kosilo Materinskega kluba pri Sv. Vidu. Od 11. do 2. pop. vam bodo postregli z govejo ali kurjo pečenko. Kosilo boste lahko nesli domov. V Rožmanov sklad— Za revne študente v oskrbi Mohorjevih domov so darovali: $20 g. in ga. Frank P. Kasti-gar, v spomin umrlemu Louisu Staniši; $10 pa sta poklonila g. in ga. Frank T. Mlinar, v spomin na pok. Florijana Marku-na. Za darove se lepo zahvaljuje poverjenik Mohorjeve J. Prosen. Skupno sv. obhajilo— To nedeljo bo imelo DNU pri Sv. Vidu svoje mesečno sv. obhajilo pri sv. maši ob 8h zjutraj. Takoj po maši bo zajtrk in sestanek v cerkveni dvorani. Ali lahko pomagate?— V tiskarni potrebujemo cunje in sicer za čiščenje tiskarskega stroja in druge opreme. Ako nam lahko pomagate, hvaležni bomo. Pri tiskanju AD in dveh bralskih listov, poleg teh pa še od časa do časa priložuosinih listov, za politike in druge stranke, se nabere precej odpadnega papirja. Ako ste povezani s kako dobrodelno ali drugo organizacijo, kateri bi ta odpadni papir prav prišel, pokličite lastnika. Novi grobovi Frank Kerne (Krnc) V soboto, 4. aprila, je v Euclid General bolnišnici nenadno umrl 70 let stari Frank Kerne (Krnc), rojen v Clevelandu, v Euclidu pa živeč od 1. 1970, mož Barbare, roj. Tratnik, oče Francine Graham, Rebecce Lewis in Donalda Shimraka, 5-krat stari oče, brat Frances Starman, Charlesa ter že pok. Anlhony-ja in Johna, veteran II. svetovne vojne, zaposlen kot skladiščni delavec pri Jones Motor Co. v Clevelandu 25 let, do svoje upokojitve 1. 1981. Pogreb bo iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od lam na pokopališče Vernih duš. Frances Launch V petek, 3. aprila, je v Lake County Memorial West bolnišnici po kratki bolezni umrla 70 let stara Frances Laurich s Saranac Rd., rojena Slosar v Clevelandu, vdova po Ludwi-gu, sestra Mary A. Slosar (pok.), svakinja Ann Kovach, Anthonyja, Johna in Mary Laurich ter Antoinette St. James, sestrična Victorie Oberstar. Pogreb je bil v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebov-zete. Pokopana je bila na Vernih duš pokopališču. Koncert Jadrana— Pevski zbor Jadran ima svoj spomladanski koncert to soboto zvečer v SDD na Waterloo Rd. Od 5.30 do 7. bo v spodnji dvorani servirana večerja, ob 7h bo v glavni dvorani koncertni nastop, kateremu bo sledil ples. Vstopnice imajo člani. Vabljeni! Družabni večer Tabora— Tabor DSPB prireja svoj pomladanski družabni večer v soboto, 25. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice lahko rezervirate, ako pokličete po telefonu Filipa Oreha (943-4681) ali pa Milana Zajca (851-4961), ob večernih urah. Okreva na domu— Pred kratkim je z dobrim uspehom prestal operacijo rojak Stane Selak iz Girarda, O. Sedaj se že zdravi doma. Zahvali se vsem prijateljem in znancem za- molitve, obiske in prisrčna voščila za hiter povratek njegovega zdravja. Bog živi! Poravnava davkov— Davkoplačevalci naj ne pozabijo, da morajo poravnati zvezni m državni dohodninski davek za leto 1986 najkasneje do 15. aprila. Prijavo svojih dohodkov morajo vložiti tudi mnogi, ki sicer niso dolžni nobenega zveznega davka. Lanske davčne spremembe oz. reforme imajo med drugimi posledicami tudi to, da mnogi, ki imajo sorazmerno nizek letni dohodek, letos ne bodo morali nič odšteti za zvezni dohodninski davek. »Homestead Exemption«— Poravnava zveznega dohodninskega davka je obenem dobra priložnost, da vložijo prošnjo za tkim. »Homestead Exemption« vsi starejši občani, ki imajo letni dohodek manj kot $15.()()(). Pokličite urad okrajnega avditorja za prijavnico in vse podrobnosti. Ta davčna ugodnost je za tiste, ki so do nje upravičeni, lahko vredna tudi nekaj sto dolarjev. Morate pa vložiti prošnjo, ko ste pa enkrat na seznamu, vam vsako leto avtomatično pošiljajo prijavnico in jo morate samo izpolniti, kar vzame komaj minuto ali dve. Tisti, ki ste do te ugodnosti upravičeni, škodujete le sebe, ako prošnje ne vložite. VREME Oblačno danes z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 49° F. Deloma sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 55° F. V četrtek pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 61° F. Tudi v petek bo sončno, z najvišjo temperaturo v srednjih 60-ih. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $ 1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $ 1 5.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except (he first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 27 Tuesday, April 7, 1987 ®a^g|g£>83 Tehtna stališča slovenske Cerkve Člani Svčta Pravičnost in Mir pri Slovenski pokrajinski škofovski konferenci so razpravljali o moralnih vidikih sedanjega družbenega trenutka in o spoštovanju človekovih pravic. O tem so zavzeli tudi zadevna stališča. Ugovor vesti Najprej so se ustavili pri takoim. ugovoru vesti in civilnem služenju vojaškega roka. Obžalovali so, da je večina pristojnih zveznih organov te pozitivne pobude tako brez-prizivno zavrnila. S tem vprašanjem nikakor ni rešeno, ker je moralno vprašanje, nad katerim politika nima oblasti. Tudi je nesprejemljiva razlaga teh pobud in splošno ozračje, v katerem so razprave potekale. Namesto poštenega upoštevanja pravih namenov in dejanskih razlogov je velikokrat stopilo podtikanje sovražnih namer in nesmiselnih povezav. V trenutku, ko so tolikokrat sliši o potrebi krepitve nadaljnje demokratizacije naše družbe, bi se morali bolj zavedati, da se demokratizacija začenja pri takem dialogu, kjer skuša vsakdo pošteno prisluhniti dejanskim namenom in razlogom drugega človeka in na argumente odgovarjati z argumenti. Dokler se ne dokaže nasprotno, ima vsakdo pravico veljati za domoljuba in poštenega človeka, tudi v primeru, če o posameznem vprašanju misli drugače, kot je bilo v veljavi doslej ali kot mislijo nosilci najvišjih družbenih in političnih odgovornosti. To sodi med jasno opredeljene človekove pravice. Vprašanje ugovora vesti pa je pereče tudi, ko gre za zdravstvene delavce, ki jim vest prepoveduje sodelovati pri nekaterih medicinskih posegih, posebno še pri prekinitvi nosečnosti. Če pripadnikom nekaterih verskih skupin ni dovoljeno prijeti za orožje, članom katoliške Cerkve ni dovoljeno sodelovanje pri prekinitvi življenja nerojenega otroka. Zdravstvene ustanove morajo ta ugovor vesti dosledno spoštovati. Na srečo tako tudi marsikje je, prav pa ja, da vemo, da je to temeljna človekova pravica. Zdravstveni delavci, ki po vesti pri prekinjanju nosečnosti ne morejo sodelovati, ne smejo zaradi tega trpeti nobenih neugodnih posledic. Vse to pa ne velja samo za tiste, ki so katoličani, temveč za vsakogar, ki mu vest brani, da bi sodeloval pri prekinitvi nerojenega človeškega življenja, ne glede na to, ali je katoličan ali ne, čeprav ravno katoliška Cerkev posebno poudarja moralno nesprejemljivost splava. Zadnja številka »Nove revije« Svet Pravičnost in Mir nima namena zavzemati stališč do trditev, ki jih omenjena revija objavlja. Trditve piscev teh prispevkov za slovenski narodni program držijo, kolikor držijo njihovi argumenti. Če hoče biti razprava res demokratična, mora potekati samo v moči razlogov. Pri tem pa si Svet Pravičnost in Mir dovoljuje opozoriti na 1 9. člen Splošne deklaracije človekovih pravic, ki pravi: (dalje na str. 4) Cvetna nedelja pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. — Slovenska šola pri Sv. vidu si prizadeva, da bi otroci ohranili običaje, ki so povezani s cerkvenim bogoslužjem. Pred nami je Cvetna nedelja. Na to nedeljo obnavljamo spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem. Pisane butarice v procesiji poživljajo ta spomin. Skrbno so pripravljene in veselo jih nosijo otroci. Starši otrok slovenske šole pri Sv. Vidu bodo tudi letos delali butarice. Vabimo vse, ki se zanimate, da se jim pridružite to soboto, 11. aprila. Dopoldne prinesite v dvorano pod cerkvijo mačice, nekaj zelenja in pisane trakove. Gdč. Anka Mihelič, ki je v tem delu prav spretna, bo poskrbela, da bo delo dobro potekalo. Na Cvetno nedeljo vas vabimo, da se nam pri blagoslovitvi zelenja pridružite v čim večjem številu. Posebej vabimo narodne noše, ki dajejo slovenskemu običaju izrazitost in poudarek. Zbrali se bomo v vrtu župnišča ob 10.15 dopoldne. Z otroci od otroškega vrtca do vključno osmega razreda bomo v procesiji nesli butarice v cerkev. V slučaju slabega vremena se bomo zbrali pod cerkvijo. Blagoslovu palmovih vej in butaric bo sledila sveta maša, pri kateri bodo sodelovali otroci slovenske šole z branjem prošenj in beril. Pridite in sodelujte tudi vi! Odbor staršev Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Žalostno in veselo sporočilo iz župnije Marije Vnebovzete! Zapustil nas je č.g. župnik Viktor N. Tomc. No, takoj prosim, te vesti ne razumite tako, da je g. Tomčevo dušo ON, čigar ime je sveto, poklical k sebi, njegovo telo pa nam mrtvo pustil, da ga položimo materi zemlji v naročje. Ne! Le škof mu je poslal pismo, s katerim ga je obvestil, da so se mu zaslužna leta pastirovanja iztekla in naj se pomakne v zasluženi pokoj. V cerkvi na klopi sedim. Ko drugi lepo in zbrano molijo, se jaz oziram naokoli, se v mislih spodtikam ob marsikaj, na malenkosti, ki jih drugi ne opazijo. Mašni strežniki oz. ministranti, kadar je kateri navzoč, me hudo motijo, ko vidim, da revčki nimajo nobenega znanja za opravljanje tako lepe angeljske službe. Res, slovensko ne znajo, res pa je tudi, da celo pri maši v angleščini ne odpirajo ust. A o g. V. Tomcu želim pisati. V njegovih sedemdesetih letih je naš Viktor Tomc še mladosten. Povprašujem se, drugi pa mene povprašujejo, zakaj gospod že odhaja v pokoj, kot tako primanjkuje duhovnikov — posebno primanjkuje dobrih duhovnikov, med katere s hvaležnostjo in ponosom prištevamo g. V. Tomca. Taka da je škofijska odredba, da duhovnik v sedemdesetih sme, še več, nekako mora v pokoj. Nekateri v svojih sedemdesetih so še krepki — g. Tomc je med njimi —, druge pa že prava starost počasi ali hitro oblizuje. Naš, sedaj že nekdanji, g. Viktor Tomc je pravi sin slovenskih staršev. Deset otrok je bilo v družini, zato ni Viktor rastel v razkošju in se ni obmetaval z belim kruhom. Iz skupne sklede — morala je biti velika! — je zajemal žgance s kislim zeljem, s slastjo jedel ješprenj, mlečno kašo in podobne jedi, ki jih je kuhala mama po zdravih kranjskih receptih. Danes je otročad pomehkužena, menim. V kolikor ni kriv Č.g. Viktor N. Tomc čas, so pripomogli starši, ki otroke povprašujejo: »Kaj boš jedel, ‘honey’?« Viktor Tomc pa se tudi spominja molitve pred in po jedi, in redne molitve rožnega venca. Prav redki so ti primeri danes v sicer vernih družinah. Ko je g. Tomc kot otrok in fant doraščal, takrat sta imela besedo v družini oče in mati. Danes je ravno nasprotno, otroci govore, stavijo predloge in želje, starši pa z omejenimi izjemami izpolnjujejo te želje njih otrok. Starši pri tem radi pravijo: »Jaz nisem imel, naj pa moji otroci več imajo!« G. Viktor Tomc je služil v vinogradu Gospodovem polnih 40 let. Bil je že poprej pri Mariji Vnebovzeti pet let kot kaplan, nekaj let je služboval v drugih župnijah, potem pa se kot župnik povrnil v našo faro Marije Vnebovzete, katero je duhovno kot finančno lepo vodil dobrih dvajset let. S prihodom je dobil v oskrbo lepo, novo, veliko cerkev z velikim dolgom. Brez trdega pritiska na farane in s pametnim varčevanjem, jo je kaj kmalu potegnil iz finančnega močvirja. Tako je sedaj faro zapustil brez dolgov, vrh tega pa je menda ostalo nekaj drobiža v »šparovčku«, za kvas in dobro srečo svojemu nasledniku, mlademu č.g. Johnu Kumšetu. Meni iz koruznega testa v starih kolesnicah se je g. Viktor dopadel tudi, ker sem ga vedno videl v kolarju, v cerkev pa je vsaj ob praznikih spoštljivo na sebi nosil talar z bire-tom na glavi. Obleka še ne pomeni dobrega duhovnika, pravijo. Nekoliko pa le pomeni, ko duhovnik duhovniški obleki kaže spoštovanje. Bralcem v vednost Po zaslugi prijateljev našega lista, sem včeraj prejel kopijo celotne številke v Ljubljani izšle in za tamkajšnje oblastnike te dni tako sporne Nove revije. Ker obsega ta številke kar 246 gosto tipkanih strani, mi bo vzelo nekaj časa, da j° preberem in se odločim, katere prispevke naj objavim v našem listu. Po prvem pregledu so prispevki zelo dolgi, na visoki ravni, in opremljeni z običajnimi znanstvenimi citati. Ur. CVETNA NEDELJA pri Mariji Vnebovzeti CLEVELAND, O. - Otroci Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu se pridno pripravljajo, da bodo na Cvetno nedeljo, to je to nedeljo, 12. aprila, pri pol enajsti sv. maši, brali pasijon. Drugi otroci bodo v narodnih nošah z butarami obloženi šli v procesiji v cerkev. Lepo vabimo starše in kdor hoče narediti butarico, da bo zelenje na razpolago pod staro cerkvijo že ta petek od 6. do 8. zvečer. Prav tako bo delanje butar to soboto, 11. aprilat dopoldne od 9. do 12. ure. Da bo lepa Cvetna nedelja ste naprošene tudi ostale narodne noše, da se pridružite v procesiji in sv. maši, kar iskreno vabi Odbor staršev In še eno dobro lastnost je imel naš g. Viktor. Bil je nepristranski. Ni imel in tudi ni iskal posebnih, izbranih ljubljenčkov. Do vseh je bil enako dobrotljiv in prijazen, ne glede na katero stran se je ta ali oni nagibal. No, naj bo tega pripovedovanja zadosti! Č.g. Viktorja N. Tomcu se za njegova dela zahvaljujemo in mu želim0 vsaj še par »ducatov« zdravih in zadovoljnih let. Prijetno nam je, ko pravi, da se bo rad v našo faro (cerkev) povračal. če bo le videl, da je zaželjen 1° potreben. Po domače, po kranjsko-jaz in farani Vam izrekam0 ZBOGOM, č. g. Tomc, >n BOG VAS ŽIVI! Ostanimo sl prijatelji! Skozi špranje v zakristij' sem že videl novega našega župnika č.g. J. Kumšeta. P°' tem, ko ga bomo (menda Veliki noči) slovesno spr°je! in k fari prilimali, bom nekaj stavkov za dobrodošlico nap1' sal tudi njemu — seveda, če111 bo gospod dovolil! To bo ves£' lo sporočilo, ki je danes izPa dlo. Lepih pirhov, sladkih pot'c in čez vse božjega žegna želi111 vsem bralcem Ameriške movine! J. P- Rojaki! fcriporočajt® Ameriško Domovino svojim slovenskim ( prijateljem in znancem* Ha-Hec-Hi-Ho-Humor! Skuhal ali pogrel MEGAN Neroda, ki mu ni enakega Naš stari znanec je sklenil, da bo naredil samomor, ker itak ne pustijo v miru živeti. Ker pa se dobro zaveda, da že nikdar v življenju ni kake reči uspešno speljal do konca, se je na ta usoden korak zelo skrbno pripravljal. Kupil je steklenico strupa, vrv, pištolo in pa nekaj petroleja ter vžigalice. Petrolej je polil po obleki, nato pa splezal na drevo in se vsedel na vejo nad jezerom. Tam je odložil fajfo, popil tisti strup, se obesil, zažgal obleko in se ustrelil. Vse skupaj ni vzelo več kot pet sekund. Zgodilo pa se je, da je krogla zgrešila glavo (čeravno ta ni majhna), zadela pa je vrv in obešenec je padel v jezero, kjer je voda pogasila gorečo obleko. Ker je popil ogromno vode, je tudi strup v njem postal neučinkovit. Najbolj ironič-n° pa je bilo to, da je moral dati vse moči od sebe, da si s Plavanjem reši golo življenje. Ko je leta 1 981 turški terorist Agca streljal na papeža Janeza Pavla II. in ga težko ranil, je veliko uglednih časopi-sov po svetu namigovalo na to, da je v ozadju atentata Sov-letska zveza. Zato so v Kremlju naročili KGB, naj začne lastno preiskavo o tej zadevi. Po več mesecih raziskovanja, je sovjetska tajna policija Rjavila v Pravdi svoj zaključek, da je namreč Agca nedol-^er>, ker je papež prvi začel streljati... Med dražbo v Mansfieldu, Ohio, je licitant prekinil red-n° poslovanje in naznanil navzočim, da je nekdo izgubil denarnico s tisoč dolarji in je pripravljen dati poštenemu i najditelju 250 dolarjev nagrade. »Tristo!« se je oglasil nekdo v zadnji vrsti. »Ko sem kupila to mačko, ste mi rekli, da je dobra za miši. Do zdaj še nobene ni ujela.« »No, in? Ali ni to dobro za miši?« Ko sem leta 1951 prišel v Ameriko, sem prvi deset-0|arski bankovec, ki sem ga zaslužil, dal v okvir, za katere-9a sem plačal en dolar. Danes je okvir vreden 10 dolarjev, esetak pa en dolar. Kako se je vse spremenilo od Kolumbovih časov! Kri-Sal ^0'urT,b je bil namenjen v Indijo in se je znašel v El vad°rjU- Danes pa, če si namenjen v Indijo, boš prišel v '1°, le tvoji kovčki se znajo znajti v El Salvadorju. Theodore Rooseveltu je bilo naročeno, naj organizira 9°čen pevski zbor v nebesih, zato je rekel sv. Petru: tie >>*:>otrebujem 10 tisoč sopranov, 10 tisoč altov in 10 l,s°ž tenorjev.« "Kaj pa basi?« se začudi sv. Peter. "Bas bom jaz pel,« reče T.R. ku l^e^emu možu se je zdelo sumljivo, da mu je žena Zat 8 'z je'enje9a usnja, da bi oblekel, ko gre na jago. 0 ie raje ostal doma tisto sezono in še danes živi. Ampak saj imam odprta usta! IN SPET POMLAD V DEŽELO JE PRIŠLA... NEW YORK, N.Y. - V zadnjem svojem kroniškem zapisu iz njujorške slovenske srenje, ki se zbira okoli slovenskega sv. Cirila na Osmi v ameriškem Babilonu - New Yorku, sem jo že napovedoval. Pa ne, da sem v koledar pogledal, predno sem to napoved napisal. Nikakor ne! V mojem koncu Ridgewooda, koder živim zdaj že kar štirideset let, moram povedati, da je to naselje v njujorškem predmestju, koder se hiša hiše tišči. Če je kaj vrtičkov, jih s ceste ne vidiš, ko hodiš po tem mestnem okolišu. Vendar v mojem bloku ob stanovanjskih petnadstropnih hišah imamo le nekaj malega grmičja. Pa kot sem nekdaj kot študent na Slovenskem živel v naravi in povezan z njo, tako tudi v tem mestu nisem nikdar čisto pretrgal naravnih vezi z njo. Vanjo silim, kjer se le da, in kolikor še morem. In vprav vsled tega, nikar se ne čudite, če sem v zadnjem svojem zapisu napovedoval spet prihajajočo pomlad, ko sem začutil v sebi neko vznemirjenje ob pogledih na to maloštevilno grmičevje v mojem mestnem bloku. Popje se je debelilo in sem pa tja že toliko nabreklo, da je tu pa tam malce počilo. In v teh razpoč-nih črtah še tanko mlado zelenilo je udarjalo v moje oči. V srcu in duši sem zavriskal: in spet bo še ena pomlad zame in še za marsikoga! Za pomlad bi lahko mirno rekli, da je soznačnica za življenje. Ob pomladi vse spet oživi, prav pogosto mrtve veje odpadajo, vrtovih jih kar pocedimo, da nam je življenje v očeh bolj polno. Pa ne samo v očeh, ampak v vsem svojem občutju. Človek se rad življenja oklepa, ker ve, da le tako smrt odganja. In v takšnem pomladnem vzdušju, ki je nad nami in v nas uradno že kar nekaj tednov in je moje grmičje v bloku že v skoraj polnem zelenilu, mi pomisel uhaja, čisto naravno, tudi k Sv. Cirilu na Osmo, koder ni v bloku nobenega grmička, ampak so drevesa, ki do druge pomladne nedelje še niso ozelenela. O, še pred dobrim desetletjem je bilo pri Sv. Cirilu tako, da je naše skupnostno življenje spet zabrstelo kar na Jožefovo nedeljo. Po ustaljeni tradiciji je namreč na to nedeljo imelo jednotino društvo sv. Jožefa svojo letno obhajilno nedeljo. In po njej so se zvrstila druga društva: Sv. Ana, Knights of Trinity ter Marija Pomagaj, ko se je najraje zbrala na Cvetno nedeljo. Sedaj imamo od tega samo eno obhajilno nedeljo: Sv. Jožef in Marija Pomagaj, pa obojni ne morejo več posesti ne cerkvice naše male, in ne dvorane po obhajilu, kamor gredo po njem na skupni zajtrk, ki je že malo kosilo, kajti zbero se k deseti maši. Vse to življenje, ki je bilo in katerega ni več v tolikšni meri, nam dopoveduje, da z njego- vim umiranjem, če življenja ne znamo ali pa včasih tudi ne moremo, umira tudi poprej že tako močno utelešena tradicija. Mnogi, včasih kar premnogi, celo tisti, ki nam o tradicijah in narodnih izročilih pridi-gujejo, se vse premalo zamislijo v to kruto življenjsko dejstvo. Da je temu tako, sta bili meni v dokaz prvi dve pomladni nedelji pri slovenskem sv. Cirilu. In prav na drugo pomladno nedeljo, ko smo imeli tri goste pri deseti maši, v New Yorku so bili Trčkovi na obisku. Pa prav na to nedeljo nas je bilo izredno, da, izredno malo, dejansko število zamolčim v sramoto gostobesednežev. Razlagal nam je evangelij te nedelje, ozdravljenje sleporojenega, in kar ljubljanska Družina razlaga kot »luč vere za temo srca«, oče Robert, ki je to evangeljsko vero lepobesedno navezal na vero naše narodne-cerkvene skupnosti na Njujorškem. Nam zbranim, tako maloštevilnim, je dejal: Naša narodna skupnost in z njo slovenska cerkev v New Yorku bo obstala le, če bomo znali v tej trdni veri tudi živeti. Ob teh župnikovih besedah sem ob pogledu po cerkvi zares globoko vzdihnil. Sicer na prvo pomladansko nedeljo je bilo z obiskom sv. Cirila za spoznanje malo boljše, ko je Harold Rolih pripeljal svojega šolskega znanca, prijatelja, primorskega rojaka, dr.~Lino de Marca, ki je svetovno znan zdravniški strokovnjak za bolezen padavico. Večkrat je že bil v Ameriki, toda tokrat je tu na predavateljski turneji. Predaval je na univerzah Columbia in Harvard, tudi na nekaterih univerzah v Kanadi. Vključen je v mednarodno raziskovalno skupino, ki se trudi, kako priti do cepiva zoper to bolezen. Če smo življenje ob prvih pomladnih nedeljah nekam malomarno opravili, smo pa zimskemu dali mogočni zbogom, ko je bila na zadnji zimski nedelji cerkvica in potem dvorana spodaj čedno zasedena ob dokaj dobrem programu. Pogrešali smo sosedni Zvon, upam pa, da bodo prišli na naš farni dan, slovenski festival, in nam kaj zapeli poleg fantov iz clevelandske slovenske dolge vasi. Zvonovci gredo na pevsko turnejo v maju po Koroškem, Primorskem in Slovenskem. Pa itak vse skupaj je naša slovenska zemlja od nekdaj, ki nas veže v narodno skupnost, ko govorimo materino besedo in pojemo njeno pesem, ki sta živ sok našega življenja in naše neumrljivosti. Kljub temu nam naši ljudje umirajo. Tako smo na prvi pomladni ponedeljek pospremili blago 82-letno Marijo Dokler na njeni zadnji poti. Dolga leta je živela tudi v Ridgewoo-du, zadnja štiri leta in pol pa v domu za onemogle v Maspe-thu. Vendar na mrtvaškem odru je ležala v East Meadow-ju na Long Islandu, kjer njena sestra Tereza, sedaj ne-pokretna, živi pri družini Tomažič. Štirje od slovenskega sv. Cirila smo šli tja na pogrebno mašo in ji sledili na pokopališče v Ridgewood, da je legla v grob k Žitnikovi. In ko smo prišli na pokopališče, nas je tam čakal ob grobu župnik sv. Brigite v Ridgewoodu, g. Kelly. Jaz sem ga radostno pozdravil in ga vprašal: »Father, are you Slovenian?« Odgovoril me je takoj: »Yes, Tony.« Opravil je zanjo zadnje molitve, v angleščini seveda. Nas, sedem Slovencev, je zmolilo slovenski očenaš za mir njene duše. Več let je stanovala v ne-(dalje na str. 4) Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! PH-PALACE HOTEL, Corso Italia 63 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA £*N£«Si'^',&‘S£‘S£,^*,^“jSi"«&4‘£4*£4*Si4‘Ši44S4‘S4*a!;4*£4,a;4*:a;4*i!4*iS Nadaljevanje XIX. Snežni metež na Skalnici V Solkanu je vikar Luka spel začel s šolo. Prihajali so otroci iz cele fare in celo iz Če-povana je prihajal dvanajstletni Štefan, sin pripornika Toneta, ki se je rodil, ko je bil oče v ječi na Grašišču in ga je prvič videl, ko mu je bilo 11 let. Ko je bil pouk popoldne, je zvečer prespal pri Tkalčevih in Jan je bil vesel novega prijatelja. Kar prijetni so bili zimski večeri, ki sojih skupaj prežive- li. Urški sta prinesla veselja in razvedrila. Božič se je obetal lep. Mraz še ni pritisnil in Urška si je zaželela k polnočnici v Solkan. »Lahko poprosimo očeta za voz,« je predlagal Jan. »Lepše bi bilo peš. Tako si želim še enkrat v sveti noči v farno cerkev.« Odpravili so se k polnočnici. Doma je ostala le babica Barba in čula nad ognjem, ki ta večer ni smel umreti. Sredi noči lahko pride Marija z Detetom in bo iskala toplote. Mi je ne bomo videli, hvaležna pa nam bo, če bo lahko ob ognju pogrela Dete. Tako je govorila babica in podrezala v ogenj, da je živo zaplapolal. Urška je hodila sredi med svojimi vesela in razigrana kot malokdaj. Ogrnjena je bila v veliko belo volneno ruto, katero je mati spletla iz domače volne. Tudi nogavice ji je spletla in oče ji je izdelal zaprte copate, s katerimi je lahkotno hodila prek kamnja in kotanj. Farna cerkev sv. Štefana je bila polna vernikov. Vsi so z radostnim srcem prisluhnili veselemu oznanilu: »Danes se je v Davidovem mestu rodil Kristus Gospod.« Vsa cerkev je zapela: »Raduj se, Marija, ki si rodila Kristusa Boga.« V Urškini drži je bilo nekaj tako ljubkega in svetega, tako prisrčno nedolžnega, da so se mnogi pogledi ustavljali na njej. Ona pa se ni premaknila, ni dvignila oči, bila je sama v svojem svetu molitve in zbranosti. Skupaj z Marijo je molila božje Dete v svojem srcu. Tudi na poti domov je bila zamišljena. Proti vrhu Prevala je Urška omagala. Dvignila se je burja in zaustavljala vsak korak. Tereza je zaskrbljena pomagala Urški na noge. Nič ji ni očitala. Saj to ni bil več njen otrok, bila je Marijina last, Marijina poslanka. Ker je vedno teže hodila, jo je oče Jakob vzel v naročje. »Saj si lahko kot peresce,« se je pošalil. Ko so se približali Grgarju in prišli v zavetje, je Urška spet sama hodila in se skušala nasmehniti, ko ji je Jan rekel, da je kot kraljična svete noči, zato se je pustila nositi na koščenem prestolu. Prvi so se poslovili Tkalčevi in voščili srečen božič. Pri Piskovih je na ognjišču še tlel ogenj. Babica je dremala na nizkem stolu. Urška je stopila k njej in jo objela. »Babica, srečen božič!« Barba se je stresla in odprla oči. »Zaspala sem. Veš, kdo je bil pri nas? Le poglej, kaj so ti prinesli z gradu.« Babica je pokazala na klop ob ognjišču. Urška je pobliže pogledala: »Škornji, babica, mati, oče, to so usjeni škornji kot jih nosijo grajske gospe!« »Grajska hišnica jih je prinesla, pa še jabolka, moko in druge dobrote.« Urška je sedla na klopco in si začela obuvali škornje. Počasi je šlo. Doslej je nosila le cokle ali pa obuvalo iz slame in ličja. Škornji pa so ji segali skoro do kolen in so se z usnjeno vrvico zavezovali spredaj. Mati in oče sta ji pomagala, da je končno stala v škornjih in zakorakala z njimi po kuhinji. »Kako so topli in kako je noga gotova v njih,« je bila Urška na moč vesela božičnega darila. »Saj si taka kot vojščaki, ko so šli nad Turka,« se je smejal oče in bil ponosen na svojo hčerko. »Sedaj se ne bom več prehladila, ko pojdem do ljudi. Voda mi ne bo prišla več do živega.« »Jutri boš šla v grad, da se zahvališ in voščiš,« je odločila mati. »Pa že predpoldne, ker odpotujejo. Zimo bodo preživeli v Gorici. Čez tri mesece se vrnejo.« Urška je vse do jutra trdno spala. Naglo se je oblekla, spila gorko mleko, ki ga ji je mati pripravila in si obula škornje. Čez ramena si je vrgla volneno ruto in šla k Tkalčevim. »Urška, od kod pa prihajaš? Kje si pa konja pustila?« je v velikem začudenju zastrmel Jan v njene škornje. »Grajski so mi jih sinoči poslali.« Sedaj so se vsi zbrali okoli nje in občudovali škornje. Od Tkalčevih je šla Urška v grad. Henrik je zavriskal od veselja, ko jo je zagledal in ji hitel kazati igrače, ki mu jih je prinesel Jezušček. Po vseh sobah je vladal nemir. Pripravljali so se na odhod v Gorico. Henrik je celo hotel, da gre tudi Urška z njimi. Nekam žalostna se je poslovila od grajskih. Takoj po božiču seje vreme sprevrglo v mraz. Nebo je bilo oblačno in neke noči je Urška prisluhnila v čudno tišino. Zdelo se ji je, da se sredi noči dela beli dan, vse je bilo ne- In spet pomlad v deželo je prišla (Nadaljevanje s str. 3) posredni bližini sv. Brigite in župnik Kelly njene pobožnosti ni pozabil in je prihitel k grobu, ko je zvedel za njeno smrt. Hvala Vam, g. Kelly! Obljubil je še, da pride na naš farni dan, slovenski festival, ki bo v soboto zvečer, 25. aprila. Tone Osovnik MALI OGLASI GOSPODINJO IŠČEMO Slovenko, srednje slarosli, ki bi živela na domu vdove in ji gospodinjila, iščemo. Za podrobnosti, kličite 481-1052. (24-27) Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska, dela. Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444 (x) * V NAPRODAJ V SLOVENIJI V okolici Ribnica na Dolenjskem, kmetija, četrt grunta (hiša, njive, travniki, gozd), skupno 24 akrov. Za podrobnosti, pišite na: R. Lovšin, 3041 Penticton St., Vancouver, B.C. V5M 3C5, Canada (27-28) HELP NEEDED Experienced woman for 5 days a week from 3 p.m. to 9 p.m. for elderly couple. Lgt. housekeeping & cooking _ Call 731-1140. 1 (27-30) kam slovesno in svetlo. Vstala je in stopila k oknu. »Sneg!« je zavpila in se ga razveselila kot otrok. Babica je trdno spala in je ni slišala. Oče in mati v sosednji sobi sta jo slišala in se nasmehnila. »Otrok je, velik otrok,« je tiho rekel oče, mati pa je stopila v sobo. »Lezi, Urška, zgodaj je še. Jutri se ga boš lahko nagleda- Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413SCCIai rAve.__ la.« (Dalje prihodnji torek) Tehtna stališča slovenske Cerkve (Nadaljevanje s str. 2) Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.« V Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je sprejela tudi Zvezna skupščina SFRJ, je podobno jasno določeno: »1. Nihče ne sme biti vznemirjan zaradi svojih mnenj. 2. Vsakdo ima pravico do prostega izražanja; s to pravico je ne glede na meje mišljeno prosto iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej v ustni, pismeni, tiskani in umetniški obliki ali na katerikoli drug prosto izbran način« (Uradni list SFRJ XXVII /1971/, 7, 79; čl. 19). Tega bi se bilo treba v tem trenutku bolj zavedati. Z avtorji prispevkov naj se razpravlja in njihove trditve — če je res treba — tudi zavrača. Ni pa prav, če o prispevkih razsojajo ljudje, ki jih očitno niso brali, temveč se opirajo na enostranska, popačena ali celo neresnična poročila. Nastaja nevarnost, da bo na mesto treznega razpravljanja stopila nenadzorovana in krivična gonja, namesto dialoga pa represija. Zato Svet Pravičnost in Mir odločno podpira tiste naše družbene in politične dejavnike, ki si prizadevajo, da bi razpravo, v kateri gre za pomembna vprašanja, ohranili na ustrezni ravni, sporna vprašanja pa obravnavali demokratično, z dokazi in nasprotnimi dokazi, v enakopravnem dialogu, brez podtikanj, groženj, zastraševanj, zmerjanj in posploševanj. Kultura poštenega dialoga je nujen pogoj za tisto nadaljnjo demokratizacijo, ki si jo vsi želimo. Ne samo, da brez nje ni sodobnega, odprtega in svobodnega družbenega življenja, temveč tudi izhoda iz gospodarskih težav ni. Kaj vse buri duhove izven Slovenije Naj dodamo k tem tehtnim stališčem slovenske Cerkve še to, kar najdemo v zadnji številki tednika »Družine«. Gre za praznovanje Božiča v Sloveniji, evropsko srečanje mladine v Ljubljani letos 1. maja in za štafeto ob Dnevu mladosti. Ubogi slovenski Božič! Mar so tiste prijazne besede nadškofa Šuštarja in predsednika SZDL Smoleta res postale pravcato bruno v očeh drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti? Mimogrede: pravni položaj verskih skupnosti spada v pristojnost posameznih republik (Ustava SRS, člen 321, točka 1 8), in ni razloga, da bi morala biti ravno Slovenija izjema. Slobodna Dalmacija (1. marca) je objavila kratko vest, da bo Ljubljana v dneh okrog 1. maja gostila evropsko srečanje verne mladine. Med vrsticami je mogoče prebrati bojazen, kako utegne odmevati ljubljansko srečanje mladih kristjanov v vrstah mladine. Glede drugih podatkov, ki jih prinaša članek, pa smo se pozanimali pri medškofijskem asistentu za pastoralo študentov dr. Janezu Grilu. 30.000 mladih, kakor jih napoveduje Slobodna Dalmacija, je seveda odločno preveč, je povedal. Okvirno so se dogovorili za zgornjo mejo, ki bo šestkrat nižja: 5.000. Tudi to ne drži, da je to prvo tovrstno srečanje v socialistični državi. Pred dvema letoma je bilo podobno srečanje mladih v Varšavi, lani v Vzh. Berlinu. Res pa je (česar član-kar ne povzema), da je voditelj ekumenske skupnosti v Tai-zčju brat Roger označil Ljubljano za »edino mesto, kjer se lahko srečajo mladi z Vzhoda in Zahoda«. Štafeta še vedno buri duhove. Prav v zadnjih razpravah je bilo izrečenih nekaj trditev in zahtev, ki bi jih mogli mirno označiti za protiustavne. Če že gremo mimo skoraj histeričnega strahu, kaj bo rekla javnost, ko bodo v Prešernovi Zdravljici, ki so jo slovenski mladinci uvrstili v scenarij odhoda štafete, omenili tudi Boga (»Bog živi vse Slovenke...«), je vprašanje jezika nadvse resno. Zahteva, naj bi zaradi jugoslovanske razsežnosti štafete uporabljali »jugo' slovanski« jezik, nima z našo ustavno ureditvijo nič opraviti. Pa še ni bilo slišati, da bi funkcionarja, ki se je znebil takšne zahteve, kdo klical na odgovornost. Človeku se nehote ponuja vtis, da se je Slovenija znašla v vlogi košarkarske peterke, kjer imajo vsi igrali po štiri osebne napake. Takšno moštvo ne more dobro igrati, sa) vsak igralec ve, da bo odšel na klop, pa če bo peto napako naredil ali ne. Dovolj bo že, da bo sodnik napako piskal. Če se sedaj jugoslovanska javnost po evangeljsko sprašuje, ali more iz Slovenije priti kaj dobrega in je to vptO' šanje odgovor na skoro sleherno pobudo iz najbolj zahodne republike, potem obstaja resna nevarnost, da v strahu pf®^ piskanjem napak teh pobud ne bo več. D.K. (Kat. Rlas 26. marca 19*7) Kanadska Domovina cerkev na slovenskem zapis z okrogle mize (S tem člankom, ki je ga je pripravil Alojz Rebula z Opčine-Trst, zaključujemo serijo prispevkov, ki je izšla v slovenski pastoralni reviji Cerkev v sedanjem svetu, in ki nam jih je poslal naš dopisnik Otmar Mauser s prošnjo za objavo v K. D. — Ur.) Moderator: Za izhodišče ega pogovora sta mi bili dve r^nji, ki sta mi prišli v roke a nji čas, izpod peresa dveh otipodno stoječih si današ-|J1 s*0venskih kristjanov: od-l?mki Predavanja dr. Milana .Omarja na lanskem 10. štu- ka|S v™ te^aJu Slovenskega | 0 iškega akademskega sta-smstva v Buenos Airesu l!tdvard Kocbek - Emanuel °unier«, radiografija uso-tere Zrnede 'n zablode) ter in-dnVU Hribar z ure- lk°m revije »2000« Petrom rev^.eem-peršinom v Novi »s'iooo5teV' S0'51, stra'' bi nas pogovor čim po-02 n^Je razčlenil momente, ki ^er^CujeJ° sedanji trenutek Po na ^'ovenskem, sem ^ besedi predstavnike slo *5redvojn'h idejnih smeri v paškem katolicizmu: biv-(BS) ^*lrbchovega stražarja miari ^’* * * * v^e8a Tomčevega kQ, Ca (BM) in bivšega Koc-OVega zarjana (BZ), ki še J1*®, kljub vsem idejnim ko-j^'uram, vztrajajo pri svojem °rnem gledanju na Cerkev. °Prei Odlagam, da pogovor 1110 na tri izhodišča: 1. da kev Cr*>CerkevaČnCnistermino|ogijo: >>SloVensirnav-,Slovenskem<< ali »s. “ka ‘Cerkev'!!’ 0dločno z» CerseZahna Sl°venskem«, si-risuie njena katoliška Zse*nost. ?adi0 doij Nismo namreč ^'iČanT^ni’ ampak tlldi Ce obstaja NenoT "0st' Katoriška Zdi v4"aSe Grieve se mi kristi * aS'j’va, čeprav izraz NtoiilVenivnašisrediše Srkatoli6an'k° ele8antno, izraz jn^Uje. * Pa sam sebe malce ^>0zua,2ma naSi Cerkv' I'jVma’. V. zadniem revolu- SoJU ne- Niu oHČnem pctdeset- Po^zeli do n-Strani Ijudi’ ki Ciarien0 kHtLb°lj ali manj Kriticno držo. Mi- sel na razkol ni niti oplazila Kocbeka, kakor ni oplazila Grmiča. Sem za to, da v polni sproščenosti uporabljamo izraz »slovenska Cerkev«. V tisti ljubeči avtonomiji duha, ki bi si jo slovenski katoličan moral privoščiti tudi, ko ne bi bilo 2. vatikanskega koncila... Moderator: Kocbekova vizija Cerkve: smo na ravni zgodovine ali na ravni utopije? BS: Izhodiščno bi rekel, da se je slovensko krščanstvo, hvala Bogu, verjetno za vselej znebilo Kocbekove utopistične ideje o vzpostavitvi »predkon-stantinovskega krščanstva«. Ta vizija ni na ravni zgodovine, ampak na ravni poezije. Danes nam je menda vsem jasno, da bo Cerkev, seveda kolikor jo kot institucijo sprejemamo, ostala do konca časov človeška ustanova, posajena z žitom in ljulko tudi na kleriški njivi. Pledirati danes za neko več ali manj milenaristično »čistost« Cerkve je posebno v slovenskem prostoru miselno komaj vzdržno, anahronistično. In če je takšna drža še razumljiva pri poetu Kocbeku, je manj razumljiva pri nepoetu Grmiču. BM: Jaz bi rekel, da nas je kristjane socializem dejansko prestavil pred leto 313. Pahnil nas je v poln predkonstanti-novski čas. Naša civilna neobstojnost — ne kol državljanov, ampak kot kristjanov — je dokaz o tem. V nekem smislu seje torej Kocbekova vizija uresničila. Sicer pa, ali ni pravzaprav svojevrstna milost, da nam kristjanom danes ni treba šofirati voza zgodovine — da nam ni treba upravljati inflacije, brezposelnosti, šolskega razsula, etične posuro-velosti? BZ: Ne delajmo krivice Kocbeku! Ko bi bil videl svojo vizijo uresničeno, njegovo življenje po 1945 ne bi bilo eno samo čeprav tu pa tam prekinjeno mučeništvo. Delati danes, ob njegovem še svežem grobu, simpozije o Kocbeku v okviru CK ZKS, je čisti cinizem. Kocbek je gorel od moralne vizije... BS: A kaj naj človek reče o tej viziji, če se druži z enkratno politično naivnostjo? Preprostost, to je krščanska krepost, naivnost pa nikakor. Ali nam ni rečeno tudi, naj bomo previdni kakor kače? Prevedeno v politični jezik, se to pravi: bodimo realistk Biti realist, to je konec koncev eden od načinov, po katerem si zvest resnici. In teoretična in zgodovinska resnica je, da med lenini- France Šifrer se je pridružil vrsti upokojencev LETHBRIDGE, Alta. - Naš jubilant je bil rojen 1. aprila, na dan torej, ko mora biti človek previden in ne verjeti vsako novico, če hoče, da ni razočaran. France se takrat ni zavedal in prizadeval uveriti ljudi, da je zagledal luč sveta. V svoji dovtipnosti se pošali, da je njegovo rojstvo naznanil »navček« v zvoniku njihove domače cerkve. V Kranju na Gorenjskem je živela dobro situirana in spoštovana Šifrerjeva družina. V mirnem predvojnem času je bil njih dom, dom blagostanja, sreče, veselja in petja. Francetov oče se je ponašal z lepim, donečim tenorjem. Ob nedeljskih popoldnevih se je s pesmijo pridružila vsa družina. Nekoč je celo skupina v prepričanju, da se nahaja pred gostilno, vstopila v njihov dom, se posedla k mizami in pridružila k živahnemu razpoloženju. Prijazna Šifrerjeva mama jim je postregla s kozarčki vina. Čez nekaj časa je nepovabljenim gostom gotovo začelo kruliti po želodcih, izrazili so željo, da naročijo kaj za pod zob. Tudi s tem jim je po njihovih željah Šifrerjeva mama ustregla. Gostje so se še nekaj časa mudili meneč, da prejmejo račun za vso postrežbo, ker računa niso prejeli, so zanj vprašali. Šifrerjevi so družbi pojasnili, da pri njih ni gostilne in ne računajo za postrežbo. Kljub pomirljivih zagotovilih, da so bili dobrodošli, se je skupina poslovila z neko sramežljivostjo in opravičili. Šolsko izobrazbo si je France Šifrer pridobil v Ljubljani na Marijanišču. Ker pa je bil njegov oče uspešen in ugleden trgovec, zato je tudi svojega sina usmerjal po njegovih sto-pinjh. Poslal ga je v državno trgovsko šolo. Vse načrte je preprečila in doprinesla ogromno gorja vojna. V imenu »svobode« in z zrnom in krščanstvom enako- pravnega sožitja ne more biti. Jaz vidim svojevrsten greh proti resnici na primer, če kje v katoliškem tisku naletim na določen omleden ton, češ saj v odnosih med Partijo in Cerkvijo kar gre, saj iščemo skupen jezik, saj se eni in drugi trudimo za boljši človeški jutri, saj j-e v bistvu vse normalno. K taki lažni koncilski drži pravim: ne, gospodje, med Partijo in Cerkvijo ni prav nič normalno. Da ne govorim o neki drugi drži, v katero se postavljajo nekateri intelektualci, ki samoumevno, v groteskni simetriji, vzporejajo Partijo in Cerkev (ko da bi tudi Cerkev imela stranko, policijo, vojsko, gospodarstvo, prosveto...). Takšno slabovidno vzporejanje kaže, da tisti, ki z (dalje na str. 6) geslom, da žrtve morajo biti, so padali najzavednejši rojaki. Med njimi je bil tudi Šifrerjev oče. Franceta so mobilizirali Nemci in je bil na ruskem bojišču ranjen. Ko je ob koncu vojne po fašistični in nacistični diktaturi našo trpečo domovino zasedlo tretje, tokrat stalinistično nasilje, se je tudi France pridružil tisočem beguncem z namenom, da so si rešili življenje in izognili strašnemu mučenju. Med begunci sta bili tudi Francetova mama in sestra. Vrnjeni sta bili z drugimi tisoči proti lastni volji v domovino. Iz smrtnega sprevoda skozi Škofjo Loko, jih je njihov sorodnik potegnil in jima tako rešil življenje. Doživljaji bega iz domovine bi se dali opisati v zanimivih romanih. Med te bi še posebno spadal Francetov roman. Na poti v begunstvo se je spoznal s svojo zvesto družico Zvonko. Poročila sta se v taborišču Špittal v Avstriji. Po triletnem taboriščnem življenju se je odprla pot preko morja v daljne dežele. Kakor mnogo drugih družin, sta se tudi France in Zvonka odločila za na plantaže sladkorne pese v zahodni Kanadi. Skupno s Francetovo sestro Tončko in svakom Pavletom Kvedrom, so opravili naporno člveletno obvezno delo. Po tem obveznem delu sta se s Pavletom oprijela novega poklica tesarstva (carpentry). Težak je bil začetek v novi domovini. Potrpežljivost, dobra volja in pridne roke so pripomogle, da sta si po nekaj letih France in Pavle, eden poleg drugega, zgradila prijetna domova za svoji naraščajoči družini. V času, ko so bile premagane prve težkoče in se je začelo razvijati blagostanje, se je leta 1966 smrtno ponesrečila Francetova sestra Tončka. Štiri mladoletnih Kvedrovih otročičev je ostalo brez nenadomestljive dobre mamice. Močna povezanost in medsebojna pomoč med družinama se je ob tej tragediji še mnogo bolj ojačila in poglobila. Otroci obeh družin so, četudi vsaki v svojem domu, doraščali kot ena družina. V veliko pomoč jim je bil France, Zvonka pa jim je med drugim z navodili in nasveti delno nadomeščala njihovo pokojno mamo. Otroci so dorastli, nekateri so si pridobili visoko izobrazbo in si ustanovili družinice. Njih življenje je mnogo bolj udobno in brezskrbno, kot je bilo njih stdršev, ki sedaj živijo sami kot upokojenci v domovih, kjer je bilo pred leti polno življenja. Mnogokrat se sliši izraz: »Majhen po postavi, a velik po srcu«. Če le za koga to velja, prav gotovo velja za Franceta. Svojo skrb, radodarnost, naklonjenost in pomoč ni izkazoval samo njegovi prizade- ti sorodni družini, pač pa so bili in so še vedno deležni njegove dobrote sosedje in prijatelji. Zgodilo se je, da je Francetov prijatelj za svojo družino z dvema otrokoma zaman iskal stanovanja. Lastniki stanovanj niso sprejemali družin z otroci. Edini izhod je bil kupiti svoj dom, toda denarja ni bilo niti za odplačilo hiše. Družina si je primanjkljaj skušala izposoditi pri svojih sorodnikih in prijateljih, a tudi to ji ni uspelo. O priliki obiska pri Francetu je pogovor privedel do omenjenega problema. Na Francetu se je izražalo zadoščenje in radost, da je lahko pomagal svojemu bližnjemu s posojilom, to kljub temu, da je tedaj on sam s svojo družino živel v zelo skromnem stanovanju. V drugem primeru se je prijatelj Franceta hotel pomeniti radi plačila, ko mu je izdeloval klet. France mu je odgovoril, da, če bo omenjal denar in plačilo, bo z delom takoj prenehal! Posebno veselje,' kateremu bo imel France priliko kot upokojenec posvetiti še mnogo več časa, je njegov vrt, ki je pravo čudo. Tukaj podnebje radi dolgih zim ni ugodno za sadno drevje, a kljub temu je kmalu po tem, ko si je izgradil dom, posadil sadno drevje. V pomladi je vrt ves v cvetju, v jeseni pa tako bogato obrodi, da se prožijo in povešajo veje, včasih pa jih mora še podpreti. Pridelek sadja je tako obilen, da z njimi zalaga sorodnike in prijatelje. Njegov vrt je poln jablanih sadik, ki jih cepi, presaja in daja svojim bližnjim. Zgodaj pomladi, ko še zmrzuje, v toplih greda poseje semena rož in vrtnih sadik, in tudi teh je marsikdo deležen. Kdor slavljenca ne pozna, mu nihče ne bi prisodil 65. leto. Še vedno izgleda mladosten. Bil je že v srednjih letih, ko je moral uveriti svojo starost, kjer je bil dostop dovoljen le polnoletnikom. Še potem, ko so se mu že redčile lasje in je nosil pokrivalo, je svoja leta dokazoval z razkritjem glave. Mnogo rojakov, ki so se pečali z istim poklicem kakor France, so z različnimi načini podjetnosti postali zelo premožni. France pa s skromnostjo in dobrimi deli nabira bogastva, katerega rja ne uniči. Slavljenec je zvest naročnik lista Ameriška Domovina, saj če ne bi bil, bi gotovo ne bilo po volji njegovemu svaku, g. Lipovcu, kot nekdanjemu dolgoletnemu uredniku lista. Francetu iskreno čestitamo k njegovi petinšestdeseti obletnici, mu želimo vse dobro in lepo v upanju, da ga ljubi Bog ohrani zdravega in veselega njegovi ženi Zvonki in družini! Tone D. KOLEDAR PRIREDITEV S« »!•!« #!5!« *!3!« fI5!« »!5!i »!5!« »!5!« »!5!« »!5!i r!5!« »!3!« »!5!« »!5!« #!5!« »!5!« *!5!« »!3!« »!5!« #!3!«*!3!« APRIL 11. — Pevski zbor Jadran priredi spomladanski koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Ray Po-lantz orkester. 12. — Materinski klub pri Sv. Vidu priredi kosilo v šolski dvorani. Serviranje od 11.30 do 2. pop. 25. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 25. — Fantje na vasi in Alpski sekslet iz Clevelanda gostujejo na Slovenskim festivalom v New Yorku, ki ga prireja župnija sv. Cirila. 26. — St. Clairski upokojenci praznujejo svojo 25. obletnico in prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3.30 pop., zabava do 5. pop. 26. — Društvo Kraljica Miru št. 24 ADZ praznuje 65-letnico s sv. mašo ob 11. v cerkvi sv. Lovrenca, nato bo v Slov. domu na E. 80 St. kosilo ob 1.30 pop., ob 3h pa ples. MAJ 2. — Pevsko društvo Planina ima koncert v Slov. domu na Maple Hts. Pričetek ob 7. zv. 10. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. pop. 15. — Letna seja Slovenskega doma za ostarele. V SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 zvečer. 17. — S.K.I). Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan v Triglavskem parku. 23. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 24. — Društvo S.P.B. priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, poda Spominsko proslavo v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava. 31. — Otvoritev Slovenske pristave. JUNIJ 14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. JULIJ 4. in 5. — Pristavski dan na Slovenski pristavi. 12. — Misijonski piknik v Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava. 19. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri sv. maša, nato prijetno popoldne. 26. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slov. pristavi. AVGUST 9. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. 30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slov. pristavi. Ob 11.30 sv. maša, nato kosilo, pop. ples, igra Tony Klepec orkester. SEPTEMBER 12. — Fantje na vasi priredijo koncert ob zborovi 10-let-nici, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet. 13. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio. 27. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju. 27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom. OKTOBER 17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 17. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clairju. NOVEMBER 7. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Mladinski pevski zbor Kr. št. 3 SNPJ ima jesensko prireditev z večerjo in koncertom, v SDD na Recher Ave. 14. — Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra orkester Tony Klepec. 14. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Joey Tomsick orkester. Kanadska Domovina Cerkev v sedanjem svetu zapis z okrogle mize (Nadaljevanje s str. 5) njim operira, enostavno ne ve, kaj Cerkev v svojem bistvu je in kaj hoče biti, četudi se razglaša za kristjana. BM: Res je: ali je Cerkev eshatološko dejstvo — zakrament zgodovine! — ali pa je sociološka bagatela. Prej kot vatikanska organiziranost, prej kot teologija ali jus je Cerkev mistično telo Kristusovo, je šotor evharistije, je proizvajalka odrešenjske milosti, je oznanjevalka vstajenja. Govoriti o Cerkvi izključno znotraj sociološko-moralnih, kaj šele kulturno-političnih koordinat, se pravi v celem streljati mimo cilja. Govoreč o Cerkvi, moramo torej izhajati iz njene eshato-loškosti, če hočemo izhajati iz njene resnice: kakor govoreč o Pariji moramo izhajati iz njene zgodovinskosti, če hočemo izhajati iz njene resnice. A pri tem se moramo zavedati, da nam je poleg resnice zapovedana ljubezen. Ali se zavedamo, da je to težka krepost? Težka ni samo ljubezen do praviloma nevidnega Boga in do praviloma nespodbudnega sočloveka. Težka je tudi ljubezen do praviloma zameglene Cerkve. BZ: Če je zatonila med nami Kocbekova utopistična vizija o nekem milenarističnem prero-jenju krščanstva, je prav tako zatonila med nami tisti inte-gristična vizija, ki si je domišljala, da bo s pokristjanjenjem intelektualne in družbene elite samodejno pokristjanila družbo. V bistvu je bila to tri-umfalistična vizija, ki si je predstavljala možnost zmage krščanstva na tem svetu. Danes jo je še izslediti v določeni arogantni superiornosti na primer do Kocbeka, češ: Revež je idejno blodil, mi pa... Takšna vzvišenost je dejansko omejenost, saj reducira Kocbekov pojav na prvino, ki je je bilo v njem najmanj, se pravi na politiko, ne vidi pa v njem obiskanje duha, ki je razkošno obogatil vsaj slovensko kulturo, če že ne slovensko krščanstvo. Kocbek je morda nekatere odtegnil od Kristusa: a koliko jih je gotovo usmeril h Kristusu? Širina duha — te je še premalo med slovenskimi kristjani. Moderator: Tudi zadnji čas je bilo slišati predlog, naj bi I DECEMBER slovenska Cerkev »brezpogojno in svojevoljno« priznala svojo domnevno medvojno krivdo, kar naj bi ji vrnilo njeno dejansko moralno moč in ji odprlo zgodovinsko perspektivo. BS: V tem predlogu, naj bo še tako dobronameren, se po mojem odraža tista pomanjkljiva političnost, če že ne de-politiziranost, se pravi »zunaj-realnost«, v kateri danes živi povprečni slovenski človek, z njim pa tudi povprečni slovenski kristjan. BM: Vprašam se: bi bilo vredno Kristusove Cerkve, če bi hotela priti do »moralne moči« in »zgodovinske perspektive« z izjavo, ki bi jo slovenski prostor ocenil kot opor-tunistično-prorežimsko, v slogu poniževalnih »patriotskih« izjav ruske pravoslavne Cerkve? BZ: Jaz pa bi bil za to, da ljubljanski nadškof obžaluje kakšno Rožmanovo medvojno potezo, če bi Partija obžalovala svoje povojno planiranje uničenja slovenskega krščanstva. Moderator: Dolžnost Cerkve do slovenskega naroda danes! BS: Cerkev je bila odrinjena na rob civilne legalnosti, odvzeta ji je bila vsa nekleriška prosveta, zato formalno nima do slovenskega naroda nobene civilne dolžnosti. Te si je v celoti prevzela Partija, od ekonomike do kulture. Kako tem dolžnostim streže, je drugo vprašanje. Eno je gotovo: kolikor se danes Slovenija balkanizira in barbarizira, za to nima Cerkev najmanjše krivde, prav kakor je nima za inflacijo in izseljevanje. Vsega tega končno ne bodo krivi »farji«. BM: Res, formalno civilnih dolžnosti do naroda slovenska Cerkev nima, a ima do njega neko večjo, namreč eshatološko dolžnost: pripeljati po možnosti ves ta narod na brez Nove zemlje. Ta dolžnost pa vključuje vso možno skrb za človeka, ne samo versko, ampak tudi moralno in prosvetno, pa naj bo Partiji všeč ali ne. Ne gre za oblast; kdo bi se je danes polakomnil, med Dravo, Savo in Sočo? Gre za normalno poslanstvo Cerkve, ki ji je človek njena »pot«, kot se glasi priljubljena sintagma Janeza Pavla II. BZ: Jaz bom odločnejši’ Slovenska Cerkev bi ne samo zatajila svojo stoletno ponosno nacionalno tradicijo, ampak bi — kot Cerkev slej k° prej krvavečega naroda — O' manjkala v svojem duhovnem poslanstvu, ko ne bi z največjo prizadevnostjo, še več, z materinsko zaskrbljenostjo spremljala tudi časne usode tega naroda. To v zdomstvu in zamejstvo vzorno dela. Želel bi ji, da b' s povečano občutljivostjo sled'" la življenju slovenstva tudi v domovini, začenši pri vzg°i' duhovniškega naraščaja. ** skrb naj bi se izražala v večjeo1 upoštevanju kulture, v poznej' šem spremljanju slovenske besedne umetnosti, v samozm vestnejši drži do tekočih oblik nihilizma. Ta Cerkev tudi na hierarhični ravni ne bi smela mimo nekaterih izzivov, ki žalijo krščansko zavest in pon°s v sredstvih javnega obveščanja. BS: Če bo šel razvoj Slovenijo v Jugoslaviji še naprej tak0’ j kakor gre, utegne slovenska | Cerkev tudi proti lastnemu b° tenju objektivno postati ^ Ai I D žna pre Ore tel. Nai Del Fra N< var stv t nei kvi Pri iar zv Sv bo lis nja utrdba slovenske nar0 zavesti in posredno slovenske državnosti. BM: Jaz vidim njeno prvenstveno vlogo v varovanju el0Si slovenskega naroda. Ta nar°^ danes bolj kot industrije 1 kulture potrebuje morale. Sl0- venska Cerkev naj slovens narod uči predvsem dekal0^ in nicejsko-carigrajsko ver°l poved. Tako bo najbolje 0 varovala dušo tega narou obenem pa najbolj izpolnjeva la svoje specifično eshatološ poslanstvo. BZ: Jaz bi pet pektivo še & širil. Še prej kot dekalog3 veroizpovedi naj bi slovensk Cerkev učila slovenski nar° humanizma. Klicala naj bi k poštenosti na ravni človeŠkj^ odnosov, na ravni denarj3 VJVJ11 kJoLJ V j lic* IdVIII ~ - i spolnosti. Odtod, iz takšn6 etičnega izhodišča, pelje P sama od sebe do Kristus3 Cerkve. Drugi naj iščejo et^.. revolucije, mi se bomo nad Pavlovo naročilo: » pa, bratje, kar je pleme mii* kar. je pravično, kar je Čist* kar je ljubeznivo, kar je ^ „ osi1’ no, kar je količkaj krep05^, in ugledno, vse to imejte v slih...« (Flp 4,8). V Moderator: Končujen1 z Ijo po novem srečanju za udeležbo 6. — S.K.I). Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje v dvorani Sv. Janeza Evangelista. 12. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop. Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster gina ejši. JIT10 >no-am-ko - u-iem ;čjo ate- em- na- tvtt bis idili v ;oj' Ta eto lej-be-za->lik na ela ža- lOS :a- ije 0, 0-i' \e ke n- sa k ia a- d !* t-)- 1, 1-0 Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union DruJivo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-nar’ Preds.: Joseph Baškovič; pod-Joseph Hočevar; taj.: Albin mhek, 18144 Lake Shore Blvd., .f' ^81-1481;. blag.: John Turek. Nadzi Debe 0rniki: Mary Hodnik, James ivec, Stan Martinčič; vratar: rank a. Turek. Vodja atletike in Va8d|nskih aktivnosti: Joseph Hoce-r- Za pregledovanje novega član-^ vsi slovenski zdravniki. n ruštvo zboruje vsako drugo kvj- 'io ob 10:1 5 dopoldne pod cer-t sv. Vida. Mesečni asesment se ian ne.pob'rati Pred sejo in tudi 25. 2 daria 'n 25. julija od 6. do 7. ure Sv6 6r V dru^tveni sodi avditorija pri bol ^'dU' ^ sluCaju bolezni naj se n'k javi tajniku, da dobi zdravniški "St|" karto. Dr«5tvo SV. LOVRENCA št. 63 ^ Phovni vodja: Rev. Anthony Rr PredPredS’: Joseph L- Fortuna; pot q S" *sabelle Godec; taj.: Ralp; §2r\i'. Hillsdale, tel. 524 Jam ' 2ap's - Mary Ann Sray; blat mesT. Weir, 1 5052 Rochelle Dr Antr.6 ld,S'' 44137; nadzornik gin cnV *'auscbe, Olga Sray, Vi E 18 ortuna; zastopnikB za SND n Qod ’ ®t-: Joseph Fortuna, Ralp Hts.eCjZast0pnika za SND na Mapi c/ec. 0seph Fortuna in Ralph Gc Ste/ L/St0pnika za atletiko in »bot r" klub: Joseph Fortuna In Ralp °dec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric i r-F. Jelercic. beje so na 25.-ega v mesecu nar. domu na E. 80 St. o ' O zv. Novi člani sprejeti od ro asVa do 60. leta starosti. Bolnišl p| 8srT1ent je 65 centov na mesec i (je uie ^7 bolniške podpore na t« flp. ’ i® Clan bolan 5 dni ali ved j. 8 ' v Mevburgu, pristopite v dri sv. Lovrenca! Društvo SV. ANE št. 1! bo|.U^°Vn' vodja: Rev. Anth predsPreuS': An9ela Winte Wime' n!'en Krofl; tai': Jo ra Bern 555 E- 80- St.; bla ter, -phVCk' Nadzornice: Ani tapis ■ Zupancic, Hele ta snq atherine Zabak;zas *astopnj na E' 80-: Laura B Helen T Za SND na Map i°: An/°,fl; zastopnici za Fe Winter9!8 Winter in Jo: dru*inSki dravniki: Vsi slove V rnesecl, k 6 80 vsaka prv ^''Prani * ? ^ Popoldne e Pri Sv. Lovrenci brUŠ,V0SV.MAR,JE Duh 162 žna^0;^vodja: Rev. Jos p°dpredsds A Frances Ne F ry Ann m nna ZakraiŠe Sd nu 0,t' 760 E- 2 Sy Q- tel. 53l-455£ yak; naH7hek.: zapis-: Fran ^S8phine Go0®' Frances f edi,aliica p enCic in Mar^ *a Oh °Salia Pa'oic; z uakraiŠek'°F^SKJ Pederacij Seje , reSecp eohŠii0 VSako prvo °bi avcjito 1'3° pop- v d ’hentse ^ pri Sv. Vid ?;a2CinXai:ale s^teje^^vanisot sePe0biraVpetekanemeSeCa '6 Pobira , k' Ce 1® nac 8 v Ponedeljek. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 441 10, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Maria Kokal Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7. uri naprej in po vsaki ceji, kakor tudi 25. vse' tretji mesec (jan., april, julij, ol ..j ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na so'.icto ali nedeljo, pobiramo asesmm. naslednji ponedeljek. Društvo ^prejema člane od rojstva do 55. lota .srez zdravniške preiskave ter oi sle do 70. leta za zavaro-valivno od $2,000 do $50,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678 Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna preds.: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 13307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje. Lodge OUR LADY OK FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men’s Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area. Društvo KRISTUSA KRALJA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Semen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. John Kumše Predsednica: Mary Kokal Podpreds.: Danielle Susel Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Taj.-blag.: Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Helen Suhy Scholarship: Caroline Stefančič Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce LaNassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na R cher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 4410.3, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Justine Girod Podpreds.: Rose Pujzdar Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod Meetings the 3rd Tuesday in March, June, September and November at the Slovenian Workman's Home on Waterloo Road. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Helen Petsche Sentinel! Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1 482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop. Društvo DANICA št. 11 President: Louise Graham Vice-Pres.: Julie Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 44117 Treasurer: Mimi Turk Rec. Secy.: Mary Hrovat Auditors: Josephine Trunk, Jane Berkopec Medical Examiner: Dr. A. Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 2 p.m., AMLA Home Office, 19424 S. Waterloo Rd. Društvo RIBNICA št. 12 Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gila llacqua Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Gina llacqua Seje v 1987 bodo ob 2. pop. 26. aprila, 19. julija, 18. oktobra in 20. decembra, na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, O. 44094. Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. dom — John Cen- (Dalje na str. 8) = Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) dol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. — Gina llacqua, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele — Louis Šilc, Frances Modic, Carole Czeck; Slov. Čitalnica — Frances Tavzel. Društvo COI.LINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, 'tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna šile, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Ann Krajc, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije V nebo vzete Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 1 1 72 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. John Kumse President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zernic Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome Chief Ranger: Alan Spilar Vice-Chief Ranger: Virginia Tre-pal Past Chief Ranger: Hank Skra-bez Recording Sec.: Dorothy Urankar Financial Sec.: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Vicky Skrabec Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerri White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skrabez Field Representative: Alan Spilar, tel. 951-9775 Meetings are held every third Sunday in St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice-Pres.: Joseph Petrie Jr. 2nd Vice-Pres.: Tom Meljac Secretary-Treasurer: Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Euclid, OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec.: Pauline Stepic Recording Sec.: Robert Kastelic Executive Sec.: Frank Mahnič Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM MW St. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Sec'y-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Commitlee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Commiltec: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank. Ways and Means Committee: Frances Tavčar, Jean Križman Alternate: Tom Slak Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m. Office hours: 1 1 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. President: Daniel L. Pavšek Vice Pres.: Roy Sankovič Rec. Secy.: Charlotte Ferra Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer- Ray Sterle Auditors: Ray Sterle, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jackson, John Hozian, John Kolavich Club Room Mgr.: John and Alba Plutt Federation Reps.: Chuck Femec, Al Marn, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Al Marn, Jim Krann, John Habat, Tom McNulty, Frank Podlogar, Bob Ryan. Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm Vice President: Steve Shimits Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolff Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, John Vicic, John Mauric, Ann Kristoff, Al Meg-lich, Frank Slejko, Ernest Tibjash, Helen Sturm, Paul Šibenik, Stanley Grk. Alternate: Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice Pres.: Frank Cesen Secretary: William Kovach Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Harry Yanchar, Josephine Trunk, Ed Koren (Alt.) House Comm.: Ed Koren (Ch.), Ed Novak, Max Kobal Membership: Bill Jansa, Ed Marinčič, Al Novinc, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms: Joe Petrie DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tren petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NI DOM 5050 Stanley A ile H Is., t>. Predsednik: Frank .bancic Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Mel.iač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888 Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, William Ponikvar, Anton Kaplan Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 Sl. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Frank Lovšin II. podpreds.: Lojze Mohar Tajnik: Stane Mrva, 3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills, OH 44092. tel. 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vitko Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovze-te: Valentin Ribič, Gabriel Mazi S.N.P.J. FARM, Heath Ro«ii Ladies Auxiliary Acting President: Wilma Tibja* Recording Sec.: Jennie Kap^ Financial Sec.: Vida Zak, Sagamore Dr., Euclid, OH ^ Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, R Mary Toth, Karen Alich Upokojenski klu^ Pensioner’s Club8 FEDERATION OF aMERI£uI SLOVENIAN PENSIONERS^ f President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz ^ Auditors: Tony Mrak, Kersman, Frank Fabec s| Meetings every three men ^ alternate Slovenian fl0,TieSJ(ai;' o’clock, the months ^ June, September and Dec® KLUB SLOVENSKIH UPO*^ CEV za St. Clairsko okrofl Predsednica: Margaret Kab I. podpreds.: John ^kraJ,Lji( II. podpreds.: Frances K , Tajnik-blagajnik: Stanley {I 5919 Prosser Ave., Clev* 44103, tel. 391-9761 ^ Zapisnikarica: Janet kriva^jfp!! Nadzorni odbor: Jewe1 ^ ski, Hattie Gorgan, Odbor za potovanj3’ Kaus Sestanki se vrše vsak * tek v mesecu ob 1.30 nji dvorani Slov. nar. dom3 Clairju. SLOVENIAN PENS! ioneRs of Euclid, Ohio President: Frank Ce3®^ gn 1st Vice-Pres.: John na 2nd Vice-Pres.: Ann Mr3 Rec. Sec.: Helen Levsd Fin. Sec.: Ray Bradač Treasurer: Emma Cesen ^ Auditors: Mae Fabec, Lokar, Josephine Trunk |ii Meetings are held Wednesday of every gf'1 ginning at 1 o'clock, 3 nian Society Home on ------ CLUB OF RETIRED Si OF HOLMES Avfc Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petebn^ Vice Pres.: John pc Rec. Secy.: Louise 9^ Fin. Secy.: Mary *-a',.Ai2^ 132 St.. Euclid, OH ^ '32-7529 |dei^ Auditors: Christine 5ornik, Ann GrzyboW5 ^ pgie1' Federation Reps.: u . n rank Fabec, Mae ersman, Emily Kersm3 ^ rank Urankar ^ce s,/‘ SergeanMJ^rm®- njck Ma,y' oeryeam-ai n| Reporter: Joseph ^ Sunshine Chairlady- ek.Tel. 531-8697 , Meetings are "e (fl a1 .jt* Wednesday of the mo ^ t the Slovenian Ho / ______ rfijr I Ali je tudi zastopano v » Imeniku dru^y ------—^/1 AMERIŠKA I>0lV e po vsem»