DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 226 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 26TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV, Silne suženjske razmere vladajo v južnih državah ob reki Mississippi li^:.'!; .... < 1 'i Washington, 24. septembra. General Pillsbury, pomožni načelnik zbora armadnih inženirjev, je pravkar dobil v roke poročilo glede preiskave o življenju Zamorcev, ki so zaposljeni °b jezovih reke Mississippi, v južnih krajih. Preiskava je prinesla na dan razmere, o katerih bi povprečni človek mislil, da so nemogoče danes v Evropi. Vse delo pri jezovih v onih krajih reke Mississippi, kjer imajo skoro Večno povodenj, in katere sedaj utrjujejo pred povodnijo, je nekako pod nadzorstvom vlade Zed. držav. Zaposljenci v onih krajih so po ogromni množici Zamorci. Slednji morajo bivati v Podrtih šotorih, brez vsake žične obrambe, dasi je delo v močvirjih, kjer so tisočmili jonski roji komarjev. Delavci morajo delati od 14 do 16 ur na dan, in to v Vročini, ko kaže toplomer največkrat 110 stopinj ali več. Zamorce se obenem silovito pretepa. Fcrman udari črnega delavci za vsako malenkost, na printer, če ga Zamorec ni tako pogledal, kot je formah hotel. Za dnevno deloHbi morali ti črni trpini dobiti $3.00 na dan, toda največkrat ne vidijo denarja, ker 8a jim krivično odtegnejo za "hrano in prenočišče." Večina delavcev dobi za sebe po $1.50 do $2.00 v treh tednih. V bližni kemp, kjer se dela, pa čaka tisoče drugih črnih delavcev, da se kje "odpre delo." Kakor hitro kak delavec umre od prenasilne-Ka dela,, so takoj trije pripravljeni, da nadaljujejo njegovo trplenje. Newyorcan stavil $100.000 na zmago Roosevelta New York, 24. septembra. Neki demokrat je stavil na Wall Streetu $100,000, da bo Roosevelt izvoljen predsednikom novembra- meseca. 24. ur potem, ko je bila stava narejena, se ni še nihče oglasil, dasi je demokrat dal pogoj, da stavi enako, to je 1-1. V ostalem pa se je zadnje čase pojavilo precej manjših stav od $50 do $5,000, in vse te stave se glasijo 11:10, da bo Roosevelt prihodnji predsednik Zed. držav. Stave, ki se stavijo v New Yorku so eden najboljših barometrov za izvolitev predsednika. Od leta 1880 se gemblarji še nikoli niso zmotili, razven v letu 1916. Tega leta so na Wall Street stavili 2:1, da bo Hughes izvoljen, toda v resnici je dobil večino Wilson. Kako bodo sedeli Maschke, Finkle, Bernstein in drugi obtoženi magna,ti so lahko krivi ali nedolžni obtožbe radi tatvine davčnega denarja, kar Prav nič ne ski-bi upravo kriminalne sodnije, pač pa ima ta uPrava največjo skrb kje dobiti Prostor, da bodo trije sodniki 'ahko sedeli za sodnijsko mizo, ko bodo sodili obtožence. Prosto-fa je samo za enega, in kam naj denejo tri sodnike! Uganjko je ^šil sodnijski uslužbenec Kohn, ki je izjavil, da se bodo morali sodniki "stisniti" in da bodo se-na malih stolih malo tesne-Je skupaj, pa bo "šlo." Klub Slovenskih vdov °ne 12. novembra priredi ^iub Slovenskih vdov svojo ples- veselico in domačo zabavo v ^uausovi dvorani. Slovenske ydove so znane po jako domačih 111 Prijaznih prireditvah. Roosevelt dokazuje, da je republikanska stranka v krizi brez moči San Francisco, 24. septembra. Go'verner Roosevelt je govoril včeraj v ogromni mestni dvorani, kjer ga je poslušalo 12,000 ljudi. V svojem govoru je silovito j napadal republikansko stranko, kateri je očital, da je brez idealov in brez moči, da bi nastopila v današnji krizi ter rešila pereče probleme naroda. V svojem poldrugo uro trajajočem govoru je governer Roosevelt govoril o problemih železnic, farmarjev in javnih potrebščin. Roosevelt je v začetku govora naj prvo omenil, da se je nahajal pred 12. leti v isti dvorani, kjer je bil nomi-niran za podpredsedniškega kandidata. Rekel je, da so mu dali pet minut, da spregovori nekaj besed za newyorskega governer-ja Al Smitha. Ko je Rooosevelt omeni! Smitha je sledil silen aplavz v dvorani. Eno uro pred-no je Roosevelt dospel v dvorano, je bil zaseden sleherni kotiček v dvorani, in zunaj so čakali tisoči, da bi ga slišali. Ko je Roosevelt govoril so se pogosto čuli udarci na vrata od strani onih, ki so bili zunaj in so hoteli v dvorano. Tekom govora je Roosevelt omenil, da je republikanski režim dopustil, da so Amerikan-ci vložili tisoče milijonov dolarjev v tujezemska podjetja, ki so propadla zlasti iz vzroka, ker s;? , je Amerika obdala z visokim tarifnim zidom, da ne moremo prodajati blago tujezemstvu, niti ga tujezemstvo ne more pošiljati sem, in tako je nastal zastoj v svetovni trgovini s strašno krizo. Propadel je farmar, in takoj za njim pa delavec. Dokler se i farmar ne dvigne, ni mogoče pomagati delavcu. Roosevelt je ob-ljubil popolnoma drugo politiko, S kot jo zasleduje Hoover, narodno i politiko, ne pa politiko par izbranih velekapitalistov. Končno je omenil, da sta se že dvignili dve najbolj republikanski državi, New Hampshire in Vermont v puntu proti republikanskih! voditeljem, dočim so farmarji osrednjega zapada storili isto, in če se tem pridružijo državljani Pacifika, tedaj zašije nov dan pravice in dostojnosti za ameriškega državljana. Deset minut je trajal aplavz, ko je Roosevelt nehal govoriti. -o- Javna podpora za otroke katoliških šol Pomožni mestni pravdnik Alfred Clum je pretekli teden oddal postavno mnenje, da se mora iz sklada javnih šol podpirati otroke, ki pohajajo v katoliške šole. Mnogo sirotnih otrok se nahaja v katoliških šolah, katerim niti starši niti šola ne more pomagati. Zato so se voditelji obrnili do vodstva javnih šol, če morejo pomagati. Javne šole so izjavile, da morajo dobiti tozadevno postavno mnenje, če smejo podpirati katoliške otroke. To je sedaj dognano, da je taka podpora postavna, kajti starši otrok, ki pohajajo v katoliške šole, morajo plačevati davke tudi za javne šole, in so torej opravičeni do javne podpore. Prva obletnica V torek, 27. septembra, se bo brala sv. maša ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida ob priliki prve obletnice pokojne Marije Klaus. Prijatelji blagopokojne ranjke so prijazno vabljeni k udeležbi. Roosevelt na pohodu v zapadnih državah there's Gold \Ni THEMtHA^ 'ILLSf OH I/ F i m (M, 10 milijonov potrebnih za brezposelne v mestu Predstavniki dobrodelnih družb in raznih pomožnih akcij v Clevelandu so te dni na delu, da preračunajo, koliko jih bo veljalo v letu 1933, da bodo dobili lačni brezposelni jesti in oni, ki so brez, doma, streho. To je eden najbolj važnih problemov danes, ne spmo za Cleveland, pač pa za vsako mesto v Zedinjeruh državah. Amerika je pač prisiljena skrbeti za svoje brezposelne, katerih ogromna večina je zašla v pomanjkanje in trplenje brez lastne krivde. Kot naznanja Edward Lynde, generalni tajnik Associated Charities, bodo znašale potrebščine in zahteve dobrodelnih družb v Clevelandu za leto 1933 veliko svoto $10,244,466. Od te svote se potrebuje $8,876,514 za direktno pomoč brezposelnim v njih domovih, $1,121,274 za osebno postrežbo zapuščenim ljudem, $12,467 za centralni urad za zapuščene moške, in $170,472 za prehrano in prenočišče moških, ki nimajo nobene strehe, ki niso danes nikjer doma. Zborovanje uradnikov dobro-delnih zavodov je obenem sklenilo, da se začne kampanja za Community fond 14. novembra, in bo trajala do 22. novembra. Za letošnje leto so imele dobrodelne družbe v proračunu $4,-900,000 za direktno podporo brezposelnim, in da je v| prihodnjem letu potrebna svota skoro $9,000,000 je znamenje, da še vedno računajo na izvanredne potrebe brezposelnih. Toda, kot se je izjavil Edward Lynde, generalni tajnik, dobrodelne družbe računajo, da se v prihodnjem letu sigurno obrne na bolje, in vodstvo dpbrodelnih družb je prepričano, da če bi vedeli, da v letu 1933 ne bo nič bolje, da bi morali zahtevati skoro dvajset milijonov za pomoč brezposelnim, vpoštevajoč dolgo vrsto novih prositeljev za podporo, ki se dp/nes vsak dan oglaša v uradih dobrodelnih družb. Pomniti je treba, da je bilo letos v januarju int februarju in marcu veliko manj prositeljev za podporo, kot pa so se pojavili v avgustu in sepembru. To nenavadno visoko število prositeljev za pomoč, je napotilo župana Millerja, da je šel pretekli teden v Washington, kjer je stavil zahtevo za posojilo v svoti $3,800,-000, in če to posojilo ne pride, tedaj mestna vlada niti dobrodelne družbe ne vedo, kaj storiti: Dobrodelne družbe so prepričane, da, v mesecih novembru, decembru, januarju in februarju bo sila največja in se bo moralo podpirati več brezposelnih družin kot sploh kdaj prej v zgodovini mesta. Šele potem se bo obrnilo na bolje. Računa, se, da prošnje za podporo prenehajo šele štiri ali pet mesecev potem, ko se razmere zboljšajo. Vodstvo dobrodelnih družb je nadalje slikalo težaven stan uslužbencev dobrodelnih družb, ki hodijo preiskovat od hiše do hiše, kje je podpora potrebna. Ti uslužbenci so v resnici dostikrat pravi siromaki, ker se jih napada, desi izvršujejo le njim odkazano nalogo. In naj- •-o-- Pristaši monarhije na Grškem poraženi Atene, Grška, 25. septembra. Prva poročila o narodnih volitvah v Grčiji kažejo, da so zmagali pristaši ministerskega predsednika, Venizelosa. Volivci so izvolili eno tretino senatorjev in •polnoštevilno poslansko zbornico. Volitve so bile zlasti zanimive iz vzroka, ker so pristaši monarhije razvili nenavadno živahen boj in so skoro pričakovali zmago. Pristaši monarhije so bili občutno poraženi. večkrat prihajajo napadi od ljudi, ki ne dobijo podpore, ker se I je prepričalo, da dotični ni potreben podpore. Dobrodelne družbe trdijo, da ne bi zadostovalo niti $30,000,000, če bi se dala podpora vsem, ki je niso potrebni. In uslužbenci dobrodelnih družb tudi komaj zmagujejo svoje breme, ker so jim bile plače vtrgane že za 30 odstotkov. Gandhi umira radi posta kot narodni mučenik Poona, Indija, 26. septembra. Znani indijski vodja za svobodo Indije, mahatma Gandhi je danes nastopil 132. uro prostovoljnega posta. Mož je precej oslabel, toda oči se mu še iskrijo in neprestano govori, da bo duševno zmagal. Gandhi leži pod nekim drevesom na dvorišču tukaj Snih zaporov in goni kolovrat, ki se pa večkrat ustavi, in ga ne more pognati z lastno močjo naprej, pač pa mu pomagajo tovariši. Gandhi se prostovoljno posti v protest napram novi volivni postavi za Indijo. Izjavil je, da ne odneha od posta, razven če angleška vlada spremeni volivno postavo. Dnevno vzame le drobec soli in par kozarcev vode. 62 letni narodni borec je že zelo oslabel. Rojstni dan V mali, prijateljski družbi je praznoval Mr. Mihael Maver, 6720 Bayliss Ave. v nedeljo svoj 39. rojstni dan. Praznovanje se je vršilo pri družini Mr. Jos. Gramca v Genevi. Na mizo je bil postavljen običajni "cake" s svečkami, ki je pa imel le 36 sVečk .najbrž znamenje, da Mr. Maver nič ne šteje treh let krize, in misli najbrž tri leta dalj živeti. Iskrene čestitke, Mike! * Za $219,000,000 je letos več zlata v Ameriki kot lansko leto, Farmer ji v puntu namera-! vajo ustaviti dobavo mleka za mesto New York New York, 24. septembra. Farmarji severno od mesta New j York so zagrozili sštrajkom in izjavili, da ne bodo več pošiljali t mleka v mesto New York. Združeni farmarji, ki so se uprli ne- i j z n o s n i m razmeram, pošiljaj p I dnevno 4,000,000 kvortov mleka .v New York. Farmarji dolžijo neodvisne mlekarje, da eden za drugim znižujejo ceno mleku, kar I je povzročilo, da farmarji ne do-bijo skoro nobenega denarja za mleko. Newyorski farmarji, pal tudi oni iz Pennsylvanije in dr-j | žave New Jersey, ki pošiljajo : mleko v New York, in ki kontrolirajo 40 odstotkov dobave mleka za največje mesto sveta, so 1 Ičitali o revolti farmarjev v zapadnih državah, in so kar obse- j (leni, da začnejo tudi oni s št raj- i kom. Po svojem odboru so far-! marji že naznanili prodajalcem i mleka, da. jim -dajo 24 ur časa, j j da jim plačajo več za mleko, ali | pa, bo slednje izostalo. Farmarji so dobivali zadnje čase cent ! ! in pol za kvort mleka, in resnica j je, da morajo -farmarji, iz svojega žepa zalagati, da po tej cenr pošiljajo mleko v New York, in Ida to ne more dolgo trajati, je očividno. Prodajalci mleka v J New Yorku računajo od 4 do 5 centov kvort. Farmarji so dali razumeti prodajalcem mleka, da morajo dobiti 5 centov za lcvort, ali pa ustavijo nadaljno pošiljanje mleka. Mesto New York potrebuje dnevno 12,000,000 kvortov mleka. --o- Več skritega denarja prihaja v dnevni promet Washington, 24. septembra. Da prihaja več skritega denarja i na dan in v javni promet, dokazuje poročilo federalnega rezervnega odbora, ki pravi, da se je j kroženje denarja v tednu, ki se i konča s 21. septembra, zmanjša-Ilo za $26,000,000. Rezervni odbor je mnenja, da je danes vsega denarja v cirkulciji $5,642,-000,000, ali za $113,000,000 manj kot julija meseca. Finančni krogi so prepričani, da ljudje prinašajo skriti denar na površje. Ob istem času poroča rezervni odbor, da se je povečala zlata zaloga v Ameriki za $37,000,000. [Zlata zaloga v Zedinjenih državah znaša danes $4,165,000,000, ali za $254,000,000 več kot 1. julija. Drzen rop | Včeraj ob 7:45 zvečer so prišli trije roparji v garažo Zone1 Cab Co., ki se nahaja na 5101 Lakeside Ave. V garaži se je nahajal blagajnik Vince in mehanik Walker. Z revolverji so prisilili roparji blagajnika Vince, da je šel z njimi, potem ko so roparji odnesli $1,500, kar je bil dnevni izkupiček šoferjev j Zone Cab Co. Blagajnika so roparji vozili poldrugo uro potem po mestu, nakar so ga vrgli iz avtomobila na 109. cesti in Carnegie Ave. Novica iz Chardona Iz Chardona, Ohio, se nam poroča : Te dni si je hotela končati svoje mlado življenje Miss Mary Edlinski, stara 18 let. Zavžila je precejšno količino "laja." Hitra zdravniška pomoč jo je rešila gotove smrti. Uslužbena je bila pri Mr. Tom Fernaci, poznana kot jako pridna in vesela. Ne ve se, zakaj je obupala nad svojim še t?ko mladim življenjem. Naha-Ija se sedaj pri svojih starših. Nad 700 oseb se je udeležilo predstave "Domen" v korist brezposelnih 716 vstopnic je bilo prodanih včeraj za lepo narodno igro "Domen," katero je vprizorila "Ameriška Domovina" v korist slovenskih brezposelnih družin. Dramske predstave n? naših odrih nimajo nobene privlačne sile več, kar se je dognalo že pred par leti in se je včeraj ponovno dokazalo. A igra sama je v resnici zaslužila vsega priznanja. Igralci pod vodstvom Mr. Louis Oblaka so na realističen način pokazali, kako se mora igra igrati, da je po želji pisatelja in odgovarja svojemu značaju. Podroben opis in ocena igre sledi ta teden enkrat, zaenkrat le rečemo, da je bilo občinstvo, ki se je predstave udeležilo, skrajno zadovoljno, in so fantje in dekleta na odru storili svoje najboljše, čemur je navzoče občinstvo burno aplavdiralo. Tako prijetno petje kot posamezni nastopi so izzvali vsak čas vihar ploskanja in pritrjevanja. In v resnici so vsi igralci in vse igralke storili več kot svojo dolžnost. Bili so naravnost vzorni. Petje Josephine Lausche-Welf je imelo privlačno silo kot vselej, zlasti pa je tudi ugajal nastop posameznih članov od zbora samostojne "Zarje," ki so v kvartetih in v zborih zapeli cel venec lepih narodnih popevk, za kar so želi burno priznanje. Med pevci ?mo tudi opazili odličnega Mr. Frank Pluta. Zbor Zarje priredi 13. novembra veliko opero "Martha," v kateri. nastopi Mr. Plut kot Plunkett. Med navzočim občinstvom smo opazili večinoma naše priproste delavske može in žene, katerih mnogi si jc težko vtrgal tudi malenkostno vstopnino 50 centov, toda bil je dobro obdarjen z izvrstno predstavo. Med navzočimi smo opazili dr. in. Mrs. F. J. Kern, Mr. John Gornika, Mr. F. J. Lausche j in več drugih poznanih osebnosti. V resnici je bil skrajno prijeten večer, in "Ameriška Domovina" se iskreno zahvaljuje i vsem, ki so pripomogli k uspehu. 'Pcdrcben račun igre prinesemo enkrat te dni. -^o- Orli zmagali ! Ob veliki udeležbi našega ob-jčinstva se je včeraj vršila baseball tekma za prvenstvo v Med-| društveni ligi naših mladinskih j društev. Zmago so odnesli ("Orli," ki so v napeti in sijajni ; igri zmagali "Pionirje" od H. B. Zajednice z 7:4. Zlasti so se j odlikovali igralci Orlov kot Max [Sodja, Jeraj in Marinko, ki so i bili prave "zvezde" igre. Orli i so torej v tej sezoni prvaki baseballa v naselbini. Obenem se je vršila še ena zanimiva igra včeraj, in sicer med. Eastern Stars od S. D. Z. napram "Spartans" od SSPZ. Rezultat napete igre je bil 9 :8. Radi svoje zmage včeraj bodo Eastern • Stars igrali prihodnjo nedeljo končno igro za prvenstvo v razredu "B," napram Holy Name !klubu. Tekma se bo vršila na E. 156t,h St. in St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. i "Mučeniška smrt sv. Neže" ! Vsem igralcem te igre se naznanja,, da se vaje za igro vrše zopet ob torkih. Prihodnja vaja je jutri, v torek, 27. sept., točno : ob 7:30 zvečer v SND. To bo va-ija za drugo dejanje "rimsko so-jdišče" in tretje dejanje "na mo-rišču." Prosi se vse igralce, da Iso točni. — Igrovodja. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 26TI-I, 1932 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. «*H1>83 No. 226, Mon., Sept. 26th, 1932 Poraz La Folletta v Wisconsinu, ki je imel državo ta-korekoč v zakupu, je ponoven dokaz, da bodo letos v novembru poraženi vsi, ki so sedaj v uradih. K 1= Indijski vodja Gandhi se posti do smrti. Well, njegova dnevna hrana itak ni bila dosti vredna. Dnevno je užival nekaj peteršila, čebule in kozarec kozjega mleka. :;s :;c s;t Governer države Pennsylvanije prosi predsednika Hoo-verja za avdijenco, da se dogovori s Hooverjem glede podpore brezposelnim. Stavimo, da governer Pinchot ne bo dobil avdijence. Pinchot je namreč governer, ne pa gledališka igralka. Državni pravdnik Lieghley v Clevelandu je izjavil, da hoče nekdo porotnike, ki naj sodijo tatove davčnega denarja, premotiti. Saj smo rekli, da če več ukradete, toliko bolj ste varni zaporov. 5,'! Neki lastnik hotela v Pennsylvaniji je naročil 50 sodov dobre pive iz Nemčije. Naročil je, da mu pošljejo sode do 15. aprila, 1933. Zakaj 15. aprila? Ali nimajo dovolj pive danes v Nemčiji? % J,': :,'< Predsednik Hoover se je odločil, da ne bo govoril v svojem rojstnem mestu v državi Iowa. Pameten mož. On neče zgubiti glasov v svojem rojstnem mestu. * * * * Neka ženska v Georgiji je praznovala 101. rojstni dan, pa še ni nikdar videla avtomobila. Baš to je vzrok, da je do-živela 101. leto. * * Če bi Evropa tako točno plačevala svoje dolgove kot je točno pošiljala sem naseljence, bi bila depresija že pozabljena. ;;; :|s :;t Iz Bele hiše se poroča, da se Hoover ne bo več izjavil o prohibiciji. Yeah! 18. amendment ima samo dve strani, mokro in suho, in Hoover se je že za obojno izjavil. s;: «t "Kdaj je mož pijan?" se vprašuje neki sodnik. Kadar avtomobil zaleze s ceste v jarek. s,'; * & Govori se, da bo Evropa postavila ogromno radio postajo v namenu, da pošilja radio programe v Ameriko. DOLG bi bilo pravilno ime za to radio postajo. s;e * ;{« Predsednik Hoover je mnenja, da bi se moralo delo razdeliti na več ljudi. Samo predsedniško delo naj ostane, kjer je sedaj. * sit Turisti so ljudje, ki vozijo 500 milj daleč z avtomobilom, da se pustijo potem slikati ob svojem avtomobilu. Rusija naj se nikar ne jezi, ker Amerika ni še priznala njene vlade. Saj za vraga niti naše lastne vlade danes ne moremo priznati. :;< :;« ! kulanti, narodni izdajalci in plačanci Jugoslaviji sovražnega naroda, morejo delovati na federalistični propagandni akciji. Poleg tega. pa so iste "politične kapacitete," bili včeraj temperamentni zagovorniki gornjega na čela. V menjanju njihovih po- li. "Tudi meni se je nekoč pripetilo, da nisem mogel jasno misliti," je rekel Bili Tilgar, eden izkušenih potapljačev. "Nek potniški parnik se je bil potopil med Baltimore in Nor-folkom. • Ladja ni bila na dnu morja več kot kakih pet ur, ko sem se spustil doli in upati je bilo, da dobim katerega izmed potnikov še živega v ladji. Včasih se namreč v kabinah potopljene ladje napravijo zračne prostornine. Ravno tako, na primer, kot če vtaknete steklenico z vratom navzdol v vodo in se voda ne napolni prav do vrha. Seve, s časoma se tudi ta prostor napolni z vodo, toda ako je ladja samo nekaj ur pod vodo, je lahko mogoče, da ostane kak potnik živ in ako pride rešitev kmalu, se ga lahko reši. "Voda je bila precej čjsta in brez posebnih težav sem prišel na krov. Imel sem seboj ključ, da odprem vrata družabne sobe. Toda voda je vrata že toliko napela, da jih nisem mogel odpreti. Suval sem v vrata s svojimi železnimi čevlji toliko časa, da so se podala. "In potem se mi je nekaj pripetilo, česar ne bom nikdar pozabil, dokler bom živ. Ne^a ženska mi pride naproti, kot bi plavala po zraku. Lase je imela lepo spletene in oblečena je bilo v spalno srajco. Roke je imela gole in držala jih je iztegnjene proti meni. Gledala je naravnost vame in zdelo se mi je, kot bi mi hotela nekaj povedati, toda si ne upa odpreti ust. "Zgrabil sem jo in jo vzel v naročje. 'Dobro!' sem zakričal skozi mojo železno čelado. 'Drži se me in v trenotku bova na vrhu vode.' In ko sem hotel že potegniti za signalno vrv, da me potegnejo kvišku, ko naenkrac opazim, da je bila ženska mrtva, da je bila mrtva že več ur. In jaz ji kričim na ušesa, naj bo pogumna! "Vedite namreč, da je ženska lažja kot moški in da se dlje lahko vzdrži na vodi. In prišežem vam, da se mi je v prvem trenotku ženska zdela kot bi bila živa." * "Nihče izmed nas nima rad opravka z mrtveci," je povzel Jim Ingraham, ki je svoječasno služil na podmornici. "Ko smo se spustili na potopljeno podmornico S-4, smo pronašli, da so se vsi mornarji zadušili s plinom. In vlačiti jih ven, ni bila nobena zabava, vam pravim. Ni še tako strašno ravnati ž njimi v vodi, ampak ko jih enkrat dobimo na vrh, takrat je pa vse kaj drugega." * In potem je tukaj moj prijatelj Victor Berge. Ta je pa druge vrste potapljač. Pred kakimi 25 leti je pobegnil z doma na švedskem in je od takrat kot potapljač iskal bisere na morskem dnu. Mnogokrat je našel celo bogastvo, ki je pa ravno tako hitro zopet šlo iz njegovih rok. Kadar je bil zopet suh, je šel zopet na morje za novimi bisernimi V Konakri, v vzhodni Afriki smo sedeli na hodniku pred hišo in počasi srkali "gin," katerega smo mešali s sodo. PVijatelj Wilkenson se je udobno naslonil na stol in nam povedal zgodbo o nekaznovanem zločinu. "V malem pristaniškem mestu, v južnovzhodni Afriki sta bila dva posebno veljavna meščana. Eden je bil domačin, Moulay Ahmed, ki je bil prekupčevalec. Nihče ni vedel dosti o njem in njegovi trgovini, živel je po evropskem načinu zgrajeni koči in je bil j ako bogat. Vsa-kojake stvari so govorili o njem, toda nihče ni vedel kaj gotovega. Druga važna oseba v mestu pa je bil policijski načelnik, mlad Francoz, ki je pravkar prišel iz Pariza, ki se je tako vneto posvetil svoji službi, da so postopači trepetali že pri pogledu nanj. Njegovo ime je bilo Lemoine, Rene Lemoine. Najprej se je Lemoine zavzel da bo razkrinkal Moulay Ahrne-da. šepetalo se je, da kupuje Ahmed na skrivnem zlato od domačinov, da na skrivnem proda ja kokain in da je sploh slepar na debelo. Moulay Ahmed je nekako zvedel, da je Lemoine na {njegovem sledu in če bi ga razkrinkal, bi to pomenilo Ahmedovo smrtno kazen, obesili bi ga takoj. Torej je šlo za življenje in smrt med Lemoinom in Ahme-dom. če bi Lemoine izginil, bi bil Moulay Ahmed varen. Moulay Ahmed je zvedel, da sta prišla v naselbino dva domačina, ki nista imela nobenih prijateljev, nobenega opravka, brez vsakih sredstev. Bubu in Alomi so ju zvali. Moulay jima je obljubil tisoč frankov vsakemu, če bosta ubila policijskega načelnika. Tisoč frankov je že celo premoženje za divjaka in Moulay jima je zagotovil, da ju-bo poslal na njegove stroške v notranjost dežele, kakor hitro opravita de-lo. Lemoine je stanoval sam v ma-; li hišici na drugem koncu mesta. Takoj čez cesto se je pričela džungla. Umorila, sta Lemoina še isti večer. Potem sta pa prišla k Moulayu in mu povedala, da je delo izvršeno. Kakor sta opisovala zločin, je bilo jasno, da je vse delo opravil Bubu, a Alomi je stal na straži. Moulay Ahmed, ki je bil pretkan, je vedel, da se zamorca ne bosta mogla pritožiti* pa je izplačal Bubu tisoč frankov, a Alomi je dal dvesto frankov, mesto tisočaka. To pa nikakor ni bilo povšeč Alomi, ki se je čutil prikrajšanega. Godrnjal je in zabavljal in nekdo mu je moral najbrže povedati o francoski vladi, ki ščiti domačine, zato se nekega jutra odloči in gre na sodnijo, tirajoč seboj svojega tovariša Bubu za pričo. Pred sodnikom je Alomi zahteval, naj mu sodnik pomaga do ostalih osemsto frankov. V svoji otročji pameti je računal, da se mu je storila velika krivica, ker ni dobil plačanega svojega dela, najsi je bil tudi umor in je pričakoval, da mu bo sodnik pomagal do njegovih pravic. Ko mu je zamorec po tolmaču razložil vso stvar, bi bil sodnik skoro padel s stola. Začel je izpraševati Alomija podrobnosti. "Nam je sicer znano," pravi sodnik, "da je isto noč, kot trdiš, da sta umorila policijskega načelnika, slednji res izginil. Tudi vemo, da se je našlo nekaj krvi na njegovi postelji. Toda od tega časa njsmo mogli najti nobenega sledu za njim kljub vsemu našemu prizadevanju. No, in ker sedaj zahtevaš svoj delež pri, umoru policijskega načelnika, moraš najprej dokazati, da se je umor tudi res izvršil. In pomni tudi to, da po francoskih postavah je potrebno, da se predloži truplo, predno se more dokazati, da je bil res umor izvršen. Ako ni trupla, tudi ni zločina, tako pravi postava." Alomi se je zelo začudil tem sodnikovim besedam, ki ne verjame, da je res umoril policijskega načelnika. In potem je vse natančno razložil. Okrog polnoči sta se splazila v hišo policijskega načelnika. Našla sta ga trdno spečega. Alomi je ostal pri vratih na straži, Bubu pa je vsekal Lemoina z ostro sekiro po vratu. Potem sta truplo zavila v rjuho in ga odnesla iz hiše. Nesla sta ga preko ceste v grmovje. Vse je bilo tiho in mir7 no in mislila sta, da ju ni nihče videl. Toda ko sta ga hotela vreči v grmovje, je nenadoma stal pred, njima nek domačin, katerega nista poznala. "Kaj imata v rjuhi?" je vprašal domačin. Povedala sta mu, da imata truplo nekega belega moža. "Kaj pa mislita napraviti s tem mesom?" je zopet vprašal domačin. Povedala sta mu, da ga mislita vreči v grmovje. "Nikar ne mečita proč dobrega mesa," je rekel domačin. "Dajta meso meni." Dala sta mu truplo in domačin ga je odnesel. Tako je truplo izginilo in umor se zamorcema ni mogel dokazati. Oproščena sta bila." "In kaj se je potem zgodilo z obema zamorcema?" je nekdo vprašal v družbi. "Nek policaj ju je kmalu potem ustrelil, po nesreči, kakor je rekel. -o- Ce verjamete al' pa ne. POGREB KOT POROČNA SLAVNOST V občini Temerin, v Bački, se je pred kratkim vršil zanimiv pogreb. 82 letna, kmetica, Vero-inika Kantor, ki je v mladosti ob-'ljubila večno devištvo, je v svoji oporoki izrazila željo, da se vrši njen pogreb kot poročna slavnost. Njeni želji se je ustreglo. Truplo so oblekli v poročno obleko in na glavo deli poročni venec. Slavnostno okrašeni konji so peljali krsto na pokopališče. Godba je ves čas igrala vesele poskočnice in vsi po-grebci so bili oblečeni v svetle obleke in vsak je imel šopek cvetlic. Ko 'so krsto položili v zemljo, se je vršila veselica, kjer se je pelo in plesalo, prav kot na svatbi. Dnevna vprašanja 1. Kakšno politično volivno borbo imajo danes na Grškem. 2. Kako je ime nemškemu kanclerju? 3. Kako se imenuje novi predsednik mehiške republike? 4. Katere dežele je Varšava glavno mesto? 5. Koliko je star jugoslovanski prestolonaslednik ? 6. Kje se nahaja kraj Beltinci? 7. Kdo je bil jugoslovanski poslanik v Argentini, ki je bil odpoklican ? 8. Katera družba se bori za ohranitev slovenskega jezika v obmejnih krajih? 9. V kateri državi stavkajo ameriški farmar j i ? 10. Kako se imenuje novi ne\v-yorški župan? tipalke, ki so se me je držale. Potem so me pa potegnili na krov — še vedno v nezavesti." Te dogodivščine se glasijo morda kot pravljice, toda vem da so resnične, ker take stvari se redno dogajajo možem, ki imajo opravka na dnu morja, kjer kraljujejo morske pošasti. Odgovori na vprašanja 1. Gre se za novo obliko državne ustave, za republiko ali za kraljevino. 2. Franz von Pa pen. 3. General Rodriguez. 4. Poljske republike. 5. Kraljevič Peter je star 9 let. 6. V Prekmurju. 7. Dr. Ivan švegel. 8. Družba sv. Cirila in Metoda. 9. V državi Iowa. 10. Joseph P. McKee. "Takega psa ga ni na vsem svetu kot je moj," je pripovedoval zadnjič prijatelj Lovrenc. "Kadar; jem, leži pes zvesto pri mojih nogah in čaka, da mu dam, kar mi bo ostalo, kar je tudi vedno vsak dan dobil. Nekoč sem se pa nekam zamotil in sem pozabil po kosilu na psa. In kaj misliš, kaj je napravil? šel je na vrt, odtrgal tam cvetko in mi jo prinesel v gobčku. In kaj misliš, kakšno cvetlico mi je prinesel? "Ne pozabi me" ali spominčico, kakor ji pravimo. Saj pravim, takega psa ga ni na svetu." A Neki lovec je pripovedoval sledeči neverjetni dogodi j a j: "Nekoč se nas zbere večja družba, da gremo na lov na divje svinje. Hoja po gozdu me je kmalu zmučila, zato se udobno vležem pod košato drevo in kmalu sladko zaspim. Ko se čez dolgo časa prebudim, vidim v svoje veliko začudenje poleg isebe divjo svinjo, ki je poleg mene prav mirno spala. Mencal sem si oči in sam sebi nisem verjel, da je to resnica, ampak res, svinja je bila tukaj in še prav lep eksem-plar. Premišljam in premišljam, kako da se me ni svinja prav nič bala, dasi je bila praVa divja svinja in sem končno prišel do tegale zaključka. Svinja je prišla iz gozda in me videla tam spečega pod drevesom. Prišla je bližje in se me natančno ogledala. V oči ji je padel moj dolgi, zakrivljeni nos in si je mislila: 'Tale človek je Žid in kot tak me ne sme jesti, zato me tudi streljal ne bo, pa brez skrbi malo zadremljem pri njem.' " A Pri ongavih so imeli krstijo. Povabljena sta bila tudi zakonca Janez in Jera Ošpetel, ker so si bili nekaj v žlahti. -Ker pa Jera ni mogla pustiti otrok samih doma, je s pekla lepo potico in Janez jo je vzel seboj na botrinjo. Tam je svega in svašta, kot pravi Hrvat in Janeza ni bilo treba ravno preveč silit. Pozno ponoči jo primaha domov, dobro nadelan. Ko z veliko težavo najde spalnico, se vsede na rob postelje in zbudi ženo, ki je trdno spala: "Jera, botra ti je rekla bohlonaj." "že do'bro," odvrne Jera in zopet zaspi. Toda kmalu jo zopet Janez zbudi in ji reče: "Jera, botra ti je rekla bohlonaj za potico." "Hvala, je že dobro," zamr-mra Jera, se obrne in zopet zaspi. Janez.je pa le ne da miru, jo močno sune pod rebra in pravi: "Jera, botra ti je rekla bohlonaj za potico." "Ja, križana gora, saj si mi to že dvakrat povedal in sedaj v tretje ! Saj sem ti že rekla, da je dobro* in mir mi daj, obloda!" "Ampak Jera, botra je rekla, na/j ti rečem stokrat bohlonaj,'" se opravičuje Janez. A Pri 9. stotniji 17. pešpolka je služil enoletni prostovoljec, ki je bil sin bogate grofovske rodbine. Radi njegovega stanu je stotnik ukazal podoficirjem, naj kolikor mogoče vljudno postopajo ž njim. Nekega jutra stoji stotnija na dvorišču in narednik, krepak Gorenjec, pregleduje, kako so se fantje kaj osnažili. Ko pride do enoletnega prostovoljca, mu reče: "Vaši gumbi so pa danes j ako slabo očiščeni, gospod grof!" in potem reče, vojaku, ki je stal poleg grofa: "In ti si prav taka svinja!" A Odvetnik je bil poklican kot priča na sodnijo. Sodnik mu prijazno reče: "Gospod odvetnik, vi boste v tem slučaju samo za- pričo, zato pozabite za nekaj časa svoj poklic in povejte nam čisto resnico." školjkami na obali Avstralije, Vzhodne Afrike, v Perzijskem zalivu in drugod. Mnogo svO: jih doživljajev mi je povedal in eden takih je, ki ga povem tukaj. "Iskali smo školjke nedaleč od otoka Borneo," je pripovedoval. "Hodil sem po dnu morja in is-, kal biserne školjke. Ravno sem se sklonil -za neko školjko, ko čutim, da se je nekaj rahlo dotaknilo leve rame. Kot blisk hitro sem izvlekel moj ostro nabrušeni nož izza pasa in začel suvati ob nevidno stvar. Potem sem se šele ozrl in sem videl, da sem prerezal na dvoje dve dolgi, rokam podobni tipalki. Takoj sem vedel, da imam boj z ogromnim polipom, čutil sem, da se je nekaj ovilo okrog mojih členkov. Dve drugi roki sta se pa ovil i okrog mojih nog in me skušali spodnesti. "Ni ga izraza, da bi mogel opisati strah tistega trenotka. Pred seboj sem videl mrgoleti tipalke polipa. Skušal sem prerezati tipalke, ki so se ovijale okrog mojih členkov. Ko se sklonim, me je pošast potegnila s tako silo k sebi, da sem se moral zravnati kvišku, da nisem padel. Zopet je potegnila, da sem omahnil ob skalovje in skoro izgubil zavest. Polip me je trdno držal. Skušal sem prerezati'ogromne tipalke, pa vse zastonj . "Bal sem se potegniti za signalno vrvico, ker sem se bal, da se zračna cev zaplete med skalovje in se pretrga, kar bi bila moja gotova smrt. še več tipalk se je stegnilo proti meni, da me prime. Boril sem se z vso silo in rezal na vse strani z nožem. Toda pojemale so mi že moči. Za tipalkami pa še mi je bližala ogromna pošast in je strmela vame s svojimi pošastnimi očmi. Polip ima najgrozovitejše oči od vsega živalstva na svetu. Bližajoči se polip je odločil. Prijel sem za signalno vrv in štirikrat potegnil, kar pomeni: vlecite, pa če se vse pretrga! Trenotek zatem sem švignil kvišku. Potem se pa ne spominjam več — izgubil sem bil zavest. "Zgorej so pa moji tovariši vlekli z vsemi močmi. Toda niso me mogli potegniti docela kvišku, ker me je nekaj držalo nazaj. Niso vedeli, da se je po-ilip z vsemi močmi oprijel z nekaj tipalkami mojih nog, z drugimi se je pa oprijel koralne skale. In tako se je vršila tekma vlečenja vrvi, z menoj v sredi. Na eni strani polip, ki se je s svojo veliko močjo držal skale na dnu morja, na drugem koncu pa moji tovariši, ki so vlekli za vrv. In polip je bil močnejši od mož gori na krovu ladje. K sreči so se zmislili moji tovariši na drug način: na pomoč so prišli valovi. Ko se je ladja nekoliko nagnila, so naglo pritegnili vrv in ko je prihodnji val ladjo dvignil, ni polip vzdržal. Ko so me potegnili na vrh vode, se je polip še vedno držal mojih nog. Eden mojih tovarišev je skočil v vo-'do in z ostrim nožem prerezal AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 26TH, 1932 \m 3 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OtfOBER 1. —Drušfo Mir št. 142 SNPJ, zabatii večer v Slovenskem Domuaa Holmes Ave. 1.—Gospdinjski odsek Slovenskega Iruštvenega doma Priredi ple v S. D. Domu na Recher Av. v Euclidu. 2—Pod)adec sestre, umetni Ples v avdtoriju, in ples v spodnji dvorari S. N. Doma. 2__Društvo Abraševič, igra in ples v Grdinovi dvorani. 2__žeiski odsek S. D. Doma Priredi ples v Slovenskem De-lavsken Domu. 2__Vinska trgatev Oltarnega dmštva sv. Kristine v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd 4—Youth League, SDZZ, se-in ples v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 5.—Slovenski pevski zbor Ilirija ima card party v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 8.—Blue Boys Club, ples v Slovenskem Domu na Ilolmes Ave. 8—Podporno društvo Kranj Priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani. 8—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 9.—Skupna društva fare sv. Vida, velika čarobna predstava v avditoriju S. N. Doma. 9—Dramsko društvo Verov-šek, igra v Slovenskem Delavskem Domu. 9—Društvo Na Jutrovem Praznuje 10-letnico obstanka v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 9—Odkritje najbolj popularnega dekleta v fari sv. Kristine. Vrši se v spodnji šolski dvorani fare sv. Kristine. 9. — Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 15.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. froma. * 15. — Društvo Progressives, st. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16.—Jugoslovanski Pasijon-ski Klub priredi v S. N. D. igro "Mučeniška smrt sv. Neže." ■ 16__Društvo Loyalites, št. 590 SNPJ, ples v zgornji dvorani Slovenskega Doma na holmes Ave. 15—Baseball klub Orla ima Plesno veselico v Grdinovi dvorani. 22.—Community Welfare Club, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma. 22—Ples za odraslo mladino, prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. 23—ženski Klub Slovenskega Doma, zabavni večer v zgornji dvorani Slovenskega Doma Holmes Ave. 23—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju 5- N. Doma. 23—Utopians, prireditev popoldne in zvečer, v Slovenskem delavskem Domu. 23—S. S. P. P. društvo Cvet, k°ncert v S. D. Dvorani. 27—East End Social Club, Plesna veselica , v Slovenskem PGlavskem Domu na Waterloo Rd. ^ 29.—Dramsko društvo Ivan Cankar, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 29—Strugglers, Hallowe'en f>es v slovenskem Delavskem D°mu. , 29—pjes za odraslo mladi-Prirejen po direktoriju Slo- ^nskega Doma na Holmes Ave. 30—Blaue Donau, koncert KAJ JE STRAH? in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 30.—Halloween večer, v spodnji šolski dvorani na Bliss Rd. 31—East End Social Club, ples v Slovenskem Delavskem Domu. NOVEMBER 5.—The Silver Mask Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 5—Lightning Bugs Club, ples v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 6.—Slovenska Dobrodelna Zveza, ples v obeh dvoranah S. N. Doma. 6.—Jadran, koncert v Slovenskem Delavskem Domu. 6.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvoranj. 6.—Ples za odraslo mladino, prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. 12—Društvo George Washington št. 180 JSKJ, plesna* veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. 12.—Slovensko pevsko društvo Soča, zabavni večer, v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. ,12.—Klub Slovenskih vdov, plesna veselica v Knausovi dvorani. 13.—Samostojni pevski zt>or Zarja, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 13.—Pevski zbor Delavec, koncert v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave. 13.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ, vinska krstitev z enodejanko "Raztresenec" v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid, O. 13.—Ples prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. 19.—Društvo Comrades št. 566 SNPJ, ples v spodnji dvorani S. N. Doma. 20.—Pevsko društvo Slovenija, koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 20.—Liga ohijskih društev K. S. K. J., velika prireditev v Grdinovi dvorani. 20.—Ples prirejen za odraslo mladino pod pokroviteljstvom direktorija Slovenskega Doma na Holmes Ave. 22.—Društvo Orel, zabavni večer v novi šoli sv. Vida. 23.—Društvo Pioneers HBZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. 23.-24.—Dvodnevni bazar v spodnji šolsk idvorani na Bliss Rd. 24,—Zarja, odsek S. S. K. št. 27, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma. 24.—Ženski odsek Slovenskega Delavskega Doma priredi ples v Domu na Waterloo Rd. 27.—Slovenska godba Bled, koncert v Slovenskem Delavskem Domu. 27.—Ples za odraslo mladino, prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave. DECEMBER 3.—Slavnostna seja in zabava ob priliki 20-letnice društva Kras št. 8 SDZ v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave . 4.—Jugoslovanski napredni klub, zabava v obeh dvoranah S. N. Doma. 6.—Slovenska šola Slovenskega Delavskega Doma priredi koncert v Domu. 11.—Dramski zbor Abraševič, predstava v avditoriju S. N. Doma. 11.—Dramsko društvo Ve-rovšek, igra v Slovenskem Delavskem Domu. 17. — Društvo Progressives, Odkar človek lahko čuti in misli, živi v veri na moč skrivnih sil, ki žive izven njegovega pogleda. že od nekdaj je skušal človek prodreti skozi skrivnostno tančico, ki zagrinja skrivnostno življenje na drugem svetu. Nemški učenjak H. Martensen je spisal in izdal pred nedavnim knjigo, v kateri se pisatelj peča s prikaznimi, ali takozvanimi strahovi. Pisatelj pravi, da razumemo pod besedo strah prikazni, ki se prikazujejo na enem in istem prostoru. Strah je v zvezi z zgodovino dotične hiše, ki je bila v vsakem slučaju tragična ali dramatična. Ljudje pravijo, da straši, ka-dair slišijo nepojasnjen šum, plazeče stopinje, vzdihovanje in tarnanje, rožljanje z verigami in drugo. Nevidne sile premetu je jo pohištvo, praskajo po steni, zapirajo in odpirajo vrata, Vera v strahove je prastara, že stari grški pisatelji so pisali o strahovih. Tako, na primer, piše Plinius o neki hiši v Atenah, kjer se je ponoči prikazoval shujšan in umazan moški, ki je bil uklenjen z verigo na rokah in nogah. Radi tega ni hotel nihče stanovati v hiši in bila je jako poceni naprodaj. Nekdo, ki je bil precej pogumen, je sklenil, da bo prišel stvari do> dna. Ko se mu opolnoči strah prika^ že, mu je sledil na dvorišče, kjer je v nekem kotu strah izginil. Tukaj je potem drugi dari kopal v zemljo in je našel okostnjak, ki je imel na nogah in rokah ve-rike. Ko so okostnjak dostojno pokopali, se strah ni nikdar več prikazal. Največkrat so ljudje pripovedovali, da straši po starih, zapuščenih gradovih in menda ni nobenih starih razvalin, kjer bi ne "strašilo." Pisatelj razjasnju-je prikazni na ta način, da imajo nekateri ljudje poseben dar, da lahko vidijo stvari, ki so se godile na gotovem prostoru v davnini in potem pravijo, da so videli strahove ali prikazni. In če verjamemo, da po smrti človeka njegova duša še živi, ali ni mogoče, da je v teh prikaz nih kaka duša, ki ne more najti pokoja in blodi po vsemirji okrog? Toda človeški razum ne more prodreti v to skrivnostne življenje, toda sluti pa resnico ki je večja kot človeški razum. PR. JAKLIČ: PEKLENA SVOBODA Povest o ljubljanski In ižanski revoluciji leta 1848 št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. 25.—Društvo Orel, božična igra v Knausovi dvorani. 25.—šola Slovenskega Doma priredi božičnico za svoje učence v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 26.—šolska igra v spodnjih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. 31.—-Pevski zbor Jadran, zabavni večer v Slovenskem Delavskem Domu. 31.—A. G. Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani. 31.—Silvestrov večer, pričakovanje Noveg aleta, v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. 31.—Društvo Vipavski Raj, št. 312 SNPJ, priredi Silvestrov večer v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. JANUAR 1.—Slovensko pevsko društvo Soča priredi koncert v spodnji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave. FEBRUAR 5.—Društvo Abraševič, igra in ples v Grdinovi dvorani. 19.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. MARC 4.-5.—Društvo Abraševič priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani. APRIL 16.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani. 29.—Društvo Orel, baseball ples v Grdinovi dvorani. MAJ 13.—Društvo Orel, materinska proslava v Knausovi dvorani. "Naj le pride! Koga se pa bojimo?" se je razlegnilo med ljudmi in šlo nazaj od gruče do gru če. Takrat je bil gospodar na Tur-jaku in gospod bližnjih graščin, ki so jih bili tekom stoletij spravili Turjačani podse, torej tudi na Igu, žlahtni gospod grof Jožef Marija. Gotovo je, da je bil gospod grof prvi za Bogom povsod, kakor daleč je segala turjaška oblast in so smeli turjaški biriči vihteti palico ; vsekakor so se ga pa bali bolj kakor nebeškega Očeta, zakaj palica turjaških je bila obličje grofovsko ali; so pa imeli s kakim pregreškom na škodo graščine obteženo vest. Gorje vozniku, ki se ni dovolj hitro in primerno daleč ognil s ceste, kadar je zagledal pred seboj grofovo vprego, in se ni dovolj spoštljivo odkril in poklonil. Tedaj je trpel hrbet uboge podložniške pare kar tam na cesti, ako ga niso rajši poklicali v graščino, kjer so mu naložili delež klobas v spomin na srečanje. Neka nevidna moč, skrivnosten veter je brzel pred kočijo graščinsko in pometal pred njo cesto, da so odletali z nje popotniki, ter je odrival s ceste vozila, ki so hitela pred njo ali so prihajala naproti. Vse je moralo s ceste, če ne drugače, pa v jarek poleg nje; cesta je morala biti prosta za vprego gnadljive-ga gospoda grofa, ki ni imela časa ogibati se ali pa ustavljati se, ako se je motovilila po cesti kakšna kmečka neroda. Otroci, ki so se igrali na vasi, so se poskrili na vse strani, ko se zagledali graščinski voz, stare ženice in nadložni starčki, ki so se morda greli ali kaj drugega delali pred hišo ob cesti in se niso mogli umekniti, so pa zdiho-vali: "O Bog nas varuj in sv. Marija," ter so se strahoma križali, kadar je švignila mimo njih grajskpi kočija, kakor bi se sam peklenski kralj vozil v njej. Grof Jožef Marija pa ni bil samo graščak na Turjaku in na Igu ter lastnik graščin v Namrš-lju in Nadlišku, temveč je bil tudi cesarjev komornik, kar so morali vedeti vsi njegovi podlož-niki, kar je njegovo veljavo še povzdignilo in utrdilo že itak veliko, skoraj božje spoštovanje; niso namreč vedeli, da ima cesarjev komornik samo pravico, nositi nebes, pod katerim gre cesar za procesijo, pa to le takrat, kadar pride na vrsto. Stari Zdražba s Studenca, ki mi je o priliki povedal stvari, ki so omenjene v teh zgodbah in bo še govorjenja o njih, je še dandanes poln spoštovanja o grofu Jožefu Mariji in mi je povedal, da "je imel v oblasti ključe kranjske dežele." In ko je Zdrežba čutil, da polagam premalo važnosti na navedeno dejstvo, mi je v razgovoru še dvakrat potem svečano in resno povedal, da sem si naposled moral zapomniti, da je turjaški grof Jožef Marija "imel ključe kranjske dežele." V nekih zapiskih sem bral, da je bil Jožef Auersperg član zbornice kranjskih stanov in da je sedel na gosposki klopi, torej je moral ondi v stanovski zbornici kranjski imeti kak čin, ki je bil v zvezi z nazivom varuha ključev kranjske dežele. Res je, da se je grof Jožef Marija tudi stanu in častem primerno vedel, kar se je ljudem prav in lepo zdelo, šteficelj, ki je bil takrat, ko .je živel grof Jožef Marija, lakaj na turjaškem dvoru in je na stara leta, ko ni imel ne premoženja ne žene, užival gostoljubnost in hrano v grajskem "špitalu," je nekoč pozdravil njegovega blagega naslednika Leona, ki je bil že bolj iz demokratične dobe, in grof Leon se je pričel pogovar- jati z njim, seveda nemško, kolikor je šteficelj zmogel. Ko se je pa grof oddaljil, je stopil šteficelj k Severejevemu Francetu, ki je tam blizu stal in bil priča srečanja, ter dejal: "Ta grof! To ni nič moža! Je še slabši kot ženska! Z vsakomer se meni! Z vsakim otrokom govori! Rajni grof Jožef! Ta je bil! Vsi smo sedeli pred gradom, kar nas je bilo likaj-cev (lakajev); ko je šel mimo, smo ga vsi pozdravili, pa ni dal glasu, še pogledal nas ni. To je bil možak!" Ta "možak" torej se je peljal k ustanovitvi narodne straže na Igu. Svojim ljudem je bil naročil, naj pripravijo prostore v gradu in privedejo skupaj ljudi, da se tudi na Igu ustanovi: po zgledu Ljubljane narodna straža, ki bo preprečila morebitna neredovanja na Ižanskem in tudi drugod v grofiji turjaški. Zgled bele Ljubljane je bil mikaven, zakaj od tistega hipa, ko je narodna straža prišla na ulico, se je bila "bestija" potuhnila in je bil mir. Cesarskemu komorniku je bila volja cesarjeva najvišja zapoved. In cesar je bil dal dovoljenja in izrazil željo, naj ustanove narodne straže, ki bodo vzdrževale red in varovale last in imetje. Tako torej! Seveda grof Jožef Marija sredi svojih "likajcev," pisarjev in valptov ni vedel, koliko že kaže ure., ki je napovedovala novi čas. Tudi ni vedel, da je bil hrup v Ljubljani samo sprožena budilka, ki je klicala ljudem: "Vsta-nite! Novi čas je tu!" Avstrijski cesar Ferdinand je skušal dohitevati čas in se je podal s svojo ženo brez spremstva in straže med nemirne Du-najčane; turjaški grof Jožef Ma-rijai je pa sedel v četverovprež-no kočijo, na kateri sta sedela za grofovskim sedežem dva lakaja, spredaj na kozlu poleg ko-čijaža pa močan graščinski hlapec, birič so- mu rekli, s pasjim bičem v rokah, ki je imel dolžnost, vsakogar, ki se ni dovolj umeknil s poti, takoj z bičem učiti omike. V takem spremstvu se je grof Jožef Marija napotil po turjaških ridah in po dolini ob vodi mimo Matička in Zalogarja, čez Poljane in želimlje na Ig k ustanovitvi narodne straže. Kajpak so se v primernem presledku vozili tudi drugi, katerim je bilo ukazano iti tja; tudi cesarski uradniki turjaške komisije so se vozili z graščinskimi konji. Dan je bil jasen in topel, zakaj bilo je že nekaj dni po začetku kmečke pomladi, cesta na solnčni strani je bila že suha, vrbe ob potokih vse odete s sivkastimi inačicami, v bregovih so cvetele bele vetrnice in modre pljučnice, robovi jarkov so se pa bleščali v zlatu kalužnic. Grof Jožef Marija tedaj ni imel nikogar sebi enakega* s komer bi se bil razgovarjal. Ko se je naveličal opazovati okolico, se je naslonil v kočiji in se zamislil. Razume se, da je molčalo tudi spremstvo razen kočijaža, ki se je včasih pogovarjal s konji. Ta ko je držala grajska kočija, z ne. mimi potniki po samotni cesti, mimo selišč in vasi, ne meneč se za cestne potnike, ki so odletali s ceste na desno in levo v primerno razdaljo, da jih ni dosegel bič. Grof ni velel ustaviti niti v Namršlju, kjer ga je čakal takrat Pem z važnimi novicami. Pem je bil veliko bliže Studencu in ižanskemu kraju ter je imel več prilike, da je zvedel novice. Veliko bolje so vedeli V Namršlju, kako j a razburkano ižansko morje, kakor na oddaljenem Turjaku. Izvedel je bil tudi, da v hribih hi nobenega moškega doma in da na Studencu vre kakor v kotlu in da bi bilo bolje, če ne pridejo Ižancem precl oči. ''Kakor hočeš," je rekel nejevoljen, ko je videl, da je švignila grof ova, kočija mimo. Vele) je zapreči in čez nekaj časa se je tudi Pem peljal na Studenec k ustanovitvi narodne straže. Res so govorili tudi na Turjaku — Ardigata je bil zvedel — da na Igu pijejo noč in dan, toda to jih ni vznemirjalo; zakaj zgodilo se je večkrat, da so bile ižanske gostilne polne tedaj," ko so se drugod po deželi upirali z nogami in rokami pri najtežjem delu. Toda na Ižanskem je že zapihala burja novega časa okrog oglov in pometala staro navlako, bistrila ižanske glave, da, so Ižan-ci strmeli v svet z novimi očmi, gledajoč stvari in osebe vse drugače kakor v mirnih dneh. "Vse dol! Vse je proč! Ižan-ci smo samosvoji!" In v to razburkano morje se je pripeljala četverovprežna grajska kočija z lakaji in z biri-čem tepežkarjem, kateremu je pasji bič visel iz žepa. Prve gruče začetkom vasi so se še pomeknile v stran, ko se je bližala grajska kočija, a zda-leka ne s tisto naglico kot prej. Samo ženske in otroci so odsko-čili iz navade, moški so pa obr> nili hrbet na cesto ali pa so za-ničljivo in predrzno pogledovali grofa in njegovo spremstvo. Nihče se ni odkril, nihče priklonil. Grajski so opazili, da so ljudje zmenjeni, da ne bodo več pozdravljali kakor je bil sicer običaj in tlačanska dolžnost. Prvi lakaj ni poznal položaj a-pa je zavpil: "Butci! Ne vidite gnadljive-ga gospoda grofa ? Klobuke dol!" "Tlaka je dol! Klobuk bo pa na glavi ostal!" je jeknilo nazaj in še grožnja povrhu: "Hitro s poti, če ne, vas vržemo dol!" Graščinci, ki so pač poznali bližnje sosede krog Turjaka, niso poznali Ižancev, ki so smeli biti robati, vedoč, da jih oni ne poznajo. (Dalje prihodnjič.) Vlada v škripcih Kako najti pot iz probiema glede oddaje mestne vode, s tem si sedaj belijo glave uradniki mestnih vodovodnih naprav. Tisoče in tisoče odjemalcev ne plačuje za vodo, toda vodo hočejo imeti vseeno. Mestna vlada ne vidi pota ven, kako bo vodila vodovodne naprave, ako ne dobi denarja. Najmanj §300,000 so zaostali odjemalci vode s plačili. Delavci pri vodovodnih napravah morajo biti plačani, poleg drugih stroškov, in župan Miller je že itak znižal stroške pri vodovodnem oddelku za $200,000 na leto. Vseeno je še primanjkljaj, ker ljudje ne plačujejo, vodo pa le hočejo imeti. Pač težaven problem! Pcdpis mesto denarja V mestni zbornici bodo najbrž naredili postavo, da odjemalcu vode zanaprej ne bo treba položiti gotovine kot varščino za plačilo računov za vodo. Podpisal se bo lahko kak posestnik, ki bo garantiral plačilo. Mnogim je zelo neprijetno, ko morajo položiti gotovino. Posojilo za Euclid Mestna, zbornica v Euclidu je končno odobrila predlog župana Elya, da Euclid najame $44,500 posojila, da bo mestna vlada plačevala svoje obveznosti po 1. oktobru, sicer bi bila vlada prisiljena ustaviti vse aktivnosti po tem dnevu. Prihodnje leto pričakuje Euclid več davkov od novih tovaren. DNEVNE VESTI MALI OGLASI Delo išče priletna ženska, sposobna za vsa hišna opravila. Vprašajte na 6704 Schaefer Ave. (226) Stanovanje se odda, 5 sob, kopališče, garaža, zgorej. Vprašajte na 19308 Shawnee Ave., blizu 185. ceste. (227) Smrt je priča, da brezpo selni ni lagal New York, 24. septembra. Pred enim tednom je prišel na neko policijsko postajo v Brook-ynu neki moški, očividno brez posla. Prosil je, če 'bi si mogel sposoditi $.10.00, da bi telefoniral v Californijo, kjer je bil njegov mladoletni otrok zelo bolan. Rekel je, da če bi otrok slišal glas očeta, bi morda pomagalo. Mož ni dobil denarja. Danes je pa policija dobila v nekem stanovanju na Canal St. mrtvega moškega, ki se je s plinom zadušil. V rokah je imel pismo, v katerem mu piše žena iz Californi-je, da se je pravkar vrnila od pogreba njih sinčka. Pisala je, da se je preselil tja, kjer ni trple-nja. In oče je storil isto. Mrtvec, ki se je oženil, je bil aretiran Hartford, Ct., 24. septembra, že od 26. aprila, letos, so žalovali za 26. letnim Ralph Nicholsem. Omenjenega dne so dobili njegovo obleko in avtomobil ob neki vodi, za njim pa nobenega sluha. Mislili so, da je zginil vodi. Te dni so ga pa dobili v Catskill, N. Y., poročenega, dasi mu prva žena še živi. Aretirali so ga radi bigamije. Nichols je pripovedoval da je v resnici skočil v vodo, toda sta ga dva moška ven potegnila. 145 ubitih in ranjenih v indijskih uporih Poona, Indija, 25. septembra. Krvavi poboji med mohamedan-ci in Indijci so povzročili včeraj in danes 145 mrtvih in ranjenih. 83 Indijcev in 62 mohamedancev je padlo v medsebojnih bojih, ko so mohamedanci napadli neko indijsko zbirališče. Panika vlada po vsej deželi. Laški kralj gre na izlet v afriško kolonijo Brindisi, Italija, 25. septembra. Laški kralj Viktor Emanuel je danes odpljul na svoji jahti proti Eritreji, laški provinci v vzhodni Afriki, kjer so zadnje čase odkrili mnogo zlata. Stotine vojakov je bilo že naprej poslanih tja v obrambo laškega monarha. Naprodaj sta dva soda za vino, po 400 galons. Se zamenjata tudi za grozdje. Vprašajte na 19404 Mohican Ave. Tel. KEnmore 4597-J. (228) I I I A. MALNAK Cement Works 1119 Addison ltd. ENdicott 4371 Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 1 1 Dr.A.L. GARBAS SLOVENSKI zobozdravnik 6411 St. Clair Avenue v Slov. Nar. Domu soba št. 10 Tel. HEnderson 0919 JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineer« BIdg. Mala 412« Zvečer: 15621 Waterloo Rd. K en more 1691 Aug. Kollander Co. (poprej Mihelich Co.) 6119 St. Clair Ave. V' Slovenskem Narodnem Domu FKODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cqnali; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA 1932 OCT. 1932 SJ® 1JIE k fflr3.[4 [? 101112)1415 16 17 18 19 f 21 ;22 mmmmwm AMERiŠkA d6M6vi^a, šlfrffSMkgh ž6tft, Mb ti samokolnicelalje, dokler se dimo mi na n.jt," (Dalje BiodnjiC) sodbo, ako imate vi listine zaprte v'svojem predalu?" Posnansky je odgovoril: "Ni kakor ne. Nihče ne more pelja ARNOLD ZWEJG Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U, Kadar gre N Eml lovec ^ (srsdnja Av-strallja) na lov. se radi sreče omačko-ra kot kaže ŽENSKE RODU MOI V AZIJI. LAHKO NESEJO TEŽKE TOVORE V VELIKO DALJAVO. IN NAJSI JE DELO ŠE TAKO NAPORNO, VEDNO NOSIJO SEBOJ SVOJE OTROKE Copyright, m&by Central Press Association, Inc. Q-3 By STANLEY THE OLD HOME TOWN registered U. S. Patent Office WELL, THE \KIDS WILL, ty I LEAI^N \|SoMETH)NJ<5 /rmis ^eak: PY goli>( ^ (KSUetsswie: OoT NEW I I HIRED ~THj SCHOOL. / 1 RlGjHT r^ MASTER I MAN \ ( IS A \l THIS l HUMDIN<£,LERJ V 'TIME' J ( —-xVOT/n n /—- f (\TS A M /QOOD 5MAM who 1 CAN HANDLE THAT K ID'y IT LOOKS A AS THOUGH THE SCHOOL. BO,ARDSqOT A fiEAL '< ^TEAC H ERjy Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žemalcem vode. ZNIŽAN MANDEL HARDWARE WHEN THE TOWN FOLKS SAW THAT TOU<*H RYAN KID COMING HOME FROM THE FIRST DAY OF SCHOOL, "THEY REALIZED THE NEW PRINCIPAL WAS GiO)KC, TO BE A SUCCESS_ © 1932 Lec W. Stanley Central Press 9-0-32. 15704 Waterloo Rd, KEnmore 1282 ONLY OsieWay $6.50 ROUND TRIP between CLEVELAND and BUFFALO Aiiios, any size, carried for only *3.7S ($4- 75 J"ly ill to Sept. 141/j inclusive) Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas ? More restful... cheaper... and saves a day. Steamers each way, every night, leaving at 9:00 P.M., May 15 th to November 1st. CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only #3.00 one way; $5.00 Rd. Trip. Any cap only »3.T9. bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" T11E CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY Ask your Local Tourist or Ticket ___ Anent for neu> C OB Line Folder, ^^Jfc including Free Auto Map and^JfeJJJCJ details on our All Expense Trips. Društva imajo izjemne cene na oglasih! East 9th Street Pler Cleveland, Oblo Slučaj narednika Griše "Nikar se ne prepiraj z dežjem," je zarezal na nekega top-ničarja, ki je govoril s svojim tovarišem o dežju. "Dežja nam je treba. Dež drži na mestu mladce v strelskih jarkih in ka-vernah. Dobro vreme pa ustavi vojno, če dežuje, pa morajo sedeti in paziti." In naenkrat je pričel peti s hripavim glasom: "Des Hauptmmans Iiund ist ein faules Tier, bav, bav." Skupina voj&kov se je zakro hotala. Očivfdno so pripadali k istemu polku, kakor on. "Za-pojmo Buntjejevo "Sturmlied." Začni, Hermann." Nek korporal pa jih je vprašal, dali so nori, ko hočejo peti to pesem baš pred nosom celega štaba. Nato pa ga je na-zval narednik "krvav d - - k." "To je naša pesem in vsak častnik v polku ve to. Začnimo, prijatelji, vsak naj se pridruži, prosim." In kakor mlin je priče) grmeti pesem o stotnikovem psu, dokler se mu niso pridružili še ostali: Unser Hauptmann, der ha-t ei-nen fetten Hund, gick, gaek, Un von Kohlruben bleibt uns der Arsch gesundt, kick, kack! Und die Tole frisst ihr Kotelett, Und der Landser wird lachend von Lausen fett — " Zbor pa je zapel: "Na, da sturm wir mal, sturm wir mal, Jufifallerassassassa, Sturm wir mal, sturm mir mal Jufifallera. Und der Urlaud ist fur den Bau- ern da, fick, faek, Und der Landser bleibt gerne im Graben ein Jahr, zick, zack, Und di Holzwoll' warmt ihm das Bettgestell, Und wenn ihn mal friert, so spielt er Appell." Spočetka so se še nekateri ba li peti, končno pa jih je navdušenje premagalo, da so se tudi oni pridružili: "Und krepierte Landser tun ihro Pflicht, pick, pack, Und morgen stehn wir im Ta' gesbericht, schnick, schnack, Und der Kriegschmarozer wird magenfett Im Drahtverhau aber klappert das Landserskelett: Na, da sturm wir mal, sturm wir mal." In nikogar ni bilo, katerega, ne bi potegnil za seboj konec refrena : "J uf if ali erasassassa." Narednik Halbscheid, ki nikakor ni hotel izgubiti svojega tukajšnjega udobnega mesta, je obrnil pevcem hrbet. Ako bodo nastale kake sitnosti, bo lahko z mirno vestjo trdil, da ni niti enega pevca videl, čim je petje potihnilo in se je krik spremenil v tiho govorico, se je okre-nil. Narednik Halbscheid je ob-strmel: kajti pred seboj ni ugledal nikogar drugega, nego divi-zijskega pastorja. Najbrže je vstopil sredi petja, a sedaj se je pevcem dobrodušno smehljal ter jih hvalil, ker so tako dobre volje. "Izvrstno, dečki," je dejal. "Tako je prav! Kar občudujem vaše navdušenje. Dajte, da slišim še ostanek vaše pesmi," S prijaznim smehljajem je pojasnil narednik z redom železnega križca, da obžaluje, a pesem je že končana. Gospod pa stor je obžaloval, ker je ni čul vse — a nato se je kakor slučajno okrenil k Ha.lbscheidu. Poslal da je bil svojega slugo po smodke, a da je moralo vsekakor nastati neko nesporazumlje-nje. želel si je samo malega za-bojčka : smodke se imenujejo — in s svojimi kratkovidnimi očmi je iskaJ po svoji beležnici — "Gozdni mir," po šest pfenigov vsaka. V drugih razmerah bi bil najbrže narednik; Halbscheid pre-častitemu pomežiknil ter bi ga prosil, naj se potrudi z njim — kljub dežju — pred vrata, ali pa bi ga prosil, naj bi se potrudil priti kak drugikrat. Vendar pričakoval je, da prične vsak čas druga pesem, ker je videl, da se zbirajo okoli prečastitega upadli obrazi moljev iz jarkov ter da začudeno pogledujejo lep pa-storski Suknjič, katerega imeji-telj povprašuje po tako cenih smodkah . . . Zato pa je Halbscheid izrazil svoje obžalovanje, češ, gospod pastor mora vsekakor vedeti, da sme prodajati kantina smodke samo. četam in sicer le po šest vsakemu možu. Gospod pastor pa si jih lahko nabavi v častniški kantini ali pa v menzi. Pastor je pordečel. Dejal je, da teh vendar ne dobi tam. In dostavil je v zadregi: "Saj spadam takorekoč tudi jaz k četam." Vojaštvo, ki ga je čulo, se mu je le taktno smehljalo. Niso se zarežali, niti zaropotali, a pre-častiti oče jih je razumel. Zato je gospod Halbscheid prikimal in pojasnil, da on pa-č ne more ravnati proti predpisom. Prečastiti se je vgriznil v ustnico. Baš tedaj se je približal Grjša, ki je končal svoje delo ter vprašal gospodarja, 'dali je še kaj, kar lahko stori. Goispoc Halbscheid je upal, da bo upo rabil predstavnik Boga ta trenutek in se bo odstranil. Halbscheid je ljubil mir in se nikakor ni "skušal spuščati v pregloboke pogovore z učenim človekom, ki povrh vsega še kosi vsak dan z Ekscelenco. Zato se je okrenil k Griši ter mu naročil, naj stopi v skladišče, kjer je treba odpreti nekaj novih zabojev piva —Maks mu bo že povedal katere in koliko — naj naloži tobak na police, spravi smodke v predale pod njimi. "Zelo dobro, narednik," je prikimal Griša ter uprl za trenutek medtem ko je odhajal, svoj pogled na srebrni pastorjev križec. "Kdo je ta pokveka?" je zarezal prečastiti na Grišo. "Mar ne poznaš častnika, kadar ga vidiš? Mar je ta človek tu naokoli že vse mesece, ne da bi ga kdo naučil vljudnosti? čakaj, naučili te bodo pri Kommandatu-ri, kadar te naznanim. Kako ti je ime?" Griša je molčal. Ni mogel odvrniti svojih začudenih oči od pastorjevega križca. Ni bil sicer ruski, pravoslavni križec,, pravilno po ruskih obredih posvečen, venjdar . . . Nenadoma se je oglasil iz ozadja Maksov glas: "Generalov ukaz, gospod pastor: nihče naj ne pozdravlja pri delu." Grišai pa si je mislil: "Ne, ne more biti življenja po smrti. Ako te tega uče ljudje, kakršen je ta, potem jim nikar ne veruj." Zato je odgovoril ruski mesto nemški: "Moje ime je narednik Griša Iljič Paprotkin. Bil sem dovolj nesrečen, nesrečen vse svoje življenje, čeravno nisem storil nikomur žalega. Griša Iljič Paprotkin, vojni ujetnik, čakajoč usmrtitve," je dodal nemški. "Lahko preskrbimo pričo," je nadaljeval Maks. "Kdo je tedaj videl Rusa, da je delal?" Gospod Ludecke pa je storil že dovolj, da nasiti svoj ponos. "Videla se bova zopet," je dejal, zamahnil z roko, se okrenil na peti ter odhitel kakor mogotec, ki je baš prekinil avdijenco. Medtem je Griša sedel na klop. Po vsem 'telesu se je tresel. Vsakdo si je smel obrisati čevlje vanj! Mar je zagrešil kak zločin? Ako ni, zaka.j ravnajo potem žnjim tako? In medtem ko so vojaki debatirali o potrebi obstoja pastorjev, drugi pa zopet skušali Grišo potolažiti, češ, oče bodo na stvar kaj.kmalu pozabili, da ima najbrže doma kar cel ducat otrok, da je vedno malo tako bolj siten — je Griša vstal ter počasi odšel. Griša je stopil v skladišče ter previdno skril steklenico žganja v svoj hlačni žep. čeravno je štrlelo iz žepa grlo steklenice, venda.r je je zakrivala papirnata vrečica. Maksu je pojasnil, da se je premislil ter da bo vzel žganje vseeno s seboj, a Halbscheid je še pritrdil, da je žganje najboljše sredstvo za preganjanje pastorskih muh. "Ruski, ti im?iš trdo kožo kakor jo imam jaz," je dejal Maks ter ja krepko sunil Grišo v rebra. ŠESTO POGLAVJE Pojasnitev nekaterih okolnosti V onih dneh so nastale govorice, da bi se dalo domovino rešiti edino s tem, da bi se spremenilo armadnd glavni stan v sedež diktature. Morebiti seveda se bo glas Najmogočnejšega nekega dne izrekel za ali proti njej. Ako bo državna zbornica, opirajoč se na veliko večino svojih volilcev, nekega dne zahtevala vspostavitev Belgije, potem bo treba vsekakor poslati državni' zbor domov. In potem bo Soldateska pokazala, koliko boljše napreduje brez njega. Pripraviti protestantovsko vlada do tega, da se odpove svojim mirovnim pogojem in svojim pridobitvam, bi bil seveda pravcati med na papežev kruh. Poleg tega so tudi Španci pričeli drezati v Alzacijo-Loreno ter se ogrevati kot posredniki za takojšnji mir. Povrh vsega se je še nekaj kuhalo v Avstriji. Glavni stan a.rmade je uvidel, da zavisi samo od njega bodočnost Nemčije, uvideval potrebo, da se velika država razširi, in zato se je odločil, da odgovori na jam-ranje po miru z novimi velikimi zmagami na. vzhodu. Ekscelenca von Lychow je kar besnel proti vsem takim vojaškim intrigam. Vshičeno je pojasnjeval Winfriedu, da je treba pač Belgijo prepustiti, opustiti vsako misel nanjo. Saj so pridobili dovolj zemlje na vzhodu, zakaj bi tedaj taki blebetači, kakršen je Schieffenzahn — ki se je predrznil vmešavati celo v pravne zadeve njegove divizije — potiskali ime armade v blato po vsem cesarstvu? Mar ne vedo še, da si prava armada želi miru, čimprej tembolje? Von Lychow je v tem smislu narekoval dolgo pismo, naslovleno na nekoga, ki se je nahajal v neposrednem cesarjevem spremstvu. Kajti s svojim odkritosrčnim, staropruskim značajem, si je von Lychow pridobil izredno mnogo prijateljev med samimi cesarjevimi vojaškimi svetoval-* ci. "Bolje, da prečrtaš tisto o Schieffenzahnu,' je pripomnil ko mu je Winfried čital cel spis. "Izgleda, kakor da je pozabil na slučaj Bjuševa. Zato naj kdo drug udari ob njegov nos, ako se bo hotel igrati s politiko." Nato je Winfried stisnil ramena in ugovarjal: "Naj ostane, stric, kajti Schieffenzahn je star zahrbtne/.. Ne verujem, da je že izigral poslednjo karto." Pismo pa je bilo odposlano, kakor je bil naročil general, brez adjutantovega blagoslova. šele prejšnji dan je bil povabil Posnansky poročnika Win frieda v oddaljen kotiček na ča-šico kave. V rokah je imel s strojem pisano pismo, katerega mu je bil prinesel tisto jutro na dom nek vojaški poštar. Pismo se je glasilo: "Gospod! Sem le sluga in si ne upam podpisati. Vendar vam moram sporočiti nekaj važnega, gospod svetnik. Prosim vas, nikar ne mislite, da so zadevo ubogega Rusa že čisto pozabili. Nek visok častnik jo bo zopet prinesel na površje. Hočem vas s tem samo posvariti, da se za stvar zanima nek zelo uvažen gospod. Prosim vas, nikar me ne izdajte. Ne maram priti v neprijetnosti, a moja vest mi ne da miru. Izvedel sem za stvar le slučajno in nisem vam je mogel zamolčati. Prosim vas ponovno, nikar me ne izdajte." Winfried je najprej prečita! pismo samo površno, nato bolj pozorno, nakar je zastrmel v Posnansky j eve debele naočnike ter čakal. Odvetnik je pokimal. Pismo ga sicer ni presenečalo, niti Salomon sam pa ne bi mogel pro-rokovati, kake bodo posledice. "Ako ne bi bil baš sedaj Schief fenzahn tako zaposlen, bi nam bil že zdavnaj posvetil svojo pozornost. Vendar pa. si lahko i predstavljani, da ima sedaj po 1 glf.iv i drugih stvari. V kakih desetih dneh bomo čitali o vsem v buletinu." Winfried si je mislil: "Ne : moreš si predstavljati kaj takega, a on bo tudi poskrbel, da si ne boš mogel. Ako bo odbor sedmorice bolj hiter nego vlada in generali, potem se bo bomba vsekakor razpočila." Nenadoma se je domislil, da je pač smešno primerjati sklep miru z bombo. Dolgo časa mu bo pač vzelo, predno se bo rešil teh prokletih vojaških primerov. "čejmu ste tako zamišljten, mladi juhak." ga je nenadoma vprašal Posnansky. Winfried se je takoj zbral in vprašal: "Ali lahko izvrše ob- ALI VESTE?.....J. Acott it * I -> Možje rodu I Arunta v Av-' strali.ji mora-< .Jo redno da-. • ,Ja'1 svojim tastom lase s svoje glave za ^ izdelavo tetiv. (h *2600 "SJEJE ^ioqaraAKs VESELICA