Pottnine oiatana » wtovini Leto LVIII. V UubHpnï, v nedelîo dne 16 februarïa 1930 St 39 st 3 oin Nđioćnlna Pnevnfl itoajB u kraliMtM J«go»l«vlJt meftciDo гл Din polletno ISO Din celoletno Juo Din za mozeiTiarvo шече< no «v DUt nede ltka i?.(ln)o ceiole nu v Jvtčtc •lavip 120 Din, ta Ino > r msivo 140 C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i Slo.p pelii-visie (nrtllo<|le»lpolS0 n iD.vefill oii n«l nad O mm vijine po Din t'30, vellKJ po 5 in 4 Din, V uredn Skem delu vtsllco oo 10 Din o Pr veciem o norci.u popual Iziae ot> £|uirA? razen pondeljKe In dneve co oroznlKu ureanuiio /e i Kopnuneni uiicj Si. O Ui K okopi»! se ne vračalo, nelranklrano platna se ne apieiemala * Ireuiiiiica 'f le/on 41. 20f0. anravnlšlva il. 2328 informativen list za slovenski narod upruf a /e vLiopuuiinvi ui.si.o uekvvnl račun: L/ubi/anu s K eu. 1.1.050 m ÎO.340 za mseioie, Saiul' i ОЛ1.75ИЗ, l.ugicb St. 39.011, Vrarja In Itunv Si. 24.797 Zar'a nove dobe Sv. oče Pij XI., ki je bil na svoje vzvi-Seno mesto izvoljen 6. (ebruarja 1922. leta, more deveto leto svojega papeževanja stopiti pred »vet v svojem vatikanskem mestu kot popoten in docela nezavisen vladar. Njegova nezavisnost, ki je sad neupogljive volje štirih zaporednih papežev, je bila lansko leto juri-dično posvečena s slovesno lateransko pogodbo. Nenaravni položaj papeštva, ki je žalil čut vseh katoličanov, je bil s tem odstranjen. 2e samo to dejstvo je izredno pomenljiv dogodek, ki znači razveseljiv napredek katoli/anstva. Toda ni to edini znak napredovanja katoliške misli. Pred našimi očmi plete cerkvena zgodovina vrsto novih, velikih dojji dkov, ki so značilne za papeštvo se-danp-ga sv. očeta. P..nv*'i;mo le na binkoštni praznik leta 1922-, ko |e Pij XI. izdal znamenito okrožnico .Rrauin P''«lfcsiLe«. V tej papeški okrožnici ie Kna. če smemo lako reči, znova poudarjena in nakazana živa vesoljnost katoliške cerkve Papež je pozval škofe in vernike, naj delajo za širjenje sv. vere. Kmalu nato je posvetil prvih šest kitajskih škofov in pozneje prve japonske škofe, s čimer je praktično pokazal, kaj je njegova misel: razširjenje krščanstva med velike narode vzhoda, zbuditi jih iz njihove tisočletne verske lenobnosti in povesti jih k Materi vseh narodov. Ta splošna misijonska usmerjenost sedanjega papeža je vedno znova potrjena po premnogem podrobnem delu, ki ga uresničenje tako velike zamisli potrebuje. To je prvo radostno dejstvo, ki daje značilno obiležje sodobnemu življenju katoliške Cerkve. Drugo pa, kar je prav tako značilno, je tako popolna duhovnost cerkve v vsem njenem udejstvovanju, svoboda v obeh njenih odločitvah, ki niso na noben način zadrža-vane po kakršnihkoli materijelnih in človeških obzirih, da za enako stanje v zgodovini skoraj ne najdemo primere. Naj motrimo cerkev s prijaznim ali kri-. tičnim očesom: priznati moramo, da je prepolna življenja in vsa nekako prerojena v skrivnostni mladosti. Bil je čas, ko se je ob besedi: »cerkev« mislilo na papeža, škofe, duhovnike, skratka na hierarhijo. Celo verniki so tako mislili; zadovoljili so se s pasivno vlogo in če se je govorilo o interesih cerkve, potem se je samoposebi zdelo razumljivo, da se to tiče le duhovnikov. Med tem pa so prišli viharji nad cerkev, tu in tam je izbruhnilo krvavo preganjanje. Skupna nevarnost je potisnila vernike in duhovščino v isto črto. Srca vseh so na ta način bila pripravljena, da sprejmejo sicer staro resnico, ki pa jo je znova bilo treba povedati: »Ako ste dobili življenje od cerkve, ga niste sprejeli zato, da ga imate neplodnega v vaših dušah. Živeti se pravi delati. Ni katoliškega življenja brez katoliške akcije! Od vas vseh bo Bog zahteval rešenje vaših bratov. Tako živite, da bodete vsak dan bolj sposobni nuditi jim nadnaravno življenje, ki je v vas. Vsi se prizadevajte, da se bo to življenje razlilo v človeško družbo, v družine, države, v poklice, v vse socialne organizme in da bo prepojilo tudi vse mednarodno življenje ...« Preko vse zemlje so šle te papeževe besede. ln danes nismo samo mi katoličani, ki cerkve ne omejujemo le na duhovščino. Ves svet more danes ugotoviti, kar priča katoli-žka cerkev dan na dan: duhovščina in lajiki nastopajo v čudoviti solidarnosti kot ena živa in vidna družba, ki črpa iz skupnih nadnaravnih studencev in ki nosi — sicer v različnih vlogah — vsa odraz enotne božje družine na zemlji. Kako veličasten in mogočen pojav je bil prihranjen našemu veku! Cerkev danes nima svetne oblasti. Bil je čas, ko je tudi kot svetska sila cerkev veliko pomenila. V tistih dobah je bilo to potrebno, ker ji je posvetna oblast služila v varstvo. Danes je mala vatikanska država na nek način le še poduhovljena in simbolizirana sila. Sredi sveta stoji kakor spomenik na gori, da priča, da je cerkev svobodna, kakor je svoboden Duh, ki jo oživlja in da ima vrhovno oblast nad dušami, katere ji nihče vzeti ne more. Iz tega središča izhaja kakor iz srca vedno novo duhovno življenje in polje do vseh skrajnosti zemlje. Tesnejše, kakor ktlar-koli v zgodovini, so vsi katoliški narodi zbrani danes okrog papeškega prestola. Drugi pa se mu s spoštovanjem klanjajo. Tudi to je veličasten prizor, ki s ponosom in navdušenjem navdaja katoličane, ker sami doživljajo čudež, da nobena sila ne more omajali Petrove skale. Sofijski sporazum oivarja novo dobo na Balkanu Belgrad, 15. febr. s. Pogajanja v Sofiji med našo in bolgarsko delegacijo napredujejo z uspehom, ki se ga veseli vsa naša in bolgarska javnost. Sporazumi, do katerih sta prišli naša in bolgarska delegacija v Sofiji, pomenijo za obe državi velik korak naprej za ureditev sosednih razmer, ki so nekolikokrat privedle do nasnrotij in nesoglasij Za mir na Balkanu predstavljajo ta pogajanja v vsakem slučaju sigurno garancijo. Zato tudi mi pozdravljamo te rezultate. Pozdravljamo jih kot garancijo in temelj za nadaljno poglobitev prijateljskih razmer z našo sosedo, na čemer nam je bilo največ ležeče. Obenem dajemo tem pogajanjem veliko važnost radi tega, ker bodo zaključene konvencije omogočile, da se vprašanje balkanskih narodov razpravlja samo na Balkanu. Temelji vseh teh pogajanj kažejo na velike možnosti na tem polju. Mi se s lem približujemo glavni točki naše zunanje politike, ki je: Balkan balkanskim narodom! Dve sosedni jugoslovanski državi, ki sta se naučili iz zgodovine preteklosti, pristopata trajnemu sodelovanju, da se omogeči najdolgo-trajnejši mir na Balkanu. Pozdravljamo z zadovoljstvom doseženi sporazum v Sofiji. Naša najboljša volja in najiskrenejša namera je, da se vseh predpisov in paragrafov doseženega sporazuma strogo držimo, dajajoč tako možnost mirnemu delu mirnega prebivalstva na obeh straneh. Dvolastniška posestva so namreč tehnično zelo nerodna in je ravno radi njih prišlo do sporov. Radi tega ravno predstavljajo sofijska pogajanja velik uspeh, ker se je to vprašanje končnoveljavno rešilo s tem, da se ustanovi posebna komisija, ki bo na terenu tekom dveh let dokončala definitivno razmejitev in izmenjavo posestev. Drugo veliko vprašanje je vprašanje miru na meji. Nebrojni incidenti so se stalno dogajali. Zato bo zanaprej obstojala posebna komisija, ki bo vse spore reševala na licu mesta. S teni sporazumom so likvidirani vsi dosedanji incidenti. Sporazum bo stopil v kratkem v veljavo, Oživitev seljačkega pokreta • 'na Hrvatskem Zagreb, 15. febr. r. Sinoči je odpotovala iz Zagreba v Belgrad skupina hrvatskih kmetov in kmetic, ki bo nastopila v belgrajskem gledališču, kjer bodo igrali »Prigorsko svatbo« iz Novega sela. »Seljački glas« javlja tudi, da krene po-četkom aprila v Be'grad velika deputacija hrvatskih kmetov in to izključno funkcijonar-jev bivše HSS. Deputacija bo sprejeta na dvoru. V Zagrebu so osnovali poseben odbor za organizacijo le deputacije, kojega pisarna se nahaja v Miholićevi ulici 10. Posebno se pov-darja, da smejo v to deputacijo samo oni, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri bivši Radičevi stranki, ter bili državni ali oblastni poslanci. Zagreb, 15. febr. r. Današnji »Seljački glas« prinaša uvodnik Ivana Radiča, v katerem pravi člankar, da kmetsko gibanje za pravico ni od danes, temveč, da je nastalo že pred slo leti. Končno se je vendar našla pot, po kateri so hodili naši velikani, ki so imeli pred očmi zedinjeno državo vseh južnih Slovanov. Za južne Slovane vobče in Hrvate še posebej je velika sreča, da imamo kralja svoje krvi, ki mu zaupamo. Kadar bo on videl, da je ogrožena naša domovina, bodo kmetje branili njega in domovino. Edini izhod iz dosedanje težke n,»racije vidimo v besedah kralja, ki je dejal: »Vas je vas in brez nje ni ničesar. Jaz se s to vasjo ponašam in to vas spoštujem, ker je vas iskrena in kadar bo treba braniti domovino, vas jo bo branila.« Zato naglašam nadaljuje člankar, naj živi kralj Aleksander I., naj živi pošteni srbski, hrvatski in slovenski kmeti Zagreb, 15. febr. r. Današnji »Seljački glase objavlja veliko število pisem in obvestil iz raznih krajev, v katerih dobiva poročila o lnnetskem pokretu v različnih krajih. Posebno se omenja Slavonija in Bosanska posavina, Naraščanje protimonarhisiičnega pokreta na Španskem Pariz, 15. febr. Potem, ko se je zdelo, da bo prehodna vlada generala Berenguera obvladala težki položaj, ki je nastal po odstopu diktatorja Primo de Rivere, se zdaj čedaljebolj javljajo nevarna znamenja mogočega preobrata. Največ ru-jejo emisarji Moskve, kar pa v Španiji radi brez-pomembnosti komunističnega elementa ne pride resno v poštev Pač pa se je ojačila II. internaci-jonala, ki po vseh mestih prireja demonstracije, pri katerih radi ogorčenosti velike množice brezposelnih pride redno do kakih hudih kravalov in krvavih spopadov s policijo. Zelo se dviga repu-bličanska stranka, kateri se boljinbolj približujejo stari liberalci pod vodstvom Romanonesa. Od starokonservativcev, ki so si izvolili novega načelnika v osebi grofa Bugalall, se je odcepil njihov prejšnji načelnik in bivši ministrski predsednik, zelo vplivni Sanches Guerra, ki je ustanovil m'adokonservativno stranko, katera namerava taktično zvezo z republikanci. Tudi bivši diktator hoče ostati potom svoje »Union Patrio-tica« na politični pozornici, vendar izrabljajo njegovi nasprotniki umazane poslovne afere, v katere je bivši diktator zapleten, v veliko agitacijo proti njegovi stranki, ki itak nima globokih korenin. Ljudje napadajo lokale »Union Patrio-tica« in njene pristaše po vsej deželi. Značilno jc, da so se monarhiji doslej najbolj zvesti konservativci zelo ohladili in da obžalujejo, da je kralj diktatorja držal preveč dolgo, tako da je dana nasprotnikom monarhije najširša možnost, da Papeštvo Pija XI. nam je nova zarja, ki izhaja na katoliškem obnebju. Označuje jo ljubezen do sv. očeta in ponos vernikov na papeštvo, trdno strnjena falanga vseh katoličanov v katoliški akciji in živahna delavnost za pridobitev novih dežel Kristusu Kralju pod vodstvom njegovega namestnika na zemlji Njemu volja naš udanoslni pozdrav ob osemletnem papeškem jubileju, v verni pripravljenosti, da vedno sledimo v življenju in dejanju 1 njegovemu očetovskemu vodstvu. agitirajo proti nositelju krone in dinastiji. Vendar se upa, da bo krona ta republikanski naskok prestala, ker ima moralno oslombo v širokih ljudskih množicah. V vseh starih političnih strankah se obenem s prizadevanjem okrepitve opažajo tudi številne cepitve, iz katerih se porajajo nove stranke. Tudi ta moment zelo otežuje po mirjenje političnega položaja in doprinaša mnogo k anarhiji. General Berenguer je izjavil, da bo avtoriteto oblasti in monarhizem čuval z vso energijo. Vendar prevladuje v tem pogledu v zadnjih trenutkih nekak pesimizem. Madrid, 15. febr. D. Primo de Rivera, ki se je prvotno hotel po kratkem bivanju v inozemstvu zopet vrniti v Španijo, je izjavil v Parizu, da bo ostal v Franciji do spomladi. Najbrže hoče počakati, da bo položaj zanj popolnoma varen. Ze sedaj je prišlo v javnost, da je več ministrov diktature gospodarilo z državnim denarjem na neodgovoren način in da napovedani presežki v proračunu ne obstoje. Iz mnogih mest se poroča, da je bilo odstranjenih ali poškodovanih mnogo uličnih tabel, ki nosijo napis Primo de Rivere. Vlada je sklenila, strogo nastopiti proti delavskim demonstracijam. Umljivo je, da vplivajo na delavce ekstremni elementi. Ravno tako pa je gotovo, da pošiljajo pristaši diktature, posebno v Barceloni, med dclavcc hujskače, da delajo novi vladi težkoče. Vsestocansfei geografski kongres Spilt, 15. febr. r. Začetkom maja se vrši v Splitu vseslovenski geografski kongres, ki mu bo prisostvovalo 500 slovanskih geografov. Kongres se bo začel v Belgradu, ter se bo nadaljeval po raznih mestih, kjer nameravajo kongre-sisti prepotovati naše važnejše kraje. Iz Belgrada bodo krenili v Niš, Skoplje, Kosovsko Mitrovico, Kraljevo, Sarajevo, Dubrovnik, Split, na PUtvička jezera, v Ljubljano in Zagreb, kjer se bo kongres zaključil. Da pripravi vse potrebno za sprejem gostov, je odpotoval v Split belgrajski univerzitetni profesor Bora Milojevič. s srečk vojne škode Zagreb, 15. febr. r. Eu milijon dinarjev je zadela pri žrebanju srečk vojne škode številka 2205/751. Pol milijona sla zadeli srečki 1235/706 in 757 772. 200.000 Din so zadele: 2236/89, 3350/546, 4764/902, 3285/667, 1'.Ml/886. 100.000 Din so zadele: 308/338, 45/312, 4333'89, 4526/648, 2174 727, 34/961, 3509/367, 4635/630, 2654/652, 4250/291. 50.000 Din: 24Л44, 4149/538, 2109/227, 3225/795, 2447/878, 2034/130, 1082/714, 3525/417, 3164/878, 982/591, 826/92, 1459/16, 4155/965, 4093/104, 2885/624, 2259/737, 3796/477, 1547/507, 3213/187, 4298/962. 20.000 Din so zadele: 3103/921, 4160/120, 4097/605, 1887/761, 246/225, 1284/750, 903/613, 4276/311, 3221/953, 1974,906. Po 10.000 Din so zadele : 242/362, 3177/601, 4106/830, 3359/666, 947/824, 1602/673, 285/463, 4661/945, 1678 200, 3166/747, 175/78, 2892/692, 3759/403, 1242/271, 195/504, 2506/166, 1472/496, 2430/339 in 39/51. Pred otvoritvijo proge Rogatec-Krapina Belgrad, 15. febr. r. Prometni minister Radivojevič odpotuje nocoj na otvoritev železniške proge Krapina—Rogatec. Pri tej priliki se bo par dni mudil v ljubljanskem in zagrebškem železniškem ravnateljstvu, kjer bo na licu mesta pregledal delovanje obeh ravnateljstev. Zagreb, 15. febr. r. Prevzvišeni nadškof dr. Ante Bauer bo sodeloval v nedeljo v spremstvu svojega tajnika kanonika dr. Slamiča pri otvoritvi železniške proge Krapina—Rogatec. Zagreb, 15. febr. r. V Zagreb je prispel 1.Л-vantinski pomožni škof dr. Tomažič, ki bo prisostvoval kot zastopnik lavantinske škofije pri otvoritvi železnice Krapina-Rogatec. Zagrebški listi se obširno pečajo z novo progo, prinašajo situacije proge in poudarjajo, da ni samo gospodarskega temveč tudi strate-gičnega značaja. Za časa Avstrije Hrvati in Slovenci niso mogli dobiti te zveze in je šele sedaj ta davna želja z zgraditvijo 15 km dolge proge izpolnjena. Jugosîovansko-avstrijska trgovinska podajanja Dunaj, 15. febr. AA. Jugoslovanska delegacija pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo, ki so zdaj zaradi ženevske konference prekinjena, je krenila pod vodstvom svojega šefa gosp. Todoroviča v Ženevo, kjer se bo priključila naši tamošnji delegaciji. Tudi avstrijska delegacija se je priključila gosp. ministru Hainischu ter odpotovala ž njim v Ženevo. Avstrijsko -jugoslovanska pogajanja se bodo nadaljevala verjetno takoj po ženevski konferencL Belgra shè angleški poslanik v Zagrebu Zagreb, 15. febr. r. Danes zjutraj je prispel v Zagreb britanski poslanik v Belgradu, Nevill Berson, v spremstvu Ronalda Brycea in Legha Smitha, da prisostvujeta slovesnemu zborovanju društva prijateljev Velike Britanije, ki se bo vršilo pod častnim predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. V tej zvezi je danes predpol-dne angleški poslanik I lenderson posetil zagrebškega nadškofa. To društvo prijateljev Velike Britanije jc ustanovljeno kot pendant sličnega jugoslovanskega društva v Londonu. V društvo prijateljev Velike Britanije v Zagrebu so vstopili prijatelji anglosaške kulture. Sličen klub obstoja tudi v Belgradu Na predvčerajšnji seji je ta klub sklenil, da si vsi taki klubi osnujejo zvezo. Budžetstanje hanovm Belgrad, 15. febr. s. V finančnem ministrstvu je izgotovljena uredba o računovodstvu in budžetiranju banovin. Ta uredba bo predložena banom, ki so že povabljeni na to konferenco v Belgrad. Konferenca se vrši 23. t. m. Slovensko prosvetno društvo v Buenos Airesu Buenos Aires, 15. febr. r. »Slovenski dnevnik« javlja, da se je preteklega meseca vršila ustanovna skupščina slovenskega prosvetnega društva. Za predsednika je bil izvoljen Franc Urinčič, za podpredsednika pa Franc Cerkvenik. Dunajska vremenska napoved: Po kratkem splošnem južnem vremenu se bo kmalu pooblačilo. V ponedeljek najbrže padavine, z nižjo temperatura Statut Sokola kraljevine Jugc&iavije Belgrad, 15 fcbr AA. Na podlagi § 11 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je minister prosvete predpisal ta-le statut o organizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije. Fo tem statutu je namen Sokola kraljevine Jugoslavije, da obrazuje telesno zdravje, moralno čvrste in nacijonalno zavedne državljane kraljevine Jugoslavije. Ta namen bo dosežen z vzporednim vzgajanjem telesa in duše s sokol-skim sistemom kakor je udomačen v našem narodu«. Nadalje določbe pravijo, da redni član Sokola kraljevine Jugoslavije lahko postane vsak odrasel, to je vsaj 18 let star državljan in ki stalno biva v državi. Razen članstva pripada Sokolu kraljevine Jugoslavije deca, moška in ženska, od končanega 6. do končanega 12. leta in naraščaj, moški in ženski, cd končanega 12. do končanega IS. leta življenja. Službeno glasilo Sokola kraljevine Jugoslavije je »Sokolski glasnik«. Vsak kraj ima načeloma samo po eno sokolsko društvo, izjemoma jih smejo večji kraji imeti več Zveza se imenuje »Savez Sokola kraljevine Jugoslavije«. Savez tvorijo žuoe in sedež mu je v Belgradu. Njega poglavitna naloga je razširjati sokolstvo v najširših slojih naroda, zlasti na deželi. Podpirati mora tudi pokret proti alkoholizmu. Zvezno upravo tvorijo: starešina saveza Nj. kraljevsko Visočan-stvo prestolonaslednik Peter, 5 podstarešin, cd teh zastopa starešino najstarejši po imenovanju, načelnik, načelnica, 3 namestniki načelnika, 3 namestnice načelniee, predsednik prosvetnega odbora, 15 do 25 članov uprave, 7 do 11 namestnikov uprave in 5 do 7 revizorjev in njihovih namestnikov. Zvezno upravo imenuje in razrešuje minister prosvete ter minister vojske in mornarice v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Zvezna uprava imenuje in razrešuje posamezne župne uprave. Zvezna uprava ima tudi »motriti ves nacijonalni in kulturni položaj vsega naroda, bodisi da živi v državi ali izven nje.« Jajcčpšfca tudi sta Vrhniki Belgrad, 15. febr r. Poslopja bivše tvorniee konzerv na Vrhniki je kupila Jugočeška, ki ima že v Kranju velike tekstilne tovarne. Računa • -, da bo podjetje stopilo že letošnjo jesen v obrat. Zaposlevalo bo okoli 400 de!av:ev. Po poion'ivi „D ahse" Dubrovnik, 15. febr. r. Dubrov.^ka plovid-ba je imela plenarno sejo, na kateri je sklenila izplačati sorodnikom žrtev, ki s<- se ponesrečile na parniku »Daksa* znesek 3C0.CG0 Din. Člani upr«-v. ami pa bodo prispevali v ta namen nadalj-nih 200 000 Din. — Uprava dubrovačke plovidbe je dobila od jugosl konzulov v Lisaboni obvestilo, da tamošnje oblasti vodijo preiskavo o tein, kako se je ponesrečil parnik »Daksa«, o čemer bodo poročali upravi plovidbe. Jutri se vrše v mestu maše zadušnice za žrtve te mornarske nesreče. Elektrifikacija Zagreba Zagreb, 15. febr. r. V nekaj dneh bo stopil v obrat daljnovod, Id veže karlovško elektrarno z Zagrebom. Daljnovod je že popolnoma dovršen in zgrajen za 30.000 Voltov. Uprava obeh central ,je izdala na občine, po katerih teče daljnovod, razglas, v katerem poučuje ljudstvo o nevarnosti visoke napetosti. Drobne domače vesti Belgrad, 15. febr. AA. Zbornica za TOI iz Zagreba je poslaia vsem delodajaiskim organizacijam v državi spomenico, v kateri zahteva, da se naj pokrene akcija za ustanovitev zborničnih razsodišč. Ta razsodišča naj se osnujejo po primeru borznih razsodišč. Pred končnim sklepanjem o tem vprašanju bo zagrebška zbornica predložila ministru pravde konkretne načrte. Belgrad, 15. febr. r. Jutri v nedeljo se bo vršila v prostorih industrijske zbornice kon-ti-tuirajoča skupščina zveze električ '1 centrai kraljevine Jugoslavije, na kateri bo izvoljena glavi -zvezina uprava. Zagreb, 15. febr. r. Ponedeljek ima letni občni zbor Hrvaško katoliško društvo svetega Hieronima, ki igra slično vlego, kakor društvo sv. Mohorja v Sloveniji. Ob 8 zjutraj se bo vršila pri oltarju svetega Hieronima v stolnici sveta maša za mrtve diuštvene člane, skupščina sama pa se bo vršila z običajnim dnevnim redom v dvorani svetega Hieronima. Split, 15. febr. r. Katoliški narodni svet se pripravlja, da prihodnjo nedeljo na slovesen način proslavi desetletnico smrti velikega katoliškega borca dr. Petra R o g u 1 j c, ki bo 19. t. m. Zagreb, 15. febr. r. Danes zjutraj se je vrnil iz Belgrada župan dr. Srkulj, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi, ki jih jc dosegel v Belgradu. Interveniral je namreč v znanem sporu med gostilničarji in prodajalci alkoholnih pijač na drobno ter povedal, da je v Belgradu zainteresiral merodajne činitelje za stvar prodajalcev na drobno. Kakor izgleda, bodo slednji dobili pravico prodaje alkoholnih pijač. Radi tega pripravljajo gostilničarji deputacijo, ki naj bi šla v Belgrad, da zaščiti interese gostilničarjev. Zagreb, 15. febr. r. Jutri ob 4 uri popoldne priredi katoliški naredni svet s scdelovanjcn Â'.arijinih kongregacij akademijo v čast Lurški J ateri božji Na vrsto pridejo deklamaeije, predavanja o Lurdu in nekoliko glasbenih točk. Francija zahteva sigurnega jamstva za svojo varnost Pariz, 15. febr. D. Pariški listi javljajo, da je bil včerajšnji razgovor med Tarčlieujem iu Mac Donaldom v Londonu precej buren, :> Mat inc. piše, da jo Mac Donald očital Franciji, da hoče imeli več kot 700.000 Ion, dočim naj bi imela Anglija samo 1100.000 do 1200.CD0 ton. To je nesprejemljivo. Anglija se ne more razorožiti nasproti kontinentu. Francija se mo-ra vsekakor potruditi za razorožitev, sicer postane položaj nemogoč. Tardieu je nato naglašal, da niti ni zahteval, da bi Anglija zmanjšala svoje brodovje, Franciji ja vseeno, če ga tudi zviša. Brodovje Anglije in Združenih držav J« fc J}' iif d ne briga Francijo, tudi angleško-ameriški mornariški dogovor no. Francija pa brezpogojno vztraja pri svojih zahtevah gleda brodovja, ker zahteva to njen kontinentalno evropski položaj in njena kolonialna država. Na vprašanje Mac Donalda, ali se Tardieu nikakor ne moro uklo-niii zmanjšanju tonaže, je rekel Tardieu: Samo, če dobimo absolutno jamstvo, da bi v Londonu zastopane pomorsko države v kakem konfliktu ali tudi samo pri nevarnosti konflikta takoj nastopile proti napadalcu. Mac Donald se je nato skliceval še na Društvo narodov in Kellogovo pogodbo. ШНО V Moskva, 15. fcbr. AA. Sovjetske oblasti so v Beli Ru?iji zlomile zadnji odpor roti popolni kolektivizaciji poljedelskih posestev. V minskem okrožju je bilo raz'ašienih 70 odstotkov kmetiških posestev. Sovjetska oblastva so jih pretvorila v poljedelske komune. Kmetje so sc upirali s tem, da so uničevali ves kmetiški inventar 111 orodje. Oblastva bodo delo пз kolektivizaciji poljedelstva nadaljevala, tako da bo koncem tega leta vse rurko kmetovalstvo kolektivizirano in da ne bo več niti cn;ga posestva r.a individualni podlagi. ш mcmMzimmo? Sovjetska Rusija bo začela na podlagi načrtov sovjetskih gospodarskih krogov zopet izvažati bombaž. Nadalje je sovjetska vlada sklenila povišati število živine v kolektivnih gospodarstvih v svrho dviga mlečne produkcije. Sovjçtska vlada 'oo poklicala najboljše strokovnjake i2 Evrope in Amerike, da bodo svetovali sovjetom, kako bi se na najbolj praktičen način dala organizirati živinoreja v državnih in kolektivnih gospodarstvih. Po poročilu ljudskega komisarja za kmetijstvo je letošnja setev v vsej sovjetski državi v zadovoljivem stanju. Paris, 13. febr. D. Tudi po vrnitvi Tar-dieuja in Brianda iz L,ondona v Pariz in kljub lemu, da je finančni minister Clicron dosegel v poslanski zbornici nedvomsn uspeh, je ostal notranjepolitični in parlamentarni položaj zapleten, ker obstojajo, kakor priznava sedaj tudi »Echo de Pariš«, največji1 konflikti v kabinetu samem. »Matin« beleži govorice o več ali manj prostovoljni damisiji Cherona, ki je za kabinet prevelika obremenitev. Z vrni tvijo Tardieuja v Pariz se je pozorišče političnega boja vrnilo za kulise. Akutna kriza v vladi bo nastala itak šele prihodnji teden. Na današnji dopoldanski seji je bilo prisotnih komaj 40 poslancev. Ko je prišlo na vrsto prvo vprašanje načelno važnosti (preodkaz novega zneska 1.7 miljarde frankov v trésor), se je seja prekinila in odgodila do ponedeljka, ker so prisotni smatrali za nemogoče, da bi se taka razprava vršila s 40 poslanci. 4za v nt» ? London, 13. fubr. r. V krogih delavsko stranke se zopet računa г možnostjo novih volitev na jesen, ker sc ui mogel spravili v življenje zakon o industriji. Proti so namreč nastopili ne samo konservativci, ampak tudi Boj Moskve ргопаксца hm Kovno, 15. febr. N. Iz Moskve poročajo, da je zveza »brezbožnilcov« pri vladi dosegla, da bo obliajanjo velikonočnega praznika v vsej Rusiji prepovedano. Tudi zvoniti s cerkvenimi zvonovi kolikor jih jc še ostalo, ne bo dovoljeno. Delo v državnih podjetjih se bo ob velikonočnih praznikih vršilo kaker vsak delavni dan. Sovjetska milica je bila pooblaščena, da naredbo izvede. Kovno, 15. febr. N. Cenzura v Moskvi jc prepovedala objaviti natančnejšo vsebino papeževega oklica o protiverskem beju sovjetov. Prevladuje vtis. da se boljševiki pripravljajo na še hujši udarec proti kristjanom. Namigujejo, da se nova doba preganjanja začne baš 19. marca, na dan, ki ga je sv. oče določil za spravno molitev katoliškega sveta. Vse sovjetsko časopisje je polno sovražnih izbruhov proti papežu in krščanstvu. »Iz vesti ja« piše, da je vseh velikih nesreč v zgodovini bila kriva duhovščina, katerikoli veri ji je pripadala. Papež je slikan v karikaturi kot copernica, obdana od vragov, ki jo spremljajo na ponečno zborovanje. Po Užaskem atentatu Reka, 15. febr. r. Truplo urednika Nerija so na slovesen način spravili nn ladjo, ter ga bodo prepeljali v Aneono. Fašisti v Bologni so pri tej priliki priredili velike manifestacije. Uredništvo :>Popolo di Triester, je prejelo od kraljevega ndjutanta brzojav, v katerem italijanski kralj Vlttorio Emanuele pravi, da je zelo znejevoljen in indlgniran nad izvršenim atentatom ter izraža sorodnikom in ravnnle'ju lista svoje sožalje. Tudi prestolonaslednik Umberto je iz Turina po^al brzojav, v katerem pravi, da je z veliko žalostjo prejel vest o drznem atentatu in izraža te/.ko prizadetim sorodnikom Nerija svoje najgloblje sožalje. Stanje ostalih treh ranjencev gre na bolje. N?mčva proti atkohot'zma Berlin, 15. febr. D. Gospodarski odbor nemškega državnega zbora je danes sklenil, da državne oblasti popolnoma ali delcma prepovedo oziroma omejijo točenje žganja in podrobno trgovino z žganjem za gotove jutranje ure ter ob dnevih izplačevanja m'zd in plač, največ pa dva dni v tednu. Praktično bi to pomenilo, da se točenje in prodaja žganja ob praznikih in sobotah popolnoma pre-I pove. (Bi bilo pri nas se bolj potrebno. — Opomba uredništva.) i liberalci. Seveda ta mo/.nost no bo veliko vplivala nn sedanji lok angleške zunanje politike, ki jo zaenkrat solidarno podpirajo vse stranke, zlasti ker pri primorski konferenci gre za velike svetovne koristi in prestiž Anglije. Berlin, 15. febr. K. Iz inozemskih diploma-tičnih krogov se poroča, da bodo tri velesile, ki imajo svoja poslaništva v Moskvi, ki pa so tudi v dobrih ednošajih z Vatikanom, podprle papežev poziv, da naj sovjeti ustavijo preganjanje kristjanov. Omenjena poslaništva bodo sovjetsko vlado opozorila, da preganjanje cerkve ne bo našlo v inozemstvu nikake podpore in da bo imelo za posledico ohlajenje simpatij do sovjetske unije. Omenjeni korak ne bo imel oficijelnega značaja, ker se dotične velesile nočejo vmešavati v notranje razmere Rusije. Hočejo pa nujno opozoriti, da je preganjanje cerkve v Sovjetski Rusiji zadobiio mednaroden značaj in da se velesile čutijo moralno dolžne, to stvar precločiti sovjetski vladi. London, 15 fcbr. D. Angleške svobodne cerkve so včeraj sprejele resolucijo, s katero izražajo svoje ogorčenje preti preganjanju kristjanov v Rusiji in zahtevajo cd vlade, da stori proti temu vse, kar je v njeni moči. Mai<5SOî'ni'eva hčerka se por^č'la Rim, 15. febr. A A. Agenzla Štefani javlja, da je g. Mussolini o priliki poroke svoje hčerke Edde z grofom Galeazzom Članom, sinom ministra prometa povabil omejeno število prijateljev. Druge vesti doznavajo, da je g. Mussolini uradno prepovedal brez njegovega izrecnega dovoljenja prodajati in objavljati v listih in revijah fotografije njegove hčerke. To je popolnoma v skladu z Mussolinijevo navado, da postavlja svoje rodbinsko in osebno življenje v ozadjo. R'm, 15. febr. AA. »Giornale d' Italia« piše o priliki poroke Mussplinijeve hčerke, da se s to poroko zvežela rodbini šefa vlade in enega izmed njegovih najstarejših sotrudnikov. Vatikanski »Osservatore Romano: samo prinaša vest uradne Agenzie Štefani brez komentarja. Sp'ons^a afera v Bukarešti Bukarešte, 15. febr. r. Po aretaciji več policijskih uradnikov so nnšli v nekem stanovanju mnogo komprlmitirajočih spisov. Ugotovljeno je, da je Tibesku nedavno bil na Grškem in se sestal s sovjeStkimi agenti, od katerih je prejel navodilo In denar. Nadalje je upotov-ljpnn tudi, dn jc on bolgarskega pO rekla. V Bukareštu je aretiranih še nadaljnjih 7 oseb, večinoma višjih uradnikov, ter zavzema ta afera vedno večje dimenzije,. Smrt slovečeea časnikar'a Dunaj, 15 febr. D. Danes je umrl na Du« naju dr. Henrik Kanncr, ustanovitelj svoje-časnega tednika in pozneje dnevnika »Die Zeit«. Dr. Kanner je btl vedno med najuglednejšimi osebnostmi predvojnega časnikarstva na Dunaju. Bil je edini vodilni časnikar, ki je ! ostro napadel Berchtoldovo protisrbsko politiko. L. 1917. je moral svoj list odstopiti švicarskemu konzorciju, za Ifaterim je stala avstrijska vlada. Do svoje smrti je deloval kot pisatelj in v zadnjim letu vojne izdajal ugleden pacifističen list »Der Krieg«. Energičen na*lop Nemčije proti komunistom Berlin, 15. febr. D. >Rote Fahne« poroča, da sedi sedaj 22 komunističnih urednikov v preiskovalnem ali kazenskem zaporu. Proti nadaljnjim 50 urednikom se vodi preiskava radi veleizdaje in skoro proti vsem urednikom komunističnih organov v Nemčiji se vodijo preiskave radi kazen« skih deliktov. L. Petnafct de'avcev zastti'h Pariz, 15. febr. D. V premogovniku Rive de Gier sc je zasul neki rev in zaprl pot 15 delavcem, katerih ne bo mogoče rešili pred nedeljo. Delavcem so po ceveh za stisnjeni zrak poslali živila in svetilke. Delavci so izjavili, da so vsi zdravi in da mirno čakajo na rešitev. Prosili so pa zu igralne karte, da bi si krajšali čas. Ponoči med reševalnimi deli pa se je zopet udri strop v rovu. k sreči pa reševalno moštvo ni bilo zasuto. Rov je tako ozek, da more delati samo po en mož, tako da je rešitev zelo otežkočena. Potresni sunki Atene, 15. febr. D. Včeraj zvečer ob 20.30 so čutili na otoku Kreti hud potres, posebno v mestu Herakleon. Potre« so čuli v Pakrasr in Atenah. Jena, 15. febr. D. Državna metereološka postaja je včeraj zvečer ob 21 41.12 zabeležila močen potresni sunek v daljavi 1450 km proti jugovzhodu. Razne vesti Zagreb, 15. febr r. V četrtek se vrši letni občni zbor pokojninskega zaveda duhovnikov zagrebške nadškofije, na katerem bodo sprejeta letna poročila in izvoljen nov odbor. Atene, 15 febr. r. Proslavo stoletnice Grške, ki pade na 25. marca, bodo praznovali na zelo siovesen način zlasti v novo pridruženih krajih, posebno v Solunu. Rim, 15. febr. AA. Danes odpotuje v 2e» nevo italijanska delegacija na konferenco za carinsko premirje. Vodi jo minister za korpoi racije BoltaL Zaključna sodba o tragičnem Nobilovem poletu na sec. tečaj Rim, 15 febr. D. Italijansko mornariško ministrstvo je sedaj izročilo v objavo materijal uradne preiskovalae komisije o nesreči Nobilove ekspedicije na severni tečaj V splošnem je izrek komisije znan. Popolnoma je obsodita Nobila, tovariša Mahngrcina pa rehabiiirala. Vendar pa se giasi sodba o Nobilu šc mnogo osireje, kakor je bilo do sedaj znano. Komisija je dognala, da Nobile sploh ni imel patenta za vodstvo zrakoplova za daljše proge, temveč samo začasen patent za poskusne polete nad Kimoni. Obširno opisne poročilo preiskovaine komisije ne-odpustno lahkomiselnost, s katero se je ves polet na severni tečaj pripravljal, majhno obzirnost, s katero se vodstvo ni oziralo na trudiiost osebja, iu načela, po katerih se jc moštvo izbralo. Prvi strojnik še sploh nikdar ni letel, iotogral pa še nikdar ni snemal slik. Nesreča sama pa je popolnoma pojasnjena. Ko se je zrakoplov približno eno uro pred katastrofo prvič nagnil s svojim sprednjim koncem proti zemlji, so odvrgli balast in zrakoplov s tem tako olajšali, da se јб dvignil tisoč metrov nad oblake. Zrakoplov se je nagnil menda zato, ker je mož pri višinskem krmilu zaspal. Da bi z višine tisoč metrov prišel zrakoplov zopet nižje, so izpustili pline, tako da je zrakoplov, ko je prišel zopet v višje plasti, postal pretežak. ludi se ui nihče brigal za to, da bi zrakoplov, ko je začel padati, s sprednjim koncem obrnil proti vetru, s čimer bi bilo mogoče zmanjšati hitrost pri udarcu. Tako pa je gondola trčila na led s hi-trostjo 1C0 km na uro. Popolnoma porazna je tudi razsodba o Nobilu, da se dal prvi rešiti. Preisko-valim komisija je ugotovila, da ni res, da bi Nobila njegovi ljudje silili, naj se reši prvi, nasprotno je Nobile sam vprašal svo.c ljudi, kaj bi rekli, če se on prvi odpelje. Njegovi ljudje pa so odgovorili enostavno: »Vi ste poveljnik, vi morate vedeti, kaj imate storiti!« V uradni oceni je popisan Nobile tako le: Nesposoben za vodstvo zrakoplova, nezanesljiv značaj, srednjevrstni letalec. Smrt Uff'eđne meščanke Umrla jc snoči v Ljubljani na Kralja Pelra trgu št. 3 gospa Ana Regali. Pokojnica je bila soproga znanega ljubljanskega občinskega svetnika Josipa Regalija, ki je v 80 letih igral veliko vlogo v borbi za slovensko večino v ljubljanskem občinskem svetu. Dočakala j« starost 70 let. V pre šnjih letih jc sodelovala v raznih ljubljanskih katoliških ženskih organizacijah. Bila je inteligentna in energična gospa, ki ie imela mnogo ; znanslev ter je zapustila sina dr. Josipa Regalija in hčer, uršulinko m. F i o, ki jc svoje-časuo vstopila kot s'.ovenrka učiicljica v uršulinski samostan v Celovcu, pribežala 1. 1010 v Mekin.e, od koder je odšla jeseni I. 1028 v uršulinski konvent v ; Monsu v Belgiji. Pokojnica je bila iz zelo stare meščanske rodbine. Pogreb bo v ponedeljek, 17. februarja ob 3 popoldne iz hiše žalosti u« Kralja Petra trjiju št. 3. N'ai v miru potfval Cerkvica vrh gore.. Rožnik — dom belih menihov 4 i • ''Asi * t >Љ ДЛ „vi, S> yJ < ff ? -1 ; V* -, « 5 б\ % ., , >.' ' . * t * v ■: >, Ljubljana, 15. februarja. S tiho vero, ukazuje Oton Župančič, jo treba lil po rozniàkih drevoredih. Človek razume pesnika: ta pestra zmes solnca in sence, ta molčeča drevesa, od spomladi do jeseni v zelenju, vmes mali potočki, vse to sili človeka k pobnžnosti. Ljubljančani vedo za te krasote in jih znajo ceniti. Samo kaj! Rodovi se menjajo in posebno mladi ljudje šo bolj cenijo ure v zakajenih kavarnah ali kje v kinematografih kakor pa poezijo tihih sprehodov po Rožniku. Vedno je lep Rožnik, naj bo ob kateremkoli času. ob kateremkoli vremenu Pa prav povsod, na vsaki stezi človek odkriva nove lepote, naj hodi dan za dnem skozi leta, še vedno bo odkril na Rožniku kaj takega, za kar poprej še ni vedel. Ali še najlepša je pot tik nad Večno potjo. Zakaj ko prideš iz drevoreda ven na svetlo planoto — žal so jo ljudje, slepi za lepoto tega kotička, že deloma zazidali —, se očesu nudi morda najlepši prizor, ki ta premore ljubljanska okolica — pogled na rožniško cerkvico. Med temnim smrečjem se v jasnem solncu jasno odraža njena belina, zelen okvir smrečja se ji poda kakor cvetni venec k beli Čaši. In človek še ne bi imel tihe pobož-nosti za lo lepoto? Ah že dolgo so vedeli Ljubljančani za to lepoto. In šc vedo. Še vedno romajo ljudje zjutraj, v zgodnjih urah po tej poti, da se navžijejo božje nature, svežega zraka iz polnih pljuč, da se na-srkajo te pristne poezije in se napijejo prvih solnč-nih žarkov. To niso črnogledi ljudje, ne, preveč sil jim daje narava, krepki tn vedrih src se nato vračajo v svoje pisarne, učne sobe, delavnice. Lažje jim je potem delo, več moči imajo. Tod, po teh stezah je strumno korakal in moval svoje polemike in satire srditi France Levstik. tod se je vsako jutro, dan za dnem sprehajal umirjeni Franc Leveč, oče sedanjega pravopisa in opevalec rožniške cerkvice. Ni čudno, da se je še celo temu realnemu- možu iz prs izvila ljubka pesmica ob pogledu na cerkvice: »Cerkvica vrh gore, cerkvica bela. vsak dan pozdravlja te duša vesela.« ln rod je po tihih poteh prisluškoval sam sebi in svojemu kipečemu srcu naš romar Ivan Cankar, ln koliko jih je bilo vmes! Na teh poteh so ee opajali, tod so pripevali božji uaturi, tod se oplajali z njo — veliko dolgujejo Ljubljančani in Slovencu Rožniku. j Vedno je bila cerkvica cilj romanja Ljubljančanov. V majskih dnevih so se vršila tod zborovanja krščanskega delavstva, na kresni večer so Rožnodolci tu zanetili kres, vsak dan so hodili Ljubljančani v gostilno poleg cerkve na izvrstno domačo belo kavo, ki jo je prodaja! pred dvajsetimi leti še vedno nepozabni stari gostilničar Matija. Ali zadnje čase je bila ta gostilna zapuščena. Sedij pa je prišla vesela vest, da se bo stani želja Ljubljančanov, naj bi vrh Rožnika dobil zopet isto prikupnost kakoi kdaj preje, izpolnila. Beli menihi, očetje cistercijanl iz Stične, so kupili tožnik. Ze so se pogodili z Ljudsko posojilnico, dosedanjo lastnico ter so od nje kupili vse posestvo okrog cerkve, z gostilniškimi in gospodarskimi poslopji vred. 52.000 kvadr metrov sveta jo to, to je ves Rožnik nad VerbiČevini posestvom. Gozd, travniki, lepi sadovnjaki, krasen vrt, vse postane last očetov cistercijanov. Načrti belih menihov so res lepi in gotovo je, da bodo dali Rožniku največjo privlačnost. Vrh Rožnika bo zopet postal najbolj priljubljena izlet-na točka Ljubljančanov. Očetje cistercijani šolajo v Ljubljani precej srednješolcev. Za nje in za klerike bodo sezidali pri cerkvi konvikt. Delo bodo prepustili izkušenemu arhitektu, ki bo znal z novim konviktom še povečati lepoto Rožnika, krasota baročne rožniške cerkvice pa bo nedotaknjena. Cerkvica je last očetov frančiškanov, ki pa jo bodo seveda prepustili v uporabo cistercijanom. Gostilniško poslopje ostane tako, kakor je sedaj. Cistercijani bodo gostilno oddali poštenemu, zanesljivemu gostilničarju, ki bo skrbel, da izletniki ne bodo ostali tudi brez zemeljskih dobrot. Gostilničar bo postregel svojim gostom tudi s finimi cistercijanskimi mlečnimi Izdelki: sirom, maslom, pa tudi s svežim mlekom krav cisterci-janskega samostana v Stični. Največ žalosti je Ljubljančanom delalo to, da se je v rožniški cerkvici tako redkokdaj brala služba božja. Sedaj se bo vse spremenilo na boljše. Očetje cistercijani bodo brali najmanj dvakrat na dan sv. mašo. Lepo koralno petje gojencev kon-vikta in lepi cistercil.anski obred bosta gotovo privabila vsak dan v cerkvico mnogo vernikov Ni si mogoče misliti lepše rešitve za Rožnik, kakor ga so ga prevzeli očetje cistercijani. Za to, kar bodo napravili na Rožniku- jim bo morala biti Ljubljana hvaležna. Zakaj prav gotovo je, da bodo Ljubljančani sedaj še bolj romali na Rožnik, kakor so dosedaj. Delavski dom v Kranju Stavbna zadruga Delavski dom v Kranju je kupila svoj čas nekdanjo Mayrjevo pivovarno, da jo predela v Delavski dom, kjer bi bila delavska kuhinja in kjer bi mogli dobiti delavci zdravo in ceneno stanovanje. Sedaj je Delavski dom v toliko dograjen, da je v njem že otvorjena delavska kuhinja in je na razpolago nelcaj sob, kjer dobi lahko stanovanje 85 delavcev, pomočnikov in vajencev. V nekdanjih kleteh se je priredila velika in lepa kuhinja, ki je popolnoma moderno urejena. V kleteh se je napravila kopalnica — banje in prha —. V pritličju so nastanjene č. šolske sestre, Ici vodijo gospodinjstvo, na razpolago sta dve veliki obed niči, in tri sobe, ki jih rabi podružnica borze dela v Kranju. V prvem nadstropju so pa sedaj dograjene tri velike sobe, ki služijo kot spalnice in bivališče za stanovalcc. Prihodnje leto se dogradi še drugo nadstropje, kjer bo prostora še za kakih 40 postelj. Če bo pokazala potreba, se izgradi še drugi trakt in še eno nadstropje. Prostorov v vsem poslopju je toliko, da se v njem z lahkoto izgradi toliko sob, da bi T zavodu moglo stanovati 200 do 800 ljudi. Delavski dom v Kranju je ravno na takem mestu, kjer se križa ves osebni promet kranjskega delavstva. To je točka, kamor imajo najbližje delavci Iz vseh tovarn Tu je pač primerno mesto, kjer naj bi se osredotočilo vse delavsko življenje Kranja. Tu bo delavcem na razpolago zdrava in cenena hrana; zavetišče za tiste, ki čakajo na vlak in delo; prostori za zborovanja Ln organizacije. Pozimi se mnogo delavcev potika v mrazu po kolodvoru ln okolici. Sedaj bo vsem na razpolago v Delavskem domu zakurjena soba, kjer bodo lahko delavci in delavko Čakale na delo ali na vlak in si bodo mogle za malo ceno oskrbeti tudi gorkth jedil. Dolgo zaželeni dom za delavstvo je sedaj pričel z dolom. Na delavstvu je eedaj ležeče, ali bo uspeval ali ne Če se ga bo delavstvo v resnici oklenilo, bo našlo v njem svoj dom, kjer bo moglo dobiti duhovne in telesne hrane, zavetišče in ognji-Bče, kjer se bodo čuvali delavski interesi. Zato, delavci, oklenite se sedaj svojega doma! Aerop'an na sod-*! drarbi Maribor, 15. februarja. Zanimiva dražba je bila v petek na lezenskem dirkališču; predmet dražbe je bilo letalo tvrdke Raab-Kaizenstein v Kasselu, ki se nahaja sedaj v konkurzu. Izkazalo se je na licu mesta, da je omenjeno letalo osebna last pilota inž. КпорГа, ki ga je zastopal tukajšnji odvetnik dr. Kieser. Sodišče je po svojem predstavniku podalo izjavo, da predstavlja letalo za inž. Knopfa sredstvo, ki je zanj obratovalno sredstvo in za njegovo eksis'enco emi-nentne važnosti 1er da spričo tega dražba ni dopustna tako, da je letalo ostalo last inž. Knopfa. Na lezenskem dirkališču se je ob tej priliki poleg upnikov, ki jih je zastopal dr. Rosina, zbralo ludi obilo radovednega občinstva. •k Pri boleznih na lcdvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Josef« grenčica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef« voda vsled svojega olajšujočega učinkovanja brež bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Proslava obletnice kronanja Pija XI. Dne 12. t. m. je sv. Oče Pij XI. praznoval osmo obletnico svojega kronanja s trojno papeško krono. Ves svet se radostno spominja tega dneva. V ljubljanski škofiji se slovesno praznuje le-ta obletnica na današnjo nedeljo, 16. febr. Po vseh cerkvah so zahvalne službe božje. V Ljubljanski stolnici bo danes ob 10 slovesna pontifikalnn sv. maša, ki jo ho daroval pre-vzvišeni g. škof dr. Anton Bonaventurn Jeglič. Po sv. maši se bo zapela zahvalnica »Te Deum« in papeška himna. Pridite, kličimo k Bogu, da On papeža Pija XI. tudi nadalje poživlja in oerčuje in da ga ne da v roke njegovih sovražnikov! Glasba pri slovesni sv. maši bo sledeča: Missa in honorem s. Francisri Assisiensis, za mešani zbor in orgle zložil Gastone Zurcoli, stolni organist v Trstu. Ta maša, zložena za 700 letni jubilej sv. Frančiškn, se je izvai-'a prvič v Trstu 4. oktobra 1926, v Ljubljani se bo sedaj prvič. Orkester ji jo pridejal ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl. Graduai se bo izvajal Stecker-Premrlov, Iubilate Wagnerjev, Te Deum P. H. Sattnerjev. Sodeluje oddelek muzike dravske divizije. Sv. Oče Pij XI. Slovenski opekarnarji na Francoskem « Murska Sobota, 14. febr. II koncu prejšnjega meseca je bila sklenjena meri lastniki francoskih opekaren in tukajšnjimi deJovodji-opekarji pogodba za 200—300 opekarui-ških delavcev (»cigiarji«). Zadnje je pri pogajanju zastopala borza dela, lastnike francoskih opekaren pa je zastopalo francosko emigracijsko društvo v Zagrebu (Société Generale D'lmigration). To je letos prva pogodba sklenjena s francoskimi delodajalci, medtem ko za sezonsko poljsko delavstvo obstoji stalna kolektivna pogodba že od prej. Pogodba za opekarske delavce je napravljena na podlagi kolektivne pogodbe od 17. novembra 1926. V smislu letošnje pogodbe je bilo doslej sprejetih okoli 120 opelcarjev, ki bodo žo v teku pri-hodujlh dni odšli na svoja mesta, ostali pa bodo šli prihodnji mesec. Opekarne, v katere bodo šli naši delavci delat, leže ob belgijski meji. Doslej so bili po teh opekarnah zaposleni Belgijci in nekaj malega Italijani. S temi pa francoski opekarnarji niso bili zadovoljni, ker so ob največjem delu popustili delo in zahtevali povišanje plač. Omenimo pa tu, da je bilo že proleklo leto, sicer ne v teh opekarnah, pač pa v opekarnah, ki leže bliže Pariza, okoli 50—60 opekarjev iz naše krajine, kateri pa niso bili zadovoljni z zaslužkom in so si povečini pozneje poiskali boljša mesta oziroma dosegli izboljšanje pogojev. Letošnja pogodba je v primeri z lansko nekoliko ugodnejša. Po pogodbi garantirani najnižji dnevni zaslužek bo letos znašal v akordu za moške 30 frs, za ženske 20 Frs. Kalkulacija teh minimalnih ga-rantiranih dnevnih zaslužkov je izvršena na sledeči minimalni bazi: filiere (stroj, ki napravi 16—18 opek z eno potezo ročne molke) 14 frs za 1000 opek za 1 partijo. Vlaganje v poč in skladanje iz nje 12 frs za 1000 komadov za celo partijo. Izplačevanje zaslužkov bo vsakega 15. v mesecu. Odbi-jeta se od plače 2% za bolniško blagajno in do 10% od plače. Teh 10% se vrne in izplača delavcu na koncu sezone, ako je delavec izvršil delo v zadovoljstvo delodajalca. Teh 10% se odtrguje le v slučaju, ako znaša delavčev zaslužek dnevno več kakor 30 frs oziroma pri ženskah 20 frs. Delodajalec je obvezan, nuditi delavcu brezplačno stanovanje in potrebno kurivo za ogrev in kuho. Hrana bo stala dnevno 8 do 15 frs Vsak delavec bo pred odhodom dobil v roke prepis pogodbe, en prepis pogodbe pa dobi tudi ZA P PANJE NOGAVIC PRAVI vedno odllina kakovost borza dela v M. Soboti. To poslednje ni sicer po pogodbi, vendar se je vodji borze dela v Murski Soboti kot zastopniku delavstva posrečilo, da je to dosegel, kar brez dvoma za delavstvo ni majhnega pomena. Borzi dela je namreč tako omogočeno, d« v slučaju izrabljanja delavstva uspešno posreduje, Vendar je pa pri vsem tem le še nekaj drugega zanimivega. Istočasno kakor v Murski Soboti je francosko imigineijsko društvo v Zagrebu ustanovilo svoje zaslopstvo tudi v Novem Sadu, in sicer z istim namenom, da iz tamkajšnjih krajev angažira delavstvo za Francijo. In tudi v Novem Sadu se je doslej že formirala skupina opekarniških delavcev. Pod kakimi pogoji je bila ondi sklenjena pogodba, ne vemo. Vemo pa, da je tudi doli dosti delavskega proletarijata, saj je n. pr. že pred vojno vsako leto samo iz Bačke šlo več tis> č sezonskih poljskih delavcev v Nemčijo, ker po domačih (tedaj madjarskih) veleposestvih ni bilo mog> če vseh zaposliti oziroma so bili tu preslabo plačani Ne rečemo sicer, da je zastopstvo imigracijskega društva v Novem Sadu ustanovljeno z namenom lažjega kalkuliranja za ceneno delavsko močjo, vendar mogoče je, da bi se fruncosko imigracijsko drušlvo, če bi se hotelo tukajšnje deluvstvo pri svojih zahtevkih kaj po robu postavljati, posluževalo svojega zastopstva v Novem Sadu oziroma delavskih meči iz onih krajev v škodo naših. Pisec teh vrstic je skušal poizvedeti, koliko znašajo zaslužki istih delavvev po naših domaČih opekarnah, pa je ravno pri borzi zvedel, da ponujajo naši domači opekarnarji 100 Din od 1000 opeke. Če primerjamo s tem zaslužek v Franciji, vidimo, da ne bo sijajen. Pa vendar hoče le vse na Francosko! Kakor je bilo žo večkrat poudarjeno, kadar je bilo govora o našem prekmurskem sezonskem delavstvu v tujini, lako ponavljamo ludi danes isto: naj bi se pobrigali merodajni krogi za duševno stran teh vsakoletnih naših trpinov. Pravoslavna cerkev v Ljuhêtani V Irubljani je nastala po zedinjenju močna pravoslavna verska občina, ki z vojaško posadko vred šteje okoli 4000 pravoslavnih kristjanov, ki jim pasHruje gospod protojerej Dimitrije Jankovič, ki je obenem vojaški duhovnik. Ker ima tolika množica naših bratov Srbov, h katerim moramo prišteti še ruske emigrante, na razpolago samo tesno kapelico v vojašnici vojvode Mišiča, ki komaj zadostuje za nunujnejše potrebe — zato so se pravoslavni bratje že od poietka trudili, da bi dobili dostojen in prostoren božji hram. Ta akcija je imela uspeh, tako da se bo poleti 1930 pravoslavna cerkev že začela zid iti. Prostor za cerkev je podarila ljubljanska mestna občina v Trubarjevem parku. Narrt združuje v pristnem srbsko-bizantinskem slogu dve obliki srednjeveškega srbskega cerkvenega stavbarstva: dečansko in gračaniško, tako da bo ljubljanska pravoslavna cerkev umetnina, ki bo velik kras našemu mestu. Posvečena bo slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu in pa spominu velikega kralja Petra Osvoboditelja. Naši pravoslavni someščani za svojo cerkev seveda pridno zbirajo prispevke. Tako upajo, da se bodo, seveda tudi s pomočjo javnih faktorjev, visoki stroški za stavbo pokrili. Prav je, da dobijo naši pravoslavni bratje primeren hram, kter bodo lahko zadostili krščanskim verskim dolžnostim ter našli utehe svojim dušntn kakor tudi posebno danes toli potrebnega dviga in opore za uresničenje pravega bratskega krščanskega reda v družbi in državi. Odkar smo v skupni državi katoličani in pravoslavni, opazujemo, da so se dvignili in se še dvign.o tudi katoliške cerkve v pravoslavnih krajih, kjerkoli bivajo katoliki in v istinskl ljubezni ter slogi delajo na utrditvi krščansko kulture in edinosti s svojimi pravoslavnimi brati. TUR ISTOVSKI KLUB ? SKALA« GRAND IOZEN ALP1NSKI FILM KORANEItA V SKALOVJU, SNEGU IN VEČNEM LEDU 18. t. m. KINO LJUBLJANSKI DVOR 18. t. m. Samo dve predstavi: ob 14. in 21. uri. je vesel'e matere. — Zdrav e je pa domi le tam, kjer vladi čistoča, Ta pa se oi raža v lepem belem perilu, ki ga gospodinja doseže le s pia>im terptiutiuoviin zela mile Ali šola preveč zahteva od otrok? 30. Po mojem mnenju zahteva preveč in premalo. Šola ima premalo slit Izobrazba ni v tem, koliko vem in znam, marveč v leni, kako rešim naloge, stavljene mi od življenja.« — Pridobljeno znanje mora torej bili praktično in za življenje uporabno. Podobno pravi Foerster: »Naša izobrazba ni v tem, da nekaj vemo, marveč v lem, čemu vemo in v čem imamo od tega koris'.< Človek polrebuje za življen'e znanja in vzgoje Znanje, ki ga podaja šnla mladini, je p; večini skrajno nepraktično in za Življenje brezpomembno, o vzgoji pa, ki je še važnejša nego znanje, skoro ne moremo govoriti. Vzemimo nekaj konkre'nih točlc. Zelo važen za vsakega človeka je red. Marsikdo ne pozna nikakega reda. In vzrok? Domača hiša in pa šola, ker ga nista navadila na red. Dalje: higiena. šola bi nujno morala učencem podali najpotrebnejše pojme o zdravstvu. Morala bi učenca opozoriti, kako mora sedeti. Pa naj je sedel učenec še lako krivo in upognjeno, rie spominjam se, da bi kdaj kak profesor dijaka opozoril, da lako sedenje ni pravilno in da je zdravju škodljivo. Učitelj in profesor bi morala učenca opozorili, kako mora čuvati cči, da je čitanje v mraku za oči skrajno škodljivo. Ko smo se v VI. gimnazijskem razredu učili zoologijo, so bili v Koledar Nedelja, 16. februarja: 1. predpepelnxna nedelja): Julijana, devica mučenica. — jutri: ponedeljek, 17. februarja: Frančišek Kle; Greg^rij; Julijan, mučenec. Osebne oestf = Za vet. višjega svelnika v Celju je bil imenovan g. dr. Josip S t e g u, vet. nadzornik v Celju. — Nov župan v Medvodah. Ban dravske banovine je imenoval g. Josipa šušteršiča posestnika in trgovca na Seničici za župana občine Medvode. — Iz vojaške službe. Imenovani so zn vršilca dolžnosti načelnika intendnntuie poveljstva vrbaSke divizijske oblasti višji vojni uradnik III. razr. ekonomske stroke Jocip Vervega; za vršilca dolžnosti načelnika intcnr'ai.ture poveljstvu /etske divizijske oblasti višji vojni uradnik III. razr. ekonomske stroke Avrel Auer in za vršilca dolžnosti šefa računskega odseka v oddelku ministrstvu vojske in mornarice inten-dantski podpolkovnik Josip Luckars. — Iz železniške službe. Stalnost je priznana uradnikom II. kategoriie, 5 skupine: A^ramovič Miroslav, prometni uradnik, Murska Sobota; Spo- DOKLEJ Ul SPITE DELA 0ДШ1 Zvečer pred spanjem vzemite Darmol, pa se jutri zjutraj prebudili svež in zdrav M rate t rej znati, da Vaše slabo spanje, nervoznosti gl-vo-bol in bolečina v križu, kakor 'udi ispuščaji po koži Vaših otrok, ie samo posledica zaprte stolice. -Zat i je Vam in Vašim otrokom potreben Darmol, čokoiatia "rot' trdi sioiici katera deiujc biago in fijjurno. Zahtevajte posebno Darmol, ker edino Darmol da Vam in Vaši družini željno olajšanje. 1 škatlja zadostuje za 20 do 30 kratno porabo knjigi drobno liskani(l) praktični migljaji, kako je treba čuvali razne organe telesa. Naš profesor je prezrl še te kratke opazke in nam nikdar ni podal kakih praktičnih zdravstvo zadevajočih navodil za življenje. Učenec bi moral v šoli dobiti pouk o škod-ljivos i alkoholr in nikotina. Kako socialno zlo je alkoholizem, kako alkohol škoduje cčem, srcu, plju-čam, živcem, kako zmanjšuje bislrost mišljenja. Sola bi morala učence navajati k primernemu gibanju, pa tudi k zadostnemu p čitku, ker največ ljudi poslane nevoznih, ker premalo spijo. Šola bi morala učenca naučili lepo pisati. Kairo pišejo nekateri akademično izobraženi ljudie! Prava muka je njihove hieroglife Čitati, pa tudi brezobzirnost nasproti tistim, ki morajo tako pisavo čitail — Marsikdo je dovršil srednjo šolo, pa ne zna lepo in pravilno napisati navadnega pisma. To spada k splošni izobrazbi, torej ludi v delokrog vsake srednje šole. Šola bi morala podati učencem najvažnejše pojme o lepem vedenju. Nadalje: narodnoslna vzgoja. Človek brez narodne zavesti ludi nima smisla za narodno državo. človek brez narodne zaves'i seveda ludi nima smisla za narodno obrambno delo in nima čata za trpljenje zasužnjenih bratov. Šola ne sme vzgajati k narodnemu fanatizmu, mora pa vzgajati mladino v ljubezni do lastnega naroda Gojiti mora slovansko vzajemnost, t. j. ljubezen do vseh bratskih slovanskih narodov, s katerimi smo zvezani z vezmi krvnega in jezikovnega soro'siva. Taka vzgoia je popolnoma v soglasju s krščansko etiko, ki nas uči. da moramo ljubiti vso ljudi, a najbolj svoje najbližjel Šola, bodi praktična in vzgajaj za življenje! * S tem zaključimo lo velezanimivo anketo, za katero je došlo toliko prispevkov, da jih je mnogo moralo izostali. Prihodn;e dni priobčimo še končno sodbo strokovnjakov na podlagi ankete o ljudski in srednji šoli. Ionak Antonija, komerc. uradnica, Celje; Nka-čević Vladimir, p.om. uradnik, Maribor gl kol.; Segula Leopold, prom. uradnik, Pragersko; Ber-dajs Viljem, admin. uradnik, stro'no ode' e je; Jovanovič Novak, prom uradnik, Trbovlje; Tomšič Jožef, komerc. uradnik, Prage-sko; Budihna Lovro, prometni uradnik, Rakek; Trček Ludvik, tehnični uradnik, gradbeno odeljenje; Rajec Alojzij, prom. uradnik, 7idani most; Lužar Franc, promelni uradnik, Ljubliana gl. kol ; Goclerer Stanislav, prom. ur., Rakek; Sever Friderik, prom. ur., Lesce-Bled: uradnikom II. kategorije, 4. skupino: Zupančič Josip, prom. ur., Sava; Peiini Kani, prom. ur., Kralievec Prelog; Robič Josip, nadzornik brzojava, signalna delavnica Ljubljana, Za uradnika 111. kategorije, 4. skupine je imenovan Suša Anton, strojevodja, kuril, eskpo-zitura Pragersko. Novi grobovi -j- V Leonlčču ie umrla ga. Ivana Piškur. Pogreb bo v poned-1!ek ob pol 5 popMdn». -f Umrli so v Ljublieni v času od 1. do 18. t. m.: Ana Cokan, gostilničarka in hišna posest-nica, 52 let, Medvedova 24; Marija Kern, mestna uboga, 73 let. Japljeva 2; Amalija Pr-dkra'n'k, bivša delavka 38 let, Vidovdanska 9; Neža Pcd-bevšok, bivša kuharica, 69 let, Krakovska ulica 29; dr. Ignacij Jelovšek, bivši ok-ajni zdravnik v p., 80 let, Nunska ulica 3; Karol Cvetračck, fotograf, 18 let, na Gradu; Marija Malovrh, zaseb-nica, 90 let, Aleševčeva ulica 29; Marija Kumar, užitkarica, 79 lat, Ilovica 48. — V bo'ni*nici so v istem času umrli: Jera Avsec, zasebnica, 71 let, Zamikova 29; Ciril Struna, sin strojnega kkučav-ničarja, 3 mesece, Galjevica 102; Evgen Lah, ma-gislratni nadsvetnik v p., 72 let, Pod Turnim 3; Anka Janušič, zasebnica, 64 let, Stara pot 2; Ivan Modic, trgovec, 55 let. Fara na Blokah; Fra-nia Šega, služkinja, 28 let, Pudol pri Ložu; Marija Popit, delavka, 17 let, Hotič 6; Marija Jamnik, vdova kliuč. pomočnika, 22 let, Križevn;fka c. 11; Amalija Podkrajnik, bivša delavka, 38 let, Vidovdanska c. 1; Terezija Cvirn, 48 let, Ježica ?7; f êiuiiiand Deneljak, hlapec, 29 let, Loke pri Trbovljah; Angela Grčar, hči delavca, 5 mesecev, Moste; Janez Slane, sin posestnika, 14 let, Stari trg pri Ložu; Janez Keber, delavec, 49 let, Medvode; Andrej Briški, čuvaj, 66 let, Glažuta pri Ribnici; Frančiška Železnikar, dijakinja, 19 let, Sv. Petra c. 19; Slavko Naglič, sin delavca, 8 mesecev, Šmartno 42; Marija Prešeren, hči posestnika, 6 let, Hraše; Josip Košir, mizarski mojster, 40 let, Mojstrana; Jožefa Leček, zasebnica, 64 let, Loke; Josip Žiberna, komisar fin. kontrole, 29 let, Carevo selo; Alojzij Škraba, sin šivilje, 7 mesecev, Ižanska c. 19; Vida Budna, hči rudarja, pol leta, Dovško; Urša Mihon, občinska uboga, 82 let, Seka; Franc Vidmar, mestni delavec, 52 let, Ižanska c. 54; — Do 15. februarja je v Ljubljani umrlo letos skupno 63 oseb. N. p. v m.l Mala kronika к Borza dela v Kranju. Javna borza dela v Ljubljani je otvorila podružnico v Kranju Podružnica borze dela je nastanjena v Delavskem domu v Kranju, v nekdanji Mayrjevi pivovarni poleg savskega mostu. Borza dela ima Iu na razpolago prav lepe prostore, in sicer pisarno in dve čakalnici, eno za moške in eno za ženske. Delavci, služkinje, hlapci, ponučniki, ki iščejo dela v Kranju, naj so zglasijo v pisarni borze dela. Istolako se morejo tu priglasiti delodajalci iz Kranja, Tržiča in druge Gorenjske, ki iščejo delavnih moči, pri podružnici borze dela v Kranju. Borza dela v Kranju bo velike važnosti za vso Gorenjsko. Iz vse Slovenije, da iz cele države, iščejo delavci dela v Kranju in po Gorenjskem, za lo je bila podružnica borze dela v Kranju res potrebna, in bo dobro služila delavstvu in tudi delodajalcem. kr S'ovesno zborovanje Društva Prijateljev Velike Brilanije v Jugoslaviji se je vršilo v soboto 15. februarja zvečer v dvorani hoiela Esplanade, v prisolnosti britanskega poslanika v Jugoslaviji N. Hendersona; g. R. L'E. Bryceja, blagajnika Jugosl. društva v Londonu; pod častnim predsedstvom g. nadškofa dr. A. Bauerja in predsedstvom dr. Stjepana Srkulja, mesinega načelnika; g. Ivana Meštroviča, g. dr. M. Vrbauiča, predsednika trgovske in obrlne zbornice. Iz Ljubljane je bil navzoč g. univ. prof dr J. Kelemina, predsednik Jugosl. društva za proučavanje angleškega jezika. Poučeni smo, da so dela za ustanovitev ljubljanske sekcije D. P. V. B. v teku. ■k Višje bo'niško zavarovanje. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani je v mesecu decembru in januarju naslovilo na vse tvrdke dve važni okrožnici, v kalerih je izčrpuo pojasnilo ugodnosti višjega zavarovanja, ki ga je pričelo izvajali s 1. januarjem t. 1. Naglasilo je dalje prednosti, ki jih nudi društvo pred zagrebškim »Merkurjem« posebno s tem, da pobira samo mesečno premijo Din 20.—, daje pa II. razred bolnice tudi svojcem zavarovanih članov. Danes more beležiti druš.vo že lepe uspehe, kajti prijavilo se je že preko 20;J0 nameščencev, uslužbenih pri 400 tvrdkah, ki so si vsi z dnem pristopa in plr.čanjem mesečnega prispevka pridobili pravico na II. razred bolnice Pri lej priliki društvo poudarja, da si pridobe tudi vsi člani, ki se prijavijo v višie zavarovanie šn v leku meseca februarja takojšnjo pravico do višjih dajatev, medlem ko bo veljala za vse one člane, ki bodo pristopili v mesecu marcu t. 1. dvomesečna karenčna doba. Radi tega se ponovno pozivajo vsi nameščenci, da posvetijo svojo pozornost obema okrožnicama, in se nemudoma prijavijo v višje zavarovanje. 1PUSTNA ZABAVA GRAFIKE* PUSftS/0 soeoro i. /W4R. V KAZI Ml к Drava zamrznila nad Falo. Od Sv. Lovrenca na Pohorju: Drava je nad jezom falske elektrarne lako zamrznila, da je vsak promet na brodu pri postaji Sv. Lovrenca na Poh. čez Dravo nemogoč. Zopet se je pokazala živa potreba mostu čez Dravo pri omenjeni postaji. Te zadeve se bo Ireba resno oprijeti, ker se le ovire v prometu redno ponavljajo vsako zimo vsled tega, ker tukaj Drava, kalero zadržuje falski jez. zelo počasi teče in led, katerega nosi seboj, tukaj zastaja. Ta most je posebno velike splošne gospodarske važnosli in iz slralegičnih ozirov potreben. Mariborski oblastni odbor se je za stvar že zelo zanimal, sedaj pa je nekam pozabljeno. •A Oivor tev železnice Krapina—Rogafec. MuziluL dravske divizijske oblasti koncertira pod vodstvom višjega kapelnika g. dr. Jos. čerina pri slavnoslih otvoritve nove železnice, pri sprejemu gostov v Rog. Slalini in pri slavnostnem banketu. Ziato v vojaškem čevl]u. Kmetje iz okolice Loznice se pozimi, ko ni drugega dela, pečajo z nenavadnim poslom. Po polju iščejo in pobirajo stare vojaške patrone, ki so še ostale izza časa, ko je bila lam še fronta, ter jih nosijo v тез!о, kjer jih prodajajo kot staro medenino po 2 do 2.50 Din za kg. Tako sta te dni dva mladeniča iz vasi Ko-viljače odšla na hrib Vučevo nabirat patrone. Eden od obeh je opazil na tleh ležali star vojaški čevelj, ki je že napol zgnil. Mladenič ga je sunil z nogo in na svoje veliko presenečenje videl, kako so padli iz njega Irije napoleondorji. Ililro je pograbil čevelj in izlresel iz njega šo štiri napoleondore in šliri druge cekine. S tem denarjem sla mladeniča odšla v Loznico, kjer sla si za cekine kupila obleko. •k Proračun mes!a Zemuna. Proračun mesta Zemuna za L 1930. izkazuje skupno 12.300.000 dinarjev potrebščin in 8,160.000 Din kri.ja. Primanjkljaj znaša lorej 4,140.000 Din. Ta primanjkljaj misli mestna občina v Zemunu kriti z novimi dokladami na direktne davke. tAt Še ena zvorln:ca prijeta. Pred tremi dnevi je subotiška policija prijela na kolodvoru zelo nevarno zvodnico deklet. Ta zvodnica je ciganka Juiiska Lakatos. Prijeta je bila v trenutku, ko je ravno vstopila z dvema deklicama v vlak, kar se je zdelo tajnemu policislu sumljivo. Na policiji je ciganka izpovedala zelo zanimive stvari. Policija je ugotovila, da je ciganka članica zelo nevarne tolpo trgovcev z dekleti, ki jo razširjena po vsej Vojvodini. Obe deklici, stari 18 in 16 let, sta bili v Subotici služkinji, ciganka pa ju je pregovorila, naj gresta v Kulo, kjer bosla našli dobro službo. Obljubila jima je 500 Din mesečnega zaslužka in vso preskrbo. Kupila jima je tudi lepe obleke in svilene nogavice. Ciganka je priznala, da jc hotela PRIPOROČILO! Svojim cenj. odjemalcem in p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem popolnom i na novo uredil vsem higijenskim zahtevam ustrezajoče svojo MESNICO V KRESIJI vogal Mayer-jeve hiše v Šolskem drevorenu (prei Jagrovi dediči) poleg trgovine pri „Solncu" Obenem izrekam zahvalo za dosedanjo naklonjenost ter prosim, da m jo cenj. odjemalci n p. n. občinstvo tudi v bodoče ohran jo 1er zagotavljam, da si bom kot dosl j še naprei prizadeval vse odje-' alce za-ovoljit z najboljš m blagom, točno in solidno postrežbo ter se vdano pr poročam ANDREJ MARČAN, me ar obe deklici spraviti v javno hišo in da dobi za vsako dekle, ki jo spravi tja, po 500 Din. Na podlagi lega in drugih odkritij namerava subotiška policija energično zalreti nesramno in gnusno trgovino z belimi sužnjami. "A" Za nesrečno žrtev žel. nezgode. Dne 14. januarja 1930 je v postaji Stična na tamošnem prehodu povozil vlak vprego običajnega podeželskega voza. Pri nesreči sta bila ubita oba konja, voz je bil zdrobljen, voznik pa se je težko ponesrečil in leži v ljubljanski bolnici. Voznik, lastnik vprege Maver Franc trpi škodo okrog 6030 Din. Kot invalid — slep na levo oko — je s prevažanjem lesa iz zagradske okolice v Stično p;eživ-ljal sebe, svojo ženo in šest nedoraslih otrok. S to nesrečo je cela rodbina, ki živi v neznatni koči v vasi Dcča vas pri Zagradcu, padla v skrajno bedo, kajti oče leži še vedno v bolnici in ni upanja, da bo okreval, ni upanja, da bi ozdravel kdaj toliko, da bi na isti način preživljal svojo številno družino. In če ozdravi — kako pa naj si nabavi brez sredstev konje in voz? Ker ni upan'a, da bi mu žel. uprava škodo povrnila — nezgodo je dokazano zakrivil Maver sam — se s tem obračamo na usmiljena srca, da priskočijo ubogi rodbini na poinoč. ir Družba občinskega lovn Križe, ki naj bi sc vršila 20. februarja v občinskem uradu v Tržiiču, se preklicuje. ker se bo lov podaljšal dosedu njeni u zakupniku. k V Uradnem listu kraljevine banske uprave dravske banovine št. 31 od 14. t. m. je objavljen »Zakon o verski zujcduici Židov v kraljevini Jugoslaviji«, dalje »Zakon o zatiranju nalezljivih bolezni«, »Predpis o prijavi vojnih invalidov za prejemanje rodbinskih drnginjskili doklad« in »Uredba o praznikih po sodnih postopanjih in ostalih zakonih, razen meničnega zakona in čekovnega zakona«. k Prepovedan inozemski t:sk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v nn^o državo in razširjati v njej knjigo »Rabok Vagyunk Mostunâig«, ki je izšla v Budimpešti in piše tendencioz.no o razmerah v naši držnvi. Šuklje Fran: Iz mojih spominov. Ljubljana 1929. Delo je sedaj popolno, obsega 3 zvtzke, vsak čez 200 strani in stane nevezan po 70 Din, vsi trije zvezki skupaj v krasni vezavi pa 240 Din. Pred nami leži sedaj popolno delo nestorja naših politikov, ki obsega za nas Slovence važno dobo od leta 1848 pa do svetovnega prevrata 1918. S temi spomini nam je rešen velik del naše nacijo-nalne zgodovine, iz katerih ne bo črpal podatke samo znanstvenik, zgodovinar, poklicni politik in sploh javni delavec; neprecenljiv vir bo tudi za vsakega laika, ki se količkaj zanima za naše javno življenje in našo predpreteklost. O delu bomo spregovorili v našem listu še podrobneje, •k Vezan vodnik »Sto izletov« se dobiva v vseh knjigarnah; proda;na cena je 55 Din, po pošti nepriporočeno 56 Din. — Vsak, ki se za knjigo zanima stori najbolje, ako piše avtor u na naslov: Rud. Bpdiura, Ljubliana, Kran ska hranilnica,- Kr. bonska uprava po položnico ter pošl e potem avtorju 56 Din naprej, nakar dobi takoj po pošti en vezan izvod in sicer priporočeno. Pripo-ročnino 3 Din trpi avtor sani. Kn,iga se nepriporočeno ne razpošilja. k F. S. Finžgar jn Zbrani snisi, ki sc odlikujejo zlnsti po zdravi vsebini in kremenitom ljudskem jeziku, so dospeli do 7. zvezka. Ti spisi prinašajo v zaokroženih celotah pisateljeva najboljša dela, kukor so; Dekla Ančka (4. zv ), Boji (5. zv.). roman »Sama« in mojstrske novele ((>. zv.). najznačilnejši pa je pravkar iz-išli 7. zvezek, kjer se knže Finžgar tudi mojstra v oblikovanju osebnih doživljajev. Snise izdnja v lepi opremi Nova založba v Ljubljani, Kongresni trg. A ■k Opoznrjiimo na današnji oglas mesarije A. Marčan, ki se je preselila v prostore bivše mesarije Jagrovi dediči v šolskem drevoredu. ■k I/, vseh krajev naše države poročajo o uspehih, ki so jih dosegli ljudje z uporabo zdravilne speoialitete »Kigol-eliksir«. Rabijo ga radi pri vseli boleznih želodca in črev ter s tem v zvozi pri boleznih na jetrih in hemoroidih, kar je vse posledica slabe prebave. »Figol« se dobiva v vseli lekarnah. ■k Glavobol in bolečine v križu so skoro vedno posledica zaprtja. Dozdevno brezpomembno zaprtje moramo radi tega takoj in temel jito odstraniti. Najbolje to storimo z Darmol odvajalno čokolado, ki jc preizkušena skozi desetletju in splošno priznana. Zdravniki jo zelo rodi predpisujejo. ■k Gospa, Vi ste čuvarica zdravja Vaše rodbine. Pazite zato na snago v hiši in perite dosledno le s pravim terpentinovim milo m Gazela. •k Kultura naroda se meri po količini v porabljenega mila. Toda nc samo po količini, temveč tudi po kakovosti. Za napredno hišo pridejo v poštev snino Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote v 7 prekrasnih vrstah: milo iz lilijinoga mleku, lilijine kreme, iz rumenjaka, glicerino-vo. boraksovo, katranovo. brivsko — eno bolje od drugega, todn vsn neškodljiva I Po pošti: iz lekarne Feller, Stubica Donja, Elsu trg 134. k Nov okrožni zdravnik. Rešcnjcin kr. bin-ske uprave v Zagrebu imenovan je za okrožnega zdravnika v Metliki g. dr. Ivo Pa veš:;'. Dr. PnvcSić jo bil usistent v Pragi, kjer je imel svojo privatno ordinacijo, a bil je tajnik praškega odbora »Jadranske straže«, znan jnvni delavec na propagandi jugoslovanskih zdravilišč in kopuli.šč in je znan v našem kraju, ko je bil tukaj še privatni zdravnik. Kor je g. dr, Pavešić v vsej metliški okolici zelo priljubljen, priznan in isknn zdravnik, je liurod to imenovanje z veseljem pozdravil. 1770 Slabokrvnost povzroča glavobol, neve-selje do dela in bledo barvo, nastaja pa večinoma vsled slabe prehrane. Le ako telesu nudimo posebno redilno hrano, ki ima v sebi vse sestavine, ki so potrebne telesu, bo moglo telo v zadostni meri pomnožiti število belih in rdečih telesc, ki se nahajajo v krvi. Eno tovr.itnih popolnih in rc ilnih je okusna OVOMALTINE. V lahko prebavljivi obliki vsebuje vse redilne sestavine, ki se nahajajo v aj-cih, mleku in sladu in to v takem razraeriu, kakor je to potrebno za organizem. Malokrvnosti in slabi prehrani najbolje odpomo-remo z vsakdanjo uporabo skodelice OVOMALTINE. Dobiva se povsod po ccni Din 18'50 za škatljo. — Zahtevajte bezplačni uzorec, pozivajoč se na oglas v »Slovencu« pri tvrdki DR. A. W AN DER, D. D, ZAGREB. ir Opozarjamo na oglas Spodn|cštajerske Ljudske posojilnice na zadnji struni današnjega »Slovencu« it Zobni atelje E. Glavič v Litiji pri dr. Uk-marju sprejema od 8—12 in od 2 do 8; ob nede-uah od 8—12. Delo vestno, solidno, prvovrouio. Cene zmerne. ir Sadjarji! Cepilno smolo najfinejše kakovosti in druge kemikalije za sadjarstvo dobite ari tvrdki »Chcmotechna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg H). Nesreča ne počiva — Dva ponesrečenca. V bolnišnico so prepeljali včeraj mizarja Tomaža Kavčiča iz Trnovskega pristana. Pri delu si je zlomil nogo. — 1/. Hrastnika so pripeljali 26-lelnega rudarja Dominika Pavliča. Delal je na dnevnem kopu, kjer so ravno razstreljevali skale. Med delom je mina prehitro eksplodirala in en drobec jo odle el tudi Pavliču v glavo. Izteklo mu je levo oko. Oba ponesrečenca je v bolnišnico prepeljal ljubljanski reševalni avto. — Smrtno se je ponesrečil. Iz Begunj na Gorenjskem, 14. febr.: Ponesrečil se jc nocoj na Ovsenikovi žagi Žagar Andrej Kristan, p. d. Vazar. Jermen ga je zgrabil in ubil. Žena ga je šla zjutraj iskat, pa ga je našla mrtvega. — Velik požar v Senti. V Senti je pred dnevi izbruhnil velik požar Ponoči je pričela goreti mlekarna Ilausler. Čeprav so takoj prihiteli na pomoč gasilci, so mogli li zelo malo opraviti, ker niso imeli dovolj vode. Mino, kar so mogli napraviti, je bilo lo, da so preprečili, da bi se požar razSiril še na sosedne hiše. Lekarna je pogorela do Ul. Skoda znaša 500 do 600 tisoč dinarjev. Ljubljana Kat bo danes7 Drama: Cvrček za pečjo. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 3 pop. Opera: Pri treh mladenkah. Ljudsko pred-jtava po znižanih cenah, l/veu ob pol 8. Ljudski oder: Pri belem konjičku. Ob 8 zv Akademski dom: Marijonctna predstava »Janko in Metka« ob 4 pop Narodni dom: Marijonetnn predstava »Kroječ. čevljur in Gašperček«. Ob 4 pop. Igra se slovensk i. Univerzitetna zbornica: Debata o predavanju g. Cirila Debevca. Ob 10 dopoldne. Društveni dom Glince: Ob 4 koncert godbe Prosvetnega dni šiva. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Sušink, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska 10. Primarii Dr. Anton Breceli Emonska cesta 20 Telefon 2620 OUDINIRA za notranje in otroške bolezni ob delavnikih ft—<) lit 't—'i 0 Katol. društvo rokodelskih pomočnikov vabi k sv. maši zu blago|>okoj nega tirata ku-tnihi Štrubelj. ki bo v ponedeljek I?, februarja ob pol 1 zjutraj v stolnici Pokojni gos|x>d |e bil pred vstopom v red usmiljenih bratov v Kundiji pri Novem mestu kol knjigoveški iio-močnik zvest iu v/.oren član kat. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. 0 O Poljski, njeni burni zgodovini ter sedanjem političnem in gospodarskem položaju je nu XVII. prosvetnem večeru v obliki potopisa s skioptičniliM slikumi predavul g. Pr. Gabrov-šek. ki nus je vodil po najznamenitejših krajih Ро1јчке in nam razkazal njihove zanimivosti. Zlasti je poudurjul gospodarski in kulturni pomen velike lanske ruzstuve v Poznanju, ki je dokazala vso s|>osobnost in energijo poljskega narodu. Za uvod je recitiral g. Kratic Vodnik v poljskem jeziku odlomek iz Mick.ievviczevega »Panu Tadeus/.a« iu Kasprovviczeve »Knjige ubogih«, da smo zaslutili svojstveno lepoto polj- nn klavir j skegu jezika, N.iko Kliret, ki ga je spremljal narodnih pofjskih pesmi. Ukiniir, pa nam je zapel dvoje © V skalovju, snegu in večnem ledu je naslov kulturno alpinskemu filmu, ki ga predvaja Turistovski klub SKALA v torek 18. februarja v kinu Ljubljanski dvor. Ta film ie v primeri z dosedunjim.i filmi te vrste, kolikor smo јЉ dobili v Ljubljani na spregled, nekaj izrednega, povsem originalnega. Če o katerem, polcin je vsekako o tem alpinskem filmu mogoče reči, da odgovarja svojemu nuslovu. Navadno alpin-ski filmi nunizuvajo vrsto pokrajinskih slik, kar zadovoljuje samo prijatelje gorske priro-de, ne ogreje pa drugih gledalcev, nealpinistov ali pa služi filmu veličastna slika gorske narave zgoij kot miije dejanju, k.i se sinča jno odigra v gorskem svetu; če pn je filmsko dejanje zajeto iz življenja alpinistu, se v detajlu preveč poudarja športna stran, tako, dn se filmski operat včasih kaj težko ogne senzaciji, ki pa z udeistvovanjem pravega alpinista ne more biti v skladu. Nemška strokovna ulpinistična literatura odklanja tu
  • o predvidoma vršila dne 7. marca. □ Tnjinstvenn usoda generala Kutjepova je zbudila tudi med ruskimi emigranti, ki se nahajajo v znanem ruskem sanatoriju v vur-berškem gradu, globoko sočutje. General Kut-jepov se je namreč nahajal lnnsko leto nekaj časa v omenjenem sanatoriju — mimogrede se je parkrut mudil v Mariboru — ter si je z ljubeznivim nastopom v teku svojega tamošnjega bivanja pridobil tople simpatije vurberških ruskih emigrantov ter snnatoriiskega osobju. □ Dom avtomobilistov. V krogih mariborskih nvtomob'listov. včlanjenih v tukajšnjem avtoklubu, se je zasnoval načrt, da bi si člani z denarjem, ki se nahaja v društveni blagajni, j ter posebnimi doprinosi (20.000 do 25.0000 dinarjev) postavili skupni dom, v katerem bi bili ; tudi prostori za tajništvo omenjenega kluba, j centralna garaža in druge potrebne pritikline j (bencinska črpalka itd.). Omenjeni načrt mora-: nio najtopleje pozdraviti, ker smo prepričani, ! da bo postavitev take stavbe tudi zu sam razvoj avtomobilizma velikega pomena in da bo na drugi strani v brezdvomno znatni meri predstavljala korak naprej pri reševanju mariborske še vedno hitentne stanovanjske krize. □ Danes: V iinionskein kinu: Otok izgubljenih; v Prosvetnem kinu: Patachon v pratru; no igrišču »Maribora« v Ljudskem vrtu: tekma med Ilirijo in Mariborom. □ Auto »Brzovoz* Zagreb otvori brzi blagovni promet med Zagrebom in Mariborom. Cenik in urnik bo svoječasno objavljen. Celie & V celjski javni boln:ci sta umrla: dne 13 februarja Marija Vengust, žena slikarja iz Celja, Dečkov trg 6, v slarosli 44 let. Dne 15. februarja pa Fink Andrej, 73-Ietni hlapec iz Vojnika. & Invalidska tombola. Z ozirom na dejstvo, da obdržava vsakoleino prvo nedeljo v juniju neko drugo ludi humanitarno društvo v Celju svojo tombolo, je Krajevni odbor Zdruienja vojnih invalidov v Celju primoran prireditev svoje tombolo na dan 6. julija oziroma v slučaju slabega vremna na 13. juli.ia preložiti. Pri tej priliki se ponovno naprošajo ostala društva, da ta dan prepiisle naši organizaciji. V nobenem slučaju se pa gori navedeni datumi ne bodo več menjali. Pfa! Pretekli četrtek se je vršil v Ptuju gospodarski tečaj, ki je prav dobro obiskan. Na tečaju so predavafi gg. prof. Vesenjak, minister n. r. in dr. Kranjc iz Maribora o zadrugarstvu. Glavni predavatelj pa je bil g. Priol, ravnatelj vinarske šole v Mariboru, ki je predaval o sadjarstvu in vinoreji. Posebno je poudarjal, naj kmetovalci, kjer je le mogoče gojijo sadjerejo, obenem pa da vinogradniki do temelja izrujejo šmamico, radi katere je vino izgubilo popoln renome. Gospodarski tečaj je trajal od pol 10 do pol 1 popoldne. V ponedeljek, dne 17 t. m., se vrši v prostorih gostilne pri Šcguli železničarski občui zbor. Novo mesto Gospodarske zadeve Novega mesta Zadnja občinska sejo se je pečala z raznimi važnimi gospodarskimi zadevami. I/, županovega poročila posnemamo: Odbor za napruvo električne centrale nn Dvoru jc imel v Novem mestu pred kratkim sejo. Brezpogojno so se pridružile akciji občine Novo mesto, Šmihel-Stopiče in Toplice, ostale občine se pn delomu niso odzvale, deloma pa pogojno. Na sestanku se jc izvolil ožji odbor iz zastopnikov gg. dr. Režka, Josipu Dularja iz Vavte vasi in dr. Kon-valinke iz Toplic. Načrti in proračun sc naroči pri škodovih tovarnah. Odbornik dr Čcsnik je dodal še nekatera dodotnii pojasnila ter predlagal. naj se poizve pri kr. banski upravi gle-do akcije za elektrifikacijo Slovenije in glede Posodo za huhinfo lito, emajl, ali aluminijasto, jedilno orodje kakor tudi vso drugo kuh. opremo izberete najugodneje pri „lehkr. L;iii)iiana. Stori « a Igraje očistite vse predmete Iz medenine, clna, aluminiuma, emaila, stekla in porcelana samo z VIM-onv Kajti samo V1M povzroča da so predmeti člsrl In snažni I eventuelnega projekta za elektrifikacijo Dolenjske. Delavnica za vodovodnega instalaterja jc izvršena in je stala 38.000 Din. Dovršeno je montiranje vodovodne sesalke v Stopičah. Izvršila sc je tudi kolavdacija. Vodovodnemu odseku se naroči, da s strokovnjukom jxiskusi V[)orabo elektrike z o/.irom na zahtevo tvrdke »Novobor«, ki zahteva zu električni pogon novo pogodbo in novo višjo tarifo. Na zahtevo okrajnega načelništva se mora prezidati in preurediti konjačija. Stroški so preračunani nu 115.000 Din, katere stroške ima nositi delomu novomeška, deloma prečanska občina. Sklene se, du se odda delo na javni dražbi. Od okr. načelništva, oziroma banske oprave je dovoljena prodaja lesa iz občinskega gozdu, a le v izmeri tisoč kub. metrov iu to v prvi vrsti po lubadarju napaden les Sklep občinskega odbora, du novomeška občina ne prispeva k stroškom zu popravo mostu preko Krke, je oblast razveljavila in naložila občini, da plača polovico stroškov za popravo, to je 60.000 Din. Na dopis okr. načelništva rudi pospešitve tujskega prometu sc sklene, da se zaprosi za vpe-ljavo jutranjega in večernega vlaka Ljubljana— Karlovac. Meroizkusni urad, ki se je hotel preseliti iz Novega mesta, ostane v dosedanjih prostorih. Prizadete sosedne občine nuj sorazmerno prispevajo k plačilu stanariue v znesku 400 Din mesečno. Delo za opremo za šolski vrtec v novi šolski zgradbi se je oddalo g. Jevščku za 18.000 Din. Resolucija glede nezgodnega zavarovanja in zavarovanja vseh obrtnih in industrijskih delavcev za slučaj onemoglosti, starosti in smrti se odpošlje ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v Belgrad. Na vprašanje odbornika Povlia poroča župan o poklonitvcni deputaciji v Belgradu ter o intervenciji pri g. ministru dr. Korošcu glede pomoči zu gradbo električne cenliale na Dvoru. V šolski odbor se izvolijo odborniki: Povll. Matko, Va les, Puš. Za zastopnika v šolski odbor obrtno-naduljevulne šole se imenuje od-boriuik Udovć, za preglednika računskega zaključka za leto 1929 se izvolita gg Puš in Matko, za blagajniškega preglednika se izvoli dr. Česnik. za člana jiožarno-policijske komisije pa poleg odbornika Bernarda tudi odbornik Pelko. Pritrdi se prošnjam Ivuna Klinarja, Hermine Kržišuik. Jožetu Pečnikarju in Alojzije More za uvtomobilsko koncesijo. Zavrne se pa prošnja Mihaela Omahnil. Izvoščekom se določi kol stojišče prostor od magistrata do Ljudske po-! sojilnice ali pa nu nasprotnem delil mestnega i trga. Mariji Ferlič se prizna kot odškodnina za I porabljeni svet prod novo šolo za občinski hodnik po 18 Din od kvadr. metra Za obseknnje j kostanjev ob njivi Marije Ferlič proti kapitelj-' skemu marofu se poveri Olepševalno društvo ! Mestnemu župnemu uradu v Novem mestu se po pojasnjevanju dr. Česnika dovoli odpis parcele št. 617-4 k. o. Novo mesto. Odobritev regulacijskega načrta se na predlog dr. Česnika odstrani z dnevnega reda ter izvoli štiričlanski odbor iz odbornikov: Ogriča. Povlia, Hočevarja in Pusa, da načrt pregleda in o njem čimprej poroča. Scwmjsfea dolina Kdor govoriti kaj ne те, on vreme hval аГ toži! Začnimo s to staro resnico, z vremenom, katero postavlja na luž vse vremenske preroke in o/.minjevulce hude zime; trgovce z drvmi pa v nemalo zadrego. Kdo bi se grel pri peči. ko solnce vabi na plan, toplo solnce, katero je privabilo že bele zvončke, dn zvončkljujo prihodu spomladi. Samo da ne privabijo prezgodaj zelenja! Zima spada med ženski s|iol, manj verjameš, munj si prevaran. Našemu kmetu je ta resnica žc davno poznana, zato nič kaj veselo ne ogleduje dežja v prosincu in zvončkov v svečnici, ko bi po starodavnem izročilu šc moralo zvončki juti od strehe. Nehajmo z vremenom, saj je predpust čas možitve- in ženitvežoljnih kandidatov. Pa jc že smola, kur je staro, še vedno drži najbolje. In 1 star pregovor »Dolg predpust, inalo svatov« se tudi uresničuje. Pu ne, du nimamo ženinov in nevesti O, še preveč jih je, ali mnogo je poklicanih, malo izvoljenih. Godi sc num kot v občini z 52 volivci, n za 7 odbornikov je bilo 40 kandidatov. Denaren zmanjkuje! Savinjska dolina, raj bogatih nevest za druge kraje, jc izgubila svoj venec iz kmeljskih rožic. Bogatili nain manjka še doma, nikar pa še za »izvoz«. Marsikateri fant se zaman ozir« in izbira. De klet veliko, »jurjev« malo, predolgo izbira, predpust pa mineva. Le svilene nogavice so nam še ostale — nesrečne nogavice, katere so še nn hmeljarskih skupščinah prišle na dnevni red in v debato — te nosavice so uam ostalo OD DCZJi). mm ih shiei NJVEACHENE Veler in p»« /raka Va* vnrii'c NI VF A-CHkMK preil neiiiro'lnimi »runirnskitni »plivl • Ssmo NIVFA CHKSIK variante KIKTHIT. - To "tvoruto n«*«o hn>nn «tanlAje oeii4i.iila in prepreM паМШнИо mt in mg Diw* no Г-. 9'— m it'- D Tohr no »*— in U'- D. MViiA-CPPMl' ornn|i;m « ko»- i» nr not H v I ir hJenfca. Razpo5llia1n:ca za Jugoslavijo: Juioalov. i*. gl€4£rdl>ri d C«. d. z o. ч. Pïttllc Or • M. ljs-a ee-ta 56 kot v zusmeh. da nismo tistih časov tiolje izrabili, ampak sc izgubljali v praznih besedah. Muškarade imamo in še nam se obetajo. Marsikdo bi si rad nataknil masko ne samo za predpust. še tudi za naprej ter se tako umaknili sitnim upnikom v ne)x>zminje. Plešemo, plo-šemo, pipa bobna pa se odpira... Dobrota je sirota, to občutimo tudi zvesti davkoplačevalci, kateri smo svoj čus komaj čakali, da odnesemo prisojen iu odmerjen delež v davkarijo, 20 odstotne bone pa prodajamo za polovično ceno tistim, kateri so se držali pravila, da za možitev, smrt in davke ni nikoli pre-po/.uo Kdo se go naj drži. ko je eksekutor vedno za vratom. Edino občina Polzela, katera ima še star greh na davkariji, preveč prejetih doklad — spomin na bivšo strojilno tovorno — jemlje bone /a polno vrednost, da krije dolg ž njimi. Odbijejo se samo malenkostni režijski stroški. kronika beleži tudi par izletov, ornanizira-nih od dolgoprstnežev v naše vinske hrarne. Lansko viuce je sladko, v dobi kolin smo. klobas je dosti, kako lahko se pozabi katero v hramu. Uzmoviči se tako poleg kapljice, žgane ali prešnne, še lahko malo poinastijo. zakaj na prazen želodec ni nobena tekočina zdrava, bolnik pa za tatinski posel ni. Ce si pa kateri po vsem tem še pokvari želodec, no. sodnija ji; vedno pripravljena vrniti mu tek s par |>osti, kar upamo, da nobenemu ne odide Smrt pa kosi neprestano. Umrl je na Polzeli posestnik Ivan Vasle, dolgoletni občinski odbornik, vedno mož na mestu. Pred par loti mu je po večletnem trpljenju umrla žena. tiik-do ni mislil da ji bo tako kmalu «ledi!. Tudi posledica vojne, katera mu je pu-tila kal bolezni. Svetilu mu večna luč, ptco.stalitn pa naše jožalje! Zagorje oh Savi Slavbno parcelo polog »Ljudske kuhinje: jo prodal g. Andrej Rožar za Din 13 000 Ista parcela je bila pred letom kupljena zn Din 11.000. Na parceli bo zidal g. Ivaa Premelč, trgovec iz Št. Vida. Menda ni v nobenem kraju obrt lako razvila kot v Zagorju. Edina obrt, ki je broz konkurence je kleparska. — Zgradba nove steklarno na travniku g. Veinbergeria nikakor ni. kakor je nedeljski dopisnik poročal, pričarana fantazija. Zanesljevo smo poučeni, da je nakup zemlje za zidavo steklarne že gotova stvar Ker bo nova steklarna zaposlilo najmanj 500 oseb, bomo opustitev stare steklarne lahko pogn ali. Vsekakor se obeia Zagorju v nekaj letih velik razmah. Neka Iekstiln3 tovarna je že dalje časa v stiku z nekim gospodom v Zagorju, ki razpolaga s potrebnim zemljiščem za postavitev obrala. — NedePski »Julrov« dopisnik iz Zagorja se je spustil na zelo opolzko pol. V dopisu radi stanja naših cest piše, da cestarji niso ob dežiu na cesti. Ni naša naloga branili cestarje, ker bodo to storili sami Pripomnimo pač. kol objektivni ljudje, da je lake vrste pisanie za dopisnika, ki hoče bili sicer zelo socialno prav;čen. nelepo. Ugotavljamo, da store cestarji na progi, ki ni ravno maihna. več kot preveč Naj gospod dopisnik, k a'I ar so cestarji v službi, kar prehodi vse zagorske ceste, pa bo goovo nanje naletel. Ce bi jih seveda iskal ponoči, jih vi bo našel. Pojasnimo mu tudi. da je od cestarjev le eden na-Btavljen. Cestarji bodo gospodu dopisniku golovo hvaležni, če jih obišče, vpraša za njihov gmotni položaj in jim končno svetuje, kako osušiti listo »morjet brez — denarja. Slovenjpradec Če hočemo kaj posebno imenitnega in znamenitega povedati iz ponosnega Kranja, rečemo: bilo je v gorenjski metropoli. Če so se zdramili Novome?čani iu je vzvalovilo pri rajnem dolenjskem cvičku in ob zeleni, zaspani Krki. bnmo dejali: bilo je v dolenjski metropali. Ce se je razgiba! in razbohotil nekdaj tako ponosni SavinjČan v Celju, smo rekli: bilo je v savinjski metropoli. Ce se je pa primerila kaka posebnoel in izredna novost v Slovenjgradru — kako naj rečemo tedaj? Bilo je v mislinjski ali pehorski metropoli? Ne eno, ne drugo ni prav. ln vendar je Slovenj-gradec metropola, omembe in vsega upoštevanja vredno gospodarsko središče. Ves severo-zapadni del nekdanje Štajerske se zbira v Slovenigradou. In mesto se je zadnja leta po prevratu razširilo in razmahnilo, kakor primeroma nobeno mesto nekdanje mariborske oblasti. Razmaknilo se jo že od prvega plahega kompleksa hiš ob koncu doline domala povsem do obeh Železnikih posiai in sedaj rasle koraižno naprej proti Staremu treu. Povsod lične in moderne vile v planinskem slogu, stanovanjska poslopja, banka, hranilnice. parne žage, lesne tovarne, kino in kavarna. In v duhu bi vslaial pred našimi očmi ob vznožju Uršlje gore nekdanji mogočni rimski Collatium, ako — — —. Da, če bi ne bil tisti >ako<. Ako bi šla lesna kupčija tem rnpidniin potem razvoja in spopolnitve naprej, kakor dosedai. Ka iti Slovenjgradec je središče vse lesne trgovine ob vzhodnem delu našega Obdravja Toda zadnjih 14 dni je nastala glede lesne kujičije tišina in nerazpoloženje. ki povzroča naravnost neprijetno negodje. Stagnacija, mrtvilo! Za hmeljem naj pride zdoj бе les? Upajmo, do nas ne iznenadi tako neprijetno razočaranje, neprijetno za mesto in gospodarsko uetvlno га nnéo podeželje, ki ee opira le vse preveč na dohodke iz naših razsežnih in dozdaj Se ne prehudo razredčenih črnih gozidov! Upajmo, da je na vsej stvari ludi mnogo trgovskega preračunanega manevra i onstran Jadrana! F. W. .Ježica pri Ljubljani Elek'rifno nmroije razširjano. Včeraj se j? «n^ut j/f.miiiiniiiiinj ogled po taprosi!" ljubljanske mostne elektrarne t» pojavitev daljnovoda visoke napetosti od gosilskega doma v Stoiicah do Domžal. Daljnovod se bo izpeljal od Stožic preko Save na Črnuče, odtod daljo pa v Do m žal o. Z graditvijo daljnovoda proti Črnučam se bo takoj pričelo, da bodo imeli na Črnučah v aprilu že električno razsvetljavo. K daljnovodu se bodo ' '' oriklcplle, kolikor jo zikuio, ostalo občine Dopala- vas itd. Kmetijski tefa.i za kmctska fanie. Jutri popoldne ob 5 se bo zaključil kmetijski tečaj za fante, ki so je moral vsled pomanjkanja časa nekoliko skrajšati. Udeležba je bila od strani fantov nadvse dobra. V maju se bo priredila ekskurzija na državno posestvo v Belje pod vodstvom gosp. inž. Cimetu, ki ima največ zaslug, da se je vršil' kmetijski tečaj. Poprava občinskih cest f. reda. Občinski odbor je v svoji zf.d i i seji sklenil, da s*.1 vsa občinska pota I. vrste oddajo na javni zmanjSevalni dražbi za neslpsnje. Z nasipavaujem se jc takoj pričelo in bodo prihodnji teden že vsa pota izvzemši Sav-lje in Kleče jako dobro nasuta, kar bo v ponos občinskemu odboru, občanom po v veliko korist. Poročila sta Snoj Ciril iz Savelj z gospodično Ivanko Terček. Iskreno čestit-mo! Po*ir v Stoži alu K zadnjemu poročilu o požaru v Slož-icah toliko sporočamo, da poročevalcu gotovo ni bilo znano, da je bila Čarmanova hiša zavarovana samo za 0000 Din ne pa za 50.000 Dln. Poieg tega poročevalcu ni bilo znano, da sla v Slo-žicnh niti 200 '-"rakov vsaksebi dva požarna rezer-varja. in pa že javni vodovodni vodnjak mestne vod'rne v Kleč.h, poleg tega pa ludi talna voda pod Cfrmanovo hišo. Toliko v pojasnilo. Šenčur pri Kranju Zadnjo nedeljo jo prvič nr.stopiln šenčurska godba — z velikim uspehom. Gosp kapelnik Rudi Kaiser pač zasluži vse priznanje. V kratkem času .ie s svojimi gcuci dosegel vrlo č sten nastop. Bila je zelo srečna misel, d-1 se v Šenčurju ustanovi godba. FanUe imajo skrb ?■ učenjem in plemenito zabavo, pa nehote pozabljajo na surovo pijančevanje. belimo, naj bi g. knpelnik Kaiser še dolgo ost ! med nami ter z lepim uspehom vodi! fante k glasbi in srčni plemenitosti! Ta teden je pričeta delovati živinorejska zadruga za Šenčur in okolico. Ustanovil jo je naj-požrtvovnlnejži in uajnaprednejži zadružni delavec v Šenčurju — g. Umnik Anion — z več solrudnilti. Prvi načelnik g Koeiruik Mihne! Zrdruga je že kupila krasnega piacgavca-pleiuenj: ka, ki jo ua r»z-polago pri Krašovcu Sedaj odbor nabira član*). Naj bi pristopili vsi. ki žele iinell lo čisto- in laoč-nokrven rc«l pri iaslih! Dobili smo nov šolski odbor, кчког veleVa zakon o ljudskih šolah. Za predsednika je izvoljfm g. župnik l'iber ,1 nez. čaka ga leikfl imloga:— zidava novo šole. Ali ne bi kazalo zidati riovo.. poslopji4 liKi'i za popolno višjo ljudsko solo, ki naj bi jo posečall 11—15 lotili otroci iz vsa f re? Vese'into sc že divnega pogleda na Impcz'iitno novo šolo sredi Potovcga borila, ki leži na sredi pota med Voklom in Olëevkoni tik ob bcKii>i'cin kolodvoru. Prepričani srao, da bo novi g. predsednik, ki uživa vse zaupanje občinskega odbora, e svo o odločnostjo ter bogato izkušenostjo srečno prebrodil vso zapreke 1er izvrši! ukaz višjih cbl.:sti, ki naravnost zahtevajo novo šolo. Ali si želite kratkega c-sa? V trafiki na J "m i lahko vsak dan dobite obilico kratkega Ep so za majhen denar. Tam se namreč prodaja "-Slovenec, vsako nedeljo in vsak delavnik. Segajte pridno po njem! Dob pri Domžalah Nahaiamo se v času znbav. ier dobrega razpoloženja. Zvonovi, ka'eri so nam pre'ekli mesec IKjposto naznanjali smrl naš;h občanov, so umolknili. — Pričeli pa so se oglašati mladi pari, katerih namen je skupaj nastopiti novo pot življenja. No, pa nai reče kdo, da se ne gibljemo prikladno razmeram casa. r.Radio« tudi pri nas napreduje. Zadnji čas so je zopet prijavilo uekaj novih nmočnikov. — Le lako dalje. Burko »Ulica št. 15: skrbno pripravlja prosvetno društvo, kalero uprizori eno prihodnjih nedelj. Smeha pač no bo manjkalo. Cerkveni pevski zbor marljivo študira svoj prvi pevski koncerl. kalerega priredi na pus'no nedeljo. Radi zabavnega sporeda, t. j. vesel il poskočnih pesmi, komičnih kupletov ter pevske burke :Snu-bačk že sedaj opozarjamo nanj. Vemo pač dobro, da bo vsak pošiene in zdrave predpustne zabave želeči občan prišel na svoj račun. Brežice ob Savi Rcjm »v. Valentina. Toplo, čisto pomladansko solnce — zimo letos, če jo primeri',что z lansko, nismo skoro nič občutili — je privrbilo veliko kupcev in prod'jnlcev. Vsega si dobil, kar si hotel: nf'a, ki prihajajo na vinarsko zadrugo, sporočamo, da je vinarska zadruga zidrugn i o z. in vsak član jamči največ z dvakratnim deležem Delež znašn 500 Din. Jamstvo članov je tedaj omejeno na največ 1500 Din. Vplačevanje deležev je nnčelstvo zadruge olajšalo na ta način, da je poskrbelo za kredit, če član plača takoj najmanc 100 Din. Vsakemu vinogradniku je 6 tem omogočen takojšen pristop, ne da bi ime! kak večji izd i tok. Vpisovanje so vrši v prostorih Ljudske posojilnice v Brežicah in pri zadruginih zaupnikih. Potek vpisovanja je zadovoljiv. Trbonje Od nas se malo sliSi. Vondnr je ludi pri nos tnnrsikoj novega. Knr se tiče ljudskega gibanja, je bilo preteklo leto 34 rojenih, nipd temi trije mrtvorojeni. Umrlo jih je 22 Nekaj rrdkega za Trbonje. V zakonski jarem so stopili trije novonoročenci. Dne 20. januarja smo pokopali učenko I. razreda Mnrifio Hrlbernik. Umrla je na špičkah. Dne 29, ja- I nunrja je umrl dober in vzoren krščanski mož Jakob Korat, po dom. Kremžar, star 65 lel ln sicer v/x vodenico. Celi 2 leti je bil priklenjen nn bolniško postelj, a je vse trpljenje svoje bcleinl prenašal potrpežljivo in vdan v voljo božjo. Bil je večkrat previden s svetimi zakramenti. Domači so mu pripravili lep pogreb in mnogo sosedov in dobrih pri-jutoVev ga jo spremljalo na njegovi zadnji poti. Bodi mu btag spomin! Osnovala se je pri nae tudi akcija za nove t rglo. katere undomestuje zdaj samo slab harmonij. Dobri župljnni so vneti iu zato navdušeni Naš dobri kovač Gregor Rudolf je prvi podpisal SCOO Dln Drugi podpisujejo po 1000 in ЛКХ) l>in, kakor kdo moro. Zopet drugi darujejo les. Gospa Jožefa Paradiž, po dom. Brikl, kmetica, jo podpisala 5 lepili smrek. Gosp. Jurij Vrimjak pa 5 iii'1 ''C'Zanega lesa. Novo orgle bodo stale 40 do 50 0Г0 Din. — V nov krajevni Šolski cdbor so bili izvoljeni sledeči možje: Jurij Brnjnlk, Jožef Dolar, Jakob Uršnlk Julr Sauko, trgovec in Ferdo Po-hraSUy, župnik. Friderik Lužnic je ket župan predsednik krajevnega šolskega odbora. Cerkveni vesfnčk Tretfcrcdna slnip3čina ljubljanska ima dsnes popoldne ob pol 5 v frančiškanski cerkvi svoj mesečni shod, ca kar se opozarjajo člani in prijatelji. Cerkev v Križonkah. Danes slavn. p-azno-van;e obletnice kronanja sv. Očeta Pija XI. Ob pol 11 fpridiga odpade) slovesna sv. maša: Missa Mater Dolorosa zl. Jos. Gruber graduai- Adjutor in opportunltati'ous zl. P. Griesbacher, po nfert.: Tu es Petrus zl. M. Haller, Te Deum zl. Fr. Schi pf, tantum ergo: zl. St. Premvl po masi: papeSka liimna, zl 1. Skroup. V frančiškanski cerkvi bo danes oh treh popoldne sprejem dečkov v zvezo Frančiškovih križarjev. Sprejemal bo g. pom. škof dr. Gregor Rožman. Točno ob treh bo slovesni vhod spreje-mancev s prižganimi svečami v cerkev. Po molitvi v čast Sv. Duhu sledi govor prevzvištnrge. Po govoru bo pa sprejem po najnovejšem obredniku. Končno bodo pete litoniie Matere božie z blagoslovom. K lepi slovesnosti prije.zno vabimo zlasti starše i a vse prijatelje mladine. Mo?čansko Marijina kongregnclja pri svetem Jožefu ima danes ob 11 svoj "redni shod v korgregacijski kapelici, popoldne ob pol 6 pa prijateljski sestanek v Rokodelskem domu. Šiška. Dramatični odsek mlcdenBke Marijine kongrcgacije priredi danes zvečer ob po! 8 v samostanski dvoran! veseloigro v treh deanjih >Izguhlieni nečak«. Vljudno vabljeni1 Tečaj duh. vej za irdat'eniče v Domu cd 8. do 12. marca je že polnošleviiea, zato se r?e sprejemajo več prijave. 7.a tečaj mož od 15. do 19. marca je še nekaj mest praznih. Podvizajte se! — Vodstvo Doma. Iz timiMvctterito zïvWewa RokodcUlii dom. V Rokodelskem domu bo dancj predavanje s skioptlčnimi slik.-.rai. Predaval bo g. prof. dr. Valentin Rožič. Naslov predavanja je: V Rimu pri sv. očetu. Priče!ek ob 8 zvečer. Vič-Gli-cc. Obs-mrlr.o in podporno društvo ima svoj redni občni zbor v ponedeljek 17. februarja zvečer ob poi 8 v dvorani društvenega doma na Glincah. člani obvezni. — Odbor. Ig. Izobraževalno društvo na Igu priredi v nedeljo 16. febr. ob 3 pop. v Katoliškem domu pevsko priieditev in veseloigro »Snubači«, vesela spevoigra. Igra se ponovi v nedeljo 23. febr. ob 7 zvečer. Vsi vljudno vabljeni! — Odbor. Sv. Lovreac na Pohorja. Dramatični orlselc tukajšnjega bralnega društva ponovi na spločno Zeljo občinstva, v nedeljo, dne 16. februarja, ob 3 popoldne v društvenem domu uovo socialno dramo »V borbah«. Igra jc polna življenja :n pride vsak na svoj račun. Namenjena je predvsem delavstvu in njega vodilelicn:. Želeti јг, da bi se ta l^ra natisnila in bi tako delavska društva prišla do lepe, lahko uprizorljive in obenem pretresu:oče drame. Kdor bi se zato zanimal, nai sc ne straši truda, ter si jo naj ogleda. Zveze z vtakoai ugodne. Mozirje. Meslno gasilno društvo v Šoštanju je v nedeljo, dne 9. svečana t. 1-, na tukajšn:cm odru vprizorilo veleučinkovili igrokaz »Napoleonov oficir«, iz dobe Iiiriie. Ker so uprizaritelji naklonili dobršen del dohodkov tuk. gasil «mu društvu, šteje si načelstvo taistega v častno dolžnost,, re s tem javno zahvaliti bratskemu društvu. Na skorajšnje svidenje! Bob. Bistrica. Kal. p-osvetno društvo uprizori v nedeljo 16. t. m. ob 3 pop. v Prosvtnem domu »Oderuštva iu dobrota«, ljudsko igro v petih dejanjih. Dol pri Kraslriku. Tukajšnji Pomladek Rdečega križa priredi v o?deîio, dne 16. t. m., ob 3 popoldne v dvorani Posojilnice mladinsko igro »Lastni želji prosta pot«. Pred igro bo zapel šolski pevski zbor več pesmic. Starši in prijatelji mladine iskreno vabljeni. Slavistični klub DSFF v Ljubljani opozarja cenjeno občinstvo, da se bo vršila debota o nedeljskem predavanju g. režiš Cirila Debevca v nedeljo 16. t. m. ob 10 dopoldne v zbornični dvorani univerze. Vse. ki jim je prospeli našega gledališča res pri srcu, vabimo, da se udeleže diskusije. — Vstop prost. Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava'; v Ljubl'ani naznanila, da se dobijo fotografije petega občnega zbora v društveni pisarni. Krajevna organizacija jugoslov. emigrantov in Klub primorskih Slovcnccv bosta priredila dna 2. marca ob 8 zveîier v dvorani hotela nTiv li« zabavni v^čer. — Vstonnina bo prosta. Pridite, dragi rojaki, da v veseli iLužbi obudile spom'ne na lepe minule čase* kar vam ho okrepilo ludi upanje za bodočnost. — V nadi, da privcdHe svoice in priialeiie. Vam iskreno kličemo: Na svidcnic! — Prireditveni odbor. Občni zbor. »Podporno društvo železniških uslužbencev in vpokojon^ev v Ljubljen)*, hna svoj letošnii občni zbor dne 23. februarja ob 8 zjutraj v salonu restavracije na glavnem ko'odvoru v LiuMiani z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. НЈШЗЗЗШО рг£§€Ш?е ★ Ш» iflvaiislto oglasni zavod £ <9 g Г C D je preselil svoj urad v nove prostore na Jt!fi{iff.v(rg§t5 tnezenin Telefon 35-62 Zvočni Htm ho i ljudska umetnost Znameniti nemški komorni pevec Rihard Tauber i« ob priliki proizvajanja svojega prve'ga zvočnega filmai »Ne verujem nobeni žen «ki več«, dal časnikarjem prav interesantne izjave. Na vprašanje, če bo zvočni film kedaj dramsko odnosno operno gledišče izpodrinil je Tauber odločno izjavil, da nikdar. »Zvočni film ne bo niti resen konkurent teatru nikdar postal. Spominjam !e na ri-valiteto: radio in gramofon. Spočetka se jc reklo: gramofon je mrtev, naj živi radio. In kako je v resnici prišlo. Nikdar preje se ni toliko gramofonov in gramofonskih plošč prodalo, kot ravno sedaj, ko radio milijonom in milijonom nudi poslušat najnovejše Slagerje in vse kar sploh novega v muziki Izide. Drug drugega se izpopolnjujeta — eden dviga popularnost drugega Podobno je z zvočnim filmom. Ta se, kakor radio, obrača na mnogo večje število poslušalcev kot teater, kajti le premnogi ne zamoreio visoke teatrske vstopnine. Drufji premožneiši de! publike pa tako in tako obiskuje poleg kina redno tudi teater. Dosedaj se ne more reči, da bi teater nn škodo kina kaj trpel — tudi zvoîni fi'm ne bo pri tem napravil lcnke snremembe. Nasprotno, jaz celo verujem, da bo publika, ko bo slišala v zvočnem filmu lepe komade, tem rajše ^prišla poslušat živo besedo v teater, dasi preje tji ni imela navade zahajati.« »Kdo jc za zvočni film primeren in ppo» ; soben?« »Da, le poglejte, tu leži velika napaka; Dramski igralec — opt-rni pevec more šele po dolgotrajnem študiju, po težkem, odpovedi polnem delu stopiti pred javnost. In v zvočnem filmu? Tu prepevajo in govore danes umetniki, ki so bili včeraj še nemi. Tu beremo, da je diva XYZ pričela s poukom v petju, ker nastopi v kratkem v zvočnem fiimu Njen glas, da je zato zelo primeren. Kdo to trdi in s kakšno pravico? Nočem postati filmski igralec, hočem pa peti in zopet peti in izročeno mi vlogo kolikor mogoče dobro izvesti. Î5 let truda leii za menoj, 15 let študija, izpopolnjevanin — da sem poslal Rihard Tauber. Ravno mi v Nemčiji imamo igo dobrih govor-. niških in pevskih lalenlov, in prav možno j«, da i se lepega dne iz bogve kakega podeželskega odra ; pojavi filmska zvezda, ki bo s svojim čudovitim I glasom v triumfu zavojevnla v zvočnem filmu ves ' svet. Produccnti zvočnih filmov naj se ledai svoje odgovornosti, katero so prevzeli, dobro zavedajo. Kajti zvočni film bn postal ljudska umetnost v najbolišem pomenu besede in njegove sugestivne moči nad ljudstvom nikakor ni podcenjevati.« »A!i verujete, da bo zvočni lilm nemega izpodrinil?« »Nikdar! Tudi opera ni mogla drame nikoli izpodriniti. Toda cn pogoj za obstoj nemega filma je treba predvsem podčrtati, namreč kva'ititivno, na umetniški vrednosti se bo moral dvigati, da bo lahko konkuriral tehnični novosti zvočnega filmn in ir'egovi popularnosti. In še eno vprašanje ostane odprto? Kje dobiti toliko avtorjev, da z manuskripti in sicer dobrimi zadoste potrebam produkciie zvočnih in nemih filmov? Teh predvsem želim svoji domovini, da bo nemška filmska •-iiTietnost na svetovnem trgu dosegla nepremad-Ijivo me--:to.« Lfssblfcsftffko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer Nedelja, 16. februarja: Ob 15: >Cvr£ek ra pcJjo«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20: 'Na5 gospod župnik«. Ljudska predslava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 17. februaria: Zaprto. Torek, 18. februarja: Zaprto. Sredo, 19. febr.: »življenje je lepo«. Red A. Četrtek. 20. febr.: »Zu ljubezen so zdravila*. Bed B. Petek, 21. Tebr.: Recitacijski večer nemškega pesniku Daublerja. Izven. Sobota. 22. febr : »Krog s kredo*. Red D. Nedelja. 23. februarju, ob t» uri: »Pogumni Tonček«, mladinsko predstava pri znižanih cenah. Izven. — Oh 20. uri: »Za ljubezen so zdravila« Ljudska predstava pri znižanih ceimh. Izven. Opera: Zečetek ob po» 20 zvečer. Nedelja, 16. febr.: sPri treh mladenkah«. Gostovanje baritonista llržića. Izven. Ljudska predstava pri znižanih conah. Ponedeljek. 17. februarja ob 20. uri Gostovanje Sinje ptico. Izven. Torek, IS. februarja ob 20. uri Gostovanje Sinjo ptice. Izven. Sreda. 19. febr.: »Valkira«. Red E. Četrtek. 20 febr.: »švanda dudak« Red C. Petek, 21. febr.: »Bohême« Kod A. Sobota, 22. febr.: »Lrnani«. Red B. Operni pevec, bariton st Drano Hrž>d, gest v ljubljanski operi. Odlični barilonisl zagrebške opere g. Drago Hržič gosluje v ljubljanski operi v nedel jo 16. t. m. zvečer in sicer v vlogi Schuberta v opereti sPri Ireh mladenkah«. Vlogo Sebuberta je pel g. Hržič z največjim uspehom na zagrebškem odru. Ostala zasedba kakor običajno, ie vlogo sedlarja poje g. Gosiič, in mesto g. Jelnikarja nastopi g. Marolt. LjudskS oder v Lfak$iiani Nedelja, 16 februarja: Ob pol 8 zvečer: »Pri belem konjičku« Veseloigra v treh dejanjih. Veseloigra rPri beleni konjičku«, ki je že pred leti dosegla ua Ljudskem odru toliko uspeha, se drevi ob pol 8 po daljšem odmoru zopet por.ovi na Ljudskem odru. Igra je znana po svoji ljubki in vele-, zabavni vsebini, ki ustvarja toliko dobrega razpo-i loženja, da more zadovoljili slehernega gledavca. Z i ozirom na veliko zanimanje, ki vlada za to predstavo, opozarjamo cenj. občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji, ki se vrši danes od II) do 12 dopoldne in popoldne od 3 dalje v Ljudskem domu, I. nadstr. Mariborsko gledališče Nedelj«, 16. februarja ob 20: »Orlov«. Kuponi. Gostovanje Bltinke To maš i če ve. Ponedeljek, 17. februarja: Zaprto. Torek, 18. februarja ob 20. uri: »Sneg«. Ab. C Kuponi. Sreda 19. februarja ob 20: Gostovanje »Sinjo Ptice«. Četrtek. 20. februarju ob 20. uri: Gostovanje ; Sinje ptice. CELJSKO GLEDALIŠČE. Srodn. 19. februarja ob 20: RADIKALNA KURA | Gostovanje Mariborčanov. PTUJSKO GLEDALIŠČU. , Petek, 21 februarja ob 20: SNEG. Gostovanje Мл i riborčaaov. Čitateljem „Slovenca" za nedeljo I. A. Krylov: Basni Toženec Je poleg žive žene si neki grešnik bil še kar dve v zakon vzel. Pa komaj car je glas o tem prejel (a car je strog bil in nobene potuhe sôblaznim on takim ni dajal), je mnogoženca brž pravici v roke dal in velel tâko mu iznajti kaznovanje, da narod ves bo strah navdal in bo za zmerom vsak se bal storiti takšno zlo dejanje: »Če pa spoznam, da kazen mala jc, Krog mize jaz povesim sodje vse.« Sodnikom prede huda. Od straha jih obliva pot hladan. Ugibajo tri dni, prepolne truda, s katero smrtjo bi zločin bil kaznovan. Na tisoče jih je, toda iz skušnje vejo, da zla v ljudeh še ne zatrejo. Nazadnje vendar Bog jim razsvetli glavé. Zločinca brž pozovejo pred sé, da bi razsodbo mu prebrali, ko po prevdarku z njo so vsi za prav spoznali: da se pusté mu s tem vse tri žene. Začudil se temù je narod in pripravil, da car sodnike vse povesiti veli. A ni minilo štiri dni — se je troženec že zadavil. — In sodni ta izrek je takšen strah napravil, da treh zenâ od tistikràt nihče ni šel v tem carstvu več jemàt. Prevel Georges. i A. Krylov: Britev Nekoč sem z znancem se sestal in rade volje na poti z njim sem skupaj nočeval. A zjutraj komaj da oči sem pomencal, kaj vidim? — Znanca nekaj kolje. Zaspala snoči sva šaleč še, brez skrbi, a vse drugače se prijatelj zdaj drži: Zdaj vzklika, vzdiha zdaj ječi. »Prijatelj, kaj ti je?« zavpijem, »si mar bolan?« — »Oh, ne! a jaz se brijem!« »Samô? Kako?« Pogledam: revež moj v zrcalo se solzân tako cmerâvo pači, ko da bi iz kože že devali ga konjači. I poznavši reve vzrok takoj, »Ni čuda,« mu velim, »da solze liješ. pogledi, prosim te: to pač ni britev, ampak je — sekač. Ti mučiš z njo samô se, ne pa briješ.« »Prijatelj, ne tajim, da je bolj topa britev. Kaj bi ne znal tega, takô moj um ni plitev; a z ostro se jaz vrezati bojim.« »Verjemi mi prijatelj in ne zabi, da vrežeš prej se z britvo skrhano, a varneje se boš obril z nabrušeno, le spretno jo ti rabi.« ^ * Povest to rad pojasnim Vam: So mnogi, ki — čeprav jih je priznati sram — ljudi z razumom se bojijo in rajši tepce krog sebè trpijo. Prevel Georges. Na kraju umora >Najsi bi tudi vse, kar ste dozdaj napisali, temeljito presodil, vam vendar ne bi mogel reči, ali bi se dala vaša pisateljska nadarjenost vporabiti v živem organizmu dnevnika.« S temi besedami mi je glavni urednik lista, pri katerem sem si hotel zaslužiti prvi lovor časnikarske slave, vrnil moje rokopise nepre-čitane. »Romani in novele,« je nadaljeval, >se zamišljajo pri pisalni mizi; uredniški obrat zahteva od poročevalca napet opis ozračja, v katerem se je porodil kak dnevni dogodek, pravilno izbiro zanimivih in važnih momentov iz trenotnega vrveža, z eno besedo odločno stališče nasproti danim dejstvom in neopredeljivo sposobnost, da v naprej sluti bodoče dogodke. Dati vam hočem priliko, da poizkusite svojo sposobnost za težki repor-terski poklic. V jutranji izdaji našega lista smo prinesli notico o groznem umoru v nekem tukajšnjem hotelu. Prisostvoval sem ogledu na licu mesta po umoru in mi je ves položaj dobro znan. V večerni izdaji prinesemo kar se da zajemljiv opis prostora, v katerem se je zgodil umor. Hotelski sluga ima naročilo, da dovoli našemu poročevalcu vstop v sobo, v kateri se je zgodil zločin. Tu imate natančen naslov in s tem pismom se legitimirajte; ako bom imel v dveh urah vaše poročilo v rokah, bova lahko dalje govorila o vašem stalnem sotrudništvu.« Dve uri imata stoindvajset minut; približno trideset minut je vozil avto do hotela v slaboglasnem predmestju. Nad vratmi napis >Hotel«, ob vratih na razjedeni pločevini be-besede: Sobe od Din 30.— više. Zgradba skrajno zanemarjena. Skozi umazane, belo pobarvane šipe plaho pronica v vežo nekoliko dnevne svetlobe. Žarka luč svetilke ne more pregnati sivine vratarjevega obličja, ki pregleduje mojo legitimacijo. Ko ga gledam, se mi vsiljuje vprašanje, kje bi bil že srečal podobne sumljive postave. V prvih jutranjih urah strašijo po velikih kolodvorih in njihovih čakalnicah ali ponoči po temnih cestah, kjer jih prežene glas hitrega koraka. Vedno drže glavo postrani, а oči so motne, kakor e pajčevino zastrte. Glasovi iz teme davnin m. Peter Leonhardt si je nekoliko opomogel in stekel za prijateljem, ki je nenadoma odšel iz sobe. Našel ga je na stopnišču pred vrati sosednjega stanovanja, v katero skuša vdreti. Stranke hite iz stanovanj na pozorišče. kmalu se prikaže na stopnicah tudi stražnik; strahotni hrum so bili slišali po vseh bližnjih cestah. Vrata, ki so bila izredno dobro zaprta, je mogel odpreti šele ključavničar. Kot prva sta vdrla v stanovanje dr. Hock in stražnik. Našla sta vpokojenega dvornega svetnika v kotu delavnice sedečega na tleh Iz ust se mu cedi slina in teče po dolgi, zeleno-sivi bradi. Na čelu ima krvavečo rano. Očividno je iznenada zblaznel in razbil svoj veliki radioaparat, katerega razdrobljeni, pohojeni in stolčeni deli so ležali razmetani po vsej sobi. Dr. Hock plane predvsem k aparatu ter se šele nato vda poklicnemu nagonu in se skloni nad bolnikom Toda tu in tam je pač vse izgubljeno in ne more več pomagati nobena umetnost. V tem ko dr. Hock obvezuje prasko na čelu zbesnelega dvornega svetnika, se pogovarja Leonhardt, v katerem se je prebudil časnikar, s hišnico. Dobro je vedela, tako mu pripoveduje, da se bo dvornemu svetniku zmešalo! Ampak kaj je s to hišo!... Preje gospod Rubin, potem gospa vdova finančnega nadsvetnika ... nenadoma ... Tedaj se hišnica spomni, da govori z bratom vdove finančnega nadsvetnika in zmedeno momlja nekaj o nervoznosti Leonhardt jo hoče vprašati, kaj je bilo z gospodom Rubinom, toda tedaj se oglasi pred hišo ropot velikega reševalnega avtomobila, s katerim so prišli po dvornega svetnika; hišnica je stekla po stopnicah Dr. Hock je predal starega moža zdravniku reševalnega društva, povedal p.avkar do-šlemu policijskemu nadzorniku svoje ime in naslov, nato pa položil roko na ramo svojemu prijatelju: »Pojdiva, drugače mi zblazniš še ti...« Potegnil ga je seboj v vdovino stanovanje in začel tam brskati po jedilni omari, dokler ni iztaknil steklenice španskega vina in nekaj peciva. S tem je poživil časnikarja, nato pa mu začel slednjič pojasnjevati celo stvar. »Predvsem,« je rekel z grozečim izrazom. »Ničesar v list! Vražje blizu si bil možnosti, da bi napisal največjo časniško senzacijo vseh časov, bil si zraven, ko — vseeno... imel si smolo! Dokazati ni mogoče ničesar, zato je boljše, da ne izzivamo posmeha. Ničesar v list! K večemu, če že hočeš, krajevno notico: Vpokojeni dvorni svetnik v Wattmannovi ulici je iznenada zblaznel. Bolnikovo stanje je težko itd. Kajti ta človek ne bo nikdar več zdrav, to mi veruj « Docent nenadoma zavpije: »To je bil eden največjih genijev našega časa!« »Jaz saj sem o tem prepričan,« je mirneje nadaljeval. Slučaj je nanesel, da gredo moja raz-iskavanja v isti smeri... Kakor veš, sem tak norec, da zame otologija ne obstoja samo v visoki umetnosti, da bolnikom lopatim maščobo iz ušes. Mene od nekdaj zanimajo neki nepojas-neni pojavi sluha ... Povej, ali ne slišiš včasih posebno predno zaspiš, glasov, ki ti čisto jasno nekaj kličejo v uho, odlomek nezmiselnega stavka, dve ali tri besede... Jaz to slišim. Ali ne mora biti vsemirje polno govornih Iresajev? Od iznajdbe radia vemo, da more najenostavnejši aparat ujeti zvoke, ki jih je kdo pred par minutami proizvel nekje na Novi Zelandiji... Zakaj ne tudi besed, ki so bile izgovorjene pred tisoči let?« »Fizikalna teorija ne pozna nobenega časnega konca valov Beseda, ki jo sedaj izgovorim nasproti tebi, mora še tisoče let valoviti dalje. Samo ujeti jo je treba znati! Nič drugega nam ne manjka kakor neizmerno občutljiv radioaparat, ki sprejema zvoke davnine, zadnje, najrah-lejše tresaje, ki se nikoli niso mogli popolnoma umiriti. Tak radioaparat... Čuj. Pojasniti ti moram svoje današnje obnašanje, ki se ti je moralo tod in tam zdeti docela noro. Ta hiša v Wattmanovi ulici mi ni bila neznana. Pred par tedni so me bili povabili na neki konzilij: židovski trgovec Rubin je v tej hiši zblaznel, prav v tem-le stanovanju!« Leonhardt napravi brzo kretnjo. Seveda! Od tod pozna to ime. »Da,« nadaljuje doktor, »na ta način je tvoja sestra dobila stanovanje. Malo je manjkalo in... To ni zdravo stanovanje za nervozne ljudi. Onstran te tenke stene dela velik in ubog iznajditelj svoje poizkuse, poizkuse, ki so skozi steno prevajali tihe in strašne glasove! Nič čudnega, če se je tisti, ki jc ležal poleg postelje, čutil bolnega. Ta gospod Rubin si je še potem enkrat domišljal, da sliši glasove ... Spravili so ga v zavod za živčno bolne in jaz sem ga moral preiskati zaradi ugotovitve, če jc njegov ušesni ustroj v redu. Priznam, da izprva nisem ničesar slutil. Potem sem moral pa vedno zopet misliti na tega človeka Kakor rečeno, tudi jaz poizkušam v tej smeri, doslej brez uspeha in skoraj tudi tirez upa. Toda vedel sem, da bi moglo biti, morda kak čisto enostaven aparat, ki bi beležil tudi šc zadnje najrahlejše tresaje prastarih zvočnih valov ...« »Pomisli, kaj se to pravi!« je nenadoma za-vpil doccnt. »Vsako besedo, ki je bila kdaj izrečena, bi mogli slišati; vse tajne najdavnejše preteklosti bi bile odkrite! Saj sem morda sam norec; ta gospod Elija Rubin, ki si je domišljal, da postelja govori z njim, mi ni šel iz glave. Včeraj sem šel prvič po tej ulici, in ... Ne, to ti povem, moj sin, za poklicnega opazovalca si dovolj slep. Ko sva včeraj prišla do te hiše, sem dobro videl, kako si začudeno zijal vame, opazil pa nisi nič, prav nič. Ko pojdeva od tu, prosim, dobro pazi na čudno razčlenjeno visoko anteno na tej strehi, anteno, ki ima obliko in jc, o tem ne dvomim, iz kovinske zlitine, ki je doslej še nihče ni poznal .. Jaz sem jo včeraj na prvi pogled opazil. Poslej sem sploh mislil samo na to, kako bi prišel v to hišo velike skrivnosti! Ostalo boš polagoma sam umel.'Nemudoma pride k meni tvoja sestra. V svoje presenečenje zvem, kje stanuje in kaj ji je. Nato sem zagrešil majhen medicinski zločin in jo z zvijačo spravil v sanatorij dr. Hutterja — gotovo ne v njeno škodo — kjer sedaj, ko bo kmalu ura deset in jc injekcija učinkovala, nedvomno že izvrstno spi. Igral sem dovolj spretno, da bi si vsaj za eno noč zagotovil to spalnico in njeno skrivnostno steno ...« Dr. Hock utihne in si briše potno čelo. Dolgi Leonhardt pa razburjen koraka po sobi gori in doli. »Toda še vedno te ne razumem popolnoma,« de doktorju: »kaj pa se je zgodilo dvornemu svetniku?« Dr. Hock vzdihne. »Nič kakor majhna neizogibna nezgoda pri poizkusu. Posrečilo se mu je že bilo ujeti glasove iz minulosti, toda njegov aparat še ni bil tako popoln, da bi jih bil mogel poljubno ločiti in razvozljati Kakšen peklenski Babel glasov mora biti neprestano v svetovju, ki je na srečo našim grobim čutilom prikrit! Ne nepojmljivi tohnvabohn akustičnih valov, ki jih daje vesoljstvo, marveč samo majhen, smešno majhen delec sva slišala midva za kratek trenotek — in ti si se onesvestil, a moje ravnotežje se je tudi nevarno majalo. Sedaj pa si predstavljaj starega učenjaka v sosednji sobi. On ni neprizadet kakor midva, marveč stoji v največjem, najsilnejšem in najstrašnejšem tre-notku svojega življenja, vse njegove strune so do skrajnosti napete; če so ob prvih njegovih poizkusih blazneli sosedje — v kakšnem stanju so se morali nahajati potem njegovi živci! Akustična eksplozija, ki sva ji bila priča tudi midva, je mero prepolnila ...« Po daljšem molku je sklenil docent: »Jutri bom skušal preiskati anteno in morda tudi razbitine aparata ... Toda ne upam ničesar. V dno duše sem prepričan, da stari učenjak ne bo ozdravel in da mu ne bom mogel rešiti slave te velikanske iznajdbe, ki jo bo kdajkoli nekoč gotovo odkril kak drug iznajditelj; kajti da so se začele razmikati megle, ki zakrivajo zadnje tajne narave, ni mogoče dvomiti.« Arnold Hôllrigel. (Prevel A. V.) Pogledam na uro — enajst je. Ze enajst, si mislim in dam možaku razumeti, da se mi mudi. Lena ravnodušnost, s katero mi slednjič nemarno pove številko sobe in mehka razvle-čenost njegovega obraza sta v sumljivem nasprotju s kruto trdostjo njegove žilave roke, s katero mi v zaničljivem zamahu pokaže pot po stopnicah. »Ključa ne potrebujete, toda veliko gori ne boste več videli; pospravili smo že!« je zaklical za menoj. Škodoželjnost, ki zveni iz njegovih besed, r c ne more motiti. Soba št. 11, je dejal in enajst je zame srečno število. Vsak človek se na kak način nagiba k praznoverju in v mojem življenju je igrala ta številka srečno ulogo. Pogledal sem no uro; če odračunam & minut za vožnjo nazaj, mi ostane še ena ura za poročilo — časa dovolj. Predvsem vzbuja mojo pozornost kljuka na vratih, za katerimi se je iTodii umor. ugu-Ijena je od nemilih prijemov neštetih ne-zntnih rok in njena obla oblika iz slabe medi se sveti na temnem hodniku kakor zlovešče oko zavratne zveri. Ko se je obotavljaje dotaknem, si predstavljam, kako je pred nekaj urami ležala na njej morilčeva roka. Ner.ida in škripaje so se vrata odnrla. Reven prostor, železna postelja, raztrgana zofa, majhen umivalnik, majava miza, stol, skozi umazano okno pogled na obzidano dvorišče, to je vse, kar more opaziti trezno oko. »Pospravili« so, vse sledove umora so izbrisali, a vendar je umor neločljivo zvezan s temi štirimi stenami in predmeti v njih, ki so bili njegova priča in so morda služIli v pomoč. V tem ozračju moja domišljija vročično deluje, pretresljive slike se vrste pred mojimi očmi in svinčnik neugnano beži po papirju. Dvajset minut pred določenim časom sem položil svoje poročilo v roke glavnega urednika. Čilal je pozorno, napeto in vidno zado-vljen izjavil, da jo dobro in zrelo za tisk. Samo majhno napako je našel In popravil — umor se ni zgodil v sobi št. 11, marveč v sobi št. 12 ... todu hotelske sobe so si lako podobne. A. Steierer. d)vojno gim&de ve&ečje daje ličnost lepe in pedantno čiste volnene ofclcke. Ako se nc pere kakor je treba, se stisne in daje utis stare po-nošene obleke. V mlačni raztopini Sehichtovega Radiona se stvari nalah-ko ožmejo in ostanejo mehke in lahke ter varujejo svojo prvotno barvo in sveži tnn. Celi ta posel se opravlja hitro in brez truda, ako se uporablja Križafjka Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Mesto v Srbiji, 6. mesto v Srbiji, 11. del glave, 12. izdelek čebel, 14. oseb. zaimek, 15. zdravilo, 17. mesio ob Donavi, 19. slovaško mesto, 20. shramba. 21. prst, 23. gora pri Beogradu, 25. vprašalna členica, 27. ozi-ralni zaimek, 20 pod. 31. tekočina, 32. gozdno drevo, 35. jud, 38. plemič, 39. oblika las, 40. skupina ljudi istega jezika. 42. oblačilo, 43. časovni veznik, 44. mera za vsebino, 40. medmet, 43. žensko ime, 50. važna postaja v Sloveniji, 52. jadranski otok, 53 inuzik. izraz, 54. krajevni prislov, 50. sultanovo pismo (diplom), 53. rokodelec, 60. mera za čas, 61. oče, 63. del glave, 64. skupina vojaštva, 65. bolezen. Navpično: 1 Mesto v Dravski banovini, 2. oblačilno blago, 3. vzklik, 4. eleklr. mera, 5. pritrdilna členica. 7. geomclr. lik, 8 veznik, 9. prevozno sredstvo, 10. prelaz v naših Alpah, 12. moderni športnik, 13. mesto v Bosni, 16. časovna doba, 18. mesto na Nižjem Avstrijskem. 22. gorovje v zahod. Aziji, 24 glas. 26. letovišče ob Jadranu, 23. harmonično soglasje, 30. moško ime, 33. kakor 60. vodoravno, 34. število, 36. kraj blizu Opatije, 37. oblika pesmi, 41. užitna rastlina, 43. del ladje, 44. socialni razred v Indiji, 45. del rastline, 47. mesto na Hrvatskem, 49. zbirka slik. 50. grška boginja, 51 del cerkve, 52. mesto v Srbiji, znano po preprogah, 53. veliko poslopje, 55. prostor ob hiši, 57. k?kor 16. navpično, 59. pogojna členica, 62. osebni zaimek. Za pravilno rešitev razpisujemo nagradi: 1. Pregelj Ivan: Tolniinci. 2. Sevčenko Taras: Kobzar. Rešitev uganke »Glavnik«. Vodoravno: Krst pri Savici. Navpično; 1 Kamnik, 2. Slovan, 3. prapor, 4. iguman, 5. Apolon, 6. infula, 7. istina. Za zagrado sta izžrebana: Albin Stritar, upravitelj deškega vzgajališča v Ljubljani (Snechan Palrik: Nodlag). Fran Horvat, stud. theol. v Mariboru (»Hanka«). Vpoštevali smo tudi številke naknadno došle pravilne rešitve ter dobi po žrebu nagrado: Ivan Simončič, uradnik na soc. ministrstvu v Belgradu (Meško Ks.: Dve sliki). Najstarejša tvrdka na svetu Ustanovljena 1.1711 z» zobe is tss'eiû жа brîtle Krer gospoduje noč Samojeii Fedor se je vračal s svojim obilim lovskim plenom in bil sam s seboj izredno zadovoljen. Dal si je duška v barbarski pesmi, v kateri je opeval samega sebe kot najboljšega lovca in si obetal, da bo za izkupiček kož dobil toliko žgaja, da bo šest dni pijan; pa tudi druge bo napojil. Nenadoma j>a se je ustavil, utihnil, obrnil obraz proti oceanu in vohal po zraku kakor i os. Potem jo hipno oživel, tekel proti skupini Črnih koč in že od daleč kričal: »Parnik prihajal« Na ta krik so je vsa naselbina živahno zge-nila. Naseljenec Voronin je vzel veliko mornariško kukalo in z njim otipaval prazno obzorje: »Ničesar ni videti.« Fedor je živahno odvrnil: »Dim, po dimu diši.« »To so pravi vragi,« je zn godrnjal Voronin nasproti župniku Nikodemu, »boljši nos imajo nego vsak pes.« Dve uri nato je parnik v zalivu spustil sidra. Samojedi se niso mogLi spomniti, da bi bilo kdaj toliko ljudi prišlo s parnika na obalo. Mornarji, mizarji, mladi ljudje z aktovkami, strog kmet v je-lenjem jopiču in slikar Toporkov. vesel rde?elasec, ki je že bil enkrat na otoku. Samojedi so ga tnkoj zopet spoznali, kakor se sploh do smrti spominjajo vsakogar, ki se le enkrat pokaže v njihovi pustinji. Stiskali so mu roko in ga z otroško naivnostjo spraševali, kazoč s prstom na posamezne prišlece: »Kdo je to? In kdo je oni? Kje je veliki poveljnik?« Z obale se je valila množica v cerkev in mlad mornar je zaklical Samojedom: - Sodrugi, na sh dl« Samojedi so vneto vpraševali Toporkova: »Kaj pravi ?c >>Pojdite za njim; govoril bo z vami!- Samojed Fedor je videl, kako se je nek; kmet v jelenjem jopiču ustavil pred cerkvenimi vrati. Župnik Nikodem je vrata odprl, toda kmet ni šel v cerkev. Začel je le nek'j kričati in mahati z rokami. Fedor je razumel samo tri bese'e: »S drugi, car in Bog.« Nato se je kmet očividno utrudil in na njegovo mesto je stopil mlad človek s čepico ki je ravno tako glasno in srdito kričal. Razposajeni mornarji so začeli med smehom in šalami vlačiti iz cerkve ikone, oltar in vse drugo ig meta'i na kamenje pred cerkvijo. Ko so privlekli ven velikega, težkega Nikolaja, so se Simoje li prestrašeni umaknili. To je bil vendar glavni svetnik. Poteni so začeli prinašati ven srebrna in zlata oblačila in jih polagati na kup Dva mornarja sta z žago splezala na cerkveno streho, odžagala križ in ga vrgla d di Fe lor se je spomnil, knko slovesno so nekoč postavil ta križ. pojoč molitve. —■ Sedaj so postavili mornarji lestve ob cerkev in zven vi so pad li drug za drugim na kamenje in vsak je ko je udaril eb tla, pretresljivo zaječal Nato so vse zažgali. Sedaj so začeli mornarji z ladje vlačiti v cerkev vreče moke in soli. »Kaj bo to?« je vprašal Fedor mornarja. »Zaloga živil,« je odvrnil ta. Fedor je šel z njim in ga pocukal za rokav: :>E. marina, ali bo knj piti?« Mornar se je ozrl okolu sel^. »Da. prinesi lisico.« Pokazal je Fedorju steklenico, v kateri jo klokalo nekaj zelenega. Hitro sta stopila v Frdor-jevo kočo. Tu je mornar Samojedu izročil steklenico in rekel: Pazi. ne pokaži nikomur. Zelo strogo je in prišel bi v ječo.« Fedor je steklenico nemudoma nastavil na ustnice. * Tri dni je ostala ladja v zalivu. Čolni so do-važali na obalo moko, sol. maslo, les, smodnik in svinec, nalagali pa kože, mast. ribe in perje. Ss-mojedi in njihove žene so hodili pijani in tulili divje pesmi. Potem je ladja odplula in vzela s seboj župnika Nikodema. Slikar Toporkov je pa nasprotno ostal, da bi delal do jeseni. V taboru so pili še štiri dni. Neka deklica se je napila do smrti in ker popa Nikodema ni bilo več, da bi nad mrtvo molil iz knjige in pel, je prišel slari buddhistični šaman Hatazan in bobnal z železno žlico na koteL Po pogrebu je rekel Hatazan: Rusi so svojega Boga usmrtili, to je njihova stvar Toda naš Nu-ma živi, je vedno živel in bo vedno živel. Numa hoče žrtev, hoče živih žrtev. Koliko let ni imel Numa nobenih žrtev. Srdit je. Rusi so svojega Boga usmrtili. Ruskemu Bogu si mogel darovati voščene sveče, lisice, ribe — Numa hoče kri. Numa hoče ljudi.« In odšel je iz koče. Bilo je polnoč, ko je rdeča solnčna luč krožila lik nad vodo in je ležal rdeč žar po kamenju in na nebu, in je bila naselbina začarana v molk. Slikar je hodil že zarana v gore ali na obalo ter je risal tam noč in dan. Menil je, da take svetlobne igre ni nikjer na svetu kakor tu. Ogljeno-črne kamenlte gore in poleg sneg. Belo spenjeno morje v viharju in žarko, veličastno nebo. Lilnste gore v daljavi in biserne vode. Zalepljen v svoje delo. niti opazil ni, kako se Samojedi na nekaj pripravljajo. Nekega večera je prišel k njemu Fedor. »Dober človek si. Ljubim te. Daj mi piti.« Slikar mu je dal steklenico in Fedorju so se zasvetile oči. »Hatazan ni ukazal Rusom povedali, toda jaz te ljubim. Velika slavnost bo. Numa bo prišel.« »Kateri Numa?« »Numn je naš bog. živi v nebesih. Ruski bog je mrtev. Numa pa živi v nebesih.« Slikar se je takoj odločil: »Fedor, s teboj poj-dem na slavnost.« • Samojedi so v skupinah zapuščali t.alior in se odpeljali k jezeru sredi otoka, onstran gora. Fedor je prišel o polnoči, ko je stalo solnce v rožn.atih oHročih in v srebrnem, meglenem siju in so ptice spale. Fedor je rekel: »Pojdi!« Ob zatonu carske Rusije Kmalu pa je Stiirmer svoje prijatelje razočaral. Videli so, da je nad vse častihlepen in puhel, njegove sposobnosti pa so bile tem bolj neznatne. Samo o tem je sanjal, kako bo na bodoči mirovni konferenci predsedoval in v duhu je že videl, kako pišejo vse zgodovine o njem in kako se blesti njegovo ime poleg imen Ncsselbrode, Metternich in Bismarck. Zalibože pa ni njegova sposobnost niti zda-leka dosegala le državnike in ni trajalo dolgo, ko ga je razočaran pustil car pasti in je Ra-sputin temu pritrdil. Med tem pa se je Rasputin silno navdušil za podpredsednika dume Protopopova, s katerim se je seznanil v »sanatoriju« Badma-jeva. Protopopov je bil zelo ljubezniv človek s prikupljivim obnašanjem. Bolan pa je bil za progresivno paralizo, vsled česar je bil včasih nad vse razigran, drugič pa popolnoma apatičen m trp. Kadar je bil razigran, je bil nad vse duhovit in dovtipen, da se je vsa okolica njegovi ostroumnosti naravnost čudila. Kadar pa ga je prevzela apatičnost, je bil čisto nesposoben za vsako misel in tudi najnavadnejšo ro-grani po radiu plačati, in to prece| drago Osem slovenskih trgovcev v Clevelandu se je združilo in zavezalo plačati stroške k, bodo /našali zu 16 nedeljskih programov 1500 doltujev. Na kaki drugi Ivoljši postaji bi jih veljal tak program 4000 dolarjev, nn najboljši pos'-"ji pa 7000 dolarjev. Povrhu tega pa moramo tud nonrsliti, da nasio]iajo vsi slovenski umetniki ored mikrofonom jHioolnoma zas'onj in brezplačno Predstavljajmo si sedaj to mi! Osem trgovcev da 40.000 Din našega denarju, umetniki nastopa jo zaslon j in znkn j? Samo z»to da imu-jo ameriški Slovenci ob nedelji!, popoldne domačo zabavo v svojem jeziku Kje dobimo jhi nas tako nožrtvovnlne ljudi?! Uspeh teli slovenskih ptogramov je bil ogromen. »Ves narod kur nori od veselja, ko sliši vsako nedeljo slovensko besedo in elnsbo « Tako nam poročajo iz Amerike. O radi verjamemo Razumemo, kako je človeku ki živi med tujimi ljudmi, včasih no dneve in dneve ne sliši besede v svojem jeziku. Pn mu zudoni iz aparata ljuba slovenska pesem — ali se ne bi človeku pričelo širiti sreč? Že pri nas. ko vendar r; živimo na svojih tleh, med svojimi ljudmi, že pri nas poiuenja radio veliko dobroto, kaj šele našemu človeku v tujini! V Ameriki računajo, da posluša vsako nedeljo pojioldne slovenski progrum najmanj sto tisoč Slovencev, flrvatov pa najmanj toliko. Tu niso niti všteti ostali ameriški Slovani in pu Američani, ki tudi radi poslušajo slovensko glasbo. Iu pa še ena številka, ki tudi nam im-jionira: V dveh mesecih so «am« slovenski trgovci v Clevelandu prodali (Ml aparatov Slovencem v Clevelandu in v okolici. Koliko so jih Slovenci kupili pri drugih trgovcih in koliko v ostali Ameriki pa se sploh ne dn izračunati. Radio je torej med ameriškimi Slovenci prodrl na vsej črti. Ali kdor mi-li, da so ameriški Slovenci s tem že zadovoljni du se bodo sedaj vsedli na pridobljene lovorike in se postavljali z doseženimi uspehi, ta nc pozna ameriških Slovencev. Lenobe in aputije «o se naši rojaki na drugi strani oceana temeljito otresli. Nič ni bolj nezdružljivega s pojmom ameriško, kakor mirovanje in zadovoljstvo samega s seboj. Američan stremi vedno naprej, vedno se mu pojavljajo novi načrti /a delo in zu nove uspehe. Te ameriške težnje zu napredkom so se nuvzeli tudi naši rojaki Sedaj ko so komaj dosegli slovenski radio-program, so se že vrgli na drugo idejo Namreč nu idejo radio prenosa iz Ljubljane v Ameriko. Го mislijo tuko, da bi |iol ure odda-iuli v Clevelandu slovenski radio program v Ljubljano, |H)I ure pu nuj bi Ljubljunu oddu-julu svoj program v Ameriko 1 j ideja je resnično krasna; ni si mogoče misliti lepšega načinu, kakor du bi se še enkrat okrepila srca bratov, da bi se ponovno ntrd.'lu globoku vez med unmi v domovini in našimi v tujini. Ameriški Slovenci, preudarni v «klepanju in hitri v dejanju ti ljudje ki se |iiu nobena ideja ne zdi neizvedljiva, so se že obrnil' na osrednjo National Broudeusting v New Yorku ki ji je možno izvesti kaj takega Ta družba lahko napravi zvezo s elevelandsko posiujo WTAM, ki jo lahko čujejo no vsej Ameriki. Ameriški Slovenci nam pijejo »Ali bi ae bilo to nekaj tako imenitnega, česar dosedaj še nismo imeli? Nu to idejo smo pr'Sh. ko smo ua lx)žični dan |x>slušnli godbo in pozdrave Nemcev iz Berlina. Nizozemcev iz Rotterdamo in Angležev iz Londonu. Prenos je bil tako čist in lep. kakor du bi igr;ili v ClevcUindu. In če je tem mogoče, zakaj ne bi bilo iiuiii?« Seveda, ameriški Slovenci računajo i ovi-rumi. National Brondcusting je odgovorila, da zaenkrat to ni mogoče, ke- družba ne more garantirati zu čisti prenos iz Jugoslavije. Družba prosi Slovence, naj mulo potrpijo. da јм bo to možno pozneje, letos pa prav gotovo. Slovenski program, fxislan •/. Ljubljane, bi bil ogromne vrednosti za Jugoslavijo, rekluma, kakršne ne more zlepa dobiti iti ki je vredn.i milijone. Ali ameriški Slovenci pravijo, da ne bodo zahtevali od nas ničesar ter da bodo sumi krili stroške s prostovoljnimi prispevki umeri škili Slovencev in Hrvatov Računajo da bi enn ura prenosa vel juin 10 do ^0 tisoč dolarjev —■ ogromna vsotu nad milijon dinarjev, ki co nam zdi nemogoča, ameriški Slovenci pu s< jo upajo spraviti skupaj. Ameriški SRnenci unijo, da bo prvi prenos mogoč nie-eca oktobra Želijo si, da bi pelai tedaj gospn Pavla Lov šoto va, šubelj. Banovec, tuki. ki so Američanom znuiii, pu Milčinskega bi rudi poslušali in nekaj dobre slovenske godbe. Z nuše strani pa se ob tej priliki misli celo na stalen nrenos ljubljanskega programu \ Ameriko. Rešitev tega vpruŠMija bi bila — v kratkih valovih Ali tn misel je šele v začetkih in poročilo zaenkrat v tem oziru omejujemo. Ameriški Slovenci tudi vprašujejo. če ie možno neposredno poslušati našo oosiajo v Ameriki. Da, pri ugodnem prrnn«u uli nu zi lo občutljive aparate in na vul 755 metrov Ameriški Slovenci so mnenja, du ji niši postaji ime »Cucu!« Moramo jim pojasniti da je to le njen znak jiri oddajanju, namreč petje kukavice. Prav gotovo je. dn se mornmo tudi mi v domovini pobrigati zu ta prenos v Ameriko Saj da jemo ameriškim Slovencem lako horc malo — uli bi jim mogli pripraviti večjo radost, kakor z. radio prenosom iz domovine? Obenem j*n moramo občudovat veliko vnemo in požrtvovalnost naših ameriških rojakov za slovenski radio. To naj bo v zgled vsem našim amaterjem v domovini tu nnj «e zgledujejo vsi godmjači in zabavi jič,. ki jim na noben način ni mogoče nikdar ustreči! lesenice! — Radio aparate prodaja in montira solidno in z garancijo: Radio — Jože Markež. Franjo Strah: Gospod notar ii. Gospod notar ni dosti razmišljal. Ko je videl, da je bij zamudil vlak, je brez besede segel po suknji in palici, ki jo je bil položil v kot — in že ga je zunaj sprejela ledena cesta in samotna dolina. Pet ur hoda! Saj nj lako hudo! Ob dveh, kvečjemu ob treh bo doma. In si je prihranil slroške večerje, prenočišča in še vsoto, ki bi jo bilo treba zjutraj plačati za vlak. Gospod notar je bil napravil pravzaprav sijajno kupčijo. Ampak, ko se je znova spomnil, da ima še tri, še dve in končno še eno debelo uro do domačega trca, se je vendarle razburil. In je spet zinil med zobmi v tiho noč: »Ardi...« Na radio je gospod notar zaenkrat pozabil. Pred njim je zevala j>raznina; pol se je težko jemala pod noge in le počasi se je krajšala razdalja. Nočni popotnik ie obstal vrh prelaza. Prehodil je bil zadnji klanec in pred njim se je končno odprla dolina, zadnji kos utrudljive ceste, domač trg. Gospod nolar se je globoko oddahnil; segel je po robec in si obrisal polno čelo. S'rni klanec ga jc bil do dobra zdelal in ogrel in upehal. Zdaj se je sam sebi zdel kot velika žrtev, čemu hodi peš tako daljo? ln po tej grozni, dolgi ledeni cesti? Sredi niči? Potem je spet pomislil na prihranjen denar zn večerjo, za preti0Č:šČe. /.a zaj'rk in celo za vlak. Obšlo ga ga je veselje, da bi bil skoraj zavriskal v temno noč. In nazadnje: radio, ki ga je bil zastonj poslušal in ga je bil docela spravil v dobro voljo ln je radi njega celo zamudil vlak — saj Ia radio končno tudi ui kar takoi Ta sijajna godba, poskočni valček, valujoča melodija — hej, baba, kaj se cmeriš! Gospod notar se je bil vrh klanca lako živo vmislil v dokazovanje radijske resničnosti svoji ženi doma, da bi bil skoraj pozabil, da je pred njim še dober kos pota v dolino, predno bo doina Š al je sredi ceste in krilil z rokami v noč; poleni se je hipoma domislil in segel v žep po uro. Tričelrt na tri... sZlodja — in še nisem doma.« In je pospešil korake nizdol v ledeno cesto. Ob robu cesle se je polagoma spuščal v dolino pred seboj, korak za korakom. Vsak čas se je bal, da zdrkne v jarek. V farni cerkvi je udarila ura dvakrat, zamolklo in trudno. Gospod notar je bil doma. Hišna mu je prišla odpret in gospa žena se je jezila in ga ozmerjala, ko je prilomaslil s težkimi, okovanimi čevlji v sobo. >I)a le le sram ni, neroda staral« »Zakaj sram, zakaj neroda?« je vprašal vljudno in z nasmeškom gospod notar »Ali se ob tej uri hodi domov?« >Kaj ti veš, kako se hodi. šla bi in bi hodila, |ia bi videla.« Kaj bi videla? Ali so ti meša?« Gospod notar se je le nasmejal ... Žena je umolknila. Poznala je moža. poznala je vse njegove slabosti, navade in napake; vedela je, da ravno takrat ne govori, kadar kdo sili vanj, kadar ga kdo najbolj radovedno sprašuje. Takrat se le smehlja in molči, uporno molči.,. Gospod notar je odložil obleko ln legel v postelj. Grozeč molk med zakoncema. Potem se je oglasil mož: ,->Ti ali ves, kaj je radio?« vRadio? Seveda vem.« »Da veš...?« je podvomil gospod notar in še silil v ženo: »Odkod veš, kako veš?« »Vem, pa jot« / lako blago primemo lu Ji m najnexnejso kožo. Vsako milo čisti, vendar pa nima vsako te prednosti, da bi bilo za kožo povsem neškodljivo. Elida Favorit milo polepša tudi najfinejšo polt. Je izredno bla^o in čisto ter daje cbilno dišečo peno Velik kos, zelo izdaten vsled izredne kakovosti. 9lhlo ELI DA ЖГш: l 2. nagradno tekmovanje Vsem tistim naročnikom radia, ki naglus ali potihem zabavljajo nud sporedom našega 1 radio-orkestra, bo v tednu od 24 lebriiurja do 2. marca dana prilika, du dokažejo upravičenost svojega zabavljanja Govore namreč, rlu je spored preveč enoličen, in du zna vsak že skoraj vse komade na pamet. Naš orkester bo v tem tednu jiriredil en večer sumih »znnnili« sludb, in sicer brez navedbe nuslovn skladb in skladateljev. Tekmovanje lio šlo za tem, da vsakdo i>ošlje točen seznam sporedu tistega večera z naslovi skladbe in imenom skladatelja. Da pa naročnikom delo olajšamo, bodo vse zadevne skladbe nu sjioredu radio-oi kestra tegu tedna, to je od 16 do 24. februarju i\ išim bralcem želimo pri tem tekmovunjn obilo sreče Podrobnosti o tekmovanju lionio objavili. Kje je največ aparatov? Angleško univerzitetno nipsto Cambridge velja za najbolj ibn zžično« mesto Velike Britanije in morda tudi sveta To se pravi, da ima največ r.-idio naročnikov Prijavljenih je 13 000 naročnikov. To pomeni, du prideti na vsakih pet stanovanj v hiši dva naročnika radia. Po radiu je s'aknil Dva navdušena >radiota« se r,izgovarjata o svojih aparatih. Eden meni nud pogovorom: »Ta radio! Snoči s°m ga toliko časa poslušal, da sem ujel pošten nahod L« »Krasno I Na kateri val pa?« Programi Natfio-Liubttanat * Nedelja. 10. februarja; 9.00 Prenos cerkvene glssbe. — 10 Versko predavanje, pater dr Guido Kant. — 10 20 Dr. V. liožič: Avdijenca pri papežu. — 10 35 Fr, Erjavec: Gozd — naše bog stvo. — 11 Koncert Radio-orkestra. — 15 Gogol: »Ženitev«, veseloigra Igra ftt Jakobski gledališki oder — IG Šramel kvartet in narodne pesmi poje Hafnerjev tereot iz Preske. — 17.30 Huninristièno čtivo. pisatelj Milfinski. —■ 20 Lužiško-srbske narodne pe smi poje pevski kvartet. — 20 30 Poljanski večer. — 21.30 Nove šlagerje poje g. Premelč. — 22 Časovna nanoved in jioročila. lahka gt-sba. Ponedeljek, 17. februarja: 12.30 Reproducirana glasba 13 Časovna nanoved, borza, reproducirana glasba, 13.30 Jz današnjih dnevnikov, 17.30 Koncert »Veš, ta reč jo imenitna. Meni je od sile všeč.« »In kaj potlej?« »Kaj je potlej? Nič ni. kaj naj bo?« ïKupi ga, čas bi že bil! : »Saj to je ravno, to sem ti povedal.« »Kdaj si povedal, ničesar še nisi bil rekel.« x-Ampal: li ničesar ne razumeš; saj sem dejal, da je radio imenitna iznajdba, kolosalna iznajdba lakorekcč.« »No torej, ali ga boš ali ga no boš; kdaj ga boš kupil?« »Saj, saj...« Gospod notar ni vedel, kako bi povedal to reč Saj se do danes ni zanimal za to stvar, saj nili vedel ni, kje se radio dobi in koliko stane »Ti si šema, prav pristna nereda, da veš!« je ugotovila žena in se obrnila v postelji na drugo stran. Gospod notar je drugi dan pooblastil ženo in ji naročil, naj gre in kupi radio. »Ti to bolje veš in znaš. že vidim,« je dejal, ko mu je žena podrobno razložila, kako in kaj je z radijem, kje se dobi, za kakšno ceno in kaj vse se zve potom njega iz širitega sveta. »Predavanja, jezikovno ure, svetovne novice, borzni tečaji, povodnji, nesreče, koncerti, opera, vsak dan tečen čas. godba ...« »Godba...« jo je hipoma prekinil gospod notar ln od veselja poskočil. Čez teden dni so imeli v hiši radio in gospid notar je ob večernih urnli ves blafc-n poslušil sladke melodije in se zibal v mehl-ih zvokih, sedeč v udob-ndem naslonjaču. Večkrat je zaspal v stolu s slušalkami na ušesih ln ga ie morala žena zbuditi iz sladkega sna. Ves drenioten se je časih predramil gospod notar in zamrmral: »Ali ie vlak že odpeljal?« »Kakšen vlak, spat pojdi!« »Veš, radio jc sijajna stvar...1« Radio-orkestra, 13.30 Dr Leben: Francoščina, 19 Zdravstveno predavanje, dr. Petrič: Reuma — so-cijalna bolezen, 20 Guslav Strniša: Recitacije, 19.30 Oa Ortliaber: Angleščina, 20.30 Prenos iz Prage: Internacionalni češki večer, 22 Časovna napoved in poročila Torek, 18. februarja: 12.30 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert Radio-orkestra — 18.30 Dr. Debevec: O lepoti duše — 19 Rudnine sveta, dr Valtcr Bohi-nec — 20 Prenos iz Zagreba — 22.C0 Časovna napoved in poročila -— 22.15 Koncert Radio-orkestra. Drugi programi i Ponedeljek, 17. lebruarja. Belgrad: 10.30 Reproducirana glasba — 12.40 Konceri radio-kvarieta — 17.05 Kecnacija — lb.UO Koncert zabavne glasbe — 20X0 Prenos iz Prage — 21 Dnevne vesti in čas. Po рге,;ози konceri radio-kvarieia in plesna glasba. — Varšava: 10.15 Mladinska ura — 10.45 Reproducirana glasba — 17.45 Konceri zabavne glasbe — 20.05 Malo glasbe — 20.30 Internaciioiialni koncert iz Prage — 23 Plesna glasba. — Budapest- 12.05 Reprodiic.rana glasba — 17.45 Konceit ciganskega orkestra — 20 Récita-cija pesmi — 20.30 l-reuos intcrnacijonal. večera iz Prage, nalo koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 11.00 Koncert radio-orkestra — 17 20 Glasbena ura za in adino — 19.30 Koncert pesmi, arij in duelov — 20.30 Prenos imeruacijonalnega večera iz Prage, naio koncert jazz-orkeslra. — Miian: 11.25 Re-produc.rana glasba — 12.30 Konceri radio-orkestra — 17.00 Koncert kvinteta iz Torina — 19.15 Večerni konceri — 20.30 Konceri radio-orkesira — 21.15 Večerni koncert in zabavna glasba. — Praga: 20.30 Internacijonalni češki večer. — Langenberg: 13.05 Koncert — 15 Mladinska ura — 17.30 Po-poldanski konccrt — 20 Večerni koncert radio orkestra — 21.30 Prenos koncerta iz Antwerpena, nato |ilesna glasba. — Rim: 13 Koncert radio kvinteta — 17.30 Popoklanski koncert zabavne glasbe — 21.02 Večerni koncert vmes komedija. — Kalovice: 12.05 Reproducirana glasba — 10.15 Mladinska ura — 17.45 Popoldanski koncert — 20.30 Internacijonalni koncert iz Prage — 23 Plesna glasba. — Toulouse: 13 Koncert radio orkestra — 18 Plesna glasba — 18.35 Zabavna glasba — 19 Ruske pesmi — 19.30 Moderni simfonični orkester — 20.25 Pevski koncert — 21 Koncert zabavne glasbe. — Stuttgart: 16.00 Popoldanski koncert — 19 30 Pevski koncert — 20 Simfonični koncert — 21.15 Vt'edekiiidov večer — 22 20 Reprodticirana glasba. — Moravska Oslrava: 17.10 Koncert orkestra — 19.05 Koncert na mandoline in kitare — 19.45 Spominska ura J. Vrhtickyja — 20.30 Internacijonalni češki večer — 22.15 Zabavna glasba Torek, 18. februarja. Belgrad: 18 Jazz na ploščah. 20 Mali koncert radio kvarteta 20 30 Prenos iz Zagreba. 22 Dnevne vesti in čas 22.15 Plesna gla. ba in koncert balalajk. Varšava: 12.05 Šolska matineja. 16.15 Reproducirana glasba. 17 45 Ljudski konceri. 19.50 Prenos opere. — Budapest: 9.15 Koncert ruskega orkestra. 12.05 Koncert radio kvarteta. 15.30 Mladinska ura. 17.30 Popold. koncert radio orkestra. 19.25 Pevski koncert. 20 Komedija iz študija, nato koncert ciganskega orkestra — Dunaj: U Reproducirana glasba. 15.30 Koncert radio orkestra. 19 Mikrofon 10 tn globoko v Donavi. 20.05 »Ko sem še hodil v šolo«, recitacija in »Goethe«, groteska; nato koncert zabavne glasbe. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. 12.30 Koncert radio orkestra. 16.30 Mladinska ura. 17 Popoldanski koncert kvinteta. 19.15 Večerni koncert. 20.30 Prenos opiere, nato plesna glasba. — Praga: 20 Slovaška narodne f>esmi. 21 Pevski koncert. 21.30 Violinski koncert. — Langenberg: 15.00 Mladinska ura. 17.30 Koncert mladinskega pevskega zbora. 20.15 »Tamhauser«, burka. — Rim: 17.30 Koncert zabavne glasbe. 21.02 Prenos opere. — Berlin: 20.40 Arturja Honeggerja koncert. -— Kalovice: 1620 Reprodticirana glasba 17.45 Popoldanski koncert. 19.05 Malo glasbe 19.50 »Bela cvetka«, ojxra. Toulouse: 18 35 Zabavna glasba 19 Klavirski koncert. 19 30 Operno glasba. 20.25 Onerna glasba. 21 Večerni koncert. — Stuttgart: 10 Reproduc. glasba. 12 Promenadni konccrt. 13 Reproducirana glasba. 16 Konceri radio orkestra. 20.15 »Madame Sans-Gene«, opera. 22.20 Pesmi na cimbale. 23 Zabavni koncert. — M. Ostrava: 17.10 Popoldanski koncert. 10.05 Večerni koncert. 20 Koncert slovaških narodnih pesmi. 21 Pevski konceri. 22.15 Zabavna glasba. Razsulo verskih ločin v Rusiji Ruska vlada je sklenila, da bo izdala poseben zakon za likvidacijo vsega cerkvenega premoženja, ki bo stopil v veljavo 1. junija tekočega leta. Dne 18. aprila se bo vršilo v Moskvi zborovanje članov takoirnenovane »Žive cerkve*. Na tem zborovanju bodo stavili predlog, da se razpuste vsi verski zavodi in prepovedo vse cerkve. To zborovanje bo sklical škof »Žive cerkve«. Da razumemo ta res nenavaden sklep, se moramo spomniti, da se je »2iva cerkev« že pred leti ločila od pravoslavne patriarhalne cerkve, se pridružila boljševizmu in s tem izgubila vse zaupanje ruskih vernih kristjanov. Zadnji čas je živela zelo žalostno življenje. Kot prave zastopnike pravoslavne cerkve smatra rusko ljudstvo tako zvane tihonijance, ki so ostali zvesti nasledniku umrlega patrijarha Tihona in ki morajo sedaj prenašati težak pritisk preganjanja. Upravitelj patriarhalnega sedeža je sedaj metropolit Sergij. Isto velja o samostojni cerkvi v Ukrajini, ki se je po nekem časopisnem poročilu, ki je bilo zelo zmedeno, pridružila komunistom. Gre za skupino, ki se je ločila od pravoslavne cerkve, ki pa ni mogla pridobiti zase nobenega škofa. Da bi si pomagali, so si na nekem zborovanju laikov in duhovnikov izvolili škofa in na katerega so navzoči položili roke. Čeprav je to škofovsko posvečenje po kanoničnem pravu neveljavno, so na tej podlagi ustanovili neodvisno ukrajinsko cerkev. Novi »škof« Lipsivski je svoj čas posvetil celo vrsto duhovnikov in tako ustanovil novo hierarhijo. Ta pri ljudstvu seveda ni uživala nobenega zaupanja. Sedaj, ko boljševiki preganjajo vse vere, se je pa teh »pre-latov« polastil velik strah in skušajo pravočasno Sven tiedin, slavni švedski zemljepisec, naravoslovec in pogumen raziskovalec, praznuje 19. tebruarja svoj to. rojstni dau. Pif XL in ženska izobrazba Italijanski ženski časopis »Azione Muliebre« prinaša izredno zanimivo poročilo o delu sedanjega papeža za povzdigo ženske izobrazbe, ko je še deloval v Ambrozijanski knjižnici v Milanu. V tamka^njem ženskem samostanu »Cenacolo« se vedno zbirajo žene, ki žele duhovno rasti in izpopolniti svojo izobrazbo. Od leta 1883. do 1919 je vodil te sestanke don Achille Ratti in ni manjkal na nobenem on, učenjak in raziskovalec, ici so mu bili zaupani zakladi ene najznamenitejših knjižnic na svetu. 1'rav posebno skrb je posvetil don Ratti učiteljicam. 7-anje je 1. 1883. ustanovil društvo, ki naj bi skrbelo za izpopolnjevanje znanstvene in verske izobrazbe. Vršila so se redna predavanja o verskih in drugih sodobnih vprašanjih, vsako leto so bile duhovne vaje, a tudi sicer so se mogle obračati učiteljice na dona Rattija v vseh slučajih za nasvet in duhovno pomoč. Kot drugi Dupanloup je žensko izobrazbo visoko cenil. A hotel je temeljito izobrazbo. Njegova vsakotedenska predavanja v »Cenacolu« so bila globoka in najskrbneje pripravljena. Ženski tip, ki je rastel iz Rattijevih konferenc, ni bil istoveten z ženo, ki so ji mar le lonci in šivanka, pa tudi ne z znanstvenico, ki se zakoplje v knjige in se ne briga za vse drugo — in seveda tudi ne z nečimumo in plehko salonsko kle^tavko. To je bil marveč tip popolne priti na varno. Gruševecki, škof neodvisne ukrajinske cerkve, je takoj poslal kijevskemu komunističnemu časopisu pismo, v katerem pravi, da izstopa iz duhovniškega stanu. Hkrati je prosil za sprejem v komunistično stranko. To priliko je porabil še za to, da je denunciral celotno rusko duhovščino in jo obtožil, da nasprotuje sovjetskim oblastvom. Na podlagi sklepa centralnega izvršnega odbora ukrajinske sovjetske republike se že vrši na vsem področju Ukrajine likvidacija ukrajinske samostojne cerkve. Krajevna oblastva so razpustila doslej 2300 verskih občin. Cerkvene zgradbe se izročajo v last krajevnih komunističnih organizacij. Mnogi ukrajinski duhovniki so bili prijeti in obtoženi, da vodijo agitacijo proti sovjetom in da nagovarjajo prebivalstvo, naj odpovejo poslušnost sovjetskim oblastvom. Preganjanje kristjanov tedaj že kaže svoje sadove. Dokler so boljševiki vse ločine, ki so bile naperjene proti patrijarhalni cerkvi, dobrohotno podpirali, ker jim je predvsem šlo za boj proti tihonijancem, so se odpadli škofje in duhovniki lahko solnčili v milosti Kremlja. Ta čas pa je končno minil. Stalinova vlada hoče iztrebiti vsako vero. Zide in mohamedance preganjajo prav tako kakor kristjane. Odpadniki nimajo nobenega upanja več. Najrajše bi sedaj postali komunisti, pa to ne gre tako lahko, ker sprejem v komunistično stranko, to je v rdečo aristokracijo, ni tako enostaven. Ne da bi hotel, je Stalin s tem v krščanski cerkvi Rusije dosegel veliko čiščenje. Nov silen vihar je na en mah odpihal vse suhe veje. Pravoslavna mučeniška cerkev je sedaj v preganjanju osamljena in mora preizkusiti vso svojo moč. Računa pa lahko na simpatijo vseh kristjanov na svetu. žene, ki se zna dvigati od priprostih gospodinjskih del do najvišjih duhovnih in duševnih višin, ki ume biti v salonu prijazna, ne da bi se izčrpavala v praznem govoričenju, ker nosi v svoji notranjosti ogenj duševnega življenja, ki hrani tudi vse njeno zunanje življenje. S posebno ljubeznijo je don Ratti skrbel tudi za žensko knjižnico v »Cenacolu«, ki ji je podaril mnogo dragocenih knjig; revnejšim učiteljicam je naročal časopise, ki so bili za vsako posamezno posebno primerni, ne da bi bile tako obdarovane vedele za dobrotnika, ki jim je list naklonil. Don Ratti je bil globok poznavalec ženske duše in je bil mnogim ženam nad vse skrben duhovni voditelj. V tem ga moramo primerjati s sv. Hieronimom in Dupanloupom. V dobi, ko še nikakor ni bila vidna smer, v kateri se je poslej dejansko razvilo žensko življenje, ie don Ratti žene pripravljal na pot, na katero jo je potem dejansko poklical kulturni in socialni razvoj. Tako je Pij XI. tudi v tem pogledu družbi zanesljiv in dalekoviden vodnik. Spoštovan je pred tiskom Stari pisatelji so Kitajcem vcepili veliko spoštovanje do tiskane besede. Tiskane besede so jim bile svete. Zato je tudi bilo prepovedano zametavati knjige in časopise; to je veljalo za onečaščenje. Da bi se pa vendar rešili neporab-Ijivega tiskanega časopisja, so sezidali po mestih »darilne stolpe«, visoke votle stolpe, kamor so metali stare knjige, pisma, račune itd. Še danes hodijo na Kitajskem po šolah in uradih posebni postreščki, ki proti plačilu odnašajo popisan papir, da ga sežgo. Danes, ko se na Kitajskem zelo dosti tiska, je to spoštovanje sicer padlo, a še vedno srečaš pravovernega Kitajca, ki spoštljivo pobere košček potiskanega papirja s tal in ga zatlači v kako zidno razpoko, da ga ne pohodijo. Лtsgr. cesare urseni»o, doslej papežev nu,.«.^ v Budimpešti, bo najbrže imenovan kot naslednik kar-dinaia Paccelija za novega nuncija v Berlinu. V s ogi je moč Znano je mesto Gotlia v Nemčiji, še bolj znano je pa pestalo, odkar so si mestni očetje in ponočnjaki napovedali boj na nož. Mestni očetje so namreč predpisali davek na ponočnjake, ki sede po gostilnah preko polnoči. Krčmarji so pa složno potegnili z vinskimi bratci in o polnoči zaprli gostilne ter z gosti odšli pod županovo okno delat mačjo godbo. To se je ponavljalo par večerov. Celo par mestnih očetov, ki so imeli pravico do hišnega ključa, je zašlo med nepovabljene pevce pod županovim oknom. Navsezadnje se je župan tega naveličal in davek odpravil. Trochi še vedno upa na povratek Trocki, ki živi sedaj na Principskem otoku pri Carigradu, je razvil živahno literarno delo. Veliko pozornost je zbudil z nedavno objavljenim lastnim življenjepisom, kjer na 650 straneh ne samo opisuje svoje življenje, ampak izpoveduje tudi svoje politično prepričanje. Ce se čitatelj vživi v to knjigo, more dobiti vtis, da Trocki pripravlja teren za svoj morebitni povratek v politično življenje SSSR. Trocki se trudi, da bi dokazal, da je Ljenin edino njega smatral za primernega naslednika v diktaturi, toda proti Trockemu je spletkaril Stalin, spletke so uspele in on je moral odstopiti. Cela knjiga je napisana v smislu, da dokaže to. List »Sevo-duja«, ki izhaja v Rigi, piše sledeče: Izbrana dejstva, dogodki, osebnosti, vse to nas potrjuje v tej veri. Dogodki, popisani v knjigi, so vsi prikrojeni po vidiku samohvale. Trocki še vedno upa, da njegova politična karijera še ni končana. Njegovi spomini so nov korak na mostu, po katerem se želi ponovno vrniti na vlado. Radi tega in pa radi znanega Trockijevega temperamenta se ne smemo čuditi, da je pisec tako obziren pri opisovanju onih pojavov v boljševizmu, ki odkrivajo pravo lice sedanje družabne in državne ureditve v Sovjetski zvezi. Ko Trocki opisuje nečuvene razmere med političnim uradom, GPU in njim samim, se niti z eno besedo ne spomni na ona načela, ki so utelešena v delu teh dveh ustanov. Sistem brezpravnosti in terorja Trockega ne zanima. Omenja ga le v toliko, v kolikor je pri njem on sam kot veliki začetnik in organizator revolucije udeležen. Sedaj, ko je Stalin okrenil svojo politiko na levo in ko je v praksi začel izvajati to, kar je učil Trocki, ki ga je Stalinova skupina obsodila radi »levičarstva«, Trocki triumfira. Samo politična mržnja, ki je vedno vladala med Trocki-jem in Stalinom, je kriva, da ne storita potrebnih korakov za pomirjenje. Lloydov parnik »Miinchen«, ki je pretekli teden zgorel v newyorškem pristanišču. Čudna oporoka Bogata vdova Weaver je ameriškemu mestu Cincinnati, ki je precej zadolženo, zapustila 600.000 dolarjev (okrog 33 milj. dinarjev). Lepa vsota, a kaj, ko je v oporoki določeno, da se denar izplača šele čez 500 let. Če mestni očetje s to določbo ne bi bili zadovoljni, pripade dedščina sosednemu mestu Oklahomi. Vendar so pa sklenili, da pogoje sprejmejo, zakaj čez 500 let bo ta vsota z obrestmi narastla na 120 milijard dolarjev. Irci se neradi ženijo Irska svobodna država ima rekord v številu neporočenih moških vseh let starosti. V starosti od 25 do 30 let znaša po poročilu irskih listov število neporočenih moških 80 odstotkov. V »najlepši starosti« od 35 do 40 let je 50 odstotkov neporočenih, toda v starosti nad 50 let pa je oženjenih moških tri četrtine. Samo Švedi, i pri katerih znaša odstotek neporočenih moških od 25 do 30 leta 65 odstotkov, se nekoliko približujejo Irski. V Angliji znaša povprečna stopnja 45 odstotkov, v Ameriki 35 odstotkov. Toda kako pa je z ženami v Irski? Samo vsaka četrta je omožena. Toda kljub temu rodi ta četrtina več otrok kakor žene drugih narodov. Število otrok, ki so jih rodile matere pod 45 leti na Irskem, je za 85 odstotkov višje nego v Angliji in VValesu. Gledališka navada Če predstava dobro uspe, kličejo običajno igralce in pisatelja na oder. Ta navada je že precej stnra. Prvič se je to zgodilo leta 1743 v Commedie Française, pariškem gledališču, ko so igrali Voltairjevo »Merope«. Občinstvo je vpilo samega navdušenja, naj se Voltaire pokaže na j odru. Ta pa ni vedel, kaj bučni vihar v dvorani pomeni in jo je popihal. Zakaj jemo raje skorjo nego sred co ? Malo je ljudi, ki pri kruhu ne bi ljubili bolj skorje nego sredice; preste, rogljiči in malo pecivo, pri katerem ni skoraj nič sredice, veljajo kot slaščica. Kakor vsak splošen pojav v življenju, ima tudi to dejstvo svoje globlje vzroke. Prof. Kestner v Hamburgu je ugotovil, da ostaneta skorja in prazen kruh skoraj dvakrat tako dolgo v želodcu kakor sredica. Njuna sitnostna vrednost je torej večja. Kestner zato predlaga, da naj se pečejo le čisto majhni kruhki, ki imajo čim več skorje in čim manj sredice. Pri kruhu igra bistveno ulogo drožje (kvas). Njegov pomen pa nikakor ni samo v tem, da testo dvigne, zrahlja, marveč se vrši tu še posebno biološko dogajajnje, ki v drožnih celicah poleg vretja sprošča še celo vrsto snovi, ki dajejo kruhu okus. Te snovi, ki nastajajo pri praženju (torej v skorji), obujajo tek in povzročajo izločanje v želodčni sluznici. So torej za pravilno prehrano in prebavo velike važnosti. Vrhu tega pa vsebuje drožje obilo vitaminov vrste B, ki so v prehrani nujno potrebni. Narodi, ki jedo kvašen kruh, ne poznajo bolezni beri-beri, ki uničuje narode, katerih glavna hrana je riž. Po vsem tem pametna gospodinja ne bo nikoli rabila kemičnih sredstev namesto drožja za kakršnokoli testo, kajti kemična sredstva morejo testo samo dvigniti, zrahljati, vitaminov in okusnih snovi pa ne vsebujejo nobenih. Kolači, šartlji itd., ki so napravljeni s kemičnimi sredstvi, tudi po okusu niti zdaleč ne dosegajo peciva, ki je shajalo s pomočjo droži. Smešni ce >Ali mislite, da je pero mogočnejše kakor meč?« je vprašal neki francoski časnikar enega navzočih bančnih predsednikov v Haagu. »Cisto gotovo!« odgovori bankir, »ali ste že kdaj videli, da je kdo z mečem podpisal ček?« • Oberammcrgavke pri šivanju in vezenju oblek za pasijonske igre. — Na desni: Igralke pomerjajo obleko. Sodnik (priči): >Oba obtoženca sta se pretepala s stolnti. Ali niete mogii poseči vmes?« >Priča: >Sta bila samo dva stola, gospod sodnik.« • w s »Mamica?« je pomislila Belka in tesno ji je postalo pri srcu. Uboga miška ni nikoli poznala svoje mamice, ni vedela, kje je bil njen rodni doni, vendar ji je pri besedah deklice v ušesih zazvenelo, kakor bi se bil predramil v njej spomin. »Postani moja tovarišica in prijateljica, pa ne boš imela nobenih skrbi več,« je zaprosila deklico in jo ljubeče gledala s svojimi drobnimi očmi. »Rada ti postanem družica, prav rada! Pa gospodinjila li bom, če hočeš,« se je vzra-dostila Zlatka in odšla z njo. Ko sta dospeli do Belklnega doma, je elednja švignila v svojo luknjico. Zlatka ni mogla za njo; bila je pač prevelika. Iznova je zaplakala, ko se je spomnila, da se bo nioniia tudi od miške ločiti. Belka pa se je takoj vrnila in poučila deklico: »Pristopi tesno k mišji luknjici in izgovori: »Majhna sem kol ljubkn piSka, drobna kakor bela mlMiuU Zlatka je storila talco. Komaj je izgovorila le besede, je začudena opazila, da postaja vedno manjša. Kmalu je lahko zlezla za svojo prijateljico v miSjo sobico. Kako je bila Belka vesela! Kar skakljala je okoli Zlatke in se stiskala k njej. »Kako pa. ko pridem spet venkaj? Kaj bom počela, če oslanem lako majhna?« je zaskrbelo deklico. »Ne misli ua to,« jo je potolažila miška. >Takoj ko prestopiš prag moje sobice, boš postala spet velika kakor si bila preje.« M. Kunčič: Očka lek - i. Miška je bila zdaj zelo zadovoljna in srečna. V njenem domu je gospodinjila ljubka Zlatka. Kuhala je in pometala, a miška je skrbela za živež. Branjevec Trska ji je pač rad dal. kar je hotela, kajti takega plačnika ni nikoli iniol. Kdo bi ludi mogel plačevati s samimi dragocenimi biseri?! Zvečer jo odšla Zlatka z miško na izpre-hod v bližnji go'.diček. Ko se je nekoliko stemnilo, je zlezla deklica iz mišjega doma in postala velika kakor prej. Za njo je švignila Belka, ji skočila na ramo in odšli sta--- Tako sta srečno živeli več let. Zlatka se jo razvila v krasotico, zrastla je. Nekega dne sta v mraku Kje so tisti lepi, zlati stori časi. ko je muh bilô še več kot ščurkov v vasi.. Pesem je izzvenela, žalost iz srca oditi ni hotela. Očka Pajek je zastokal da bi se kamnu zasmilil, povesil glavo do tal in se ko drobno dete razjokal... 3. Ko je najhujša žalost mimo šla, sc je v očetu pajku predramil uporniški duh. Znova si je nataknil očala na oči, vzel velik kos papirja, pomočil pero v črnilo in začel pisali z velikimi, debelimi črkami: »Sodrugi pajki ~ na plan! Odkar so ti hudimani, ti padorji domišljavi zaceli trobiti ljudem na uho, kakšna zagrizena sovražnica higieni in ljudskemu zdravju je muha, nam pajkom ni več čiveti. Vsako Icvatre enkrat pri.de zdaj okusna rnušja pečenka na naše mize, vsake kvatre enkrat se zdaj do sitega najemo. Najžlahlnejše muhe debeluhe nam zdaj pred nosom pobero zaklete sovražnice našega rodu — muholovke. Bratje pajki vseh dežel — združimo sel Postavimo se v bran za svoje pravice! Krivica, ki so jo nam prizadeli, jc prevelika, do. bi jo mogli ravnodušno prenesti. Naša deca strada, naše žene plakajo in se udajajo črnemu obupu ... Gorje nam, stokrat gorje! Kmalu nc bo nobene muhe veli... Ljudje nimajo duše, nimajo srca. Uničiti, iztrebiti hočejo nedolžni mušji zarod s sveta in z njim tudi nas, ki jim 'nikoli nič hudega storili nismo, lalotjc! — Nalc, pa se ne damo kar tako, primojkokoš. Pravica je na naši sireni! Edino le mi, pajki, smo poklicani in izvoljeni, do se gostimo s sladko muijo krvjo! Naj nam pustijo, kar nam po živalskih in človeških postavah gre! Smrt muholevkam! Smrt padarjem, higieni in ljudskemu zdravju! 'Živeli mi, ki smo junaške lcrvi! Sodrug!, vsi na zborovanje, ki se bo vršilo jutri o polnoči na stari tepki kraj vasi! Pridite, da se pomenimo in izmerimo svoje sile! Adijo! Očka Pajek. Takšen proglas na svoje sotrpine je očka Pajek v polu svojega obraza sestavil in se oddahnil, s Zdaj bomo pokazali tem pijavkam človeškim, kaj zmoremo! Kakor nič jih bomo ukrotili, kakor nič prisilili, da pomečejo muholovke med staro šaro in prepustijo lov na muhe, to se pravi: skrb za javno varnost, higieno in ljudsko zdravje, nam, edino lo nam — pajkom! Ziviok »Zum, zum, zum — kaj pa godrnjate, kuni?« |e zdajci veselo zabreučalo nekje. Očka Pajek jo presenečen pogledal kvišku in zagledal nekaj, kar ga jo na moč vzradostilo: gospod Muhec in gospa Muha sta židane volje rajala nad njegovo pajčiviuaslo hišo... r No, vendar spet po dolgem času nekaj za pod zobe!« si je ves srečen dejal očka Pajek. Pa gn je koj zaskrbelo: -v0jej. kaj pa če me tudi topot teta Muholovka prehiti...!? Halo, požurlmo se!« S sladkobnim glasom je začel vabiti rajajoči par: »Le sem, le sem, gospod Muhec in gospa Muha! Bomo skupaj eno rekli lu zapeli!« Gospod Muhec in gospa Muha sta bila najbrž nekoliko pijana, ker sta se brez pomisleka odzvala vljudnemu povabilu. Sedla sta na pajčevino — in žo so jima bile nožice povsem zamotane v njej. »OjoJ, prejoj! Koj naj pomeni to?« sta prestrašena zakričala in obupno otepala okoli sebe. :~To pomeni,« so jo očka Pajek škodoželjno zagrohotal, »to pomeni, draga moja, da si bom zdajle priredil gestijo, kakršne že dolgo nisem imel k »Pomagajte! Pomagajte! Umoriti aaju hoče, razbojnik!« sta so na vse grlo zadrla gospod Muhec in gospa Muha. A že jo bilo prepozno; očka Pajek se jc pripravil na skok... V hipu pa, ko je očka Pajek hotel skočiti, se je zgodilo nekaj tako strašnega, da je vsem trem — očetu Pajku, gospodu Muhcu in gospe Muhi — zastala kri v žilah in зе jim je krik smrtne groze iztrgal h grla... Planila je odnekod, planila ogromna kosmata pošast in--- • « • Kdor ugane, kakšna je bila ta pošast in kako se je vso to končalo, dobi lepo nagrado! [*mrcuovi HOTISEK A 1. Dragi Kotičkov striček! Prav žalostna sem, ker nisem izvedela, kako se pišeš. In tudi moje povabilo, da bi prišel k nam v šolo, je bilo zaman. Takrat, ko bo Tebi brada do pasu zrastla, bom jaz gotovo že na visoki šoli. No, če Te ne bo k nam, se bomo pa pismeno pomenili, kajne, striček? Ce boš pa slučajno kdaj mimo Lichtenthurnovega zavoda na Ambroževem trgu šel, pa le vstopi! Saj boš vseeno striček, čep rav brade nimaš. Požgančev oča so bili stari, pa so tako mislili o stričkih. Danes pa so že tudi strički brez br§cL Prav lepo Te pozdravlja Verica Juvan, učenka T. b razr. v Lichtenthurnovem zavodu. Odgovor. Draga Verica! Zalo, ker mojega imena nisi zvedela, eo Ti ni treba preveč žalostiti. Veš, saj ime ni nič, glavno je, da je človek nekaj vreden. To je prav tako, kakor pri obleki: кнј koristi, al ;o je lepa in dragocena, če jo pa nosi človek, ki ima umazano in hudobno srce! Madež ostane, četudi ga z žametom in svilo zakrijemo. Kar se brade tiče, stvar ni tako huda, kakor Ti pišeš. Ali misliš, da potrebuje brada kar desel let. da zraste do pasu? O ne! Tudi v enem letu že lahko zraste, če hoče. Ce pa noče — je sevé druga reč... Požgančev oče bodo pa najbrž hudi nate, ker njih sodbo o otričkih tako omalovažuješ. No, odkritosrčno povedano (a samo Tebi na uho, veš, da Požgančev oče ne slišijo, sicer bodo zaropotali nad menoj, da bo grdo!), meni je bilo kar všeč, da si jih tako modro zavrnila! Le čemu bi morali vsi strički brade nositi? Kaj pa če je kak striček tako mlad, da mu brada sploh še ne raste? Kaj noj potem revež slori? Ali naj si kozjo brado natakne? ~ To naj nam debeli Požgančev očo povedo, to! Pozdravljena, Verica! Kot. striček 2. Ljubi striček! Zdr.j si se pa sam izdal, da si M. K.! Ja-nezkovo potovanje na luno je spisal M. K., odgovore pa jo priobčil Kotičkov striček. Ne zameri, če Ti povem, da sem že delj časa mislila, da sta M. K. in Kotičkov striček ena ia ista oseba. Zdaj sem še bolj prepričana, ker neki svoji prijateljici v kotičku na noben način nisi hotel tega povedati... Srčno Te pozdravlja M i ci Brenči«, učenka II. razr. v. skupine v Podlipi. Odgovor. Draga M ici! Aha! Z zvijačo bi rada iz mene izvit.Ла priznanje, da se res pišem lako, kakor si navedla. Pa Ti je izpodletelo, pošteno izpodlete-lo, draga moja! To, da je spisal »Janezkovo potovanje na luno« M. K., rešitve pa je objavil Kot. striček, še ni noben tehten doka". Ce hočeš na vsak način dognati, kako mi jo ime, pobaraj Požgančevega očeta, ki Ti bodo radi povedali. Samo na to Te moram opozoriti, da so Požgančev oča — popolnoma globi... Te lepo pozdravlja Kot striček. 3. Dragi Kotičkov striček! Kakor že večkrat prej, sem zadnjič tudi jaz poslal pravilno rešitev o Janezku. Če tudi je bilo v nedeljskem »Slovencu« polno imen rešilcev, mojega med njimi nisem videl. Na mene vedno pozabiš, ali pa mojih pisem sploh nočeš čilati, ampak jih kar strgaš. Prosim Te, malo misli tudi na mene-, saj Te ravno tako vsak ponedeljek težko pričakujem, četudi sem v Beogradu, daleč od Te'oe. V šoli večinoma čitam srbsko in pišem v cirilici, zato pa tako rad čitam Tvoje povesti in pisma. Posebno bi bil vesel, ko bi tudi meni kaj pisal. Te pozdravlja Tvoj Ivan S i m on č i б, učenec IV. razr., Beograd, Ratarska ulica 57. Odgovor: Dragi Iran! Tako bridko se priložuješ čez mene, da se mi je kar hudo storilo in bi se skoro razjokal, ker me tako po krivem dolžiš... Nisem po-i zabil nate, ne boj se in tudi Tvojega pisemca | nisem raztrgal — nego ga položil k drugim na ! kup, da pride na vrsto. Upoštevati moraš, dragi moj, da se je zadnje čase nabralo pri meni I toliko pisemc, da res ne morem vseh naenkrat objaviti. Objavljeni bodo vsi po vrsti, kakor so hiše v Trsti. Tudi Tvoje pisemce no bo Izostalol Toliko v pojasnilo iu tolažbo, i Drugič kaj več! Rešitev »Janezkovega potovanja na luno« pa zaradiiega ni bila objavljena, ker sem jo lirepozno prejel. Da boš vedeli I Lepo Te pozdravlja Kol striček. Gospodarstvo A. Cvenkel: Griojnicne jame jalêasfe obVke Gnojnična jama je ena iimed najvažnejših gospodarskih zgradb in se brez dvoma najbolje — tisočero obrestuje. To je prava zlata jama za kmeta, kajti brez nje gredo najdragocenejše gnojilne snovi v izgubo za vedno. Kakor pa nam kažejo izkušnje, gnojnične jame niso kar tako enostavne zgradbe in zahteva njihova gradnja mnogo prevdarnosti, ako naj bodo dobro, praktično, trpežno izdelane. V vseh načrtih in vzorcih vidimo, da so gnoj" nične jame risane v četverokotni obliki in tako so se v resnici delale do danes skoro izključno vse gnojnične jame. Toda izkušnje pretočenih let so nam pokazale, da v vsakem slučaju in celo prav mnogokrat ietverokotna gnojnična jama ni priporočljiva. Gnojnične jame po deželi se dela vobče po 4 do 6 m dolge, 2 m široke in 2 m globoke, in to največ radi tega, ker se tako obložne deske, ki se rabijo pri beloniranju, najbolje izrabijo ter je tudi delo najbolj enostavno. Te dolge stene pa trpe na eni strani od neprimerno velikega pritiska zemlje ali zidov poleg jame. V mnogih slučajih se morajo namreč jame zgraditi prav blizu hlevov, svinjakov, torej težkih kar I. in Divjak J., v nadzorstvo pa gg. Ivan Je-lačin ml„ Gregorc 1„ Smrtplj A., Kova« Fr. m Plalner J. . ., . , . • ^u živahna debata se je razvda pri slučajnostih in iz nje je bilo razvidno, kake težave povzročajo društvu neredni plačniki, ki pa od tega nimajo koristi, pač pa samo škodo. Indeks cen v januarju 1930 Indeks veletrgovinskih cen, ki ga sestavlja Narodna banka za januar 1930, kaže neznatno nazadovanje od 93.7 na 93.6 v primeri z decembrom 1929 (1926 — 100). To nazadovanje celokupnega indeksa cen je pripisovati nižjim cenam industrijskih proiz-voJov (nižje cene usnja, lesa, špirita in otrobov). V posameznih skupinah je bil indeks sledeč: jan. 1930 dec. 1929 Sport kmetjiski proizvodi živalski proizvodi mineralni proizvodi industrijski proizvodi skupni indeks 104.5 98.2 88.5 86.6 93.6 1C2.3 95.8 83.2 89.2 93.7 Na drugi strani opažamo razveseljivo zvišanje cen kmetijskih proizvodov; tako so narasle cene pšenice, sliv, vina in sena. * Vpisi v trgovinski register: Julio Meinl d. d., Zagreb, podružnica v Celju; Bergel) & Samo,lov, dr. z o. z. v Ljubljani (usnjena galanterija; 10.000 Din, Bergelj Ivan, Sainojlov VI.); Gradbeno podjetje ing. Vsled tega kaj rade raapočijo te dolge stene, in .lajrajši v vogalih, koder se beton ne more enakomerno krčiti. Take razpoke sem opazil tudi pri gnojničnih jamah, ki so bile sicer dobro narejene, vezane z železjem, šele čez par let. Ko pa je gnojnična jamo enkrat razpočena, se zagrize jedka scalnica globoko v razpoke in «dov . . jos. Dedek in drug, Ljubljana (Dedek mg. losip iu Na drugi strani pa se beton polagoma zgošča £гап). iadran iesna jn ,rg. dr. z o. z. v Mariboru in krči, in to dalj časa, kakor se navadno misli. ,20.000 Din, Rupar Alojzij in Kocijančič Alojzij); „j a..„ jugoslavenska Metro, topilna dr. z o. z. na Teznem pri Mariboru (Edvard 1 raprotnik, Pehani Otmar in Velebir Radovan, pp. Košir Franc). Izprcmembe v Zadružnem registru. Vpisi : Ljudska hranilnica in posojilnica v Dobrovmku, Prekmurje, r. z. z n. z.; štajerska hranilnica in posojilnica, r z. z o. z. v Mariboru. — Izbrisi: Nakupna in izvozna zadruga v Grobelnem, r. z. z n. z. v likv. (končana likvidacija). Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. na Polzeli pri Celju ima občni zbor 1. marca 1930 ob 11 v Jadr. pod. banki (volitve uprave in nadzorstva). Borza Dne 15. febr. Devizni promet je bil ta teden znatnejši, kakor prejšnji. Znašal je 15.39 milj. Din napram 14.52, 14.29 in 21.36 ter 21.97 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa beleži v tem tednu deviza London, pa tudi v devizah Newyork, Eerlin, Curih, Dunaj iu Trst je bil promet znaten .Privatno blago je bilo, kakor običajno, zaključeno v devizi Trst. Med spremembami v tečajih je omeniti slabejšo tedenco pri devizah Berlin in Pariz. Tečaji ostalih mest pa so bili v splošnem čvrstejši. Na efektnem tržišču so v Ljubljani notacije nespremenjene. V teku ledna jc bila zaključena Kranjska ind. po 216, na Dunaju pa 29. Na tržišču državnih papirjev je vojna škoda popuščala. Dočim je še v torek vladala čvrsta tendenca, je pozneje tečaj po- | pustil na 412 za promplno blago. Šele v petek so se terininski tečaji učvrstili. Proti koncu tedna so se v splošnem državni papirji učvrstili in lako je bilo v petek v Zagrebu investicijsko posojilo zakl.učeno po 81.50. Na tržišču bančnih delnic opažamo pri majhnem prometu delno učvrstitev. Tako se je ta teden Praštediona učvrstila od 925 na 930. Na drugi strani ■ pa so v teku tedna delnice Narodne banke nekoliko oslabele. Zanimanje za industrijske papir,e je minimalno in tako nimamo beležiti zadnja dva dni v Zagrebu nikakih zaključkov. Stagnacija na efektnem tržišču, od katere so izvzeti seveda državni papirji, je tako velika, da v četrtek-v Zagrebu razen vojne škode ni bilo nobenih zaključkov niti v državnih papirjih niti v bančnih niti v industrijskih delnicah, v jrietek pa je na tržišču delnic prišlo do zaključka samo v delnicah Union banke. , DENAR Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.90. Atene 6.71, Berlin 123.71, Bruselj 72.20, Budimp. 90.60, . Bukarešt 3.08, Carigrad 2.40, Dunaj 72.975, London | 25.20125, Madrid 64.50, Newvork 518.35, Pariz 20.29, i Praga 15.34, Sofija 3.75, Trst 27.125, Kopenhagen 138.80, Varšava 58.05, Stockholm 139.—, Oslo 138.65, Helsingfors 13.025 , VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj. Don sav. jadr. 92.70. Wiener Rank-verein 21.—. Creditanslilt 51.— Esconipteges. 170—, Slivex 10.35. Alpine 36 Oo Trboveljska 59.75. Leykam 6.40. Rima Murany 104.75. Žilo Cena pšenice se v poslednjem času precej stabilno drži na porlojanki, ki si jo je pri zadnji hosi pridobila, le malenkostna valovanja je opaziti in ta se ravnajo po dveh različnih faktorjih: prvi je vprašanje dovozov na trg. V dneh, ko se ponuja več blaga, se tudi položaj za spoznanje oslabi, v na-! sprotnem slučaju se pa za spoznanje učvrsti. Drugi I pa je položaj na svetovnem Iržišču, ki sicer nima direktnega vpliva, vendar indirektno vpliva na razpoloženje kupcev, v manjši meri tudi na razpoloženje prodajalcev. Dovozi boljšega bačkega blaga in ponudba istega so skrajno slabi, ker je naša država takega blaga preveč izvozila in ga sedaj za domačo porabo primanjkuje. Pšenica gornjebačka velja 220. 222.50 in čez, potiska pa notira običajno 5 para več. Spodniebačko blago slabše kval. se ponuja po 212.50 do 217.50 in čez — vse franko vojvodinska nakladalna postaja. — Koruza času primerno suha je v pos'ednjem času zopel čvrstejša in se nudi po 110.— i do 115.— bačka in sremska nakladalna postaja. -J-Umetno sušena koruza — ki je trgovana v zadnjem časti v m,m:šem obsegu, ker so sušilnice med tem večinoma že onustile obrat — velja 120,— do 123.— Din bačka nakladalna postaja. — Oves bački se po-nuia po 145.— boPše merkantilno blago, v Sreinii pa ! 150.— in 155—, iečmen krmilni velja 135.--Pšenična moka je danes predmet, vreden vsega zanimanja. VojvoJinski mlini srednjih in boljših znamk so v ničli popolnoma razprodani ali vsaj večinoma. Ničlo oddajajo nekateri le v zvezi s krušnimi mukami v malem odstotku. Cene so pa izredno visoke. Srednje dobri mlini zahtevajo za ničlo 365.— do 375.—, a boljši po 390.—, 400.— in celo še več franko nakladalna postaja — Olrobi so neizpreinenjeni. Tendenca beton ter se da malokdaj dobro še popraviti lako, da bi trajno držala. Ker se jame v oglih in kotih, posebno ondi, kjer grade manj izvežbnni in neiz-kuženi ljudje, beton vse premalo zveže z železjem in teàko stolfte, je to zlo tem večje. V mojem okolišu so bile slučajno na razpolago rabljene obležne deske od kapnice, t. j. beto-oiranega vodnjaka jajčaste oblike, koder se zbira «y!a samo od strešnega kapa. Dva posestnika sta porabila to priliko in zgradila taki gnojnični jami. Tudi dve starejši gnojnični jami. zgrajeni v tej obliki, sta mi pouiani že dalj časa. Priznati pa moram, da so se te jame v vsakem oziru prav dobro Dbnasle in tekom več let niso pokazale kake hibe Oziroma razpoke. Zlasti lanska huda zima je mnogim gnojnič-nim jamam četverokotne oblike napravil« veliko Škode. Koder so jame na prostem in se gnojnica vsled dolgotrajnega in ostrega mraza ni mogla odvažati, je bila polna in je zmrznila gnojnica tudi v jami. Vsled lega so te jame mnogo trpele in v več krajih razpokale. Pri jami jajčaste oblike pn sem videl na lastne oči, kako je zmraijena gnojnica privzdignila pokrov odprtine, toda jami sami se ni zgodilo ničesar. Jame jajčaste, t. j spodaj širše, zgoraj ožje oblike, imajo veliko prednost tudi v tem da zavzema vrhnja ploskev le malo prostora v primeri i četverooglato, in je menda na dvoriščih, vrtovih itd. precejšnje važnosti. Iz lastne skušnje mi je znano, da je na malih dvoriščih težko dobiti prostor tudi za pokrite gnojnične jame Za trdno in dobro zgradbo pokrova četvero-oglate jame se rabi dokaj betonskega železa, pri jamah jrjčasle oblike se ga rabi le malo in je vrhu Tega pokrov v obliki oboka še dokaj trdnejši. Pritisk zemlje ali zidov na gnojnično jamo jajčasto okrogle oblike je vsekakor enakomeren, n to je največje važnosti posebno še tam koder je slab temelj ali zemlja okrog jame neenake trdnosti. Kakor Kolumbovo jajce sicer to ni nič novega, nič posebnega, toda dejstvo je, da se do lanes ni delalo pa tudi r.e priporočalo gnojničnih jam jajčnste oblike. Posebno pri malih in srednjih kmetijah, v nribovitem in plazovitem terenu bi bilo po mojih dosedanjih izkušnjah umestno graditi take gnojnične iame. Zgradba tudi ni prav nič dražja, ker lesa ne gre več kakor pri četverokolnih jamah. Sjiloh jia se potem ta obložni les lahko rahi za več posestnikov. Treba je le nekaj vaje in dobre rolje, pa se napravi ravno tako lahko okrogla kakor četverooglata gnojnična jama. Ker še ogromno in pretežno število naših kmetij nima gnojničnih in gnojnih jam ter se bodo zgradbe istih vsekakor propagirale, zdelo se mi je važno, da iz prakse opozorim tudi na to etran naših najvažnejših, najkoristnejših gospodar" ekih zgradb. Dalje o tem važnem vprašanju naj govore naši strokovnjaki ter razmotrivajo stvar tudi iz teoretičnega stališča. Občni zbor Trgov, dobrodelnega društva „Pomoč" Včeraj se je vršil peti občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč«. Uvodoma je predsednik g. t. A. Kregar predvsem pozdravil zastopnika obrtne oblasti g. Cehuna, zastopnika Zveze trgovskih gremijev, podpredsednika g. Josipa J. Kavčiča, zastopnika Društva trgovskih potnikov, načelnika g. Kreka in se spomnil lani umrlih članov. Društvo je v tretjem lelu svojega uspešnega delovanja Ustanovljeno 1. 1927, je delovaio najpreje v okviru Gremija trgovcev v Ljubljani, sedaj pa so se sestavila nova pravila, ki jih je banska uprava 7. novembra 1929 potrdila. V sinislu odloka banske uprave se je vršil včeraj prav za prav pravi ustanovni občni zbor društva, čeprav posluje že tretje leto. Društvo se lepo razvija in beleži povprečno en smrtni slučaj na mesec. Nato je podal ta niško poročilo g. Lojze ômuc. Iz tega poročila posnemamo, da je štelo društvo ob pričetku delovanja 732 članov in jih ima sedaj le 1022. Letos je število članov padlo za 19, ker je društvo neplačujoče člane izključilo. Društvo šteje 502 trgovca, 163 soprog trgovcev, 151 bančnih in drugih naslavl encev, 36 njihovih soprog, 113 trgovskih sotrudnikov in 57 trgo.skih potnikov. Največ članov je v starostni dobi od 40 do 50 let (362). L. 192S je društvo izplačalo na posmrtni,,ah 105.000 Smušhe lehme za prvenstvo Jugoslavi e Mojstrana, 15, febr. K. Danes se ie pričelo tu smuško tekmovanje za prvenstvo države. Letos je zimskosportna zveza prvič priredila te tekme kombinirano: tek in skok skupaj. Skakanje se je vršilo v soboto na skakalnici v Kranjski gori, ki je bila v prav dobrem stanju. Za skoke se je prijavilo 13 skakalcev. Najboljši skok ie znašal 23.5 m, ki je bil izvožen. Skočil ga je Joško Ja-ša. Izžrebana je bila proga za sluško tekmo 18 km. Prijavilo se je okoli 60 tekmovalcev. Start bo v Radovini pri Biščeku, od tam po Radovini po leti strani doline nazaj na Krmo do Zasipske planine, zopet do Biščeka in ob potu v Mojstr.-no, kjer je cilj. Glavni boj za naslov državnega p vaka bo med bratoma Janša (Ilirija) in Šramlom (Smu-ški klub Ljubljana). Šramel si je v prošli sezoni priboril prehodno darilo našega lista. Pri skoku so danes povprečno vsi tekmovalci skakali dobro. Skoro vsi so skočili okoli 20 m daleč. Padcev je bilo zelo malo. V skokih si je priboril prvo mesto Šramel z minimalno razliko pred Janšo. Da so imeli naši skakalci več prilike za treniranje, bi se gotovo posrečili skoki okoli 40 m. Pri vseh tekmovalcih pa je b lo opaziti precejšen napredek. Tudi brata Janša in Šramel bi lahko napravila bolje skoke, opazilo se ie pa, da nočejo preveč riskirati, da se nc bi kdo ponesrečil in bi polem ne mogel startati pri smu-. ški tekmi. Rezultati skokov so naslednji: 1. Šramel Bogo (Smuški klub LjubPana) 198.6 točk, 2. ing. Janko Janša (Ilirija) 197, 3. Joško Janša (Ilirija) 186.1, 4. Zupan Ervin (Smuški klub Liub-ljana) 176.3, 5. Jokopič Albin (Dov'e-Mo «tr n ) 162.8, 6. Rabič Mak- (Dovje-Mojst^ana) 153 5, 7. Guerra Tone (Turistovski klub »Skala«) 153.3. Kot sodnika sta fungirala gg. Gnidovec in Kvcder. Oba sta svoj posel dobro opravila in ocenjevala skoke precej enakomerno. SLOVAN : ILIRIJA. Namesto napovedane tekme Ilirija komb. : Celje odigrata danes ob 15. na igrišču SK Iliri e prijateljsko nogometno tekmo SK Slovan in SK Ilirija. Slovan nastopi s kompletno I. garnitu o, Ilirija pa postavi kombiniran team oiačcn z Var-čičem, Košakom, Nelijem in Volkarjem iz I. moštva. Tekmo vodi srtdnik Cimperman. Ob 14 odigrata predtekmo dve bazenski družini Ilirije. jim ie mednarodne rutine, s katero so iih pa ravno Dunajčani prevladali. Ob zaključku tekme se je primerila nesreča. Dva Japonska igralca sta se po naključju zaletela eden v drugega, pri tem pa si je eden pretresel možgane. DRSANJE. SchSler — Sliva. Predsednik mednarodne drsalne zveze Ulrich Salchow (Stockholm) se ie pridružil predlogu češkoslovaške zveze k anuli-ranju tekem za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki so se vršile v Strbske Plešo. Ker bi bilo težko posebej sklicati sedai predsedstvo internacionalne zveze, se je Ulrich Salchow odločil, da pismeno povpraša vse pristojne odbornike. Kot mesto ponovnega tekmovanja za evropsko prvenstvo je izbral berlinsko športno palačo. Tekme naj bi se pa vršile 15. in 16. marca. Gotovo bo ta predlog predsednika držal in tako se bosta oba tekmeca Schafer in Sliva še enkrat sreča'a v trdi borbi za čast letošnjega evropskega prvaka. LAHKA ATLETIKA. Petkiewicz slabo zapisan... Zadnja zmaga Petkiewicza ni bila uvod k novim uspehom, kajti pri njegovem drugem nastopu je bil že premagan. Mnogoobetajoči Poljak je tekmoval z Anierikancetn Pavlom Rekersom v teku na 2 angleški milji in bil premagan. Amerikanec je rabil le 9:26,2 minut. — Tudi tedaj, ko ie Pe!kiewicz zmagal, množica 10.000 gledalcev ni bila zadovoljna s Poljakom. Poleg tega Vremensko poročilo JZSS. Kranjska gora in Planica javljajo pršič, jasno solnčno vreme, temperatura —10, Velika planina, Krvavec in Kofce jasno in solnčno vreme, pršič, Pohorie javba prav dobro smuko, Sodražica javlja idealno smuko na Travni gori. Iz klubov GAK : Ilirija. Za velikonočne praznike (20. in 21. aprila) je pridobila Ilirija za gostovanje amater prvaka Avstrije Grazer Athletiksport-Klub in ne Grazer Sportklub, s katerim igra danes Primorje v Gradcu in kakor je bilo pomotoma navedeno v zadnjih službenih objavah LNP. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). V ponedeljek 17. t. m. ob 18.30 sekcijski sestanek v kavarni Evropa, ki se nai ga udeleže gg.: Dobovšek, Smole, Habič, Omerza, Tinta, Ste-pišnik, Banko. Sestanek je zelo važen in pričakujem gotove udeležbe. — Prihodnji teden bodo treningi kakor običaino v torek in petek ob 19.15 na Srednji tehniški šoli; v nedeljo ob 11 pa gozdni tek (na igrišču). SK Ilirija. Redna seja klubovega načelstva bo v ponedepek, 17. t. m. ob 20.30 v kavarni »Emona«. — Sestava moštva za nogometno tekmo s SK Slovanom danes ob 15 je razvidna v članski knjigi, v garderobo pridite ob 14.30. HOCKEY. Premagana Anglija. Kanadsko reprezen'anč-no moštvo je ponovno dokazalo svojo sposobnost, ko je v tekmi z angleško hockey reprezentanco zmagalo v visokem razmerju 11 : t. Rezultat bi bil pa še veliko večji, ako ne bi bil angleški vratar tako požrtvovalen. Japonci na Dunaiu, Z velikim zanimanjem so sprejeli Dunajčani vest. da bo na Dunaju igralo japonsko hockey moštvo. 3500 gledalcev je prišlo na tekmo. Wiener Eislaufverein ie pa Japonce gladko porazil s 7 : 3 (2 : 0, 3 : 2, 2 : 1). Pa vendar je bila igra zelo živa. Japonci so pokazali veliko hitrost in razumevanje v igri, toda manjkalo ga je še precej obdelalo časopisje, ki je pisalo, da Petkiewicz ne predstavlja takega tekača, »ki je premagal že Nurmija«. — Pa ludi drugim evropskim lahkoatletskim zvezdam se ne godi dosti boliše. Tako je bil premagan včasih sloviti Martin iz Švice v teku na S«0 yardov. Menda res ne prija ta^ mošnji zrak evropskim športnikom. Taristika »V skalovju in večnem ledu« ie naslov kul» turno-alpinskega filma in p-edavania alpinista Ko-raneka, ki ga priredi ТК Skala v kinu Dvor v torek ob 14. in 21. uri. SK Ilirija opozarja svoje članstvo na »o priteditev. Ako želite moi nasvet, tp n) osinnite kakor laz G'lkr 't 7ћ v BP I H J P' i Fp| prt, V|)| К1-«.|пП<ћ zdi nv a In It rotp i mil» 7, h .Jlnoc" mlpl.a lili-in" kre ' p, Iz rnti)en-.inkn. sliet-r n m bo raks 'Vit k; trn n vo tn I r vs ol. • Popolni* ' Ib za ne o i'los.1 m ! Nji hov,, izvrittnn rlelova nje izvira >7. njiho prh z Iruvi iii-ка sesuita. — Jnz ne rab ui nU dur drugih "iil! 'a p men to "i'go obraza tem' рш < Isa Cremp-po't ailo! Zn umivanj,- ulnv rabim lzvunredno tioDut K sn Shampoii, Delajte tudi Vi tako — pomagalo bo l.uli Vam! G kom, Elsu m I" na Izbiro sta'ip 52 Din franko, i o s- île avpu-lje ' apr-J D" povzutln 63 Г) n. 2 to"Ca R s > Oreiue-ifOmatle 411 mn franko. te se doinir vp .SI e na rn ; p i . v/.i'tju 50 Din. — El.n-Si aiuptio 3 Pin 311. Dir iva ee noveodl KJor ne, izvo lté naročiti naravi.os! pri: EUOEN V. FELI ER, lekarnar, , Stub e» Donja. hlzatig 134. Hranilnica na Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denat* Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14,—17., ob nedeljah od 15,—17. Ћ * v. ,.•••?/• . J. f-.ijwj:.» АЛ -Доз..'- .^vt'y,.Jv ИМНмрН Budimpešta. zelo mlačna. Promet Din, lani pa že 141.010 Din za 14 smrtnih slučajev. srednji. Pšenica : marec 22.21, 22.44, zaklj. 22.21 Dru ,i o lepo uspeva in redno izplačuje pesmrtnine. do 22 22; maj 23.17, 23.29, zaklj. 23.17 -23.18; okt. O računskem zaključku za 1. 1929 je poročal 23.05, 23.25, zaklj. 23.04- 23.05. - Rž: marec 12 50, g. Ze eznikar Iz poročila e razvidno, da so znašali 12.70, zaklj. 12.50-12.51; maj 13.32, 13.68, zaklj. lam dohodki društva 236.( 00 Din, čisto premoženje 13.35-13.36. okt. 15.12, 15.15, zaklj. 15.15-15.16. -pn je v teku 1. 1929 narastlo od 58.000 na 115.740 Koruza: maj 13.90, 14,03, zaklj. 13.90-13.92; Din. Na podlagi poročila preglednikov računov je julij 14.45, 14.55, zaklj. 14.45-14.47; transit maj oučni zbor odobril računski zaključek, kakor ludi 13.05, 13.15, zaklj. 13.04-13.06. proračun za I. 1930, ki izkazuje 38.250 slroškov. Nalo so bila soglasno z manjšimi sprememba-ni spre ela nova pravila društva in so se ua podlagi novih pravil vršile volitve novega odbora. Pri volitvah so bili izvoljeni v upravni odbor gg. Arhar A., Bahovec l„ Elsbacher K., franke L., Kregar K. A., Kaslelic E., Kavčič J. J., Krek Jos., Krek Jan., Lajovic M., Lenarčič St., Pavlin Fr., Pfeifer L, Sfiligoj Fr., Seljak K, Sporn J., Zelezni- Živina Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 14. februarja je bilo pripeljanih 99 svinj Cen» 90 bile siedeče: Mladi prašiči 7—9 tednov slari 300 —350, 3—4 mesece 380—450. 5—7 mesecv 480 550, 8— 10 mesecev 650—850, 1 leto 1000—1200 I)in (vso za komad), 1 kg žive teže 10 12.50, mrtv* teže 17— 18 Din. Prodanih je bilo 62 svinj K Sebi v nebeš!ci dom nad zvezdami je poMical iz zemeljsVega trpljenja v soboio dne 15. svečana 1930 ob 7 zvečer Vsemogočni Son, prevideno s sv. zakramenli, v 79. lelu siarosii, najino vzorno, zlalo maler, gospo Ano Rega posestnico ki je nama bila vse, kar je ljubega in dragega na svetu. - Prenehalo je biti skrbeče materinsko srce nenadomestljive, vzgledne malere. Pogreb bo v ponedeljek, dne 17. svečana 1930 ob 3 (15) popoldne iz hiše žalosti v Ljubljani, Kralja Peira trg št. 3, na pokopališče SV. Križa, kjer bo položeno iruplo rajnke v družinsko grobnico. Ljubljana - Mons, dne 15. svečana 1930. Dr. Josip Regali, sin — Ljubljana. M. Pija Rcpali O. U., hči — Mons, Belgija. Mcslni pogrebni zarod t Ljubljani ИЦЦД Naiholjši v materijalu m nailepSiv opremi sotivatni stroli,Kolesa ..ûritiner", „Adier" in „Kayser" w domačo ot>n in industrijo 'om iiuenp orazpiicei Le pr' JOS.PETELINC Liubliana oolco »Taieriiuvegt JBomenlk. oh «odi VeMetnii caranrlla 1 'ahtevnltr nooudhe VnOVtffe 20% kronske bone čim prej pr; ...... MENJALNICI mwm A ш шшш Prešernova ulica št. 44 — Telefon št. 2598 Dliio se Konec. Ne zamudite pi ll№ei Zid med Vami in med boleznimi dihalnih or anov naj bodo vedno pastil e „V o i d o" Le te so pravi talisman, s katerim se lahko obvarujete zlih učinkov mraza, megle in mokrote, каког tudi opasnih bacilov in drut>ih kužnih kali, ki jih raznnša prah, one Vas čuvajo prehlada, grloboia, vnetje krhtia, bronhi alnih katar ev, hripe itd. ali pa Vam pomagajo, da jih brž odpravite. Zahtevajte vedno izv.rne VaSdaM Na prodaj samo v škatljicah z napisom „Va ldaw v vseh lekarnah in drogeri,ah OBLASTVENO KONCESIJON IRANA šoferska šola I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana — Bleiweisova cesta 52. Pridobivajte novih naročnikovi najboljših evelovntb tnaink » velik izbiri telo poceni NamovejSl nioilell olrošklb vo-«ičko* od pripriiHieg» do naifiiiHjšegH in tgračnt razliki » 7.8logi VeJ mam k Šivalnih «troje* naj «ovejSih modelov, dnll tu pneumnlik« Onikl trariko Prodaja ua obroke „Tribuna" F. B L., to-ruru» dvokole* iu otroških vo/.irko* LJUBLJANA, Karlovako cesta kl 4 Skrbite IVO izborne predvojne kakovosti izdaja od 15. februarja 1930 naprej de bo VaSe perilo vedno Bnninn, ker to rabn-va zdiavje. Sedan os zahtevajte veliki iiu-tr rani katalog od veletrgovin« Ste p eekl. Celje, v kat.-rem dobile moSke srijre inolino Din 31. ista s eofir prsmi Pln 85. iz belega plat ■ u Din 3li, iz cefirja 49, modna Iz cefirja 7G, bela nlke 40, fra',srajca 90, inolino spodnje bi ée 21, iz pisanega Kradla 29, iz finega gr idla53. Velika izb ra vseh ostalih vrel perila in tisoč drugih oredmolov odlične kvulilele po najnižji ceni, Neodgovarjajočo se zamenja ali pa vrne denar. Ceni., za ton j. Veletrgovina in industrija perila R. STERMECKI ♦ Celje št. 18 Dravska banovina V J D. D. PIVOVARNE UNION"- MARIBOR GospotforsKa ima v Liubliani Trgovci ln uToznihl ! Oglejte si v Vašem interesu ogromne ponudbe na LIPSKEM POMLADNEM VFLESEJMU od 2. do б marca Ш0 Veliki tehnični sejem in gradbeni vele-sejem od 2. do 12. marca. Tekstilni sejem in sejem športnega blaga od 2. do 6. marca. Industrija in veleprodaja Vas tu pričakuje! Razstavljalcev je okrog 10 000 iz 21 dežel! Natančna pojasnila dobite brezplačno pri zastopstvu STE61' LJUBLJANA Gledališka ul. 8 Telefon 2925 ima stalno na zalogi: Deželne pridelke -- mesne izdelke -- seno slamo -- kmetijske stroie n orodje -umetnu gnojila - cement -- premog itd. HANKA, spisal A. Marby, Ljudske knjižnice 24 iveiek. — V »Hnnki« imamo Slovenci edini roman, ki nas spelje v življente malega lužiški-srbskega plemena. ki ves obdan od mogočnega nemškega naroda, ohranja svoj jezik in svoje šege Broš. 22, vez 30 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v LjubljanL Graditelji! Lastniki hiš! Podpisani si usojam naznaniti, da sem si opremil svoje p o ti I e t f e lesarske stroke v zvezi z lesno industrijo z nojmoaernejšimi vsakovrstnim! stroji vsled česar se cenjeni javnosti naj-topleje priporočam za izvršitev v to stroko spadajočih del, kakor tudi za nakup raznega lesa. Prevzemam od najmanjših do največjih lesarskih del, kakor ludi kupujem surovine ua največje količine. Delo solidno. — Cene zmerne. Fran MartiilBC, mestni tes. mojster Ljubljana, Prule St. 8 Telefon Stev. 2432 .îw1; 1 ' " t . » ' '^јЏЏ^!- ■ -J Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nadvse ljubljene hčerke in sestrice «—i v • rana se tem potom najtopleje zahvaljujemo. . Posebno zalivalo smo dolžni gg. zdravnikom in čč. sestram usiuiljenkam splošne bolnišnice, g. ravnatelju trgov, šole Gogalu in profesorskemu zboru, součen-kam za poklonjeno cvetje in poslovilni govor ob odprtem grobu, voditelju vna-nje kongregncije preč. g. Vilfanu za to-lažilne obiske in zadnje spremstvo, vsem darovalcem cvelja in vsem, ki so našo ljubljenko spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 15. februarja 1930. Rodbina Želcznikarjcva. ■S «i 1 »"ô «2 - ci- v ОСЧ . W V(S> cm1^ j» os -2 ~ »O •Ï* t '»O « -tj — ^ e t omn Л n- s s«û I _■ .i -of 1 3 ►J e o u ► ^ E joicic 2 4>0 O » F s ~ "os-5 t и —• Л S, Q Љ Jt iSs » ti rr, «M B C — S <"> , i E o ûl UJ I « ш »a. * O O ^ N :Z _ < C S — _ n < • o n —i cS - c vco *a ai - > —. o «C ~ « O .-v ^ и - x on « cl f\j ro — Pierre L' Eruiite: 77 Z ena z odprtimi očmi »Tako je; gospod voditelj je včeraj srečal Ro-gerja Maudeja in naposled vendar izvedel za vajin naslov... Prišel sem, da vaju najprej oštejem, da sla si izbrali sicer dostojen hotel, a ima to slabost, da je zelo daleč... in še za to, da sc pri meni nista nič oglasili. Potem — to bodi najvažneje — se vama stavim popolnoma na razpolago. Zdaj sem jaz. na vrsti, da Vama vrnem nekaj drobiža za Vaš lepi debeli denar tam doli. 0, jaz reveži... Nimam drugega, da bi Vama pokazal, samo l^ariz in njega zidovje!... Vi ste mi nudili ocean, neprekôsljivo lepoto prirode. Naposled, vzemite, kar pač je ... vzemite in ne izprašu jte! Nobena stvar bi me ne mogla lako veseliti, kakor če vaju smem voditi, služiti vama za Cicerona ...« In iztegnil je svoje roke proli njima; pogledal je obe Noirmoutierki pomenljivo v obraz... Nato se je razgledal po banalni sobi, po kovčkih, po pokopališču s križi in grobovi, ki ga je videl skozi okno. »Oprostite, toda po pravici vama povem, da vaju ne vidim rad tukaj... Nista več isti, kateri sta bili... Pa tako potili... tako žalostni!... Nekaj vama... golovo vaju nekaj teži... Pa menda vendar nista oboleli?« Tedaj je teta Cecilija izbruhnila v jok: »Da, nekaj naju teži... Najina denarnica je prazna ... nimava ob čem danes jesti... še dopoldne ne! Rolanda, pokaži nc gospodu voditelju brzojavko, ki si jo pravkar sestavila .. Rolanda je najprej pokazala svoj prirodni užaljeni ponos ... Obotavljala se je ... Le pokaži... ti pravim... Gospod voditelj je najin prijatelj... pravi prijatelj!... Duhovnik!... kakor bi dejal naš gospod župnik.« Rolanda je pomolila listek: Gospod voditelj jc čital... Zelo presenečen je obstal: /Razložile mi prosim to stvar, povsem iasno in ... odkrilo.« »Najina denarnica je prazna,«: je jadikovala teta, »toda najbolj sta ranjeni najini srci ... Ah, nisva se nadejali takega sprejema. Pričakovali sva odprtih rok ...dobrih pogledov, gostoljubja kakor pri nas doma ...kjer človek postieže svojemu gostu kolikor dobro zna in zmore.« »No, pa?« »Rolanda, pa povej ti! Ti boš bolje razložila kot jaz ... Jaz niti ne morem več. ne morem več!... Oh, gospod voditelj, če bi Vi vedeli, kakšno Kalvarijo sva prehodili v teh žalostnih dneh ... Boste slišali.. Rolanda je posegla vmes, da bi se tetka preveč ne razburila. Pripovedovala je najprej o vrsti nesrečnih naključij, ki so ju začela preganjati že ob prihodu v Pariz. Ljudje z dežele izgubijo pač kmalu glavo v pariškem vrtincu. Toda čigava naj bi bila naposled krivda? ... Kar ju je v najbolj skritem kotičku duše bolelo, je bil sprejem v Maudejevi rodbini, kjer so vendar dobro vedeli, kakšne nade goji Rcger. pa so ju odpravili na kratko, kakor nadležno prtljago, v ta mrtvaški hotel. ... Potem, ko sta postali žrtvi tatvine 1er prišli mimogrede v grozen položaj, ju jc mala Valentina zapustila meni nič tebi nič, kar pač zadostno priča o njeni popolni brezsrčnosti in o njeni surovi sebičnosti. Skratka, tetka je štrbunknila z najvišjega paradiža svojih sanj v nižavo... ... Kar se pa mene tiče, je nadaljevala Rolanda, ki nisem ničesar sanjarila ... sem neprestano prosila Boga, naj nama da kako znamenje. In zares me je s tako obilnosljo znamenj uslišal, da sem zdaj žena z odprtimi očmi«; ...jaz, ki sem že včeraj jasno videla ... in ki me danes svetloba kar slepi... jaz prekipevam radosti v najini prehodni nesreči, kajti ta izkušnja naju je na mah odtrgala od načrta, čigar izvedba bi bila poslala katastrofa za vse moje in nemara celo za življenje naju obeh. Gospod voditelj je pozorno poslušal Rolandino pripovedovanje 1er na mnogih meslih zmajal z glava »Kar ste mi povedali, me ni oupnilo. Ni dvoma, da je bila Roger Maudejeva srčna želja, da bi se vse lepo izleklo... da bi vaju čam prijetnejše sprejel. Toda on ni računal z vedenjem svoje matere in svojih sestra, ki so cd vsega počelka nasprotne sploh vsaki misli na ženitev; treba je namreč umeti, da bi pomenila Rogerjeva poroka za nje konec precej potratnega življenja, ki ga živijo sedaj na njegov račun.« ... Mogoče je tudi, da so že izbrale v Parizu primemo neveslo zanj. ... Naposled pa še ljubosumnost, tista strašna ženska ljubosumnost, ki je vsak hip pripravljena, da se vrže na drugo — neljubo — žensko... Toda pustimo to in lotimo se nujnejšega! Ta hip je spremenil gospod voditelj svojo govorico ter poslal ukazujoč: »... Najprej vaju odvedem na kosilo in na večerjo ,k nam'; in to danes, jutri in dokler vama bo všeč. Imam namreč neprecenljivo srečo, da mi je mati še živa, ki mi gospodinji. Zagotavljam vama, da vaju ne bo sprejela, kakor vaju je sprejela gospa Maude.« ... Moja mošnja sicer ni velika, a vama ie popolnoma na razpolago. Zatorej prosim, da raztrgate brzojavko, ki nima več nobenega pomena. Kakor sem že dejal, se vama ponudim, da vaju vodim po Parizu in okolici, kolikor vama drago in kolikor mi moja pastirska služba dopušča. Zdaj imam baš malo prostega časa, a kolikor ga imam, ga posvetim z največjim veseljem vama. Sicer pa pozna ludi moja mati zelo dobro Pariz; prav lahko vaju bo spremljala ... da ne govorim o nekem deklehi iz Marijine družbe, ki bi vama bilo z veseljem na uslugo... Dobro je kakor kruhek ... in udanol Govoril bom o lem s sestro An-toinetto in prepričan sem, da bo rade volje dovolila. Nc smete namreč soditi naših pridnih 40.000 Mont-martrečanov po treh posameznih vzorcih!... To bi me silno bolelo... Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1 SODin Nd|rry>n|ii znesek 5Din.Oglasi nad Çvrstic se računajo viéje Z.a oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Najmanjsi znesektODin. Pristojbina ta šifro Z Din Vsak oglas treba plačali pr» naročilu.Nd pismena vprašanja odqovarjamole.ee je prilo« na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3^9. Telefon štev.232S llužbe iicèjd •Tli« L«J »I'd Šivilja ki se ie učila 3 leta šivanja perila, izvrstna delavka, želi pri dobri Šivilji službo. kier bi imela hrano in stanovanje. Gre za pol leta kot vaienka. ! Nastop 1. maja. Naslov [ pove uprava »Slovenca« pod St. 1722. Gospodinjstva S i v a a j a in nemščine zmožna gospodična išče službo. - Dopise upravi »Slov.« pod »Starejša«. štcparica il če službe, ki bi bila tudi pomoč v gospodinjstvu. Gte tudi na deželo. Fanči Hribernik, p. Žagi adec pri Stični, Dol. šofer kt I« obenem tudi vrtnar, trezen, tanesljiv in polten. išče službo. Naslov ▼ upravi »Slov.« št. 1823. Prodajalka iztičena v trgovini mešanega blaga, boliša samo-»toina moč, želi stalne službe. — Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod »Marljiva« 1689. Gozdar strokovno naobražen, z večletno prakso ter dobrimi spričevali želi nameščenja. Ponudbe pod »Gozdar« štev. 1746 na upravo lista. Službo išče pridna in vestna absol-ventinia trgovskega te-čaia. Službo nastopi lahko takoi. Ponudbe pod j šifro »Vestna« na upravo »Slovenca« pod št. 1732 Službo išče tnošlta oseba srednje starosti, z dobrimi izpričevali, za vsa kmečka dela h kmečkemu gospodarju. : Natančneje pozneje po priporočenih dopisih. Po- j nudbe na upravo lista pod št. 1876. Vajenca za mizarsko obrt sprejme Vidmar, Zg. Šiška. Služkinjo pošteno in zdravo, ki mora znati kuhati, z večletnimi spričevali, se sprejme. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Stalna služba EF«. Učenca zdravega, poštenega in pridnega takoj sprejmem za medičarsko ter slaščičarsko obrt. - Naslov v upravi »Slov.« št. 1841. Učenko sprejme takoj modni salon Mimi Sark, Kreditna banka, IV. nadstr., Ljublj. Učenka se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Poizve se: Opekarska cesta 31, Ljubljana. Deklico k otrokom 12—14 let staro, dobrih staršev, četudi sirota, ki bi imela tudi veselje do kmečkela dela, sprejmem takoj. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod št. 1711. Centrala Dunajska c. 35 Telefon 2830 Brzojav : Stroj Brzotebuči polneiarmenllif najmodernejše konstrukcije sistema Hsfi^ann-Breslao Stroji 129 ebđe сшзше lesa na pogon z jermenom ali direktno z elektromotorjem. ZahfeuaitE ponudbe! Trgovski pomočnik izvežban v železni stroki, se išče. - Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod »Vesten« štev. 1607. Vinski potnik dobro vpeljan, strokovnjak, dobi mesto pri ljubljanski tvrdki bodisi s fiksno plačo ali provizijo Ponudbe z navedbo zahtevane plače ozi-' roma provizije, doseda-I njega službovanja in ev. jamstva, nai se pošlieio na naše upravništvo pod št. 1786. Kmečkega fanta Ključavničar, vajenec pridnega, poštenega, va- se takoj sprejme. Več se ienega vseh del. starega poizve pri Juliju Ster-14—16 let, spreimem ta- menszky, Glince, Trža-koi. Hrana in stanovanje ška cesta 46 pri L|ubljani. v hiši. - Ponudbe upravi i ------ »Slovenca« pod značko Čevljarskega vajenca »Kmetski fant«. poštenega, sprejme v vso oskrbo Borec, Homec, pošta Radomlje. Učenko sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom, s primerno šolsko izobrazbo, pridno in marljivo. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1797. Pekovskega vajenca dobrega, močnega, vsa Pomočnika za stalno, dobrega, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Osebno se predstaviti: Furlan Josip, krojač, Studenec-Ig. Vozniki * Prodajalka s 16 mesečno pomočniško prakso mešane stroke — želi mesto. Zmožna ie samostoino kuhati in bi eventuelno tudi pomagala. Ponudbe na upravništvo pod šifro »Prodajalka« št. 1877. oskrba v hiši, spreime hribovskc vožnje vaieni, dober gospodar. Nastop se sprejmejo za vožnjo tako). Pobliže v upravi čje množine kostanje-»Slovenca« pod št. 1798. vih drv na gorer)jsko progo. Naslov pove uprava Orodničarja dobrega, sprejmemo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod štev. 1858. Dobro žensko moč za trgovino sprejme »Tribuna- F. B. L.. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Plačilni natakar zanesljiv in pošten, zmožen tudi kavcije, se takoj sprejme v večjo restavracijo v Mariboru. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Plačilni«. Praktikantinjo sprejmemo. Nastop takoj - Upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5. Služkinjo zdravo, pošteno in pridno kmetsko dekle. 16 do 19 let staro, sprejmem. Zinka Jankoie, Večna pot 5 — Ljubljana. Dva vajenca sprejmem. - Jurij Pollak, strojno mizarstvo, Kranj. Koncert se vrši / nedeljo ob 4 popoldne pri Francu I av. tižarju na Sv. Petra cesti št. 83. Za obilno udeležbo se priporoča. Šoferska šola I. oblast konc. Ćaraernik, Liubliana, Dunajska c 36 (Jugoavtol. - Tel 2236 Pouk in praktične vožnie Prazno sobo i s posebnim vhodom iščeta zakonca brez otrok v centrumu mesta Ponudbe na upravo Slovenca pod Itev. 1720 Sobo za 1 ali 2 osebi oddam v bližini bolnice Naslov pri upravi »Slovenca« pod št 1783 Zaslužek Takojšnji zaslužek in dobiček z domačo industrijo pletenja oogavic in pletenin oa švedskem krožnem Pletilnem stroju »ARE«, ouk brezplačen. Tehna, Ljubljana. Mestni trg 25/1. Trgovski potnikil Nel Mi Vam hočemo dokazati, da imate samo pri nas uspehel Nimamo nobene konkurence. Mi plačujemo dnevno v gotovini. Vaši letni dohodki znašajo 60.000 Din. 90% prebivalstva so kupci našega uglednega in rednega »bombenkanonen-šlagerja«. Pismeno se ie javiti na razpošiljalnico »Šapira«, Ljubljana. Po vseh krajih iščemo moške in ženske, kjer imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek 250 Din. — Prijaviti se: • Tehna«. Ljubljana. Mestni trg 251. Znamka za odgovor. Večjo sobo v pritličju, z električno razsvetljavo, išče gospod v bližini Sv. Petra ozir. Poljanske ceste. Ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod »Točno plačilo«. Parcelo s stavbnim dovoljenjem, ob Dunajski cesti proti Ježici, v pomeriju mestne občine ljubljanske, kupimo. Ponudbe pod »Parcela 132« na upravo. Vi hočete zidati? Načrti, proračuni in nasveti najceneie. Ponudbe pod »Inženier arhitekt« štev. 1118 upravi »Slov,« Posestvo v Starem trgu, četrt tire ' od mesta Slovenjgradca, s 30 johi zemljišča, njive in travnikov in nekaj gozda, nova stanovanjska hiša, ena vila. novo gospodarsko poslopte, kozolec, mlin io žaga ua francena turbino, lastna elektrika, zelo primerno za lesno trgovino, poceni naprodaj radi selitve Natančne informacije daje Simon VertniU » Starem trgu. pošta Slovenjgradec, in Gremij trgovcev v Slovenjgradcu. I Stavbišča za vile pod Rožnikom prodaja Pokojninski zavod, Gledališka ulica SIV. Ženitbe Kuharico krepko in zdravo, se lista pod št. 1866. Vrtnar samostojen, samski, želi stalno službo. Ponudbe na upravo pod »Vrtnar« št. 1902. Dobra tipkarica Џ 38 letno prakso v isti službi — obenem vešča knjigovodstva, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 1886. spreime takoj na vele- Kleparskega vajenca posestvo v bližini Celia j snrejmem proti primerni "j P°nU,d^'plaei. K. Jankovič, kle-" ...... ~ parstvo, Rimska cesta 19. Krojaški vajenec se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Rems, Vogelna ulica 5, Trnovo. Cerkvenik-pomočnik ki bi pomagal tudi pri hiši in na vrtu, se sprejme takoj pri mestni župniji. Prednost imajo pri- pod »Marljiva« št. 1757 poštnoležeče Žalec. Polirja sprejmem, mlajšo moč, z dovršeno delovodsko šolo in prakso v mestu. -Anton Mavrič, stavbno podjetje - Ljubljana, Vegova ulica 2. Deček ^tar 15 let. ki se je že eno leto učil krojaštva, bi se rad popolnoma izučil. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1884. "Ekonom absolvent vinarske in sadjarske šole, z dobro večletno prakso v vseh panogah kmetijstva ter vrtnarstva. želi radi ženitve primerno stalno službo. Ceni. ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod »Pošten in trezen« 1909. Šofcr-abstinent z dobrimi spričevali išče službo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1924. Služkinjo iz poštene krščanske hiše, ' Vêtnï * samci" Ponudbe*" z 30_40 let staro, sprejme obrazložl)0 0 življenju in krščanska družina. Na- dosedanjem službovanju! Za mojega sorodnika 37 let starega, lepe zunanjosti, akademsko izobraženega, treznega, varčnega, miroljubnega, ima stalno službo z visoko plačo, starostno zavarovanega, s 120.000 Din premoženja, iščem v svrho ženitve premožno gospodično aH vdovo do 36 let staro, čedne srednje ali velike postave in tudi nekaj izobrazbe. Miroljubna in dobra gospodinja-. Častna zadeva. Tajnost strogo zajamčena. Dopise poslali s polnim naslovom na upravo »Slovenca« pod »Gorenjec št. 55«. Pouk v kroj. risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri edino strokovno izprašani učiteljici! 20% kronske bone ter lastnici modnega ateljeja Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24 III, nasproti magistrata. Kroji po meri. - Izvršujejo se bleke. kostumi, plašči Zaslužek 3 do 4000 Din mesečno nudim pridnim zastopnikom pri prodaii v vsaki hiši potrebnega predmeta, l ahko, hitro delo s takoj izplačano provizijo Vsi, zlasti pa brezposelni, ne zamudite te prilike. Ponudbe na: Gvido Premelč, Šoštanj. kupuje in prodaja po najugodnejših dnevnih cenah , Ljubljanska Menjalnica • I Kolodvorska ulica 41. itd. po zmerni ceni in najnovejših mod. krojih. Pisarniški lokal v I. nadstr na Dunaiski cesti se odda takoi. — Vprašati pri Gospodarski zvezi, Ljubljana, Dunajska cesta. 4VZ% pupilamo varne obveznice prodam za 60% nominalne vrednosti Vprašati pri upravništvu »Merkur«. Ljubljana, Večna pot 5, telefon 3052 Financiramo civilno-pravdne. sodne in odvetniške stroške. — Upravništvo »Mekur« • Ljubljana. Večna pot 5 Telefon 3052. slov v upravi pod 1825. Mizarskega vajenca sprejme Karol Erjavec, mizarstvo, Brod št. 10, p. Št. Vid nad Ljubljano. Lokal v Kranju na glavnem trgu za ma-nufakturno. galanterijsko in modno trgovino, sj odda z majem v najem. Interesenti nai pošljejo svoi naslov na upravo tega lista pod značko »Kranj, industrijsko mesto« 1818. Malo delavnico iščem za mirno obrt, v mestu. — Ponudbe pod »Obrtnik 213« na upravo. natugodneie upravništvo Merkur« — Ljubljana. naj se pošl:ejo na upravništvo »Slovenca« pod »Pobožen« št. 1893. Kuharico . , prvovrstno, samostojno, Hrana m stanovale brez- starejŠ0i samsUo (vdovo), plačno. - ..... 2 trgovsk. pomočnika veščo dunajske kuhinje in dve dekleti (pomoč, serviranje, čiščenje) se sprejmeta za takoj — ' sprejme uradniška menza eden železne, drugi ma- j v Zagrebu. Popolna oskr-nufakturne stroke. Po- 1 ba. Nastop čimpreje. Po- nudbe po možnosti s sliko na upravo lista pod »Vesten« št. 1832. Torbar (Taschner) za boljša galanterij, dela se sprejme. Reflektira se le na izvežbane moči. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalna služba«. Potnike nudbe (točne podatke, izobrazbo, zahtevano plačo) pod »Uradniška menza, Zagreb« na Publicités, Zagreb, Gunduličeva br. 11. Čevljarski pomočnik se sprejme za najfinejša dela, tudi za različna šivana. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na za obisk privatnih strank upravo »Slovenca« pod v svrho prodaje manufak- šifro »Stalno mesto« št. turnega blaga na obroke | 1875. za Ljubljano in večje kra- ' LI—3 '.j ie v Sloveniji, iščemo. Po- Krojask. pomočnika nudbe na upravo lista pod dobro izvežbanega sprej- Klavirje uglašuje ter popravlja čisto in točno; gre tudi na deželo. Povše Feliks, uglašev. klavirjev, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 4. Glasbeni instrumenti kompletni, 32 komadov, ugodno naprodaj. Vprašati: Studenci pri Mariboru, Gubčeva 12. Terjatve od najmanjšega do največjega zneska, poedine ali večje partije izter-iuje brez vsakega pre-dujema. — Upravništvo »Merkur«, Ljubljana — Večna pot 5. Telet 3052 20 % kronske bone kupuje in prodaja Stanovanja Pobegnil je pes volčjak, star 9 mesecev, sliši na ime -»Dragi«, številka znamke 437. Najditelj naj ga proti nagradi dovede v drogerijo »A-drijo«, Šclenburgova ul. prisera t i i/ 'Slovencu imajo največji uspeh. »Potniki« št. 1840. Agilnega prodajalca s trgovsko naobrazbo in znaniem deželnih |e-zikov se išče za večjz podjetje. Reflektanti jo živežne stroke imafe prednost. — Ponudbk nnH iSnn »umb mlinov uuu on ic» né't' dietiuovifii »rit» mr miovffctv 'adniko*. \ «Ol IS Ue«IJpta гсит» 24 žimn ce modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), olomaoe divane in druge tapeiniške izdelke dobilo najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapclniku, Krekov trg Stev. 7 (poleg Mestnega doma). ivoitom цг<.вв' 1 Vp t» P.rmta » 'i;:n*t nem tziifll nov ralik ilustriran •«mik «u Апншк. ш «tu I m PoSIttom ce f 10" lioiTimti ra/.nth r n m n ni. k lli zrmmls vsaRoinur. bi rn po-ïl le vna-pre .'H I lin. NûjHlnri'Jfin trua-»In» '.numii v .lni">*lavill Izidor Stemer, Zagreb Zriojnk. trs K Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. cement" Forlland, Split — in apno zagorsko, je zastopstvo in glavna zaloga pri V. BRATINA, Kri'evci pri Ljutomeru, ki zalaga tudi z deskami, latami, 1еза-nun lesom in raznimi cementnimi izdelki. Friedler-jev patentiran za rast najpopolnejši sredstvo proti i'padanju las -tvorbi prhaja • lasnih bušk. milo m lase najpopolnejše sredstvo stvo za izpiranje las ? travniško preizkušeno in priporočeno — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Zastopstvo NADA, drogerija — Subotica. Bégonia gloxina gladiolc montbrctia iris gcrmanica amaryllis canna Indica anemone in tuberoze gomolji so pravkar dospeli ter jih nudi Sever 1 IT.IA fctHKtfAti'.frhâ Čevlje v prebarvanj'e v vse modne barve za ples, tudi na srehru ln zlatu, sprejema Franja Snoj, trgovina s čevlji, Prešernova ulica 30. Bosulin svečice so edino zdravilo zoper sramnično vnetje in jalovost krav. Zdravite krave in telice, ki se ne obrejijo, s temi svečlca-mi! 1 škatljn z natančnim navodilom 30 Din. Izdeluje in razpošilja edino. Lekarna pri »Angelju Varhu« na Vrhniki. V zalogi vsa druga zdravila za živinol Vaše vsled ozebline, ran, burjih očes zmućene noge spravite zopet v red s toplo kopeljo, v kateri ste poprej raztopili nekaj dek soli st. Roka *n noge. Občutili bodele takoj polaj-Sanje, Vaše noge bodo kot prero,ene. Sol sv. Roka za no^e se dobiva v lekarnah in droge-rijah, 1 veliki zavoj stane 16 dinarjev, če bi je kje ne bilo v zalogi, obrnite se na zalogo : Drogcrija „Nada" V. Gabrič, Subotica. Posebna Izda)« (Weisse Woche) Z4bleva!tP to brezplačno številko пабе?« katnloga, ki v*ebu!e veliko iztiiro Mag*, ki tekom .Belega tedna" v Zagrebu vzbuja pravo senzacijo. "f/, lo kronske bone kupuje ▼ okvirju svoje potrebe po 00% Pucka štediona, Osi jek. Rok je kratek, kdor prej poilje, bo prodal. Požurite sel PROTI KA*UU. PROTI PRF.HT ADU Novost za ïugoslfâv!|o! AC,AflASTE«t STEKLO slično marmorju Ч ГО><|1>|Ц Uorv- Il Ifl «etl^O^Ch l — H mm <1 bilo /« «•I» оШ< « h« patrlr, .f t lilotilinic lia huMn), za tioira it> lirceitenitodi olnlh ohaloi. posebno za mesarje, prckajevalce, p«ke, «laSčičarac, br.vnice, kavarne, rtstavrac je itd. — Dalje u portale, vestibule. stopniSč>, kakor tudi za napi»» vseh vrst, plošče za etagere, mize, pulte itd. — Je to masiven r. aterijal brez glazure, kot etckl« ne izgubi barve. Potrtbne luknje «e Uhko rrt»|i» v vseh velikostih. Obložitev gladkih sten se iivrii s specialnim klejem ali pa se plošče pritrde z vijaki. — V zalugi ima in d .bavl a, kakor tudi izvršujejo dela specietno zato izvežbaoi strokovnjaki tvrdke „smil&lirc" (S.d. - 1 uDIrëiliO Table f-a. najboljše sredstvo proti prehla enju, kaŠlju. bolečinam v vratu in astmi. Zdravniško priporočeno! Samoproizvajalec D. D. KARLOVAC Odlikovan»i z zlnto svetinjo v Kopenhagenu - Dvorn dooaviletj Njeg. Vel. kralja Švedske in Njeg. kr. vis. prestolonaslednika kraljevine Švedske. — Te po celem svetu slovit« tablete SE DOBIVAJO POVSOD! TVORN1CE : kopsnhaoen. gotkborg. wisn, ferlin. noivnbtrg, essen, mil ano, praga, les2n o Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za dan 18. t. rn ob 11 dopoldne usimeno dražbo • v %u Убшдааанше za lelo 1930. — Letna količina znaša 30 do 40000 kilogramov. — Interesenti morajo do 11. ure dneva dražbe vložili Dri blagajni tobačne tovarne kavcijo v iznosu 200 Din. Fventuelna poiasmln se dobe v ekonomntu. LESNA INDUSTHI .SA Gabrtel Obaek - Siovemia Orzo umi niiAiov: levoi i.o()o;ec - leieion nierurlmn а Izdeluje vsakoršno pohištvo it trdega in mehkega lesa, kakor spalnice, edilcice, kuhinie i. t. (L Z lamstvoin proti razsušitvi. — — Cene zmerne I Najvarnejše Ln najboljše naložite denar pri 9 ••D • • regisïr. zadrugi 2 neomejeno zavezo v Cejjii, v nov! lastni palači na voaQtu &oi(a Petra ceste In Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad »in 83. «M«).-. Obrestna mor» uujiBiodneiHa. - Za hranilne vlojte tamti poleff reiwr» in hIS uad 3(*lu članov posestnikov r. »sera evojim premoženjem. —- Posojila na vknjižbo, porožtvo tor zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vtagatell! ori lluds»! posolHnid v Celju ne p tata,o nobenega rentnega davka Mestna občina v Kranju bo prodajale na javni dražbi v četrtek, dne 6. marca t. 1. ob 11 dopoldne r občinski pisarni hišo št. 12 v Savskem predmestju (kasarno). Hiša stoji v bližini državnega savskega mosta, štiri minute oddaljena od kolodvora, na najprometneišem kraju ob križiiču Štirih cest in je pripravna za vsako podjetja. Izklicna cena je 150.000 Din. Podrobni pogoji so na vpogled ▼ občinski pisarni Mestno županstvo v Kranju. ЗрбЕЗРро no ,man opisni' v našem dnevniku. — Poslužujte sega ob vsaki priliki! noio! Jescnlce Rađiof Zadnstno Wro, najugodnejši nakup, največjo garancijo, nnj-soliiintijrtu pusUeibo — Vam nudi Hudo io te Plnrhei Josenice 54 GRAMOFONI z 10 ploščami — 20 posnetki — samo Din 960'- Kolesa, šivalni stroji v največji iibiri pri Jehnik' Josip Banjai Ljubljana, Miklošičeva 20 V palači Okrožnega urada — Nasproti sodišča t3№№0\ r' e» ca в OD TJ 4 o o sc o i o < M >1 C •4 < Samo 49 Din št. 12Л. Hmllika. tli oni visok« dol ro koles ie, S letno lam sivo.......I)ln •»'- St. IHS. Enako. 19 cm vsokn ..........П'п 64.!' St. I ni» Enaka. ? radi «kun iipv in ift7a'oi Oln 78*-St. li". Koviim © © s .£ s V i- © M ^ v _! v a E M « *m sa _• CM lIM CS КЛ © « J3 ж 3 Б ■a a a •3 c m r. jmm B i S« Л 3 l. înikus - Ljubljana priporoča svojo «loge ležnikov solnčnikov m sprehatalnih pallr Popravilu točno In solidno lllllHlllllllllllIltllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllUHIIlllllllllllllllllllHI Pletilnicein pletilje! Vsled padca cene volni nudimo vse vrste volne in bombaža za pletenje na stroj: Jumper - volna 16/2 I a kakovost 1 kg 100 Din. - Zefir volna in Vi Zefir volna po znatno znižani ceni. - Svila za pletenje v spuljab in vseh barvah 1 kg 100 do 115 Din. - Bombaž v vseh debelinah merciziran in ga-siran. surov in barvan po dnevni ceni. ' Vzorce pošljemo na zah'evo zastonj po pošti. Veletrgovina in izdelovalnica pletenin 5 Bruca HirSler ZAGREB Ga jeva ulica 3. ZAHTEVAJTE PROSPEKTEl ......................................................................................... Pri nakupu mlatilnite ie važno Da mlatilnica ne lomi slame, da ostane slama do'ga in ehka, zato v;at lan vi široke .n.atiimce s p a lentom zavarovane od lovarne W.chterle & Kovarik, d. d. Prostejov centralna zaloga v Vukovariii SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE 0DJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI l'O IZRlîflNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JIJQ0SL0 V A NS'; R TISKARNE PREJ S*. T. V LJUBLJANI KOPtTARJISV A ULIOA 6 II. NADSTROPJE ■Wi I' «n J1 «ran —ч— Yaraftc sc prchiodfl ! Gorho perilo re ce-nelše ho! idrm!:of PERILO ZA GOSPODE Gorke moške maje »Berger« (izdelava kot na sliki). Velikost 3 Din 70.—, velikost 4 Din 76.—, velikost 5 Din 80.—, velikoel 6 Din 86.-. Gorke inoške spodnje hlače »Berger« (izdelava kol na sliki). Velikost 3 Din HO. —, velikost 4 Din 85.—, velikost 5 Din 1)5.—, velikost 6 Din 105.-. Volnene moško maje (Izdelnva po sliki). Velikost 3 Din 120—, velikost 4 Din 130.—, velikost 5 Dm 140—, velikosl 6 Din 1.50.—. Volnoue spodnje hlače (izdelava po sliki) Velikosl 3 Din 150.—, velikost 4 Din 160.—, velikost 5 Din 170—, velikosl 6 Din 180.—. Volnene moške maje »Jaeger« (izdelava po sliki). Velikost 3 Din 155.—, velikosl 4 Din 165 —, velikost 5 Pin 180.—, velikoel 6 Din 195.—. Volnene ».laegor« spodnje hlače (izdelava po stiki). Velikost 3 D i/i 200.—, velikosl 4 Din 210.—, velikost 5 Din 220.—, velikost 6 Din 240.—. Moške srajre imitacija Jaeger, bombaž. Velikost 3 Din 55.—, velikost 4 Din П0.—, velikost 5 Din 64.—, velikost 6 Din 60.—. Moške maje, sukan. triko, dvojno valirane, »Excelsior<-barve, velikosl 3 Din 74.—, velikost 4 Din 75.—, velikost 5 Din 80.—, velikost 6 Din 85.—. Moške spodnje hlače. Velikost 3 Din 55.—, velikost 4 Din 60.—, velikost 5 Din 64.—, velikosl 6 Din 60.—, velikosl 7 Din 74.—. Moške spodnjo hlače. Velikost 3 Din 00.—, velikost 4 Din 63.—. velikost 5 Din 66.—, velikost 6 Din 70.—. PERILO ZA DAME Volnene ženske maje z dolgimi rokavi. Velikost 3 Din 130.—, velikost 4 Din 135.—, velikosl 5 Din 140.—, velikosl 6 Din 150 —, Volnene ženske hlače preko koten segajoče. Velikosl 3 Din 140.—, velikosl 4 Dm 150.—, velikost 5 Din 160.—, velikost 6 Din 175.—. Volnene ženske maje 2>.laeger« iz švicarske čiste volne z dolgimi rokavi. Velikost 3 Din 160.—, velikost 4 Din 170.—, velikosl 5 Din 185.—, velikosl 6 Din 200.—. Volneue ženske hlače »Jaeger« segajoče čez kolena, švicarska čista volna Velikosl 4 Din 210.—, velikost 5 Din 220.—, velikost 6 Din 235.—. in največja izbera ženskega perila »RIBANA« majic, hlač in hlačnih kombinež. Perl triko žensko perilo. Ženske maje z dolgimi rokavi. Velikost 3 Din 64.—, velikost 4 Din 68.—, velikost 5 Din 74.—, velikost 6 Din 78.—. Perl triko ženske hlače odprte. Velikost 3 Din 74.—, velikost 4 Din 80.—, velikosl 6 Din 86.—, velikoel 6 Din 90.—. »iprte s strani na zaponke. Velikost 3 Din 90.—, velikost 4 Din 96 -, velikosl 5 Din 105.—, velikost 6 Din 120.—. švicarsko žensko iriko-perilo. Ženske trnje brc? rokav z naramnicami v lila. roza, lake zeleni barvi. Velikosl 3 Din 42.—, velikost 4 Din 43—. velikoel 5 Din 45—. Ženski knmhine iz švicarskega triknta v gornjih barvah. Velikost 3 Din 56.—, velikost 4 Din 60.—, velikost 5 Din 64 — kakor tudi drnsa iihern našega volnenega b'aaft. ki tisočem obvaruje zdravje. Po pošti pošiljamo radi lažjega obračuna po povzetju, vendar so ueprimerno lahko zamenja ali vrne denar. Dober nahnp gemCi - 50 Kfni sloves №ûhe Hoosioi! državni davtk à efo lOZi. lahko plačate ? potrdili iz leta 1919., ki so bila izdana povodom zamenjave kron. Prodajamo in dobavljamo ta potrdila ter prevzemamo jamstvo za njih veljavnost in da so primerna za plačilo davka. Ne zaiačunamo nikakih posebnih stroškov ne provizije. Ta ugodnost plačevanja davka s potrdili traja samo kratek čas, zato se podvizaite, ker po današnjem tečaju prihranite okoli 30 do 40% davka, ki ga imate plačati. Ako prodaiate bone, pošljite jih takoj, ker po 17. marcu izgube vsako veljavo. Po pošti nam došla potrdila ter bone zaračunavamo danes z nad 60% nominalnega zneska. Depozitu« banka d. d., Zagreb, Tomašičeva 10, Telefon 36-79, 36-80. Brzojavke: Depozit Zagreb. Zadružno Gospodarska tsaiitca a. V Ljubljani (Miklošičevo cesta SO) Brzojavni naslov: Gospohanka IzvrSuJe vse vrste bančnih poslov po<1 nn|Ugo IneiA'tnt pog<>ii. — Glavno In na|ve«|e «mlonetvo ? Sloveniji za pr irlaio •trefk l>r»ar. o« rairedne loterijo. ншгл Kapital iti rezerve skupno nad Din IG,1100.000 — vloge nad 400 milijonov dlnarfev Podružnice: Bled Celje Diakovo - kotevie Krani - Maribor Noui Sad - Sombor - Split - Sibenik Za Jugoslovansko iiekarim • Lgutiljuiii Kan i < ti Ifel.ijutblj I*un Kako»«», Telefon ït 2057, ?470 In 2979 Prodaja obve/.nfc 7°/„ drl. oin« odškodnine In vseb vrel vrednostnih papirjev tudi na obroke pod ugodnimi pogoji. Urednik; Franc liremlu,