PRIMORSKI DNEVNIK
Stt5gi“S,;Pr,M Cena 60 lir
BOJI V VSEM JUŽNEM VIETNAMU
Leto XXIV. Št. 27 (6920)
TRST, četrtek, 1, februarja 1968
Izredno ostri boji v Sajgonu in predmestjih so včeraj trajali ves dan in še pozno v noč
Prav tako so se boji nadaljevali v mnogih drugih mestih - Obsedno stanje v vsem lužnem Vietnamu in nepretrgana policijska ura v Sajgonu - Poslopje radijske postaje v prestolnici popolnoma porušeno
j.. j	vaaJ v	jc vc
ameriških in južnovietnam-skih oblasti presenetila. Spočetka partizani napadli področje Tan
«On Nut. ki pr ip vplikn ampriškn
SAJGON, 31. — V Sajgonu so se boji nadaljevali tudi danes ves dan in pozno zvečer. Nadaljevali so se tudi na drugih področjih zunaj mesta in v bližini letališča Tam Son Nut. Ameriško poveljstvo je objavilo nocoj sporočilo, ki pra-V1< da so osvobodilne sile v zadnjih dneh izvršile 48 napadov j13, razne kraje ali važne ameriške položaje. Poročilo pravi, da je pri bojih padlo 1778 partizanov in da so na ameriški strani •zgube »majhne«. Preteklo noč so osvobodilne sile močno napadale na P°uročju delte reke Mekong.
Ves današnji dan je bil zelo dramatičen predvsem v Sajgonu *aradi cele vrste napadov osvobodi™1 sil. Ofenziva osvobodilnih “U v prestolnici se je začela nenadoma in vsaj v začetku je ve-
neš boji nadaljevali. V Plej Ku so se boji nadaljevali po ulicah še opoldne po krajevnem času in tjakaj so poslali ameriška ojačen j a. Vso preteklo noč so divjali v nekaterih delih mesta požari, topništvo osvobodilnih sil pa je neprestano obstreljevalo oporišče helikopterjev v Čamp Holloway štiri kilometre od mesta.
V Hue, ki je stara cesarska prestolnica 65 kilometrov južno od demilitariziranega področja, so o-svobodilne sile zavzele utrjeno sre-Nut, kjer ^e velfko ameriško ?lš*e mesta ,?° ga zvečer ime-
. UI|1 AJvi JC VCL1IV.IJ dlliCi ibAU
‘““disko oporišče, glavni štab ame-nsitega vrhovnega poveljnika West-morelanda, glavni štab ameriške ?edme letalske armade in glavni »tab južnovietnamskih oboroženih
rJ+akoj nato so partizani napadli S®* hotelov, kjer stanujejo ame-častniki in vojaki, motoristična center ameriških sil v prestol-•aei, ameriško in filipinsko posla-nistvo ter predsedniško palačo, istočasno so pripravili zasede po eestah, kjer so uničili več ameriških vozil. V bližino predsedniške so med spopadi pošiljali atheriške padalce, M so se spustili •z helikopterjev na streho poslop-!“ ln se nato spopadli s partizani v notranjosti poslopja.
Medtem ko so divjali boji v Saj. “”nu, so osvobodilne sile izvršile rf10 vrsto drugih napadov na obrtnem področju med demilitari-ziranim področjem na severu in ueito reke Mekong na jugu ter so zavzeli vojaška poslopja in radij-sse postaje.
Partizanom je v Sajgonu uspelo '■jtsti v vrtove ameriškega posla-j^tva in tudi v nekatera poslopja Poleg glavnega poslopja. Ni toč-.znano, ali jim je uspelo vdreti • v glavno poslopje, kajti spo-v«ka so javili, da Je večja sku-PUla vdrla v poslopje, pozneje pa uradni predstavniki trdili, da skupine partizanov vdrle samo '.Postranska poslopja. Ves dan so močni spopadi okoli predsed-mske palače, ki so jo partizani jmstreljevali z minometi in z av-ujrnatitnim orožjem. Poleg tega so partizani popolnoma porušili po-•opje radijske postaje, in radijske rjjdaje se nadaljujejo s pomožnim Rajnikom drugje. n V® četrti uri zjutraj po krajev-em času je skupini kakih sto par-'zanov uspelo vdreti v oporišče li?h Son Nut, kjer je tudi leta-^ majhnih skupinah so na-P«lh posamezne zgradbe. Američana so jih napadali iz helikopter-J”* * * * v- Letališče je močno poškodo-Partizani so napadli tudi le-aušče Bien Hoa 30 kilometrov se-*®mo od Sajgona in ga poškodo-au. Boji na letališču so trajali ®s dan, ob 18. uri po krajevnem h« ^ pa so začeli Američani bom-ardirati predmestje Ba Queo, ki K na južnozahodnem delu letali-*ča Tam Son Nut. lef SaJg°nu so bile ves dan tedenske zveze povečini prekinjene. Mii, so Prenehali boji okoli ame-o»i j a Poslaništva, si je poslopje slo - 1 general Westmoreland. Po-‘~PJe je močno poškodovano za-, eksplozivnih nabojev. Pozno popoldne so ameriški helikopterji Brftreljevali številne točke v Saj-rarU’ ''j®1 so se Partizani Se upi-vdL' v mesto so začeli prihajti igghhei s področja Ba Queo, kjer •Prtvih med uočhimi boji mnogo
Nocoj so bile ulice v središču »esta prazne in vsi lokali zaprti, v.a številnih cestah so postavili “odečo žico.
evoi, SaJgonu so oblasti odredile v. akuacijo civilistov iz nekaterih L.Pmestij, zato da so lahko bom-Cen rali ta predmestja. Proti ve-ieni so bili boji v glavnem ome-na področje okoli dirkališča, da •iur pa so odredili vse ukrepe, v,-,.Jm ne bi presenetili novi na-Ponoči.
(jjjPzhovietnamski predsednik je žavi, obsedno stanje v vsej dr-dvo- ln Policijsko uro za štirin-aJset ur na štirmdvajset. Po-J« prebivalstvo, ki živi na u^rl^čjih, ki So pod nadzorstvom vobodiLnih sil, naj se preselijo st* Področja, ki so pod nadzorom vlade.
skiL- Jgonu se zvečer posamezne j.j^me partizanov še vedno upi-terii' .Ameriški oboroženi helikop-m lovska letala še dalje ob-gjj ■'Jbjejo položaje osvobodlnih
m«
vit he
T mestu. Eden od teh je bil *izvr-
le še v rokah. V vasi A Nam blizu letalskega oporišča Danang so se danes ob mraku boji še nadaljevali. Na visoki planoti so skupine partizanov zavzele kraj Ban Me Tut, kjer so zvečer boji še trajali. V Kontumu so ameriške in saj-gonnske čete odbile danes 19 partizanskih napadov. Mnogo ameriških letal je bilo poškodovanih na letališčih Cu La j in Fu Baj. Na področju delte reke Mekong so o-svobodilne sile obstreljevale osem pokrajinskih glavnih mest. Napade pa so izvršile v štirinajstih pokrajinah od skupnih šestnajst pokrajin tega področja.
V	Sajgonu so zvečer sporočili, da ameriške sile obvladajo položaj v Plej Ku, Tuj Hoa in Qui Non, toda to še ne pomeni, da so boji prenehali, temveč da imajo Američani in Sajgonci pobudo.
Do sedaj ni zanesljivih poročil o številu žrtev. Kakor trdijo ameriški vojaški predstavniki, so imeli partizani med številnimi spopadi v srednjem Vietnamu 818 mrtvih, južni Vietnamci 107, Američani pa okoli 50. V Sajgonu so samo v eni bolnišnici našteli 250 ranjenih, povečini civilistov.
V	svojih današnjih oddajah je radio osvobodilne vojske poudaril, da so izvršili napade v zadnjih 48 urah zaradi tega, ker so ameriške in sajgonske oblasti razveljavile premirje ob vietnamskem novem letu. Zaradi tega je narodnoosvobodilna fronta odredila napad. Hanojski radio je v poročilu iz Sajgona sporočil, da so imeli Američani med napadom na ameriško poslaništvo v Sajgonu dvesto mrtvih in ranjenih.
Ameriški poslanik v Sajgonu Bunker je izjavil, da je v Sajgonu sedaj varno in da ni noben napad partizanov imel uspeha. Govoril je nato o «velikih izgubah napadalcev«.
V	političnih krogih v New Yor-ku so mnenja, da je namen te splošne ofenzive osvobodilnih sil ustvariti v ZDA psihološko ozračje, naklonjeno začetku pogajanj.
Nekateri primerjajo sedanjo o-fenzivo in ofenzivo pri Ke San strategiji, ki jo je vietnamska vojska izvajala leta 1954, da je prisilila Francijo k pogajanjem.
Ameriška vlada je do nedavnega vztrajala, da se ne bo začela pogajati, dokler nasprotnik ne zagotovi, da se bo olajšal njegov vojaški pritisk v zameno za ustavitev bombardiranja. Sedaj pa se že pojavljajo glasovi, naj bi se pogajanja začela tudi v primeru, da se vojaški spopadi nadaljujejo «na sedanji ravni«. Sedanja ofenziva je nedvomno zanikanje ameriških trditev, da osvobodilna vojska ni spO' sobna več večjih ofenziv. Pred
rtn»M-i Predmestjih prestolnice,
Viln L1 vojaško poveljstvo je ja-Hp ’ da so danes majhne skupi-v partizanov izvedle dva napada
Proti neki policijski postaji. Boni 211 Predsedniške palače v Saj-biro? SQ ®e skupine partizanov u-evr„ ,Se ob 21. uri po srednje-sg °Pskem času. Zabarikadirali so „„ v zadnji dve nadstropji neke-te-dotela, ki ga še zidajo, med-ske i 50 ameriške, južnokorej-le n »n jufcnovietnamske sile zased-del poslopja. Tudi v pred-Fu To so še v teku boji. nierJu ce v Sajgonu so polne ra-Dnri.»i’ toda niso še znani točni Štirn j 0 številu žrtev v zadnjih elrt„i,vaJsetih urah. Opolnoči sta Msi"°dlrali dve mini blizu ame-n„rt®8a poslaništva. V zvezi z na-Drn®?1 na ameriško poslaništvo Ra i 0 ameriški funkcionarji, da so K,,,lzvedlo 19 partizanov in da bni„L;u vsi ubiti med šestumim Arnovi šibiti so bili tudi štirje Ti,^?anl in dva južna Vietnamca, bili 1 v drugih krajih, ki so jih 11 Partizani napadli, so se da-
partmaja pa je zanikal, da bi zadnji dogodki vplivali na ameriško stališče, kar se tiče pogajanj, Dodal pa je, da se ((nadaljuje diplomatsko sondiranje, da bi se začela pogajanja.
Bela hiša je objavila davi sporočilo, s katerim skuša zmanjšati pomen sedanje ofenzive trdeč da «je bila predvidena« na podlagi informacij, ki jih je zbrala tajna služba. Američani se še najbolj bojijo ofenzive proti kraju Ke San. Ta ofenziva bi lahko imela hude posledice za ZDA, ne samo če bi bila uspešna, tudi če bi trajala več časa.
Glasilo sevemovietnamske komunistične stranke Nan Dan piše, da vrsta napadov osvobodilnih sil v
Južnem Vietnamu vedno bolj kaže, da je poraz ameriških napadalcev očiten. list dodaja, da so napadi 30. januarja povzročili številne človeške in materialne izgube sovražniku, ter poudarja, da je vsa dežela odločena boriti se do končne zmage. Tiskovna agencija osvobodilne fronte pa je javila, da so sklenili izpustiti dva ameriška vojaka, ker sta se ves čas svojega ujetništva korektno obnašala.
Moskovska ((Pravda« piše, da je ofenziva osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu odgovor na posku se ameriških vojakov, da bi rešili vietnamsko vprašanje z vojaškimi sredstvi, in dokazuje, da ameriške trditve, češ da je osvobodilna vojska vedno šibkejša, niso nič dru-
gega nego laž. List dodaja, da je namen te propagande prevarati a-meriško ljudstvo, sedaj ko se bližajo predsedniške volitve.
BONN, 31. — Okrog dvesto študentov je demonstriralo ob 35. obletnici prihoda Hitlerja na oblast. Nosili so napise: «V Nemčiji ima fašizem odprto pot...« in ((Izredni zakoni omogočajo novo leto 1933». Govorili so predstavniki raznih združenj preganjancev, ki so izjavili, da politika «velike koalicije« samo ponavlja staro politiko, ki hrabri neonacizem. Končno so postavili venec iz bodeče žice pred spomenik žrtev nacizma.
PO DOLGIH POGAJANJIH
Zahodna Nemčija in Jugoslavija sta obnovili diplomatske odnose
V kratkem se bodo obnovila pogajanja za novo trgovinsko pogodbo Zahodna Nemega se je končno odpovedala Hallsteinovi doktrini
BONN, 31. — Zahodna Nemčija in Jugoslavija sta davi obnovili diplomatske odnose po desetletni prekinitvi. To so istočasno sporočili v Bonnu in Beogradu, Zahodna Nemčija je prekinila diplomatske odnose z Jugoslavijo leta 1957, ko je Jugoslavija priznala Vzhodno Nemčijo.
V	skupnem sporočilu je tudi rečeno, da bosta obe vladi kolikor mogoče kmalu odprli diplomatski predstavništvi s stopnjo poslaništva in imenovali svoja poslanika.
V	izjavi je tudi rečeno, da sta
obe vladi prepričani, da bo ta odločitev prispevala k spodbujanju in širjenju vzajemnih odnosov in da je odraz potrebe okrepitve mirnega sodelovanja med evropskimi državami ter pomeni pozitiven prispevek k pomnjenju v Evropi.
Bonska vlada je objavila izjavo, v kateri pravi, da je Zahodna Nemčija zadovoljna, ker so bili nemško-
Dolga, zapletena in mestoma meglena izvajanja predsednika vlade
Predsednik Moro skuša zmanjšati pomen
in obseg dogodkov okrog SIFAR
Danes glasovanje o zaupnici vladi z zagotovljenim glasom strank večine - PLI in MSI paralizirali zakonodajna zasedanja komisij senata Rektor univerze v Firencah odstopil v znak solidarnosti s študenti
RIM, 31. — Tudi danes so si sledila mrzlična posvetovanja med raznimi predstavniki vladnih skupin, vendar vse kaže, da Morova vlada levega centra ni več v nobeni nevarnosti in da bo prejela jutri glasove celotne koalicije. Tako so odločili republikanci, ki sicer niso zadovoljni z govorom, ki pa pravijo, da nekaj mesecev pred volitvami ne morejo odpirati krize. Tako je končno sklenila tu-
di socialistična levica, ki pa bo istočasno tudi izjavila, da glasuje za vlado izključno iz strankarske discipline.
Morov govor je trajal okrog tri četrt ure ln je bil po njegovi tradiciji dokaj zapleten in na mnogih mestih meglen, povedal pa je tudi nekatere nove stvari, vendar se ni spustil v skoro nobeno podrobnost. Govor daje vtis, kot da se ni nič posebnega zgodilo, In jasno priča o poskusu, da se zmanjša pomen celotne zadeve in da se tako čim prej odstrani z dnevnega reda italijanskega političnega življenja.
Moro je pričel z gostobesednimi pozivi za ustvarjanje mirnega ozračja in na čut dolžnosti, nato pa je navedel vse preiskave, ki jih je že izvedel minister, in vse preiskave, ki so v teku, pri čemer je dejal, da se vodi sodni postopek v zveza z izginotjem nekaterih aktov SI FAR, ko je gen. Allavena predajal posle svojemu nasledniku. Glede števila aktov pa je Moro navedel mnogo nižjo število, kot je bilo rečeno na procesu in kot izhaja iz poročila Beolchinlja.
Vlada je bila prisiljena pričeti s temi neprijetnimi in zaskrbljajočd-ml preiskavami, ker je bila to njena dolžnost. Vendar pa je Moro zagovarjal avtonomijo in široka pooblastila te službe, kar izhaja iz njenih nalog. Demantiral je poročila o visokih vsotah, ki jih je imel SIFAR na razpolago, in je navedel, da Ima v ta namen v pro-
stavnik ameriškega državnega de-1 računu dve milijardi lir za izvrše-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniimmimiiiiimimiiiimiiimimiiuiiiiimiiiiiimmmiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
PO IZRAELSKEM NAPADU NA EGIPTOVSKE ČOLNE
Delo v prekopu ustavljeno
za nedoločen čas
Jarrifig se je včeraj posvetoval z egiptovskim zunanjim ministrom
KAIRO, 31. — Egiptovski predstavnik Zajat je na tiskovni konferenci izjavil, da Egipt nima več namena spravljati v nevarnost življenja svojih ljudi zaradi operacije, ki je zanj izključno človečanska in od katere ne bi imel nobene politične koristi. Zaradi tega so operacije za sondiranje Sueškega prekopa kot priprava za deblokado petnajstih tujih ladij, prekinjene za nedoločen čas. Zajat je izjavil, da so včerajšnja sondi-
ranja egiptovskih čolnov severno od Ismailije sestavni del celotne operacije, ki je v izključnem interesu držav, katerim pripadajo blokirane ladje.
Zajat je nadaljeval: «Po pravici povedano, nisem pričakoval, da bo sovražnik prekinil naše mimo delo pri pregledovanju tehničnih možnosti za odhod ladij. Kakšno važnost ima za Izrael, če bodo te lahko zapustile prekop na severu ali na jugu? Za nas je vseeno: vse, kar hočemo, je, da se odhod Izvrši najbolj ekonomično in najhitreje, in jasno je, da vodstvo prekopa lahko o tem odloča šele potem, ko bo pregledalo vse možnosti v vsem prekopu.«
Danes je na področju prekopa še vedno zelo napeto. U Tantov posebni odposlanec Jarring se je danes dolgo pogovarjal z egiptov skim zunanjim ministrom Riadom.
«A1 Abram« piše, da je egiptovsko topništvo uničilo devet izraelskih tankov in številne topniške položaje.
Dopisniki izraelskih časopisov v Kantari pišejo, da so preteklo noč prispela na zahodni breg prekopa močna egiptovska ojačenja. V Jeruzalemu se je predsednik vlade Eškol začel posvetovati z zunanjim ministrom in z ministrom za o hrambo.
V	Londonu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da se je britanski poslanik v Kairu pogovarjal o najnovejših dogodkih z egiptovskim zunanjim ministrom
«A1 Ahram« piše, da bo Sovjetska zveza dobavila ZAR v prvi polovici tega leta dvesto tisoč ton žita poleg sto tisoč ton že dogovorjenih.
Iz Kartuma pa javljajo, da bo Sovjetska zveza prispevala k razvoju sudanskega letalstva in sudanske mornarice na podlagi nedavnega sporazuma, ki so ga podpisali v Moskvi.
V	Jeruzalemu so javili, da je E-gipt kupil tretjo britansko podmornico, ki je enaka pogrešani podmornici «Dakar».
vanje delikatne naloge varnosti dr zave in njenih meja, pri čemer je izrecno omenil Južno Tirolsko. '
Polemične so bile njegove nadaljnje izjave, ko je ugotovil, da sicer noče z nikomur polemizirati, da pa lahko trdi, da nikoli niso imeli totalitarnih namenov in da se pred očmi vseh razvija demokratično življenje v popolni svobodi in ob spoštovanju zakonov. Pri tem gre očitno za polemiko tudi z nekaterimi socialističnimi krogi, ki so krivili KD, da se je poslužila raznih pritiskov pri pogajanjih 1964. leta.
To polemiko je nato Moro obsežno razvil, ko Je ugotovil, da je prišlo 1964. leta do sporazuma med strankami v delikatnem položaju in da takrat od zunaj ni bilo nobenega najmanjšega pritiska in da je tudi razgovor s komisarjem EGS Marjoiinom potekal izredno korektno, na diskreten, konstruktiven in spoštljiv način.
Takrat pa so nekateri tuji listi razburili javno mnenje s katastrofalnimi novicami, zaradi česar je
v soglasju s takratnim ministrom za zunanje zadeve Saragatom ostro protestiral pri raznih vladah.
Moro je ta del izvajanj zaključil, da so se takrat združile stranke levega centra brez kakršnega koli izsiljevanja, brez bistvenih odpovedi in so nadaljevale sodelovanje, kar je bilo odločilnega pomena ne samo za to vladno koalicijo, temveč za zgodovinski preokret v Italiji. Zato je dejal, da je prepričan, da so naredili to, kar so morali In kar je bilo pravilno.
Moro je prešel na obtožbe Espressa, ki so se dotikale tudi takratnega predsednika republike Segnija in katere je Espresso na zadnjem procesu umaknil; Dejal je, da mu teh obtožb ni treba zanikati čeprav je bil kot tretja oseba prisoten pri omenjenem dogodku, ker jih je že zanikal Saragat.
Kasneje so prišle med procesom na dan zadeve, o katerih vlada ni bila nikoli obveščena in o katerih je imenovala upravno preiskovalno komisijo, ki naj čim prej zaključi svoje delo, vlada pa bo poročala parlamentu. V tej zvezi je Moro svečano zagotovil, da bo prišla na dan vsa resnica.
Vendar pa je zadeva vseeno dokaj čudna, namreč tako popolno nepoznavanje vlade in še zlasti, ker je v tej zvezi Moro, ponovno na nekoliko čuden način, branil poveljnika karabinjerjev Ciglie-rija.
On namreč pravi, da Tremello-ni ni nič vedel o prilogah poročila Manes, ker jih je prejel šele decembra. Tu gre za nekako zmešnjavo med poročilom Manesa m njegovo preiskavo, ki naj bi bila izvedena kasneje, ko je Manes predal poročilo. Ciglieri pa po mnenju vlade ni nič kriv in se ne more obdolževati, da bi zavestno skrival vladi stanje, «vendar pa ni mogoče, da ne bi ocenili njegovega zadržanja na primernem mestu«.
Glede dveh bistvenih vprašanj La Malfe pa Moro ni v resnici nič odgovoril. Glede mikrofonov v Kvirinalu se nadaljuje «stroga preiskava«, o kateri bo parlament obveščen.
Glede famoznih «omisis» pa se je Moro tudi sam skril za vojaško tajnost in zato tudi med svojimi izvajanji ni niti potrdil, niti zanikal točnosti navedb Anderlinija. Predsednik vlade in minister za obrambo pa sta garanta za pravilno uporabljanje vojaške tajnosti, pri «kateri se prepletajo tehnična in politična vprašanja«.
Moro je izrazil odločno solidarnost vlade z Nennijem, Pieraccini-
fondov SIFAR in pri čemer so objavili fotokopije plačilnih nalogov Moro pravi, da gre za popolno moralno podporo, pri čemer pa je izredno, težko izvesti nasprotno dokumentacijo, pa čeprav številni znaki pričajo, da gre za ponarejene dokumente. Edini način bi bil, ko bi lahko odkrili originale, katere pa SIFAR iz razumljivih razlogov vsako leto uniči. Fotokopije pa se zelo lahko, ponaredijo in sc spremenijo naslovi ter drugi podatki, ne da bi bila kakršna koli možnost, da se ugotovijo ponaredbe. Vendar pa pravi Moro, da je nemogoče, da bi SIFAR navajal na uradnih dokumentih naslove, saj je običaj, da se vedno navede samo sigla osebe, ki je v odnosu s tajno službo. Ta opreznost pa bi bila še bolj potrebna, ko bi šlo za neredne odnose, ki so protizakoniti. Moro je zavrnil možnost, da bi prizadeti tožili, saj bi pošteni ljudje prišli v položaj, ko ne morejo nesporno dokazati svoje nedolžnosti in bi se s tožbo samo nadaljevala škandalozna kampanja.
Predsednik vlade je odločno zavrnil zahtevo po parlamentarni preiskovalni komisiji in to iz dveh razlogov: Zaradi tajnosti službe, ko bi na vsak način prišle na dan zadeve, ki morajo ostati tajne, pri čemer je izrecno reke!, da ne zaradi neobstoječih povezav s CIA ali obveznosti z NATO. In drugič, ker gre za stvari, ki so v pristojnost' vlade. Vlada se lahko vrže, toda nova vlada bo ponovno v enakme položaju.
V	poslanski zbornici se bo jutri nadaljevala razprava, med katero bodo sledile glasovalne izjave, popoldne pa bo glasovanje o zaupnici.
V	senatu se položaj zaostruje,
ker so mlsovd in liberalci zahtevali,1 novih ustavnih sodnikov.
da se vsi zakonski predlogi, o katerih bi morali razpravljati v komisiji na zakonodajnem zasedanju, pošljejo v obravnavo senata. Gre za 140 manjših ln med njimi nekaterih pomembnejših zakonov, ki jih je delno že odobrila poslanska zbornica, tako da gre za običajno formalnost senata in katerih odobritev je sedaj paralizirana. Pravilnik namreč pravi, da lahko komisija zaseda na- zakonodajnem zasedanju, kadar se ne upre več kot ena desetina članov komisije, ali predstavnik vlade.
O tem vprašanju Je danes prišlo do izredno ostre polemike med zasedanjem senata, med katerim so predstavniki večine obtožili mi-sovce in liberalce, da izvajajo obstrukcijo tudi za vprašanja, ki z deželami nimajo nobene zveze. Ti pa so vztrajali in so zagrozili s podobnim ukrepom še v poslanski zbornici.
V Firencah je odstopil rektor univerze v znak solidarnosti s študenti katere je včeraj grobo napadla policija med mimo manifestacijo za reformo univerz v Italiji, študentje višjih in srednjih sol so se zbrali v sprevodu v katerem jih je bilo okrog deset tisoč in so odšli na rektorat, kjer so predali zahtevo o reformi šolstva, še med razgovorom pa so se pripeljali jeepi policije in so pričeli napadati študente, tako da je bilo več desetin ranjenih, dvanajst pa so jih pridržali. Manifestacije so se danes nadaljevale.
Zvečer sta prispela v Rim kancler Zahodne Nemčije Klesinger in zunanji minister Brandt, ki bosta od jutri v Italiji dva dni na uradnem obisku. V soboto bo nemška državnika sprejel papež.
Danes je bilo prvo zasedanje u-stavnega sodišča, kateremu sedaj predseduje prof. Aldo Sandulli ln v katero je bilo Imenovanih več
jugoslovanski razgovori o obnovitvi diplomatskih odnosov uspešni. V izjavi je rečeno, da politika bonske vlade teži po pravični in trajni ureditvi miru v Evropi, in tudi obnovitev rednih odnosov z Jugoslavijo je v interesu tega smotra. «Zvezna vlada je obrazložila svoje pravno stališče in načela svoje politike glede miru v vladni izjavi 13. decembra i966. Prepričana je, da bodo druge države sveta še dalje podpirale te napore zvezne republike.«
Na vprašanje, ali so si izmenjali tudi druge note, v katerih se govori o nemškem vprašanju, je podtajnik za informacije Diehl odgovoril negativno. Glede Berlina je ponovil, da bonska vlada ve, da se stališče Jugoslavije s tem v zvezi ni menjalo.
Po prekinitvi diplomatskih odnosov je jugoslovanske interese v Zahodni Nemčiji zastopala Švedska, zahodnonemške interese v Jugoslaviji pa Francija.
Diehl je izjavii, da so bili, poleg pogajanj, tudi neformalni razgovori o podpisu kulturnega sporazuma in o položaju jugoslovanskih delavcev v Nemčiji. Vprašanje vojne odškodnine Jugoslaviji ni bilo povezano z obnovitvijo diplomatskih odnosov. Diehl je izjavil, da ne postavlja nobenih pogojev za začetek pogajanj.
Predvideva se, da bo za bonskega poslanika v Beogradu imenovan načelnik kabineta zunanjega ministrstva dr. Hans Arnold, za jugoslovanskega poslanika v Bonnu pa ravnatelj zavoda za svetovno go spodarstvo prof. Leo Mates.
V Bonnu pa se je zvedelo, da se bodo čez štiri tedne nadaljevala v Beogradu pogajanja za pod-pjš trgovinske pogodbe v zameno za pogodbo iz leta' 1952.
Zahodnonemški zunanji minister Brandt je izjavil, da želi Bonn doseči sodelovanje med vzhodom in zahodom. Na vprašanje, kaj je s Hallsteinovo doktrino, je odgovoril, da vsi vedo za pravno stališče Zahodne Nemčije in ni potrebno, da je to stališče povezano s kakršno koli doktrino.
Kosigin v Kabulu
NOVI DELHI, 31. - Predsednik sovjetske vlade Kosigin je zaključil obisk v Indiji in je prišel danes v Arganlstan. Takoj po prihodu v Kabul se je začel pogovarjati s predsednikom afganistanske vlade. Jutri bo sovjetska delegacija odpotovala v Moskvo.
Pred odhodom iz Indije je Kosigin povabil Indiro Gandi ln predsednika republike, naj obiščeta Sovjetsko zvezo.
Uradno sporočilo, ki so ga objavili v Novem Delhiju, pravi, da Sovjetska zveza in Indija zahtevata brezpogojni konec ameriškega bombardiranja v Severnem Vietnamu, da se lahko začnejo mirovna pogajanja. Poročilo pravi, da sta predsednika obeh vlad Izrazila skrb zaradi nadaljevanja ameriške letal-
..............
SPOROČILO IZ PJONGJANGA 0 LADJI «PUEBL0»
Severna Koreja pripravljena na pogajanja v okviru komisije za premirje
V varnostnem svetu se nadaljujejo posvetovanja nestalnih elanov
TOKIO, 31. — Severnokorejska tiskovna agencija je javila, da je član centralnega komiteja sevemovietnamske delavske stranke na večerji na čast delegaciji romunska komunistične stranke, ki je na obisku v Pjongjangu, izjavil, da bi bila Severna Koreja pripravljena pogajati se v zvezi z ladjo «Pue-blo» na sestanku vojaške komisije o premirju v Panmunjomu.
Agencija pravi, da je omenjeni predstavnik izjavil, da Združeni narodi nimajo pravice obravnavati tega vprašanja in da so že prej podobne primere, kakor je sedanji, obravnavali v okviru komisije za premirje.
Nato je izjavil, da Američani grešijo, če mislijo, da bodo incident lahko rešili v okviru diskusije v OZN, drugače pa bi bilo, če bi želeli rešiti zadevo po dosedanjih metodah. Ce bodo nadaljevali sedanjo pot, ne bodo dosegli nič.
Zatem je predstavnik izjavil, da bo odvisno izključno od Američanov, kako se bodo stvari razvijale. Severna Koreja nasprotuje obravnavanju zadeve v varnostnem svetu in ne bo nikoli priznala nobene resolucije.
V OZN se člani varnostnega sveta še dalje posvetujejo. Predsednik
jem in Corono, katere ’ nekateri ii-1 varnostnega sveta je predsedoval sti dolže, da so prejeli denar iz 1 danes sestanku nestalnih članov
varnostnega sveta in se je zatem udeležil sestanka afriškoazijskih držav članic varnostnega sveta (Alžirija, Senegal, Etiopija, Indija in Pakistan). Te države se skupno s predstavniki Sovjetske zveze in Madžarske strinjajo, naj povabijo Severno Korejo, naj se udeleži debate. ZDA pa bi v to privolile, samo če bi Severna Koreja prej izpustila posadko ladje «Pueblo», ali če bi bila ta izpustitev blizu.
Predsednik varnostnega sveta šahi, ki bo opolnoči prepustil predsedstvo paragvajskemu delegatu, je zvečer ponovno sprejel Goldberga in Morozova.
Podravnatelj za informacije v J. Koreji je izjavil, da bi morali A-meričani za rešitev krize v zvezi z ladjo «Pueblo» bombardirati severnokorejsko prestolnico in druga mesta in jih spremeniti v kup razvalin.
Dodal je, Ja bombardiranje samo Vonsana, kamor so odpeljali ladjo «Pueblo», ne bi zadostovalo, ker bi severni Korejci reagirali s tem, da bi m>padli Južno Korejo in nosilko letal »Enterprise«, ki križari nasproti Vonsanu. Dalje je izjavil, da če ne bodo ZDA sprejele vojaških ukrepov, se bo morala Severne Koreje močno dvignila, morala Južne Koreje pa bo padla.
Tudi razni seulski časopisi so pozivali ZDA, naj začnejo vojaške akcije proti Severn, Koreji.
Izjava Bajbakova o Vietnamu
TOKIO, 31. — Sovjetski podpredsednik vlade Bajbakov je na uradnem obisku na Japonskem. Danes ga je sprejel cesar Hirohito. Kasneje je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Mikijem, med katerim je odločno zanikal kakršno koli sovjetsko zanimanje za japonski predlog za mirno rešitev v Vietnamu. Japonci so namreč predlagali, da bi SZ jamčila za Vietnam. Japonska pa za ZDA. Bajbakov Je dejal, da SZ ne more privoliti, da bi postavila na enako raven napa-daloe In napadence. Vendar se je ugodno izrazil o japonskih naporih da se najde mirna rešitev. Govor je bil tudi o Kurilskih otokih ter o tehničnem in gospodarskem sodelovanju tudi v zvezi z novim načrtom razvoja Sibirije.
V Tokiu so tudi delegati sovjetske partijske organizacije, ki so se sestali s predsednikom KP Japonske Mlsamotom. Sovjetsko delegacijo vodi Suslov.
ske ofenzive na Severni Vietnam in poudarila, da je treba na podlagi ženevskih sporazumov dati vietnamskemu ljudstvu možnost, da svobodno izbira svojo usodo. Kosigin in Gandi sta poudarila svojo podporo Kambodži, ki hoče ohraniti svojo neodvisnost in nevtralnost.
Glede Srednjega vzhoda se obe strani strinjata v mnenju, da je za ohranitev miru potreben umik Izraelskih čet z vsega zasedenega ozemlja.
Kosigin je poudaril potrebo uvedbe evropske varnosti ob udeležbi vseh držav te celine, zato da se zmanjša mednarodna napetost in okrepi mir.
Glede jedrskega orožja se obe strani strinjata, da je treba naglo skleniti zadovoljivo pogodbo proti njegovemu širjenju.
Na Danskem vlada brez socialnih demokratov
KOPENHAGEN. 31. — Tri glavne danske opozicijske stranke so danes privolile v vladno koalicijo, ki bo nadomestila socialne demokrate, ki so vladali štirinajst let.
Na splošnih volitvah prejšnji teden so socialdemokrati sicer ostali najmočnejša stranka, vendar pa so mnogo zgubili, tako da imajo tri glavne opozicijske stranke (socialni liberalci, konservativci m zmerni liberalci) sedaj 98 od skupnih 179 poslancev.
Tri opozicijske stranke so se sporazumele tudi o vladnem programu. Menijo, da bo novi predsednik vlade socialni liberalec Hiimar Baunsgaard. V zvezi z novo vlado so socialni liberalci, ki so tradicionalno pacifisti in prottmllitaristi, zahtevali kot pogoj za vstop v koalicijo 5-odstotno zmanjšanje proračuna za obrambo. Prva seja novega parlamenta bo v torek.
Kuba
HAVANA, 31. — Glavno glasilo kubanske komunistične stranke «Granma» je včeraj nadaljevalo objavljanje poročila, ki ga je podal na seji centralnega komiteja Raul Castro o dejavnosti Anibala Esca-lanteja in drugih članov njegove skupine. Ta del poročila vsebuje izvlečke dokumentov, ki so jih člani skupine izročili raznim sovjetskim osebnostim ali drugim komunistom, ter registracije ali rekonstrukcije razgovorov med temi člani in omenjenimi osebnostmi.
Poročilo pravi, da sta Anibal Es-calante i;i Octevio Fernandez izročila ravnatelju «Izvestij» dokument, ki je obtoževal kubanske voditelje, da se približujejo Franciji samo zaradi tega, da bi oddaljili Kubo od Sovjetske zveze.
V tem dokumentu je tudi rečeno, da je bil Rogis Debray izključen iz francoske komunistične mladine, ker so sumili, da pripada francoski obveščevalni službi.
Glede protisovjetske usmeritve kubanske komunistične stranke pravi dokument, ki so ga poslali «Iz-vesti.iam«: «Ko stranka sprejme nove člane, se kandidat vpraša za mnenje o Sovjetski zvezi, da se vidi, ali je zanjo ali proti njej. Če je odgovor pozitiven, tedaj se začne s tovarišem diskutirati, da se mu odprejo oči o kakem problemu.«
Escalante in Fernandez sta poleg tega kritizirala gospodarsko politiko v državi.
Francosko stališče glede ladje «Pueblo»
PARIZ, 31. — Po današnji seji francoske vlade je minister za informacije Gorše izjavil, da Francija ni zavzela stališča v zvezi z ladjo «Pueblo». Vendar je zunanji minister de Murvillc izrazil željo Francije, naj bi naglo rešili spor po diplomatski poti. Glede Vietnama so ministri ugotovili na eni in na drugi strani »rahlo tendenco za začetek tega, kar bi lahko bil proces, ki bi pripeljal do razgovorov«. «Gre za majhen korak, je dodal Gorše, katerega pravo važnost je še prezgodaj ocenjevati.
V zvezi z ladjo «Pueblo» je Gorše izjavil, da je Francija seveda sprejela predlog, naj se o zadevi razpravlja v varnostnem svetu.
Na seji vlade je državni tajnik v zunanjem ministrstvu Bettencourt poročal o sestanku ministrov zahodnoevropske zveze. Na tem sestanku je Bettencourt izjavil, da so prvi ukrepi za gospodarsko ozdravljenje v Veliki Britaniji začeli manjšati razlike med angleškim gospodarstvom in gospodarstvom držav skupnega tržišča.
Glede tehnološkega sodelovanja je omenil, da ga nobena druga država skupnega tržišča ni izvajala z Veliko Britanijj v enaki meri kakor Francija, in da druge države lahko to storijo To pa ne izključuje možnosti sodelovanja med tremi, štirimi, petimi ali več državami, seveda če gre za konkretna vprašanja in za finančno izvedljive načrte.
NEZADOVOLJSTVO V BENEŠKI SLOVENIJI
Resnični gospodar v Nadiških dolinah
Razočaranje nad tarčentskim sestankom županov Iz čedadskega, tarčentskega in huminskega okraja je bilo splošno. Najbolj so bili zbegani po sestanku župani iz Beneške Slovenije, ker so spoznali, da skuša dežela zadovoljiti nekoliko puntarske Kamijce, a v Nadiških dolinah naj bi se beneški Slovenci zadovoljili s slabokrvnimi ugodnostmi zakona 614 o pasivnih krajih in seveda še s nekaterimi akcijami za podpiranje kmetijstva in morda turizma.
Zato so v začetku druge polovice januarja sklicali posebej, brez furlanskih županov iz predhribov-skega sveta, samo župane slovenskih občin Nadiških dolin in Pra-potnega. Sestanek Je sklical in ga vodil demokristjanski poslanec Mario Toros. V svojem govoru je Toros hotel razpršiti vse upravičene dvome županov, da bodo oblasti, državne in deželne vseeno kaj napravile za te nesrečne kraie. Toros je obširno razlagal, kaj ti mogli ti kraji dobiti iz državnih rimskih in deželnih skladov, da bi se v teh hribovskih in emigrantskih krajih, torej dvakrat nesrečnih, sploh dalo kaj napraviti v običajnih sektorjih življenja' kmetijstvu, turizmu, cestni mreži, solstvu, socialnih ustanovah. Seveda te tudi on privlekel na dan nesrečni zakon 614, ki ni zbudil doslej še pri nobenem furlanskem hribovskem sestanku nobenega zaupan'a, ker se sploh ne more spoprijeti z emigrantsko pošastjo. Ponovno so samo za te župane obde’ ovali osnutek deželnega načrta, ker nrav ta osnutek ne prinaša ničsar. kar bi ohrabrilo emigrante in ljudi doma v vaseh. Razpoloženje je glede tega osnutka v Nadiških dolinah prav tako kot v Kami)! Samo v Nadiških dolinah ni bilo demonstrativne splošne stavke, ker tu ni sploh nobene tovarne ali kakršnega koli podletla. da bi se dalo tudi tod stavkati. Ali naj stavkajo fi-nancarji, občinski uradniki !n karabinjerji? Domači ljudle niso nikjer zaposleni in je njihov stroj le domači obrtnik.
Domači župani so lažje v takem ožjem sestanku samo slovenskih občin razlagali, kako krvavo nujne so potrebe posameznih občin. Te se sedaj vsaj dajo reševati z državnimi in deželnimi podporami, ne pa splošne potrebe tega gorskega prebivalstva. Dežela in država lahko iz svojih skladov na podlagi obstoječe zakonodaje podprejo občine, ki so jim odtegnili davčne dohodke. To ni velik problem in se zdi, da bi moral Wt4 lahko rešljiv, toda vendar se ga niso lotili niti v treh letih, odkar obstoji dežela.
Kar Je poslanec Toros povedal, da pomiri župane, je bilo približno isto, kar so slišali pred mesecem dni na tarčentskem sestanku. In to je bore malo. Ne kaže drugače, kot da se skliče v kratkem času nov sestanek, na katerem bodo s širšo udeležbo in s poglobitvijo vseh manjših problemov, kot so prometne zveze, gospod« rski razvoj v teh dolinah. ured!*»v šolstva in olnišante šted<r»mladine, kmečko VDrašanie v hribovskih k ra h h. skratka ve« tok drobiž, ki nai zakriva porovih” nasmeh emitrrariia, ki je praS gospodar teh dolin.
Ljudie stole pod vtisom ogorče-n'a izseHencev, k! so videli, da ni nobmeva sledu o tem da bi izkopali te krade iz emtsrrantskeea usada. Duhovniki sami. furlanski in slovenski, so onemeli in ne uoalo v'ivati optimizma v duše zapuščenih liudi ter se kar držijo tiste žalostne ugotovitve, ki so ji dali izraza v svoiem klicu na pomoč na nalvišie oblasti v državi. Minili so časi krpanja in mašenja lukenj v občinskih proračunih, zdaj je treba iz temena spremeniti vso gospodarsko politiko do teh krajev. S takšnem razpoloženem so se župan) razšli do novega sestanka. Koliko jih še bo?
A. R.
Čedad in Tarrent počasi izumirata
Sele zdaj prihajajo na svetlo letošnji letni zaključki anagrafskih uradov v posameznih občinah. Za nekatere kraje javljajo zaskrbljeni občinski voditelji, da gre krivulja prebivalstva še zmerom navzdol, da je manj rojstev kot smrti, predvsem pa precej manj priseljencev kot inseljencev, da teče nevzdržema kar naprej tok prebivalstva iz občine. Za večino priseljencev kot izseljencev, da te-nal in za vzhodni predalpski svet Furlanije, ki je vanj vključena Beneška Slovenija, krivulja prebivalstva še bolj strmo kaže navzdol. Težnjo navzdol pokazuje padec prebivalstva tudi na celem vencu furlanskih mestec, ki obdajajo v ravnini Beneško Slovenijo Čedad, staro mesto beneških Slovencev, v novejšem času njihovo upravno središče, že pet let nevzdržno propada. Mesto se komaj drži za spoznanje nad 10 tisoč, pa bo, če se bo nadaljevalo to odtekanje sicer po kapljicah, zdrknilo pod 10 tisoč, kar pomeni, da bo postalo brezpomembno mestece. V Čedadu je nekaj tisoč oseb, ki so po poreklu Iz bližnje Beneške Slovenije. Posebno v zadnji vojni in hitro po njej se je naselilo v Čedadu precej beneških Slovencev, ki so med dvema vojnama živeli v soškem porečju Zdaj ni niti za še tako skromne beneške Slovence nobene poštene službe v Čedadu Politično občin
sko vodstvo v mestu toži, da iz mesta samega odhajajo mladi ljudje na boljše službe od tistih, ki bi se našle v mestu in okolici. V bližnji čedadski soseščini so manjši industrijski centri, ki pa tudi ne privlačijo čedadske delovne mladine, da bi tja odhajala kot «pendolari» na delo. Med letom je bilo v Čedadu zabeleženih 221 priseljencev in 291 izseljencev, torej znaša primanjkljaj 70 oseb. Tudi število rojstev je premajhno, da bi pokrilo to izgubo. Kakšno privlačnost naj ima Čedad v takih razmerah za beneške Slovence, ko se mu mlajše mestno prebivalstvo odreka in ko ni v njem takih služb, ki bi dobro plačevale svoje delavce, če že mora oditi hribovski Slovenec od doma v e-migracijo, potem gre raje tja, kjer ga bolje plačajo. Čedad pomeni tudi emigracijo, čeravno bližnjo. Toda če ga v čedadski emigraciji slabše plačajo kot v katerikoli drugi, gre slovenski delavec iz hribov nad Čedadom raje drugam ne delo. Čedad skoro ne sprejme več nobenega.
Kot kažejo anagrafski podatki ob koncu leta 1967, je drugo u-pravno in trgovsko središče beneških Slovencev Čenta ali Tarčent še na slabšem položaju glede demografske stalnosti Število prebivalstva v občini Tarčent je znašalo zadnjega decembra 1967 samo 9,630, leto prej ob koncu decembra 1966 jih je bilo 9689 ali 59 več. Ob zadnjem ljudskem štetju 1961 pa so našteli še 10.115, torej še nad deset tisoč, število mrtvih je v Tarčentu večje od rojstev, a emigracija se je za toliko skrčila, tako da je samo 24 izseljencev več kot priseljencev.
Samo mesto Tarčent pa ima zdaj komaj 4.600 prebivalcev, je torej malo mestece z močnimi okoliškimi naselji. Že skoraj popolnoma pofurlanjena slovenska naselja Se-digla, Smrdenca, Štela in predvsem Čižerje so pa nele skoraj povsem izgubile svojo slovensko pogovorno narečje, ampak so se skoraj čisto izpraznile. Niso odšli
v mesto Tarčent, ampak proč v emigracijo. Tarčent je v taki krizi, da je že pred leti prenehal biti privlačno središče ne samo za svoje vasi, ampak za vse terske Slovence v občinah Brdo in Tipa-na. Iz dosedani.h osnutkov deželnega načrtovanja ni razvidno, da bi bilo Tarčentu dodeljeno kakšno mesto v industrijski ali katerikoli druge vrste izgradnji. Tarčent je še sodno in šolsko središče terskih Slovencev, dobro trgovsko središče in se z vso silo poteguje, da bi s sicer nekoliko predolgo cesto do žage v Soški dolini postal namesto Čedada še trgovsko središče Bovškega.
A. R.
Mihail Šolohov: Tit"!! DO N
Angleži se še vedno ubadajo z dediščino svoje bivše kolonialne oblasti. Na sliki: angleški vojaki v mestu Fort Louis na otoku Mauritius, kjer so izbruhnili hudi neredi (baje plemenskega značaja). Pri spopadih je izgubilo življenje kakih 20 oseb
luliiiiiiiiiiliiiiiiliiiMiiiiiiiiua,iiiiiii„,i,„il,l|,ll,lllllllllll|||llllllllllulI1,lmiluanulljIlllllll|lll|l|ll||1|||I|(|ln|||||||I|1|||||1|JJIJU||1||||I|1||||||Ii|1|||||||1||||1||1||||II||1|(|||||I|Ilm|I|||1|II||1(1I(((1|||||1|I|||||1|||H|||(|||||I1I||1|||llw||nJ(|(1||||||||(|||((||||||1|1||||1||||||111||||)||||||I(|
Mihail Šolohov ni zaman Nobelov nagrajenec, saj velja za največjega sodobnega ruskega klasika, nadaljevalca tradicije velikih ruskih pisateljev. Njegova dela so v Sovjetski zvezi najbolj brana. Romana Tihi Don in Zorana ledina pa sta gotovo ne samo največji in najtehtnejši deli sodobne ruske proze temveč tudi deli, ki sta že prešli v klasično rusko književnost. Šolohova poznajo povsod po svetu. V literaturo je sicer vstopil komaj dvajsetleten, ko je leta 1925 izdal dve knjigi novel. (Donske novele, Ažurna stepa). Toda ko je nato tri leta kasneje izšla prva knjiga Tihega Dona, je komaj triindvajsetletni pisatelj, čeprav zaradi mladosti brez pravih življenjskih izkušenj in brez literarnih tradicij, na mah zaslovel kot zrel literarni ustvarjalec. Od tedaj je šla njegova literarna slava strmo navzgor. Ne samo zaradi Tihega Dona, ki so ga kmalu zaceli prevajati tudi v druge jezike, temveč tudi zaradi njegovih drugih del. S Tihim
ZARADI GOSTE MEGLE
Vlak je povozil do smrti železniškega delavca
Nesreča se je pripetila blizu postaje Treviglio, kjer je kakih 15 delavcev popravljalo progo
TREVIGLIO (Bergamo), 31. — Neki vlak je danes zavozil v skupino delavcev, ki so popravljali progo v bližini postaje Treviglio. Eden je bil na mestu mrtev, druga dva pa, ki jih je lokomotiva odvrgla kakih 10 metrov proč, sta bila hudo ranjena.
Vlak, ki je povzročil nesrečo, Je I brzec «101» Milan . Benetke, Ja se je odpeljal z glavne milanske postaje ob 12.18. Skupina 15 delavcev, ki so uslužbeni pri podjetju «Saloz», ki ima v zakupu vzdrževalna dela na progi, je delala pri vhodu na postajo Treviglio in sicer blizu odcepa proge, ki pelje v Bergamo.
Ko se je nesreča pripetila, je bila vidljivost zelo majhna zaradi
goste megle. Delavec, ki je umrl, I da bi znižali število nesreč, ki
/r«. I j
imtiiiimiimiimiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimuiiiii
PRAVIČNA RAZSODBA SODIŠČA V KARLSRUHE
Tudi pred rojstvom otrok žrtev nacizma
Sodniki so priznali 29-letnJ Židinji pravico do odškodnine, ker je njena mati hudo trpela, ko je bila noseča
je 48-letni Batista Sala iz vasi Ma-nervio (Brescia). Nesrečnež je takoj izdihnil. Lokomotiva pa je odbila Amalda Lucchinija in Carla Daneseja kakih deset metrov proč. Neki drug delavec pa je dobil le lažje poškodbe. Vse tri ponesrečene delavce so takoj pripeljali v bolnišnico v Treviglio, kjer so Lucchinija sprejeli s pridržano prognozo. Pri nesreči je izgubil desno roko.
Policija je uvedla preiskavo. Skupina delavcev je delala pod nadzorstvom nekega čuvaja ki bi moral med drugim opozarjati delavce o prihodu raznih vlakov.
Spremenili bodo cestni zakon
KARLSRUHE, 31. — Tukajšnje sodišče je prejelo pomemben sklep glede priznanja odškodnine žrtvam nacističnega režima. V tem primeru gre za vprašanje, ali ima otrok, ki ni bdi še rojen, pravico do odškodnine, ker ga je mati zaradi strahotnega ravnanja nacističnih pobesnelih zločincev rodila brez potrebne zdravniške pomoči.
V konkretnem primeru gre za neko Židinjo, ki živi sedaj v ZDA, Ženska se je rodila leta 1939 v šangaju. Njem starši so bili Židje, ki so morali zapustiti Nemčijo zaradi nacističnega preganjanja. Usoda pa jim ni bila mila niti v šangaju, ker so Jih Japonci, po zavzetju mesta, poslali v taborišče za Žide.
Po vojni se je ženska vrnila v Berlin ter zahtevala od oblasti odškodnino za prestano trpljenje. Trdila je namreč, da so nečloveški! pogoji v katerih je živela njena noseča mati, hudo vplivali na njeno zdravje. Prvostopno berlinsko sodišče ni ugodilo njeni zahtevi. Višje sodišče v Karlsruhe pa je priznalo upravičenost pritožbe ter je ukazalo, naj se prizadeti izplača predvidena odškodnina.
aktivnost je bila zelo krepka konec decembra in v prvih dneh tega meseca.
Luciano Lutring obsojen v tremi
Arabski princ obsojen na smrt
ADEN, 31. — Vrhovno sodišče republike Jemen je danes obsodilo na smrt nekega princa razpuščene Federacije južne Arabije, katerega so obdolžili, da je organiziral zaroto skupaj z nekim angleškim svetovalcem. Prisotni so pozdravili obsodbo s ploskanjem.
Obsojenec je princ Hood Bin Al Fadhli, ki Je bil svojčas predsednik zakonodajnega sveta države Fadhi (56 kilometrov vzhodno od Adena). Obtoženec je trdil, da je nedolžen.
Sodišče, sestavljeno iz treh članov, je bilo imenovano od predsednika republike Južnega Jemena, Mohameda Al Shaahija začetek tega meseca, ter mu je Mia poverjena naloga, da sodi voditelje odstavljenega režima Federacije južne Arabijee, diverzante In zarotnike. O razsodbi sodišča bo odločal državni poglavar, ki bo v desetih dneh lahko spremenil, ali pa celo razveljavil razsodbo visokega sodišča.
Zmanjšana dejavnost vulkana Etne
CATANIA, 31. — Vulkan Etna. ki Je v zadnjih časih večkrat bruhal, se je baje umiril. Lava, ki se Je izlila iz novega žrela, ki se Je odprlo 7. januarja letos v višini 2500 metrov, prihaja sicer še na dan, toda v manjši meri.
Strokovnjaki vulkanološkega inštituta, ki deluje na pobočju Etne, so izjavili, da se Je tudi potresna aktivnost vulkana zmanjšala. Ta
CREMA, (Cremona), 31. — Ropar Luciano Lutring, ki je znan tudi v Trstu, kjer je zagrešil rop v Ul. Gatteri skupaj s svojim so-pajdašem Venturijem, je bil obsojen davi na sodišču v Cremi na štiri leta in šest mesecev zapora ter 180.000 lir globe. Sodišče je priznalo obtožencu pravico do pomilostitve enega leta zaporne kazni in celotne denarne kazni. Pred sodiščem v Cremi se je moral Lutring zagovarjati zaradi treh tatvin, ki jih je zagrešil leta 1961.
Na obravnavi ni bilo seveda obtoženca, ker je sedaj priprt v pariških zaporih. Kot je znano, bi se lahko zgodilo, da bi ga francoski sodniki obsodili na smrt.
RIM, 31. — Posebna medministrska komisija je začela danes proučevati spremembe, ki bi jih bilo treba uvesti v cestni zakon. Po zaključku svojega dela bo komisija sestavila poročilo, ki bo služilo ministrstvu za javna dela kot osnova za ustrezen zakonski osnutek, ki ga bo predložilo poslanski zbornici sporazumno z ministrstvom za prevoze.
Komisijo sestavljajo ministrski tehniki, sodnik, vseučiliški profesorji, predstavniki krajevnih uprav, avtomobilskega kluba Italije, Tou-ring kluba in Združenja pešcev. Umestitev komisije je bila na ministrstvu za javna dela v prisotnosti podtajnika Angrisanija, ki je pojasnil nagibe, ki so napotili ministra Mancinija na njeno ustanovitev. Angrisani meni, da predstavlja cestni zakon odlično zakonodajno besedilo, toda nekateri predpisi so že zastareli zaradi velikega razmaha v zadnjih letih pri avtomobilskem prometu. Upoštevati je tudi treba, da se bo ta promet v prihodnjih letih še bolj razvil. Sodeč po statistikah bo na italijanskih cestah leta 1977 nekaj čez 18 milijonov avtomobilov (danes jih Je 7 milijonov in pol). Takrat bo prišel en avto na 3.1 prebivalca. Zato je potrebno vskladitl zakonske predpise s potrebami, ki bodo nastale zaradi tega povečanega prometa.
še prav posebej pa je treba spremeniti nekatere predpise, ki zadevajo šoferje in prometne znake,
predlani dosegli v Italiji raven 305 tisoč. Tedaj je bilo več kot 8000 mrtvih ter 213.000 ranjenih. V prvih sedmih mesecih lani so zabeležili 5003 mrtve ter 157.000 ranjenih. Te številke pomenijo veliko škodo za državo, je dejal Angrisani. Podobno škodo so v nekaterih državah ocenili v denarju. Na primer v ZDA so prometne nesreče stale leta 1965 ameriško družbo 8,5 milijarde dolarjev.
Orjaško jajce
LE CREUSOT (Saone-Et-Loire), 31. — Tri dni je rabila neka kokoš, da je znesla jajce, ki tehta 160 gramov. Kokoš, ki je last neke gospodinje v Le Creusotu, je po opravljenem delu poginila. Jajce je dolgo 87 milimetrov, ter meri 57 milimetrov v premeru.
v prvih dveh dneh.
Jutri 1. februarja: 1. Un uomo piange solo per amore (Little Tonu - Mario Guarnera); 2. Le opere di Bartolomeo (Roks - Cowsills); 3. Le solite cose (Donaggio - Timi Youro); 4. No amore (Giusy Romeo - Sacha Distel); 5. Che vale per me (Ertha Kiti - Peppino Ga-gliardi); 6. Sera (Giuliana Valci -Gigliola Cinquetti); 7. Gli occhi miei (Wilma Goich - Dino); 8. Deborah (Wilson Pickett - Fausto Lea-li); 9. Stanotte sentirai una canzo-ne (Annarita Špinači - Yoko Kishi); 10. Časa bianca (Ornella Vanoni -Marisa Sannia); 11. La voce del silenzio (Tony del Monaco - Dion-ne Warwick); 12. 11 Re dTnghilter-ra (Nino Ferrer - Pilade).
Petek 2. februarja: 1. Canzone per te (Endrigo - Roberto Carlos);
l■lllllllllllmlllll■llllllllll||||||■ll||||||||||||llll||||||||||||Il|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||■||||||||■|
DANES ZVEČER SLOVESNA OTVORITEV
Vrstni red pesmi na festivalu v San Remu
Bučna reklama za predstavnike raznih podjetij
SANREMO, 31. — Davi so v pri-1 2. Canzone (Celentano - Milva); 3. sotnosti notarja izžrebali vrstni red | La siepe (Al Dano - Bobbie Gen-pesmi, ki jih bodo peli na festivalu try); 4. II pošto mio (Tony Renis -
ŽALOIGRA NA DNU MORJA
Splahneli so upi da se reši «Minerve»
Kljub najsodobnejšim aparatom še niso ugotovili, kje morebiti leži ponesrečena podmornica
TOULON, 31. — Zaloigra ene iz- preteklo soboto je popolnoma ra-med najsodobnejših francoskih pod- zumljivo, da ne bi potopljeni mor-mornic se je praktično zaključila, narji mogli preživeti na dnu mor-Na pomorski prefekturi ne upajo ja dosti več kot štiri dneve, več, da bi se še lahko zgodil cu
štiri prikupne deklice, stevardese na zimskih olimpijskih igrah v Gre-noblu. Dekleta izvajajo folkloren finski ples
dež, da bi potegnili iz morskih globin podmornico «Minerve», ki je brez sledu izginila preteklo soboto. Vsi so že prepričam, da se je treba sprijazniti z grenko resnico, in sicer, da je podmornica z moštvom vred, za vedno izgubljena.
Razne enote francoske mornarice so nadaljevale iskanje vso noč ter so sondirale vse predele morja, kjer so aparati zabeležili prisotnost kovinskih teles. Vsak trud pa je bil zaman. Verjetno bo danes poveljnik Jacques Cousteau nadaljeval iskanje s svojim batiskafom «SP 330». Kljub temu strokovnjaki menijo, da se je podmornica potopila jugovzhodno od Toulona, in sicer na kraju, kjer znaša globina morja od 1.800 do 2 000 metrov
Poveljnik Beaufort šef kabineta pomorskega prefekta, je izjavil novinarjem, da pri iskanju podmornice «Minerve» sodelujejo tudi angleški tehnik) in strokovnjaki, ki pri delu uporabljajo zelo sodoben tip aparata «sonar». Angleži opravljajo to zahtevno nalogo na dveh ladjah, in sicer 3 milje in pol juž no od kraja Porque-Rolles, blizu rta Cap d'Ames. Na tistem področju so s prejšnjimi opazovanji ugotovili prisotnost nekega kovinskega telesa na dnu morja Takoj, ko bodo zbrali dovolj pozitivnih podatkov — je dejal visoki mornariški častnik — se bo poveljnik Cousteau spustil na morsko dno ter bo skušal ugotoviti, če gre za podmornico «Minerve», ali za kako drugo ladjo. Poveljnik Beaufort je še dodal, da je moštvo nekega helikopterja našlo blizu rta Cap Sicie mornarsko najlonsko vrečico. Na tistem kraju so pred dnevi opazili velik oljnat madež.
Pozneje se je še zvedelo, da je pomožna ladja «La Galissoniere® zabeležila v bližini rta Cap Cepet tri odmeve	«sonarja»	v	globinah
250, 1000 in 2009 metrov.
Poveljnik Beaufort je končno izjavil, da	ni	nobenega	upanja več
da bi našli še žive mornarje podmornice «Minerve» Pomorske oblasti pa še vedno nadaljujejo vztrajno z iskanjem potopljene podmornice. Akcijo bodo prekinili šele, ko bo prišel ukaz od ministrstva za obrambo.	Na vsak način	pa bodo
skušali ugotoviti, kje leži podmor niča ter vzroke, ki so povzročili nesrečo.
Vsak up, da se reši ponesrečene mornarje	in	častnike	je	splahne!
spričo dejstva, da je podmornica razpolagala s kisikom samo za sto ur. Ker se je podmornica potopila
Prometne nesreče s številnimi žrtvami
FIRENCE, 31. — Danes se Je pripetilo v bližini glavnega mesta Toskane več prometnih nesreč. V bližini prehodne ceste, ki pelje iz mesta do «avto ceste Sonca«, je prišlo do trčenja med majhnim avtobu som, ki je prevažal šest potnikov z nekim osebnim avtom znamae fiat 124. V tega Je potem trčil še neki fiat 600. Pri nesreči je ena oseba Izgubila življenje, deset pa jih je bilo ranjenih. Nesreči je bo trovala megla
Kmalu pozneje Je prišlo do neke druge nesreče, ki jo je tudi povzro čila megla, in sicer na odseku avto ceste med mestom in krajem Signa. Zaradi okvare pri nekem avtomobilu Je prišlo do trčenja številnih drugih vozil. Ena oseba je izgubila žlvlejnje, več drugih pa ie bilo ranjenih.
Iz Racconigija pri Cuneu pa spo ročajo, da sta dve osebi izgubili življenje, štiri pa so biie ranjene zaradi neke prometne nesreče v bližilni tega kraja. Neki avto, s katerim se je peljalo pet mladeničev, je na nekem ovinku zašel iz tira ter trčil v neki furgon, ki mu Je prihajal nasproti. Trčenje je lilo silovito.
Domenico Modugno), 5. La vita (Gandolfi - Bassey); 6. Per vive-re (Iva Zanicchi - Udo Jurgens); 7. La farfalla impazzita (Johnny Dorelli - Pau' Anka); 8. Tu che non sorridi mat (Orietta Berti -Piergiorgio Favna); 9. La tramon-tana (Gianni Pettenati - Antoine) 10. Quando mi innamoro (Anna 1-dentici - I Sanvipers); 11. Da bam-bino (I Giganti - M. Ranieri); 12. Mi va di cantare (Armstrong - Lara Saint Pau').
Ko so pevci poskušali svoje pesmi, so bili novinarji odsotni, ker so velika podjetja za izdelavo plošč priredila razne zakuske in tudi tiskovne konference. Prvi so bili na vrsti predstavniki podjetja «Ricor-di», ki so predstavili Milvo in Cos-uiillsa. Popoldne je bil sprejem na županstvu, kjer je Armstrong izročil županu zlate ključe mesta Nevo Yorka. Potem je družba «Ca-sa discografica italiana» priredila tiskovno konferenco Predstavnik družbe je med drugim izjavil, da ni res, da bi se Armstrong hotel umakniti s festivala zaradi zdravstvenih razlogoi Armstrong — je uejul predstav,.,n. - jv popolnoma zdrav, le nekoliko je utrujen za radi potovanja. Potem je sledila zakuska, ki jo je pripravilo podjetje «Cetra». Iznadlo je samo srečanje, ki ga je nameravalo prirediti pod jetje tDurium*
Italijanska proizvodnja motornih vozil
TURIN, 31. — Leta 1967 je italijanska avtomobilska industrija izdelala vsega skupaj 1.540.825 motornih vozil. Od teh je bilo 1.437.367 osebnih avtomobilov, kar predstavlja 13 odst. več, kot v letu 1966.
Glede proizvodnje industrijskih vozil znaša prirastek v primerjavi s prejšnjim letom 24 odst. Zabeležili so 20 odst. prirastka pri proizvodnji lažjih tovornih vozil, 3 odst prirastka pa pri srednjih ln težkih vozilih. Proizvodnja avtobusov se je zvišala za 14 odst.
Lani Je italijanska avtomobilska Industrija izvozila 420 000 motornih vozil (393.000 v letu 1966). Najvažnejša tržišča, kjer italijanska avtomobilska industrija prodaja svoje proizvode so Zahodna Nemčija. Francija, Holandska, Belgija. Luksemburg, Švica, Anglija, ZDA, Avstrija, Jugoslavija ln Danska.
Oproščen šofer
MILAN, 31 — Okrajni sodnik četrte kazenske sekcije je danes oprostil 35-letneva Angela Cippelletti.ia, ki Je bil ohtožen, da je povzročil hude telesne poškodbe 60-letnemu Adalgisu Pecoriju.
Gre za neko prometno nesrečo, ki se je pripetila 13. julija lani, ko je Cippelletti peljal v bolnišnico v Monzo neko delavko, ki je bila hudo ranjena. Cippelletti je pri vožnji stalno trobil, da bi prišel čimprej do bolnišnice. Na nekem ovinku pa je prišlo do nesreče. Avto je trčil v neki tovornjak m Pe-cori, ki je sedel zraven šoferja, Je dobil hude poškodbe. Sodnik Je oprostil Cippellettija vsake Krivde, ker je zagrešil dejanje v sili.
. __
it:
Strogo večerna obleka VALDI-1EVERK v tiskani svili twill, dolgi vilinski rokavi, rob brez reda. Zgoraj širok brezrokavn! plašč iz chiffona, tiskanega kot metulje krilo z motivi, ki so prav taki kot na obleki v zeleni, roza in beli barvi. Srebrni čevlji ROMANO, Firence. Veliki uhani kot srebrn slap.
Donom, Zorano ledino, človeško U-sodo je dosegel svetovni sloves, ki ga je Nobelova nagrada samo še utrdila. Zaradi filmskih adaptacij teh del pa je dosegel tudi široko popularnost. Ni pa odveč omeniti, da je bil šolohov zaradi objektivnega prikazovanja razmer v svoji ožji domovini ob Donu v Sovjetski zvezi kritiziran, zlasti ob zadnji knjigi Tihega Dona, ki je izšla leta 1940 in ob drugi knjigi Zorane ledine, ki jo izšla šele leta 1960. Obe knjigi sta vzbudili precejšnje polemike. Šolohov se je sicer uklonil in jo izdajo leta 1953 roman Tihi Don nekoliko predelal. Potem pa ce je spet vrnil k prvotni redakciji in ko je pritisk popustil je Tihi Don ponovno izšel v prvotni verziji z majhnimi popravki. Ta prvotna verzija je, vsa: tako se zdi, tudi dokončno obveljala.
Slovenski prevod Tihega Donit je bil v načrtu že pred zadnjo vojno, vendar do slovenske izdaje ni prišlo. Pač pa je sloveni-tev izšla leta 1946 in 1947 in to v prevodu, ki ni docela zadovoljil in ni bil kos originalu. Zaradi tega je prišlo celo do javnih polemik. Od takrat je minilo dvajset let. Prve izdaje že dolgo «* več na trgu, ortginal je medtem izšel predelan pa spet nato v prvotni verziji, fako veliko delo svetovne književnosti pa je treba imeti tudi na slovenskem knjižnem trgu. Zato je v novem prevodu Janka Modra, v skrbni °Pre™\ Bronislava Fajona, TIHI DON pravkar znova izšel v slovenščini. Izdala ga je mariborska založba Obzorja in tako dopolnilu slovensko prevodno literaturo * pomembnim delom svetovnega slovesa.
Tihi Don je roman o donskih kozakih in solohovljevi ožji domovini ob Donu. časovno zajema obdobje osmih let in prikazuje življenje Kozakov v carski Rusiji pred prvo svetovno vojno, med nje in v času revolucije; o-ziroma neposredno po njej, ko so se tudi kozaki opredelili za revolucijo proti njej. Roman prikazuje seveda življenje donskih kozakov v vsej širini, torej tudi njihove navade, šege in običaje, Pa tudi lepote narave Pred bralcem se odkriva tudi Don reka o kateri kozaki na tujem vedno sanjarijo in ki sicer velja pri njih za neke vrste sveto reko Ta Don se nam kaže s svojo neštetokrat opisano, pa vendar vedno drugačno pokrajino, ki nam postaja domača, v kateri pa vedno znova odkrivamo nove lepote.
Mihail šolohov je v začetku o-čitno imel namen prikazati oseb-r° nsode poglavitnih junakov, hi jih življenje vodi od mladosti skozi prvo svetovno vojno in usodne me teže revolucije. Med pisanjem pa se mu je snov razrasla tako, da je nastala mogočna epopeja o kozakih z Dona in usodnem času okrog prve svetovne vojne. Pri tem pa ie pisatelj snov zajel izredno široko in predstavil bralcem ne samo širok krajevni in časovni okvir temveč tudi celo vrsto oseb Seveda pa izstopajo pretresljive zgodbe in usode glavnih oseb, k< se bralcu globoko vtisnejo v spomin Tako na primer usoda glavne ženske osebe Aksinje, ki živi v nevzdržnem zakonu pa sre :a junaka Grigorija, odide z njim ter doživlja ob njegovi strani protirevolucijo, dokler tragično :ie konča Nasproten primer je Natalija, Grigorijeva žena, primer t.rp-če ljubezni in razočaranja. Pred nam> zaživi Pan-telej, oče glavnega junaka, pošten in rodoljuben mož, ki zaničuje Alcsinjo. Pnem srečamo celo vrsto revolucionarje’, in njihovih nasprotnikov, predvsem pa polno zaživi pred nami slavni junak Grigorij Melerov. ki ga usoda splete z dvema ženskama in hi ga med revolucijo usoda premetava sem in tja, da se ne more znajti. Tako nam kaže kot v bistvu poštena tragična osebnost, ki pa slednji' le zapusti protirevolucionarne tolar in po tragični smrti Aksinje simbolično odvrže orožje ter se vrne na svoj dom.
Roman od'ikuje pisateljevo stvarno in obic-ktivno pripovedovanje, ki je ze skoraj klasično mirno. Vendar pisatelj odlično u-podablja pred očmi bralca usodni čas in ozidja preteklost ter ljudi v njej Šolohovljeva pripoved se oaliku e po treznem, realističnem slogu. Res pa je, da jo pisatelj izredno podroben v svojem slikanju razmer, ljudi in o-kolja, da privoveduje o navidez nepotrebnih stvareh ki zanimajo morda domačine, poznavalce življenja ob Donu, ki pa so manj zanimivi za širši krog bralcev. Zato je treba m nekaterih mestih tudi nekaj p itrpežljivosti, sicer pa zahtevata dve knjigi romana, ki imata skupno 1884 strani, časa in vztrajnosti. Ko se bralec prebije skozi nekatera dolgovezna mesta in ko gi zagrabi umetniško močna in človeško bogata izpoved, pa nu.i> Tih Don zvrhano mero estetskega užitka kot ga dajejo pristne umetnine če ga opisi prirode, H jih je mogoče primerjati samo še z opisi Turgenjeva, od časa ao časa sproste od napetosti in zasanjajo, pa je to bralcu samo še v prid.
Tihi Don ie velika epopeja o kozakih z Dona in o njihovem življenju. Je mogočna podoba minulih dni revolucije v južni Rusiji ter resnična, iskrena pripovedovana literarna umetnina o ljudeh v usodnem času, zato pa tudi pristna literarna umetnina.
SLMm,
četrtkova
ČRTICA

GOBE MU—Mft
«Preživela bova takšen dopust, Kakor ga nisva še nikoli!* je rekel Henry ir. objel svojo ženico.
"Zamisel, da si najel tole čudo-v,{a letoviščarsko hišico, je res si-Mjna. Kakšen mir! Kakšna lepo-‘a.» se je navduševala Margaret.
«'Nabiral boin suhljad, da nama pas kuhala. Prinesel ti bom jagod »n gob.*
«0, sijajen si! Praviš, da boš prinesel gobe? Ali jih poznaš?*
"■Kako jih ne bi? Zrasel sem med
gozdovi.*
"Obožujem gobe. Tiste, ki mi jih je včasih pripravila kuharica, so ™e Prava poslastica. Poskusila jih °om spražiti po njenem, ali misliš, bo šlo?*
"Seveda bo. Saj ni težko. Razbe-ls mast, spražiš čebulo, prideneš gobe, še malo pražiš, posoliš, pre-‘Ueš z jajčnikom, pustiš, da zakrkne in jed je gotova.*
"Da, da! Tudi kuharica jih je tako pripravljala. Ti pa res vse znaš.*
nekatere stvari že. A na ffobe se res spoznam. Že jutri bom Pogledal in se potrudil, da ti jih Ponesem.*
«Torej bova jutri imela najboljše nedeljsko kosilo. Da bi le imel srečo pri nabiranju!*
"Pri nabiranju gob sem imel vedno srečo.*
*Dh, Henry, L imaš sploh sre-Co’» ga je zasanjano pogledala.
Položila mu je roko na kolena, se naslonila nanj in kakor dva srečno zaljubljenca sta obsedela na klopi pred hišico.
Margaret je bila srečna.
«Henry je božal rdečkaste štre-naste lase. Od časa do časa se je °’rla vanj z bledimi očmi. Vračal J' je poglede z nasmehi. Njegove nusli pa so bile daleč.
Pile so pri vitki temnolasi Olivii. Kako drugače bi božal Oliviine lose! Kako drugače bi se nasmi-aa! Olivii!
Dve leti je bil poročen z Morgani- Toda že več kot leto dni je bila Olivia sen njegovega življenja.
Mirno bi se ločil od Margaret. f. niti najmanj ga ni mikalo, da . se ločil od njene vile v gospodi četrti mesta. In še na misel niu ni prišlo, da bi ji pustil hranil-no knjižico, na katero je naložen P. banki lep kup denarja, kajti če 01 pustil vse to. bi bil revež, kakor le bil pred pi,roko. Plača malega uslužbenca v veliki trgovini še od “a!eč ne bi zadoščala za življenje, kakršnega ima, odkar je poročen z Margaret. Ko se je poročil z njo, le TOisiil na miren dom in udobno življenje, ka ■ mu je lahko daja-a: Da bo moral prenašati tudi njo, nl mislil. Tudi na to, da bi mu utegnila kdaj strašansko presedati, nt mislil. Zdelo se mu je, da ga vsa drobna, brezoblična in brezpomembna ne bo motila. Skraja je tu«’i bilo tako
P°da nato je spoznal Olivio. Pri-t‘a je v podjetje in postala direktorjeva tajnica Očarala ga je Mena mladost in lepota. Sicer pa le bil tudi Henry fant od fare. Vi-^k in ves moški, je vzbudil zani-rranje marsikaterega dekleta. Nasmeh njegovih sinjih oči in prisrč-?? vedenje sta privlačevala. To je brfo tisto, ki je pritegnilo k njemu Margaret Ir. to je bilo tisto, čemur je nasedlo Olivia.
"bočil se bom in življenje bo no.* je govoril temnolasemu dekletu.
Toda potem v toplem razkošju doma ni mogel nifi pomisliti, da bi ‘akšen dom zavustil. Zahotelo se mu je. ča i imel oboje: lep dom tn lepo Olivio
To pa je bilo nemogoče, kajti tu !e bda Morgai et. Margaret s štre-rytimi rdečim.i lasmi, bledimi oč-rni m vsiljivo ljubeznijo.
D, ko bi umila!
Torta Margaret je bila zdrava ko dren.
Mnogokrat je že razmišljal, kake bi se je znebil. A nič pravega ni prišlo na pamet. Iz same bojazni, d,, bi ga dobili, ni Postal moril, c In vedel je, da bi 90 dobili, kajti v popoln zločin ni verjel.
Da, če bi OHviu imela Marga ret>no imetje Toda Olivia ni imela nič.,
"če mi bo letos, tu všeč, bom hišico kupila. Vsako leto bova op ko tu preživela dopust. Nabiral P1' boš iagode in gobe. Toda kaj , je. dragi, saj me ne sploh po-slu*aš?» ga ie gledala Margaret. Denry se je zdrznil.
*Gobe, da gobe. Seveda te p o-drago.* jo je stisnil sebi.
Gobe, da, gobe — je vrvelo v Megovih mislih še dolgo potem, 0 je Margare1 ob njem že davno sPn!a.
Naslednje jutro se je Henry kma u po zajtrku odpravil v gozd.
. * sencih mu je nabijalo, ko se 3,e skionii h gozdnemu mahu in po-bral Prvo gobo.
. kepa, kakor naslikana je obleža a v košarici
A bila je ena od najbolj strupenih gob, kar j.h raste v gozdovih. In užitnim gobam za las podobna. Prvi se je pridružila druga, tretja, deseta. O, Henry je imel srečo in na gobe se je spoznal . . .
"O, toliko si jih prinesel?*! Ti imaš pa res srečo! Toda bled si, Henry. Ali ti ni dobro?*, ga je vsa zaskrbljena opazovala.
"Ne, pa mi res ni. To pač pride.* «Veš kaj, popij kozarček konjaka in leži. Jaz bom medtem pripravila kosilo.*
«Prav imaš, Margaret. Spil bom konjak. Toda kosilo mi najbrž ne bo dišalo. V želodcu mi ni dobro. Zdi se mi, da ne bi mogel pogoltniti niti grižljaja,* je govoril in si skrbno umival roke. "Oh, revček! Le kako naj ti pomagam?*
"Čudno, Margaret, tako zelo se mi je zahotelo jagodnega kompota. Veš kaj, spotoma sem videl čudovite jagode, šel bom in jih nabral.*
<čPrav, Henry. A če bodo gobe pripravljene, preden se vrneš, te počakam s kosilom . . .*
"Ne, ne, ti le jej Jaz bom jedel, ko se vrnem *
«Kakor ti je všeč Komaj čakam, da naredim gobe. A ti se kmalu vrni,* je govotila Margaret in že postavljala kozico z mastjo na pečico.
Henry je odblodil v gozd. Ni ga mikalo, da bi nabiral jagode. Toda moral jih je, kajti to bo njegov alibi. Ko bo po dveh ali treh urah priklical ljudi iz vasi, jim bo moral razložiti, da je nabiral jagode, medtem, ko je njegova žena nabrala in pripravila gobe in jih snedla za malico.
O, da bi le že te ure minile. Strupene gobe bodo v eni uri zanesljivo opravile svoje.
Nato bo prost. Preskrbljen. Ah, da! Tu je še življenjska zavarovalnina, ki jo bo dobil za Margaret. Na to ni niti pomislil. Vse dotlej ne.
Lonček jagod je bil poln. Henry se je zleknil v travo in razmišljal o bodočnosti.
Pretekle so tri ure. ko se je vrnil h kočici.
Presenečen se je zazrl v Margaret. ki je sedela na klopici.
Zagledala ga je in mu pohitela naproti.
«0, Henry, takšna smola! Kakšna nesreča! Pomisli, direktorja tvojega podjetja je zadela kap.* "Kap? Direktoria? Kako to veš?* "Njegova tajnica je bila tu. Samo ona je vedela, kje sva. Pripeljala se je _ avtom. Prekiniti moraš dopust. Saj razumeš, kajne?* "Kdo? Tajnica je bila tu?*
«Da. Rekla je. da je Olivia. Čedno dekle, čakali sva te.-Ko . je videla, da pripravljam gobe, sem opazila, da ji dišijo Veš, da sem ji ponudila. Poln krožnik jih je pospravila. Nato je čakala še nekaj časa. Ko pa te ni bilo, se je odpeljala. Kar smilila se mi je. Po tej slabi cesti potrebuje skoro uro in pol do mesta Toda kaj ti je. Henri/? Su. si blei kakor stena! Na. sedaj pa zopet ne boš mogel jesti gob Tnku okusno dišijo. Poizkusila sem jih pol žličke. Ker si jih nisem smel i privoščiti, saj od tistega, kar je snedla Olivia, še zate je le malo ostalo.*
HenriI se je prijei z obema rokama za glavo in se sesedel na klop pred hišico
E. STAR
—	Jakec, si slišau od tiste babe, te je 11 skrbeh zastran našga Ninota?
—	Kakšnega Ninota? Jest poznam tolko Ninotov.
—	Ma tistga, ne, tistga
boksarja! Ke je ku an prestaunik našga Trsta. Znaš, zdej manka štirdeset dni, ke se bo spet mogu touč ses tistem amerikanskem bokserjem (ni treba nanka reč, de je črn), ke se kliče Griffith. Jn tista baba je u skrbeh zatu, ke je slišala, de ta naš Nino preveč bacelira sez ženskami jn de taku zapraula svoje energije jn se boji, de bo zastran bab preveč ošvohu jn pole, ke se bo	treba boksat,	ne	bo j emu	no-
bene moči jn jeh bo spet fasau. Jn prave, de be ga mogli zavarvat pred skušnjavami, de be mogli naredet ku ano komisijo, ke be ga var-vala vsaj do tiste partide. Za prgliho je tudi povedala, de tudi u cajti vojske so prepovedali hodet okuli bab	vsem tistem,	ke	so jemeli	za
naredet kašno posebno junaško akcijo.
— Ma jest sm pej zmiraj slišau, de so vse armade organizirale za svoje soudate tiste zaprte hiše, ke so ble za vse odprte nuč jn dan? Jn tudi rum so jem dajali, de so bli bol ko-ražni.
— Čaki, Jakec! Tisto so delali za navadne soudate jn za navadna junaštva. Ma če je blo za naredet kej	posebnega, je	blo	pej treba	je-
met glavo na mesti. Bet, ku	se	reče, u polni
posesti svojeh umskeh jn telesneh sposobnosti. Jn, dragi moj, babe...
— Kej babe, kej babe! Jest nisem nikoli za-merkau, de be kej ošvohu, zatu ke sm se kej motovilu okuli bab. še bol fajn sm se slišau pole. Bol lahek — kej jest znam...
— Je prou, Jakec! Ma ti si tu delau zmiri po pameti. Jn pole, tudi če si košenkrat kej
pretiravau, nisi	jemu pole
za delat velike	fadige. Kej
češ, touč ta zgun, tu ni taš-na reč jn nisi	neč zamer-
kau Ma če be	mogu naredet an velek	šforco, be
ben vidu. Ke — ne stoj reč — babe te vržejo dol,	a!
— Alora jemajo prou tisti, ke zagovarjajo celibat?
— Jest nisem mislu reč tega. Jest rečem samo, de ni smet pretiravat. Ku nobeno reč. Sej	tudi vino: an glaž, dva — ti	stri dobro.
Še dohtarji ti priporočajo. Ma dej se ga fejst naluckat — sej znaš, kaku je drugi dan.
— E, znam, znam. Ma tudi če se fejst na-žreš, magari same polente, pole stojiš slabo. Vsako reč je treba po meri jn po pameti.
— Ben videi. Jn taku je tudi sez ženskami. Jn jest rečem, de tista baba jema ražon...
— Samo de morbet tista baba ne be tela spravet u krej vse druge ženske jn de be ga pole uana varvala? Ke ženske so zvite ku kače!
— Pestmo stat, kej uana na tihem misle! Dejmo vzet tu načelno. Jn načelno jema prou, ni kej reč.
— Ma znaš, kej be reku jest? Tudi načelno. Jest be reku, de be ta naš Nino, ke je, koker praveš ti, naš prestaunik, de be ta naš Nino rajše naredu šfido kašnemi drugmi ji ne tist-mi amerikanskemi zamurci, ke nam ni neč slab-ga naredu. Kej ne be blo bulše, če be pckli-cau u ring, denmo reč, kašnega ministra? Taš-nega, ke nam podira naše kantirje jn de bi mu jeh naložu, de be mogu jet se zdravet u špetau jn de be se zapounu, kadaj je razdirau tržaške kantirje. Tu viš, be blo delo. Se ti ne zdi?
— Kepej. ku se mi zdi. Kej češ, zmiram trosemo naše energije po nepotrebnem.
;s
...	tl
Včasih ni prijetno biti slaven in bogat. Očetu francoske pevke Mirielle je nekdo telefoniral, da naj da 20 milijonov, ker mu bodo sicer ugrabili hčer in ostale otroke. V družini Mathieu je zavladal preplah
			
LUEBKE JE DELAL NAČRTE ZA TABORIŠČA ?
Ameriški strokovnjak potrdil avtentičnost predloženih podpisov
Zadeva m nova, novo pa je to, da so stare trditve vzhodnonemških oblasti sedaj potrdili tudi priznani izvedenci, ki jim prav gotovo nihče ne more očitati, da bi bili sovražno razpoloženi do bonskih oblasti, ali celo simpatizerji «rdeče» Vzhodne Nemčije
Vzhodnonemške oblasti so pred leti objavile nekaj dokumentov, s katerimi so dokazovale, da je sedanji zahodnonemški predsednik republike inž. Heirich Luebke sodeloval pri gradnji uničevalnih nacističnih taborišč. Ker gre v tem primeru za zelo hudo obtožbo, saj se pripisuje sodelovanje prj gradnji taborišč samemu sedanjemu preds^KMfu republike, so zahodnonemšKe'oDlasti skušale te vesti demantirati in 31. avgusta 1966. leta je predsedniški urad izdal uradno izjavo, v kateri je bilo rečeno: «Zvezni predsednik ni nikoli sodeloval pri nadnjl koncentracijskih taborišč.»
Kaže pa, da ta uradna izjava nekaterih ljudi ni prepričala, ker da dokumenti govore drugače. Res je, da s kazensko-pravnega v'd:ka predsednik Luebke ne n >si nikakršne odgovornosti, gre pa za moralno odgovornost, kajti njegova tedanja dejavnost pri gradben; dru.Voi «S.’hlemp» predstavlja nekaj, česar ne more nihče opravičiti in predstavlja moralno sramoto, ki je že omenjeni demanti ne more ovreči. Ne bomo
Znani ameriški filmski umetnik Van Heflin je prispel v Rim, da bi sodeloval pri sinhroniziranju filma «Vsak zase*. Film je režiral Gior-
gio Capitani
.............................»»m............................................................
kritik, zakaj bi jih morali prenesti drugi. Popustljivi bodite
OVEN slih
(od 21.3. do 20.4.) V po
a - se pogosto opirate bolj na sre-h*. *°t na sposobnost. Ne bo slo JU- Spremembe v družini. d ukI 21.4. do 20.5.) Ni prav,
1-'koristite sleherno priložnost, ki n;,, ^akokrat gotova. V družbi se iiv^0 brzdajte.
kn»V0JčKA (od 21.5 do 22.6.) Ni-va^niste zadovoljni s tem. kar se v«? nudi- Od tod nerazpoloženje pri v vasi družbi
st« K (od 23.'i. do 22.2.) Zašli bo-lau.v težave, ki jih pripišite svoji »■iKovernosti. Preveč se zanimate j tuje zadev;.
ds , , (°d 23.7 do 22.8.) Ni nujna, veliki napori prinesejo velik do-
biček. Neki vaš prijatelj se bo znašel v težavah
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne računajte s srečo, pač pa zavihajte rokave. V družini ali v družbi bo vladal le navidezen mir.
TEHTNICA (od 23. 8. do 23.10.) Včasih si privoščite tudi kaj takega, kar ni povsem v soglasju z določenimi normami. Ljubosumni bo ste.
ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11.)
Če vi n* prenesete neutemeljenih
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne računajte, da vam bodo v težavah priskočili na pomoč tisti, ki ste jim kako zagodili Le mirno kri.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prenaglo porušite mostove za seboj in to vam tudi škoduje. Neka oseba bi se rada z vami spoznala.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lepo po izhojeni poti, ker ni čas za utiranje novih negotovih stez. V družini neznatna napetost.
RIBI (od 23 2. do 20.3.) Nekdo bi vam zna’ zaigiati ka j čudno zgodbi). Boditr zato pozorni. Posvetite kak trenutek tudi ljubljeni osebi.
vztrajali pri tem, kar trdi Vzhodna Nemčija, niti pri preverjanju avtentičnosti dokumentov, ki so bili objavljeni že v mnogih listih. Ustavili se bomo pri enostavnem registriranju zadeve:
Gre za Izvirne načrte iz leta 1944, ki nosijo poleg drugih podpisov tudi podpis inž. Luebkeja. Ta podpis s teh dokumentov so dali na pregled strokovnjakom, ki so podpis preverjali s primerjavo sedanjega predsednikovega podpisa. Newyorški grafološki strokovnjak Howard Haring je tik pred koncem lanskega leta — 28. decembra — pod prisego ugotovil, da inkriminirana podpisa «Luebke».na dveh originalnih dokumentih' ter 'dVa parafa «L» na dveh nadaljnjih originalnih dokumentih izhajajo od iste osebe, ki je podpisala novejše dokumente, ki so bili izvedencu predloženi zaradi primerjave.
Grafološki izvedenec Haring je član mednarodnega združenja za identifikacijo in ne dela e za najbolj znana podjetja, pač pa tudi z ameriška javna tožilstva. Ob času je kot izvedenec sodeloval v ekspertizi rokopisov ugrabitelja in morilca otroka Chai'a Lindbergha.
Ameriški grafolog je prvi za-hoani strokovnjak, ki je mogel proučiti orig.nalne dokumente, ki jih je pred časom objavila Vzhodna Nemčija. Neki prejšnji poskus, ki ga je hotel izvesti neki zahodni strokovnjak, se ni mogel zaključiti zaradi pritiska zahodno-nemških oblasti. In tedaj je zahodnonemški književnik Frank Arnau stopil v zvezo s švicarskim strokovnjakom dr. Maxom Fre-ijem-Sulzerjem, vodjem znanstvene službe pri mestni policiji v Zuerichu. Ta je v začetku pristal na ekspertizo, ko pa je z Ama-uom prispel v Švico tudi vzhodnoberlinski odvetnik prof. Friedrich Karl Kaul, se je premislil in odklonil sodelovanje Književnik Arnau govori tudi o tem, kako je od vzhodnonemških oblasti dobil na razpolago pet originalnih dokumentov s Luebkejevlmi podpisi. Te dokumente so mu dali na voljo pod enim pogojem, da jih v nobenem primeru ne izroči uradnim oblastem v Zvezni republiki Nemčiji. In Arnau se Je tega držal in odpotoval z dokumenti v New Vork, kjer jih je predložil že v začetku omenjenemu ameriškemu izvedencu Howardu Haringu. Ta Je potreboval pet dni, da je sestavil svojo ekspertizo, ki pravi, da so Luebkejevi podpisi — avtentični.
V Bonnu je minister za notranje zadeve Paul Luecke pred časom ukazal svojemu podrejenemu policijskemu uradu v Wiesbade-nu, da naj vse dokumente o Luebkejevem sodelovanju pri gradnji koncentracijskih taboriščih proglasi za — falziflkate. Sedaj, ko je ameriški izvedenec po primerjavi sedanjih Luebkejevih podpisov s podpisi na starih dokumentih proglasil poslednje za avtentične, Luebkejeva trditev nima nikakršne veljave. Prav tako nima veljave pričanje dveh zahodnonemšklh arhitektov, ki sta med vojno sodelovala z Lueb-kejem in ki sta zatrjevala, da projektantski biro «Schlemp» ni imel nikakršne zveze z gradnjo taborišč. Se več, podpis, ki ga Je Luebke dal na neki zapisnik, posredno dokazuje, da Je Luebke vedel, ali vsaj moral vedeti, da gre za gradnje koncentracijskih taborišč
Ponavljamo, da Luebke kazen-sko-pravno za nacistična zločinstva v taboriščih ne more odgovarjati. Toda iz vsega tega sklenilo, da je za gradnjo taborišč vedel in pri njej tudi sodeloval.
NAČRTI ZA ZAGREBŠKO VSEUČIUŠČNO KNJIŽNICO
Nekdanja razkošna palača je danes postala pretesna
Predvidena je bila za pol milijona knjig, pa jih je sedaj v njej že milijon - Gradbeni stroški bodo znašali okoli 9 milijard dinarjev
V Zagrebu na Maruličevem trgu, nedaleč od centralnega Zri-njevca je velika petnadstropna palača z razmeroma velikimi okni in bogato zunanjostjo. Prav na račun tega, ker se močno razlikuje	od	sosednih	palač,	vzbudi
pozornost vsakogar, ki ga pot prvič zanese v Zagreb. Arhitektu Lubinskemu, ki je 1911. leta postavil to palačo, so očitali, da je zgradil preveč razkošen sedež za ustanovo, kateri je namenjena, to je Narodni in vseučiliščih knjižnici. Toda to je bilo 1911. leta,	ko	je imel	Zagreb	80.000
prebivalcev, medtem ko jih ima danes 600.000, in	medtem	ko je
zagrebška univerza imela tedaj tri fakultete s skupno 1121 viso-košolci, ima danes 23 fakultet z okoli 25.000 slušatelji. Še nekaj številk: tedaj je knjižnica imela 42.500 čitateljev, danes jih ima 200.000 in če je tedaj knjižnica imela na policah nekaj nad 132.000 knjig, jih ima danes okoli milijon. Sicer je bila knjižnica grajena za pol milijona zvezkov, iz čssar izhaja, da je arhitekt Lu-binski računal za daljšo dobo, ki pa je vendarle prenaglo minila, kajti sedanji direktor Narodne in vseučiliščne knjižnice Matko Rojnič pravi: «Danes je ta knjižnica velikan, ki nepresi-v no raste, ki pa se čedalje bolj duši	v	svojem pretesnem okle-
pm>.
Samo ob sebi se razume, da gornji podatki navajajo k sklepu, da je treba zagrebški Narodni in vseučiliščni knjižnici dati nekoliko večji vsekakor udobnejši «oklep». S tem v zvezi bomo navedli nekaj podatkov.
Najprej bomo začeli z zgodovino knjižnice.
Knjižnica, bolje povedano prva kn'ižna zbirka izhaja že iz leta 1608, ko je bil v Zagrebu ustanovljen jezuitski kolegij z gimnazijo. 1773 je bil jezuitski kolegij ukinien, ustanovljena pa je bila akademija znanosti, ki je prevzela knjige ukinjenega zavoda. Leta 1818 postane knjižnica javnosti odprta ustanova in dobi naslov Javna narodna knjižnica. 1837 dobi tudi pravico na brezplačen izvod vsakršne knjige, ki se tiska na Hrvatskem in od tedaj ji ta pravica pripada vse do danes. S tem je knjižnica zado-bila tudi svoje «nacionalno in znanstveno obeležje*, pred osmimi leti pa je bila proglašena za matično knjižnico SR Hrvatske in dobila naslov, ki ga nosi danes, to je Narodna in vseučilišč-na knjižnica.
V	tej dolgi dobi. posebno pa v zadnjih letih, se je zbirka kn;ic tako nakopičila, da šteje knjižnica sedaj milijon knjig. Vsako leto se knjižna zbirka poveča za 30.000 knjig. Samo ob sebi se razume, da vsebuje ta knjižnica tudi vrsto unikatov in izredno dragocenih redkosti, saj imajo tu 186 knjig iz 15. stoletja, 100.000 knjig hrvatskih pisateljev, veliko rokopisov in knjig iz najstarejše hrvatske književnosti.
Toda milijon knjig v zgradbi, ki je bila namenjena pol milijonu knjig! Zato je vseh pet nadstropij palače natrpanih s knjigami, 400.000 knjig pa je stlačenih celo na podstrešju. Na policah so tudi po dve tri, celo štiri vrste knjig, namesto da bi bila samo ena vrsta: kupi knjig pa so tudi po hodnikih.
V	knjižnici deluje 80 ljudi, kar je vsekakor mnogo premalo, da bi mogli urejati milijonsko zbirko. Toda novih delovnih sil uprava knjižnice ne more sprejeti, ker jih nima kam postaviti.
Navedli smo gornje podatke, da bi prikazali, kako na tesnem so v tej knjižnici, ki se je pred obil nimi 50 leti mnogim zdela pre-razkošna, prevelika. Iz tega logič-
no izhaja, da se sedaj razmišlja o novi knjižnici, o novi zgradbi. Sedanji sedež na Maruličevem trgu je proglašen za kulturni spomenik in bo verjetno mogel služiti kaki drugi podobni ustanovi kot na primer arhivu Hrvatske. Narodni in vseučiliščni knjižnici pa bi bilo treba najti novi sedež.
Potreba ni nova, zato tudi zamisel ni nova. O tem so začeli razpravljati že leta 1960. Štiri leta pozneje je izvršni svet Sabora dal soglasje in tudi dodelil določeno vsoto za pripravljalna de^a in petletni načrt republike je tudi namenil večjo vsoto, ki ga je dal na voljo gradbeni fakulteti, da pripravi gradbenf prdgfSm in idejni načrt. Izbrali so že tudi kraj, kjer naj bi zgradili novi sedež. To bi bilo v »aleji znanosti* v neposredni bližini znanstvenih in drugih univerzitetnih ustanov.
Upravni svet Narodne in vseučiliščne knjižnice je izdelal že idejni koncent za nov sedež, ki ga je odobril izvršni svet Hrvatske. Nova zgradba bi imela 38 000 kv m koristnega' nroriora, nadalje prostora za tri milijone in pol knjig in mesta za -300 delovnih moči. Zaradi primerjave bomo navedli, da ima sadaaii s“de'ž skupno 8.500 kv. m koristnega prostora, nada lje prostora za pol milijona knjig in za 320 nameščencev, ki pa so jih morali skrčiti na 80, ker ni prostora, kamor bi jih namestili.
Razdelitev prostorov bi morala biti strogo funkcionalna, deloma pa tudi premična, kar pomeni, da bi posamezne površine mogli večati oziroma ožiti, tako pač, kot bi bilo potrebno na primer za čitalnice ali za posamezne oddelke knjižnice. Delovni prostori pa bi se morali kar se da opirati na
načelo, da bi obiskovalci knjižnice mogli biti v kar se da nepo-srednejši zvezi s čimvečjim številom knjig. To so ideje, ki jih je izrazil o novem načrtu sedanji direktor knjižnice Matko Rojnič.
Seveda zahteva uresničenje teh načrtov velikih finančnih sredstev. Po sedanjih predračunih bi gradnja novega sedeža zagrebške vseučiliščne knjižnice stala okoli 9 milijard dinarjev To je velika vsota, toda republiško tajništvo za šolstvo in kulturo računa, da bi javnost podprla akcijo. Za zbiranje potrebnih sredstev pa bi se obrnili na cim širši, krog, tako da bi nekako _jnobilizirali družbene sile v smislu tega. da bi to sprememb v nekakšno vsenarodno akcijo. Tovrstno zbiranje sredstev v Jugoslaviji danes ni nikakršna novost. Toda niti drugod po svetu se v podobnih primerih niso mogli izogniti takšnim akcijam. Pred kakimi desetimi leti so na Dunaju ponovno odprii slovito dunajsko o-pero, ki je bila proti koncu zadnje vojne povsem uničena. Dvesto milijonov šilingov so zbrali prav na tak način, s splošno javno akcijo Turti nova Metropolitanska Opern v New Yorku je nastala, vsaj deloma, iz prostovoljnih prispevkov desettisočev, stotisočev Ntivvorčanov Ker gre v primeru zagrebške knjižnice za že dokaj pereč program, računajo da bodo s pravkar omenjeno akcijo začeli v bližnji bodočnosti in vendar že sedaj računajo, da bo hrvatski tabor zagotovi’ polovico potrebnih sredstev, prav tako pa bodo tudi mnoge druge ustanove in skupnosti sodelovale s svojimi prispevki, saj gre za velike načrte.
Po zagrebškem «Vjesniku»
Modni kotiček
Pariz
ostaja
zvest
staremu
Tako vsaj kažejo prve modne revije
Nove modne revije visoke francoske mode, ki so se začele tš dni v Parizu, so presenetile javnost. Vsi so namreč pričakovali od pariških modnih ustvarjalcev revolucionarnih idej in novosti, ker je to že tradicija Parižanov, pa so videli kolekcije, ki se po svoji «zvestobi» lanskoletnim modnim novostim in kriterijem, daleč razlikujejo od modwh kolekcij, ki so jih prikazale na primer italijanske modne hiše na modnih revijah, ki so bile pretekle dni v Rimu, Firencah in v Milanu,
Zakaj in čemu ta skromnost in to vztrajanje pri idejah in karakteristikah mode, ki so bile v veljavi že lani? Odgovor je lahek. Novih idej pariškim modnim ustvarjalcem ni manjkalo in lahko bi si bili privoščili razne ekstravagantnosti in nove zamisli, če ■ ■ • In tu tiči zajec. Francoska moda ima namreč naivec kupcev v Ameriki. Tukaj pa je Johnson napovedal vrsto ukrepov glede varčevanja, ki ga narekuje podaljševanje vojne v Vietnamu in Američani se morajo, hočeš, nočeš, sprijazniti z mislijo,' da bodo morali začeti šte-diti in to sj kar pošteno. In kje je mogoče tudi štediti in to vsaj z manjšimi posledicami, kot pri obnavljanju garderobe?
Zadnja leta s„ bili ustvarjalci visoke mode v svetu prepričam, da mora vsaka ženska, ki da nekaj nase, svojo garderobo tako rekoč obnoviti, če že ne vsako sezono, pa vsaj vsako leto. Tega si Američanke sedaj ne bodo mogle privoščiti in tako so se pariški modni ustvarjalci ra'e odločili, da ostanejo glede mode za nekaj časa «pri miru* ter da si tako zagotovijo tržišče, brez katerega bi jim sicer slaba predla.
No, in tako so se Parižanke lahko prepričale, du bodo po modi, če bodo upor ibile vse, kar so ze lansko pomlad in poletje nosile. Videle so lahko, du se niso dosti spremenili ne kroji, ne izbira blaga in barv. In tudi dolžina kril je ostala nespremenjena. Bile so sicer vidne tu in tam kakšne novosti ter vplivi folklore, na primer mehiške na razne mode, toda z izjemo teh je ostalo v glavnem vse pri "starem*.
Tendenco k umerjenosti je pokazal že takoj na prvi modni reviji pariški modni krojač Esterel, ki je sicer poznan Kot velik "revolucionar* v pariški visokt modi. Njegova modna revija je bila p hotelu Crillon v Parizu ter so se je udeležili številni kupci in dopisniki modnih časopisov. Esterel je lani presenetil svoje gledalce z modo izredno dolgih kril. v nasprotju z vsemi ostalimi, ki so se odločili za kratka krila. To svojo zamisel je tokrat zavrgel ter se je tudi nn odločil za kratka krila, ker je pač imela ii ima še moda takšnih kril v svetu vednr večje število pristašinj.
Novost, ki jo je Esterel prikazal, pa predstavlja čisto enostavna bela obleka, ki pa jo je mogoče spremeniti z raznim' okraski, ki jih je Esterel tej namenil. Tako s« bo lahko ta, na videz tako enostavna obleka lahko v hipu spremenila, če ji bomo dodale na primer zlate naramnice, umetni predpasnik, drugačne gumbe, nov o-vratnik, «op* okraske, umetno cvetje, drugačne rokave itd. To oblačilo bodo zače i že v kratkem prodajati kar v serijah v vseh večjih pariških veleblagovnicah in Esterel upa. da bo imela med žensko javnostjo izreden uspeh.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15, Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih
-	12.00 Tri in ena - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13 30 Glasba po željah - 17.00 Mandolinski ansambel
17.20 Zgodovina ital. slovstva -17.30 Zaploskajmo jim - 18.00 Zbor «Tita Birchebners 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 M. Škerjanc: Gazele, sedem spevov - 18.55 D’Anzijevi motivi - 19.10 Pisani balončki 19.40 Zabavni ansambh
-	20.00 Šport - 20.35 «Udarci krmila*, igra v 3 dejanjih - 22.30 Moteti Johna Dunstabla - 22.45 Romantične melodije
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.25 Simf. koncert -14.00 F. Bordon: Canto e contro-canto.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 10.15 Plošče - 10.45 Glasbeni spored - 11.00 Beležnica -
11.30	Današnji pevci - 11.45 Melodije - 12.00, 12.50 in 14.15 Glasba po željah - 15.30 Mali koncert -
16.30	Radijski oder - 17.17 Pevci lahke glasbe 17.40 Plesna glasba - 19.00 Ansambel Roger - 19.30 Prenos RL - 22.10 Jazz.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8 30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak 10.05 Sola - 10.35 Ura glasbe - 1139 Glasbena antologija - 13.20 Nastopajo diletanti -
ČETRTEK, 1. FEBRUARJA 1968
14.40 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 18.10 Veliki variete
-	19.12 Roman v nadaljevanjih -20.15 Operetna glasba - 21.00 Pianist W. Backhaus - 22.30 Ital. folklora.
II.	program
7.30, 8.30, H 30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Nove pesmi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih 10.15 Jazz - 10.40 Plošče - 11.14 Pesmi desetletja -13.35 Program z G. Morandijem -14.00 Juke box - 14 45 Nove plošče
-	15.15 Sopranistka E. Schwarzkopf
-	16.00 Aktualnosti - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Zbori z vsega sveta
-	20.00 Kronike - 20.10 Glasbeno tekmovanje • 21.14 Prenos festivala v Sanremu.
III.	program
10.00 Weber in Gound - 10.40 Trije Lottijevi madrigali - 13.30 Antologija interpretov 14.30 Brahmsova sonata opus 5 15.30 Plošče resne glasbe - 16.10 Mozartova serenada K 100 - 17.20 Francoščina - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.40 Malipierova glasbena komedija «1 capricci Callot*.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Rojstvo lokomotive - 9.25 Šiptarske pesmi - 9.40 F. Luževič: Oddaj? - 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki - 11.15 Jug. pevci - 12.00 Na
današnji dan 12.10 Iz Poličeve opere «Deset’ brat - - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkester - 13.30 Priporočajo vam -
14.05	Izbrali smo vam • 15.40 Dal-tinska Marija Bitenčeva • 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Turistična oddaja - 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Poje Zafir Hadžimanov
-	20.00 Domače pesmi • 21.00 J. Klein: Tišina 21.10 Komorni večeri - 23.05 B. Nikitin: Trda beseda.
Ital. televizija
10.30	Šola 12.30 Človek in družba - 13.00 Ljudje džungle - 13.30 Dnevnik - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Kmetijska oddaja - 19.15 Roboti so med nami - 19.45 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 P. Ac-colti: Tre storie in bottiglia - 22.00 Politična tribuna - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
15.30	Nikoli ni prepozno - 19.00 Francoščina 21.00 Dnevnik -12.18 Festival v Sanremu - 22.45 Filmske in gledališke kronike.
Jug. televizija
17.10, 20.00 in 22.10 Poročila -
17.15	Tiktak: Prijatelj s strehe -17.30 Pionirski TV studio . 18.00 Obzornik - 18.20 V narodnem ritmu . 18.45 Po sledeh napredka-
19.05	Pravdarji — humor oddaja
-	20.35 Mesec bele tišine — film
21.15	Aktualna tema - 21.45 Kvartet Golden Gate.
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 4,8, najnižja 2,6, ob 19. uri 4,8 stopinje, vlaga 85 odst,, zračni tlak 1029,2 rahlo narašča, nebo pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 7 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 1. februarja
IGNAC
Sonce vzide ob 7.28 in zatone dš 17.10. — Dolžina dneva 9.42. — na vzide ob 9.06 in zatone ob 20.2U Jutri, PETEK, 2. lebruarja SVEČNICA
DANES OSMI DAN ZASEDBE FELSZEGUA
Sodnik tržaškega sodišča je izdal razsodbo o stečaju ladjedelnice
Izjava sindikatov kovinarjev FIOM in CCdL - Delegacija mitjskega občinskega sveta se je vrnila iz Rima in poročala o razgovorih delavcem ladjedelnice in sindikatom - Vprašanji KPI in KD v deželnem svetu
Kriza v ladjedelnici Felszegy je dosegla včeraj svoj višek. Sodnik dr. Lugnani je proglasil stečaj ter seznanil s tem predstavnike podjetja in sindikate. Za upravnika stečaja je imenoval odvetnika An-nigonija. Tako je prišlo do naj-slabše izmed treh možnih rešitev, t.j. stečaja, poravnave in prevzema ladjedelnice v javno upravo.
Včeraj se je vrnila iz Rima milj-ska občinska delegacija, ki jo je vodil župan in ki so bili v njej predstavniki vseh skupin občinskega sveta. Komisija je podala poročilo delavcem Felszegyja o svojih razgovorih v Rimu. Delegati so se raz-govarjali s podpredsednikom vlade Nennijem, s podtajnikom zakladnega ministrstva Gattom, z načelnikom kabineta zakladnega ministra dr. Nuvolonijem in z načelnikom kabineta predsednika vlade dr. Franzettijem. Vsem so predočili resni položaj v ladjedelnici Felszegy ter posledice gospodarske krize, ki iz tega izhaja. Zahtevali so takojšnji primeren poseg za ohranitev delovnih mest in da se zagotovi neprekinjena proizvodnja v podjetju ter v podjetjih, ki so na kateri koli način povezana s proizvodnjo ladjedelnice.
Popoldne se je delegacija sestala s predstavniki sindikatov in župan Millo jim je poročal o rezultatih obiska. Kot vidimo iz dosedanjega poteka dogodkov, t.j. iz stečaja, ni poseg delegacije rodil stvarnih rezultatov. Delavci so še vedno v ladjedelnici in po nepotrjenih vesteh bi jo morali danes okrog poldne zapustiti.
Včeraj so se v prostorih CGIL v Ul. Pondares sestali člani tajništev pokrajinske FIOM in sindikata kovinarjev CCdL, ki so po vesteh o razsodbi o stečaju, ki jo je izreklo tržaško sodišče proti družbi Pel-szegy, proučili položaj, ki je dosegel svojo najvišjo dramatično točko. Spričo zahteve po takojšnji izvršitvi postopka o stečaju in ukaza, da se da ladjedelnica takoj na razpolago upravniku stečaja, so si sindikalne organizacije pridržale pravico da dajo odgovor, potem ko dobe stvarna jamstva vladnih in deželnih oblasti glede ohranitve ravni zaposlitve in glede prejemkov in vsega, kar pritiče delavcem, vštevši tiste, ki so zaposleni v stranskih podjetjih, in potem ko se bodo posvetovali z neposredno prizadetimi delavci.
Ne glede na rezultate te odločne akcije v zaščito interesov delavcev Felszegyja obsojajo sindikalne organizacije dejstvo, da ni država intervenirala, saj se preko svojih kreditnih zavodov lahko smatra za dejansko lastnico ladjedelnice. Kljub temu ni zaščitila svojih interesov s tem, da bi neposredno posegla v upravo ladjedelnice s širokimi možnostmi, da dobi nazaj vloženi denar, ki je konec koncev denar vseh. še enkrat niso izpolnili upov Trsta v trenutku hude krize za njegovo proizvodno dejavnost in z obupnimi posledicami v zvezi z zaposlitvijo delavstva, se končuje izjava.
Med delavstvom in sindikati vlada spričo proglasitve stečaja hudo nezadovoljstvo in je pač razumljivo, da zahtevajo vsaj točna jamstva. Kot smo že pisali, zahtevajo sindikati, da se vsaj večini delavstva ohrani delovno mesto, da dobe vse zaostanke in odpravnine ter da zanje vse dolžne prispevke INPS. Delavci razočarano ugotavljajo, da niso oblasti kazale razumevanja za predlog, da bj prešla ladjedelnica pod javno upravo, ko je dejansko že javna last. Krivdo za to pripisujejo načrtom CIPE in skrčenju ladjedelstva. Zato tudi kritizirajo stranke, ki so po njihovem mnenju odgovorne za to.
V zvezi s položajem ladjedelnice sta 30. januarja vložila komunista Cuffaro in Calabria vprašanje na deželnega predsednika, da bi zvedela, kakšne korake je storil, da bi se preprečile zapore ladjedelnice ter da bi z učinkovitim javnim posegom zagotovili nadaljevanje njene popolne dejavnosti, kj bi edina zagotovila zaposlitev delavcev in spoštovanja njihovih pravic. Vprašujeta tudi ali ni treba morda iskati vzrok za razne ovire za hitro rešitev krize v podjetju v splošni usmeritvi vlade, kot izhaja iz sklepov CIPE za Trst, ki pomenijo pravzaprav, da se državne udeležbe ne smejo meniti za ladjedelsbvo, čeprav obstajajo stvarne perspektive za zaposlitev. Dejansko ni namreč ladjedelnica niti več zasebna, saj je popolnoma zadolžena pri javnih kreditnih zavodih. Svetovalca vprašujeta tudi, ali ne bi lahko dežela pokazala konkretno solidarnost z delavci Felszegy.
Včeraj pa sta predložila vprašanje predsedniku Berzantiju demokrist-Janska svetovalca Coloni in Rama-ni, s katerim hočeta zvedeti od predsednika, kakšne posege je napravila ali jih namerava napraviti deželna uprava za rešitev hude krize v Felszegyju v izključnem interesu delavstva in deželnega gospodarstva. Vprašujeta tudi, ali ne bi bilo prav, da bi se izvedela podrobna preiskava glede sedanje zasebne uprave ladjedelnice, tako da bodo jasno ugotovili, zakaj je prišlo do krize kljub znatnim javnim kreditom. To je toliko bolj nujno, ker se skuša tedenciozno pripisati odgovornost za stečaj državi. Medtem pa so se razširile govorice o «slamnatih» družbah, povezanih z voditelji ladjedelnice.
škega prebivalstva nad usodo tovarne, ker vztraja družba Solvay v svoji nameri, da preneha proizvodno dejavnost.
Dr. Berzantiju so izročili spomenico, ki povzema enotno stališče vseh treh sindikalnih organizacij do tega vprašanja. V njej ugovarjajo trditvam lastnikov, da je tovarna neproduktivna, da je kraj neprimeren ter da njeni proizvodi ne gredo več v prodajo. Sindikati poudarjajo, da je treba nadaljevati dejavnost tovarne in jo okrepiti, ker so v Tržiču vsi pogoji za to.
Dr. Berzanti je delavcem odgovoril, da deželni odbor sledi vprašanju z velikim zanimanjem ter da bo storil vse, da bi družba Solvay spremenila svoje negativno stališče. Rekel je, da se strinja s stališčem sindikatov ter da mora to varna še nadalje obratovati.
Šolske štipendije
Tržaška univerza razpisuje natečaj za dodelitev štipendije v znesku 80.000 lir (v spomin študenta Riccarda Sonzia). Natečaja se lahko udeležijo študenti 4. letnika tehnične fakultete, ki so rojeni v
Trstu, so italijanski državljani, pri-
padajo družinam s skromnimi dohodki in so uspešno opravili vse izpite iz prejšnjega akademskega leta. Prošnje je treba dostaviti na navadnem papirju na rektorat univerze do 11. ure 15. februarja.
Tržaška univerza je tudi razpisala natečaj za dodelitev enotne in nedeljive nagrade v znesku 150.000 lir ob priliki druge oblet-
nice smrti prof. Leonarda Ferrara. Natečaja se lahko udeležijo študenti, ki so uspešno opravili diplomske naloge v akademskem letu 1966-67. Rok za dostavo prošenj zapade 28. februarja ob 11. uri. Prošnja mora biti napisana na kolkovanem listu (400 lir).
Stavka uslužbencev krajevnih ustanov
Včeraj je bila tudi v Trstu stavka uslužbencev krajevnih ustanov. Stavkali so na občini, na pokrajini, pri občinski podporni ustanovi (ECA) ter v bolnišnicah, kolikor se tiče upravnega in strežnega o-sebja. Seveda so bili v bolnišnicah razni uslužbenci oproščeni stavke. Stavka je bila povsod skoraj popolna.
UPRAVA TRŽAŠKEGA VELESEJ-
MA je izdala zbirko uradnih poročil z drugega mednarodnega zasedanja o lesni trgovini, ki je bilo za časa 19. mednarodnega vzorčnega velesejma v dneh 1. in 2. julija 1967. Zasedanju je kakor znano prisostvoval M. Ferrari-Aggradi, vodil pa ga je glavni ravnatelj za gospodarstvo hribovitih področij in gozdove pri ministrstvu za kmetijstvo dr. V. Pizzigallo. Zbirka obsega vsa uradna poročila ter dopolnila in predloge strokovnjakov, ki so sodelovali v razpravi. Kdor bi jo rad imel, naj neposredno javi svojo željo upravi velesejma, Trst, Trg A. De Gasperi, 1 — telefon št. 733-201/6.
VČERAJ V KULTURNEM DOMU
Komorni koncert GM izreden glasbeni užitek
Odlični izvajalci so podali zelo zanimiv spored
Komorni koncerti, ki jih prireja | nosti nemške pozno-romantične šo-
Glasbena matica z gostovanjem nekaterih najboljših slovenskih glasbenih umetnikov, so nedvomno zagotovljeno bogato glasbeno doživetje. Tako je bilo tudi sinoči v mali dvorani Kulturnega doma na koncertu, ki ga je tudi v letošnji sezoni pripravila Glasbena matica in na katerem nam je predstavila mezzosopranistko Boženo Glavako-vo, tenorista Mitjo Gregorača, čelista Alojzija Mordeja ter pianista in skladatelja Marijana Lipovška.
Zanimiv spored večera je bil v glavnem posvečen solopevski literaturi, a vključil je tudi dve skladbi za čelo in klavir. Med skladatelji samospevov smo tako lahko spoznali dela Roberta Schumanna, Hu-ga Wolfa, Grečaninova, Rahmaninova, Marjana Kozine in Mauricea Ravela.
Mezzospranistka Božena Glavako-va nam je predstavila štiri Schumannove samospeve iz cikla <i.Lju-bezen in življertje žene», ki so poleg klavirskih skladb najmočnejša izpoved Schumannove skladateljeve inventivnosti in v katerih je pevka odlično podala predvsem globoko intimno občutje, ki odlikuje ves ciklus teh pesmi. Nato nam je pevka zapela še Grečaninova samospev «Stepa», Rahmaninova «0 kako tr-pim» in dva Lipovškova samospeva «Tebi» in «Večer»; v prvih je pevka s toplim in zelo lepim glasom podala mehko liriko ruskih avtorjev, v zahtevnih Lipovškovih samospevih pa je dokazala, da jo upravičeno imajo za odlično pevko, ki brezhibno izvede še tako zahtevno skladbo.
Tenorist Mitja Gregorač se je občinstvu predstavil v izvedbi «štirih Morikejevih pesmi» Huga Wolfa, e-nega izmed posebno zanimivih oseb-
je: v zelo lepih «Kitajskih minia-turah» Marjana Kozine, enega najbolj markantnih slovenskih sklada
teljev novejše dobe, in «Štirih gr-
ških narodnih pesmih» Ravela, zanimivega francoskega skladatelja postimpresionistične dobe, ki je tudi v svojih samospevih z njemu lastnim slogom oblikoval ritmične in melodične prvine. Tenorist Mitja Gregorač je z izvedbo vseh samospevov ponovno dokazal, da spada med najboljše jugoslovanske komorne pevce in da lahko vzdrži vsakršno primerjavo s svetovno znanimi pevci.
Najmlajši med nastopajočimi je bil čelist Alojzij Mordej, ki je pravzaprav na začetku svoje koncertne poti. A že v izvedbi Beethovnove Sonate št. 5 v D-duru op. 102/2 za čelo in klavir, ki je izredno zahtevna, in še posebno v izvedbi zelo lepe in — tako tehnično kot interpretativno — zelo težke «BoJode»
Marijana Lipovška, je dokazal, da
ima vse možnosti, da se razvije v odličnega koncertista.
Posebno priznanje pa zasluži zopet pianist in skladatelj Marijan Lipovšek, ki se je občinstvu predstavil kot odličen spremljevalec vseh solistov; Lipovšek namreč ne «spremlja» solistov, ampak «kon-certira» skupno s solistom, tako da se njuno izvajanje združi v eno samo zlito celoto, kar je tudi eden bistvenih pogojev za uspeh takih večerov.
Nedvomno nam je z včerajšnjim večerom pripravila Glasbena matica izreden glasbeni užitek, za katerega se je občinstvo oddolžilo s prisrčnim ploskanjem ob koncu vsake točke, še bolj pa na zaključku koncerta.
-h-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Proslava petletnice proglasitve zakona o posebnem deželnem statutu
V kratkem bo imela dežela tudi svoj grb - V začetku seje so odborniki odgovarjali na vprašanja svetovalcev
Včerajšnja seja deželnega sveta je bila skoraj svečana. Na njej so namreč proslavljali petletnico proglasitve ustavnega zakona o po-
Novi grb
Predstavniki delavcev Soivay pri Berzantiju
Predsednik deželnega odbora Berzanti ie včeraj zjutraj v Trstu sprejel delegacijo delavcev tovarne Solvay iz Tržiča, ki so jo vodili predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij t.j. Cemai (CGIL), Antonacci (CISL) in Mar chesan (UIL) skupno s člani notranje komisije Del'gacija je iz rekla predsedniku Berzantiju zaskrbljenost delavcev in vsega trzi-
sebnem statutu Furlanije-Julijske krajine. Kljub razsajajoči gripi je bila udeležba svetovalcev na seji skoraj popolna, kar je zelo redek pojav. Seveda ne smemo pozabiti, da so sejo tudi snemali za televizijo.... Ne glede na to je zelo razveseljivo, da se v vseh svetovalcih, tudi liberalnih in misovskih, poglablja «deželamski« čut ali zavest in upamo, da se bo ta čut z zavestjo vred širil tudi med prebivalstvom ter da se bodo razlike med Furlani in Tržačani izražale le še v blagohotnih dovtipih. Predvsem pa bi želeli, da bi se stalno boljšalo sožitje med slovenskim in italijanskim (in tudi furlanskim) prebivalstvom, seveda ne na račun slovenskih pravic. Skratka, hvaležni bi nam morali biti, da sploh obstajamo, saj bi sicer dežele s posebnim statutom sploh ne bilo. No, predsedniku Berzantiju moramo hvaležno priznati, da se nas je vsaj na kratko blagohotno spomnil v svojem proslavitvenem govoru, še bolj pa bi mu bili hvaležni, če bi nam povedal kaj novega o stvarnem uresničenju člena 3 deželnega statuta, saj da so vsi načelno za to, da se nam priznajo naše pravice, ne smemo po tolikih izjavah sploh več dvomiti.
In še nekaj. Dobili smo tudi grb: orla. Pustimo ob strani tistega dvo glavnega «od rajnke«, toda orli so nam ostali nekam v slabem spominu iz časov, ko so jih nosili hie-rarhi na kapah, in so bili nekakšen znak pohlepa in grabežljivosti. Upajmo, da bo tokrat ujeda bolj pohlevna, da ne bo imela preveč apetita in da bo raje simbol širokih razgledov in obzorij, to je, da bo gledala na naše dejanje in nehanje in na morebitne razprtije, ne pristranko marveč objektivno in dobrohotno. Ce bo tako, bomo pozdravili tudi orla.
V začetku seje so razni odborniki odgovorili na vprašanja svetovalcev, zatem pa sta o pomenu petletnice proglasitve zakona o deželnem statutu spregovorila predsednik deželnega odbora Berzanti in predsednik deželnega sveta de Ri-naldini.
Predsednik Berzanti je v svojem govoru med drugim poudaril, da nam daje ta proslava priložnost za razmišljanje o vrednosti vsega tega, kar je navdihovalo sprejem posebnega statuta za našo deželo,
katera res deluje r duhu tega sta-1 in orodje solidarnosti med vsemi tuta kot orodje enotnosi: enotno- predeli Furlanije-Julijske krajine, sti z italijansko domovino in de-1 kar je važno zlasti za bolj zaostala področja. Čeprav so razni predeli ločeni iz zgodovinskih razlo-
OLJ. u jiaujaiuoftv/
mokratično državo: večje enotnosti med raznimi deli dežele; kot
pozitivna spodbuda v perspektivi širših sodelovanj v okviru Evrope. Z deželno avtonomijo se je to
mejno ozemlje še bolj krepko po-Italijo, saj je pomenila
vezalo z . .	_ .
konec začasnega in obrobnega položaja, pa čeprav samo s psihološke plati, kar gotovo ni bilo plodno za nacionalno enotnost. Dežela se je kot zamisel porodila že za časa odporniškega gibanja
Po rojstvu dežele so se tudi vprašanja, ki se tičejo slovenske manjšine, vedno bolj sproščala od pre-tiranj preteklosti ter jih je bilo moč pozitivno ocenjevati v novem ozračju širših pogledov in vedrine.
Dežela je vedno skušala ohraniti svoje pravice in pristojnosti, ki jih priznava statut, vendar je vedno sodelovala z državo, do katere je imela dialektičen odnos. Tudi dejanja so v teh štirih letih obstoja dežele dokazala, da so imeli prav tisti, ki so ob upoštevanju posebnih njenih potreb zahtevali posebno avtonomijo s širokimi pristojnostmi in finančnimi možnostmi. Da bi to dosegli, so delovali na tem, da se v skupno deželo združijo Furlanija, Trst in Gorica. Sedaj je dežela dejanje enotnosti
gov, po tradicijah in po socialnem ustroju, se morajo usmeriti v okviru realistične perspektive razvoja k organski enotnosti ter združiti vse svoje sile za napredek.
Dejavnost dežele je v teh prvih letih služila za poglabljanje in reševanje zapletetnih vprašanj ter za postavljanje njih rešitev z večjo odločnostjo pri osrednjih organih. Prebivalstvo je 20 let zahtevalo deželo s posebnim statutom, zlasti zato da bi imeli v rokah neodtujljivo orodje gospodarskega in socialnega napredka. Ne glede na politične ocene je treba priznati, da se je uresničil skoraj celotni statut avtonomne dežele. Me J plodovito zakonodajno dejavnostjo so bili uresničeni tudi glavni nameni in program.
Zatem je Berzanti omenil, da bodo v kratkem objavili v Uradnem listu odlok predsednika republike o deželnem grbu, ki bo znak deželne enotnosti. Izbrali so orla rimskega Ogleja, ki je bil prestolnica desete Avgustove dežele, imenovane «Venetia et Histria«, od koder izvira civilizacija prebivalstva. V imenu rimskega in krščanskega G-gleja so se pobratili vsi predeli,
•IIIIIIIIIIIIMIIIItlllltllllllllllllllllllilllllllimillllMIIIlIllHHmillltllllllMIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllHIIIItll
NEKAJ ANAGRAFSKIH PODATKOV
Neugodno naravno gibanje prebivalstva
Demografski urad tržaške občine je ugotovil, da se je število prebivalstva v lanskem letu zmanjšalo za 452 prebivalcev. V začetku lanskega leta je bilo v tržaški občini 281.110 stalnih prebivalcev, ob koncu leta pa jih je bilo 280.658.
Naravno gibanje prebivalstva je še znatno bolj neugodno. V lanskem letu je v tržaški občini umrlo 974 občanov več kot se jih je rodilo, ali je bilo prepisanih rojstev. Ta negativna bilanca v naravnem gibanju prebivalstva se v Trstu ugotavlja že mnogo let in samo priseljevanje ljudi iz drugih italijanskih občin, ali pa iz tujine, je doslej krilo znatno naravno padanje števila prebivalstva ter Izseljevanje zlasti mladih Tržačanov, ki morajo s trebuhom za kruhom v tujino ali v druge italijanske kraje. Hkrati pa je treba poudariti, da se je lani znatno več ljudi vrnilo iz inozemstva kot se jih je izselilo, medtem ko se je več občanov priselilo v druge italijanske občine, kot pa jih je prišlo v Trst.
Lani se je v tržaški občini rodilo 2920 otrok, 155 se jih je rodilo v drugih občinah in 23 v inozemstvu, ki so jih prepisali v tržaško matično knjigo. Skupaj se je prebivalstvo naravno povečalo za 3098 novih občanov. Umrlo pa je skupno 4072 oseb, od katerih 3842 v občini, 183 v drugih občinah in 47 v inozemstvu. Tako število rojstev kot število umrlih se nanaša na prebivalstvo, ki ima stalno bivališče v tržaški občini.
Medtem ko je gornja postavka pasivna, je postavka priseljevanja In izseljevanja aktivna za 522 oseh. V lanskem letu se je priselilo v našo občino skupno 5245 oseb, ki
so dobile stalno bivanje, izselilo pa se jih je 4723. Iz ostalih italijanskih občin je prišlo v Trst 4063 oseb, iz bivše cone B 239, iz inozemstva 936 (od katerih 376 iz Jugoslavije), 7 oseb pa so uradno vpisali med stalno prebivalstvo, ker jih prejšnja leta niso našli, kje živijo.
V lanskih 12 mesecih se je izselilo v druge italijanske občine 4157 oseb, v bivšo cono B 5, v tujino 561 (od teh 13 v Jugoslavijo).
Med prisotnim prebivalstvom se je lani v naši občini rodilo 3348 živih otrok in 35 mrtvih. Med novorojenčki je bilo 32 dvojčkov (32 dečkov in 32 deklic). Od 3348 novorojenčkov se jih je 3323 rodilo v bolnišnicah in samo 25 na domu. Med prisotnim prebivalstvom je bilo 4024 smrtnih primerov. 77 otrok je umrlo pred enim letom starosti, 13 pa jih je umrlo med enim in petim letom starosti.
Zelo zanimive so tudi ugotovitve glede najbolj pogostih smrti. Zaradi nalezljivih bolezni je umrlo 93 oseb (73 za tbc), ali 2.3 odst.; za raka 947 (23.5 odst.); bolezni ožilja 320 (8 odst.); bolezni krvnega obtoka 1532	( 38.1
odst.), od katerih 1218 zaradi srčnih bolezni; jetrna ciroza 201 (5 odst.); senilnost 66 (1.6 odst.); nenaravne smrti 212 (5.3 odst.).
Ti podatki nam dokazujejo, da umre pri nas največ ljudi zaradi srčne bolezni in raka. Poleg tega pa je v lanskem letu umrlo Kar 212 oseb nenaravne smrti, se pravi predvsem zaradi prometnih nesreč, nekaj pa tudi zaradi nesreč na delu.
ki sestavljajo sedaj deželo Furla-nijo-Julijsko krajino pod skupnim imenovalcem italijanske civilizacije. Grb je sestavljen iz zlatega orla na modrem polju, ki drži v krempljih srebrn obzidni stolp. Predsednik je izrazil upanje, da bo grb dobro znamenje za krepko rast mlade dežele.
Za Berzantijem je spregovoril predsednik deželnega sveta de Ri-naldini. Dejal je, da je treba priznati, da je republiška ustava sad skupnih naporov vseh strank ter da izraža sveta načela svobode in demokracije, ki dajejo državljanom gotovost, da bodo spoštovane njihove pravice. Dežela predstavlja v tej ustavi novost, čeprav je Giolitti že marca 1921 dejal, da je treba ustanoviti dežele in jim dati priznati razne naloge, ki jih opravlja država. Toda preteči je moralo še mnogo let, ki so bila za vse Italijane zelo bolestna in polna grenkobe in trpljenja, saj so zgubili svobodo, ki so si jo morali priboriti zatem z velikimi žrtvami. Deželna ustanovitev je pridobitev naravnega prava. Poleg tega je bilo treba združiti to, kar je ostalo od Julijske krajine, s Furlanijo. Dežela je pomenila tudi okrepitev politične in socialne občutljivosti naših ljudi in vzpon demokratičnega življenja. V kratkem se bo nehala prva zakonodajna doba in ocene o njej bodo seveda različne. Toda vsem 61 deželnim svetovalcem je treba priznati, da so se potrudili, da bi delovali v dobro vsega prebivalstva.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
priredi od 12. do 15. aprila 1968
VELIKONOČNI IZLET
V LONDON
s posebnim letalom, ki bo najeto nalašč za to priložnost.
PROGRAM
12. april (petek)
Ob 7.00 sestanek vseh udeležencev na ljubljanskem letališču Bmiki.
Ob 8.00 odhod letala DC-6B prek Avstrije, Nemčije, Belgije in Francije za London, s prihodom na letališče Gatwick ob 12.30. Kosilo bo servirano v letalu.
Ob 13.00 odhod z letališča v hotel blizu Hyde parka, kjer bodo izletniki odložili prtljago, potem pa bo takoj ogled mesta s posebnim avtobusom in vodičem. Večerja in prenočišče v hotelu.
Po večerji možnost ogleda najpopularnejše londonske revije «The Black & White Minstrel Show».
13. april (sobota)
Zajtrk v hotelu. Dopoldne prosto za morebitne nakupe ali samostojne razglede mesta. Kosilo v hotelu. Popoldne nadaljevanje skupinskega ogleda Londona s posebnim avtobusom in vodičem. Večerja v karakterističnem londonskem lokalu. Prenočišče v hotelu.
14. april (velikonočna nedelja)
Zajtrk v hotelu. Ob 9.30 odhod s posebnim avtobusom in vodičem v Windsor, kjer bo tudi kosilo. Ogled kraljevske palače, na povratku pa še znanega parka Hampton Court. Večerja in prenočišče v hotelu.
15. april (velikonočni ponedeljek)
Zajtrk in kosilo v hotelu. Ves dan na razpolago za zasebne oglede mesta, nakupe ali obisk galerij in muzejev.
Ob 18.00 odhod z avtobusom na letališče Gatwick, odhod letala za Ljubljano ob 20.00 s prihodom na Bmike ob 24.00. Večerja bo servirana v letalu.
Prešernova proslava
v Kulturnem domu
s sodelovanjem Slovenskega gledališča, Glasbene matice m Slovenske prosvetne zveze
V nedeljo, 4. februarja 196* ob 16. uri
govor predsednika SKGZ Borisa Raceta
nastop pevskega zbora «Slavec» iz Ricmanj
nastop članov Glasbene m* tiče
nastop članov Slovenskega gie-dališča
nastop pevskega zbora «Jaco-bus Gallus«
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred P«-četkom proslave pri blagajni turnega doma; ob nedeljah praznikih samo eno uro pred p»-četkom proslave. Rezervacije h“ tel. 734265.
Slovensko gledališče Danes, 1. februarja, ob 20.30 Oscar Wilde: KAKO VAŽNO J" BITI RESEN! (Komedija v tren dejanjih). Gostovanje v Katoliškem domu v Gorici.
V petek, 2. februarja ob 20-L. Oscar Wilde: KAKO VAŽNO BITI RESEN! (Komedija v tren dejanjih). Gostovanje v Novi Go-rici.
Cena potovanja od Ljubljane do Ljubljane je za člane Slovenskega kluba 68.000 lir, za neč1 Jie pa 72.000 lir. V ceni so vštete vse storitve, ki so navedene v programu. Posebej se doplača le 625 lir letališke takse (direktno na letališču Bmiki), ter morebitni prevoz s posebnim avtobusom od Trsta do Ljubljane in nazaj (2.200 lir).
Vpisovanje sprejema potovalni urad «AURORA» v Ul. Cice-rone 4, tel. 29-243, in sicer do 15. februarja letos. Na razpolago je le 90 prostorov, zaradi česar prosimo, da z vpisovanjem pohitete! Ob vpisu je treba plačati 20.000 lir, ostanek pa v štirih mesečnih obrokih po ca. 12.500 lir.
Slovenski klub vabi tržaške in goriške Slovence, da se v čim večjem številu udeležijo tega zanimivega izleta!
Dela deželnih komisij
Proglas dr. Berzantija prebivalstvu v deželi
Ob peti obletnici proglasitve zakona o deželnem statutu je naslovil predsednik Berzanti na prebivalstvo proglas, v katerem poudar-ja, da bo storila deželna uprava vse, da se odstranijo razna neravnovesja in da se zagotovi napredek v naši deželi. Dežela je delovala v skladu s statutom in z njenimi nalogami. Z ustanovitvijo dežele so nastale nove perspektive za razvoj v državnem in mednarodnem okviru. K napredku bo mnogo pomagal petletni načrt, o katerem bo v kratkem razpravljal deželni svet. Seveda ni uresničenje tega načrta odvisno samo od dežele in bo moč doseči mnogo več, če se bo med prebivalstvom okrepila deželna zavest.
Trst sedež področja poštne uprave
Včeraj dopoldne sta se sestali na skupni seji komisiji poslanske zbornice za ustavne zadeve in za pošto ter sta odobrili dopolnilo k reformi poštne uprave, ki določa, da je vzrokov prst sedež področja uprave za pošto in telekomunikacije. S tem sta komisiji, kot nam sporoča demo-kristjanski poslanec Belci, sprejeli njegov popravek, ki ga je predložil ožjemu odboru, da se vključi tudi Trst v nova ustanovljena področja s pristojnostjo nad vsem o-zemljem Furlanije - Julijske krajine.
Svoj čas je bilo sporočeno, da je reforma poštne uprave predvidevala samo 14 področij uprave za pošto in telekomunikacije, ki je izključevala naše mesto. Trst je bil tedaj priključen k Benetkam kot navadno pokrajinsko ravnateljstvo beneškega področja.
Druga deželna komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in gozdno gospodarstvo je na svoji zadnji seji proučila tri ukrepe, ki se tičejo kmetijstva. Prvi ukrep se nanaša na odobritev novih izdatkov za uresničenje zakona v prid žlahtnih kultur. Ukrep je orisal poročevalec Baisio. Zatem so .spregovorili svetovalci Bianchini, Chieu, Cogo, Mo-schioni, Trauner, vsem pa je odgovoril odbornik Comelli. Ukrep so odobrili ob vzdržanjem svetovalcev KPI in PSIUP. Svetovalec Mo-schioni (KPI) je orisal vzroke vzdr-žanja njegove skupine ter je kritiziral metode uveljavljanja zakona.
Drugi zakonski osnutek se je na našal na nadaljnje izdatke za uresničenje zakona v prid živinoreji
Zatem so soglasno odobrili zakji-ski osnutek t nadaljnjih izdatkih za uresničevanje deželnega zakona za nujne posege, ki spadajo v pristojnost odborništva za kmetijst/o.
Smrt zaradi padca na stopnicah
V torek zvečer se je smrtno ponesrečil 48-letni Giuseppe Udovič, stanujoč na Lonjerski cesti 140. Ko se je vračal domov, se mu je na stopnicah pred stanovanjem spotaknilo, da je padel v znak in z glavo zadel ob tla. šele nekaj ur pozneje ga je našel 28-letni Anton Dougan, ki stanuje v isti hiši. Ta je takoj poklical Rdeči križ. Na kraj nesreče je prišla tudi policija in sodni zdravnik dr. Nico-lini, ki je ugotovil smrt nesrečnega Udoviča zaradi možganskih poškodb. Po pripovedovanju sosedov se zdi, da je mož prihajal večkrat vinjen domov, zato policija domneva, da je tudi tisti večer preveč pil, zaradi česar je potem na stopnicah izgubil ravnotežje.
Prometna nezgoda Jugoslovana
Žrtev prometne nesreče Je postal
......................vi.
včeraj jugoslovanski državljan Lju-bisav Ilič iz Beograda. Okrog 13.45 se je peljal v avtu fiat 600, ki ga je šofirala njegova žena Katarina Marinčevlč iz Nabrežine v smeri proti Tržiču. Ko sta dospela do križišča v Sesljanu, ni žena dala prednosti, ker ni opazila prometnega znamenja. Zaradi tega je prišlo do trčenja s fiatom 600, ki ga je vozil 31-letni Mariano Zanel-la iz Ul. Buozzi 8. Pri sunku se je Ilič močno udaril po prsih ter si zlomil desno ključnico. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 40 dni.
Vinski duhovi
Da so pijani ljudle lahko nevarni, je vsem znano. O tem pa se je lahko še posebno prepričal 31-letni pek Angelo Cante, ki stanuje v Malem Repnu na št. 34. Včeraj opoldne, ko je bil doma, Je začul velik ropot pred svojo hišo. Stopil je ven, da bi ugotovil vzroke hrupa, in pred vrati našel soseda Um-berta Petrincicha, ki je pijan na ves glas razsajal. Cante ga je skušal spraviti domov, toda rogovilež se mu je uprl in ga z mizarskim dletom ranil po glavi. Ubogi Cante se je moral zaradi tega zateči po pomoč v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo od 5 do 10 dni. Karabinjerji so uvedli preiskavo.
Tečaj italijanščine
Tržaška univerza sporoča, da bo. do na šoli sodobnih jezikov za prevajalce in tolmače na konferencah priredili tečaj za govorno italijanščino, ki bo namenjen tujcem. Pri prvih lekcijah bodo uporabljali francosščino in angleščino, toda že v naslednjih ho pogovorni jezik samo italijanski. Na tečaj se, lahko vpišejo samo tisti, ki so uspešno maturirali.
Prošnje na kolkovanem papirju (400 lir) je treba dostaviti rektoratu skupaj s potrdilom o plačani vpisni taksi, in sicer na tajništvu «Šole za jezike« — Trg Eu-ropa 1.
Slovanski ples
17. februarja
v Excelsior Palače
DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 8.30 do 19.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Ul. Diaz 2 (tel. 36-747). AUa Salute, Ul. Giulia
I	(tel. 95-369). Picciola, Ul. Orianl 2 (tel. 90-207) Vernarl, Trg Valmaura
II	(tel. 812-308).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30)
Alta Baslhca. Ul. S. Giusto 1 (tel. 94-115). Croce Verde, Ul. Settefonta-ne 39 (tel. 90-857). Ravasini, Trg Li bertž 6 (tel. 38-981). Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43 (tel. 37-816).
Darovi in prispevki
V počastitev spomina na pok. gospo Marijo Domlcelj darujejo Milica Cok 1000 lir za Dijaško matico, inž. Andrej Cok 1000 lir za orkester Glasbene matice, Karla Kralj 2000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Draga Kebra darujeta družim Perko 10.000 lir za spomenik padlim partizanom na Opčinah.
V	počastitev spomina pok. Jožka Skamperla daruje Marija Mijot 1000 lir za Glasbeno matico.
V počastitev spomina pok. gospe Lojzke Birsa darujeta Anica in Milan Udovič 1000 lir za Dijaško matico.
Gledališča
Verdi
Petek, 2. februarja ob 20.30: G. sini: Pepelka (La Cenerentola). D1' rigiral bo Franco Caracciolo, v n3' slovni vlogi pa bo pela Biancamaii Casonl, poleg nje pa je Luigi Ah (don Ramiro), Ciaudio Strudtnoff, F3! olo Montarsolo, Fulvia Ciano, M* Truccato Pace in Vito Susca. Re2ir Carlo Piccinato. Zborovodja Nino R®' so. Vstopnice so na razpolago pri 8le" dališki blagajni (tel. 23-988).
Stalno gledališče
Danes se zaključi kratko gostov3" nje Giorgia Strehlerja in Milve v A«' ditoriju s predstavo, ki je bila razprodana že pred prvim dnevom *Ja" Bertolt Brecht«. Tudi današnja Prea" stava je ob 20.30.
Razstave
V umetnostni galeriji «Russo» (G*1' leria Rossoni 9) bo v četrtek ob 1*-"” otvoritev razstave del, ki jih je Popravil slikar Duilio Jus. Razstava D odprta do 11. februarja.
Nazionale 15.30 «Gloria per un tradj' tor-e». Črno beli jugoslovanski (Razora Radmil, Bata Zivoj.
Excelsior 15.00 «Gangster story». ren Beatty, Faye Dunaway. Techn‘j color. Strogo prepovedano mladi11 bod 18. letom.
Fenice 16.00 «Danger dimensione mo*" te«. Jean Marais, Marisa Mell. Eas' mancolor - Scope.	,
Eden 16.00 «Io, due figlie, tre va!1' gle» Luis de Funes. Technicol®1, Najzabavnejši film leta.
Grattaclelo 16.00 <(Diabolik«. J°nj Philipp Law, Marisa Mell. Techn1' color.
Ritz (Ulica San Francesco štev. lu 15.30 «Dalle Ardenne ainnferno*-Techmcolor. F. Stafford, Dame1 Biancht. J. Ireiand in Curt Jurgea^
Alabarda 16.30 «Due stelte nella P01’ vere«. G. Peppard, Dean Martin ' Jean Simmons. Techmcolor. PieP"T vedano mladini pod 14. letom. Za nji dan.
Filodrammatico 16.30 «La battag11* dei giganti«. Barvni film z najh°J znanimi igralci v napetih vloga11' Zadnji dan.	,
Moderno — zaprto. Jutri «1 lung« giorm della vendetta«. Technicol® ■ G Gemma.
Cristallo 16.30 «1 due vlgili«. Fran
Franetu, Čiccio Ingrassia. Technie0-
lor Techniscope.
Garibaldi 16.00 «1 criminali della G3
lassia«. Technicolor.
Capitol 16 00 «La copla piu bella d' mondo«. W. Chiari, A. Celenta«1” Rita Pavone ln drugi znani pevci-
Aurora 16.00 «11 quinto cavaliere t 1 paura«. Mojstrovina češke kinematografije.
Astoria 16.30 «Avventure in Oriente»-Techmcolor Elvis Presley.
Impero 16.00 (cMardellino pan y vino*-Svetovno znani španski film.
Astra 15.30 «La dolce vita«. Svetov11 znani barvni film.
dl
Vittorio Veneto 15.30 «11 ladro Parigi«. J. P. Belmondo, Genevi«v Page. Technicolor. — Prepovedat1 mladini pod 14. letom.	,
Ideale 16.00 «L’urlo degli erol».
Ham Holden, Grace Kelly. Techn" color iz znane knjige «Most na T®" ko rlu«.
Abbazia 16.00 «La spla che venne d-1}"
1’ovest«. S. Flinn, K. Bali ln
Messemer.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo «1. Cankar« °*T vešča, da bo danes ob 15.30 telov3<r ba za otroke.
Včeraj so v ortopedskem oddelku splošne bolnišnice sprejeli 94-
letno Marijo Bosich vd. Romich, ki je nerodno padla v svojem sta-
novanju v Ul. Pieth 31. Pri padcu si je starka zlomila levo stegnenico, zaradi česar se bo morala zdraviti tri mesece, če ne bodo nastopile komplikacije.
Ob prvi obletnici smrti svojega dolgoletnega pevovodje
MILANA PERTOTA
in tragično preminulega člana
LUČA CIBICA
se Ju pevci zbora ((Vasilij Mirk« s Proseka - Kontovela s hvaležnostjo spominjamo.
Prosek - Kontovel, L februarja 1968
zahval a
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ko nas je za vedno zapustil naš nepozabni
DRAGO KEBER
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokoinika in ga spremili na zadnji poti.
Soproga Ines, sinova Drago In Aleksander ter drugo sorodstvo
Koper, Opčine, Opatija, Ilirska Bistrica, Radeče, Beograd, Trst, 1. februarja 1968
pokrajinska gospodarska konzulta
Med imeni izvedencev ni nobenega Slovenca
V odseku za kmetijstvo bi po vseh pra. vilih šla Slovencem sploh glavna beseda
času 36 na trgovinski •J0™1®, Po vrsti umeščajo posamee-pokrajinske gospodarske ^ novega zborničnega orga-inV. J,ima nalogo, da z nasveti jrmPr®3?ogi ob strani vodilne-*uu odboru organizacije. V skladu zhn^?porn’ ^ ga je sprejel odbor oornicg na seji 4. oktobra lanskega rtJri, s^tavlja pokrajinsko gospo-ijhr~o konzul to 158 svetovalcev, ki gn odbor imenuje iz vrst gospodar-vJL°PeraterJev. profesionistov, iz-oa^icev, raziskovalcev, tehnikov in delavcev, ki imajo poseb-o bogate izkušnje in ki dobro po-SosPodarsko problematiko tr-Pokrajine. V smislu pravilnimi v katorem je urejeno delova-konzul te, nastopajo svetovalci mi-T,e^overn okviru v vsakem pri-n, ™ osebn°, to se pravi, da ne v nlti zastopati niti nastopati i«enu podjetij, ustanov ali zdru-fj/ll' v katerih sicer delujejo. Mandatna doba traja štiri leta, možna ^ 'e ponovna izvolitev svetoval-
_ Pokrajinaka gospodarska konzulta rh_o? sestajala na rednih občnih ,dvakrat na leto, in sicer patuarja in oktobra vsakega leta. ri>ayilnlk pa predvideva tudi skli-črednih občnih zborov med vriSi ’ v vsakem primeru, ko bo jddtmi odbor zbornice smatral to Pbtrehno. Konzulta šteje osem r^akov: l, industrijski odsek s 30 oriSu 111 1 dodatnim članom; 2. fjr.k za zunanjo trgovino s 15 red-za 3 dodatnimi člani; 3. odsek au d^tranjo trgovino z 20 rednimi roSu’ 4 odsek za turizem in pri-za 2 18 re<3niznl člani; 5. odsek daHvmorstvo 3 16 rednimi in 1 do-tnim članom; 6. odsek za prevo-nl P? kopnem in po zraku z 19 red-•J?1 ln,1 dodatnim članom; 7. od-vp5 2a kredit in zavarovalstvo s 13 8 jSr11! ln 1 dodatnim članom ter st °dsek za kmetijstvo in gozdar-6tvo z 11 rednimi člani.
v-^aJmofinejši odsek konzulte je po nji® tem odsek za industrijo; med vio vimi <51ani srečamo praktično epu vidne j še osebnosti tržaške za-take ln državne industrije. Ravno nih ¥ dobro zastopani v posamez-v.a Pdsekih tudi drugi gospodarski n °®! iz tržaške pokrajine. Zaman izvpH med predloženimi imeni iskali š;nor ce iz krogov slovenske manj-j.p]f, Le v odseku za turizem ln pri-l«il»ve in komaj še kje drugje na-n? • na Slovenca. Posebno vidna kihJe ta Pomanjkljivost pri odse-bn iZ,a notranjo in zunanjo trgovi-c • kjer bi znali slovenski izveden-1 v marsičem pametno svetovati
trgovinski zbornici in njenim organom, da ne govorimo o odseku za kmetijstvo, kjer bi po vseh pravilih šla Slovencem sploh glavna beseda.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA cervo
trst
V*ale XX Settembre 16/III
Cvetlična razstava od aprila do novembra
Da bi po svoje pripomogli k uspehu praznovanj za petdesetletnico priključitve teh krajev k Italiji, so organizatorji cvetlične razstave pripravili za letošnjo edicijo obširnejši spored prireditev. Cvetlična razstava z mednarodno udeležbo bo v Miramarskem parku, in sicer vse od 24. maja do 4. novembra. Skupine vrtnarjev bodo skrbele zato, da si bo na razstavi sledilo čez celotno turistično sezono več vrst cvetja, tako da bodo okrasne gredice vedno v polnem cvetu. Podrobnosti za letošnjo prireditev še niso dokončno izdelane, pristanek oblasti na pobudo pa je že dospel iz Rima
Tudi na avtocesti Trst-Videm-Tilment bodo postavili centre za vsakršno pomoč
Liberalni svetovalec Trauner se je zanimal pri županu, kako nameravajo urediti pomoč avtomobilistom na avtocesti Trst - Videm -Tilment, in je v svojem vprašanju ugotovil popolno pomanjkanje te službe.
V odgovoru mu je župan zagotovil, da avtomobilist na avtocesti ni brez pomoči, saj po njej vozijo vseh 24 ur v dnevu avtomobili družbe «Autovie Venete», ki imajo nameščen radiotelefon, ter patrulje cestne policije. Sedaj pa je ANAS, pravi župan, odobrila načrt za vzpostavitev centrov, v katerih bodo avtomobilisti našli vso tehnično pomoč in restavracijo. Centri bodo opremljeni z najbolj sodobnimi napravami, ki so jih že preizkusili na drugih avtocestah. Župan nadalje pravi, da je zelo draga namestitev naprav za hitro pomoč in telekomunikacije. Do sedaj so v Italiji namestili te naprave samo na majhnem delu avtocestnega omrežja. Kljub temu pa sedaj proučujejo najboljšo tehnično rešitev tega vprašanja, ki bo rešeno po dograditvi celotne avtoceste in po doglednem času njenega delovanja. Zupan nadalje ugotavlja, da je promet na dokonča-nem delu avtoceste presegel sicer vsa pričakovanja, da pa še ni dosegel ravni, ki bi zahtevala rešitev vseh vprašanj za pomoč avtomobilistom.
I OBČNEGA ZBORA V STANDREZU
iiiiiiiiiiiimiiiiiimmiimmiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiii
BLAGO, ZBRANO NA SEDEŽIH KPI
S katerim denarjem bi še lahko uspešno pomagali Sicilijancem
Tržaška federacija KPI sporoča, da je v torek poslala na sedež INČA v Palermo obleke in drugo blago, ki so ga zbrali na sedežu federacije in na krajevnih sekcijah za prizadeto prebivalstvo po potresu na Siciliji. Hkrati je federacija poslala uredništvu Unita v Milanu 50.000 lir, ki jih je darovala za prizadeto prebivalstvo na Si-ciji, in 182.000 Ur, ki so jih zbrali na federaciji v isti namen.
Skupina svetovalcev KPI v tržaškem občinskem svetu pa je poslala županu inž. Spacciniju vprašanje v katerem govori o hudi nesreči, ki je prizadela SiciUjance, ter o množičnem begu iz prizadetih področij po potresu. V vprašanju je nadalje rečeno, da so svetovalci prepričani, da tolmačijo želje vseh Tržačanov, ter ga zato vprašujejo, aU se mu ne zdi primerno, da bi po vzgledu neke druge občinske uprave uporabiU ves denar, ki ga je odbor namenil za praznovanje 50. obletnice prihoda ItaUje v Trst, za gradnjo montažnih hiš ali pa šole v eni od prizadetih občin po potresu na SiciUji.
Odvzeta vozna dovoljenja
Prefektura sporoča, da je v mesecu decembru začasno odvzela vozno dovoljenje na osnovi člena 91 cestnega zakonika sledečim osebam, ki so povzročile z avtomobili hude
ali smrtne telesne poškodbe: elemente Vigini (24 mesecev), Giovan-ni Rivari (15) Giorgio Englandi (12), Angelo Rossi (9), Gastone To-non (9), Ubaldo Križman (6), Ar-mando Velenik (6), Marcello Mea-rini (5), Bruno Verita (3), Bruno Montanari (3), Pietro Matulich (3), Igor Spazzal (3). Avgustu Petroniu pa so odvzeli vozno dovoljenje za 3 mesece, ker se je slabo obnašal pri vožnji avtomobila. Poleg tega so preklicali 8 dovoljenj osebam, ki niso več sposoone voziti avtomobila, 13 voznih dovoljenj pa so odvzeli za nedoločen čas osebam, ki se niso javile r,a predpisan zdravniški in druge preglede.
Prva univerzalna zgodovina umetnosti.,.
In v slovenskem jeziku!
Umetnost v slikah
Umetniška bogastva vseh časov in narodov v 18 knjigah (5000 slik). Zbirka stane samo 81.000 lir, plačate jo lahko tudi v obrokih v štirih letih. Prva knjiga izide spomladi
Uiaika knfigoAM
TRST — Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61792


i

j:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::;
BELI TEDEN PRI
TRST — UL. XXX OTTOBRE 5
DOBRO BLAGO IN DOBRE CENE
:::::::
tRgovina čevljev
ALTA MODA
TRST, UL. G. GALLINA 3 - TEL. 31822
TE DNI VELIKO RAZPRODAJO ČEVLJEV — °B TEJ PRILOŽNOSTI BOSTE ZELO UGODNO NAKUPOVALI
" ČEVLJI NAJBOLJŠIH ZNAMK — NOVEJŠI MODELI
Tuno na
TUMHIkn
Predvaja danes, 1. t. **hniskop film:
m., s pri četkom ob 18. uri tehnikolor-
m AMORE E UN ADDIV
.	(LJUBEZEN IN SLOVO)
WAURICE RONET, CLAUDIA MORI in AMEDEO NAZZARI
Ki K Q «1 HIŠ. PROSEK
Predvaja danes, 1. t. m., s pričetkom ob 19.30 lilm v tehni-“Olorju o blaznem roparskem podvigu:
allarme IN CINOUE BANČNE
;ajo:
.UDE
RICH, ELSA MARTINELLI in JEAN SEBERO
Meseca maja v Trstu kongres FIAVET
Peti vsedržavni kongres Italijanske zveze potovalnih in turističnih uradov (Federazione Nazionale Uf-fici Viaggi e Turismo — FIAVET) bo v našem mestuod 2. do 5. maja letošnjega leta. V Trstu, in sicer v prostorih pomorske postaje, bo tudi mednarodni salpn turizma, ki ga prav tako organizira FIAVET, in sicer v času od 28. aprila do 5. maja. O obeh prireditvah so te dni na posebnem sestanku razpravljali člani organizacijskega odbora potovalnih uradov treh Benečij ln odbora za kongres, ki mu je predsedoval baron A. De Albori. Na sestanku so naglasili, da je na napovedano meanarodno pobudo načelno pristalo večje število domačih in tujih turističnih orga nizacij. Mednarodni salon turizma, prva tovrstna prireditev na našem področju utegne torej doživeti prodoren uspeh. Samo osrednjo prireditev bodo spremljale številne stranske pobude; tako se bo 1. maja sestala večja skupina (govori se, da jih bo okoli 40) načelnikov potovalnih agencij iz Italije in številnih tujih držav, med drugimi tudi iz Sovjetske zveze. Pripravili bodo nadalje mednarodni prikaz turističnega filma; filme bodo vrteli v posebnem salonu pomorske postaje v dneh od 28. aprila do 5. maja. Med drugimi spremni ml prireditvami naj navedemo še »Gastronomski teden mednarodne turistične kuhinje«, natečaj za turistični menu v raznih evropskih državah in v raznih pokrajinah Italije. Ta prireditev se bo zaključila 5. maja s posebno okroglo mizo posvečeno turističnemu menuju; v sodelovanju z družbo Alitalia bodo pripravili posebno srečanje z naslovom ((Mladina in letalstvo« ter poskrbeli za vrsto poletov nad Trstom in okolico, damam pa bo posvečeno srečanje z naslovom ((ženska in turizem«. Prihodnji sestanek predstavnikov FIAVET bo v Neaplju 10. februarja.
Kmečko društvo je posredovalo nakup gnojila in pšenice po nižji ceni
Nadaljevali bodo s popravilom gozdnih poti pri Ajševici ■ Javna dražba zastarelih kmečkih strojev
Septembra v Trstu mednarodno zasedanje o miru
Na zadnji seji občinskega odbora je podžupan prof. Lonza poročal o nekaterih pobudah v okviru proslav ob 50-letnici prihoda Italije v Trst.
Podžupan je dejal, da je odbornik Ceschia, ki se je v imenu župana udeležil sestanka izvršnega odbora vsedržavnega združenja občin, odlikovanih z zlato kolajno za vojaške zasluge, ki je bil v Genovi 20. t.m., predlagal, naj bi letos v Trstu priredili mednarodno zasedanje o miru. Predsednik združenja genovski župan Padulla se je zahvalil za predlog, ki je bil soglasno sprejet. Določili so, da bo zasedanje v dneh 21. in 22. septembra
Po besedah podžupana bo to zasedanje imelo širok mednarodni značaj. Predsedstvo zasedanja bo prevzel visok predstavnik ene od naj višjih mednarodnih organizacij. Na zasedanju bodo podali svoja poročila priznani predstavniki mednarodnega kulturnega in politične ;a življenja. Glavno poročilo oo mela neka visoka italijanska osebnost
Nato Je prof. Lonza sporočil, da bo od 6 do 8. oktobra v Trstu skupščina delegatov sveta evrop skih občin Poleg tega je podžu pan še sporočil, da bo 30. oktobra v Trstu sestanek vsedržavnega sveta združenja italijanskih občin. Člani sveta se bodo udeležili tudi izredne slavnostne seje Cržaškega občinskega sveta, ki bo isti dan.
V torek zvečer je bil v prostorih prosvetnega društva «0. Župančič« reden letni občni zbor domačega kmečkega društva iz Štandreža, na katerem so odborniki podali poročilo o svojem delu v lanskem letu. Zbora se je udeležilo nekaj več članov kot pa prejšnja leta, kar je dokaz, da se v večji meri zanimajo za delo društva.
Ker je predsednik Jožef Pavletič, ki se je ponesrečil pri delu, še vedno v bolnišnici, je podal predsedniško poročilo podpredsednik Savo Hoban. Povedal je med drugim, da je društvo v preteklem letu naročilo okrog 600 stotov u-metnih gnojil in 50 stotov semenske pšenice, ki je bila za 700 lir cenejša pri stotu kot pa v trgovinah; tudi pri nakupu umetnih gnojil so prihranili okrog 200 lir pri stotu.
Društvo je prejelo od fitopatolo-škega urada v Gorici brezplačno 35 kg strupa proti koloradskemu hrošču; ker je bilo to premalo, je, društvo dokupilo še 117 kg in razdelilo po 1 kg strupa na njivo po ceni 1800 lir; prodajna cena v trgovini je bila po 2.500 lir.
Društvo je posredovalo tudi dovoljenja za sečnjo drv v Jugoslaviji. Ta zadeva je šla letos bolj v redu, ker je logar pošiljal pozivni-ce dvolastnikom na dom. Tudi lani so napravili prošnjo za žganje tropin, ki pa je bila odbita. V u-panju, da bo prošnja ugodno rešena, so tropine dolgo ležale doma. V bodoče bo bolje, da se tropine prodajo takoj po trgatvi.
Tudi lani so člani društva šli v gozd na drugi strani meje popravljat cesto. Za letos so gozdne oblasti tudi obljubilo dobavo gramoza za nadaljnje popravilo poti. Za cesto na Rojah so na pristojnem mestu obljubili, da nam bodo napravili poleg glavne ceste še začasno pot za kmečke vozove v najkrajšem času.
Tajnik društva Emil Cingerli je v svojem poročilu povedal, da je imel odbor 11 sej z udeležbo odbornikov, ki je bila boljša kot prejšnja leta; prejšnja leta je bilo nekaj več sej, okrog 20, vendar je bilo takrat več dela, ker je imelo društvo v zAKupu tildi košnjo na letališču Priporočal je tudi večjo udeležbo na občnih zborih in večje zanimanje članov za društveno delovanje, saj gre to v korist članov. Ugotovil je tudi, da se je število članov povečalo na 65.
Blagajnik Dušan Brajnik je navedel podatke o stroških in dohod-
kih v preteklem letu; po zaključku računov je ostalo v blagajni še nekaj nad 246 000 lir.
O kmečkem zavarovanju je poročal Dominik Nanut, ki je med drugim povedal, da imajo kmečki upokojenci sedaj pravico do 1 leta zdravljenja v uolnišnici. Zavarovalni prispevek se plačuje na Goriškem po 15 lir za delovni dan, kar je znatno manj kot po drugih pokrajinah.
Franc Lupin je v imenu revizorjev ugotovil, da so računi v redu, obenem pa je priporočal, naj bi vabili tudi preglednike računov na odborove seje, da bodo lahko podrobneje poznali položaj.
Po poročilih odbornikov se je razvila debata, pri kateri so obravnavali podana poročila, pa tudi dru ge zadeve društva Tako je bil sprejet predlog, da bo v nedeljo, 11. februarja pred Hobanovo hišo v štandrežu javna dražba za prodajo zastarelih kmečkih strojev društva (kosilnice, škropilnice itd.). Člani so priporočali tudi, naj se posreduje pri lovcih, da ne bodo hodili med lovom po njivah, ampak ob strani in tako povzročili manj škode. Friporočali so tudi, naj bi lovci ne streljali mačk.
Sledile so volitve novega odbora in tudi nadzornega odbora ter bomo imena izvoljenih objavili drugič.
V SOBOTO V DVORANI POKRAJINSKE PALAČE
Na seji pokrajinskega sveta bodo obravnavali upravne zadeve
Povišanje kvote za vzdrževanje protituberkuloznega konzorcija - Nadaljuje se akcija za izboljšanje živinoreje
Po daljšem presledku bo imel pokrajinski svet v soboto popoldne spet svojo izredno sejo. Na dnevnem redu so še nekatere neobrav-navane točke prejšnje seje in sicer obračun za leto 1966 in proračun za leto 1968. Predvideva se, da ne bodo niti v soboto razpravljali o teh dveh točkah, ki jim nameravajo v kratkem posvetiti eno ali dve posebni seji pokrajinskega sveta. Od prejšnje seje je ostala na dnevnem redu še resolucija Komunističnega svetovalca Menlchina, ki je zahteval, da bi pokrajinski svet razpravljal o deželnem programiranju. K temu naj pripomnimo, da je imel pred nekaj meseci pokrajinski predsednik sestane? z vsemi načelniki skupin, ki so mu posredovali mnenja istih in da je te pri-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SODISCU SO PRIJAVILI 4 MLADOLETNIKE
Na gradbišču v središču Gorice so kradli inštalacijski material
Presenetili so jih zidarji, ki so prenočevali v nedograjeni Donattijevi palači
Leteči oddelek goriške kvesture vendar so jih delavci pri soočenju je včeraj prijavil sodišču štiri mla- Spoznali. Poleg tega so našli na-1
doletnike, ki so. čeprav mladi, že stari znanci policij j iz drugih podvigov, ki niso preveč v skladu s kazenskimi predpisi. Gre za 17-letnike W. G. iz Ul. Cappella, B.
R. iz Ul. Moniesanto, I. G. iz Ul. Pasubio ter T. M iz Ul. d'Aosta.
Ta četverka je dne 23. t.m. zvečer odšla na gradbišče nove Donat-tijeve palače v Drevoredu XXIV. maja, da bi si nakradli raznega električnega in hidravličnega materiala, ki je bil pripravljen na dvorišču ter v notranjosti poslopja za instalacije. V zgradbi, ki je v gradnji, po navadi prenočuje več zidarjev in drugih delavcev, ki stanujejo bolj daleč.
Ko so se odpravljali k počitku pa jih je vznemiri] nenavaden šum in vzbudil njihovo pozornost. Kmalu so opazili nekaj senc, ki so skušale pobegniti. Prijeli so dva od nepovabljenih nočnih gostov, med tem pa sta druga dva pobegnila z dvorišča. Pozneje pa sta se izmuznila tudi oba nepridiprava, ki so ju prijeli. Delavci so zadevo prijavili policiji, ki je na osnovi opisa obeh mladeničev prišla na sled 193 vsej četverici ter jih aretirala. Pri
branega po raznih kotih in pripravljenega, da bi ga odnesli, raznega električnega in hidravličnega materiala v vrednosti okrog 60.000 lir. Pri podrobnejšem pregledu pa so ugotovili da manjka za nekaj tisoč vrednosti takega blaga, ki so ga zlikovci verjetno že prej odnesli. Policija je vse štiri, ki so ostali sicer na svobodi, prijavila sodišču.
Uspela stavka krajevnih uslužbencev
Včeraj je bila na Goriškem stavka uslužbencev krajevnih ustanov, predvsem občinskih. Pri tem je šlo za ureditev odpravnine ob zaključku delovnega razmerja pri krajevnih ustanovah in (zaracji Gega, kqr ni bila sklicana sejgjjogfcora, v ka-' terem so zastopniki vlade, zveze krajevnih ustanov in sindikatov. Stavka je dobro uspela: v Gorici je po podatkih CGIL in CISL stavkalo 80 od sto občinskih uslu'ben-cev, v Tržiču 95 od sto, v Gradežu od sto, v Ronkah 98, Krmi-nu 98, ter v uradih pokrajinske
prvi preiskavi so sicer vsi tajili,' uprave 60 od sto.
in brez vpisa. Branil ga je odv. Boni iz Tržiča.
i*«i,ii*|iiiiiimii*iiiii»*iiiBi!<iiiiim*iiiiiiiii*iinii**iiiin(iiii,iiiiii*iniiiiiii|,niiiiiiiiiiim,iii,,i,iiii,rBi,iiiiiil,ii,ii,i,i,g,,I,,,,i,„liiI,lllll,ii„,|g|„«I1||I|IIil|Itl|)iltll|l«)llt(IIIi!,||||l|||||I»i|1||i||iIP>||il)||I||f|||1|i##||iitltM|||||It
ZABAVNI VEČER Zbora «Kras» in «Kosovel»
bosta nastopila v Gorici
Izpred sodi"ča v Tržiču
Obsojena divja lovca iz Doberdoba in Jamclj
Pred okrajnim sodnikom v Tržiču sta se morala včeraj zagovarjati 28-letni Stanislav Košič iz Turjaka, Ul. Verdi 5 in njegov nečak Bruno Košič, star 14 let, iz Doberdoba, Ul. Lago 13. Obtožena sta bila, da sta v lovskem rezervatu in v prepovedanem času lovila srnjaka na zanke; Košič Stanislav, razen tega da je imel puško izven stanovanja brez predpisanega dovoljenja ter da je žalil in grozil trem lovskim čuvajem. To se je zgodilo v Doberdobu 26 marca lani.
Zaradi lova sta bila oba obto-ženoa oproščena, Stanislav pa je bil zaradi puške in grožnje lov-fkip) čuyajgg), obsojen na 2 leti za-pora in dva meseca pripora Branil 'ju je odv! Fašcoti iz Gorice
Zaradi prepovedanega lova v Jamljah Je bil obsojen tudi 38-	______
letni Guido Pizzul iz Nabrežine. I pred 'nedavni™ razstavljal v klubu Presenetili so ga dne 2. oktobra Simon Gregorčič bo otvoril lam. Obsojen je bil na 20 dni zapora in 20 tisoč lir globe, pogojno
pombe že na več sestankih posredoval deželnemu posvetovalnemu odboru za programiranje.
Na dnevnem redu je še poletov nekaj sklepov, ki jih je odbor odobril v odsotnosti pokrajinskega sveta. Med te spadajo nove vzdrže-valnine v umobolnici in v zavodu Duca d’Aosta v Gradiški podpora Zvezi živinorejcev (Associaztone »I-levatori) za nadaljevanje akcije za izboljšanje živinoreje na Goriškem, popravki k proračunu .967, pokrajinska pod flora dijakom ki šiudi-rajo na kmetijski šoli v Castelfran-co Veneto.
V rednem delu dnevnega leda pa sta dve interpelaciji komunističnih svetovalcev o potovanju pokrajinskega predsednika v Rim, kjer ga je sprejel predsednik Moro, in o kritičnem stanju, v katerem se nahaja podgorska prediinica Na dnevnem redu so še; najem dveh posojil za 70 in 50 milijonov iir za popravilo ceste Tržič-Gradež in za ureditev sanitarnih naprav v umobolnici; določitev vzdrževalnin v zavodu za gluhoneme in v zavodu za pomoč dojenčkom; pomoč beneškemu zooprofilaktičnemu zavodu; sprememba kvote, ki jo morajo plačati pokrajina :n občine protituberkuloznemu konzorciju. I-menovati bo treba izvedenca v pokrajinski tehnični odbor, ki ga je ustanovila deželna uprava z zakonom štev. 22/1967. Prav tako bodo imenovali zastopnika pokrajinske uprave v zavodu Osplzio Marino v Gradežu, kjer se zdravijo poliomie-litični otroci.
Odobriti morajo še kolavdacijo del za cesto Marlano-Fratta-Ro-mans-Villesse ter napovedati dražbo za ponravilo dela ceste Gradež-Tržlč. Kar se osebja tiče je na dnevnem redu sprememba pravilnika o oblačilih za osebje in razprava o pravilniku za čistilke pokrajinske uprave. Ta pravilnik je novost, kajti do sedaj niso imele čistilke urejenega položaja.
Na tajnem glasovanju bodo razpravljali o podelitvi posebnih nagrad uslužbencem Mariu Mezzorana in Domenicu Gregorat. Na vrsti je še imenovanje rag. Rinalda Sillija za glavnega računovodjo in ponovno imenovanje zdravnika dr, Carrare za vodjo zavoda za dojenčke v Ul. Vittorio Veneto.
Danes zvečer razstava Jožeta Cefa v galeriji Pro Loco
Goriški slikar Jože Ce). ki je
■ a.; 14
Marljivi pevci društev «Kras» iz domači in tuii umetniki. Jutri zve-Dola-Poljan in tSrečko Kosoveh iz čer ob 18. ur bodi. v prostoru klu-1 Ronk so se pričeli marljivo vaditi ba ZKPO. t palači sodišča v Novi pod vodstvom pevovodkinje Pavli- Gorici. otvorih skupno razstavo ne Komel za samostojen nastop, za! treh primorskih umetnikov. Intarzi-katerega je dalo pobudo vodstvo j je, grafike in olje. bodo razstavlja-
Pevsld zbor «0. Zupančič« iz štandreža Je priredil preteklo so. boto v prostorih gostilne Turri na trgu v Štandrežu svoj zabavni večer ter s tem nadaljeval v prejšnjih letih začeto tradicijo, s katero vsaj enkrat letno zbere svoje člane in prijatelje na zabavnem sestanku. Lani so priredili tak večer v gostilni pri Pavli. Letos se je zabave udeležilo tudi več mladih, zlasti članov športnega društva in drugih. Prisotne so bile tudi nekatere žene in starejši člani. Pevci so ubrano zapeli vrsto pesmi iz svojega vedno bolj bogatega repertoarja ln pod vodstvom svojega preizkušenega pevovodje Franca Lupina. Ob kozarcu vina in domačih klobasah z zeljem ter s spremstvom ubranega petja Je večer prav lepo uspel.
Zanimivo predavanje o današnji Grčiji
Kulturni krožek «G. Salvemini« Je pripravil v sejni dvorani pokrajinskega sveta zanimivo predavanje z naslovom «Grčija danes'«. Za io priliko so organizatorji povabili grškega zdravnika, ki je o-P ra vil svoje študije v Bologni dr. Fendrosa ter podpredsednika AN-PI Iz Vidma prof. Raimondija.
Dr. Fendros Je precej številnemu občinstvu, ki je skoro napolnilo dvorano predočil sedanjo tragedijo grškega naroda, kjer so prevzeli oblast fašistični polkovniki in generali. Fronta za narodno osvoboditev, kateri pripada tudi sam govornik, združuje predstavnike razpuščenih političnih strank,
kluba «Simon Gregorčič» v Gorici. V tem klubu nameravajo namreč prirediti kulturni večei posvečen slovenski zemlji, na katerem bosta sodelovala obr omenjena zbora in tudi nekaj recitatorjev. Izvedeli smo, da so priprave že v teku in da bo ta večer verjetno konec marca. Na tak način bosta zbora pela v klubski dvorani v Gorici (zbor «Kras» je tam nastopil na kulturnem večeru pred nekaj leti). Prvič se bo v klubu predstavil zbor naših rojakov, ki živijo v Ronkah. Z istim kulturnim večerom bodo pevci in deklamatorv lahko nastopili tudi v drugih krajih na Goriškem in s tem nudili polno užitka našim ljudem
Jutri otvoritev slikarske razstave v Novi Gorki
V Novi Gorici je bilo v zadnjem času več umetnostnih razstav na l katerih so prikazovali svoja dela
ki živijo v inozemstvu, vendar pa se bo moral narod s svojimi silami osvoboditi fašističnega jarma.
Za njim je govoril prof. Rajmondi, ki je podal glavne značilnosti grške zgodovine v zadnjih 150 letih, od narodne osvoboditve do gospodarskega in socialnega na predka.
Sledila je debata, pri kateri se je oglasilo več prisotnih z vpra šanji za pojasnila ,na katera sta odgovorila oba govornika.
iiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii,,,,,
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
V Škrutovem so pokopali žrtve prometne nesreče
Vaščane je globoko pretresla tragična smrt treh mladih vaščanov pri trčenju dveh avtomobilov
Včeraj so v Škrutovem pri Sv. Lenartu imeli kar trojni pogreb mladih domačinov, ki so bili prejšnji dan žrtve smrtne nesreče pri Iplisu, ko so se z avtom fiat 500 vračali z dela pri nekem industrijskem podjetju v Manzanu proti domu. To so 24-letni Giacomo Flo-reancig (Florjančič), 25-letna Gio-vanna Quallzza (Hvalica) in komaj 17-letni Loredano Bledig (Bledič).
V vozilu je bil z njimi Ferruccio Anzolini, ki so ga pridržali v če-dadskj bolnišnici s hudimi poškod. bami ter mu skušajo rešiti življenje. V bolnišnici je umrla tudi peta žrtev nesreče, 28-letni Ezio
Biancuzzi iz Gonarsa in že omenjeni Loredano Bledig iz Skruto-vega.
Do nesreče Je prišlo na križišču pri kraju Iplis, kjer bi moral fiat 500 s štirimi potniki imeti prednost. Iz stranske ceste pa je privozil na križišče Biancuzzi s fiatom 124, ki tega predpisa ni upošteval ter tako povzročil nesrečo, pri kateri je tudi sam plačal z življenjem.
Domačini iz škrutovega so se udeležili pogreba treh nesrečnih mladih ljudi v zelo velikem številu, saj Jih je njihova nesreča vse globoko pretresla.
li Branko Lozar iz Kanala, Pavel Medvešček iz Anhovega in Miloš Volarič iz Kobarida
Opozarjamo da bo razstava odprta od 1 do 12 februarja vsak dan od 9. do ,2. ure in od 17. do 20 ure, v nedeljo pa od 15. do 20 ure --------------
Za promet zaprte ulice
Goriški župan je odredil zaporo az promet po ulicah Coronini, Lan-tieri in Alviano zaradi starih zgradb ob cesti, ki ogražajo promet.
Zapora bo veljala do preklica v Ul. Coronini, kjer se kruši zid pri parku Coronini ter bo po njej na odseku od Ul. XX. septembra do Ul. Androna della Pergola dovoljen samo osebni promet.
V	Ul. Lantieri pa se podira zid pri nogometnem igrišču ob tej ulici. Zato so ogradili del ceste od št. 13 do 23 v širini do 2,5 m; tako ostane še proste ceste v širini okrog 5 metrov. Na tem delu ceste je prepovedan prehod za tovorna vozila, za vsa druga vozila pa je omejena hitrost na 20 km na uro.
V	Ul. D’Alviano Je pravtako v razkrajanju vrtni zid dedičev bratov Pich in zato je župan odredil zaporo ceste v dolžini 30 metrov od hiše št. 9 do 11 tako za vsa vozila kot tudi za pešce. Promet vozil bo urejen enosmerno in izmenično za obe smeri.
Iz goriške bolnišnice
Prejšnji večc ob 22. uri so pripeljali z avtom Zelenega križa v civilno bolnišnico v Gorici 55-letne-ga Romana Marinija iz Podgore, Ul. Cotonificio 17. Zdravniki so mu ugotovili udarec v glavo in rano na lobanji ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju Mož je povedal, da je dobi) navedene poškodbe v prepiru aomc. z ženo, ki ga je udarila po glavi s kosom lesa.
V svoji mizarski delavnici v Ul. Morelli 34 v Gorici se je včeraj okrog poldne ranil z električnim stružilcem 47-letni mizar Livio Don-da iz Mariana. Zaradi rane na sredincu desne roke se bo zdravil 20 dni.
danes
zvečer ob 18 t„\ slikarsko razstavo v dvorani Pro Loco na Korzu. Z njim razstcr.ja sraki dela tudi slikar M. Bardusco Razstava bo odprta dva tedna. Tudi pri tej razstavi želimo Jožetu Geju obilo it-speha.
(•uriva
VERDI. 17.00; «Non mi dire maj good bye», Tony Raniš; barvni kinemaskopski film.
CORSO. 17.15—22: «Ad ogni costo«, E. V. Robinson in J. Leigh. Kinemaskopski barvni film. MODERNISSIMO. 17-22: «1 cru-deli», J. Cotten in N. Bengell; ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00' «Stanlio e O-lio in vacanza«, S. Laurel in O. Hardy. Ameriški film, V1TTORIA. 17.15—21.30: »Rita la zanzara«, R. Pavone in N. Taran-to. Italijanski barvni film.
/ ržir
AZZURRO. 17.30—22: «Moresque — obiettivo allucinante«, S. Sun in L. Burton; kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 16—22: »Piano, piano non ti agitare«, C. Cardinale in T. Curtis. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «11 caso dif-ficile del commisario Maigret«, H. Richman in F. Prevost. Kinemaskope v barvah.
it mik v
RIO. 19—21.30: «A qualcuno piaoe caldo«, M. Moore in T. Curtis.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves aan in ponoči je odprta lekarna PONTON1 BASSI, Raštel 26 - tel 33-49.
TR2IC
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna «Aiia salute«, dr. Fab-ris, Panzano, Ul. Cosulich 103 — tel. 72480.
RONKE
Ves dan in ponoči je odprta ie-karna »All Angelo« dr Olivetti, Ul. Roma 23 - tel. 72-393.
Potrti od globoke žalosti sporočamo, da je včeraj umrla na svojem domu v štandrežu, Ul. TabaJ št. 52 naša draga mama in star* mama
Cecilija Peterin
vd. Nanut
v 80. letu starosti Pogreb drage pokojnice bo nes ob 15.30 iz hiše žalosti na kopališče v štandrežu.
Žalujoči hčeri Silva in Ivanka ter vnuki
V Štandrežu, 1. februarja 1968
da-
po-
POROČILO PREDSEDNIKA D. KOŠUTE NA 10. REDNEM OBČNEM ZBORU
Šz Bor je vsestranska kovačnica naše mladine
Bor opravlja funkcijo športnega, kulturnega in humanega posredovalca dobrin naše manjšine z italijanskim narodom in narodi Jugoslavije na poti ohranitve miru, razumevanja in sožitja
NOVI ODBOR
Ob zaključku občnega zbora Bora so člani izvolili nov odbor, ki je sestavljen kakor sledi: Predsednik — DUŠAN KOŠUTA Podpredsednik . MILOŠ KODRIČ Tajnik - MARIO ŠUŠTERŠIČ Blagajničarka . NADJA KRIŠCAK Gospodar • ANTON DOUGAN Odborniki VOJKO CESAR EDI PLESNIČAR ODO KALAN Nadzorni odbor STANKO PERTOT, DR. RAFKO DOLHAR, JOŽE CESAR.
žal nam ne čas ne prostor ne dopuščata, da bi obširno poročali o sinočnjem 10. rednem občnem zboru športnega združenja Bor, ki je potekal ob številni udeležbi gostov in članov in ob zelo živahni debati precej pozno v noč. Predsedstvo občnega zbora in še posebno Stanko Pertot je imel precej dela, vendar je znal debato usmeriti
v pravo smer. Naj omenimo, da je---------------
odbor podelil dolgoletnemu članu
Bora in njegovemu skrbnemu gospodarju v znak priznanja za njegovo res nesebično delo zlato kolajno Tončku Douganu.
Občni zbor Bora so pozdravili tudi številni predstavniki organizacij, športnih in prosvetnih društev. V imenu SKGZ je Boru čestital k obletnici in k uspehom odv. Angel Kukanja, ki je omenil, da se že po zarji spozna kakšen bo dan. In prav zaradi tega je voščil mladini, ki jo lahko primerjamo
zarji, da bi bil njen dan vedno
lep in dolg in da bi se zavedala
nacionalnosti, ki ji pripada. «Vaše športno udejstvovanje)), je nadaljeval odv. Kukanja, «naj bo čim širše in naj zajame vse sloje in pokli-ce», in je še posebej podčrtal, da naj šport ne bo samemu sebi namen, ker se v tem primeru izrodi. Mora pa krepiti telo in duh ter vse skupaj vskladiti z notranjo etiko. športnik je že dosegel svoj cilj, če se zaveda enakovrednosti z drugim, je zaključil predstavnik SKGZ, ki je članom Bora čestital k uspehom, jim zaželel še večjih zadoščenj in izrekel željo, da bi bili vsi dostojni člani naše narodne skupno-
Tajniško poročilo Marija Šušteršiča
Ponekod uspešno, drugje pa manj uspešno delovanje
Na sinočnjem občnem zboru Bora je tajnik športnega združenja Mario Šušteršič podal poročilo, ki ga objavljamo v celoti.
Letošnje poslovno leto našega združenja, o katerem danes polagamo letni obračun predstavlja ” več pogledih pomembno točko v obdobju našega obstoja. Razen lepe in dostojne proslavitve desetletnice obnovitve slovenskega športa v zamejstvu, ki smo jo proslavili z letošnjimi športnimi igrami, zlasti pa z zaključno proslavo v Kulturnem domu, je še več drugih postavk v delu društvenega odbora in odsekov, ki označujejo pomembnost novih pobud in prijemov. V preteklem delovnem obdobju smo sklicali prvič izredni občni zbor, na katerem smo spremenili dosedanji društveni statut, ki je dobil sodobnejšo in pravno sprejemljivejšo obliko kot doslej. Novi statut nam omogoča, da se bolje predstavimo tudi v stikih z javnimi ustanovami in oblastmi. Po več letih nam je uspelo dokončati akcijo za uvedbo novega članstva, namreč podpornih članov. Akcija je obrodila izredno lep usp>eh, saj smo pridobili kar 50 podpornih članov, katerim Izrekamo za njihovo naklonjenost s tega mesta iskreno zahvalo
Društvo šteje trenutno, poieg podpornih, 130 rednih članov, torej skupno 180 članov. Med temi Je registriranih 88 tekmovalcev, in sicer 15 deidet in 73 fantov. Posamezni odseki imajo naslednje število registriranih članov:
Odbojka — moških 20, žensk 15 Skupno 35.
Košarka — 30.
Atletika — 8.
Namizni tenis — 15.
Letos smo se udeležili 9 prvenstev, in sicer:
Odbojka — moški B liga, promocijsko in juniorsko.
ženske — A liga, B liga.
Mladinsko.
Košarka — promocijsko, nara-ičajniško.
Namizni tenis — B liga.
Atletika — deželno, pokrajinsko.
V	teh prvenstvih smo dosegli take uspehe: v moški odbojki smo zasedli 4. mesto, v ženski odbojki smo izpadli iz prve lige, v atletiki 2. mesto v deželnem prvenstvu.
Atletski odsek je organiziral dvoje tekmovanj in sicer II. mednarodni kros v Nabrežini in deželno tekmovanje v deseteroboju.
V	minulem letu so naši tekmovalci opravili zelo pestro aktivnost. Nastopili so v mnogih krajih in sicer v približno 30 italijanskih in 10 jugoslovanskih, torej skupno 40, in so prevozili približno 30.000 kilometrov poti.
Preteklo obdobje delovanja naše-
ga združenja je pri članih često ustvarjalo vtis določene krize. Tega ni mogoče povsem zanikati, treba pa je tudi priznati določene objektivne vzroke. Letos smo prvič v našem delovanju zašli v bolj občuteno kadrovsko krizo, čemur ne uide nobeno društvo in nobena organizacija v taki ali drugačni obliki. Ta kriza je pokazala, da smo v preteklih obdobjih premalo skrbeli za vzgojo vodilnih kadrov, kar pa ne bi mogli reči za tehnične kadre, ki za silo zadovoljujejo trenutne društvene potrebe. Več naših članov celo trenira razna druga društva in se s tem obrestuje investicija, ki smo jo vložili v preteklih letih v to področje.
Ce si ogledamo še delo pri posameznih odsekih, potem moramo ugotoviti, da smo v odbojki preveč zanemarili moško mladinsko vrsto, iz katere smo v preteklih letih črpali dopolnilo za prvo ekipo. Krizo v prvi ženski šesterkl smo rešili z združitvijo prve in druge ekipe, tako da lahko rečemo, da je to rešitev z dolgoročno perspektivo. Naj tu ne pozabim omeniti,1 da sino' letos prvi zabeležili pomemben uspeh, ko so prvič naše odbojkarice povabili na trening najboljših italijanskih igralk in smo tako prvič tudi v zenski odbojki stopili na nacionalno raven. Na trening v Florenco so namreč povabili Sonjo Pernarčič.
V košarki je prišlo do krize zaradi pomanjkanja trenerja. S prihodom prof. Marija smo to težavo prebrodili, toda sadovi te pridobitve bodo vidni šele v kasnejših se-zonah. Zato letošnjih nezadovolji- j vih uspehov v tem odseku ne sme- j mo jemati preveč tragično. V stisko je zašla atletska sekcija, :n sicer predvsem zaradi pomanjkanja zanimanja tekmovalcev. Mobilizacijski moment je bil v tem odseku preslaboten. Odtod tudi nezanimanje za nastopanje na atletskih stezah. Sicer tudi tu uspehov ni manjkalo: Sedmak — deželni prvak, Kodrič — tretji v Italiji v kopju. Nastopilo je 7 atletov, postavljenih je bilo 5 rekordov Bora, tekmovali smo v deželi ter v Kranju.
Za namiznoteniški odsek pa lahko rečemo, da je najhujšo krizo prestal že lansko leto in da je letos v organizacijskem in tekmoval-no-kakovostnem vzponu kljub izgubi svojega najboljšega tekmovalca Borisa Košute. Nujno potrebna pa bi bila tudi v tem odseku obnovitev mladinske in ženske vrste.
Delo vodilnega odbora je bilo v preteklem letu naslednje:
Na koncu bi želel povedati, da je povprečna starost našega sedanjega odbora 28,7 let in bi zato želeli, da bi se v okvir našega dela vključilo več starejših bivših športnikov, ki bi lahko s svojimi drago-
cenimi izkušnjami temeljno pripomogli, da bi naše delo prineslo še boljše rezultate in večje uspehe ter ugled ne le našemu združenji in slovenskemu zamejskemu športu, ampak vsej slovenski narodni skupnosti v Italiji.
sti. Kot doslej bo SKGZ še vedno pazljivo sledila delovanju Bora, mu stala ob strani z moralno in drugo podporo, ki jo rabi za rešitev perečih problemov. Občni zbor je v imenu športnega društva Sokol in p.d. I. Gruden iz Nabrežine pozdravil Antek Terčon, ki je poudaril hvaležnost vseh okoliških društev Boru, ker jim je ta odprl p>ot v športno udejstvovanje. Pozdrave so izrekli tudi Marko Lah za SPDT, Miran Kuret za šd Breg, ki je zaželel Boru, da bi še bolj zaslovel in da bi mu uspelo še v večji meri mobilizirati mladino, Niko Škamperle za p.d. Škamperle, Egon Kraus v imenu openskega šd Polet in Edi Košuta za Dom Rojan.
Po pozdravu gostov je imel otvoritveni govor predsednik združenja, njemu sta sledili poročili Marija Šušteršiča in blagajnika Bruna Križmana, medtem ko je Jože Cesar poročal v imenu nadzornega odbora. Predsednik Bora Dušan Košuta pa je imel naslednji govor:
Dragi gostje člani in prijatelji, po kratkem presledku svečane pro. slave desetletnice zamejskih slovenskih športnih iger, se danes ponovno sestanemo, da vam podamo obračun o delu, ki smo ga opravili. Vendar si smatram v dolžnost, da se danes, ko smo prešli v fazo drugega desetletja, iskreno pogovorimo o sedanjem in bodočem delu o težavah, ki so s tem neposredno v zvezi.
V prvo poglavje spada predvsem ureditev temeljnega akta, na katerem sloni življenje našega Združenja t. j. statut, ki smo ga lani prilagodili novim zunanjim in notranjim razmeram. Novi društveni statut nam s svojo urejeno pravno obliko omogoča, poleg ostalega, tudi stike z oblastmi, predvsem
Danes govorimo o
• ••
• Atletika velja za najimenitnejši šport. Nastala je že pred teč tisoč leti in je skozi stoletja ostala skoraj nespremenjena: še stari Grki so metali disk in kopje ter tekmovali v tekih. Kdor izboljša rekord kake lahkoatletske discipline, postane znan v zelo kratkem času po vsem svetu. Tudi pri nas je pred nekaj leti ŠZ Bor ustanovilo atletski odsek, ki je kaj kmalu dosegel tepe uspehe. Lani pa je delovanje tega odseka skoraj izginilo; z atletiko se je ukvarjalo le še nekaj posameznikov.
ATLETIKA: KRALJICA ŠPORTOV
V	prejšnjem tednu je začelo ŠZ Bor. 5jrojro_%kcijo za obnovitev atletskega odseka in ustanovitev ženskega odseka. Posebno važnost pa namerava ŠZ Bor polagati na mlade atlete v kategoriji dečkov. Da bi dobili nekaj podrobnejših informacij, smo se obrnili do Borovega referenta za atletiko B. Križmana in mu zastavili naslednja vprašanja:
V	zadnjih dneh ste po časopisju precej propagirali obnovitev atletske sekcije. Ali menite, da bo le-ta postala zopet tako močna, kot pred nekaj leti?
Mislim, da bo sekcija postala številčno močnejša, kvalitetno pa letos še ne.
Kdo je poleg V. Cesarja trenutno med boljšimi atleti v deželnem merilu?
Ravel Kodrič (v nar. kategoriji tretji v Italiji v metu kopja), Emil Sedmak (drugi v deželi v metu kladiva) in Duško Švab (med boljšimi srednjeprogaši v deželi).
Kaj pa ženska sekcija?
Mislim, da ne bomo v ženski konkurenci letos dosegli vidnejših tekmovalnih uspehov. Prvi cilj je, da populariziramo atletiko med dekleti in potrudili se bomo, da dobimo čimveč zelo mladih tekmovalk.
Ali boste tudi letos priredili mednarodni kros?
Letos krosa ne bomo priredili, ker bi nas organizacija zadušila in bi ne mogli posvetiti dovolj energij razvoju domače atletike. Da po ne bo šel nabrežinski kros popolnoma v pozabo za eno leto bomo predlagali federaciji, da priredi deželno prvenstvo v Nabrežini. Prihodnje leto pa bomo s krosom nadaljevali.
Kakšne rezultate pričakujete od Borovih atletov v letošnji sezoni?
Med člani bomo dosegli približno iste rezultate kot doslej, moč mladinske in naraščajniške vrste pa bo slonela večinoma na posameznikih. Zelo močna vrsta pa je predvidena v kategoriji dečkov. Ker sta v naši deželi le dva kluba, ki imata močne ženske vrste, računamo, da se bomo z dekleti uvrstili na tretje mesto v deželni ekipni lestvici.
pri prošnjah za finančno in materialno podporo.
Uvedba v statut podpornih članov — glej člen 11 — nam je orno. gočila, da razširimo krog svojih prijateljev: na ta način bo Združenje lažje pristopilo k rednejše-mu reševanju najnujnejših potreb. Akcija, ki je še v polnem teku, ja dala že do sedaj zelo plodne rezultate, kar dokazuje, da so ti naši simpatizerji prešli iz faze platonske moralne podpore v krog aktivnih članov Bora. S tem so pokazali zrelost in ljubezen do naše požrtvovalne mladine ter pripravljenost ji stati ob strani ob vsaki priliki. Akcija priča o izredni vitalnosti in o pravilno ubrani poti našega Združenja, ki pušča za seboj plodne klice desetletnega vztrajnega dela in je lahko v ponos vse tu živeče slovenske manjšine.
Dovolite mi, dragi prijatelji, da se še za trenutek povrnem k proslavi desetletnice zamejskih slovenskih športnih iger, ki so bile obenem veličastna manifestacija obnove slovenskega športa na Tržaškem in Goriškem. Tokrat smo prvič dobili javno priznanje mestnih oblasti in uglednih uradnih športnih predstavnikov sosedne republike Slovenije. Igre smo lahko izvedli ob nesebični pomoči in sodelovanju ostalih zamejskih slovenskih športnih društev, katerim se še enkrat zahvaljujemo in mislimo, da je dokončno nastopil čas, da prevzamejo celotno organizacijo iger društva, ki so včlanjena v ((Koordinacijski odbor za šport in rekreacijo — KOŠIR.«
Aktivnost Združenja: kot tekmovalna enota smo v glavnem ohranili v raznih prvenstvih CONI svoje kakovostne položaje. Iz I. ženske odbojkarske lige smo sicer izpadli, vendar nas tolaži razveseljivo dejstvo, da imamo pomlajeno in zelo perspektivno ekipo, ki se bo prav gotovo ponovno prebila v I. italijansko ligo. Moška ekipa zaseda v B ligi častno tretje mesto, kljub vsem težavam, ki so pa prehodnega značaja. V košarkarskem odseku smo prvič nastopili z mladinci, ki so se na tekmovanju zelo dobro uvrstili. V namiznem tenisu smo dosegli letos izredne uspehe in se potegujemo za vstop v I. italijansko ligo. Težave, ki so nastale v naših ekipah zaradi trenutnega odstopa nekaterih vidnih članov — v nekaterih primerih je bil odstop upravičen, v drugih pa ne — smo v glavnem prebrodili. Moralna in duševna moč naših fantov in deklet sta nezlomljivi. Tudi atletski odsek, ki je pretežno slonel na požrtvovalni aktivnosti našega Vojka Cesarja, je v fazi reorganizacije in upamo, da bo ponovno prevzel mesto, ki mu pripada.
Poleg tekmovalnih nastopov smo organizirali 19. marca lani v Nabrežini mednarodni kros, novembra pa smo pripravili 3. mednarodni turnir v namiznem tenisu, ki je žel veliko priznanj od strani igralcev in namiznoteniških strokovnjakov. Ob tej priliki so prvič posneli slovensko športno prireditev tudi po italijanski televiziji. V čast si štejemo tudi, da je obiskal naš turnir jugoslovanski veleposlanik v Rimu, g. Srdja Priča, ki se je prav laskavo izrazil o našem delovanju. Letos smo zaprosili CONI za organizacijo deželnega prvenstva v krosu. V teku je akcija za ustanovitev balincar-ske sekcije, ki bi zajela del starejših članov. Odbor se bavi že dalj časa tudi z mislijo, da se ustanovi nogometna sekcija in primerna ekipa, ki bi nastopala v krajevnem amaterskem prvenstvu. Ker je ta panoga pri nas zelo popularna, smatram, da bi potegnili za seboj dober del slovenskih navijačev in jih navdušili tudi za druge panoge našega Združenja.
Sedaj pa preidemo na aktualni problem, ki se ne tiče samo našega Združenja, ampak tudi vseh ostalih slovenskih športnih društev na našem ozemlju — problem ustreznih prostorov za vadbo in nastope atletov ter ekip. Kot smo že večkrat omenili, so prostori, v katerih se nahajamo, ne samo neprimerni, ampak tudi nezadostni za sedanje delovanje
Združenja. Na žalost smo naleteli do sedaj na precej gluha ušesa naših odgovornih predstavnikov, ki podzavestno podcenjujejo pomen našega delovanja. Dobro vemo, da bi bila gradnja primerne telovadnice k obstoječemu objektu vezana na preoejšnje finančne izdatke. Vsekakor računamo, da bi moral biti dober del investicije t. j. 50%, dodeljen iz javnih sredstev in to po členu 2 deželnega zakona štev. 20 z dne 10. 8. 66. In ker bi bilo mogoče na proračun 20 milijonov prejeti 1U milijonov, smatramo, da ostala potrebna polovica ne bi smela predstavljati nepremostljivega problema za našo javnost. Tukaj se sklicujemo predvsem na SKGZ, ki je vedno pokazala naklonjenost in razumevanje za naše probleme, če ne bo vprašanje telovadnice temeljito in resno rešeno, potem bomo zares morali brzdati polet naših športnikov. Naj navedem kot primer to, da je tehnično vodstvo Bora prisiljeno omejevati tedenske treninge zaradi preobremenjenosti prostorov. Kako potem še naprej? Toliko o prepotrebni telovadnici.
Sedaj pa o že obstoječem objektu. Zahvaliti se moramo sicer lastnici ((Družbi športnih objektov«, da nam nudi, kar pač ima, vendar bi bilo treba poskrbeti za resnejše varstvo stadiona, za popravilo neprimernega poda, za kurjavo in čiščenje. Menimo, da je u-pravičena zahteva, naj se vsaj ti najosnovnejši problemi nujno rešijo. Aktivnost in požrtvovalnost naše mladine ne dopušča več nikakršnega zanemarjanja. Prav je, da imajo druge organizacije primerne prostore, da imajo nameščence, čistilke... Vendar bi bil skrajni čas, da se nudi tudi nam en pol-nameščenec in ena čistilka. Tako ne moremo več naprej! Ne smemo pozabiti, da v našem združenju ne gojimo le telesne kulture in športa, ampak mladino samo, tisto mladino, ki je pri vsaki slovenski kulturni ali drugi prireditvi prisotna v sorazmerno naj-večjem številu. Iz naših vrst Je izšel odličen mladinski organizacijski kader, ki se aktivno vključuje v naše manjšinsko vsesplošno življenje. Zato odgovarjam mirne duše prijatelju dr. Hlavatyju, ki je nekoč izrazil bojazen, da se bo mladina s športom oddaljila od kulture. To ne drži. Akcija, ki jo je gledališče sprožilo za svoje športne abonmaje, je najprepričljivejši odgovor na tisto neupravičeno bojazen, športno združenje Bor je vsestranska kovačnica naše mladine!
Kar se tiče javnih sredstev vas obveščamo, da redno dobivamo od dežele 500.000 lir letno podpore Obveščeni smo bili, da prejmemo to vsoto tudi letos. Smatramo pa, da to ni dovolj. Zato bo potrebno tudi v tej smeri napraviti ustrezne korake, da se ta znesek poveča. Na deželo smo vložili tudi prošnje za telovadnico in pokrito igrišče za balincanje. Upamo, da bomo že v tem letu prejeli pozitiven odgovor. CONI smo predložili prošnjo za popravilo zunanjega igrišča za odbojko in košarko. Naš proračun v višini 800.000 lir je CONI posial v Rim na odobritev, vendar v znesku 500.000 lir. Novo izvoljeni od bor se bo moral poprijeti že dane pobude za otvoritev društvenega bara v prostorih stadiona. To bi po naši zamisli vsaj deloma rešilo vprašanje oskrbnika ter verjetno ustvarilo nov vir dohodkov v našo anemično blagajno.
Ob zaključku tega poročila želim podčrtati in zagotoviti slovenski in, zakaj ne, tudi italijanski javnosti, da bo naše združenje še naprej opravljalo funkcijo športnega, kulturnega in humanega posredovalca najžlahtnejših dobrin naše manjšine z italijanskim narodom in narodi Jugoslavije na poti ohranitve miru, razumevanja in sožitja.
Vsem sodelavcem, predvsem dosedanjim odbornikom, članom, slovenskemu tisku in radiu, SKGZ, upravi stadiona prav prisrčna hvala za tesno in iskreno sodelovanje, brez katerega še tako dober predsednik ne bi bil sposoben voditi društva s takimi uspehi.
11. in 18. februarja v Črnem vrhu
II. zimskošportne igre zamejskih Slovencev
SPD Trst organizira v črnem vrhu nad Idrijo 11. in 18. februarja 1968 n. Zšl za društva in posameznike slovenske skup-nositi v zamejstvu.
SPORED TEKEM
11. februarja	18.	februarja
Slalom 61ani-ce	veleslalom	člani-ce
veleslalom začetniki-ce	veleslalom	naraščaj
tek na 2 km	štafeta 3x1 km
sankanje
VPISOVANJE
Vpiše se lahko društvo ali posameznik. Vsak tekmovalec lahko nastopa le v treh disciplinah in štafeti.
Vpisovanje 7., 8. in 9. februarja 1968 od 19. do 21. ure v Slovenskem klubu, Ul. Geppa 9/1.
Vpisnina 100 lir na udeleženca.
TEKMOVALNE KATEGORIJE
člani:	člani s IZŠI prvi trije uvrščeni v konkurenci začet-
nikov na IZŠI in vsak smučar vpisan v FISI. Začetniki: vsi, ki ne tekmujejo med člani in so dopolnili 15. leto Začetniki: vsi, ki niso dopolnili 15. leto (razdeljeni v podkatego-rije po letih).
Za tekmovanja veljajo pravila FISI
Vsaka kršitev športnega duha in discipline bo prijavljena razsodišču n. Zšl, ki bo ukrepal soglasno z naslednjimi kaznimi: javni opomin (odvzem 2 točk posameznikom in 5 društvom), izključitev iz II. Zšl.
SPD Trst si pridržuje pravico menjave teh pravil.
imumiiiiiuniiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiminuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiilMft
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Občna zbora NK Kopra in sežanskega Tabora
V nedeljo je bila v Kopru letna skupščina nogometnega kluba Koper. Razen članov kluba so bili prisotni tudi številni ljubitelji nogometa iz mesta in okolice. Iz poročil in iz razprave je bilo razvidno, da je Koper napravil v nogometu velik korak naprej. Kot novinec je jeseni zasedel tretje mesto v republiški ligi in prekrižal načrte
številnim favoritom. Skušali bodo to mesto obdržati tudi v spomladanskem delu prvenstva, imajo pa tudi možnosti, da se enakovredno potegujejo z Mursko Soboto in Ljubljano za prvo mesto in s tem za uvrstitev v reorganizirano drugo ligo. Seveda o tem konkretno še ne more biti govora, kajti reorganizacija druge lige je še v fazi razprav.
Sicer pa je bilo na občnem zboru največ govora o finančnih problemih. Klub je zaključil lansko leto z milijonom 800.000 tisoč din izgube, pri čemer je treba poudariti, da gre tu predvsem za neplačane obveznosti starih uprav. Zadnji u-spehi v slovenski ligi in tudi v srečanju s kvalitetnimi zamejskimi klubi so povečali obisk gledalcev, to pa se seveda tudi pozna v finančnem položaju kluba. Nekaj so dobili tudi od reklam, vse skupaj pa je še zmeraj premalo, da bi se finančno trdno postavili na noge, kajti tekmovanje v republiški ligi je zelo drago, da ne govorimo o vseh drugih stroških, ki so v zvezi z nabavo opreme, z urejevanjem Igrišča itd. Na občnem zboru so poudarili, da morajo biti uspehi v neki športni panogi glavni kriterij, kadar je govora o dodeljevanju sredstev. Prav zato pričakujejo večjo pomoč kot lani tudi s strani gospodarskih in drugih organizacij.
V nedeljo je imel letni občni zbor tudi nogometni klub v Sežani. Tudi tam so nogometaši dosegli velik uspeh in osvojili prvo mesto v drugi slovenski ligi (zahodna skupina). Predsednik kluba Stane Lavrenčič je v svojem poročilu orisal tudi težave ter pohvalil disciplinirane igralce in člane uprave za požrtvovalno in nesebično delo.
Na Livku nad Kobaridom so v nedeljo uradno predali namenu več pomembnih zimsko-športnih objektov — dve smučarski vlečnici in nov planinski dom. S temi objekti se je Livek uvrsti) med pomemb-
nejša zimsko-športna središča Slovenije. Livek je sicer tudi doslej privabljal zaradi svojih ugodnih terenov številne smučarje, odslej P* se bo njihovo število podvojilo ali morda celo potrojilo, že v nedeljo je bilo namreč na Livku nad tisoč obiskovalcev. Livek ima zdaj kar tri smučarske vlečnice (535, 293 in 206 metrov). Skupaj tvorijo z malimi presledki 1200 metrov čiste dolžine, kar omogoča izredno dolgo smuko. Zmogljivost vseh treh je okrog tisoč smučarjev na uro. Svečane otvoritve so se udeležili tudi števTini predstavniki turističnih organizacij in družbeno-političnega življenja na Goriškem. Objekte je odprl predsednik tolminske občinske skupščine Franc Skok, govorila pa sta še Zvonko Uršič in inženir Viktor Klanjšek. Investitor je bilo kobariško turistično društvo, dela pa je izvajalo Soško gozdno gospodarstvo iz Tolmina-Vso pohvalo zaslužijo številni občani Kobarida in drugih krajev za prostovoljno delo pri gradnji teh objektov.
mm
Eintracht 3 Juventus 2
BRAUSCHWEIG, 31. — Domači Eintracht je danes premagal v četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov Juventus 3:2 (3:1). Gole so dosegli: v 11’ p.p. Favalli (J), v 28’ Haack (E), v 37’ Duez (E), v 38’ Berg (E), v 37’ d. p. SaC-co (J).
limiimiiiiiimimmmiiiiHMiimiitiiimiimiiiiiiiitf
OB V LSI I L A
SK KRAS
obvešča, da bo danes, 1. februarja , ob 19. uri na stadionu «Prvi maj« trening igralcev prve odbojkarske ekipe. Vodstvo naproša vse, da se treninga gotovo udeleže.
CHARLES EXBRAYAT
45.
Drugič v Sevilli
«Seveda, osel! Toda, nekje živi Ruth...»
«In kaj potem?«
«Ruth te potrebuje in «seftor» Josč tudi... Jaz sem sam... imam pravice, da bi te silil, da greš z menoj v nevar-osti, ki se jim jaz izpostavljam prostovoljno...«
Znova se je razvnel:
«Ali opravljam svojo službo — ali ne! Prosim te, ne lešaj Ruth v to zadevo! Nič mi ni prav, da se igraš take-a junaka!«
((Upanje, da se bom izvlekel, je ena proti deset!«
«Razlog več, da ostanem poleg tebe!«
«Ne!»
Obmolknil je, dovolj mu je bilo, da me je gledal, nato a je mimo dejal:
«P6p6... prisezi, da ne boš namenoma iskal smrti zara-i... Juana in Marije!«
((Prisegam ti, da bom najprej izpolnil svojo dolžnost, 3da moram ti priznati, da mi ne bo žal, če bom partijo igubil!«
«Ce je tako, te ne bom pustil samega niti koraka!«
((Toda, obljubil si mi, da bi šel k Mariji?«
«Toliko slabše!«
Videl sem, da ne bo popustil, moral sem začeti drugače! fekoliko se mi je upiralo, da sem lagal Alonsu, toda mislil em na Ruth in svojega kumčiča. Zaradi teh dveh moram
igrati komedijo — in nenadoma sem popustil:
«Dobro, zmagal si... zvečer bosta šla z menoj Charley in ti... Obvesti ga... Lajoletta moramo uničiti — in v troje bomo to laže opravili... Dan bom prebil v postelji... Pridita pome ob dvajseti uri — in videli bomo, kako se bomo zadeve lotili...«
Ugibal sem, če mi je šel na led. Videl sem, da nekaj sumi.
«Imam tvojo besedo, Pčpč?«
»Imaš jo!«
Toda še ni verjel!
«Zakaj si se tako hitro premislil?«
((Predvsem zaradi Marije... Nočem, da bi bila v takem trenutku sama... Drugič — rad bi pomiril svojo vest... Res bi nerad obvestil Ruth, da je vdova... toda ker me siliš, dobro! Zadovoljen bom, ker bom vedel, da si poleg mene...«
Vse to se mi je zares gnusilo, toda igral sem dobro — Alonso mi je verjel!
«Ali si zares mislil, idiot, da te bom pustil, da se boš z eno samo roko pretepal z Lajolettom... če pomislim, da bi se končno našel z njim iz oči v oči?«
Objel me je, meni pa je šlo na jok.
Ko je Alonso odšel, sem vzel uspavalni prašek, budilko sem naravnal na osemnajsto uro Nisem hotel biti pokonci, ko bodo peljali na pokopališče Juana — kako bi se vzdržal, da ga ne bi spremil!
Ob osemnajstih, ko je zazvonila budilka, sem se prav lahko prebudil. Da sem se obril in umil, pa sem potreboval precej časa. Moral sem poklicati dečka, da mi je zavezal kravato in me obul. Napitnina, ki sem mu jo dal, ga je tako presenetila, da me ni ničesar vprašal. Naročil sem taksi in se odpeljal na kliniko. V avtomobilu sem razvil zavitek, ki ga je pustil Lucero pri vratarju. V njem sta bili v dveh papirjih zaviti po dve krogli, ki so jih našli pri Juanu in
Hemandezu. Krogle so potrdile to, kar sem dognal. Zdaj se bo vse zelo hitro končalo — tako ali tako! Nisem občutil strahu, niti najmanjšega ne! Bilo mi je vseeno, Juan bo prespal svojo prvo noč v zemlji in Marija bo preživela svoje prve ure samote.
Na kliniki so me sprejeli zelo hladno — imel sem vtis, da zato, ker se je rana odlično celila; to je bila soglasna ugotovitev. Zares sem se dobro počutil, o kaki mrzlici ni bilo sledu! Bil sem pripravljen za pot, ki sem jo izbral!
Seveda nisem imel nobenega namena, da bi šel na domenjeni sestanek. Moj Alonso se bo hudo razjezil, ko bo opazil, da sem ga izigral... Toda po pravici povedano — natančnega načrta nisem imel! Slutil sem, upal sem, da so me Lajolettovi ljudje že vzeli na muho in da se bo končno pokazal tudi Lajolette. Po vsej zgodbi o kroglah — prepričan sem, da je bil tudi o tem obveščen — me ni mogel več pustiti živega! Od časa do časa sem poizkušal pogledati, če mi sledijo, toda moral sem zaključiti, na svojo veliko jezo, da se ne ukvarjajo z menoj, ali pa da moji zasledovalci svoj posel čudovito poznajo.
Po ulicah in četrtih, koder sem hodil, sem srečaval družine, ki so kupovale spominke za praznike, hodile od cerkve do cerkve in pred oltarji prosile za milost. Stopil sem v neko cerkev. Ko sem bil zopet na ulici, je zavijal mesto prijeten večer, čudovit seviljski večer. Bil sem miren. Nič mi ni bilo, če bi me kdo v množici, ki je prenapolnila ulice od severa do juga, sunil z nožem. Na to niti mislil nisem. Užival sem, kot da mi je zadnjikrat dano, da se sprehodim po Sevilli.
Ura, domenjena za sestanek s Charleyem in Alonsom, je že devno minila. Prižgal sem cigaro in prispel kot turist, ki ima na dan štiriindvajset ur časa, na avenijo Primo de Rivera, da bi videl, kako bo stopila v katedralo bratovščina «del Santisima Cristo de la Coronacion de Espina«, za katero je korakal sredi svojih najožjih sodelavcev njegova ekselenca
guverner.
Mirne katedrale sem šel, ko je prihajala iz nje bratovščina «la Quinta Angustia«. Počasi sem prišel v Murillove vrtove, kjer sem sedel na klop. Od daleč sem slišal godbe. V nasprotju z gnečo, iz katere sem se pravkar iztrgal, je bila izredna tišina med drevesi, kjer ni bilo niti najmanjšega vetriča, nekaj nadzemeljskega. Bil sem sam. če je hotel Lajolette z menoj končati, nista mogla biti čas in kraj boljo izbrana!
Začutil sem ju, preden sem ju opazil. Prvi trenutek nanju nisem bil posebno pozoren, z desne sta se mi bližala dva črna spokornika. Ko sta bila le še nekaj korakov od mene, sem začutil nevarnost. Vstal sem, z revolverjem v roki, kajti brez borbe se nisem nameraval predati.
Ustavila sta se. Ni mi bilo prijetno, ko sem gledal nepremična moža, ki ju nisem mogel spoznati. Ko sem se nekoliko ozrl, sem zagledal še dva spokornika, ki sta prihajala z leve strani. Samo pot, ki je vodila proti majhnemu Trgu Santa Cruz je bila še prosta. Krenil sem tja.
Sledili so mi vztrajno, a brez naglice. Ko sem zavil v Ulico Lope de Rueda so bili za menoj nekaj korakov. Zakaj niso bolj pohiteli? Nenadoma sta se pokazala še dva črna spokornika, ki sta mi prihajala nasproti. Da bi se jima iz-ognil, sem moral zaviti na levo, v Ulico Reinoso. 2e sem upal. da bom dosegel Trg Venerables, kjer je vedno veliko ljudi, ko sem moral še enkrat menjati smer, kajti novi, v črno oblečeni spokorniki so mi zaprli pot. Bilo mi je jasno: Trop me hoče nagnati na neko mesto, kjer me verjetno čaka Lajolette.
Nič ni pomagalo — moral sem iti, kakor so hoteli, ali pa začeti boj z ljudmi, ki me niso zanimali; bil sem prega-njena zver. če že moram umreti to noč, sem si rekel, potem naj imam še srečo, da se udarim z Lajolettom! Usmerili so me v stranske ulice.
(Nadaljevan)e sledi)
UREDNIŠTVO- TRST — UL MONTECCH1 6 U TELEFON 93-808 to 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mageio 1/L Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — vnaprej. Jntrtiotna 2 250 lir Doltetna «400 Ur celoletna 8100 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu to nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Z« «Tprt. aniT ’ Llubltana Stari trn 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško « orkj. ADJ1, , j j ,	goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih o kruitn Italije pri «Soctetš Pubb1!c!tA Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja Ir tiska Založništvo .-..»kopa tiska Trst