Poštnina plačana v gotovini
V
m)
c
'A
Ul
43283
Leta
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'Is leta 90 din, za 'h leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI. LIST
V
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 1.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
IzhaJa vsak ponede-“ ljek, sredo in petek
Ljubljana, petek 1. januarja 7937
posamezni številki din ■
Z nespremenjenim programom!
Z borbenostjo v novo leto! —
Tako smo zapisali lani na čelo našega novoletnega uvodnika. l'o letu dni pa bi mogli to naše novoletno geslo izpopolniti samo s tem, da treba vstopiti v novo leto še z večjo borbenostjo!
Kajti vsa lanskoletna bilanca bojev in prizadevanj vseli slovenskih gospodarskih stanov dokazuje, da si je treba tudi vsako drobtinico pravic priboriti in da ni računati s tem, da bi že uvidevnost odločujočih odpravila vsaj najtežje napake, ki tarejo vse naše gospodarstvo.
Predvsem pa se moramo zavedati, da ni niti misliti na to, da bi se rešili tudi največjih napak našega pretiranega centralizma, če se ne bomo proti njemu borili še z večjo odločnostjo ko dosedaj. Saj smo še lani doživeli, čeprav se je tudi z najbolj odločujočih mest že ponovno priznalo, da je ta centralizem napačen, da se je ta centralizem še povečal, ne pa zmanjšal. Tako smo lani doživeli centralizacijo nekaterih banovinskih trošarin, lako nas skoraj vsak teden preseneča z vestjo o nameravanem novem centralističnem londu. Tako tudi vsa javna d.ela, vse državne investicije dokazujejo, da se je centralizem že tako toplo vgnezdil, da se bo umaknil s svojega toplega kotička le po najtežjem boju.
Ta boj moramo ne samo sprejeti, temveč ga tudi zmagovito iz-vojevati. Ne le zaradi življenjskih interesov Slovenije, ne le zaradi vsega našega gospodarstva, temveč tudi zaradi nam vsem drage Jugoslavije, ki baš zaradi tega nesrečnega in nad vse nesposobnega centralizma ne more napredovati, kakor bi morala. Ni druge poti za nas in za vse, ki v resnici Ijijbijo Jugoslavijo, kakor da tako dolgo nadaljujemo boj proti centralizmu, dokler ga ne vržemo. Tu ni mogoč noben kompromis, ker bi vsak kompromis pomenil izdajstvo pravične stvari.
Za vsako dobro reformo nedostopni centralizem nam sam narekuje novoletno geslo, da Vstopamo v novo lelo še z večjo borbenostjo ko doslej. To geslo pa nam narekuje tudi ljubezen do slovenskega gospodarstva, ki živi danes v tako težavnih razmerah,
lonhurzi - poravnave
Razglašen je konkurz o premoženju Rudolfa Partha, posestnika in gostilničarja na Muti ter njegove žene Marije Parth. Konkurz-ni sodnik Franc Zorer, upravnik mase Maks Menhart, namestnik javnega notarja v Marenbergu. Prvi zbor upnikov dne 5. januarja ob tl. Oglasitveni rok do 30. januarja. Ugotovitveni narok dne 8. februarja ob tO.
cSrečno	in	veselo
zeli vsem naročnikom in bralcem
Stanje naših kliringov koncem septembra
Po poročilu Narodne banke o fclanju našega gospodarstva v 3. četrtletju, se je stanje naših kli-ringov v 3. četrtletju spremenilo tako-le:
švicarski kliring se je dvignil
»trgovski list«
mi
ijcna din. — 55' na
od 37'5 na 39 8 Češkoslovaški je padel od 2 202 milijona. Francoski se je zniža! od 07 l na 04",s. belgijski je narasel od 24'9 na 2G, romanski pa se povečal od 5’6 na 6'8. V vseh teh kliringih smo ‘pasivni. — Od naših aktivnih se .je italijan-
ski znižal od 14()'S na 1287 milij, din, nemški se je znižal od 19' 1 na 16'9 milij. mark, poljski se je od pasivnega salda v višini 11. dvignil na 3‘2 milijona aktivnega.
bolgarski kliring je še nadalje aktiven in je narastel na 801.000 din. Turški se je najprej dvignil
od 2'2 na 35 milij. din, dočim je koncem 3. četrtletja znašel le še
163.000	din.
Vse naše terjatve so znašale koncem septembra 430T milijona din, naši dolgovi pa 309'2, da je bil naš saldo aktiven za 70'9 milijona din.
99
Trgovski list v novem letu
Vsem zavednim trgovcem in slovenskim gospodarskim Hudem
Priznanja, ki smo jih vse leto dobivali ustno in pismeno za svojo zvesto borbo za pravice in koristi slovenskega gospodarstva in še posebej slovenskega trgovstva, so nad vse jasen dokaz, da je bilo naše delo pravilno in da moremo ob koncu leta podajati bilanco svojega dela naravnost z. zadoščenjem.
Zato nam tudi ni treba še posebej poudarjati, da bo »Trgovski list« tudi v novem letu ostal tej svoji osnovni nalogi, da je glasilo slovenskega gospodarstva, zvest do skrajne doslednosti. Ne samo to! Skušali bomo, da bomo v novem letu tej svoji naj višji nalogi zvesti še v večji meri in da bomo še z močnejšimi argumenti. s še bolj odločno besedo branili pravice slovenskega gospodarstva, ki se mora danes boriti že za svojo eksistenco.
Trdno smo prepričani, da bomo mogli ta svoj cilj tudi doseči, ker bo v novem letu materialna podlaga »Trgovskega lista« še mnogo bolj utrjena ko v prejšnjem letu. Lastnik Trgovskega lista« je danes zadruga Konzorcij Trgovskega lista«. Trgovci sami so s tem tudi lastniki svojega glasila. Z zadoščenjem moremo tudi ugotoviti, da se naše trgovstvo pomembnosti tega lastništva tudi zaveda in že danes je število zadružnikov tako lepo, da moremo z največjimi upi gledati v bodočnost. In kar nas mora zlasti veseliti, je to, da so združeni v novi zadrugi trgovci iz vse Slovenije, pristaši raznih naziranj in raznih skupin! Vse razlike in vsa nasproistva ugasnejo, kadar gre za »Trgovski list«, ki je dejansko ono glasilo, ki združuje vse slovenske trgovce in vse slovenske gospodarske ljudi.
Kajti tudi tej svoji visoki nalogi bo ostal »Trgovski list« vedno zvest, da ne bo le glasilo trgovstva, temveč da bo tudi glavni organ solidarnosti slovenskih gospodarskih stanov, da bo vedno v službi vsega slovenskega gospodarstva. Kolikor bo le v njegovi moči, hoče »Trgovski list« s tem pripomoči, da pridemo do slovenskega enotnega gospodarskega programa in da bo tudi v našem javnem življenju zavladala ona solidarnost, ki je z ozirom na našo malošte-vilnost in na težke razmere naravnost edina možnost za naš obstoj.
Programatično se »Trgovski list« torej ne bo lzpremenil, ker se izpremeniti ne more, ker je ves njegov program tako tesno
in trdno zvezan s slovenskim go-spodarstvohi. da je ta program že postulat slovenskega gospodarstva.
Nič manj odločno ko v preteklem letu pa se bo »Trgovski list« boril tudi za napredek slovenskih gospodarskih organizacij in za širjenje stanovske zavesti slovenskih trgovcev. Ta zavest je potrebna ne le žn radi ozkih stanovskih interesov, temveč tudi iz splošnih ozirov, ker se more le stanovsko zaveden trgovec, ki se opira na svoje močne organizacije, uveljaviti v javnem življenju tako. kakor je to v interesu celote. Proti vedno močnejši birokratizaciji javne uprave morejo nuditi pomembno protiutež le močne gospodarske, strokovne in stanovske organizacije. Naj se tega gospodarski ljudje vedno kisepko zavedajo!
Uspeh teh organizacij pa je v mnogem odvisen od tega. če se morejo opreti na dobro in razširjeno glasilo. Zato mora biti v novem letu prva in najvišja naloga vseh zavednih trgovcev in vseh slo^nskih gospodarskih ljudi, da delajo za razširjenje in za zboljšanje Trgovskega lista«. — »Trgovski list« z vso odločnostjo za interese slovenskega gospodarstva, slovenski gospodarski ljudje pa z Vso odločnostjo za »Trgovski list«! V tej medsebojni zvestobi je pot do zmage!
»Trgovski list« se bo tudi potrudil, da bo to nalogo gospodarskim ljudem čim bolj olajšal in zato bo gledal na to, da še zboljša svojo vsebino in da nudi svojim naročnikom vse. kar morejo pričakovati od svojega stanovskega glasila.
V ta namen bomo uvedli v novem letu
posebno rubriko »Davčni svetovalec«.
V njej bo dobil vsak naročnik odgovor na vsako vprašanje v davčnih zadevah. Rubrika »Davčni svetovalec« bo stalna, in sicer v vsaki redni tedenski izdaji.
Da ustrežemo ponovno izrečeni želji naročnikov, ki žele, da prejmejo nedeljsko številko že v nedeljo, bomo po novem letu izdajali »Trgovski list« v ponedeljkih, sredah In petkih, mesto v torkih, četrtkih in sobotah ko doslej. S tem bo omogočeno, da bo vsak naročnik gotovo prejel »Trgovski list« že v nedeljo.
Potrudili pa se tudi bomo, da zboljšamo dostavo lista in uvedli bomo tudi druga zboljšanja, če nas bodo seveda tudi naši naročniki podpirali tako, kakor bi bilo želeti.
Zlasti pa prosimo vse trgovce in vse gospodarske ljudi, da nas redno informirajo o vseh zanimivostih iz svojega poslovnega življenja in da nam poročajo tudi o vseh težavah, ki se delajo trgovini in napredku slovenskega gospodarstva. Vez med »Trgovskim listom« in slovenskimi gospodarskimi ljudmi mora biti čim bolj živa in intenzivna, ker le v tem primeru more tudi »Trgovski list« s polnim uspehom braniti interese trgovcev.
S še večjo odločnostjo in še večjim uspehom ko v preteklem letu mora v bodočem »Trgovski list« braniti interese slovenskega trgovstva in vsega slovenskega gospodarstva. Le od zavednosti slovenskih gospodarskih ljudi je odvisno, če se mu bo ta naloga tudi v polni meri posrečila!
Zapostavljanje
slovenščine
Pred nami leži dopis, ki ga je poslal : oddelek kontrole mer v Ljubljani«, pardoti — Odeljak kontrole mer — na neki naslov v Ljubljani, da ta informira 'stranke o žigosanju mer.
Oddelek mer torej želi doseči od naslova neko ugodnost in že s tem je po starih iu dobrih trgovskih tradicijah dolžan, da piše naslovu čim bolj razločno in jasno. V Ljubljani mora zato pisati v slovenščini in ne v srbohrvaščini. Pa tudi brez ozira na vse trgovske principe velja tudi za ta oddelek določilo na-
še ustave, ki pravi, da je državni jezik srbsko - hrvatsko - slovenski. To določilo pa se ne more razumeti drugače, kakor da je dolžnost državnih uradov, da občujejo v Srbiji s strankami srbsko, v Hr-vatski hrvatsko, v Sloveniji pa slovensko. Državni nameščenci, ki tej osnovni ustavni zahtevi ne morejo ustreči, so tudi za službovanje nesposobni. O tem pač ne more biti nobenega dvoma!
To je oddelek mer tudi sam čutil in zato je dodal svojemu obve? stilu vzorec, po katerem naj pro-
sijo davkoplačevalci »vljudno« za prihod uradnika od oddelka v slovenščini. Oddelek torej ve, da mora s strankami občevati v slovenščini. Kljub temu pa krši to svojo dolžnost ter pošilja slovenskim strankam neslovenska obvestila! Moramo oddelku mer že povedati, da se moli, če misli, da bo slovenska javnost lo omalovaževanje slovenščine dopuščala! Tega zapostavljanja slovenščine je slovenska javnost sita že čez glavo.
('e pa že pošilja »odeljak mer« slovenski vzorec, potem se naj vsaj toliko potrudi, da je spisan v pravilni slovenščini. Odločno pa odklanjamo slovenske vzorce, ki pačijo — hote ali nehote — naš jezik.
Končno si dovoljujemo pripomniti še eno. Na obvestilu je tudi štampiljka urada. »Propisno« na eni strani državnega grba v cirilici, na dingi v latinici. Toda brez slovenskega napisa! Tudi proti temu moramo protestirati, zlasti če gre za urad, ki že v naslovu kaže, da spada pod bansko upravo Dravske banovine.
Končno pa bi pripomnili še eno! V uradne akte ne spada izraz »vljudnoc, pa tudi če kdo kaj prosi! Vljudnost ne povečuje utemeljenosti prošnje, temveč je vse odvisno le od tega, če je prošnja po zakonu utemeljena. Moramo pa tudi reči, da je ta dostavek »vljudno : čisto odveč, ker se v Sloveniji sploh nikjer ne obrača na urade nevljudno.
t Ravnatelj Fran Novak
Ni še dolgo, ko smo s hvaležnim priznanjem pisali o osemdesetletnici ravnatelja Frana Novaka, ko nas je že zadela težka dolžnost, da pišemo nekrolog o očetu slovenske stenografije.
V sredo zjutraj je v zgodnjih jutranjih urah v 81. letu svoje starosti za vedno zatisnil svoje blage oči Fran Novak, gimnazijski ravnatelj v p.
Rojen 22. oktobra 1856 v Mengšu je I. 1877. z odličnim uspehom dovršil gimnazijo, pet let kasneje pa tudi univerzo in naslednje leto še državni izpit iz Oabelsbergove stenografije. L. 1886. je dobil su-plentsko mesto v Ljubljani, bil kasneje premeščen v Novo mest^, prišel nato v Kranj, odkoder je prišel na I. drž. gimnazijo v Ljubljano, na kateri je postal 1. 1917. ravnatelj. Na tem mestu je ostal do I. 1924., ko je stopil v zasluženi pokoj.
Pokojni Fran Novak je bil odličen pedagog, pravi oče svojim učencem, ki je baš zato tudi vedno dosegel lepe učne uspehe. Kot človek je bil Fran Novak nad vse dobrega srca, vedno plemenitega mišljenja, a pri tem vedno značajen in zvest sin svojega naroda.
Po pravici je zalo tudi užival povsod iskreno spoštovanje in velik ugled.
Trajno mesto v zgodovini slovenske kulture pa si je pridobil kot oče slovenske stenografije, ki jo je dvignil na tako visoko mesto, da se more meriti z vsako drugo.
Slovenski narod bo ohranil zato Frana Novaka vedno v hvaležnem in nepozabnem spominu!
Jubilej zaslužnega dela
15letni€a Društva bančnih zavodov v Ljubljani
Širši slovenski javnosti je sicer 'delo in stremljenje Društva bančnih zavodov manj znano, teni bolj pa cenijo to delo naši strokovnjaki in vodilni možje našega denarništva, ki so v vseh teh težkih i>o-vojnih letih našli baš v Društvu bančnih zavodov svojo najkrepkejšo oporo. Smotreno, na podlagi tehtnih preudarkov in temeljitega poznavanja razmer, je društvo vedno uravnavalo svoje delo ter obvarovalo slovensko denarništvo pred marsikaterim udarcem, če pa že teh ni moglo preprečiti, pa je vsaj posledice teh udarcev kolikor je sploh bito mogoče omililo. In teh udarcev ni bilo malo, ker je vladala — kakor se to čudno in neverjetno sliši — tudi na vplivnih mestih vedno neka »nim«*-Mst prati slavonskim denarnim zavodom. Krepka organiziranost slovenskega denarništva je bila nekaterim trn v peti, ker so bili mnenja, da je ta organizacija .kriva, če je bil včasih v Sloveniji odpor proti raznim centralističnim zablodam prenjočaii. Danes, ko preživlja slovensko denarništvo največjo krizo in že skoraj katastrofo, vlada v Sloveniji prepričanje, da je l>aš ta auimoznost oni zadnji razlog, da se slovenskemu denarništvu ni pomagalo uiti v najmanjši meri. Morali bi že skoraj reči, da je bil polom slovenskega kreditnega zadružništva za nekatere pravi triumf.
V takšnem ozračju je seveda bilo delovanje Društva bančnih Vivodov Se posebno težko in zato je vsak njegov uspeh ceniti tem
više. Zalo pa je le naravno, če so ob ISletniei društva naši prvi gospodarski ljudje in naši prvi finančni strokovnjaki izrekli društvu svoje prisrčne čestitke in svoje iskreno priznanje.
»Trgovski list« se tem čestitkam v celoti pridružuje v želji, da bi plodonosno delo društva čim prej izvedlo slovensko denarništvo iz krize, da bo zopet poslovalo tako v redu ko nekdaj v korist naroda ter države.
*
Svojo 15letnico je proslavilo Društvo Iniučnih zavodov s slavnostnim občnim zborom, ki je bil v torek dopoldne v slavnostni dvorani Zbornice za TOI. Občnega zbora so se udeležili zastopniki naših prvih denarnih zavodov, a tudi zastopniki našega kreditnega zadružništva ter tudi naši prvi gospodarski delavci. Vse te naše vodilne gospodarske ljudi pa je združevala ena volja, da mora slivensko denarništvo premagati vse težave in da bodo te.mn cilj« služili vsi zvesto in solidarno. Tako je bil jubilejni občni zbor Društva slovenskih bančnih zavodov tudi lepa manifestacija solidarnosti slovenskih gospodarskih ljndi, po zaslugi številnih in odličnih gostov iz Zagreba, Beograda ter drugih mest pa tudi lepa manifestacija solidarnosti jugoslovanskih denarnih zavodov.
*
. Občni zbor je oivoril predsednik društva dr. Slokar z naslednjim govorom:
Avgusta Sedlarja kol zastopnika ministra za finance Dušana Letice ter načelnika dr. Rudolfa Marna.
Nadalje imam čast pozdraviti viceguvernerja Narodne banke dr. Iva Belina, ki ga vsi poznamo kot odličnega strokovnjaka na polju denarništva; prav prisrčno pozdravljam zastopnika župana bele Ljubljane obč. svetnika in predsednika Mestne hranilnice dr. Joso Kainu-šiča. —■ Moji posebno prisrčni pozdravi veljajo našim dragim kolegom - delegatom bratskih združenj iz Beograda in Zagreba ter zastopniku Zveze jugoslovanskih hranilnic.
Zahvaljujem se najtopleje predstavnikom vseli gospodarskih or-
ganizacij in ustanov, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo na tej proslavi, in sicer predsedniku Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Jelačinu, zastopniku borze dr. Wiitdischcrju, )iodpredsedniku Zveze industrijcev Praprotniku, predsedniku Zveze trg. združenj Kavčiču in zastopniku Združenja trgovcev Medenu.
Končno pozdravljam vse ostale odličnike ter zastopnike našega tiska, ki so pri vsaki priliki pokazali veliko razumevanje za gospodarska vprašanja.
Dobrodošli nam vsi dragi gostje! (Glasno odobravanje.)
Kot prvi se je zahvalil za pozdrav
beta dr. Natlačen,
glovcr	predse
dr. Sloka
Gospod ban, spoštovana gospoda!
Sestali smo se, da praznujemo Ibletuico delovanja Društva lianč-nih zavodov v Ljubljani. Petnajst let življenja ne pomeni mnogo! Nasprotno pa predstavlja 15 let intenzivnega dela dolgo razdobje, zlasti, če se je vršilo ne saino v normalnih razmerah, ampak tudi v zelo burnih in skrajno težavnih časih, ki so stavljali mi denarne zavode in njihove organizacije izredno velike zahteve. Sedaj, ko so se razburkani valovi polegli in se že vidijo kontu re novega koristnega poslovanja, je prav, da se ozremo nazaj na preteklo dobo dela. Iz zgodovine črpamo nove na-ufce, izkušnja uas uči, key reto življenje, in fvse, življenjsko deto sloni oa jptfnju, iti izvira iz rezu Ij-talov prejšnjega Človeškega udejstvovanja. Radi tega je tudi uprava našega društva sklenila, da se ta obletnica proslavi. Meminiase juiabit!
Ko otvarjam to slavnostno sejo, smatram za svojo prvo dolžnost, da se spaaiuim našega priljuli-Ijeuega kralja in naše vzvišene dinastij«!, pod katero je naša domovina dosegla ogromen napredek na vseh imljih kulturnega in gospodarskega razvoja.
Naj živi kralj Peter II., naj živi naš vzvišeni kraljevski dom! (Živahni živio-kliri!)
Prosim za pooblastilo, da od-pošljem naslednji brzojavki:
Njegovo Veličanstvo kralj Peter H., Beograd.
Ob priliki proslave petnajstletnice delovanja Društva bančnih zavodov v Ljubljani prosimo Vaše Veličanstvo, da izvolite sprejeti izraze naše globoke vdanosti in neomejene zvestobe.«
Njegov« kraljevsko Visočanstvo knez Pavle. Beograd.
Ko proslavljamo danes petnajstletnico društva bančnih zavodov v Ljubljani, prosimo Vaše kraljev-
sko Visočanstvo, da izvolite sprejeti izraze naše globoke vdanosti.« (Odobravanje.)
Spoštovana gospoda!
Ne smatram za potrebno, da bi podrobno razmotrival 1 Metno delovanje našega društva, ker vsebuje tiskano poročilo strnjen oris vseh važnejših dogodkov v tem času. Neomenjena pa ne sme ostati solidarnost, ki je obstajala posebno v težkih časih med strokovnimi organizacijami bankarslva vse kraljevine. Vse te organizacije so delale složno, posvetovale so se na skupnih sestankih o vseh važnih in akutnih vprašanjih in sporazumu« s« postopale pri vseh korakih, ki so bili potrebui! Toda zavest vzajemnosti se ni omejila le na l>anke, temveč se je raztezala tudi na ostale denarne zavode. na regulatrvne hranilnice in kreditne zadruge, ki so zlasti v Sloveniji zek) pomemben faktor narodnega gospodarstva.
Važnost in neobhoduo potrebo funkcij organiziranega kreditijega sistema so začutili vsi pridobitni sloji v polnem obsegu šele takrat, ko je splošen val nezaupanja paraliziral njegovo normalno delovanje in ga do skrajnosti ogražal.
Ni ga človeka, ki ne bi bil inte-resiran na obstaja in narmalttcm funkcioniranj« kreditnega sistema, ki naj zbira prihranke poedin-rev in jih uporabi ra pospešitev gos|K)darskega dela vseh strok. Od tega ima korist kmet, delavec, trgovec, industrialec, kakor tudi vsak posameznik. V lem |>ogledu so vsi poklici združeni v eno lesno interesno skupnost.
To kerkluo delo v prid splošno-sti hočemo z vso vnrino nadaljevati. (Odobravanje.)
Srečen sem. da morem na tej proslavi prisrčno pozdraviti bana Dravske banovine g. dr. Marka Natlačena, ki zastopa obenem tudi zadržanega ministra za trgovine in industrijo gosp. dr. Milana Vrbaniča, finančnega direktorja
ki je med drugim dejal:
K loletuemu jubileju, ki ga danes slavite, čestitam najlepše tako v svojem imenu-ko tudi v imenu g. ministra za trgovino iu industrijo dr. Milana Vrbaniča, ki me je v io posebej pooblastil.
Tem čestitkam pa pridružujem tudi željo, da bi Vaše društvo tudi nadalje tako uspešno ttsi>evalo in da bi tudi v bodoče prinašalo naši ožji in širši domovini enako lepe in tudi še lepše uspehe.
Kar je kri v človeškem telesu, to je denar v narodnem gospodarstvu. Ni zdravja in ni življenja, če kri redno ne cirkulira. Prav tako pa ni ne zdravja in ue življenja v narodnem gospodarstvu, kadar denar redno ne cirkulira.
Vaše društvo je društvo bančnih zavodov, ki iinajo to težko nalogo, da regulirajo cirkulacijo denarja. Kako težke razmere utegnejo nastati, če je ta regulacija ustavljena, kažejo dovolj jasno motnje, ki jih danes preživljamo iu iz katerih se še nismo mogli izkopali.
Želim zato, da bi Vaše društvo doseglo svoj cilj in pripomoglo, da pridemo do boljših časov.
Zaslužno in koristno delo Vašega društva pa je doživelo |»ri-■uaaje tudi na najvišjom mesto.
Kakor mi je malo prej sjroročil trgovinski minister dr. Vrbanič, je bil danes podpisan ukaz, s katerim se odlikujejo naslednji funkcionarji Vašega društva:
z redom jugoslovanske krone Tli. stopnje: predsednik dr. Ivan Sblur;
z redom jugoslovanske krone
IV. stopnje: podpredsednika: Mamiš Krofta in Avgust Tosti ter član uprave Bogdan Pogačnik;
z redom jugoslovanske krone
V. stopnje:	član uprave: Peter Klinar in član nadzorstva Franc Krce;
z redom sv. Save IV. stopnjo: člani oprave: dr. Gjuka Vrbanič, Ante Tavčar, Josip Ljubič in član nadzorstva dr. Franc Pavlič;
z redom Belega orla V. stopnje: član uprave Jože Suiertuik.
•Čestitam iskreno vsem odlikovancem, a tudi društvu, ki je s tem doseglo najvišje priznanje (Glasni živio-klici.)
Pozdravi drugih gostov:
Finančni direktor Avgust Sedlar I»ozdravlja občni zbor in čestita društvu k njegovemu jubileju v imenu finančnega ministra l<et*re, ki ga je v to jmsebej pooblastil. Čestita pa tudi v svojem imenu ter želi društvu ludi v lmdoče najlepših uspehov.
Pedguvemer Narodne banke dr. Belin: Depresija, ki se je začela pred 5 leti, je slasti zadela Slovenije. Deloma je to razumljivo, ker je bilo v Sloveniji varčevanje najbolj razvito iu se je zato morala tudi kriza tu najbolj obču-
titi, kajti le tam, kjer so bile hranilne vloge, se je tudi kriza zaupanja morala najbolj ol>čutiti. Ni se proti krizi nastopilo na najbolj srečen način iu treba 1)0 še mnogo truda, da bo la kriza tudi res premagana.
Ker |*a se že opaža po svetu zboljšanje razmer, moremo upati, da bomo prišli tudi iv, sedanjega težkega položaja. Narodna banka je že tudi sklenila, da bo pri tem čim izdatneje pomagala.
V imenu Narodne banke, njenega guvernerja dr. Itadosavljevi-
OBVESTILO!
Vljudno obveščam vse cenjene komi-0	tente, da vodim	Q
tndko Ant Stekat, tpetlicijtko in carinsko posredništvo. Jesenice
po smrti mojega soproga neizpre-menjeno naprej. 0 Tudi v bodoče se bo celotno poslovanje vršilo nemoteno, pod istimi okoliščinami, vestno in strokovno, kot do sedaj. 0 Prosim cenjene komitente, da mi ohra-nijo vse dosedanje zaupanje Q
Ant STEKAR vdova
<«ed. *■ car. posretU Jesenice
ča, a tudi v svojem imenu čestita društvu k zaslužnemu jubileju čim oajprisrčneje.
Zastopnik ljubljanske občine dr. K&mušič čestita društvu v imenu občine in župana dr. Adlcšiča.
Denarni zavodi so velike važnosti in koristi za razmah narodnega gospodarstva, ker oni ustvarjajo nove' možnosti zaslužka. Njih važnost občutimo zlasti sedaj, ko ne morejo izvrševati svojih funkcij za ozdravljenje našega gospodarstva. Želi zato, da prinese bodočnost čim prej splošno normalizacijo v našem denarništvu.
Predsednik Združenja bank v Beogradu,
Dr. Vlade Markcvič:
Današnja proslava Društva bančnih zavodov pomeni zelo pomemben datum. Minulo je 15 let, odkar obstoji ta ustanova in odkar tako blagodejno opravlja svojo nalogo. Ta doba njenega obstoja obsega štiri raznovrstne situacije v našem bankarstvu. Prva je čas iaftanje, druga: več ali manj normala« poslovanje, tretja pomeni krizo, a četrta sedaujo dob«, v kateri se poleg drugih ukrepov posebno vsiljuje potreba nove reorganizacije našega bankarstva na podlagi nove zakonodaje, da bi se s tem ter z drugimi primernimi sredstvi čim prej rešili iz sedanjega nezaželenega položaja, ki je rezultat podaljšane krize in drugih negativnih ukrepov.
V vsaki teh situacij je Društvo bančnih zavodov v Ljubljani znalo pametno dotočiti svoje stališče in mu prilagoditi svojo živo delavnost. Za to pa se treba zahvaliti onim, ki upravljajo društvo, zlasti |>a spoštovanemu predsedniku dr. Slokarju.
Delo tega društva je stremilo -vedno za tem, da zaščiti ne samo interese denarnih zavodov, temveč tudi vseh onih, ki so bili v poslovni zvezi s temi zavodi. In mora se priznati, da je bilo to delo polno delikatnih obzirnosti ravno zaradi raznih situacij, ki so jih preživljali denarni zavodi hkrati s svojo klientele. žrela presoja vseh razmer in neprilik, ki so jo vedno imeli voditelji društva, je vedno privedla do jasnosti, kaj treba v danem trenutku storiti.
Tu moram zlasti iroudariti, da je bila med tem društvom in vsemi drugimi profesionalnimi organizacijami denarnih zavodov v državi vedno tesna zveza. V iskreno in prijateljsko sodelovanje v vseh važnih tTenutkih in v vseh pomembnih vprašanjih, ž velikim zadovoljstvom moremo podčrtati, da je to sodelovanje imelo vedno za cilj dobro in korist vsega denarništva naše države.
Današnja proslava Društva bančnih zavodov je jmpolnoma zaslužena. .le to proslava 15-Ietnega razumnega, živega in ustvarjajočega dela, kateremu Ireba izreči naše soglasno priznanje.
V imenu Udruženja bank v Beogradu izrekam to priznanje neumornemu predsedniku, nad rse spoštovanemu g. dr. Slokarju, vsej gospodi, njegovim sodelavcem, ki so skupno z njim dvignili to društvo na dostojno in zavidno višino.
Naj bi bila srečna današnja proslava!
I predsednik Savova I novcanrh vavoda v iagrebu dr. Plivevič
\ čestita društvu k jubileju v imenu Saveza ter vseli denarnih zavodov j Savske in Primorske banovine, j čeprav se ni posrečilo, da bi se po zedinjenju ustanovljena zveza [vseh denarnih zavodov v Jugoslaviji ohranila, temveč so se ustano-[ vile pokrajinske zveze, vendar je bilo med vsemi organizacijami de-I narnih zavodov vedno ozko sodelovanje.
V Sloveniji je bila organizacija
denarništva izvedena najbolj popolno, zato je tudi kriza Slovenijo najbolj zadela, vendar pa bi bila tudi ta kriza že rešena, če ne bi prišla kmetska zaščita.
Denarni zavodi Jugoslavije so se vedno odločno borili za pravilno rešitev krize in v tej borbi
je ljubljansko društvo bančnih zavodov vedno sodelovalo . tudi z vso vnemo in zvestobo. V tej borbi pa se je zlasti tudi pokazala vrednost slovenskega pozitivizma! Želi zato, da bi se slovensko denarništvo razvijalo, da bi cvetelo in napredovalo!
‘Predsednik Zbornice Jvam Jelačin:
V imenu Zbornice se iskreno zahvaljuje za povabilo ter iskreno čestita društvu k lepemu jubileju ter želi, da bi društvo tudi v bodoče'doseglo najlepše uspehe.
Že v predvojni dobi je slovensko gospodarstvo potrebovalo dobro izveden kreditni sistem, da je moglo tekmovati z Nemci in Italijani. V kreditnem zadružništvu, ki je bilo v Sloveniji tako popolno organizirano, ko nikjer na jugu, je inielo tudi slovensko gospodarstvo njemu potrebno kreditno oporo. Toda že pred vojno se je izkazalo, da samo to kreditno zadružništvo ne zadostuje, temveč da potrebuje slovensko gospodarstvo tudi bolj gibčni bančni kapital. Takrat se je ta tudi začel ustvarjati, zlasti v Trstu, kjer smo dobili Jadransko banko, ki se je lepo in krepko razvijala, čeprav je ua Dunaju niso gledali prijazno.
Po vojni, ko je nastala Jugoslavija, naša Jugoslavija, ker sni« jjo tudi mi pomagali graditi, je naloga naših bank sitno narasla in morale so sodelovati tudi pri nacionalizaciji podjetij in v raznih institucijah. Naravno je, da se je dostikrat pripetilo, da pri vsej njih dobri volji ni šlo vse veduo gladko, toda krivda je bila bolj v razmerah, ko pa v denarnih zavodih. Prav'tako pa tudi niso bili naši denarni zavodi krivi, če je prišlo do sedanje težke krize. Ta je povzročila psihozo, proti kateri so bili denarni zavodi brez moči, zlasti ker niso doživeli one pod pore, ki bi jo morali dobiti.
To sedanjo krizo moramo premagati in zato se mora doseči, da bodo donnrni zavodi zopet normalno poslovali, ker mi te zavode potrebujemo in ker brez njih hiti ne moremo. Tudi če ni bilo pri denarnih zavodih vse 100 % idealno, vendar ni drugega izhoda, kakor da začne naš kreditni sistem zopet delovati.
Ko se spominjamo 15-letnice
Vašega društva, moramo naglasiti s priznanjem, da so bile banke tiste, ki so omogočile trgovini in industriji potrebne kredite.
Upoštevati pa je tudi to, da je bil v bankah zbrani denar denar našega malega in srednjega človeka. Zato je pri nas v Sloveniji posledica nedelovanja denarnih zavodov tem težja. Ker je bil v naši denarni organizaciji soudeležen tudi naš mali in srednji človek, zato je bilo pri nas socialno stanje izravnano in zato je naše denarništvo funkcioniralo harmonično. Naše banke, naše regula-tivne hranilnice, naše kreditno zadružništvo, vse je bilo združeno v enem stotemu. Zaradi tega sistema bi tudi mogli vzdržati krizo, če bi ta nastala le iz zunanjih vzrokov. Kdo se ne spomni, kako krepka o|K>ra so bili naši denarni zavodi v predvojnih časih! Vedno so segli v svojo blagajno, kadar je bilo treba zidati narodne dome in jsodpreti nacionalno stvar. Teh zaslug naših denarnih zavodov se je treba spominjati z vsem poudar kom!
Bil sem veduo optimist in se zato tudi zavedal, da moramo sami delati za svojo rešitev. Tako so delali tudi naši denarni zavodi in se začeli zdraviti sami. Prav je tako, ker napreduje in gre naprej le narod, ki se zanaša predvsem na lastno silo! Mi vsi tudi hočemo marširati naprej! Tu pa moram ugotoviti, da po 18 letih našega skupnega življenja nekateri še niso izprevideli, ila zasebni denarni zavodi niso nobena potrata, ker centralizirani denarni zavodi ne morejo nuditi tega, kar zasebni denarni zavodi. Pameten gospodar bo zato tudi gledal na to, da se paralelno razvijajo zasebni in državni denarni zavodi, ne lx> pa delal na to. da zastane delo zasebnih zavodov.
Iskreno čestita društvu k jubileju.
more tudi društvo s ponosom gledati nazaj na svoje delo.
Industrialci so prav posebno ozko povezani z Vašimi člani in zato imamo zelo velik interes na uspehu vaših članic. Želimo zato, da bi društvo imelo še mnogo uspehov in da bi ostali odnosa,ji med Zvezo industrijcev in društvom vedno tako prisrčni ko doslej.
‘Ravnatelj Hranil* nice Dravske bane* vine dir. Režic
Čestita društvu in nato nadaljuje: Slovensko denarništvo še nima enotne organizacije, imamo društvo bančnih zavodov, Zvezo jugoslovanskih hranilnic in naše kreditno zadružništvo. Bati se je bilo, da zaradi te razcepljenosti denarnih institucij ne bi tudi vsaka organizacija hodila svojo pot in da bi se njih stremljenja križala. V svoje zadovoljstvo pa moramo ugotoviti, da ni bilo nikdar nobenih večjih trenj med vsemi temi organizacijami. Nasprotno moramo ugotoviti, da so vse te organizacije vedno (>okaza!e svojo
solidarnost. Za to solidarnost pa ima največ zaslug baš Društvo bančnih zavodov, ki se ni nikdar dalo voditi od ozkih vidikov. Zato mi je tudi v posebno zadoščenje, da čestitam društvu ne le kot gost, temveč tudi kot prijatelj.
Teh 15 let društvenega delovanja je za vse naše denarništvo največjega pomena. V tej dobi je bila i velika konjunktura, nastali so novi veliki načrti, ki niso bili vedno v skladu tudi z dejanskimi razmerami. Vendar pa je treba priznati, da so vsi, ki so delovali v tej dobi, imeli dobro voljo.
Prišla je potem katastrofa. Zasebni in samoupravni denarni zavodi niso mogli premagati vseh težav in ostala so le podjetja, ki so bila globoko zasidrana v wa-rodu. Iz te težke dobe imamo mnogo izkušenj, a tudi zavest, da se smemo zanašati le na sebe in na solidarno delo vseh naših denarnih zavodov.
Samo z vero v samega sebe in v slogi bomo ustvaril! novo situacijo.
Predsednik dr. Slokar se je nato
'Kakovost
odločuje/
Po malenkostni porabi yidite takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobro
Knei
sladim
St
<1
v toplih besedah zahvalil vsem gostom za njih lepe pozdravne govore. Ko je še prečita! došle brzojavne pozdrave, se je zahvalil za udeležbo in zaključil vseskozi uspešni občni zbor.
iz zgodovine
2>r. Fr.	TVind
Uprava ljubljanske borze me je pooblastila, da jo zastopam na današnjem slavnostnem zboru. Storim to z veseljem in čestitam društvu k njegovemu jubileju, ki je pomemben praznik za vse naše gospodarstvo, saj so bančni zavodi njegov temelj in hrbtišče. Bančni zavodi zbirajo denar, ki je kri narodnega gospodarstva. Čim lioljša je ta kri, tem boljše je tudi vse življenje naroda. Toda denar je tudi zvitorepec, ki je nezaupljiv in ki hitro gre v druge roke, če se z njim dobro ne postopa.
Ljubljanska borza izreka društvu prisrčne čestitke k današnjemu prazniku ter želi, da bi društvo ne bilo le zaščitnik, temveč tudi preudaren voditelj našega gospodarstva. Ni samo naloga društva, da nas brani, temveč da nam tudi kaže pot v Wd«čn«st. Dobrih vodnikov potrebujemo, zlasti v današnjih labilnih časih.
Hočemo biti optimisti in vemo, da se danes v Jugoslaviji še najbolje živi in to tudi potrjujejo vsi, ki so bili v tujini 7,ato pa tudi verujemo, da bomo dosegli lepše razmere.
Čestitam pa tudi v imenu Trg. društva »Merkur«, ki je bilo ustanovljeno v začetku tega stoletja in ki je bilo naša prva organizacija, ki je od vsega početka delala za osamosvojitev slovenskega gos]>o-darstva. Že ob svoji prvi petletnici in prav tako na t. trg. shodu smo mislili na slovensko denarništvo
in ustanovili smo takrat tudi prvo kreditno organizacijo za slovensko trgovstvo. Danes smo se specializirali na vseh poljih in zato nas samo veseli, da imamo danes društvo, ki predvsem skrbi za razvoj slovenskega bančništva. Še enkrat čestita društvu k jubileju.
Rredlsednib Ivese trg. združen/ Jesip Kavčič
Čestita k 15-letniri društva, ki se je mnogo trudilo, da se zboljšajo razmere. A tudi priznanje je trelia izreči društvu, ker vemo, da za svoje upravičene težnje ni našlo na odločujočih mestih vedno pravega razumevanja, žato želi, da bi se v bodoče predlogi društva bolj upoštevali, da bi moglo društvo tudi uspešneje delovati za svoj visoki cilj. Čestita društvu in vsem funkcionarjem tudi k priznanju z najvišjega mesta.
Redpredmednik žvcic industrijcev Ztvgumt Rraprelnib
Prisrčno čestita društvu v ime nu Zveze iuduslrijcev. Doba 15 let je precejšnje razdobje v človeškem življenju. Kdor dela v društvih, ta ve, koliko dela je treba, da taksno društvo, kakor je društvo bančnih zavodov, z uspehom zastopa interese vseh svojih članov. Mi vemo, da je društvo te' interese' vedno tudi z uspehom zastopalo in zalo
V sredi preteklega stoletja so se pojavile v Avstriji prve delniške banke, in sicer s sodelovanjem tujega in židovskega kapitala. Višek so dosegle te »mobilne« banke, kakor so jih imenovati za razliko od hranilnic, po vzoru prve ustanove slične vrste na Francoskem »Credit mobilier«, leta 1872, ko smo imeli v nekdanji Avstriji nad 100 delniških bank z najrazličnejšimi imeni. Kriza maja leta 1873. na dunajski borzi pa je pomedla večino teh bank. V naših krajih kriza ni imela posebnega vpliva, ker so bile naše gospodarske razmere še izredno primitivne.
Kljub obstajanju delniških bank v Ljubljani pa vendar še ne moremo govoriti o slovenskih bankah vseskozi do leta 1900. Tedaj je bila ustanovljena prva slovenska banka, Ljubljanska kreditna banka, in sicer z aktivno pomočjo praške 2ivno-stenske banke, ki je bila eden najstarejših zavodov na češkem ter se je, čeprav provincialni zavod, močno razširila po vsej Avstriji. Začetki so bili skromni, glavnica je znašala komaj pol milijona kron. Toda polagoma se je banka razvila v močen zavod.
S tem je bil napravljen prvi korak. Pet let kasneje je v izredno važnem trgovskem središču, v Trstu, nastala druga slovenska banka, Jadranska banka, pri kateri pa je kasneje v veliki meri sodeloval tudi dalmatinski kapital. Tudi začetki Jadranske banke so bili skromni, toda iz nje se je razvila velika institucija, ki je bila leta 1913., torej pred izbruhom svetovne vojne, ena največjih slovanskih bank na jugu.
V predvojno dobo spada tudi ustanovitev Kranjske deželne banke, ki je bila oživljena leta 1912. ter se je bavila zlasti s hipotekarnim in komunalnim kreditom.
Leta 1916. je bila ustanovljena Ilirska banka, ki je kasneje iz-premenila firmo v Slovensko eskomptno banko, potem pa se je fuzionirala z novoustanovljeno Trgovsko banko in prevzela njeno ime, dokler tudi Trgovske banke ni prevzela leta 1927. Ljubljanska kreditna banka.
Najživahnejše ustanovitveno gibanje je nastalo pa v našem bančništvu po vojni. Iz povojnih let datirajo številne ustanovitve, pa tudi izpremembe prejšnjih oblik bančnih ustanov v samostojne delniške družbe. Tako so v tej dobi bile ustanovljene: Zadružna gospodarska banka, Obrtna banka, Slovenska banka, Zadružna banka, nadalje se je pretvorila podružnica dunajskega Kreditnega zavoda v delniško družbo Kreditni zavod v Ljubljani ter nekdanja Kranjska deželna banka v Hipotekar-
Ino banko jugoslovanskih hranilnic.
V tej dobi nam je omeniti še tri važna dejstva. Predvsem je prišla tedaj v našo državo Jadranska banka, ki se je po vojni znašla v neugodnem položaju, ko se je njeno poslovanje raztezalo na tri države: Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo. Tako je prišlo do osamosvojitve poslov banke v vsaki posamezni iz teh držav ter je postala najvažnejša naslednica nekdanje Jadranske banke v Trstu Jadranska banka s sedežem v Beogradu, kar se je zgodilo leta 1921. Posli banke so se v naši državi mogočno razvili, toda radi političnih sporov je banka kmalu zelo oslabela in po njeni fuziji z drugo družbo smo dobili nato Jadransko-podunavsko banko, ki se je polagoma potegnila iz Slovenije, potem ko je likvidirala tukajšnje svoje industrijske udeležbe in podružnice.
Drugo dejstvo, ki se nam zdi važno v tej dobi, je nacionalizacija bančnega, pa tudi industrijskega kapitala. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, omenjamo na tem mestu samo nacionalizacijo že od leta 1872. obstoječe Mariborske eskomptne banke, ki se je pozneje prekrstila v Jugoslovansko tJnionbanko, iz katere je nastala kasnejša Sla-venska banka, ki je svoje poslovanje v Sloveniji izredno razširila.
V zvezi s tem pa je tudi prihod zagrebških bank na naše delovno območje, kar smatramo za tretje važno dejstvo v povojnih inflacijskih letih. Dočlm so bili prej stiki hrvatskega in slovenskega kapitala prav slabi, so se po vojni radi izpremenjenih političnih razmer mogočno razširili, pa predvsem tako, da so zagrebške banke otvarjale podružnice v Sloveniji.
Tako so vse tja do leta 1923. banke na našem ozemlju lepo napredovale. Toda tedaj je prišla prva deflacijska kriza, ki je občutno omajala že nekatere zavode. Ta kriza se je poostrila leta 1925. in je prišla do popolnega izraza leta 1926., ko je po neuspeli sanaciji prejšnje dobe morala zapreti svoje prostore Slavenska banka v Zagrebu. Pomisliti je treba, kakšno je bilo poslovanje te banke v Sloveniji, pa se že vidijo posledice njenega poloma. Banka Je imela lep industrijski koncem v Sloveniji, udeležena je bila pri Slovenski banki, pri njej je imela znatne naložbe Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic, pa tudi številne druge hranilnice in zadruge so prišle trt) velik del svojih vlog pri banki. Vpliv poloma na naše gospodarstvo je bil izredno velik in potrebno je bilo dolgo časa, da so se razmere kolikor toliko ustalile in obrnile na bolje. Lahko rečemo, da so ,se posledice krize Sla venske j banke čutile vse do nove velike ■ krize naših bank leta 1931., ka-
tere pa ne smemo meriti s prejšnjimi merili.
Tako je znašala bilančna vsota slovenskih bank v povojnih letih v milijonih din:
191 9....................107,3
1920 ................... 295,7
1921 ................... 593,0
1922 ............... 912,7
1923 ............... 1.092,6
1924 ................. 1.284.1
1925 ................. 1.498,9
1926 ............... 1.542,0
1930 ............... 1836,2
1931 ............... 1.520,9
1932 ............... 1.317,6
1933 ................. 1.232,7
1934 ............... 1.121,1
1935 ................. 1.144,1
Ta tabela nam kaže veliki razmah naših bank takoj po vojni in višek poslovanja leta 1930., od tedaj pa se je poslovanje zelo skrčilo in šele v zadnjih dveh letih polagoma napreduje, kar dajo slutiti že številke za 1935.
Ce hočemo biti popolni, moramo še navesti, da so slovenske banke razvile deloma že pred vojno lepo podružniško mrežo po vsej državi. Po vojni je ustanovila največ podružnic Zadružna gospodarska banka, pa tudi
Srečno in veselo novo leto 1937
Anton in Vladimir
PRESKER
Ljubljana, tv. Petra c.14
Ljubljanska kreditna banka je že razširila svoje podružniško omrežje iz predvojne dobe. Ostale banke so v tem oziru manj sodelovale, oziroma so bile kaj kmalu radi prve krize leta 1923., 1924. prisiljene opustiti večje število obratovalnic.
Statistika po stanju konec leta 1935. izkazuje v Sloveniji 14 bank v obliki delniških družb, od tega 7 v Ljubljani, 1 v Celju, 6 pa v Prekmurju. Toda te banke so izrazito lokalne in so prav za prav bolj podobne tipu hranilnic kot bank, razen malih izjem.
Poleg teh bank imamo še v Sloveniji 3 podružnice Prve hrvatske štedionice, 1 podružnico Jugoslovanske Union banke, 1 podružnico Jugoslovanske banke in 1 podružnico Splošnega bančnega društva in 1 podružnico Češke industrialne banke, dočim beograjske banke pri nas nimajo podružnic, kakor so sploh beograjske banke bolj lokalnega značaja in ne posegajo dosti čez meje nekdanje kraljevine Srbije.
Tu moramo omeniti tudi re-gulativnc hranilnice, katerih je
t~ -
£
I &
£
S
£
S
'	^s?	“PAČ*)rASI ITA^i fiA^» *A* (TAH ,T.* t
1937
Svilno- in visdo- Hoi/o Uto- že-ti
Ant. Krisper Coloniale
lastnik
Verlič J c&ip, Hjubljana
Veletrgovina koionijaine robe — Velepražarna kave — Mlini za dišave Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka — Mineralne vode
L' ..
% %
% 3 3 3 P
v Sloveniji 29, od teh 3 v Ljubljani.
V zadnjem času se vedno bolj razširja v Sloveniji tudi poslovanje privilegiranih denarnih zavodov, katerim se je v naj-novejšem času priključila še Privilegirana agrarna banka s svojo podružnico.
Ta pregled objavljamo ob petnajstletnici Društva bančnih zavodov. Iz prvega poročila društva za leto 1922 posnemamo, da je Pokrajinska vlada v Ljubljani meseca decembra 1921. odobrila društvena pravila in na osnovi
teh pravil je bil prvi občni zbor Društva dne 28. decembra 1921. v prostorih Jadranske banke. V društvo so pristopili denarni zavodi v Sloveniji, od katerih so bili prej nekateri včlanjeni v zagrebškem Savezu, pa so nekateri tudi po ustanovitvi ljubljanskega društva ostali člani zagrebškega Saveza. Prvo letno poročilo še ne prinaša podatkov o bilancah posameznih zavodov, toda že drugo letno poročilo za leto 1923. prinaša statistično tabelo, tudi v naslednjih letih vse do leta 1929., ko je bilo objavljeno zadnje poročilo. Društveni
občni zbor za leto 1930 bi se moral vršiti v jeseni in bi bila ob tej priliki velika konferenca bank iz vse države v Ljubljani, toda prišla je vmes prvič smrt prvega predsednika društva, generalnega ravnatelja Alojzija Tykača, drugič pa je septembra že izbruhnila kriza, katere posledice čutimo še sedaj in ki jih še vedno čuti vse naše denar-stvo. Mnogo truda bo treba, da bo naše gospodarstvo moglo te posledice preboleti. Zato je nujno potrebno, da s smotreno akcijo pomagamo našim denarnim zavodom.	Oeconomicus.
Franjo Škrbec, predsednik Lesne sekcije pri Zvezi trg. združenj v Ljubljani:
Gozd - naš hranitelj
Kdor živi v neposrednem stiku z našim kmetskih življenjem in [ima poleg tega še odprte oči, je 'gotovo opazil, da se je v zadnjih letih znatno povečalo zanimanje za kmetijska vprašanja, posebno za naš gozd. Ta je bil in bo slovenskemu kmetovalcu vedno dober prijatelj, hranilnica in posojilnica v težkih njegovih dneh, pa ne samo njemu, ampak direktno in indirektno tudi vsem onim, katerih ‘življenjski obstoj je odvisen od dohodkov, ki izvirajo od te naše najvažnejše gospodarske panoge.
Ob zaključku starega leta, ko pričakujemo z raznimi čustvi novo, se oziramo nazaj po naših uspehih, kakor tudi neuspehih. Tako posameznik, rodbina, narodi in države, pri nas v ožji domovini pa še posebej naše lesno gospodarstvo in vsi oni, ki so povezani ž njim, to sta predvsem lesna trgovina in industrija.
Ko se je pojavil pred leti glas o veliki konkurenci Rusije na tržiščih, kamor se izvažajo naši gozdni produkti, da so začele cene padati od dneva v dan, je nastala v Sloveniji čudna tihota. Skrb na obrazih našega delovnega ljudstva, posebno na onih, katerih eksistenca je bila odvisna od trgovanja izven Jugoslavije, je bila žal upravičena in slutnja, da prihaja velika katastrofa tako za posameznega člana, pa tudi za ves slovenski narod, je kakor slana poparila vse.
Naša širša javnost in celo odločujoči krogi niso mogli doumeti, da so črni dnevi, ki jih preživljata lesna trgovina in industrija, usodni tudi za celotno slovensko gospodarstvo.
Naše strokovne organizacije, kakor tudi posamezniki so o pravem času opozarjali z depu-tacijami, resolucijami, zborovanji, prošnjami in protesti na katastrofo, ki bi jo povzročila propast lesnega gospodarstva in ki bi se razširila tudi na vse druge panoge. Katastrofa je res prišla, posledice so bile nedogledne, a zaščite nobene! Ni bilo razumevanja pri onih, ki so bili poklicani, da rešijo lesno gospodarstvo. Rezultat tega je bil — propast posameznika, podjetij in vseh onih, ki so odvisni od dohodkov iz te panoge, katera je v bistvu najvažnejša za našega človeka.
Viri dohodkov iz našega gozda so usahnili, propadli so denarni zavodi, uničen je bil tudi kredit.
Težko je biti sodnik, a včasih je treba biti! Lesno gospodar stvo mora soditi najprej samo sebe. Naše trgovstvo izvaža lesne produkte iz slovenske zemlje že deset in desetletja in priznati moramo, da ni bilo dovolj sta novsko zavedno, da bi povezalo svoje interese v skupnost ter na ta način nastopalo na tujih trži ščih kot trgovsko-strokovna enota. Tuja konkurenca, podpirana od svojih držav s premijami itd.,
nudi prvovrstno obdelano blago, se zaveda v vsakem oziru svojih zahtev po garancijah pri prodaji, zaveda se pa tudi dolžnosti, da svoje dobave brezhibno in točno izvrši. Priznati moramo, da je kriza zadnjih let bila morda zdravilo za našega producenta, da se je začel zavedati, da je treba pri produkciji polagati večjo pažnjo na tehnično in strokovno stran naših obratov. Pa tudi za strokovno in stanovsko organizacijo ter skupno povezanost interesov vseh se je pričel zavedati naš človek v tej veliki borbi za obstanek med narodi. Našemu lesnemu gospodarstvu se mora pa tudi priznati, da je ves čas krize in tudi najtežje zvesto izvrševalo svojo dolžnost do države in naroda. Zdi se pa, da oni, ki odločajo o lesni trgovini, nimajo pravega razumevanja za njene velike težave. Naši izvozniki, ki so imeli obveznosti do dobaviteljev in denarnih zavodov, niso mogli priti do svojih dobroimetij izven države. S temi je disponirala država in Narodna banka. Namesto podpere v najtežjih časih se je zahtevalo od lesne stroke, da vrača kredite v času največje finančne krize, kar jih pomni slovenski narod v zadnjem stoletju. Padec cen, neizterljive terjatve, socialne dajatve, davki in visoke obresti, vse to je ostalo, nikjer pa nobenega olajšanja, da je ves zaslužek propadel.
Pri pregledu našega državnega gospodarstva se človek vpraša, ali res ni bilo mogoče storiti nobenih ukrepov za tako važno panogo, kakor je lesna industrija, ko vendar uživajo razne druge industrijske panoge veliko zaščito in ko gre dobiček od te zaščite v ogromni večini ven iz naše države!
Priznati moramo sicer, da se je življenje v lesni stroki v zadnjem času v splošnem poživilo, potrebna pa je naj večja opreznost, ker nikdar ne vemo, kakšne težave lahko nastanejo čez noč pri današnji vseobči negotovosti na svetovnih tržiščih.
Na naših starih tržiščih, na Ogrskem, v Italiji, Grčiji, Franciji, je zavladalo večje zanimanje za naše lesne produkte. V zadnjem času pa tudi na drugih tržiščih, posebno v Angliji in Nemčiji, dasi pri poslednji lahko nenadoma zastane promet, ako iz katerega koli vzroka prične omejevati uvoz.
Težko bo obnoviti naše lesno gospodarstvo v Sloveniji, in to z ozirom na pomanjkanje finanč-
nih sredstev za nakup surovin in
financiranja izvoza sploh. Od dneva v dan se bolj čuti prodiranje tujega kapitala tudi na tem polju našega ljudskega premoženja, ki je bilo do sedaj izključno v slovenskih rokah.
Potrebno je ponovno poudarjati, naj se naši voditelji zavedajo, da ne more biti govora o politični neodvisnosti, ako narod gospodarsko propada. Zato naj bo naše geslo: Združujmo se in ne razdirajmo, odpuščajmo in ne maščujmo, ker sedanjost in bodočnost, kateri gremo nasproti v letu 1937, zahteva od nas socialnega človeka, povezanosti in več smisla in ljubezni za skupnost in odgovornost do naroda in države.
Ko premišljujemo preteklost, moramo vendar z občudovanjem priznati vztrajnost našega človeka, saj borba slovenskega naroda gre v stoletja. Vzdržal je na svoji zemlji in s svojo pridnostjo, skromnostjo, ljubeznijo do očetnjave ter s trdno voljo hoče obdržati tudi v bodoče svojo grudo v miru in svobodi.
lem £n@3e
Konzumna zadruga nameščencev drž. železnic v Zagrebu je objavila oglas, da potrebuje za julij 1937 50, za avgust 75, za september 75, za oktober 120, za november 120 in za december 00 vagonov drv, torej skupno 500 vagonov drv. Poleg tega potrebuje ta zadruga še 150 vagonov prima bukovih drv za čas od 15. L 1937 do 30. VI. 1937. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe na upravo Konzumne zadruge železničarjev, Zagreb, Vr-hovčeva ul. 11, in sicer do 10. ja-nuaria.
Treba priznati, da konzumna zadruga nameščencev drž. železnic dobro dela, kadar potrebuje tako ogromne količine drv. Nikakor ji ne zavidamo za njene dobre posle. Pač pa moramo obžalovati trgovce s kurivom, ki pri tako grandiozno organizirani zadružni prodaji drv izgubljajo skoraj,vsako možnost za obstoj. Ni se zato tudi čuditi, če njih število stalno pada in če le
še životarijo. Obžalovati 'je le, da ve to že ves svet, le na davčni upravi še, niso prodrli do te resnice. Je pa vendar že skrajni čas, da bi se pri davčni odmeri trgovcem s kurivom ta resnica vendar enkrat upoštevala.
Srečno in veselo novo leto 1937
mm- m figuralni slikar
KRULJC KAROL
LIUBIIANA, BRIG 6
Ante Gaber:
Prvi slovenski oglasi
Ob 110 letnici Vodnikovih »Lublanskih Novic«
Čeprav se nabiralci oglasov vedno pritožujejo, da slovenski trgovci še ne znajo ceniti pravega pomena časniškega oglasa za pro-speh trgovine, vendar pa v vsem našem trgovskem svetu gotovo ni nikogar, ki bi si upal resno oporekati trditvi,.da ima novinarstvo prav velike zasluge tudi za narodno gospodarstvo sploh, zlasti pa za trgovino. Dandanes je narodno gospodarstvo tako povezano z novinarstvom, da bi predvsem trgovina z denarjem in drugim blagom zastala, če bi nehali izhajati časniki; založniki časnikov pa spet posebno od tedaj, ko je gospodarska kriza pričela krčiti oglasom namenjene strani, prav dobro vedo, da z narodnogospodarskim polomom morajo propasti tudi časniki. Samo izjeme bi ostale, ker so časi taki, da je idealna in nesebična požrtvovalnost pač le izjemna lastnost.
Taki idealni časi so bili tedaj, ko smo se Slovenci pričeli prebujati in tudi Se tedaj, ko smo se v
čitalnicah pričeli zbirati pri čila-nju slovenskih časnikov, ki so nas klicali na tabore ter vodili k zmagovitim volitvam. Pri gostoljubni mizi gospodarstvenika Žige barona Zoisa so se prijatelji slovenščine »rvič zavedli, da brez slovenskega časnika ni slovenskega naroda. Valentin Vodnik je tedaj že izdajal časopis, svojo Veliko pratiko«, ki jo je lahko urejal še gori na Koprivniku, saj je izhajala na leto le po enkrat. Preskrbeli so mu službo kapetana pri sv. Jakobu v Ljubljani in veselo se je poslovil od bohinjskih gora ter prihitel k svojini prijateljem pri Zoisovi mizi. Naglo so se zmenili še s tiskarjem Egerjem v sedanji Kopitarjevi ulici in v sredo 4. dan prosinca 1797. 1. so zagledale beli dan
»Lublanske novize«.
Izhajal je pa ta prvi naš časnik po dvakrat na teden, torej tako pogosto, kakor so tedaj izhajali le najuglednejši listi. Drugi slovenski časnik, Bleivveisove »Novice«, ki so pričele izhajati polnih 46 let pozneje, so bile samo tednik! Pred 140. leti smo torej Slovenci s svo jim časnikom dobili takoj precej velik in za tiste Pase tudi prav dober in zanimiv ter zares moderen list! Starejša »Laibacher Zeitung« je bila sicer večja, ker je objavljala vse uradne razglase,
poleg njih pa ni imela drugih vesti ali člankov, razen uradnih poročil, ki so jiti tedaj časniki dobivali od pošte. V primeri z njo so bile Lublanske novize: mnogo boljše, ker je Vodnik dobljena poročila znal dobro izbirati in je tudi sam napisal dosti novic, druge spet izpopolnil z opazkami, ki so zadele v živo, navrgel je pa še svoje slavno
»Povedanje od slovenskiga jezika«.
Kakor veliki zvon mogočno doni Vodnikovo »Povedanje« in P°i® ® zgodovini in nepremagljivi veličini Slovanov, hkratu pa opisuje dobre in slabe lastnosti Slovencev ter v svojili rojakih budi vero in zaupanje v svoj narod, s poudarkom pa opisuje lepote slovenskega jezika ter ob vsaki priliki dokazuje, da je slovenski jezik celo bogatejši nego nemški in zrel za vse naloge kulturnega jezika. »Po-vedanje« bi bilo za Slovence postalo epohalnega pomena, če bi se bil naš prvi časnik tako razširil, kakor so upali njegovi ustanovitelji. Toda dolgih 200 let je preteklo od Trubarjeve slovenske cerkve, ki je vse Jugoslovane budila k zavesti z odločno besedo, tiskano z latinskimi, cirilskimi in glagolskimi črkami. Vseh teh 200 let Slovenec o svojem narodu ni mogel čitati skoraj nobene slovensko na-
pisane besede. Slovenščina je svojo v Trubarjevi dobi priborjeno veljavo spet izgubila. Pod pepelom sežganih slovenskih knjig je pa še vedno tlelo, da so v drugi polovici 18. stoletja v vetru svobodomiselnih idej, ki so Evropi naznanjale viharje, spet zaplapolali drhteči plamenčki ljubezni do slovenskega naroda. Na njih je,Vodnik prižgal plamenico »Lublanskih Novi/,« ki je s »Povedanjem« posvetila kakor blisk v črno noč. Že čez poldrugo leto je pa njena luč jela pešati, da so »Lublanske Novize« morale postati tednik, po četrtem letu izhajanja je pa z 18. stoletjem vred prej tako svetla luč Vodnikovih »Noviz« ugasnila. Edina slovenska periodična publikacija je bila spet samo njegova »Mala pratika«... Šele L 1843. so izšle Bleivveisove »Novice«.
Zakaj ni mogel več izhajati edini slovenski časnik?
»Lublanske Novize« so bile namenjene predvsem takim, ki niso znali nemščine, torej kmetu in sploh nižjim slojem, ki so bili tudi v Ljubljani ponajveč priseljeni s kmetov. Predmestja Ljubljane so bila tedaj še popolnoma kmečka, prav tako je pa tudi ljubljanski meščan imel še polje vsaj v najemu in so ga zlasti obrtniki obdelovali sami. Po manjših mestih
je pa razen uradništva delalo na polju vse prebivalstvo in si pridelalo vsaj živež. Bili so pa vojni časi in v deželo so prihrumele armade od severa in iz. Italije, z večino vse je pa moral nasititi naš kmet. Divjale so Napoleonove vojne in v vojsko so morali vsi krepki mladeniči, da niti grajska posestva niso bila več dobro obdelana. Tako revščino so l. 1797. našli Napoleonovi generali v naših krajih, da so se Slovenci Napoleonu zasmilili in jim ni predpisal niti kontribucije!
V petek 28. aprila 1797. ob 8. zjutraj je prišel v Ljubljano
Napoleon
in ob 2. popoldne je popotoval še dalje proti Italiji, v soboto 29. dan maliga Travna« so pa »Lublanske Novize« objavile v dvojni številki št. 31. in 32. že prej napovedano Napoleonovo »oznanilo«, kjer vojskovodja nagovarja naš narod:
»Vi se nehote nič mešali v to vojsko, katera ni po vaši volji; vi nam hote dali živež, kar ga bo treba. Jes pak očem varuvat vašo vero, navade, inu last; ter vain vso vojskno naklado odpustiti. Al ni vojska sama na sebi grozna za-j dosti? al ne terpitc že tak preveč, vi nedolžni offer ptujeh zmotnav? — Davki, katere imate navado Cesarju dajat, vam bodo namest;
Naše kmetijstvo treba
zbolišati
Manj be$ed,
Jugoslavija je agrarna država in zlasti ob volitvaii, ko so kmetski volilei odločilni faktor pri izvolitvi poslancev, se to posebno glasno poudarja. Takrat se tudi neprestano slišijo najslajše obljube, kako se bo pomagalo kmetovalcu in kaj se bo vse storilo za dvig kmetijstva. Ko pa minejo volitve, utihnejo tudi vse te obljube in vse se razvija na star način, da je kmet prepuščen sam sebi in da si mora pomagati sam, kakor si pač ve in zna. Če pa se izjemoma tudi izdajo nekateri zakoni v korist kmetijstva, potem se ti izdelajo navadno tako zelo na hitro roko in brez pravega posvetovanja z interesenti, da dostikrat ti zakoni samo še povečajo že obstoječe težave, namesto da bi jih odpravili. Dostikrat pa se izdajo tudi zelo dobri zakoni, za katere pa nihče nič ne ve, da ostanejo le na papirju. Posledica vsega tega je, da naše kmetijstvo ne napreduje tako, kakor bi moralo in moglo, in da naši agrarni proizvodi nimajo nn svetovnih trgih te cene, kakor bi bilo želeti. More se celo reči, da je bilo naše kmetijstvo relativno pred leti na višji stopnji kakor pa je danes. Toda naše kmetijstvo mora biti na višku, ker je glavni vir našega narodnega dohodka in ker je prvi pogoj, da doživi tudi naš narod blagostanje. Da pa se to zgodi, je treba, da se tudi kmetijstvo začne pospeševati po natančno izdelanem načrtu, ne pa da ima tudi za razvoj kmetijstva slučaj glavno vlogo. Tudi za naše kmetijstvo je treba vpeljati načrtno gospodarstvo, kakor vzklika znani kmetijski strokovnjak g. Peter Miovič iz Št. lija v zadnjem božičnem »Jugoslovenskein Lloy-du«. Kako pa se naj to načrtno gospodarstvo Izvaja, oz. katerim glavnim današnjim napakam se je treba ogniti, tudi o tem govori g. Peter Miovič v svojem članku in mislimo, da ustrežemo vsem, če njegova izvajanja, ki temelje na praktičnih izkušnjah, ponatisnemo tudi na tem mestu. G. Miovič pravi med drugim:
Ce hočemo, da se rešimo, potem moramo v prvi vrsti gledati na to, da dvignemo naše kmetijstvo. Moramo si že enkrat priznati, da ni-
a več deiani za kmetijstva
kdar ne pridemo do cilja, če bomo delali tako ko dosedaj, temveč nas bo čas naravnost pohodil. Posebno daleč od tega itak že nismo. Tako nam je Bolgarska že iztrgala več tržišč. Še bolj pa se moramo zamisliti nad svojim postopanjem, če pogledamo, kako delajo druge države.
Priznati torej moramo, da je naše kmetijstvo zelo zaostalo. Glavni vzrok tega nazadovanja je, ker se je varčevalo na nepravem mestu in se je zato vse delo za pospeševanje kmetijstva omejevalo na nekatere neznatne akcije in birokratske odredbe, s katerimi pa se ne more doseči nikak resničen napredek. S tako majhnimi proračuni, kakor z njimi razpolagajo kmetijsko ministrstvo ter kmetijski oddelki banskih uprav, se absolutno ne more nič doseči. Zato tudi ni čudno, če banovinske ustanove ne dajejo onih rezultatov, ki se od njih pričakujejo. Ne samo, da je njih število mnogo
dvig našega
niti obstoječe nimajo tega, kar bi morale imeti. Podobno je tudi z banovinskimi trsnicami in drevesnicami, ki bi mogle vse drugače zadostiti svojim nalogam, če bi imele več sredstev.
Če bi se uvedli samo zimski tečaji pri kmetijskih šolah in drevesnicah, bi se silno dvignilo število absolventov kmetijskih šol, ki je danes za 15milijonsko Jugoslavijo naravnost neznatno. Nadalje bi se morali uvesti kmetijski nadaljevalni tečaji, ki so se v Sloveniji zelo dobro obnesli.
Kmetijska propaganda bi se morala izvajati na zelo široki bazi. Kmetijski referenti bi se morali razbremeniti od prevelikega pisarniškega dela, da bi mogli predavati, obiskovali svoj okraj in učiti kmetovalce. Nad vse važno je tudi sodelovanje veterinarjev. Skratka: mobilizirati bi se morala vsa razpoložljiva sredstva in vsi strokovnjaki, da se dvigne duh v na-
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in ostalim trgovskim prijateljem želi srečno, zdravo in uspeha polno leto 1937
VELETRGOVINA
Ivan Samec, Lfublfana
MESTNI TRG 21
premajhno, so vse tudi mnogo preslabo dotiranc. Zato tudi kljub vsemu naporu dobrih kmetijskih strokovnjakov ne morejo dobro izpolniti svojih nalog.
Tu bi pripomnil samo to, da ima Jugoslavija 29 kmetijskih gol, Bolgarska 144, Češkoslovaška pa celo 1100. Naše mnogo premalo-številne kmetijske šole pa poleg tega samo vegetirajo, ker imajo premalo sredstev.
Moralo pa bi biti baš obratno, da bi bile naše kmetijske šole opremljene z najmodernejšimi sredstvi in da bi mogle biti v vsakem pogledu vzor vsem kmetosml-cem v njih okolici.
Kakšen smisel ima, če se ustanavljajo nove kmetijske šole, ko
rodu in vzbudi v njem zanimanje za moderno kmetijsko delo.
Naš kmetovalec je preveč prepuščen svoji usodi! Skrajni čas je, da se pokaže nesebično zanimanje za napredek kmeta in kmetijstva.
Vse to pa bi se moralo izvajati po določenem načrtu. Samo z uredbami in zakoni, ki jih imamo že zadosti, ne bomo dosegli zaželenih rezultatov. Kaj pomaga, če imamo naravnost idealen zakon o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev, če se pa ta zakon sploh ne izvaja! Kakšno korist imamo od sadne kontrole, če se pa istočasno naši sadjarji ne poučujejo o pravilni gojitvi rastlin, o pravilnem obiranju in pakiranju sadja. Prav tako se postavlja vpra-
šanje:	kakšno korist moremo
imeti od ustanavljanja vinarskih zadrug, če se pa istočasno nič ne stori za izvoz vina. A tega ne torno dosegli, dokler ne bomo imeli tipiziranih vin. Lansko leto je več nemških vinskih trgovcev obiskalo štajerske vinogradnike in vinske zadruge in hoteli so kupiti večje količine štajerskega vina, ki jim je ustrezal tako po kakovosti ko po ceni. Toda vina niso mogli nakupiti, ker niso mogli dobiti toliko tipiziranega vina, kolikor so ga potrebovali.
Kaj tudi pomaga, če se proizvajajo prvovrstna vina, ta skrbno negujejo, če se pa niti proti slabi ceni ne morejo prodati doma, ker ni velikih vinskih cistern za rezanje vin, da bi se na ta način dobila tipizirana vina. Onih 5 milijonov din, ki jih je določilo kmetijsko ministrstvo za zgraditev velikih zadružnih kleti, naj bi se porabilo za postavitev takšnih cistern (ali velikih sodov) za tipiziran je vina.
Opozoriti pa je tudi treba na veliko važnost gospodarske informativne službe v tujini. Svoje dni se je že govorilo o imenovanju
SLOVENIfl-TRANSPORI
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah.
OCARINJENJE
uvoznega in tovornega blaga, po svojem car. posr. I. Kladniku, višjem car. insp. v p. — revizija deklaracij — car. reklamacije — rokurzi — carinsko tarifne informacije itd.
gospodarskih atašejev v tujini. Ce kdaj, tii bili sedaj ti potrebni v vseh glavnih uvozniških državah. Naše kmetijstvo bi moralo biti vedno pravočasno informirano o potrebah in zahtevah tujih trgov. V tem pogledu zadostuje, če omenjamo samo vsakoletne katastrofe pri izvozu češpelj, jabolk in grozdja. Izgovor, da ni denarja, ne drži, ker za takšne stvari mora biti denar!
Moramo več storiti za napredek našega kmetijstva, ki je poleg vojske naša glavna sila!
Stanie sadjarstva
Hkratu z objavo uradnih nazivov za vse vrste sadja v Jugoslaviji so izšli mnogi članki o pomenu našega sadjarstva. Dober pregled sadnega gospodarstva je podal zlasti g. inž. Franc Mežan v sarajevskem »Narod-nem jedinstvu«, iz katerega posnemamo zato nekaj važnih podatkov.
Opisujoč zgodovino našega kmetijstva od naselitve dalje, šteje kot začetek rednega sadjarstva gojitev sadnega drevja okrog hiš. Zelo dobro je bilo razvito rimljansko sadjarstvo, tako da so bili med sužnji sadjarji neka višja vrsta, enaki služabnikom. V severni Afriki so pospeševali to stroko Kartažani. Za srednji vek je znano le sadjarstvo fevdalne in cerkvene gosposke, pač pa so se ga oprijeli redovniki, dočim kmetu še ni praktično nič pomenilo in šele v novem veku, z napredkom prometnih sredstev je sadjereja res naglo napredovala. Razširila se je že po vseh zemljiško in podnebno ugodnih krajih. Kmet je to kmetijsko stroko vzljubil in jo vneto pospešuje.
Do 1. 1895. je Sev. Amerika krila komaj polovico svoje sadne potrošnje, a je v 20 letih uspela, da izvaža sadje odličnih vrst celo v Evropo. Ameriška konkurenca in lov za prebitkom v trgovinski bilanci sta vzpodbodla
mnoge evropske države v zbolj-ševanju kmetijske proizvodnje. Prav lepe uspehe je doseglo zato žitarstvo, ni se pa moglo enako srečno in naglo povzpeti na zaželeno višino tudi sadjarstvo, kljub željam odličnih ljudi v naši državi. Za sadjarstvo so pogoji strožji: prava kakovost in lega zemljišča, umerjeno in dovolj vlažno podnebje, gozdovi-tost in dobri sadjerejci. Pa tudi prometne zveze so potrebne in — smisel upravnih oblasti za pospeševanje sadjarstva.
Med evropskimi državami so v zadnjih letih največ storile za svoje sadje Italija, Francija, Avstrija, Bolgarska. Grška in Španija ter dosegle zlasti na severnih tržiščih Evrope lepe uspehe; zlasti s skrbno pošiljavo in zaobalo pa zmerno ceno.
Zaradi dobre konjunkture za žito ;n živino je Jugoslavija sadno dobo po vojni zanemarila, vse do leta 1926. Vsa ta leta ni sadjerčje ne pospeševala doma ne skrbela za pridobitev zunanjih trgov, čeprav je mnogo naših pokrajin za sadje izredno ugodnih, je morala priti šele znana žitna katastrofa, da nas opozori na pomen sadja za napredek in obstoj našega kmeta.
Gospodarska kriza kot uničevanje cen kmetijskim pridelkom in slivja ščitasta uš sta spravila naše kmete v bedo. Staro’
škode, kar jo vsaka skuz gredoča vojska sturi; in ti za plačilo živeža, kar ga hote nam dajali.«
Vendar ni bilo dolgo tako, ker je Napoleonova vojska čez nekaj tednov spet odšla in so v deželo prihrumele
lačne cesarjeve armade.
Poleti so taborile pod šotori, čez zimo je pa vojaštvo stanovalo po kmečkih domovih. Tudi denar je izgubil svojo vrednost, skratka, po vsej deželi je bila revščina, da Slovenec nikakor ni mogel naročati »Noviz«! Slovenski časnik je sicer podpiral del duhovščine z naročanjem, vendar pa ta denar ni kril stroškov. »Lublanskim Novizam« je šla na ioko tudi mestna gosposka z obja\ Ijanjem razglasov, vendar je bil v »Novizah« najizdat-nejši oglaševalec — blejski grad. Tudi po dve polni strani je v marsikateri številki razglasov »od Bri-xenske gosposke v Bledu«, drugih pa le prav malo!
Pravih trgovskih oglasov tedanji časniki še niso imeli in tudi v »Novizah« ni še noben trgovec Priporočal svojega blaga, čeprav ,ie 3 odnik prav vestno objavljal vse
za trgovino važne vesti,
Saj je vendar napisal tudi:
»Krajnc! toja zemla je zdrava, Za pridne nje lega naj prava,
Pelje, vinograd,
Gora, morje,
Ruda, kupčia Tebe rede.«
Kolikokrat toži, da je slaba kupčija, in posebno pri opisih raznih izumov vedno poudarja nove vire zaslužka. Stalna rubrika njegovega lista je »žitna cena v Lublani na tergu«, iz Trsta pa poroča, katere ladje in kakšno ter koliko blaga so pripeljale.
Posledice kontinentalne zapore
popisuje »16. d. Kimoviea 1797.« v 74. številki tako-le:
»V Tersti je cuker inu kaje tako drag, kakor še nikol ni bil. Zaloge je malo, na novo pa sc nič ne perpele, ker je morje per brodili Gibraltar in Cadi.v zaperto, de iz velikiga morja inu iz Indic nič noter na sredzemelsko morje ne-more. A ko nebode skorej mir med Rritannio, Sjmnio inu Francozom, borno mogli v kratkim kafetove piskerce na polico postavil, inu za močnik lonce doli uzet.«
Že »14. d. Kozaparska« v št. 82. pa objavlja tolažljivo poročilo:
»Iz Amerike smo dobili tako sep cuker, kakoršniga še ni bilo vidit; so popravili vižo cuker saditi, inu zemlo zajn obdelat, zato je lepši inu žlahlniši postal.«
Ali kaj pomaga taka tolažba, če
je pa poročilo iz — Londona! Kakor tudi marsikje drugje vidimo, je Vodnik z objavo podobnih vesti prav rad malo zafrknil razmere pod cesarsko vlado. Vedno se prvi slovenski urednik Vodnik zna ogniti strogi cenzuri in n. pr. v 99. št. pri poročilu
o državnem vojnem posojilu
svetuje svojim rojakom tako-le:
»Svitli Cesar je oznanit pustil skuzi odperto pismo, da je treba deset millionov na posodo uzeti... na vižo ene lotterie... Kateri oče to posojvanje bol razločno zasto. pit, inu ga deležen biti; sc zna posvetovat z enim zastopnim per-jatlam.«
Današnji »zastopni perjatli« pač vedo, kaj je Vodnik hotel s tem nasvetom povedati.
Kakor že rečeno, pravega trgovskega oglasa, kjer trgovec priporoča svoje blago, »Novize« še niso imele, pač pa potujoč mazač dela v št. 69. »30. d. velikiga Serpana 1797.« tako-le reklamo za svoje
univerzalno sredstvo:
»Gospod Urs Lazha ima dvorno cesarsko perpušenje zadobleno skuz ogersko narvikši namestno gosposko, de sme pomagat z eno arčnio ali mazilam, skuz katero ozdravi z samim pomazanjam brez bolečine vse sorte mazole, brado-
vice, kurje oči, ture, krofe, izra-šenja, pege inu materne znamina; je če dostim pomagal: tedaj ponudi slednim svoj,, postrežbo. Tudi ima eno skrivno arcnio zuper terganjc po udih. bolečino v očeh. On stanuje v Butarovi hiši na starim Tergi Aro. Iti1). Se najde zjutraj od II. do 12. ure; inu popoldne od 2. do 5. ure. A ko visoka gospoda zapovedo, je perpravlen sam priditi v ni h hišo.«
Že mnogo pred prvim slovenskim časopisom smo imeli tiske, ki so se širili tudi s pridobitnim namenom. Tu treba omeniti razne slike in knjižice, ki so priporočale obisk raznih božjepoti. Te knjižice zelo spominjajo na današnje
prospekte zdravilišč.
Tako so že takrat opisovali vsa ozdravljenja v teh božjepotnih krajih. Rogaška Slatina ima že v Valvazorjevi dobi debelo latinsko knjigo, pozneje pa dobe brošuro tudi Dolenjske toplice. Ohranjena nam je pa tudi knjižica »Od An-dohti, Inu Bratoushine Svetiga Joshtac brez letnice in tiskarjevega ter pisčevega imena, vendar je pa gotovo izšla hkratu z nemško »Leben und Gutthaben des lil. Jo-doci«. Iz srede 18. stoletja je tudi slovenska božjepotna knjižica »An-doiit Snete Lucie u Drashge
fhah ...«, ki ji je priložena najbrž nekoliko starejša podobica s signaturo I. L. P., ki najbrž pomeni, da jo je narisal in morda tudi vrezal Jože l.ayer, ded znanega kranjskega slikarja Valentina La-verja. Še zanimivejša je pa ta brošurira tudi zato, ker je z njo ohranjena stara tradicija tiska s plohom, ker tudi besedilo knjižice ni postavljeno s premakljivimi črkami, temveč so cele strani vrezane.
Ker smo že pri prospektih, nam uhaja misel še dalje nazaj prav v Trubarjeve čase. Prvi ljubljanski tiskar Jauž Mandeljc je namreč 1. 1580. natisnil
poskusni list Dalmatinove biblije
in ga razposlal deželnim stanovom. Res predvsem zato, da s tega lista spoznajo in ocenijo, če je prevod dober, vendar je pa ta po-l skusni list tudi
prvi slovenski knjigarski prospekt.
Nikakor ne moremo misliti, da bi tiskar Mandeljc pri razpošiljanju tega vzorca ne bit imel nobenega pridobitnega namena, zato smo pa preverjeni, da ta na vse strani interesentom razposlani vzorec mo-' ramo smatrati tudi za
prvi slovenski reklamni tisk.
L
■adno drevje se je pričelo sušiti, pridelek češpelj je padel za 60 do 80% in poslednja opora je kmeta izdala, tako da ni bil več kos svojim obveznostim in je postal prezadolžen. S kmetom pa so pričeli trpeti kmalu tudi [drugi sloji prebivalstva, morda z izjemo turističnih in industrijskih krajev. To je odločilne či-nitelje šele zbudilo, da so pričeli spoznavati pomen pospeše-jvanja sadjarstva za rešitev iz jkrize in zastoja. Kmetijsko ministrstvo je s pomočjo samoupravnih oblastev sprožilo ne-ikaj ukrepov za zatiranje sadnih ibolezni in škodljivcev, za pouče-I vanj e kmetov o umni moderni isadjereji, za nabavo orodja in dobre sprave, pa tudi začasno joprostilo nove sadovnjake od idavkov. Nekateri ukrepi so uspe-ili, mnogi pa se še zavlačujejo iali pa ne prodro med ljudstvo. Gotovo pa je že danes naše sadjarstvo velik narodni imetek, ki daje vedno več dohodka.
Sama Drinska banovina, najbolj sadjarska pokrajina Jugoslavije, ima približno 23 milijonov sadnih dreves, in sicer 17,45 milijona sliv, 2,35 jablan, 1,22 hrušk, 1,0 orehov, 450 tisoč čre-'šenj in višenj, 220 tisoč breskev lin 300 tisoč raznega drevja. [Glavni pridelek te banovine in 'Vse Jugoslavije so češplje, ki Iimajo za trgovino in za gospo-jdinjstvo največji pomen. V Sev. iBosni, v Sumadiji in ob Savi so zasajene s slivo velikanske površine. Večina novih nasadov litporablja moderno tehniko, služijo likratu za svinjsko pašo in idrobnici. Bolezni in škodljivci se Isistematski zatirajo itd.
Branje z roko si je naš kmet .že prisvojil in je za inozemstvo prodano blago standardizirano '(v štajgnah) z napisom »Jugoslavija« in v teži 15—18 kg. Drinska banovina je prodala v Brčkem, Sabcu in Valjevu lani
17,030.000	kg, letos pa 24,660.000 kilogramov sliv. Toda leta 1933. je izvozila še več, namreč 32 milijonov kilogramov. Največ izvaža v češkoslovaško, Avstrijo, Nemčijo, Poljsko in Švico, manj v Belgijo, Holandsko, Dansko, Francijo in Anglijo. Zaradi krat-koče eksportne sezone na važnih trgih so važne pridelovalne višinske razlike in prodajamo naše blago zaporedoma skozi cela dva meseca.
Glavna vrsta sliv je »požega-ča«, dobro se je letos prodajala tudi »ranka«. V tej banovini de-lpje 3500 sušilnic, a novih nastane vsako leto do 150, kajti trgovina suhih češpelj še vztraj no napreduje. Ni omejena ne časovno ne po razdaljah in prevozu. Letos je šlo na glavne tri domače trge 18,700.000 kg suhih sliv.
Trajno napreduje tudi jablana, pri kateri gre še za izbiro
najboljših izvoznih vrst. V tem se je pri nas že mnogo grešilo in šele zdaj so določeni okraji po vrstah za kolačaro, budimko, bo-skopko, kanadko, zlato parmen-ko, kožarko, lepocvetko in kasel-ko. V zadnjem času se preskušajo še ameriške sorte: jonatan, rdeči delišez, vajsep in njutam. Jabolka se pošiljajo razsuto in največ v češkoslovaško, Nemčijo, Avstrijo in Poljsko, Francijo in Italijo. Najbolje gredo kisla zimska jabolka. Za najboljše namizne vrste pa naš promet še ni dorasel. Tudi je treba še uve-
sti srednje pozne vrste. Sušena jabolka se še niso uvedla za prodajo, bolj pa za pekmez, Jabolčnik in žganje. Letno se nasadi do 150 tisoč novih dreves, premalo pa se podirajo stara drevesa.
Zaradi slabih prometnih razmer pada gojitev hrušk, zanje pa tudi niso talne razmere zelo ugodne. Kmet sadi malo tega drevja za svojo rabo, zato nam močno konkurira češkoslovaška z najboljšim blagom in prevozom.
Tudi za oreh je prva v Jugo-
slaviji Drinska banovina. Ima skoraj polovico vsega drevja. Izvaža letno do 400 vagonov jedrc v inozemstvo. Važno pa je, da povpraševanje znatno raste ne le za sadež, marveč tudi za orehov les in je le treba najti čim boljše izvozne sorte.
Pripomniti je, da so ukrepi kmetijskih oblastev, navodila in dovoljene podpore sadjarstvu splošno dosti premalo znana stvar, če naj se jih kmet res kmalu posluži v korist vsega sadjarstva.
Balkansko rudarstvo v preteklosti*
Na Balkanu so že v predzgodovinski dobi uvedli rudarstvo, ko-vinstvo in trgovali s kovinami Kelti, Iliri, Tračani in Grki ter tudi pridobivali sol iz morja in iz slanih vrelcev. Izkopavanja so pokazala, da so že v času Rimljanov obstajale trgovinske zveze notranjega Balkana z Jadranskim, Jonskim in Črnim morjem, za soli pa zlasli ob Donavi, Tisi in Savi na sever in na Balkan. Za slane vrelce so se ljuto bojevala ilirska plemena Ardjejci in Autarijati.
Balkanci so poznali še pred Rimljani kovine, jih uporabljali in prodajali ali predelovali, nekaj tudi sami izdelovali, posebno zlato, železo, baker, živo srebro, svinec in srebro, ob morju navadno, c' ležiščih pa kameno sol. Srednjeveška krajina »S'oli« (Tuzla) je imela največ vrelcev. Redno in organizirano pa so pričeli gospodariti šele Rimljani, ki so obe stroki podržavili, seveda s sužnji in kaznjenci in zakupniki. Ta dela so za' arovali z vojaško silo in usmerili z vojaškimi potmi. Sami Rimljani niso bili delavci, a bili so izredno podjetni. V vsaki provinci so i>ostavili rudarske upravitelje (procurator metallorum) in za vsako kovino prefekte, tako tudi v Dalmaciji, Panoniji, Meziji, Ma-cedoniji in drugod. Iz Splita so kmalu prenesli upravniški sedež v Domavijo oh Drini (Srebrenica), oil koder so zgradili tlakovane ceste v Salono in Naron, a na sever in vzhod v Syrmium (Mitro\ico), Naissus (Niš) in Singidunum (Beograd). Za preddelavce so uporabili spretne Ilirce in Tračane (Pi-ruste, Bese. Japode). Poslali so jih c,el o v Daeijo (Sedmograško, Verespatak).
* Iz članka inž. N. Belančiea v 4-5 št. »Metalurgije«.
Zaradi redne trgovine so trgovci iz Dacije in Panonije stanovali n. pr. v Saloni, Draču itd., pa tudi Grki so silili na sever kot uradniki, trgovci in delavci. Izkopnine pri Srebrenici nam kažejo, kako obsežna podjetja so tu poslovala s preprostim orodjem in z nasiljem.
V 5., 6. in 7. stoletju so Goti, Sloveni in Avari uničili tod vso rimsko organizacijo. Sužnji so pobegnili iz rudnikov, topilnic, kamnolomov, izpirališč za zlato. Poslej so menda delali do 13. stoletja le še rudniki v Grčiji. Novi Balkanci so pa bržkone še rešili zvezo in z malimi deli izkoriščali velike naprave, saj so v svojih bojih z Rimljani že ob Donavi spoznali rimsko tehniko, orožje in orodje, posodje in denar, česar so obilo našli v trdnjavah in mestih, pa tudi v rudnikih. Sprejeli so prometna sredstva in trgovinske navade i>odjarmljenih ljudstev in sosedov.
Trgovinski življenjski predmeti so bili sol, žito, živina in drugo.
V najdenih pogodbah se omenjajo tudi še glavne kovine ter velike ali cesarske ceste. Največ virov imata o tem arhiva Dubrovnika in Benetk, pa arhiv v Carigradu, so pa še malo znani. L. 892. so Sloveni dobavljali sol Čehom (Mora-vanom), ker tam še niso odkrili solnih rudnikov (Vjeličke). Dobro so znane zveze Saline (Tuzle) z Bizancem in tudi poznejše pod vlado Srbo-H rvatov, Turkov in Avstrijcev, ki so uvedli tu državne solarne v Kreki in Simin Hanu. Vrelci so imeli 6—7 in 12—13 % soli, kar ob priprostem sparevanju ni dajalo velikih množin in je še pod okupacijo zadoščalo le za pribl. 80.000 oseb letno. Razumljivo je, da več tudi srednji vek ni mogel dobivati iz teh vrelcev in da je zmagala morska sol.
13. stoletje je dalo veliko razmaha trgovini Dubrovnika z Bosno in Srbijo (tudi zlato in srebro) in Dubrovničani so jemali celo notranje rudnike v zakup.
Srbski kralj Štefan Vladislav je
1.	1234. koval srebrnike v Brsko-vu, sto let pozneje so imeli svoj srebrn denar Bosenci, in izvažali so zlato in srebro. V rudnikih so dalmatinski in beneški bogataši zaposlili Sase, ki so pribežali pred Tatari ali prišli na poziv niadjar-skega kralja Geze. Avtor je sam raziskal to imigracijo Sasov in odkril, da so jo povzročile tudi pogoste krize v nemških rudnikih (Harz, Rammelsberg, Freiberg) in kuge, ki so nastajale zaradi bede. Po več let nemški rudniki sploh niso delali, nato spet vsi likratu, do 140. Ob kugi 1. 1349. so rudniki izumrli, rudarji pa so pre nesli svoje običaje in zakone k nam v Bosno, Srbijo in Bolgarsko. Njihove 4 rudarske zakone so pozneje Turki kodificirali (Kamun Sas) 1. 1536. Terminologija je sa-ška (nemška) in slovanska, pomešana s turško, perzijsko in arabsko. Naštevajo tudi mnogo krajev: Brskovo, Kratovo, Novo brdo, Trepča, Janjevo, Zezna, • Belasica, Bosna (Fojnica in Kreševo), Brve-nik, Srebrenica. Iz drugih doku mentov so znani rudarski kraji: Zajača, Kučajna, Krupanj, Soli, Olovo, Ostružnica, Plana in Kovači, Zeljeznik, bolgarski Kis-ten-dil in Čiporovci; kot solišča pa Athos, Valona, Drač, Kotor, otok Mljet, Ston, Slano, otoki, v Istri Piran, Trst, Rovjnj, Poreč, Pulj, v Bolgarski Ahiol pri Burgasu; kot trgovinski kraji: Podvisoki, Zvočnik, bos. Dubrovnik, Prizren Skoplje itd.
Za rudarja in topilničarja so rabili izrazi »rupnik« in »srebro-dele« (ital. lavorenti, valturchi,
valturzi itd., turško: kujundžije, vaturk, vatrok, vaturci). Beseda »vaturek je po avtorjevem v zvezi s strogo delitvijo rudarstva od to-pilništva in s topilnico = Walt-werk. Walt\vorchti, imetniki topilnic in rudnikov, so bili meščani iz Dubrovnika, Kotora in Benetk. Saško pravo se pri nas ni ohranilo, pač pa v Madjarski in češki. Sasi niso bili sami Germani, temveč zlasli saški Slovani (LuŽiški Srbi); imeli so pri nas svoja sodišča (curia Teotonicorum), glavarje (Kniza = kneza, ki je bil često Dubrovničan), notarje, ur-barerje ali urbovarje, cerkve in duhovnike in gozdne pravice dr-varjenja. Za njimi so se ohranila imena vasi (Sasi), planin, polj (Sasin polje pri Plevlju), rek (Saška reka), izrazi: šlakna, smeo-čar, ceh, šleganj, haodina, krampa, kilava, cimar, cimprati, šlag.
Svoboda raziskovanja in rudo-sledua ter lastninska pravica sta bili pri nas v srednjem veku skladni z zakonodajo v Srednji Evropi, dočim so se rimski rudniki podržavljeni dajali v začasen zakup. Pri nas so dajali državi le desetino, izgubil pa je pravo lastnik, ki je za dolgo prekinil izkoriščanje rudnika. Večina pa so v bednih krajih poslovale zadruge (Gewerke, vark) na dele (partes, Kukes, Kux), ki jih je bilo do 128. Kuksi so bili povsod v deljivem številu in prodajni, zamenljivi in dedni. Imena v up r= rudnikov so n. pr. bila Slavomir, Glavna, Chilus, Rautar.
Surovo rudo so merili s »četvrt-nikom« (4 oke) ali saško s »kapo«. Kapa je bnela 4 čaše ali »kutle«, s kabli. Rudo so tako delili za-drugarjem — varkom in ti so jo prodajali valturkom.
Svinčena ruda je vsebovala komaj 8—25% svinca. Prebirali so jo z roko, obdelovali s kladivcem na železni ploči ali na kamnu v »čistilih«. Seveda je bil pridelek še nečist ter so ga morali prati v »plakanicalK. Žgali so v pečeh — rostih in šele nato raztopili. Ta roda pa je dajala že tudi majhne množine srebra in večinoma tudi zlata, ki je v naših dneh proslavilo te rudnike.
Kožuhovino vseh vrst
divjadi
že sprejema »Divja koža«, Ljubljana — Velesejem, za svojo 23. dražbo, ki bo dne 25. januarja 1937 v Ljubljani. »Divja koža« je lovska prodajna organizacija, zato služi izključno koristim našega lovstva.
Vsekakor je zanimivo, da tudi prvi oglasi v nemških časnikih, ki so izhajali v Ljubljani pred »Lub-lanskimi Novizami«, priporočajo slovenske knjige. To slovensko besedilo v nemških časnikih pa ni nič čudnega, saj so lahko z nemščino priporočali katero koli blago, naslovov slovenskih knjig pa skoraj niso mogli prevajati.
Najstarejši periodični časnik v Ljubljani
.je izhajal 1. 1798. in ga je tiskal ter izdajal Janez Jurij Mayr, imel je pa kar več imen. »Wdchentliche Ordinari- und Extra-Ordinari-Zei-tungen von\Vienn und unterschid-lichen Orthen« so objavljale poročila, ki so prišla z redno (Ordinari-) in z izredno pošto (Extra-ordinaripost) z Dunaja in raznih krajev. Taka številka je v ljubljanskem Narodnem muzeju ohranjena z datumom 30. januarja 1708. Dne 16. januarja je pa ta časnik izšel z naslovom: »W6ehentlirhe Extra-Ordinari Zeitungen v »n Wienn und unterschidlichen Orthen«, ker so objavljane samo vesti izredne pošte. Dne 13. febru arja je pa list izšel z naslovom >Wochentliche Ordinari Zeitungen oder Extract Schreiben von unter schidlichen Orthen ausz gantz Ita-lien; wie aueh vvas die gewi>hnli-che Ordinari- und Extra-Ordinari-
Post von Wienn mitgebracht«. V tej številki je pa samo izvleček ali izbor poročil, ki jih je redna pošta prinesla iz Italije ter redne in izredne pošte z Dunaja. Naslov se je torej izpreminjal |M> poštah, kakršne so poročila prinesle in odkoder so jih prinesle. S tem je pa tudi razloženo, kako je bilo tedaj urejeno poročevalstvo! Samo nekaj številk tega najstarejšega periodičnega ljubljanskega časnika je ohranjenih, kolikor nam je pač znano, morda ga pa še najdemo.
V vseh dosedaj znanih številkah pa ni nobenena oglasa in tudi nobenega poročila iz naših krajev.
Drugi časnik je pa v Ljubljani izšel 4. februarja 1775. (namreč kar 5 številk skupaj, a prva z datumom 7. januarja) pri dež. tiskarju Jan. Fridr. Kgerju, ki je pozneje tiskal tudi »Lublanske Novize«
V primeri z »Ordinari- und Extra ordinari Zeitung« pomeni »Mo-ehentlirhcs KnndschaftsblaU des Horzogthuin Kraiu« silen napredek in je odlično urejen, njegova vsebina je pa z večino namenjena pospeševanju kmetijstva, ker ga je izdajala prav za prav Družba poljedelstva in koristnih umetnosti, naša sedanja Kmetijska družba, objavlja pa, zlasti v II. letniku, ki je bil tudi zadnji, prav zanimive lokalne novice in prav ostre ter zelo korajžne kritike raznih na-
prav in tudi polemike. Ze v prvi številki ima reklamen članek za loterijo ur v Linču, poleg tržnih cen in umrlih pa objavlja še tudi ugledne tujce, kakršnih je tedaj več obiskalo Ljubljano, kakor dandanes. Za zgodovino našega narodnega gospodarstva je važno, da ima ta tednik že
stalno rubriko »Oekonomisclic Nachricht«.
Imenitna dražba po knezoškofu grofu Petazziju je razglašena ta-ko-le:
Avo.rtissement.
Den 75. 16. 17. und 18. laufen-den Monats Hornung Nachmittng von 3. bis 6. Vhr voerden die Fiirst-11 techbjlich Graf von Petaz-zische. Praetiosa, Silberge-irhmeid. Porcellein, Hirsch- Stuclt- und Gamshaut, Bdrndeckpn, Fuch*• bdi gor, kupferne Kastrollen, Pferdgc*chier, und ande.re. llau*-gerdthschaften in dem von Wer-thischen kais. kdn. Kan»nikats-hause an den Meistbietcnden hin-danngegeben.
Z 21. januarjem je datiran razglas dražbe pogorišča »eksjezuit-skega« kolegija od cerkve sv. Ja koba do poslopja abbčja Gruberja z vrtom in obzidjem, dne 4. aprila so pa dali na dražbi deželni kazino »plus offerenti« v najem
Vsak mesec je razglašena teža kruha in cene, ko so v Ljubljani pojedli še največ kruha iz sor-žice. Kako zelo so se tedaj zanimali za domače stare tiske, nam priča »avertissement«, ki nekdo z njim za vsak denar išče Mandeljčevo »Genealogia ... des Adelichen uralten Geschlech-tes deren von Rain« iz 1. 1755. Dandanes tudi naše oblasti podobne redkosti prodajajo v Vevče in na Količevo za papir. Dne 22. aprila 1775. je pa izšel pravi oglas knjigarja Mihaela Promber-gerja, ki med drugimi ponuja tudi
slovenske knjige:
Gorriup (Franc.) Evangelski na-vuki, za use Nedele inu Praznike celiga leila (! škrat), 8vo. 45 kr. Sailer (Seb.) Mariauske Keinpen-zar, 12mo. 10 kr. Rupnigg (Casp.) ta Cristusovimu terpleino posvečeni Post, za sakdanski Premišlu-vainu, 8vo. 45 kr.
Ker smo pravkar prečitali več tiskarskih škratov, moramo ugotoviti, da je v tej številki tudi
prvi popravek tiskarskega škrata.
Novinarji na Slovenskem torej škrata krote in popravljajo že nad 150 let, a čitatelji še vedno ne verjamejo, da je nepoboljšljiv!
Ker je »Kundschaftsblatt« prav
za prav kmetijsko strokovno glasilo, se ne bomo čudili, da ima priloženo že tudi veliko bakro-rezno sliko najmodernejšega in najpraktičnejšega kolovrata. Sicer je to
prva slika v periodičnem listu,
ki je izšla pri nas, vendar smo imeli prvo sliko iz 1. 1578. v Man-deljčevi »Nemve Zaytung« pri opisu, kako so Turki vzeli Metliko. Tedaj pa časniki še niso bili periodični, temveč samo prigodni letaki, ki so jih prodajali po sejmih in cerkvenih shodih.
»Kundschaftsblatt« je pa tudi prvi list v Sloveniji, ki ga je naznanila Poljedelska družba, še predno je izšel, s poročilom, da 1k> za majhno takso, ki jo bo treba plačati po meri za natis |>otrobnega prostora, objavljala tudi dražbe in javne prodaje, na ta način pa tudi izgubljene stvari in take, ki jih kdo ponuja v najem, nič manj pa ponudbe služb in ka-pitalije. ki jih ta ali oni hoče vzeti ali dati na |iosodo. Prednica sedanje Kmetijske družbe je torej v Sloveniji vpeljala
plačane oglase.
Toda naši predniki že tedaj uho bili posebno vneti za inseriranje, da list ni mogel izpolniti vseh točk napovedanega programa, vsaj kar se raznovrstnosti oglasov tiče.
Gospodarsko življenje v 1.1936
Zboljšanje	svetovne	ko
posledica	veiie	zunanie-pol
Statistika govori, da se je svetovna konjunktura zboljšala. Proizvodnja železa, svinca, bakra in vseli drugih kovin je -irasla, dvignila pa se je tudi proizvodnja cele vrste drugih surovin, da se splošno govori o zboljšani svetovni gospodarski situaciji. Istočasno ob-javljajo stalističarji tudi številke, ki govore o zmanjšani brezposelnosti skoraj v vseli državah. Torej več ko dovolj razloga, da se začenjajo p*-*! slavospevi o zlioljšani gospodarski situaciji po svetu.
Toda, če pogledamo številke malo bliže in če te številke analiziramo tudi v zvezi z drugimi dejstvi, potem postanejo vsi ti opevi precej problematični. Kajti vsa ta konjunktura je bila le umetno ustvarjena z večjim oboroževanjem. Onih 200 milijard frankov, ki so jili vse države na svetu izdale v i. 1936. za vojaške namene, teh 200 milijard je bila ona pogonska sila za umetno konjunkturo, ki jo danes preživljamo. Veliko število teh težkih milijard pa je bilo izdanih tudi brez kritja, s prisilnimi posojili, celo s konfiskacijami premoženja, da še nihče ne ve, kako so bo vse to poglavje tudi nehalo. In tudi na padec brezposelnosti je treba v marsikateri državi pogledati s te perspektive. č'e se je z uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji zmanjšalo število brezposelnih, potem je to znižanje silno fiktivno, kajti takšna zaposlitev ljudi ne pomeni zboljšanja gospodarskega stanja, temveč nasprotno novo in težko obremenitev gospodarstva. Če bo to tudi dovolj močno, da to novo bjemo vzdrži, pa še nihče ne ve. Prav tako tudi zaradi afriške vojne povzročeno znižanje brezposelnosti v Italiji še ni dokaz zboljšanja gospodarske situacije.
Nobenega smisla pa tudi nima, če smo veseli večje proizvodnje železa, svinca, bakra in drugih kovin, ki jih potrebuje vojna industrija. Kajti vse to zboljšanje ni dejansko nič drugega, ko vedno večje kopičenje nevarne razstrelimo snovi, ki more nakrat zagnati Evropo in ves svet v novo katastrofo svetovne vojne. Samo s to razliko, da bo nova svetovna vojna še vse bolj krvava ko prejšnja, da bo zahtevala še neprimerno več žrtev ko prejšnja in da bo tudi stokrat bolj draga, ko prejšnja. — Španska državljanska vojna to že dovolj jasno dokazuje.
In tako je bilo vse preteklo leto dosledno v znaku vedno večje vojne nevarnosti. — Pod takšnim znakom pa se gospodarstvo ne more razvijati, ker vedno bolj napeti zunanje-politični odnošaji nujno ovirajo razvoj gospodarstva, ker so ugodni le najbolj poudarjeni avtarkiji, kakor je dosegla ta v nemški štiriletki svojo najpopolnejšo obliko. Pasove treba še bolj zadrgniti, da bo dovolj denarja za kanone! V takšnem ozračju ni za svobodno gospodarstvo razvoja.
In to resnico je potrdil tudi tako mnogo obetajoči valutni sporazum med Anglijo, Francijo in Združenimi državami. Njegovi negativni učinki so se pokazali takoj in cela vrsta držav je morala pod vplivom tega sporazuma devalvirati svoje valute. Pozitivni učinki tega sporazuma, da bi padle ovire za zunanjo trgovino, pa so izostali. — Kontingenti še naprej veljajo kot zadnja modrost in carinske ovire, uvozna dovoljenja in razni svobodno trgovino ovirajoči plačilni sporazumi so še nadalje podlaga večine trgovinskih pogodb. Pod pritiskom silno poostrene zunanjepolitične situacije niti tako mogočne države kakor Vel. Britanija, USA in I' ranči ja niso mogle izvesti cilja svojega valutnega sporazuma.
Ni pa nobenega pravega upanja, da bi ta usodna zunanje-politična napetost popustila, ker pridobivajo na moči središča, ki hočejo za vsako silo razdeliti svet v tabora, ki bi si napovedala najbolj neizprosen boj na nož. Proti temu prizadevanju teh temnih sil ni danes drugega orožja, kakor da morajo še pacifisti kopičiti razstrelivno snov in da z grozoto posledic vojnega konflikta preplašijo one, ki bi hoteli zaupati svojo srečo bogu vojne. Nič ni bolj značilno za današnjo do ostrine noža prignano politično situacijo, kakor da morajo velike demokracije z orožjem militaristov braniti svoja načela.
Pri tem pa je treba poudariti še to, da vsa ta zunanje-politična napetost že davno ni omejena le na eno deželo, temveč da imamo v vseh teh starih kontinentih stalna
Od vseh teh razburljivih svetovnih dogodkov je znala Jugoslavija ohraniti sebe v razveseljivi distanci in to je treba voditeljem naše zunanje politike izreči z vsem priznanjem. Zato tudi ti zunanji dogodki ne mečejo tako močrie sence na naše gospodarsko življenje, vendar nekaj teh senc pade tudi na naše gospodarstvo. Takšna senca so bile n. pr. sankcije, katerim se nismo mogli izognili. Posebnost naše nesposobne uprave pa je. da ui znala proti sankcijam najti prav nobenega zdravila. Od sankcij prizadeto gospodarstvo si je moralo pomagati, kakor si je vedlo in znalo in prav nič se ni storilo, da bi se mu posledice sankcij olajšale. Kaj je bilo res tako nemogoče, da bi se n. pr. za izvozno blago, ki je bilo zadeto od sankcij, znižale železniške prevozne tarife? Ali je bila res tako nezaslišana zahteva, da bi se od sankcij tako težko prizadetim izvoznikom olajšala davčna bremena? — Toda, kakor da bi šlo za stavo, se ni za prizadete gospodarske panoge storilo nič — prav nič.
Napeta zuuanje-poliličnn situacija pa je imela za nas še drugo težko posledico. Embargo tujih posojil je ostal nezmanjšano vse leto v veljavi. Tuja posojila so se dobila le za kanone ali pa za druge materialne dajatve. Tudi naša država se ni mogla tem posledicam izogniti in zato je moral najti domači denarni trg vsa sredstva za naše domače investicije. Nišo se smele poceniti železniške tarife, ker bi potem ne mogli graditi novih železnic, ki jih pri nas gradimo le iz rednih proračunskih sredstev, kakor da bi bila ta tako velika.
Nismo pa zalo tudi mogli dobiti tujega kapitala za izkoriščanje naših naravnih zakladov na evropski način. Kar smo dobivali za dvig naravnih zakladov, smo dobili vse le pod pogojeni, da priznavamo temu kapitalu takšne pravice, kakršne ima v kolonialnih deželah. Zato je bila zaman tudi vsa borba, ki so jo vodili naši trgovci in obrtniki proti veleblagovnicam, proti prodajalnam velikih tujih podjetij. •V tej borbi so doživeli na vsej črti same težke neuspehe.
Velika vojna napetost po svetu pa je imela za naše gospodarstvo
tildi svoje dobre učinke.
Vojna nevarnost zahteva vedno kopičenje vseli zalog, zlasli pa živil. Zato nakrat ni bila za nas nobena težava, da prodamo svoje žilo, svoje agrarne proizvode in celo lesni trg se nam je iz lega razloga odprl v Anglijo in Nemčijo. Velika-zmota pa bi bita, če bi tn slučajno konjunkturo smatrati za
žarišča permanentne vojne nevarnosti. Vsak hip more iskra z Daljnega vzhoda zažgati tudi požar drugje, vsak hip more španska državljanska vojna pognati na milijone ljudi v boj, vsak hip more tudi iz Afrike zažgati nevaren požar podobna iskra. Pri vsem tem pa ugaša avtoriteta Zveze narodov, ki je nastala kot zaobljuba evropskim narodom, da jih bo ta mednarodna organizacija obvarovala pred grozotami nove svetovne vojne.
Zaradi te zunanje-politične negotovosti se tudi nikjer niso mogle gospodarske razmere prav ustaliti, kakor nam kaže vedno znova beg zlata i* ene države v drugo. Ljudje nimajo več pravega zaupanja, psihoza katastrofe je tu, s tem pa tudi povečana nevarnost, da do nje v resnici pride.
trajno in če ne bi računali tudi s to možnostjo, da vsa ta konjunktura lepega dne tako naglo ugasne, kakor je prišla. Morali bi pač zelo intenzivno delati, da bi to slučajno konjunkturo spremenili v trajno. Ali pa res delamo v ta namen?
Poleg tega pa še na eno drugo stvar ne smemo pozabiti. Danes ni umetnost prodati v tujino surovine’ in agrarne proizvode, danes je umetnost, dobiti za te prodane proizvode tudi denar, in sicer polno vsoto, kakor je bila pogojena. Vse kaže, da se le umetnosti še nismo naučili, ker drugače ne bi že nad leto bili mi tisti,
Gospodarsko življenje v Jugoslaviji sami
se tudi ni dosti izprememlo. Do pravega uravnovešenja državnih izdatkov in dohodkov še vedno nismo prišli in zato smo tudi v letu 193(5. doživeli novo povišanje davčnega bremena. Dobili smo poleg tega centralizirane nekaterg banovinske trošarine, povišan je bil cariuski ažio, povišana železniška potniška tarifa, povišan luksuzni davek in uvedene nekatere nove pristojbine. Poleg tega pa so bile uvedene tudi nove, oziroma povišane stare samoupravne davščine, ki so zlasti zadele Slovenijo, kjer so bile te davščine že itak najvišje. Vrhu vsega pa je bil povišan še prispevek za socialno zavarovanje. Ge bi mi imeli v resnici uravnovešeno gospodarstvo, vseh teh poviškov ne bi bilo treba, ker so se na eni strani davčni dohodki povečali že sami po sobi zaradi naravnega prirastka prebivalstva in zmanjšanja krize v žitorodnih krajih, na drugi strani pa so bili preračunani izdatki znatno reducirani. Pri v resnici uravnovešenem gospodarstvu bi zato vsi ti davčni poviški morali biti nepotrebni.
Res pa je na drugi strani, da so se državne investicije v preteklem letu znatno povečale in da je v lem pogledu pokazala vlada veliko aktivnost. Gradile so se nove železnice, nadaljevalo se je z gradnjo avtomobilske ceste od madjar-ske meje skozi Subotico na Beograd, silno se je povečala železarna v Zenici, zgradila nova železniška tvorniea v Kraljevem ter izvršila še mnoga druga investicijska dela. Toda tej pohvali je treba dodati, da je bila Slovenija vsega tega le v neznatni meri deležna in da je bila celo licitacija za cesto drž, meja—Maribor ponovne. razveljavljena in da je tudi
Medenski klanec komaj ušel isti usodi. Vsem investicijskim delom je bil mnogo preveč vtisnjen stari centralistični pečat, da bi mogli biti Slovenci z njimi zadovoljni.
Treba je tudi priznati, da je vlada pokazala večjo aktivnost za dvig zunanje trgovine s sklenitvijo novih trgovinskih pogodb. Tako so bile sklenjene nove trgovinske pogodbe s Španijo, Francijo, Anglijo, Nizozemsko, Turčijo, Grčijo, Nemčijo, Italijo, vendar pa so bile nadc, ki so se stavile v te pogodbe mnogo previsoke. S Španijo je bita sklenjena pogodim prepozno, tik pred izbruhom državljanske vojne, pogodba z Nizozemsko je obvisela v zraku, druge pa so dale manjše rezultate, kakor se je pričakovalo. Še danes pa nimamo pogodbe z Argentino, čeprav bi jo nuji.o potrebovali. Prav tako tudi z mnogimi drugimi državami.
Znova pa smo morali pri vseh teh pogodbah tudi konstatirati, da niso bili k pogajanjem pritegnjeni zastopniki gospodarskih stanov in da so trgovinska pogajanja že poslala monopol birokracije. Ni se zato tudi čudili, da so bili uspehi temu primerni. Nerešena pa jo ostala še naprej zahteva po imenovanju praktičnih ljudi za trgovinske atašeje, ni še tudi bila izvedena poročevalska služba v korist našega izvoza, prav tako pa je naš izvoz tudi zaman pričakoval pomoči v obliki izvoznih premij, znižanih prevoznin in davčnih olajšav. Edino odstotek deviz, ki jih mora izvoznik odstopili Narodni banki, se je za nekatere države znižal.
■miljene in milijone. »Trg. lisU je moiv.l tako tudi letos opozoriti na nevzdržno, stanje našega izreza češpelj na Dunaj in druge srednjeevropski1 trge. V to poglavje spada tudi dejstvo, da nas Bolgarska stalno in uspešno izpodriva na evropskem sadnem trgu, ker je bolgarski sadni izvoz neprimerno
Težave, ki so tlačile slovensko gospodarstvo že v prejšnjem letu, niso popustile, temveč so k tem prišle še nove. Iz stiske, ki so jo nakopale sankcije Sloveniji, ni dobila Slovenija nobene pomoči. Po-leg tega je prišel polom »Feniksa«, ki jo zopet Slovenijo najbolj prizadel. Saj je četrtina premij iz Slovenije. Pri rigorozni davčni praksi v Sloveniji je bila tudi od vseh davčnih poviškov Slovenija najbolj udarjena. Še prav posebno pa s centraliziranimi banovinskimi trošarinami, ko mora Slovenija plačevati za druge banovine.
Najtežji udarec pa je zadel slovensko denarništvo. Ni nam mogoče, da bi o tem vprašanju povedali vse, kar mislimo in čutimo. Ni pa tudi niti potrebno, ker je to vprašanje za Slovenijo tako boleče, da govori ta rana sama dovolj zgovorno.
2e samo zaradi tega udarca so za Slovenijo vsi glasovi o zboljšanju prazne besede in zato tudi mi ne moremo zaključiti svojih izva-
boljše organiziran, kakor naš. Samo glede žitaric je bil izvoz boljo organiziran, toda še tu so pritožbe pioti Prizadu stalno na dnevnem redu, kakor tudi proti uradu za kontrolo živalskega izvoza. Tudi o ftm je >Trg. liste pisal že po-nonio.
Novost za naš uvoz je bila uvedba uvozne kontrole. Tudi ta je bolehala od vsega začetka na tein, da je imela centralistični žig pre* močuo udarjen. Vse zahteve, da bi bili v odboru za uvozno kontrolo gospodarski ljudje iz vseh pokrajin države, so bile zaman. Ni se čuditi, če so proti delovanju tega odbora tudi pritožbe stalne.
Kakor že uvodoma povedano: vsa naša gospodarska politika se je v glavnem gibala v starih mejah, ki so bile določene bolj i» fiskalnih, ko iz gospodarskih ozirov. Če ne bi imeli letos te izredne sreče, da sta vojna konjunktura in pa slaba letina v Ameriki silno dvignile povpraševanje po naših agrarnih proizvodih, bi najbrž« doživeli novo krizo. Zato je tem manj upravičeno zidati na teb slučajnih zunanjih momentih.
Še eno treba posebej omeniti, in to je stalno prodiranje centralizma tudi na gospodarskem polju. Boj proti monopoli/ariji šolskih knjig in zvezkov se je nehal s tem, da je ostalo vse pri starem, da centralizem ni prodrl še na no-( va polja. Zato pa je pri trošarinah, raznih fondih, za katere vlada posebna gorečnost, centralizem še pridobil. Zlasti pa v denarništvu, kjer se privilegiran položaj državnih denarnih zavodov vedno bolj izpreminja v monopolni položaj. Zadnji akt kmečke zaščite je v tem pogledu to tiho gradnir že skoraj dokončal.
Da se ni naša gospodarska politika zboljšala, je glavna krivda v našem nerešenem notranje-po-litičnem nasprotju. Sporazum z Zagrebom je obvisel v zraku, s teir pa je bila tudi še bolj utrjena po zicija naše birokracije, ki se vedno bolj identificira s centralizmom. V zvezi s tem je treba omeniti, da je naša skupščina izglasovala proračun v redu, kmalu nato pa tudi povišala dnevnice.
Vse zahteve po uvedbi načrtnega gospodarstva, vse zahteve po večjem upoštevanju gospodarskih stanov so bile zaman in zato tudi ni bilo resničnega zboljšanja. Naša gospodarska politika še vedno čaka, da ji dajo gospodarski ljud-, je pravo smer in potrebni elan.
z optimizmom, temveč samo s pozivom k še večji borbenosti.
Slovenija se mora v še večji meri ko doslej boriti za svoje pravice, pa čeprav se Slovencem očita, da naravnost sijajno izkoriščajo situacijo, ker so vedno zastopani v vsaki vladi. Ne glede na to, da so tudi Hrvati zastopani v vsaki vladi, moramo k tem neljubeznivim očitkom pripomniti, da vendar morajo biti Slovenci kot državni narod in brez katerih ni Jugoslavije, zastopani v vsaki vladi. Ni pa res, da bi Slovenci le v najmanjši meri skušali živeti od spo-la obeh močnejših bratov, ker so Slovenci mnogo preveč v srcu iu z idealizmom za Jugoslavijo, da bi sploh hoteli živeti na račun tena spora. Mnogo bolj resnično je, da se stari spor med Slovenci izkorišča od tretje strani in da je rudi v tem eden razlogov, če podajamo tako malo razveseljivo bilanco o slovenskem gospodarstvu v letu 1936.
0 Trgovci, prodajajte domače blago! 0
• * Vam d a j e dober in stalen zaslužek!
Zaloga: Kmetijska družba v Ljubljani 0
««
Naš
Gospodarsko življenje v Jugoslaviji
ki financiramo za druge in večje narode svoj izvoz. Tudi iz tega razloga je dobro, da svoj oficialni optimizem malo reduciramo!
Premala skrb za našo zunanjo trgovino se je zlasti pokazala pri izvozu sadja. Kmalu bomo mogli praznovati jubilej, ko naši sadni izvozniki zaradi neorganiziranosti našega sadnega izvoza izgubljajo
In naše slo gospodarstvo
jani
Politične vesli
Kakor poroča »Politika«, je izjavil 'turški zunanji minister Ruždi Aras
'v Atenah, da je jugoslovanska vlada že obvestila turško vlado, prav 'tako pa tudi grško in romunsko, da vodi pogajanja z Bolgarsko zaradi sklenitve pakta o nenapadanju. Po mnenju Ruždi Arasa je ta pakt popolnoma v skladu z nameni in pravili Balkanske zveze.
Tudi francoski listi poročajo obširno o pogajanjih, ki se vodijo med Jugoslavijo in Bolgarsko za sklenitev prijateljskega pakta o nenapadanju. Pri tem francoski ilisti poudarjajo uspešnost miro-iljubne jugoslovanske politike, ki j jo vodita knez-namestnik Pavle in predsednik vlade dr. Stojadinovič.
Znani italijanski novinar Mario Nordio je objavil v tržaškem »Pic-colu« že tretji članek o italijansko-jugoslovanskih odnošajih. V svojem članku pravi, da so ostali ti tako korektni kakor so bili, da pa se še ni kaj več doseglo.
Glede Španije sta se francoska in angleška vlada popolnoma sporazumeli. Najprej naj bi se doseglo, da nobena država ne bi več podpirala obeh španskih strank ne z orožjem ali živili, in ne z denarjem ali prostovoljci. Ko bi se na ta način nasprotja omilila, bi se skušalo posredovati med obema taboroma. Med posredovanjem pa bi se tudi dobila podlaga za končni sporazum.
Francoska vlada je sporočila angleški vladi vse ukrepe, ki jih je pripravila, da se ustavi vsaka po-mioč eni od španskih strank, če bi ivse države v resnici izvajale dogovor o nevmešavanju. če pa tega me bi bilo mogoče doseči, potem tudi francoska vlada ne bi mogla ostati več nevtralna.
Sovjetska vlada je izjavila, da je pripravljena spoštovati najstrožjo nevtralnost glede Španije, če se bo tudi drugim državam onemogočilo, Ida bi se vmešavale v španske za deve.
Nemčija s svojim odgovorom na francosko in angleško noto zavlačuje ter se zdaj pričakuje njen odgovor šele po novem letu.
Nemška križarka »Deutschland« se je pojavila pred Bilbaom in za htevala od baskiške vlade, da takoj izpusti zadržani nemški parnik »Palos«, in sicer z vsem tovorom, vso posadko in vsemi potniki. Ba skiška vlada je nato odredila, da se parnik izpusti z vso posadko in vsemi potniki, zadrži pa se ves vojni material, kar je tudi v skladu z mednarodnimi poročili. V mednarodnih krogih se smatra, da je s tem ves konflikt zaradi parnika »Palos« likvidiran.
»Berliner Borsen - Zeitung«, ki ima zelo ozke stike z nemškimi vojaškimi krogi in tudi z nemškim zunanjim ministrstvom, piše španskem vprašanju ter o stališču Nemčije. List poudarja, da nima Nemčija nobenega namena, da bi si ustvarila v Španiji operacijsko točko ali da bi iz Španije ven na meravala kakšno vojaško akcijo Namen Nemčije je samo ta, da se prepreči, da bi se v Španiji vgnez-dil boljševistični polip, ki bi potem segal po drugih državah.
O rezultatu posvetovanj v Berch-tesgadenu še vedno ni zanesljivih poročil. Ve se samo to, da se vojaški in gospodarski krogi upirajo nadaljnji intervenciji v Španiji, ker bi se mogla zaradi te intervencije ponesrečiti vsa nemška štiriletka. Po nekih pesimističnih vesteh evropskih diplomatov v Ber linu pa se je Hitlerju posrečilo, da je zlomil odpor vojaških in gospo darskih krogov in se bo zato inter vencija v Španiji nadaljevala. Ven dar pa Je treba to vest sprejeti vso rezervo.
Nemška vlada bo baje odgovori la na noto londonske in pariške vlade, da je pripravljena umakniti se iz Španije, če dobi surovine ali pa kolonije. »Boljševistični polip v tem primeru menda ni več ne 'varen?
Pariški »Temps« poroča, da je
vrhovni poveljnik nemške mornarice admiral Forster demisioniral, ker da ne bi mogel prevzeti odgovornosti za posledice, če bi nemška mornarica intervenirala v Španiji.
Angleški list »l>aily Miror« poroča, da je do sedaj odplulo v španske vode 27 sovjetskih podmornic. Vsi sovjetski trgovski parniki so oboroženi z brzostrelnimi topovi, da bi se v primeru napada mogli braniti. Te vesti angleškega ilista pa se do sedaj še ne potrjujejo.
Francoski parlament je skoraj soglasno odobril zakonski načrt, s katerim francoska država jamči za posojilo Poljski.
Tudi zadnja Francova ofenziva na aragonski fronti se ni posrečila.
Italijansko sodišče za zaščito države bo delovalo še do 1. 1941. Vesti o ukinitvi tega sodišča so torej popolnoma neresnične.
Besedilo	trgovinske
z	Madiarsk
Dne 1. januarja stopi v velja-I podlagi dovolil, ki bodo redno vo trgovinska pogodba, ki je bila veljala tudi za te periode, ven-podpisana dne 17. decembra v dar pa njih veljavnost ne more Beogradu z Madjarsko in ki se | presegati trajanja tega spora-
glasi
Kr. madjarska in kr. jugoslovanska vlada sta se v želji, da olajšata medsebojno trgovinsko zamenjavo, pogodile brez škode za določbe jugoslovansko - ma-djarske trgovinske pogodbe z dne 24. julija 1936, ki je sedaj v veljavi, o naslednjem: čl. 1. — Obe pogodbeni stranki sta se dogovorili, da v svrho ureditve medsebojne trgovinske zamenjave uporabita načelo kompenzacije za terjatve, nastale zbog izvoza iz ene države drugo. Pravila, po katerih se bo izvajala ta kompenzacija, so določena s plačilnim sporazumom, ki je bil današnji dan podpisan. Smatra se, da je dogovorjeno, da to načelo ne zadeva v predpise, ki veljajo za zunanjo trgovino, zlasti pa ne za razne prepovedi in omejitve glede uvoza ali izvoza.
Čl. 2. — Madjarska vlada bo za časa trajanja te pogodbe in za proizvode, katerih uvoz v Madjarsko je bil do sedaj vezan na posebna uvozna dovoljenja, določila stalne letne kontingente za naslednje jugoslovanske proizvode: sveža morska riba in luskarji 10 ton, nasoljena riba 100 ton, sardine v olju 50 ton, suhe češplje (etivirane in neetivirane) 500 ton, orehi v luščinah 400 ton, nežagana drva 50.000 ton, oglje 6000 ton, okrogel in jamski les 2000, les listnatega drevja 4000 tesan les 6000, poseben hrastov les za tračnice 1000, žagan les iglastega drevja 20.000, frizi 2400, kalcijev karbid 800, metilni alkohol 120, kalcijev acetat 100, kreozotno olje za impregniran je pragov 350, trikloretilen 150 ter lesna vlakna in podobno 20 ton.
Uvozna dovoljenja, ki bodo veljala za te kontingente, se bodo izdajala v enakih tromeseč-nih presledkih, razen za orehe in suhe češplje, katerih uvoz bo dovoljen za čas izvozne kampanje, ki traja od septembra pa do konca marca, ter razen za drva, za katera se bodo izdajala uvozna dovoljenja polletno.
Uvozni kontingenti, ki bi ostali neizkoriščeni za dotične periode v mejah prej navedenih kontingentov — se morejo izkoristiti v naslednjih periodah ter na
zuma. Uvozna dovoljenja za ža gan les in les listnatega drevja veljajo tri mesece.
čl. 3. — če bo s povečanjem madjarskega izvoza v Jugoslavijo zagotovljen plačilni promet med obema državama na zadovoljiv način, bo dovolila madjarska vlada Jugoslaviji razen prej navedenih minimalnih kontingentov še naslednje dodatne kontingente: drva 30.000 ton, oglje 6000, žagan, tesan in predelan les 6000 ton, železniški pragi 180.000 kosov, rezan les iglastega drevja 12.000 ton. Ti dodatni kontingenti se izkoriščajo na isti način ko prej navedeni.
čl. 4. — če bi ena pogodbenih strank predpisala prepovedi ali odredbe o kontingentiranju uvoza ali izvoza proizvodov, katerih uvoz ali izvoz je svoboden ali če bi uvedla splošen režim novih omejitev, mora o tem takoj obvestiti drugo pogodbeno stranko, da bi mogla ta, če bi ti ukz-epi zadevali v njene interese, začeti pogajanja, s katerimi naj bi se dosegel sporazum, ki bi se prilagodil novemu stanju stvari. V primeru, da v roku meseca dni po tem obvestilu ne bi prišlo do sporazuma o prilagoditvi teh ukrepov, ima druga pogodbena stranka pravico, da odpove pogodbo. Ta odpoved stopi 15 dni nato v veljavo.
čl. 5. — V roku enega meseca po uveljavljenju te pogodbe se sestavi mešani odbor iz po šest zastopnikov zainteresiranih državnih ustanov obeh pogodbenih strank in ki jih imenujeta obe vladi. Naloga tega mešanega odbora je, da skrbi za pravilno uporabo določil te pogodbe, da razpravlja o sporih, ki bi mogli nastati ter da prouči vse možnosti, ki bi mogle pospeševati zamenjavo blaga med obema državama. Oba predsednika obeh mešanih odborov morata biti v čim bolj stalnem in neposrednem kontaktu. Seje tega odbora se skličejo ob vsaki potrebi.
čl. 6. določa, da stopi ta pogodba v veljavo dne 1. januarja 1937. Pogodba se odpove 3 mesece prej za 31. december istega leta. če se ne bi v tem času odpovedala. potem velja do konca decembra 1938.
valutah, se izvrši konverzija v ustrezajoči nacionalni valuti in po uradnem tečaju dolžnika, navedenem v Beogradu oziroma v Budapešti na dan pred izplačilom.
čl. 7. — če so po trgovskih zvezah dveh tvrdk možne zasebne kompenzacije, se smejo te izvršiti samo z dovoljenjem obeh narodnih bank za vsak primer posebej.
čl. 8. — Obe narodni banki se
zavezujeta, da ukreneta vse potrebno, da se ne bodo delale dolžnikom nobene težkoče glede izplačil, ki se morajo izplačati na skupni račun ter da se bodo dovolila, če bi bilo potrebno, izdajala avtomatično.
čl. 9. — Izplačilo dolžnika pri dotični banki ga oprošča njegove obveznosti šele potem, ko je upnik dobil svojo terjatev plačano.
čl. 10. — Ta sporazum je bil sklenjen za šest mesecev ter stopi v veljavo dne 1. januarja 1937. če se do tega roka ne odpove, se avtomatično podaljša, razen v primeru istega odpovednega postopka za tromesečno dobo.
Več boljše
reklame
Konec
Plačilni sporazum med Madiarsko in Jugoslaviio
tega sporazuma se
Besedilo glasi:
čl. 1. — Urejanje obvez, ki izvirajo iz trgovinskih operacij med obema državama, je doseženo s kompenzacijami, ki se bodo efektuirale v Jugoslaviji pri Narodni banki kr. Jugoslavije, v Madjarski pa pri štirih bankah, ki so v to svrho pooblaščene, in sicer pri: Madjarski trgovski banki v Pešti, Občni madjarski kreditni banki, Eskontni madjarski banki in Centralnem madjarskem finančnem zavodu s posredovanjem Madjarske narodne banke.
čl. 2. — Vsaka trgovska terjatev, ki izvira iz prodaje madjarskega blaga v Jugoslavijo, se mora urediti s plačilom v dinarjih pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Plačane zneske bo kreditirala Narodna banka kr. Jugoslavije z globalnim računom v dinarjih, ki ne nosi obresti, in ki se vodijo v knjigah na ime Madjarske narodne banke, dajoč istočasno potrebne podatke za plačilo protivrednosti v pengih madjarskim upnikom čl. 3. — Vsaka trgovska terjatev, ki izvira iz prodaje jugoslovanskega blaga v Madjarsko se mora urediti z izplačilom protivrednosti v pengih pri pooblaščenih bankah, navedenih v 1. členu, na kredit posebnega računa, ki ga morajo te banke otvoriti v svojih knjigah na ime Narodne banke kr. Jugoslavije čl. 4. — Pooblaščene madjarske banke morajo vsak dan sporočati na posebni beli listi Ma-
djarski narodni banki o izvršenih plačilih na kredit jugoslov. Narodne banke. Madjarska banka pošlje en izvod jugoslovanski Narodni banki zaradi ugotovitve kronološkega reda izvršenih vplačil. Madjarska narodna banka pa bo takoj, ko prejme poročilo jugoslovanske Narodne banke o svojih zneskih v dinarjih, ki so ji stavljeni na razpolago, dala nalog s pomočjo rdečih listov za izplačilo jugoslovanskih terjatev, in sicer po kronološkem redu objavljenih depozitov protivrednosti pri pooblaščenih bankah.
čl. 5. — Narodna banka kraljevine Jugoslavije izplačuje jugoslovanskim izvoznikom v dinarjih, Madjarska narodna banka in pooblaščene, madjarske banke pa na isti način v pengih.
čl. 6. — Denar tudi za obračun je dinar. Konverzija med
Vzgled; Vodeče glave neke velike tovarne za peči znamke X so bile kar vse iz uma. Vsak mesec se je manj prodalo, z zalogami že niso več vedeli, kam in poleg vseh nadlog je bilo še poletje pred vra-li. Slogan: »Goreče vprašanje v gospodinjstvu je z našimi pečmi za vselej rešeno,? je bil bob ob zid. Nekaj je bilo potrebno napravili, toda kaj? Med pobešene glave je nekega dne kakor iz neba padlo pismo, ki je bilo od začetka do konca sama p reč j« ta hvala o pečeh X. Glasilo se je: Že dolgo me je gnalo, da bi Vam pisal, kako zelo sem vesel, da sem si nabavil peč X. Videl sem jo na zadnji razstavi, pa sem si jo omislil. Takoj sem si jo dal postaviti. Do sedaj sem imel s pečmi vedno velike sitnosti, zato sem bil kar naravnost vzradoščen, ko na Vaši peči nisem mogel najti niti najmanjše graje. Sedaj, ko sem jo rabil že vso zimo, naj Vam častitam k temu nad vse posrečenemu modelu. To moje priznanje morete poljubno izrabiti. S spoštovanjem.« Vodje tvornire so bili takoj edini v tem, da je to pismo zlata vredno. Pregovarjali so o tem in onem. Nekdo ji* nasvetoval, naj se da pismo kliširati in porabiti kot del inse-rata; zopet drugi je bil mnenja, naj ga v časopisu odtisnejo pod zaglavjem:	Tako sodijo naši od-
jemalci.« Toda njihov reklamni svetovalec je vedel za še nekaj uspešnejšega. Predlagal je, naj se pismo s pomočjo klišeja v naravni velikosti in v barvi originala razmnoži ter naj se priloži nekaterim večjim časopisom. Rečeno storjeno. Reprodukcija je bila skoro do lasu podobna originalu; zelo bistre oči je moral imeti oni, ki je hotel razločiti odtise od originala. V tisoče in tisoče hiš so prišla pisma v gibu časopisov. Kakor hitro je kdo odprl časopis, pa je zagledal tudi pismo, ki ga je kaj željno prečita!. Kdo pa ne bo čital tujega pisma, ki mu je slučajno prišlo v roke? Časopis ije izšel dne 2. aprila, še isti dan je prejela tvornica pismo, ki se je glasilo: »Cenjena tvrdka! Pošljem Vam v prilogi neko na Vas naslovljeno pismo, ki se je na meni nepojmljiv način zamešalo v časopis Y. Ker iz njegove vsebine posnamem, da bi Vam ne bito egaluo, če bi se tako spričevalo izgubilo, ga Vani vračam. S spoštovanjem. Naslednji dan je bila pošta naše tvorit ice nenavadno velika. Vsako drugo pismo se je pričelo: »Priloženo Vam vračam Vaše zasebno pismo,
takih, ki so slavila dobre lastnosti X peči. Tako je prišla tvornica posest nadaljnjih prijioročilnih pisem. Višek veselega razpoloženja v tvornici pa je povzročil vljudni dopis konkurence, ki je prav tako vračal dozdevno privatno pismo kot prilogo. Od 35.000 razposlanih pisem se jih je vrnilo v tvornico na opisani način okrog isoč. Naročila so se pričela množili, tako da ije tvornica več mesecev kaj težko zadoščala vsem naročilom.
Jz moje prakse: Pred kakim letom je prišel k meni podjetnik, ki jo želel doseči večji promet. Prinesel je s seboj pisma, dopisnice, okrožnice itd. Ne to ne drugo ni bilo po mojih mislih sposobno, da spaja z nijim kupce. Nasvetoval sem mu v prvi vrsti, naj si omisli lepše tiskovine, pisma i Id. Oplašil sem ga, ni ga bilo več!
Vsi tisti, ki mnogo sedijo
treba da preprečijo zle posledice tega načina življenja z rednim pitjem znamenite
Rogaške slatine,
ki prijetno podpira in pospešuje delovanje prebavnih in odvajalnih organov.
Reg. S. br. '.»27/36
dinarjem in pengom se izvrši po , .	.	,	,	„
tečaju, ki se od časa do Casa 6o- ,kl vfe !P	■::« L. \*‘,k '
loči po sporazumu obeh narod- P°*to le rastlo sle%ll<> '"'.tuni nih čank. V primeru, da bi bili ^originalnih« pisem. Med sprem-računi dopolnjeni tudi v drugih nimi pismi pa ni manjkalo tudi
Mlinsko-tehnične potrebščine
Mlinska sita * Gonilna jermena * Mlinski stroji Mlinski kamni vseli vrsi
Brcar S Co., Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
Telelon Sl. 27-25	Telefon	Sl. 27-25
Zunanja trgovina Bolgarije
Po pravkar objavljenih uradnih podatkih je izvozila Bolgarija v H mesecih tekočega leta blaga v vrednosti 32(53 milijonov levov, uvozila pa za 2803 mil i j. levov. Lani' v istem času je znašal izvoz 2957, uvoz pu 2720 milij. levov. Aktivni saldo bolgarske zunanje trgovine se je torej skoraj podvojil in znaša okoli 450 milijonov levov. Najvažnejše mesto v zun. trgovini zavzema še vedno, lotos celo še bolj ko lani, Nemčija, vendar pa se kaže preorientacija k državam s svobodno valuto, predvsem k Ang liji. Udeležba Nemčije na bolgarskem uvozu se je povečala od 53% na 61%, glede izvoza pa je padla od 48% pa 47%. Vrstni red držav uvoznic bolgarskega blaga je naslednji: Nemčija 1547 milijonov levov (lani 1418), Anglija 348 (125), Belgija 123 (30), Češkoslovaška 121 (218), Italija 119 (240), Poljska 114 (66) itd. Precejšen porast zaznamuje izvoz v Združene države Sev. Amerike, Holandijo, Francijo, Dansko in Švedsko.
Tudi glede bolgarskega uvoza stoji Nemčija z 1721 milijoni levov (lani 1436) na prvem mestu in je trgovinska bilanca Bolgarije napram Nemčiji pasivna za 174 milijonov levov. Na drugem mestu je Češkoslovaška z 222 milij. levov (lani 272), nato sledijo: Avstrija 144 (171), Anglija 128 (130), Romunija 88 (84), Poljska z 85 (30) milij. levov. Največji padec je doživel italijanski uvoz, ki znaša lotos 14 milijonov levov napram 91 milijonom lani.
Mnogo poslovnih uspehov v letu 1937 želimo vsem našim cenjenim odjemalcem
GREGORC & KO.
VELETRGOVINA ŠPECERIJSKEGA, KOLONIJALNEGA BLAGA, RAZNEGA ŽGANJA IN ŠPIRITA TER VELEPRAŽARNA ZA KAVO
Trgovinski register
Vpisala sc jo naslednja tvrdka:
Mostna podjetja Maribor. Obratni predmet: Upravljanje in obratovanje občinskih zavodov, naprav in obratov obče koristnega ali obrtnega značaja z vidikov komunalne politike mariborske mestne občine, toda po načinu in načelih sodobne zasebno-gospodarske tehnike. V to upravo spadajo: mestni vodovod, mestna klavnica, mestna plinarna, mestno električno podjetje, mestni pogrebni zavod, mestni avtobusni promet, mestno kopališče, Mariborski otok, uprava mestne imovine in gradbeni sklad (vsa mestna poslopja razen Rotovža) ter mestna zemljišča, gradbena uprava (del gradbenega urada, obsegajoč izvršilno delo s podjetniškim značajem). Lastnik podjetja: Mestna občina mariborska. Organi ustanove podjetja: 1. občinski svet kol vodilni in nadzorovalni organ, 2. upravni svet,
3.	ravnateljstvo in 4. upravnik. Člani upravnega odboru so: dr. Juvan, Fran Zebot, Franc Hrastelj, dr. Miler, Josip Stabej, Oskar l)ra-čer, Otmar Meglič, Henrik S'aboty, Martin Kores, Josip Hutter, Josip Ošlag in dr. Janko Kovačec. Ustanova sloni na statutu, odobrenem s sklepom mestnega občinskega sveta z dne 1. septembra in 10. novembra 1932.
Vpisale so se naslednje izpremein-l>e in dodatki:
Frane Kuitstler, parna žuga, mlinarstvo in mizarstvo. Lilija. Izbrišeta se dosedanji lastnik firme Franc KunsUer st. ter Francetu Kunsllerju ml. podeljena pro-kura. Zaradi vstopa družbenikov Franceta Kunstlerja ml. in Martina Kunstlerja, obeli iz Litije, je firma odslej javna trgovska družba. Družbo zastopata oba družbenika, in sicer vsak samostojno.
Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautnor, d. d. Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Štefan Mautner, vpiše pa se član upravnega sveta Oskar Barth, gen. konzul v Zagrebu.
Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta Alojzij Lilleg, zbog smrti ter dr. Josip Hacin, Hanuš Krofta, Alojzij Vodnik, Bo-goslav Krni in inž. Jaromir Ha-nuš. Izbriše se Hubertu Kosu podeljena prokura.
Trboveljska preniogokopna družba v Ljubljani. Izbriše se član upravnega sveta Paul Chapuy, vpise pa se član upravnega sveta Jartpies May, Boulevard de la Tour-Maubourg, Pariš.
■»Drava«, lesna industrijska delniška družba v Mariboru. Izbriše se prokurist Karol Pahor.
»Jugu«, družba z o. z. v Mariboru. Izbriše se dosedanji poslovodja Justinčič, vpiše pa novi poslovodja Viktor Babič, trgovec v Mariboru.
Nemec Janez, Murska Sobota. Obratni predmet: Trgovina z železnino, barvami in premogom. Izbriše se dosedanji imetnik Janez Nemec zbog smrti, vpiše pa sedanja imetnica Klizabeta Nemec, roj. Urban, trgovka v Murski So-boti. Obratni predmet odslej: Trgovina z železnino, barvami in premogom ter z meša lini blagom. Prokura se je podelila Ludviku Nemcu, sinu imetnice
Wciss & Geder, Sotina. Ime družbenice Šarike Weiss se spremeni zbog omožitve v Zamlič.
Korun Franc, Sv. Peter v Sav. dolini. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Imetnik tvrdke odslej: Angela Korun, trgovka v Sv. Petru v Sav. dolini.
Izbrisala se je naslednja firma:
S. Kalin & Koinp., trgovina z lesom, mešanim blagom in deželnimi produkti na debelo — zaradi opusta obrata.
Izbrisali sta se nastopni tvrdki:
Parna žaga Nazarje, družba z
o. z., Nazarje — zbog izvršene likvidacije.
Ernst Scherks, Apotheke, Podčetrtek — zbog opustitve obratovanja.
Iz zadružnega registra
Vpisale so se naslednje zadruge: Zadružna elektrarna v Ceza-njeveih, r. z. z o. z. — Gradbena in zaposlitvena zadruga, r. z. z
o.	z. v Mariboru. — Lekarnarska zadruga v Mariboru, r. z. z o. z.
(Člani načelstva slednje zadruge so: Ivan Vidmar, Franc Minafik, Peter Albaneže, vsi lekarnarji v Mariboru in Bogo Orožen, lekarnar
v Ptuju. — Vodovodna zadruga v Sebenjab, r. z. z o. z. Končno se je vpisala še Gospodarska zadruga na Dravskem polju, ki je tudi na-bavljalna zadruga.
Zadružna oblačilnim v Mariboru
se je razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Angela Škrlj, Zasebnica v Mariboru. — Nadalje se je razdružila in prešla v likvidacijo Stavbena zadruga Goričane
v Preski. Likvidatorji dosedanji člani načelstva.
Izbrisala se je Čevljarska zadruga v Preddvoru, ki sploh še ni začela poslovati.
Izpremenitev	u
nem davku na poslovni
promet
Finančni minister je izdal sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in za kmetijstvo naslednjo uredbo o izpremem-bah In dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet.
člen 1.
Drugi odstavek člena 4. uredbe o skupnem davku na poslovni promet št. 16.100 z dne 14. marca 1931 se izpreminja in se glasi:
»če izvršuje skupnemu davku zavezani proizvodnik nabavo svoji podružnici (svojemu zastopstvu) ali drugi pravni ali fizični osebi, s katero je v interesni skupnosti, je za osnovo skupnega davka odločilna cena, ki jo doseže za dotično blago podružnica (zastopstvo) ali omenjena druga pravna ali fizična oseba. Brez nadaljnjega dokazovanja velja, da obstoji interesna skupnost med proizvodnikom in omenjeno drugo pravno ali fizično osebo, kadar koli znaša nabava takšni drugi osebi več ko 60% vrednosti blaga, ki ga da proizvodnik v območju ene banovine ali uprave mesta Beograda v enem letu v promet. Da obstoji interesna skupnost, morata prijaviti svoji področni davčni upravi v 15 dneh od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, ali ko se začne takšno poslovanje, tako proizvodnik kakor tudi omenjena pravna ali fizična oseba. Drugače se kaznujeta proizvodnik in omenjena druga oseba, vsak zase, v denarju od
50.000	do 300.000 dinarjev. To kazen izrekajo prvostopna davčna oblastva in ta kazen ne izključuje posebne kazni zaradi davčne utaje, če takšna interesna skupnost obstoji, sta proizvodnik in omenjena druga pravna ali fizična oseba dolžna voditi knjigo opravljenega prometa, če že ne vodita po trgovinskih načelih rednih poslovnih knjig, iz katerih morejo davčna oblastva razbrati in ugotoviti vse podatke, potrebne za ugotovitev davku zavezanega prometa, če poda proizvodnik v vloženi davčni prijavi netočne podatke, je postopati po določbi poslednjega odstavka člena 18. uredbe številka 16.100 z dne 14. marca 1931.«
člen 2.
Na koncu 5. odstavka člena 7. uredbe št. 16.100 z dne 14. marca 1931 se postavlja namesto pike vejica in se dodaja tole novo besedilo:
»ne glede na to, ali je blago v predelanem ali nepredelanem, v izpremenjenem ali neizpreme-njenem stanju. Za izvoženo blago se odobri izvozna odškodnina v znesku, kolikršen velja za bla-
go, za katero je določena odškodnina v tarifi skupnega davka na poslovni promet.«
člen 3.
Prolzvodniki svilenih tkanin, izdelkov in svilene preje za nadrobno prodajo morajo po stanju na dan 31. decembra 1936 najkasneje do dne 15. januarja 1937 prijaviti pristojni področni davčni upravi tčle podatke:
1. koliko so imeli v zalogi surove svilene preje iz št. car. tar. 326,427, 327/428 in 329/430 po teži in v kateri vrednosti. To morajo storiti tudi trgovci s surovo svileno prejo iz navedenih tarifnih številk;
2. koliko so imeli svilene surove preje iz št. car. tar. 326/427, 327/428 in 329/430, tkanin in izdelkov iz nje, na statvah (strojih), v kateri teži in vrednosti;
3. koliko so imeli v zalogi svilenih tkanin, izdelkov in preje za nadrobno prodajo in koliko se je uporabilo svilene surove preje pri teh izdelkih, po teži in vrednosti. Za blago v zalogi se smatra tudi tisto blago, ki se do vštetega dne 31. decembra 1936 ocarini ali bo kot že ocarinjeno ria potu;
4. koliko so imeli na dan 31. decembra 1936 terjatev, ki niso bile prijavljene davčni upravi za odmero skupnega davka na svilene tkanine, izdelke in preje za nadrobno prodajo, ki so jih že dali v promet.
Na prejo po prednjih točkah
1., 2. in 3. je plačati odpadajoči skupni in luksuzni davek po novih stopnjah iz št. car. tar. 326' 427, 327/428 in 329/430 tarife, ki je priložena tej uredbi, v šestih enakih mesečnih obrokih; za
terjatve iz prednje točke 4. pa se pobereta skupni davek In davek na luksus po prejšnjih stopnjah in določbah, ki so veljale pred uveljavitvijo te uredbe.
Proizvodniki in trgovci morajo skupno prijaviti, koliko so uvozili surove svilene preje iz št. car. tar. 326/427, 327/428 in 329,/ 430, po teži in v kateri vrednosti (po posameznih carinskih deklaracijah) v času od dne 1. septembra 1936 do dne 31. decembra 1936.
če se prijava, odrejena s tem členom, ne podd ali če ni pravilna, se kaznuje dotična oseba v denarju od 10.000 do 200.000 dinarjev; kazen izrekajo prvostopna davčna oblastva. Ta kazen ne izključuje kazni za davčno utajo.
člen 4.
Določbe priložene tarife, s katero se izpreminjajo ali dopolnjujejo določbe dosedanje tarife skupnega davka na poslovni promet, so sestavni del te uredbe.
, člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«, uporabljati jo je pa od dne 1. januarja 1937 dalje.
Za blago, ki je na dan 1. januarja 1937 neocarinjeno pri carinarnicah, je uporabljati nove tarifne stopnje skupnega davka od tega dne dalje.
Za vse nabave na račun države in samoupravnih teles, ki se izvrše po 31. decembru 1936 na podstavi pogodb, sklenjenih do tega dne, se pobira stopnja skupnega davka po dosedanji tarifi.
Davčna	osnova
davka	in	lu
davka
Neka finančna direkcija se je obrnila na davčni oddelek fin. ministrstva in zahtevala, da se izda naslednje tolmačenje: da spada v davčno osnovo skupnega davka in luksuznega davka prodajna cena blaga, ki jo je proizvajalec dosegel od tretjih oseb, v kateri so vkalkulirani tudi postranski izdatki po čl. 1.1. uredbe o skupnem davku ko tudi skupni davek na luksuzno blago, ki obremenjuje izdelano blago, plačan oziroma pre-hešen na kupca, oziroma na potrošnika. Davčni oddelek je izdal na to zahtevano tolmačenje na-slednje pojasnilo:
»Kot osnova za odmero in plačilo skupnega in luksuznega davka za davčne zavezance po §8 9. in 7. zakona o skupnem davku na poslovni promet ter v smislu določila $ 8. omenjenega zakona se mora vzeli: samo prodajna cena blaga, ki jo je dosegel proizvajalec od tretjih oseb, v kateri ceni so vkalkulirani postranski izdatki iz čl. 11 uredbe o skupnem davku, ko tudi vse državne in samoupravne davščine, ki so bile plačane za surovine, ki so se uporabile za izdelavo blaga. Skupni davek ali luksuzni davek, ki je zaračunan ali plačan za izdelano
blago od proizvajalca davčni upravi, se ne more vnesti v davčno osnovo iz razloga, ker ne obremenjuje proizvajalca, temveč blago v smislu §§ 2., 3. in 11. omenjenega zakona ter se ta prenese na maloprodajalca, oziroma potrošnika, pripada pa državi in ne proizvajalcu.
Da je lo tolmačenje utemeljeno v zakonu, je dokaz, ker se na podlagi skupnega davka in luksuznega davka pri uvozu po čl. 9. uredbe o skupnem davku ne vnaša za njo plačani skupni in luksuzni davek na carinarnici po uvozniku,, temveč samo državne davščine, ki obremenjujejo blago, kakor carina in postranske carinske davščine.
Finančne direkcije naj o tem ponče davčne uprave na svojem območju.«
Narodna banka odkupuje stare avize i» arzanSke klirinške nakaznice
Narodna banka je začela odkupovati stare avize in nemške klirinške nakaznice od jugoslovanskih izvoznikov. Te avize in klirinške nakaznice izvirajo iz klirinških terjatev v Nemčiji, ki so nastale pred 1. julijem 1935. Narodna banka plačuje avize po din 14'50 za marko, nakaznice pa po 14 din. Uradni klirinški tečaj pa znaša din 17'50 za marko. Pripomniti pa je, da izplačila po tem tečaju večina izvoznikov nikdar ne bi mogla dočakati. Vse te avize in klirinške nakaznice bo odkupovala Narodna banka do konca januarja.
»Službeni list«
kralj, banske uprave dravske banovine z dne 26. decembra objavlja: Uredbo o izdajanju Službenega glasnika ministrstva za notranje zadeve — Uredbo o jugoslovanskem portfeju bivšega »Feniksa«, družbe za življenjsko zavarovanje na Dunaju — Dopolnitev uredbe o prejemkih civilnih državnih uslužbencev v naravi — Izpremembo čl. 20. občnega pravilnika o voznih in prevoznih ugodnostih — Odločbo glede na-dava na zlato pri plačevanju carinskih davščin — Pojasnilo o taksah Za zdravniška potrdila — Odpravo pristojbine za golico pri izročevanju brzojavk in obvezno izdajanje priznanice — Razne raz^-glase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Zunanja trgovina
Bolgarska je povečala v 1. 1936
setveno ploskev za sojo od 30 na 56 tisoč ha, za bombaž pa od 35 na 50 tisoč ha. še 1. 1932. je bilo z bombažem posejanih samo 8000 hektarov, soja pa se do leta 1932. sploh ni sejala.
Izvoz Nemčije v Francijo, Nizozemsko in Švico se je v zadnjih dveh letih zmanjšal po količini za 2011/o, dočim se je povečal v države južno-vzhodne Evrope za 125"/». Istočasno je povečala Nemčija svoj izvoz v čezmorske države, zlasti v Južno Ameriko za 50 "V
Na Japonskem so začeli izdelovati sintetični kavčuk. Dnevna kapaciteta japonskih tvornic dosega že 30 ton umetnega kavčuka.
Avstrija je kupila v tekočem letu tobaka za 30 milijonov šilingov. Največ tega tobaka je nakupila v Bolgarski. Turčiji In Grški. Sedaj se pogaja s temi državami, da bi v letu 1937 nabavila tobak proti kompenzacijam in s plačilom v kli-ringu.
Vsak trgovec mora biti naroinik »Trgovskega lista"
Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide v ponedeljek, dne 4. januarja
Dima in po svetu
aretiranci je tudi dr. Walter, urednik nar. soc, lista »Vorposten«.
Madridska vlada je razglasila, da dobi vsak prebežnik iz Francove vojske, če prebeži z orožjem, 100 I pezet nagrade, če je brez orožja pa 50 pezet. Poleg tega bo vsak dobil tudi krajši dopust.
Potrošnja mesa se je letos v
Nemčiji v primeri z letom 1934. zmanjšala za 17 V«.
Finske pomorske družbe so povečale lani svoje trgovinsko bro-dovje za 41 ladij v skupni tonaži
115.000	ton, od tega je bilo v tujini kupljenih ladij s tonažo 72.500 ton.
Zdravstveno stanje papeža Pila XI. se je tako poslabšalo, da se je bati v kratkem katastrofe.
Vojvodinja Kentska je rodila hčerko, ki je dobila ime Mary po svoji babici, kraljici-vdovi.
Bivši češkoslovaški poslanik v Beogradu Jan šeba je praznoval te dni svojo 501etnico. Odličnemu češkoslovaškemu diplomatu, ki je znan tudi kot iskren prijatelj našega naroda, naše iskrene čestitke!
Nove bankovce po 500 din bo dala Narodna banka v promet 1. januarja 1937.
Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da na zasebnih šolah ni treba plačevati državne takse za .šolnino. To velja tudi za zasebne šole, ki imajo pravico javnosti.
Gos)>odarsko-finančni odbor ministrov je že začel razpravljati o načrtu o minimalnih mezdah ter je že prvih 7 členov odobril. Verjetno je, da bo odbor v kratkem odobril vso uredbo.
Na letni skupščini Matice Ilrvat-ske je prišlo do ostrih prerekanj, ker je neki odbornik očital upravi, da tolerira v knjigah Matice Hr-vatske. da se omalovažuje hrvatski seljački pokret. Večina pa je šla preko teh očitkov na dnevni red, kar je vzbudilo v hrvatski, pa tudi v jugoslovanski javnosti zelo mnogo komentarjev.
Ban Savske banovine dr. Ružič je daroval za Hrvatsko Matico
100.000	din.
Za predsednika Združenja rezervnih oficirjev in ratnikov je bil izvoljen inž. Nikodije Bogdanovič, za podpredsednika pa dr. Slavko Saj kovic in dr. Stevo Popovič, tajnik beograjske industrijske zbor nice..V upravo je bil izvoljen Slovenec inž. Bevc.
Združenje izvoznikov sporoča, da je Nemčija znižala ceno našim jajcem od 102 na 90 mark. Nova cena za jajca bo veljala od 6. januarja dalje. Verjetno pa je, da bo Nemčija kasneje znižala ceno jajcem še za 6 mark.
Italijanska tvomica avtomobilov »Fiat« se je po berlinskih vesteh ponudila, da zgradi v Jugoslaviji tvornico avtomobilov.
Bivši madjarski ministrski predsednik Bcthlcn je imel te dni go-vpr, v katerem je izjavil, da bo Mkdjarska zapustila Zvezo narodov, če se ne reši vprašanje Madja rov, ki žive izven Madjarske. Kdaj neki namerava rešiti Madjarska vprašanje svojih lastnih narodnih manjšin, ki so tako zelo brezpravne, kakor niti ena madjarska manj šina na svetu? Sicer pa se tudi madjarski narod sam ne more pri to že vati, da bi imel na Madjarskem posebno veliko državljanskih pra-vic.
Nadvojvoda Friedrich, bivši avstrijski vrhovni poveljnik v sve tovni vojni, je umrl na svojem madjarskem veleposestvu. Pred vojno je bil tudi lastnik sedaj jugoslovanskega drž. veleposestva v Belju in je našo državo tudi tožil pred mednarodnim razsodiščem v Haagu. Umrl je v starosti 80 let.
Ameriška vlada je dovolila ameriški tvrdki Curtege, da sme izva žati v Španijo letala za madridsko vlado. Na podlagi tega dovoljenja bo dobila madridska vlada 18 letal in 550 letalskih motorjev. S tem dovoljenjem je washingtonska vlada jasno dokumentirala svoje sim patije za madridsko vlado.
Nemčija je dosedaj žrtvovala za špansko državljansko vojno okoli 400 milijonov mark (okoli 5 mi lijard dinarjev). Večino vsega tega denarja je izdala za vojni material, ki ga je dobavila gen, Francu.
»Financial News« pišejo o predlogu francoske in angleške vlade, da bi obe vladi dovolili Nemčiji večje posojilo, če bi se odrekla svojemu vmešavanju v španske zadeve. Glasilo angleških finančnikov se ostro izreka proti temu predlogu pariške in londonske vla de, ker bi Nemčija ta denar porabila samo za oboroževanje in bi bila s tem posojilom vojna nevarnost še povečana, ne pa zmanjšana. Nemčiji se sme dovoliti po mnenju lista posojilo šele takrat, kadar bo dala Nemčija zadostna jamstva, da se popolnoma priključi konstruktivni in miroljubni politiki evropskih demokratičnih velesil.
Čangkajšek je podal demisijo na vse svoje položaje. Predsedništvo stranke Kuomingtang pa te demi-sije ni sprejelo in bo čangkajšek še nadalje ministrski predsednik vlade in najvišji zapovednik kitajske vojske.
20 narodnih socialistov je aretirala nar. soc. vlada v Gdanskem, kot it to dejaJJ-proti stranki. Med
Italijanske	p
povpraševanja
.300 — Milan: impregniran les,
‘>06 — Milan: išče se zastopnik za konfekcijo in perilo, kmetijske in živalske predmete,
309 — Milan: ponuja se zastopnik za terapevtične predmete,
310 — Milan: ponuja se zastopnik za milo, parfeme, zobni prašek itd.,
311 — Morbegno: iščejo se suhe gobe,
312 — Lecco: ponujajo se steklene žarnice in drugo steklo,
313 — Milan: ogoljen les za izdelovanje celuloze in papirja,
314 — Genova: koruza,
315 — Milan: hlodi za izdelovanje furnirja,
316 — Genova: iščejo se zveze s tvormcaini jekla,
317 — Milan: ponuja se bel pesek za izdelovanje stekla,
324 — Genova: išče se antimon, železni mangan, limon it in svinec,
325 — ltuscate: izvoz mehanično izdelanih zobotrebcev in uvoz na roko delanih zobotrebcev iz trdega lesa,
331 — Milan: povpraševanje po bolhačevem . prašku za izvoz v Argentino,
342 — Genova: veliko podjetje za proizvajanje masti za obutev išče zastopnika, ki je vpeljan v ta posel,
344 — Milan: ponuja se moško
perilo (srajce, hlače, pižame itd.) za delo, šport in morje,
345 — Brescia: išče se bosenska smrekovina,
349 — Milan: ponuja se zastopnik za les,
351 — Milan: povpraševanje po orehovini in drugih finejših vrstali lesa,
352 — Milan: povpraševanje po žafranu,
354 — Bergamo: tvomica finih bombažnih tkanin išče zastopnika,
355 — Milan: tvornica peres za šolarje išče zastopnika,
356 — Milan: ponuja se zastopstvo za les,
357 — Milan: povpraševanje po slanini,
358 — Milan: ponuja se ekskluzivna prodaja parfumerijskih in kozmetičnih predmetov,
360 — Milan: išče zastopnike za plasiranje plinskih aparatov ter aparatov za ogrevanje vode z lesom- v kopališčih,
363 — Milan: tvornica strojev išče zastopnika, ki je vpeljan v prodaji pisarniškega materiala,
7, navedbo številke se je za natančen naslov obrniti na 'upravo revije >11 a 1 o-J u g«, Milano, Cas. post. 1514.
Spori zaradi izvoza mehkega lesa
evski »Jugoslovenski list« piše:
Italijanska vlada nam je dovolila uvoz mehkega lesa v vrednosti 8 milijonov lir. Sarajevski industrialci zahtevajo, da dobi od tega kontingenta Bosna V«, Slovenija */• in Hrvatska 'U. Moral bi se ustanoviti urad za razdelitev italijanskega kontingenta. Toda izvozniki mehkega lesa se glede izvoznih kontingentov niso mogii sporazumeti. Zagrebški izvozniki odklanjajo sploh vsak sporazum ter pravijo, da je trgovina pri nas svobodna in da more vsak izvažati, kakor pač more izkoristiti svoje zunanje zveze. Slovenci zopet zahtevajo za sebe */» in prepuščajo Bosni samo Tako je prišlo do konflikta med proizvajalci in lesnimi izvozniki. O tem konfliktu se bo razpravljalo tudi na prihodnji plenarni seji sarajevske zbornice. Verjetno je, da bo moralo o vsem vprašanju odločiti ministrstvo. Tako bomo dobili dirigiran izvoz.« -— Zelo bi bilo želeti. da bi se interesenti vendarle med selmj sporazumeli, ker ne bo njim v korist, če bo v bodoče odločevalo o razdelitvi kontingentov samo ministrstvo. In ta nevarnost je tu, kakor hitro mora ministrstvo prevzeti vlogo razsodnika.
Izpremeniena
ruskega
Sedanja struktura ruskega izvoza je najbolje označena s tem, da so danes glede izvoza na prvem mestu proizvodi težite industrije, ki je znašal v prvih 9 mesecih tega leta 30,2% vsega ruskega izvoza in je šele na drugem mestu izvoz proizvodov lesne industrije, ki je znašal 27,8%, na tretjem mestu pa je lahka industrija s 15,8%. Značilno je, da so dosegli poljedelski proizvodi letos le 16,1 % celotnega izvoza, to pa zaradi tega, ker je radi industrializacije ogromno naraštel konzum živil in je poljedelska proizvodnja predvsem namenjena zadostitvi domačega trga.
Kar se tiče izvoza lesa. se sedaj izvaža v glavnem obdelan les, ki gre v Anglijo, Holandijo, Belgijo, Francijo in Nemčijo. V prvih 9 mesecih t. 1. jo bilo izvoženega
2,158.000	ton rezanega lesa. V tem času je izvozila Rusija 645.000 ton surovega železa in tudi izvoz strojev in tehničnih naprav in avtomobilov se je znatno dvignil. Le-tos n. pr. je bilo prodanih v baltiške države, Dansko, Holandijo, Grčijo, Turčijo in Iran nad 20.000 poljedelskih strojev. Tudi izvoz premoga in nafte se je letos ]H>-večal. Antracit iz donskega bazena se je zasidral na trgih v Združenih državah Sev. Amerike, Belgiji, Franciji, Italiji in Švici. V Anglijo, Dansko in Latiško so prispele že tudi prve poizkusne pošiljke vol-
framove žice. S Perzijo je bila sklenjena pogodba glede dobav lokomotiv in železniških vagonov. V zadnjem času je začela Rusija izvažati tudi že proizvode svoje kemične industrije.
Po vrednosti je naraslla živilska industrija napram lanskemu letu za 32,3%, težka industrija za 34,7%, lahka industrija pa za 35,8%. Vrednost ruskih industrijskih proizvodov znaša letos 44,8 milijard rublov, kar pomeni v primeri z lanskim letom porast za
OO Q O-’
• 4^,0 /o »
»Službeni list«
kralj, banske uprave. Dravske banovine 7. dne 30. decembra 1930 objavlja: Odločbe kralj, namestnikov o ustanovitvi občin: Račna, Kolovral-Mlinše, Stoperce in Krašnja — Odločbo kralj, namestnikov o izločitvi ozemlja bivših obijin Prekopa in Sv. Jeronim iz obč. Tabor in priključitvi k občini Vransko — Navodila o opravljanju drž. strokovnega izpila za zdravnike — Razne .mednarodne konvencije — Razglas o razpisu volitev «1x5. odbora za občini Dobova in Kapele.
Ratoj^Jjjaia
Petek, 1. januarja 1937. 9.00: Čas, poročila — 9.15: Vesel novoletni' pozdrav! (plošče) — 9.45: Verski govor (škof dr. Rožman) — 10.00: Prenos Iz cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani — 11.00: Pesmice otrok (plošče) — 11.30: Trije godci — zvočna slika — 12.00: Domači zvoki. (Sodelujeta kmečki trio in akademski pevski kvintet) — 13.00: čas, spored, obvestila — 16.00: Katere ženske lastnosti govore za njeno gospodarsko delo (ga Franja
Brodarjeva) — 16.20:	Novoletni
pozdravi (radijski orkester) — 17.00: Kmetijska ura — 17.20: Popoldanski koncert radijskega orkestra s sodelovanjem Romana Petrovčiča — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: 1937 letni politični pregled — 20.00: Koncert vojaške godbe 40. pp. Triglavskega —• 22.00: čas, vreme, poročila —. 22.15: Koncert radijskega orkestra.
Sobota, dne 2. januarja. 12 00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila —> 13.00:	čas. spored, obvestila —
13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00:	Za delopust! (plošče) —
18.40:	Pogovori s poslušalci —
19.00: čas, vreme, poročila —• 19.30: 'Nacionalna ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: Zunanji politični pregled (dr. A. Kuhar) — 20.20: Pratika za januar —. Pisan večer. Besedilo napisal Ivan Rob, sodelujejo člani radijske igral, družine —r 22 00: čas. vreme, poročila — 22.15: Koncert na kromatični harmoniki (g. Rudolf Pilih).
Nedelja, dne 3. jan. 8.00: Plošče — 8.30: Telovadba — 9.00: čas, poročila — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45: Verski govor: Sedanji obraz Kine in misijoni — 10.00: Dopoldanski koncert radijskega orkestra; vmes poje samospeve Vekoslov Janko, pri klavirju profesor Lipovšek —
11.30: Božični prazniki v otroškem nastopu (vodi gdč. Slavica Vencaj-zova) — 12.00: Plošče — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Slovenski vokalni kvintet — 16.00: Katere žen-.ske lastnosti govore za njeno gospodarstvo (ga. Brodarjeva) —• 16.20: Magistrov Šramel trio — 17.00: Prašičjereja s pesmijo — dvogovor (ing. Oto Muck) — 17.20: Koncert zbora balalajk »Ruslan« —• 18.00: Novoletna voščila narodov (prenos iz Berlina) — 18.30: Tihi dom — burleska v enem dejanju. Po Courtelinu priredil V. Bratina, izvajajo člani Nar. gledališča v Ljubljani — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Predavanje akcije za razširjenje naše bolnice (primarij dr. Valentin Meršol) — 20.00: Slovenska ura — 20.40: Koncert lahke glasbe. Nastopi ga. Marta Oberwalder s sprem-ljevanjem radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Ponedeljek, dne 4. jan. 12.00: Operetni venčki (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Pester spored (radijski orkester) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Zdravniška ura (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Reproduciran koncert na dveh klavirjih 18.40: Slov. 'slovstvo v preteklem letu (prof. Vodniki — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.60: Piedavanje akcije za razširjenje naše bolnice (primarij dr. Eožidar Lavrič) — 20.00: Spominski večer E. Adamiču (prenos iz Fil- -harmonije). Sodelujejo: Zbor Glasbene Matice, Julij Betetto, Marjan Lipovšek (govor). Trboveljski slavčki, Slovenski vok. kvintet, Učiteljski zbor — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester).
Širite »Trnovski list«!
Nova grška petletka
Grška diktator, vlada Metaksasa, ki je doslej že izdelala socialno desetletko in gospodarsko štiri-letko, je sedaj izdelala še načrt za kmetijsko petletko. Z obsežnimi namakalnimi in melioracijskimi deli naj bi se izboljšalo grško kmetijstvo in s tem tudi trgovinska bilanca, ki trpi predvsem zaradi prevelikega uvoza žitaric. Načrt 'predvideva 830 milijonov drahem investicij, in sicer za leto 1937. 300 milijonov, za leto 1938. 130 milijonov, po 131 milijonov pa v naslednjih treh letih.
Esperanto
Urejuje in vodi tečaj: Damjan Vahen, Ljubljana
Abeceda jev esperantu sestavljena iz latinskih črk, od slovenske abecede se razlikuje le: a A, bB, c C, 6 C, = fič, d D, e E, f F, g G, gG-džDž, h H. h ft — (ostri) hH, il, j J, jj^žž, k K, 1L, m M, n N, o O, p P, r R, s S, š § ~ š š, tT, uU, u U = (kratki) u U, v V, z Z.
Esperantska abeceda ima torej 28 črk, izmed katerih je 5 samoglasnikov: a, e, i, o, u.
u se piše samo za a in e, tako: audislišati, Europo oc Evropa.
Pisava je fonetična, to se pravi, da se piše kakor se govori. Kakor v vseh jezikih, tako tudi v esperantu sestavljajo besede zlogi, zloge pa glasovi (črke). Beseda ima toliko zlogov, kolikor ima samoglasnikov, (au in eu je dvoglasnik, ki tvori sam zase zlog, zato: au-di, Eu-ro-po.)
Naglas stoji vedno na predzadnjem zlogu, tako: audi, Europo, familio.
Z veliko začetnico pišemo na začetku stavka, lastna imena (imena oseb, mest, rek, dežel, itd.), imena mesecev, imena držav in besedo Dio = Bog, kjer stoji ta beseda kot lastno ime. Primer: Mi veniš ..., Johano, Ljubljana, Ljubljanica, Slovenio, Decembro, Marto, Jugo-slavujo, Dio kreis...
Besede delimo prosto, v navadi pa je deljenje besed zlogih.
člen ima esperanto samo določni la, ki ga rabimo, kadar označujemo že znan ali določen predmet, osebo, reč itd. Določni člen la se ne izpreminja in je enak za vse tri spole in obe števili, (la = [nemški] der, die, das; [francoski] le, la, les.)
število ima dvojno: ednino in množino. Dvojine nima, izražamo pa jo vseeno, kadar je v slovenščini povdarjena, ter bomo o tem spregovorili v poznejših obravnavanjih.
Množino naznačujemo s končnico -j, tako: familio-j.
Glagol 'je beseda, ki pomeni dejanje ali stanje in se končuje v nedoločniku na -i, tako: aud-i š= slišati; ir-i —. iti.
Koren (deblo) besede dobimo v esperantu, če nedoločniški obliki glagola odbijemo končnico -i, tako: aud- — (koren).
Samostalnik je beseda, ki pomeni različne predmete, osebe, živali, reči, stvari, lastnosti itd., ter se končuje na -o, tako viv-o	živ-
ljenje; am-o = ljubezen; simil-o : sličnost.
Pridevnik je beseda, ki se samostalniku prideva in nam pove, kakšen ali čigav je predmet, reč, oseba itd., ter se končuje na -a. tako: bel-a = lep, -a, -o; bon-a — dober, -a, -o. Končnica -a je za vse spole! Pridevnik se ujema s samostalnikom v sklonu in številu!
Prislov je beseda, ki se ne izpreminja in stoji na vprašanja: kako?, kje?, kdaj?, koliko? in se končuje na -e, tako: bon-e = dobro; bel-e = lepo; mult-e mnogo; kor-e srčno (s srcem).
Vaja:	Stvori vse možne samostalnike,
pridevnike in prislove iz sledečih nedoločniških oblik glagolov:
simili == sličiti; viziti — obiskati; suferi —: trpeti; importi = uvažati; kalkuli — računati; informi — obvestiti (pojasniti), na sledeči način: vivi — živeti; viv- = (koren); vivo r- življenje; vivoj — življenja; viva — živ, -a, -o; vivaj -- živi, žive, živa; vive — živo; bela vivo — lepo življenje; belaj vivoj = lePa življenja.
Nadaljevanje v tedenski številki
Swčnc> in veselo n©v© Zelo I337
žele sledeče tvrdfee:
TAKLO
B. TOBER
Št. Vid nad Ljubljano
Telefon Stev. 34
tovarniška zaloga češkega stekla fe. Akt. spol. Prvrn češka sklarna. Kyjov ČSR
Nudi Vam: steklene strešnike, plošče, medicinske steklenice, flacone za parfumerijo, steklene posode za tovarne konzerv, prvovrstne stekle-
nice za vkuhavanje sadja značke Fruta i dr.
Zahtevajte ponudbe! • Dobavljam steklenice vseh vrst po Vaših načrtih
šivalni stroji, kolesa
UUBLfAMA
GOSPOSVETSKA C. 2
PETER
Stepič
LASTNIK MIRKO STEPIČ
restavracija in veletrgovina z vinom
LJUBLJANA
Tržna ulica
VELEŽGANJARNA tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vermouta in brezalkoholnih pijač
Viktor Meden
U UBLJANA
Celovška cesta št. 10
»VITAM»H«dzoz
LJUBLJANA MASARVKOVA CESTA 46
priporoča cenj. trgovcem svoj naraven malinovec, sadne soke in marmelade po ugodnih cenah 1 Zahtevajte cenik! Istočasno želimo vsem cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto 19371
A. GastrauR
trgovina dežnikov in sončnikov
(lastni izdelki)
LJUBLJANA
Prešernova ulica 42
Vsem Slamičevim gostom želi srečno, veselo novo leto 1937
Restavracija
in velemesarija
Franc Slamič
Ljubljana, Gosposvetska cesta
Srečno in veselo novo leto 1937 želi vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem
Ivan Bricelj
pooblaščeni graditelj LJUBLJANA
Slomlkova ulica 19
mesarija
Ljubljana
Kolodvorska ulica 35
Šiška
Medvedova cesta 22
Podboršek
veletrgovina z vinom
r
Ljubljana-Šiška
ičar
veletrgovina s papirjem
Ljubljana
Šelenburgova ulica
Srečno in veselo novo leto 1937
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
PODJETJE ZA TEHNIČNE IN ELEKTROTEHNIČNE NAPRAVE
Slavko Kolar
LJUBLJANA
Tyrševa c. 22
Srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Stritarjeva ulica 9
7^h. žCMCji
J^uUiona
Sv. Pelca cesta 11
Higienična pralnica in svetlolikalnica
Fr. Šimenc
Ljubljana
Kolodvorska ul. 8 in sprejemališče Knafljeva ulica 2
Kemično snaženje oblek
Rokavice
Nogavice
Trikotaža
Pletenine
Ljubljana, Gosposvetska 10
/ž
I y\
5
§
|£>
\y
6 I ^
lij
It)
%
i
Srečno novo leto 1937 |<
I
\i
S
i
K
Hi
i £ 1
H SKALA
Ljubljana
Mirje 2
Zaloga ovojnega papirja, vrečic in bukovega oglja
Telefon 24-50
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
AntOR Birke
Ljubljana
Mestni trg 9
Glavno zastopstvo Zerdik aparatov
Tel. 24-56
Stanko Japelj
zlatar —juvelir
Ljubljana
Tyrševa 14
N
iskec
Irko
brusilmica stekla in ogledal
Ljubljana VII
Medvedova c. 38 Telefon 55-75
Frančiška in Ivan
Javornik
mesar in delikatesa
Ljubljana, Domobranska 7
Podružnice:
Wolfova ulica št. 12
Stojnica Šolski drevored
Dolenjska cesta 49 Miklošičeva cesta 17 (Vzajemna palača) Telefon St. 2703 in 3157
Svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto
.Soss
industrija pletenin in trikotaže
Ljubljana
Mestni trg
Srečno in veselo Novo leto 1937 želi vsem svojim cenj. odjemalcem
ISVALD ID
veletrgovina galanterije in pletenin
LjuHjana, Pred Škofijo 15 i
pooblaščeni stavbenik in sodno zapriseženi Izvedenec
Ljubljana
Aljaževa ulica št. 35
DRAGO FRANZ
specialna trgovina z barvami in vzorci
LJUBLJANA
STARI TRG ST. 11
Sceino nova Uto Zdi vsem svojim te*4’ odjemalcem
tvrdka
I. KN
Liubliana
I
h
I
S
Delikatesna
trgovina
Iv. Buzzolini
LJUBLJANA
Lingarjeva ulica
Josip Levanič
vinogradnik veletrgovina vina
LJUBLJANA VII
Lepodvorska 14
Sh*aie faip
krznar
JliuUiana
$de-nbwfy(H/a ul. ?/ll
knjigoveznica in galanterijska delavnica okvirjenje slik
LJUBLJANA
KONGRESNI IRC 12
čevljarski mojster
I
Ljubljana
Cesta 29. oktobra št. 3 (Rimska cesta)
£
&
$
K. Jurman
Kr. dvorni optik
Ljubljana
Matko Soklič
trgovina in gostilna
Ljubljana-Trnovo
Pred Konjušnico štev. 4 in
Hrenova ulica štev. 19
Brivski in damski česalnl salon
EJ
LJUBLJANA
Kongresni trg št. 6
TVRDKA
Drago Sclmab
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta 7
F. J. ŠUŠTERŠIČ
GOSTILNA „SLEP1 JANEZ“
Št. Vid nad Lubljano
/. IfUUac
urar in trgovec z zlatnino in optičnimi predmeti
LJUBLJANA
Iv. Petra cetta 36
LEKARNA
dr. G. Piccoli
Ljibijana
nasproti .Nebotičnika1 #
Alojz Fuchs
juvellr
Ljubljana
Šelenburpva ul. 4
Batiar Leopold
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami
Ljubljana VII
Jernejeva cesta št. 18
Srečno in veselo novo leto 1937
želi
vsem svojim cenj. odjemalcem
ELEKTROTVROKA
A. VERBAJI
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta št. 13
Mar. Volk-Košmert
Prvo jugoslovensko izdelovanje drož
Ljubljana
Frančiškanska ulica št. 6
Telefon 3312
Ludvik ČERNE
juvelir In zlatar
Ljubljana
VVolfova ulica št. 3
frizer
za dame in gospode Specialno barvanje las
Ljubljana
Tavčarjeva ulica 3
los. Eberle
juveli — ure zlatnina — srebrnina
Ljubljana
Osvald Pengov
trgovina — gostilna
Schneideir & Vemošek
trgovina z železnino
Ljubljana, Tyršeoa cesta št. 16
SREt.N0 IN VESELO NOVO LETO
žeu vsem svojim
CENJ. ODJEMALCEM
*
PLETILNA IN TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA MODNA KONFEKCIJA PLETENIN IN PERILA
F • KOS • LJUBLJANA
ŽIDOVSKA UL. 5
S
EF-KO
Parna pekama
Jlakob
Ljublj a n a * Gradišče
Ignacij in Helena Banko
Gostilna pri Bankotu
Ljubljana
Šmartinska cesta
Vsem cenj. naročnikom se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Leopold Šušteršič
Duco-liiar in tapetnik avtomobilov
Ljubljana. Frankopantka 21
TELEFON 31-87
Srečno in veselo novo leto 1937 želi vsem cenjenim odjemalcem
J. ROZMAN
izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 83
Veletrgovina žganja
Emerik Zelinka
LJUBLJANA VII
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Srečno novo leto 1937
Radio-Doberlet
družba z o. z.
©
LJUBLJANA
Kongresni
Joško Zajec
•mim samjMMMgMgggj
LJUBLJANA, POLEG TROMOSTOVJA
Tirgooma ihm gosfii/hma
Ladislaoa dediči na Viču
Srečno in veselo novo led© 1937
MODNA. TRGOVINA
T. E G ER
LJUBLJANA
Sv. Pedra cesda 2
&
*--------------------------3--------------------------------------------------------------------------1
IVAN JELAČIN - LJUBLJANA
veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom
želi svojim gg. odjemalcem
srečno novo leto 1937
Bogdan Žilič
trgovina z železnino, porcelanom in steklenino
£>jublfana
Kavarna CI/DApA(( v Ljubljani »C»WI M
 ANTON IN TEREZIJA TONEIC
Cenjenim gostom in prijateljem
srečno Novo leto!
Singer
k
d. d.
ir ■i mm
šivalni stroii
Srečno In uspešno novo leto 1937
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Vinko Podobnik
trgovina s premogom In drvmi
Ljubljana, Tržaška cesta štev. 16
Scelna ah vesela jhava leto
193?
los. Sumi na$l. D. & E.
tovarna bonbonov in peciva v Ljubljani, Gradišče
Ut. Uefa
prev oznisfvo
12 j ubij a na
Tyrseva c. 29 TržasZta cesta 9
Srečno Novo leto želi vsem svojim naročnikom in se priporoča
gradbeno podjetje in tehnična pisarna
Miroslav Zupan
mestni stavbenih
Ljubljana
Gosposvetska cesta 1C — Vošnjakova ulica 6
Srečno in veselo novo leto 1937
Stavbno in umetno mizarstvo
A. »OIINA & Co.
LIUBLIA14
Slomškova ulica
Kolodvorska ulica
Tvacnica „Dakula" in stukatucnepa testja
Josip R. Puh
Ljubljana
Gradaška 22
Zaloga ^acUetov ah
stcesne Učenke
»
OKU
«
Jajčno domače testenine
II
L juhi ja
jama
Celooška cesta št. 232
Srečno in uspešno Novo leto 1937 želi svojim cenj. odjemalcem
3van
Zup
v* • v
ancic
izdelovatelj metel;
LJUBLJANA
Kersnikova ul. št. 3
Bruncič
IVAN
pleskarstvo in ličarstvo
UUBLIANA
Kolodvorska ul. 23
k
Continental
SAMOPRODAJA:
Ivan Legat
Maribor
Vetrinjska ulica ii. 30 Telefon 2434
LjubBjana Prešernova ulica št. 44 Telefon 2636
sem cenjenim odjemalcem in naročnikom iz trgovskih, industrijskih in obrtnih krogov
Srečno	nov letel
1937
1
Učiteljska tiskarna in knjigarna
v Ljubljani — podružnica v Mariboru
Srečno Novo leto
želi
Tcanja
fototrgovina, galanterija, toaletne potrebščine
Miklošičeva cesta 6
(nasproti hotela Union)
icecna nova telo-193?!
Oblat Aleksander
trgovina s čevlji
Ljubljana, Sv. Petra c 18
Stocna nova leta 193?!
Anton Merhar
pletarslvo in prodaja lesenih izdelkov
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 22
Zadovoljno h(wo leto 193?
ANTON ČERNE
GRAVEUR
Ljubljana, Dvorni trg
Jceč*ta ah vesela Plava leto ieh vsem odjemalcem in pcl-jaUljem
!
>
»SLADKOR«
družba z o. z.
LJUBLJANA - TYRŠEVA C. 1
(PALAČA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE)
želi vsem svojim p. n. odjemalcem
srečno in veselo novo leto 1937
Špedicija in posrednišloo
TURK
Li u b I i a n a
Mdsdrjfcooa cesta šteo. 9
^ (psu
«H 06 W
Srečno in veselo novo leto 1937
želi umetna knjigoveznica
Ljubljana, Novi trg (vhod Breg Stev. 1)
F. HREHORIC
manufakturna veletrgovina in na drobno
Ljubljana
TYRŠEVA CESTA 28	TELEFON	ŠTEV.	24-04
n fi
Svetna in vesela nova teta 193?
® iŽ K1-
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Kavi Prelog
gosposka ul. 3 Ejubljana Bvern* fr sr 3
Smo io uspehov polno novo leto 1937
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
MEDIC-ZANKL
ut
’W< \
»i ■
Srečno in veselo Novo leto želi vsem
«	Btr
IVAN JANČAR
izdelovanje oljnatih barv, lakov, firneža in steklarskega kleja
Ljubljana, Miklošičeva cesta 4
Veselo in srečno Novo leto
želi
elektrotehnično podjetje
Ivan Mihelčič
Ljubljana, Borštnikov trgr 1
tovarne olja, lakov, barv, škroba, * Ljubljana, Medvode, Domžale
Vsem cenjenim odjemalcem se zahvaljujem želeč jim srečno in veselo novo leto 1937
o /
tl 7
>
Jernej Jelenič
tovarna vinskega In špiritovega kisa
JBjubljana, Slavi pof si. Z
Uti 1	•
Stična in vesela nat/a teta 193?
Čemažar Josip
litografija, kartonaža, tovarna koledarjev LJUBLJANA, Igriška 6
SceČH* in vutfo nwa Ufo 193?
špecerija
delikatese
zajtrkovalnica
LEGAT
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA C. 28
Svetna Xn A/eseta Atova Jteta 193?
A. & E. Ska
Ljubljana
Srečno in veselo novo leto 1937 želi ivoiim poslovnim priiateliem
tovarna mila, pralnih ter čistilnih praškov in kristalne sode
Dolničar & Richter v Ljubljani
SreCno In -veselo novo leto 1037 feell
Telefon 28-26 JOSIP STUPICA. Telefon 28-26 LJUBLJANA, Slomškova ulica št. 6
Trgovina automobilov, voz In konjskih opren.-. Jermenarsfvo in sedlarstvo. Auto-llčanje po najnovejšem amerlkanskem brizgalnem sistemu, emajliranje v ognju in tapeciranje automobilov.
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po konkurenčnih cenah.
Bencin - olje AUTO OARAZA Bencin - olje
Na razpolago boksi za dnevno in mesečno uporabo.
Dostop v garažo ob vsaki uri.	Gumi-zastopstvo	»PIRELL1*
• ' V •• '	......	»i •
m
želi osem soojim cenjenim odjemalcem
PIPAN & Cie.
kem. komenijalna družba z o. z., Ljubljana
&
S
RDRIH
£
\\W
BDRin
Srečno in veselo
NOVO LETO 1937
želim vsem odjemalcem mojih domačih
i	proizvodov
"ADRIA"
COLONIALE Filip Šibenik
tvomica pecivnih praškov
Liubliana
Tvornica kuvert in konfekcija papirja
U VE RTA D. z o. z.
LJUBLJANA, Tyrševa cesta št. 67
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1937
Srečno in veselo novo leto 1937
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
MERCINA t DRUG
trgovina s papirjem na veliko
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8
Glav. zastop. in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
Bratje Piatnik — Radeče
Scecm u* uspešm m/a Uta 193?
ieti A/sc*n jv&iUn jtChfrHim Adfctnatctim
Kolinska tovarna hrami d. t
Szttm m /eseto novo- Uto 193? žeti
KUS
Ustanovljeno leta 1839
DEŽNIKI
LJUBLJANA
MESTNI TRG 15
Na malo!	Na	veliko!
Prav uspeha polno novo leto 1937
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
V
A.VOLK
LJUBLJANA
Resljeva cesta št. 24
Srečno in veselo novo leto
19 3?
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
SCHMITT F. M.
LJUBLJANA
Scu+io- in /tsda m/a Uto 193? želi
Carinsko posredniški in špedicijski bureau
»
GROM
Podružnice:
JtiuMlana, Hotad/acsUa utica U. 41 Maribor — Jesenice — Rakek
SPEDIC1JSKO PODJETJE
R.
Ranzinger
Liubliana
/""Imuni-
Ll
Srečno in veselo novo leto 1937 želi
Gradbeno in tesarsko podjetje
ANION MAVRIC
mestni stavbenik in sodni izvedenec v Ljubljani
Pisarna v lastni trinadstropni hiši na Tyrševi cesti št. 55 -- Telefon 33-82
Priporoča se tudi v novem letu za naklonjenost in mnogoštevilni obisk =-■	-.
Srečno Novo leto
vsem cenjenim odjemalcem in konsumentom našega piva, špirita in kvasa želi
PIVOVARNA „UNION“ D. D. - LJUBLJANA
Srečne	in	uspeha	po
žel	e	sledeče	z
Marko Rosner, Maribor
Telefon Int. 22-32
Tekstilno blago vseh vrst
Brzojavi: Rosner Maribor
Hvala Artur
potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje, galanterija ter modno blago
KAMNIK
Sulno i*t visito novo lilo 193?
manufaktura
Kranj
Srečno in veselo novo leto želi vsem cen j. odjemalcem
Novo mesto
trgovina z mešanim blagom
Kranj
Prekajevalnica
JIINGER"
Na debelo! Na drobno!
Celje
Prešernova ul. 3
P. Semko
krznar in izdelovatelj čepic
Maribor, Gosposka 37
Stefan Kraut
carinski posrednik
Maribor
Leopold Kopač
TRGOVINA Z MANUFAKTURO IN GALANTERIJO
Novo mesto
Kralja Petra trg I
Tekstilna industrija d.d. Varaždin, pro-dajalnica, Novo mesto
m
Ivan Šmalc
največja zaloga klobukov, kož in čevljev
Novo mesto
a*<h/o- Mo-193	?
. Schneiter
tovarna strojev
Škofja Loka
trgovina z žitom, moko in deželnimi pridelki
Škofja loka (kolodvor)
Karol
Albrecht
trgovina z železnino, porcelanom in steklom
v Kamniku
IPi
ir:
Kranj
Mestni trg 2
Marija Sieber
Maribor
Glavni trg
SLAVAN RIBARIČ
galanterija, pletenine, nogavice, čipke, parfumerija, papir itd.
Maribor
Glavni trg št. 14 (Rotovž)
HOTEL
Jelen1
KRANJ
.Kovina".
«inw « ■■■«■ družba z o. z.
trgovina z železnino v K r a n J u
P. BERNHARDOV sin :
imejitelj
Avgust BERNHARD
Zaloga stekla in porcelana MARIBOR, Aleksandrova c. 17
V. VOSINEK
TRGOVINA Z USNJEM IN SIROVIMI KOŽAMI MARIBOR Koroška cesta 13
Ivan Kovačič
Trgovina
s steklom in porcelanom Specialna delavnica okvirjev Maribor, Koroška cesta 10
Franc CVERLIN
krojaštvo in konfekcija Maribor, Gosposka ul. 32
K. & R. Ježek
Maribor
izdeluje vse vrste poljedelskih strojev. Moderno urejena livarna železa
Hotel-restavracija „Novi svet“
lastnik
Josip Porodnik, Maribor
Jurčičeva ulica 7. Telefon 27-25
MILOŠ OSET
špecerijska in kolonijalna engros trgovina
Maribor
IVAN
Rojnik
Slovenjgradec
Trgovina z mešanim blagom Izdelovanje perila
O
Z a g a lesna trgovina
Josip Sulic
čevljarski mojster, 'trgovina z lastnimi in tovarniškimi izdelki, Maribor Aleksandrova cesta 30
„MERKUR“
Mednarodna transport, družba z o. z.
MARIBOR, Meljska cesta 12
FRANC SWATY
MARIBOR
Prva jugoslovanska tovarna brusnih ploše, brusnih kamnov in vseh brusnih sredstev
O
Srečno in veselo
NOVO
želimo vsem našim cenienim odjemalcem
DRUŽBA Z O. Z.
CELJE
I ^ _ 1 ^Lnlcn Hcrzic S tkalnica volnenih in bombažnih tkanin | Kranj		Jakob Kos KOTLAR Maribor, Glavni trg 4	£2elr {paru a 1 Vi n Iz c Ma/dzc Kranj j	
K | SceZna teto- | 193? Janko Rant | Krani		HOTEL »Stara Pošta« KR\N] restavracija in kavarna želi srečno in veselo novo leto 1937 vsem cenj. gostom in prijateljem ter se vljudno priporočata Franc in Francka Lieber	Jadranska posavska čevljarna i družba z o. z. M m \ Kranj j . . i	
j «rovj Trata Mlin d. z o. z. I i»s? Škofja Loka, kolodvor			Lerd' *«0»'‘ Krani i manufaktura Prešernova ul. 10 j	
S p Ivan Kravos z L kovčcgi, ročne L torbice, dokoleni-£ ce, nahrbtniki itd. S i Maribor 1 Aleksandrova c. 13 ■&'	Rudolf Kiffmann m e s t n i stavbenik m ii ■ ■	»VESNA« Akumulator • Maribor Akumulatorji vseh vrst Domač izdelek!	Scetno nov 193? Marlinz s Stran	Ernst Gert medičar in svečar II
	Maribor i	 Meljska c. 25		Maribor	Maribor Gosposka ul. 13
1 i Fr. Gorjanc	TISKARNA »Kolektor« Albin Pogačnik aa m w ■ w w Stražišče f pii Kranju Telefon itev. 4	Hlargo« mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv dr. z o. z.	Elektrotehnično podje A. Rečni I Maribor, Pobreška cesti Telefon 2447 izvršuje vsa inšta cijska dela za luč pogon ter vsa ] pravila. — Zalo električnega mate jala, žarnic, lest< cev, motorjev i. t	|J liskama 6 tJUdodUti Ia- in 1 Iflaci&oc en- Hccdia fotca Jtc^ 9 d.
« t 111 Lesna trgovina | Deželni pridelki ^ Lksport lesa • I Kranj 1				
y *' K Srečno in veselo novo ^ leto 1037 želi vsein ce-§ njenim gostom in g odjemalcem mesa i Josip WMscher | hotelir in mesar | Novo mesto s	Srečno in veselo novo leto 1937 želi svojim cenjenim odjemalcem Josip Turk Novo mesto	Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Ivan Medit industrija perila • Novo mesto	Srečno Novo leto ž Novomeška ki v Sokolskem don in se za cenj. ob priporoča.- Toč se prvovrstna lenjska, štajer* 	 in izborna daln tinska vina	eli Hotel et Metropo lil iVooo mesto sk ijo ^ ilo- ka se cenjenim /rgoo-na- ceni in trgooskim potnikom priporoča
F Srečno in veselo p novo leto 1937 lian A. Grosek j trgovina z me-{ š a n i m blagom | Trebnje Dolenjsko \	Srečno in uspešno novo leto 1937 želi vsem svojim cenj. odjemalcem Pavel Bauerheim trgovina z mešanim blagom Hrastnik	Savinjska tovarna 4 barv in lesnih CO' izdelkov & ^ Mozirje	los. Senic trgovina e Domžale Podružnica Sneber	P. Koren preje Šterk Črnomelj Bela Krajina |0 Telefon 5
j Avtopodietje Peregrin ! Bratje Rode Kamnik t • 9 i Avtobusi in tovorni y avtomobili za vožnjo & vedno na razpolago V —-		7zcUloi/dUtiui JtcO-mac licnnnilc	Tone Knaflič tovarna usnja Kamnik	Ant. Sterna Kamni Eksport kam škega apna zdravilnih zel 4 v4* i-VO tv* kVil	m Kaz?el I Skala k manufaktura, špecerija, galanterija, bencin, avto-olje En groš! En detaill ni- Tč Mamnifo iVikVJt\/J.v /.A
MARIBORSKA TISKARNA ILJi
v Mariboru
želi odjemalcem ovojnega papirja
Srečno nooo leto 193/1
Vsem cenjenim odjemalcem želi srečnejše in udobnejše
NOVO	LET
špecerijska, delikatesna in galanterijska trgovina
Josip Kobe, Novo mesto
Skladišče petroleja Standard V. O. O.
Obilo	scrie	v	ju avletu
želi vsem cenjenim trgovskim prijateljem
Velika poslovnega uspeha v Vlovtm triu Zeli svojim odjanalcenv
Viljem BRAUNS
tovarna aniiinskih barv in kemičnih izdelkov
Celje
TITAH
d. o.
*e \v*a
»
m«
1
tovarna gorčice in konzerv družba z o. z.
V KAMNIKU
Vsem cejenim odjemalcem se •zakvcd^uicmo velel jim scebto M* i/eselo movo leto 793?
„jugcicsUa"
Jugoslovansko - leska tekstilna industrija d. d.
iUanj
CENJENIM ODJEMALCEM ŽELI
PRIJETNO IN USPEŠNO 1937
DRAGOROSINA
MARIBOR
ZALOGA GALANTERIJE, PLETENIN, PAPIRJA ITD.
Joža Hrastelj
 trgovec___________________
GORNJA RADGONA - SLATINA RADENCI
želi vsem svojim poslovnim prijateljem
Srečno in veselo ZSlovo leto
Anton Holbauer
trgovina z usnjem, Čevljarskimi potrebščinami in vsem v to stroko spadajočim orodjem V Celju, Gosposka ulica štev. 6, ter
»FENIKS*
tvornica usnjenih izdelkov, kakor dokoleni«, aktovk, damskih torbic, kovčegov, gornjih delov za če vij e in drugo v Celju
Srečno Novo leto želi tvrdka
Franc Kastelic - Novo mesto
železnina in špecerija
idila vsem sv c jim cenjenim odjemalcem uspehov polno in srečno Revo lelol
O
|| Surina	in	veselahava
|| želi vsem cenjenim odjemalcem
BAEBLER
STROJNO PLETILSTVO
RADOVLJICA
Srečno in veselo novo leto 1937
Lesna industrija, parketna tovarna in parna opekarna
FRAN KOTNIK
Verd. p. Vrhnika (Dravska banovina)
Joško VEBER
veletrgovec
Škofja Loko - kolodvor
vošči vsem svojim ccnj. odjemalcem srečno in veselo novo leto 1937
Vsem cenj; odjemalcem in poslovnim prijateljem želim prav srečno NOVO LETO in mnogo poslovnega uspeha v prihodnjem letu
1937
JOS. BENKO
TOVARNA MESNIH IZDELKOV
MURSKA SOBOTA
LJUBLJANA / GREGORČIČEVA UL. 23 J TEL. 25-52
želi svojim cenjenim naročnikom in odjemalcem
srečno in uspešno novo leto 1937
ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Ustanovljena 1869
Srečno novo leto 1937 želi
Fran Ks. Lešnik
Maribor
GLAVNI RAZPEČEVAL EC
MAGGI-jetih in Bensdorp-izdelkov
ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJ*6
Scecno Xn vesele movo teta 193?
ždita
Pinter & Lenard
Maribor
Seečno Ut veselo. Piavo leto
ždi vsem cenjenim odietncdcetn.
Trgovina z mešanim blagom, deželnimi prideiki, jajci in suhimi gobami
9tzs.j	Telefon štev. 48
ždi 'zdcavo. ih. uspeš*to novo telo-1939
A/sem s/aflht Jvgovskitn ^cCjateliem
LESNA INDUSTRIJA
Stelne in veselo Plevo leto
žeti
ivornica čokolade
tovarna klobukov in slamnikov
d. z o. z.
A. ZAVRTANIK
Lesce - Bled
Srečno in veselo novo leto 1937 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
RADO PREGRAD
industrija umetnih cvetic Podčetrtek, Dravska banovina
BLED / RADOVLJICA / JESENICE
^4%6^.6%43*4^6W6^63*^^i;i4*';s*«4i'5i*i«6Stf43i6Si43i43i*5i45i*5i*5i45živi*5i <54*!i6vi65i45i6W45i ^•4v*43i4^4v***6^4C*40'i6<46^4%6v*4>S»634eC*(K*65*63*6%6W6i*iC^i4^.4546C*6C]
99 Jugoslovanska zavarovalna banka v Efublfani	•.......
fgggg Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276.
družni C e.; Beograd, Magreb, Sarajevo, Csijeh, 2V©v# Sad in Splil
L M. Ecker sinova
0 Splošno kleparstvo 41 leso-cementne streho 41 strelovodne naprave 0 vodovodne inštalacije
Slomškova ulica 4
TELEFON 29-3i
Nu Enamel
email trajne lepote, krasnega bleska, prepleskaš vse od pohištva do avtomobila Ing. Rudai Sava
Ljubljana, Prešernova 3
VERLIČ JOSIP, LJUBLJANA
lastnik tvrdke
ANI. KRISPER COLONIALE, Tyrševa c. 31 tisinmmjEiii leti 1134
Telefon št. 22-63 Brzojavi: Verllš Ljubljana
Veletrgovina kolonialne in špecerijske robe -- Vele-pražarna kave -- Mlini za dišave
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode
DAP, „WklA	,	x	Točna	pos'režbal Ceniki na razpolagoI
POSLOVNA HIŠA IN SKLADIŠČA
kliki
'/X
pnj
55'	L	,
piniji	vrst- "pot
ra	fd-og rafij a
CT i H&bart /N If vrinil
535 nat-1* K
53 k
555
555'
553 L1UBL1ANA
53! BAIMATIN0VA13
ajsoJidnejjfe I iš €9 rno
ST-D EU
IVU H KRIVIC
LJUBLJANA
Frančiškanska ulica 10
Tvrdka osnovana 1873
Trgovina
s špecerijskim,_
kolonialnim in
Telefon 39-15 materialnim blagom
£
lektrična svetila
za vsako rabo dobite v največji izberi pri nas. Svetilke za stanovanje, poslovne lokale, trgovine in gostilne, hotele, skladišča, tvornice itd. Specialne svetilke za turiste in smučarje. Velika izbera lustrov in žarnic. Zaloga vsega materiala za elekfro-insfa-lacije. Najugodnejša izbera elcktr. likalnikov, kuhalnik plošč, loncev in peči. Vedno prvovrstni material in solidne cene
»ELEKTROINDUSTRIJA” O. D.
Ljubljana, Oosposvatska c. 13 - Tal. 23-14
Trgovci!
Izložbeni aranžerji!
Najmodernejši in najlepši izložbeni okras so NEON" ske svetlobne linije in konture v različnih barvah
Brezplačna pojasnila daje » N e o n “, ing. Zupančič, Ljubljana, Aleksandrova c. 4 - mezanin. Telef. 29-66
SITARSKA
IN
l
R. Z. Z O. Z.
v Stražišču
(pri Kranju)
izdeluje žimnata sita za •
gospodinjske in industrij-ske svrhe in jih izvaža v vse evropske države, v Severno Afriko, Azijo in Južno Ameriko
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. zav.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nudi po i z r e dno nizkih cenah: Salda-konte, Stra c e,
joti rn a le. ftolske zvezke, mape, odjema! ne knji-žice, risalno hi oke itd.
BOSCH-SERVKE
Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, žaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi
J. KRALJIČ, LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA C. II - let B-H
I A. Šarabon
LJUBLJANA 0
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s špecerijo
Velepražarna za kavo
Mlini za dišave
Glavna zaloga rudninskih vod*
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Nove vloge................
Oproščene vloge, prene-šene na nov račun .
)in 50,000.000*— 60,000.000*—■
Skupno stanje nOVilt Vlog Din 110,000.000*
Nove vloge vsak čas izplačljive
Obrestna mera do 5%
Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska
0 Vse za smučanje
in druge športe dobite pri tvrdki
S. Kolb & l^vodLalič
Ljubljana, Kcngvesni tvg štev. 4
Telefon 25-61	Telefon	25-61
KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE!
v	barva,	plesira	In
7p v	urahkemiifno
1.0 1	Ul 011 ob|eke< Uobnkc
Itd, SkrobJ la avetlolika irajee, ovratnike ln manšete. Pere. suši. mongu in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 6 Telefon št 22-72.
■ •?• na Sv. Petra testi šL 30
II gUvlllu	(vis-a-vis	sedanje	trgovine)
ie otvorila že znana in solidna tvrdka F. I. Goričar
kjer bo imela specialno zalogo platnenega in pralnega blaga, na pr.: pravo platno za rjuhe in prte, sifone, kotonino, flanele, namizne garniture, posteljne garniture, zavese, gradi za žimnice, inlete, volnene in prešite odeje, flanel rjuhe, kakor tudi izgotovljeno moško, damsko in posteljno perilo in trikotažo.
Bogata izbira blaga za poročne opreme Lepa in praktična darila za Novo leto itd.
V delo sprejemamo vse vrste perilo, kompletne opreme za neveste, kar izgotovimo solidno po najnižjih cenah 1 Ob priliki potrebe v teh artiklih prosimo, da si ogledate tudi pri nas, zagotovljajoč Vam najboljše postrežbo!
O
NAZNANILO?
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo se
PRESELILI S TRGOVINO KLOBUKOV s Tyrševe c. 12 v Florjansko ulico 19
Istotain so dobe ludi vsa popravila. — Za obilen obisk se priporoča
KLORU ČARNA FRANC BERNIK
d. z o. z. LJUBLJANA — FLORJANSKA UL. 18
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik O. Mlhaiek, vsi v Ljubljani.