letd XIII i lEtEPON OBBDNiSTVAt •■«10 Alll. I OPR t VE ' H—67 »o Č*_„ aaa I POSLOVALNICA CPI IE PreSerno»o 3. »el. Siev. 292 I POSTNI C P K O V N I R A C (! N H« Maribor, petek 22. decembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— Zavezniki prekinejo stike z Rusijo s*rs ssrssr Anglija in Francija priznali Beneševo vlado „ PARIZ, 22. decembra. Stefani. JAVLIA?o n a cta FRANCU A IN ANGLIJA V NAČELU SKLENILI, DA buoIA PREKINILI DIPLOMATSKE ODNOSAJE S SOVJCTSKO UNIJO. ^ ^ BO IZVRŠILA ŠE PRED ODPOŠILJATVIJO ZNATNEJŠIH KOLIČIN j °A MATERIALA FINSKI. Sovjetska ofenziva povsod ustavljena ” c__OA t/Afiliml .HELSINKI, 22. decembra. Havas. Ofen-sovjetskih čet je sedaj na vseh front odsekih ustavljena. Velika zmaga pri ^misalmiju je povzročila popoln za-,s.to.l sovjetskih operacij, kar Finci izrabijo za to, da znova zasedejo nekatera J^očja, ki so jih b!li doslej izgubili. tia severu se je položaj močno po-Pravil Nevarnost, da bi sovjetske čete naPfed0Vale tako proti jugu, da bi odre-f®* Finsko od kopnene zveze s švedsko, e Waj odstranjena. Sovjetske čete se na frontnem odseku um kajo še vedno Ni severovzhodu. Letalski napadi so eJt0tn včerajšnjega dneva povzročili si-znatno škodo, vendar nikjer tako, 7 bi mogla kakor koli uplivati na vo-1® operacije in razpoloženje finske ®Vnosti. Pri tem se je znova izkazalo tudi "teko obrambno letalstvo, ki je sovražila uspešno preganjalo in zbilo več sov-■^skih letal. _ ,°SLO, 22. decembra. Reuter. Po ve-h jjr Pas vika so bile včeraj opažene Hejenjarviju. Sovjetske čete so korakale v smeri proti severu, umikajoč se pred finskimi četami. HELSINKI, 22. decembra. Stefani. Včerajšnje dvakratno bombardiranje mesta po ruskih letalih je napravilo veliko škode zlasti na šolah in bolnišnicah. Najbrže sta b la dva ruska bombnika sestreljena od obrambnih topov. Na sektorju Agljar-dia so Finci uplenili devet velikih oklop-nih avtomobilov, dva topa velikega kalibra, 20 strojnic in veliko množino streliva. Med Likso in Renolo je bil en rusk-bataljon popolnoma uničen. Pri tem so finske čete zajele eno poljsko baterijo. SOVJETSKO POROČILO MOSKVA, 22. dec. DNB. Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega okrožja pravi: Na včerajšnji dan je bilo več akcij patrulj in manjših oglednih oddelkov. S karelijskega ozemlja javljajo o močne mtopniškem ognju. Sovjetsko letalstvo je včeraj izvršilo več oglednih poletov. V bitkah v zraku je bilo zbitih a PARIZ, 22. dec. Ass. Press. Francoska in angleška vlada sta priznali češkoslovaško vlado dr. Eduarda Beneša. LONDON, 22. dec. Reuter. Bivši pre-zident Češkoslovaške dr. Eduard Beneš je poslal angleškemu zunanjemu ministru lordu Iiaiifaxu z 20. t. m. datirano pismo, v katerem mu sporoča o ustanovitvi odbora osmih, ki le dobil pooblastilo, da kot provizorična vlada zastopa češkoslovaški nared ter sporazumno s franco- sko in angleško vlado sprejema sklepe o ustanovitvi in vodstvu češkoslovaške vojske v Franciji. Odbor sestavljajo: dr. Eduard Beneš, general I n g r, poslanik O s u s k y, O u t r a t a, R i p k a, msgr. Š r a m e k in general V i e s t. Lord Halifax je odgovoril dr. Benešu, da ve-likobritanska vlada priznava kompetenco odbora in da mu bodo posamezna angleška ministrstva nudila vso potrebno pomoč. Italija 3io Manila višje interese Evrope RIM, 22. dec. Stefani. Italijanski listi se dalje ukvarjajo z italijanskimi interesi na Balkanu in v Podonavju in razpravljajo zlasti o vedno tesnejšem zbliževanju med Italijo in Madžarsko. Pri tem naglašajo, da bo Italija v vsakem primeru v višjem interesu Evrope ščitila red in mir v Podonavju in na Balkanu, zlasti pa pred vsakim razdiralnim poizkusom komunizma. Kakor je nastopila z vso svojo odločnostjo, in to s polnim uspehom, v Španiji, tako bo nastopila, ako bi bilo potrebno, tudi na tem evropskem področju. Vedno večji uspehi kitajske ofenzive *°vjetske čete v bližini norveške meje pril deset sovražnih Jetak Izjava ujetih sovjetskih vojakov HF1 SINKI, 22. dec. Exchange Tele-4h Dopisniki tujih poročevalskih 'Sencij so imeli priliko govoriti s sovjetom vojaki, ki so bili ujeti pn zadnjih »lih na osrednji fronti. Iz pogovora z je bilo mogoče izvedeti, da je or-^zacija preskrbe sovjetskih cet z boj-2» materialom, posebno pa s hrano zelo ^ftnjkljlva in slabo funkcionira. Use -f ®o povedali, da po več dn niso do. f1 ‘ople hrane, dasi so morali vzdržat« >!hujšem mrazu na .prostem. Tudi na aleznici, ki veže bousce z Lemngra dom, ni pravegr reda. Zaradi tega trpijo posebno veliko ranjenci, ker ne pridejo pravočasno v bolnišnice. Razen tega v Leningradu ni dovolj bolnišnic in so vse že prenapolnjene. Sedaj pošiljajo ranjence že v kraje, ki leže dalje od Leningrada v notranjosti. Vojaki so izjavili, da ne vedo, čemu se vojskujejo in so pač šli v boj, ker so morali. Proti Fincem ne čutijo nobene sovražnosti. Ob koncu so izjavili, da so zadovoljni, da so ujeti, ker se jim sedaj ne bo več treba vojskovati. bokenčna preselitev Nemcev iz Stalife — ‘ dila za pospešeno izseljevanje Nemcev v gornji Adiži, da bi se tako čimprej lahko M. 22. decembra. Exchange Tele-£Pfa. Včeraj je bil šef nemške Pomične Jciie H i m m 1 e r več časa v avdienc. 3 Mussoliniju. Kakor se za'trjuje va Poučenem mestu, je prispel H mm v prvi vrsti v svojstvu vrhovne-A^otnlsarja za vrnitev nemških manjšin "emčijo in njihovo naselitev v območju Jakega življenjskega prostora. Ob tej thjfei so se rešila še zadnja vprašanja, L?^a se preselitve nemške manjšine na ,5ne»n Tirolskem v Nemčijo. Kakor zna-(i ’ se morajo južnotirolski Nemci odlo-J' najkasneje do 31. t. m. ali za Italijo v preselitev v Nemčijo. To pa velja L1 2a pripadnike nemške narodne manj-|C na drugih italijanskih področjih. (V gajski dolini, ki je bila prej sestavni i!j' koroške, se presele v Nemčijo nem-U.^njŠine, naseljene med Slovenci v bi?}1 in drugod. Op. ur.) J^LCAN, 22. decembra. Stefani. Sem-'JJe Prispel italijanski komisar za kopijo in dal oblastem potrebna navo naselili tamkaj italijanski kolonisti. ČUNGKING, 22. dec. Reuter. Pooblaščeni predsednik vojnega ministrstva je izjavil, da so Kitajci med NiningOm in morjem v pokrajini Kvangsi presekali fronto in onemogočili Japoncem umik. Kitajske čete so ustavile japonsko prediranje severno od Nanlnga pri Plngjangu. V osrednji Kitajski so zavzele Čangkaj-škove čete več strateglčnih točk vzdolž železniške proge Kiukiang—Nančang. Na severnem Kitajskem, posebno v Šansiju, so japonske čete, neprestano presenečane od gverilskih kitajskih čet, utrpele velike izgube. ŠANGHAJ, 22. dec. Ass. Press. Kitajske čete v provinci Kvangsi, ki jim poveljuje Čung Hsi, eden najzmožnejših generalov nacionalne Kitajske, so obkolile japonsko vojaško bazo Naning. Kakor pravijo poročila iz Čungkinga, pričakujejo zavzetje tega mesta vsak čas. Amerške države groze s sankcijami WASHINGTON, 22. dec: Havas. Po razgovoru, ki ga je imel brazilski veleposlanik Eoles v zunanjem ministrstvu, je izjavil, da so vse ameriške vlade sporazumne glede besedila protestne note glede kršitve ameriške nevtralnosti v zvezi z zadnjim spopadom med Angleži in Nemci na morju. Nota, ki je bila napovedana za danes, bo objavljena najbrže šele jutri, v soboto. V noti bo svarilo z eventualno uporabo sankcij proti kršiteljem in tudi napoved konference o nevtralnosti Amerike, ki bo meseca ja-nuarja v Rio de Janelru. TRGOVINSKI SPORAZUM MED NEMCI IN ROMUNI BUKAREŠTA, 22. dec. Rador. Mešana romunsko-nemška komisija za rešitev vseh spornih vprašanj med obema državama je končala svoje delo. Pogajanja so potekala v prijateljskem duhu. Dosežen je sporazum, po katerem bo medsebojna trgovina od 1. januarja dalje slonela na relaciji ena marka za 49 lejev. Za nabava, ki so v teku, je določen prehoden način obračunavanj. ■■ ?SfET IRSKE BOMBE V ANGLIJI ha l eksplodiralo pet bomb. Člani ir- %am,u'JN> 22- dec. Sinoči te v Birmin ..u eksplodiralo pet bomb. Člani ir tiicjj1 eSalne organizacije so podtaknili Ž0q pošti bombo, ki je uničila nad Občnih čestitk. Bombe so ponekod požare. Neki delavec se je Kel Po rokah. Italija prati hegemonističnemu miru Italijanska uradna agencila kritizira in odklana zaveznike vojne cilje in naglaša zlasti italijanske interese na Sredozemskem morju RIM 22. decembra. Diplomatski i rednik Stefani piše: Neki zelo ugledni angleški list je objavil članek, v katerem pravi, da morata imeti Anglija in Francija za vojni cilj osiguranje varnosti pred napadi s strani Nemčije. Da se to doseže, pravi pisec, je treba ustvariti tri pogoje: Prvi je, da postaneta angleška in Irančoska vojska stalno najmočnejši v Evropi, drugi, da se zagotovijo strateške meje na Renu in drugod, in tretji, da ostaneta trajno in brezpogojno najmočnejši na Sredozemlju. Ta angleški list pravi dalje, da ta zadnji pogoj ni vezan na sedanjo vojno, razen v primeru, ako Italiia ne bi intervenirala proti zahodnima velesilama. Medtem je pa treba naglasiti, da je prav ta tretji pogoj nenavadno važen in bistven, ker vse dokler bosta zahodni velesili zahtevali_ za sebe premoč na Sredozemskem morju, basta, kakor pravita, mogli preprečiti sklenitev zveze med tremi totalitarnimi imperiji Nemčijo, Italijo in Sovjetsko unijo. Ako se ta članek pobiiže preuči, potem je šele mogoče videti, kakšna usodna atmosfera vlada v Versaillesu, s katerim je bil ustvarjen zadnji mir. Pred 20 leti sg je verovalo, da je mogoče razdeliti Evropo na dva dela, t. j. na dve hierarhiji držav. V enem delu so bile oborožene in dominirajoče države, a v drugem slabotne in podrejene. Toda izkušnja je pokazala, da Evropa ne more ustvariti solidne organizacije ter kreniti k mednarodni obnovitvi in sodelovanju na taki nepravični podlagi. Italijansko javno mnenje je vedno opozarjalo na potrebo pravičnega miru; in da je imelo prav, so pokazali v polnem obsegu dosedanji dogodki. Ko se je sedaj prava vojna šele začela, morejo biti razprave o miru res le teoretskega značaja, toda pri tem se ne sme pozabiti, da nihče ne ve, kako dolgo bo vojna, ako se bo nadaljevala, še trajala. Kar tiče Sredozemlja Italija priznava p.avice in tranzitne interese Anglije, posebno pa njene zveze z njenimi imperialnimi posestvi, toda na tem morju so najvažnejše pravice "tallje, ker predstavlja to morje zanjo “Vljenje, za druge pa samo prehod. Italijanski narod je zavzel do vprašanja jasne stališče. Vprašanje Sre« u^zemskega morja je vprašanje ravnotežja interesov. Toda mentaliteta demokratskih držav je še vedno taka, da Še dalje goje upanje o hegemonističnem sistemu v Evropi. Tako stališče bi pa samo v brezkrajnost podaljšalo vomo stanje, ki je nastalo prav zaradi teh he-gemonističnih teženj. Na podlagi tega je trsba reči, da bi bil mir, kakršnega nameravajo vsiliti Evropi na zaholu, še slaUi in usodnejši od versailleskega. Povzročil bi traino vojno stan]e. Maribor, 22. decembra. če pogledamo uradno statistiko, najdemo, da je bilo 1. 1931., to je pri zadnjem ljudskem štetju, v dravski banovini 154.528 kmečkih gospodarstev. Ta gospodarstva lahko razdelimo na več skupin, v katere združimo posestva z isto površino in vidimo naslednjo sliko: od 0.01—0.50 ha je 18.234 posestev (11,3%) od 0-51—1 ha je 13.208 posestev (ali 8,o%) od 1—2 ha je 19.695 posestev (ali 12,70%) od 2—5 ha je 37.655 posestev (ali 24,4%) od 5—10 ha je 28.832 posestev (ali 18,7%) od 10—20 ha je 24.470 posestev (ali 15,8%) od 20—50 ha je 10.785 posestev (ali 17o) od 50—100 ha je 1.264 posestev (ali 0,8%) od 100—200 ha je 299 posestev (ali 0,2%) od 200—500 ha je 151 posestev (ali 0,1%) preko 500 ha je 55 posestev (ali 00,1%) Razvidno je tedaj, da je največ posestev od 2—5 ha. Nastane vprašanje, kedajje kmečko posestvo dovolj veliko? Odgovor na to vprašanje je le eden in sicer: površina kmetijskega obrata mora biti tako velika, da najde na njem kmetska družina dovolj dela in je!a. Vendar je ta površina lahko različna in je odvisno od tega, kje leži ta kmetijski obrat, ali je blizu industrijskih centrov, ali je blizu mest, ali pa je daleč vstran od teh središč. Tako je n. pr. preračunano, da lahko kmet s številnejšo družino blizu industrijskih krajev živi na posestvu, ki meri okrog 5 ha, ker bo lahko svoje pridelke vnovčeval, dočim pa bo kmet z isto družino n. pr. na Kozjaku ali v Prekmurju na posestvu, ki meri 10 ha, stradal. Iz tega vidimo, da je tudi odvisno od oddaljenosti posestva od trga, kako bo kmet gospodaril. Tudi količina zemlje igra pri tem veliko vlogo. Dandanes napredujejo mala posestva, katera obdeluje kmet s svojo družino sam, mnogo bolj, kakor pa veleposestva. Veleposestva nazadujejo, zaradi tega, ker nimajo dovolj delavcev, ki so predragi sorazmerno s ceno pridelkom in pa zaradi tega, ker so navadno preod-daljena od trgov, kjer bi svoje pridelke lahko vnovčevali. Statistika tudi odkriva, da je največ srednjih posestev, ki komaj odgovarjajo oni zahtevi po delu in jelu. Naše kmetske družine so navadno mnogoštevilne in vsa ta družina mora najti kruha na posestvu. Najde ga le takrat, če kmetska družina dela skupno na grudi in složno. Ker pa so danes zahteve kmetskega človeka silno narasle, ni dovojj ono, kar se pridela na zemlji, na lastni grudi, ampak (nora priti pomoč od drugod. To je prvi vzrok bega od grude v mesta, v tovarne m v tujino. Drugi vzrok, ki pa najbolj prihaja v poštev v Prekmurju, je naslednji. Tam je v navadi, da da oče vsakemu otroku del svoje zemlje. Tako se posestvo, na katerem so prej prebivali, delali in jedli vsi, razdeli med obdelovalce. Seveda Da so ti deli mnogo premajhni, da bi se nova družina mogla na njem preživljati. Na^ta način nastane iz ene kmetije, po takšni delitvi, več delov in lastniki teh delov niso več kmetje ali želarji, ampak kočarji. Za življenje imajo premalo in prisiljeni so, iskati si kruha drugod. In kje ga danes najdejo? V industrijskih mestih ali v tujini na sezonskem delu. Posledic takih delitev posestev vidimo danes v Prekmurju in drugod mnogo, in takšne delitve so tudi vzrok krize našega kmetskega stanu. S takim postopanjem pa je zopet odprta pot drugi nevarnosti, in sicer družitvi teh delov, a ne po kmetih, ampak po trgovcih, advokatih in drugih. Mali kočar, ki je po razdelitvi dobil svoj košček zemlje, se je zadolžil in njegova zemlja je prišla na boben. Kupi jo oni, kateremu je dolžan. In, če je ta trgovec ali advokat, ki nima interesa, da bi se bavil s kmetijstvom, obdrži na zemlji svojega prejšnjega lastnika, a ne več kot gospodarja, ampak kot ofra, ki dela tujemu gospodarju na nekdanji svoji zemlji. Taka delitev posestev bi se morala odpraviti. Naša zakonodaja bi morala imeti poseben paragraf, ki bi prepovedal delitev posestev, ker je le v škodo kmetskega stanu, zemlji in pa državi, s tako prepovedjo bi ostala naša posestva cela in na njih bi se lahko tudi uredilo nekako zadružno življenje. V zvezi s tem bi lahko omenili tudi zelo slabo izvedeno agrarno reformo, katero niso izvedli strokovnjaki. Zemljo so preveč razdelili na drobne parcele. Eno najvažnejših vojnih poglavij Govora angleškega ministra za koordinacijo obrambe in fran-coskege min.sira za oboroževan e — Sedan a faza vo,ne je najodločilne.ša LONDON, 22. decembra. Exchange Telegraph. Minister za koordinacijo obrambe lord C h a t f i e 1 d je imel po radiu govor, v katerem je nastopil proti mišljenju, da sedanji način vojskovanja nima nobenega pomena. Minister je izjavil, da je vojna v resnici v polnem razmahu, čeprav na fronti ni nobenih posebnih dogodkov. Dejansko se razvija sedaj eno izmed najvažnejših vojnih poglavij. Nemčija more voditi samo kratkotrajno vojno, zato skuša zlomiti angleško pomorsko silo in onemogočiti dovoz blaga. Na to se je pripravljala že davno pred pričetkom sovražnosti, in je prav na ta način boja polagala največje upe. To dokazuje že dejstvo, da so bile nemške mine izdelane pred vojno, ker jih sicer sedaj v taki množini ne bi bilo mogoče producirati. Že prej je tudi sklenila, da se ne bo držala mednarodnih konvencij o vojni na morju. Toda Anglija in Francija sta nemške nakane strli in ohranili svobodo morske plovbe. Prav to je prva podlaga za sigurno končno zmago. PARIZ, 22. dec. Havas. Minister za oboroževanje je imel po radiu govor, v katerem je naglasil, da dela Francija danes, kakor v vseh zgodovinskih dneh, v dve smeri. Bori se za trdno mejo in dela v zaledju. Vojna in delavna industrija sta pa prežeti miru. Francija je prepričana o zmagi, po kateri se bo kmet spet vrnil k plugu, delavec v tovarno. Da se pa zmaga čim lepše izvojuje, je treba, da vsi pomagajo pri tem, posebno pa vojna industrija. Delamo brez odmora, da skujemo in sestavimo tak vojni jnaterial, pred katerim bo sovražnik prisiljen, položiti orožje. Vojna je akcija, zato morajo biti vsi Francozi prežeti vojnega duha. Vsem bojevnikom na fronti pravim, da bomo storili vse, da bodo imeli, kar potrebujejo za dosego svojega cilja. Saradžoslova izjava oTurčiii BERN, 22. dec. Turški zunanji minister Saradžoglu je dopisniku »Neue Ziircher Zeitung« med drugim izjavil, da prekinitev rusko-turških pogajanj niti malo ni ogrozila tradicionalnih prijateljskih odno-šajev med sovjetsko Rusijo in Turčijo. Trenutno sicer ni želje, naj se pogajanja nadaljujejo, toda vrata so na široko odprta. Podpis ankarskega pakta ni v nasprotju s turško tradicionalno politiko, ker ni besedilo pogodbe z Anglijo in Francijo v kakršnem koli nasprotju s tretjo silo. Turčija je odločena, da korektno in lojalno izpolni vse obveznosti, ki jih je prejela po sporazumu slede morskih ožin v Montreuxu. Trenutno Turčija nima namena, da izčrpa vse kredite, ki jih je dala Anglija na razpolago. Turčija nima nevarnosti od strani Rusije. V kratkem se bodo začela gospodarska pogajanja z Nemčijo. Balkanske države Turčija, Grčija, Romunija in Jugoslavija so v pogledu svojih zunanjepolitičnih smernic složne. Pogreb kapitana Langsdorfa j Nemški veleposlanik je na grob položil I venca vodje Rajha Hitlerja in zunanjega BUENOS AIRES, 22. decembra. DNB. Poveljnik vojne ladje »Admiral Graf von Spee« Hans Langsdorff je bil v četrtek' ministra Ribbentropa. Prečitana je bila lu popoldne v navzočnosti velike množice'.................. ljudstva slovesno pokopan na tukajšnjem nemškem pokopališču. Za krsto je stopaT lo 40 častnikov in 300 mornarjev posadke potopljene ladje. Na grobu je četa argentinskih mornarjev oddala častno salvo. di brzojavka admirala Roderja kot zadnji | pozdrav nemške vojne mornarice mrtvemu j junaku. Pri c/dhodu s pokopališča so Ar-| gentinci priredili nemškim častnikom in mornarjem prisrčne ovacije. Chamberlain bo govoril 'o vo nžh ciljih LONDON, 22. dec. Excliange Telegraph. Predsednik vlade Chamberlain bo dne 9. januarja imel velik govor o vojnih ciljih zaveznikov. V prihodnjih dneh nato pa bodo govorili o istem vprašanju posamezni ministri po večjih angleških mestih. Dogodki na morju AMSTERDAM, 22. decembra. Reuter. Včeraj 6ta v holandskih vodah zadela na mine en italijanski in en švedski parnik. Italijanski parnik »Comitas« (3600 ton) je bil na potu v Antvverpen, švedski par-nig »Vega« pa je vozil proti severu. AMSTERDAM, 22. decembra. Havas. V Imujden je prispelo 17 članov posadke švedskega parnika, ki se je v pretekli noči potopil blizu holandske obale. Trije mor narji so teže, trije laže ranjeni. OSLO, 22. decembra. Reuter. Nemška letala so bombardirala in potopila majhen angleški parnik, "ki je vlekel rešilne čolne neke danske jadrnice, ki je bila zadela na mino. Norveški parnik »Rogaland« je prispel v Kopervin s posadko nekega potopljenega majhnega angleškega parnika in z mornarji neke danske ladje. RIGA, 22. decembra. DNB. Po pisavi lista »Jaunakas Zina« so nemška oblastva nedavno dovolila, da tri letonske ladje za~ puste nemške luke, kjer so jih nemška kontrolna oblastva zadržala zaradi pregleda tovora. Danes so bile izpuščene dru ge štiri letonske ladje, ki prevažajo blago v nevtralne države. Pobijanje razd'raln?h akcij v Romuniji RIM, 22. decembra. Stefani poroča iz Bukarešte, da je romunska vlada posegla po najostrejših ukrepih proti vsem razdiralnim elementom, zlasti pa proti komunističnim agitatorjem, ki so menili, da lahko izkoriščalo sedanji splošni mednarodni položaj v svoje prevratne namene. Sicer pa pri kmetih, ki predstavljajo pgromno večino romunskega naroda, komunistična propaganda ni dobila nikakršnih tal. Tudi med meščanstvom so komunisti redki. In te parcele so se še pozneje delile, tako, da od njih človek danes ne more živeti. V take in slične kmetske in kmetijske probleme bi se morali vsi poglobiti in na teh temeljili zgraditi novo kmetsko zakonodajo, ki bi enkrat za vselej odpravila nedostatke pri temeljnem stanu na?? države. „, -lar. Bož.cno sporočite dr. Mačka V »Seljačkem domu« je za h ožit na pisal podpredsednik vlade dr. . a^e kaj misli, kjer pravi med drugim: n ski katoliški narod je skozi tisoJg pričakoval rojstvo Sina božjega, poln nad in radosti. Letos ga Pr i- l£ še z večjim upanjem in veseljem, ■ ■ učakal ponovno rojstvo svoje itii e movine. Kakor je vse, kar se _r0V’.. a.. četku šibko, brez moči, tako je tu : vatska zdai še neurejena Izmučen ^ od svojega križevega pota. toda ;e nezlomljiva. Tudi zdaj je kakor o stovem rojstvu dosti Herodežev. radi udušili mlado b'"Sn hrvatske bode. kar jim pa ne bo uspelo. čuval složni hrvatskl narod, kakor je roval božje Dete. Ob polnočnjh ^n.iv0 bodo tedaj letos naša srca _še bol! udarjala, ker bodo pela tisočletno P; o zori hrvatske svobode.« Dr, C. Markevfč pr! dr. Zunanji minister dr. Cincar Maj*, je obiskal dr. Mačka in bil z njim eno uro v razgovoru. Dr. lic klicateljem Srbov Centralizem, največji škodljivec SrW je padel in se ne bo več dvigni- ,.^5. ki so dvajset let jezdili na cen ^flJ nem konju, kriče zdaj. videč, da s vse štiri noge polomljene, k;ak° (f3|i-stvo v nevarnosti, če ni uspel ,,zejn zem, da bi nagnal Hrvate v s®Pa.jn) pri* jih ne bo tudi federalizem, ki .g je znava posebno individualnost. jzjavi| pred' pravoslavnim patriarho ^ najvišji predstavnik Hrvatov, „aj lahko gremo v jugoslovanstvo, ^ ^ potem izgleda še nadalje u^|ra” ^j-vato1" ske strune prav pri tistih. k[ s TjCicih očitali pomanjkanje jugoslova - bi stev? Bila bi prava tragedija- tren^f: zapustili jugoslovanski teren ^ fria ko Hrvati stopajo nanj. ^ ogrožena srbska celina-^ vaT(?* jo je treba prav v teh 're yirvaWv '? vati v korist vseh Srbov. univ. pro'-Slovencev! piše v »Napredki'« dr. Mihajlo Ilič. ivijl ŠVEDSKI PROSTOVOLJCI ZA FINSKO STOCKHOLM, 22. dec. Stefani. Prvi zbor švedskih prostovoljcev, močan več sto mcž, je iz Stockholma odrinil na Finsko. DOGODKI V ZRAKU OSLO, 22. decembra. Reuter. Včeraj po poldne -je bilo kakih pet ali šest milj od Listerja zapaženih 24 letal, ki so letela proti zahodu. Pozneje so javili iz okoliša Stavangerja, da so tem tudi opazili veliko število letal. LONDON, 22. decembra. Reuter. Včeraj je švedski radio poročal, da je odbor za obrambo proti napadom iz zraka porazdelil med prebivalstvom v ogroženih krajih brezplačno plinske maske. Doslej je bilo na švedskem porazdeljenih že milijon tri sto tisoč mask. LETALSKA PROGA 1TALIJA-BRAZILIJA MADRID, 22. dec. Stefani. Ob otvoritvi letalske proge Italija—Brazilija preko Seville, je prejel Franco od Mussolinija iskreno sporočilo, na katero je španski zunanji minister takoj odgovoril. Borza. Curih, 22. decembra. Devi-z e : Beograd 10, Pariz 9.97, London 17.59, Newyork 4457/*, Milan 22!50, Berlin 178.50, Praga 5.30, Budimpešta 3.35, Bukarešta 3.30. > Sofijski „Mir" o jugosfa v J* d ucvaiua , so ve, ugotavlja gornji list. „j spj* do nrenričaiiin rln hrez svooo «. (jo Doslej je bila svoboda sn\atr^yo goslaviji kot nevarna za e 83 telic, 76 konj in 9 z,reb_cb Prodanih jc bilo 45 volov po 3,5(1 do o,50 din; 126 krav po 2-4,25 din, bife« ,.po ,w’7,57r4’50 dhi; juncev 4 po 22, S feS S »fe 3? ■*»- p Nesreča na Dravi. Kmetic iz Sv Mar v" Halozah JVmaj° 8°,zdove onstran Drave V. Poznojesenskem času obi ?e CeFudia^, dl7a v lad-fah Preko Dra- Ž t’ »V.0 *"**■?? 1° dobro založen. V preteklih lednih je bi naš trg slabo založra sed-pred prazniki pa je spet polno vS Čeprav je precejšnja ponudba so cene ostale na svoji višini. Kmetje so prindiah cele vozove božičnih n u t>npeijan ,.®V . oosposKa uuca. pogoj za cele vozove božičnih t prejem tiskovin je plačana članarina in zares poceni. drevesc, ki so pa Ive organizacije slovenske SDS okraja na levem bregu (brez mesta) v katerem ,e več uglednih osebnosti iz vseh stanov. Prav tako se ustaSavL o tudi krajevni odbori po SS mestnih »krajih i„ predmestaTSS Ustanovitev mariborskega akcijskega odbora slovenskega dela Samostojne demokratske stranke je vzbudila živo zanimanje po vsej Sloveniji, in dan za dnem se oglašajo novi kraji, kjer bi se tudi rade ustanovile krajevne ali okrajne organizacije ter ustvarile podlago za zbiranje vseh res demokratičnih naprednih Lepa razgledna točka v Slov. goricah bi-feT r?c‘i sedanjega pomanjkanja do-toči uničene množine žitnega pridelka. | J, - . * uvtt OvUtUJ J. J v*u He° i do- Vendar pa te podpore nikakor ho t*do z.adoščale, ker niti ne dosegajo let p°sestni!d v Halozah tožijo, da jim br,J primanjkuje sena. Zal je onim, ki so •etoi prodajali seno po zelo nizki ceni, vin„ pa jim ga manjka za krmljenje ži-tu(lj Dglašajo se pri njih skoraj dnevno ViSr,i, n;|kupoV;i]ci sena, ki nudijo precej 0 fo ceno. tttdi 1isjior na vseh večjih postajah, tako kl<>njv'a Pragerskem gradi železnica za-; proti zračnim napadom. Menda ni nikogar med Slovenci, ki bi ne poznal ali vsaj slišal, kako važen del slovenske zemlje tvorijo Slovenske gorice. To ni važno samo za nas Slovence, temveč tudi našim južnim bratom in celo tujcem niso naše Slovenske gorice tuje. Med goricami so kakor umetno zraščeni zeleni gozdiči, pod neprevisokimi hribčki pa tečejo ozka polja. Ker je po dandanašnjem vsesplošnem kulturnem napredku mnogo ljubiteljev narave, ni čuda, da meščani vsako l.eto v tolikem številu prirejajo razne izlete, ekskurzije itd. Nekako v središču Slovenskih goric med Ptujem in Ljutomerom leži nekoliko nad vsemi vzvišen hribček z imenom »Gomila«. Ta grič smatrajo, da je nai-vlšji v Slovenskifi goricah, zato se je zadnji čas pričela v tej okolici širiti misel, da je nujno izkoristiti tujskopromet-ne prilike. Tujski promet bi doprinesel ljudem okoli Gomile novi vir dohodkov. Ker je »Gomila« res lepa razgledna točka, se ni čuditi, če človeka razveseli, ko gleda poleti ob jasnem dnevu lepo zlato-rumeno Prekmurje. Proti jugu in jugovzhodu je razgled daleč preko Dravskega polja, v Haloško hribovje in vidi se celo več pogorij na hrvatskem ozemlju. Da se vprašanje Slovenskih goric vsaj deloma reši, je treba na Gomiii ustanoviti organizacijo, n, pr. »Tujsko prometno društvo«, katerega prva naloga bi bila postaviti razgledni stolp (sličen kot je na Boču). Ker daleč naokoli ni nobenih tržišč, bi se naj tam ustvarilo večjo trgov- ? l e pa zadruzno ustanovo za ka Kdor h h P‘0dajo kmetskega pridel- Z' 6vb\° P°zna fe kraje' dobro kvalltcH n a metSki prideIki k!iub dobri ahteti prodajajo po najnižji ceni. Mle- Drodann • ^ ,et 5pI°h 1,10 ne kUpuje, l Sa z'VIna> vtoo, sadje, gre od tod največ preko mešetarjev in zato ni čud- je ,pri blagu’ katerega proda kmet touko razlike v primeri s pravimi cenami pn tem je važno, da se vodijo Že vpc let med okoliškimi občinami (Sv Tomaž, Sv. Lovrenc, Polenšak) in bansko upravo v Ljubljani pogajanja za kredit za novo osnovno šolo na Gomili, čudno ,eJ.e t0’ ■Jda. "asPr°tojejo vse okoliške občine zidavi šole z izgovorom, češ da m za to zadostnega kredita. Holc Franjo Mar;'h\er. Nesorazmerne cen© živirte in mesa Mesarji zatrjuj®]©, da ne ž.va;© na račun drugih Ir da cene mesa nls® pretisne Pod tem naslovom je bil nedavno objavljen v »Večerniku« članek, ki vsebuje toliko netočnosti, da je Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov v Mariboru primorano nanj reagirati ne samo v zaščito svojih članov, temveč tudi v javnem interesu. Mnenja smo da bi se moral člankar podpisati z imenom in z navedbo poklica in bivališča, če njegov članek prekorač meje naštevanja ali poročanja suhoparnih dejstev. Že navedbe o ceni živini ne odgovarjajo dejstvom Kajti .danes stanejo krave-klobasarice. ki dajajo samo 30—35% mesa, od din 250—3 50 za kg žive teže. dočirn stanejo telice in poldebele krave din 4—5. pitani voli pa 5—6 din za kilogram žive teže. Za boljše razumevanje naslednje kalkulacije poudarjamo, da smo vzeli za podlago, povsod srednje številke (povprečnice). kar je za tako kalkulacijo edino pravilno.: Potemtakem stane klavna živina sred- nje kakovosti, ki tehta 450 kg. a din 4.50 din 2025.- k temu pride 6.2% prometnega davka ........ 125.50 klavmna ............................... 75 — gonjač in potni list ............. 30.— Izdatki pred zakolom znašajo . torej . . . . . . .din 2255.50 450 kg težki vol da povprečno 45% mesa. to je 202.5 kg a 9 din (povprečno za več- in manjvredne dele) din 1322.50 8% kože (36 kg a 12 din) . . „ 432.— 3% loja (13.5 kg a 8 din) . . „ 108.— očiščena čreva in vampi . . „ 30.— jetra in pljuča......................... 30.— vse drugo spada med neporabne odpadke Mesar, reši torej pri skrbni prodaji .... . . . .din 2422.50 upoštevajoč nakupno ceno . „ 2255.50 je dobiček V . . . . . . din 157.— Če se nadalje še upošteva. da se ta dobiček razdeli na najmanj 3 dni m da mora mesar med tem časom računati z osušenjem mesa in z obratovalnimi stroški (papir, najemnina, pomočnik), potem si že vsak laik lahko izračuna, koliko mesarju še ostane za preživljanje sebe in družine. Vsekakor pa se je- mastni dobiček 150%, ki ga brezimenski člankar dodeljuje mesarju, po zgornji strokovni kalkulaciji skrčil na borih 7% Odločno moramo torej zavrniti sumničenje, da mesarski stan na račun drug;h živi in dela z ogromnim dobičkom. Okolnost. da je danes uradnik, in delavec primoran seči po mesnati hrani, je nam le dokaz več. da je meso v primerjavi z drug;mi živili ostalo še n a.(cenejša hrana, to pa le po zaslugi vestnih in socialno čutečih mesarjev. ki se proti naraščanju draginje prav tako in iz ištTi razlogov borijo, kakor vsi ostali stanovi. Združenje tnesars^h mojstrov in klobasičarjev. Obvestilo GJasbette Matice Odbor »Glasbene Matice Maribor« obvešča svoje članstvo, predvsem pa starše gojencev matične glasbene šole in tudi ostalo njej naklonjeno občinstvo, da je uprava »Sokolskega doma« lojalno in z uvidevnostjo ocenila sedanje težavno društveno stanovanjsko vprašanje in z ozirom na nemoteno delovanje glasbene šole odložila izpraznitev društvenih prostorov do konca tekočega šolskega leta. do katerega časa se bo. kakor odbor »Glasbene Matice Maribor« z vso upravičenostjo pričakuje, to vprašanje ugodno rešilo v zadovoljstvo in prospeh »Glasbene Matice Maribor«, zlasti pa matične glasbene šole. Podjelie ustanovljeno leta 1808 Dar trajne vrednosti iedlERo orodje od urarja MJloef-jev sin Strokovna in solidna postrežba Prodajamo tudi na obroke brez pov.šanja cen m Posestva iz rok v roke. Trgovec m Primerno božično darilo lep pisem-Ivan Horvat s Pobrežja je na javni dražbi skl papir • kuj'gama Tiskovne zadrege, Ma-kupil hišo posestnika in gostilničarja Fran- ribor, Aleksandrova c. 13, lelef. 23-45» ca Kreuha na Aleksandrovi c. 79 za 354 m pozivajo se vsi službodajalci, ki zapo-tisoč 500 din. Lesni trgovec Josip Delaj slujejo hišno služinčad, da v času od 1. do od Sv. Lovrenca na Pohorju je tudi na 3] januarja 1940 nabavijo davčne karte javni dražbi kupu od posestnika A dal- Davjna j(arta Se glasi na ime službodajalca berta Kranerja polovico posestva pri Sv. ;n vejja za eno koledarsko leto. Za vsanega Lovrencu na Pohorju za 4'>.090 din. služhniemalra ip tiahaviti 1 karto. Za služin- Živifenisica [ublle’a . krtice in *vsrs Včeraj je slavila ga. Anica Astceva petdesetletnico, dne 28. t. m. b°pa ' j" njen življenjski drug šestdeseiiv.-svojega življenja. Oba sta znana p , Mariboru in daleč naokrog^ P° _s • kremenitem narodnem značaju ,n - a. Ga. Aš čeva je ena izmed najbolj ag • de'avk . v naših ženskih, obrambnih *■ dobrodelnih društvih, g. Ašič je pa z delavec in podpirate!) vseh napr organizacij in znan ljubitelj g.asbe sploh vse umetnosti. Delo. ki sta 2 svojem plodo-nosnem dosedanjem ZIV nju izvršila skupno ali vsak na svoj področju, bo ostalo še dolgo zapisan razvoju povojnega Maribora Nai b' . prav tako bogato tudi v prihodnjih njunega življenju! Pri nakupu daril ne prak ličnost misli vedno na dro- lepa doza za puder «■ , grrijc KANC napravi gotovo tudi Vlad- UKE kupite najceneje pn ” ; ■k, klobučarju, Maribor, Ve« Dannko svileno n tnaco peri.o pletenine, nogavi ce, sa'e itd Vodimo kvalitetno blapo, n zke cene Damska in moška modra trqo vna A. Hedžet, Maribor. A'eksrcdrova 9 službojemalca je nabaviti 1 karto. Za služinčad, ki vstopi v službo med letom, je nabaviti davčno karto v roku 15 dni po vstopu v službo. Za pravočasno nabavo davčne karte je odgovoren službodajalec. Plačani znesek pa lahko odtegne službojemalcu. Karto mora na-m Iz železniške službe. Za kontrolorja ^avitj,,za vse vrste hišnega služabništva kana postaji Maribor—Studenci je preme- k°r hlapce, dezle, sobarice, kuharice itd., v šoen Karl Kokot ir Pragerskega kolikor, se ne uporabljajo v trgovini ah oorti. m Novi profesorji. Za profesorje so po- ?a strežkinje, ki se zaposlujejo redno vsak stavljeni v Mariboru suplenti Viktor Smo- 2 samo za nekoliko ur je tudi na- - - - - - - Mf,7«r,nik in baviti davčne karte. Kdor ne nabavi karte ah Ivan ^Ihlniirek ^CrPal ’ ^ z»on‘k m jo nabavi prepozno, se kaznuje s petkratnim m Božične razglednice v narodnih mo- za?slc(?,r!1 n.eP|ačane karte. Davčne karte je tivih kupite v knjigarni Tiskovne, zadrugo, 'L' Pj? davčni upravi Maribor okolica za Maribor, Aleksandrova c. 13, tel. 23-4?r .ce.n° 50 kout davek _ m 2 din za stroske Si„™”n? »SnjSr?,1 “f n? bbr,"”bb b»"°'""sli - m ljudska univerza. Odpovedano je pre-1 u vanj e dr. Luja Thallerja o zgodovini medicine in pa predzgodovinske dobe. m Mesnice bodo v nedeljo odprte samo dopoldne — in ne ves dan, kakor smo bili v sredo pomotoma obveščeni. m Velika poneverba. Neka mariborska avarovalnica je ovadila sodišču svojega bivšega ravnatelja, ker jo je oškodoval za okoli 100,000 din. kup doma za jetične bolnike v boru. Mari- Davčna uprava za mesto Maribor. Klobuke, športne čepite v oainovej-ših oblikah, srajce, samo.ernce, okavce, vse vrste nogavic A, Hedšei, Maribor m Za božičnico na klasični gimnaziji je tudi letos bogato prispevala tekstilna industrija Marko R o s n e r. Ravnateljstvu je dostavila 201 izdelane srajce za m- Zaka5 to! V Studencih se vedno slišijo f blagemu dobrotniku v pritožbe radi nezadostne cestne razsvetljave, imenu obdarovancev iskreno zahvaljuje. Seveda se ne moremo pritožiti, da bi ne bilo m Za izdatno podporo lepo uspele bo- cestnih svetilk, pa kaj to pomaga, ko pa ne žičnice v Kamnici najtoplejša zahvala: kr. svetijo in to že precej časa, kakor na primer banski upravi, CM podružnicama, Mari- v Vodnikovi ulici. Vprašali bi odločujoče Kro-bor in Kamnica, Slovenski straži, kr. šol. ge, zakaj to? Ali res ni nobene kontrole nad odboru, občini, prosvetnemu društvu' in cestno razsvetljavo, in zakaj se ti nedostatki Kmetski posojilnici v Kamnici, tovarnama ne odpravijo? M. Rosner in Freund, Nabavljalni zadru- >„• „„ ,. . gi drž. nam. v Mariboru, mariborskim in ;«i kmete in od^niih 1™!!«! U*>,Cr kamniškim trgovcem in številnim zasebni- nmrphščine ie nriLla - življenjske Bb« »V' **» 'SS*- ker 10 8 m Trgovine o praznikih. P. n. občinstvo se opozarja, da si pravočasno pri-bavi vse potrebščine za praznike, ker ostanejo mariborske trgovine o božičnih dneh t. j. 24., 25, in 26. decembra zaprle ves dan. — Združenje trgovčev za mesto Ma- vesclje! * Najlepši nakit za božično arevo p Zlati Brišnik. * KLORF ku Babošek, * Kje se oglasim pred vsakim P°l° 2 njem? Pri „PUTNlK-u"! Tam lahl0 dni pred potovanjem nabavim vozn . vse po originalni ceni, opozorijo me ;n možne popuste, sestavijo .vozni na5in dajo vse potrebne informacije^. JNa vjaga se izognem nervozi pred odhoao in gneči pred kolodvorsko potovanje mi postane pravi uzi v v * Tudi ietos najizbranejša dallejaDB svinčenem krislalu in umetnem Pu pri Zlati BRTSNIK. Kino * Grajski kino. Danes najboljša' ..Lumpatij Vagabund1'. Božičinsp ^ola da se ne zatiubiš“. Hans Moser, Hoen. Smeh, zabava. . * Esplanade kino. »Neznani J Verdi > \Vallace Beery-om. Božični SP°‘ j3e’njaIlU največji glasbeni in pevski fu® Gigli-om in Marijo Cebolari. s0bot * Kino Union. Do vKIjuc1 ga dra „Skrivnoslna ulica" je M® ebine. matskega dejanja in napete 24. dL * Zvočni kino Pobrežje 23',, 25. ® $ velefilm „Chicago v pl a inen u dec. prekrasni film „Bla$.° ton Čarok Predfilm - šala: Buster Mariborsko qledali&e Petek, 22.: Zaprto. Po. Sobota, 23.: Zaprlo. «iedsl^tt' Vese! Božič v mariborske® St!iV na leg zabavnih popoldanskih Pre,d?kfnii e°ž' ni in Štefanov praznik se 'et ...ofef večer predstavi kar z dvema novosti?®'- paSberi4 žičnega dne pride na vrsto krsi ^ $tei jeve operete »Zaroka na Jadra”.“ dj,i ®dJnrt. novo zvečer pa v Gorinškov) »K® velikih odrih znana vesela trodej Božiček prinašal Otroško penlo, nogavice, rokavice, šale, -opce, puloverje >td. A. Heoiet, Maribor m Tatvina smučk. Prokuristu Leonu Ko- .. šanu je nekdo iz kleti v Cankarjevi ulici or-št. 84 ukradel otroške smuči in bambusove palice. m Popadljiv pes v Melju. Zadnje dni so vedno bolj pogosti primeri, da neki pes v Predilnislu ulici napada tovarniške delavce, ki se vračajo iz tovarn. Včeraj je ta pes ugriznil tovarniško delavko Marijo Udovčevo in ji zelo močno ranil desno stegno. to X«. Smučarska poročila ■ („Putnik“, Maribor, 22. a -■' Pohorski dom — Mariborska snega C, zapadni veter, jasno, 10 trdo skorjo. C, Kotlje - Rimski vrdee: ^ mirno, 16 cm snega s trdo s , e ne razmere na cesti zelo ugo prš Peca: -13 C, jasno, „ C, na podlagi 40 cm, srn.llk,a.? Ruška koča — Sokolski d jasno, mirno, 10 cm zrnaleD Božične želje najrevnejših »Ni ga bilo namreč ubožca med njimi: kajti kolikor jih je bilo, ki so imeti njive ali hiše, ti so jih prodajali in so prinašali izkupiček iu pokladali apostolom pred noge; in oddelilo se je vsakemu, kolikor je potreboval.« ‘iestre in bratje ste največjega člove-'Ijuba našega tisočletja. Človeko- ba, ki je da! vse svoje imetje, ki je rtvoval samega sebe in ki je še prav 'osebno skrbel za tiste največje reveže, d jih je ostali svet že zavrgel. Tudi Ve č. sestre in Vi č. bratje skrbele za reveže. Dajate jim kruha in dajate jim tudi gorko kosilo. Toda vse to je liko več, da vsaj zdaj za Božič, za največji praznik krščanstva in človečan-stva ne bo v Mariboru niti enega Vaših vsakdanjih gostov, za katerega ne bi bil letošnji božiček tudi drugače poskrbel. Ne pustite jih več na pol nagih in razcapanih. Sami preskrbljeni pod varno streho, mislite, kako tudi tem brezdomcem, potikajočim se po hlevih in skednjih, pripravite vsaj streho za silo. Trenutno naj se ta Vaša skrb omeji vsaj na sv. večer. Privoščite jim kje v topli sobi vsaj en večer, ki naj bo tudi za nje sveti večer. Č. č. sestre in bratje! Bili ste mojstri pri ustanovitvi in postavitvi svojih ob- nrav za prav le Vaša posredna dobro- j čudovanja vrednih veličastnih stavb, delnost; k osebnemu žrtvovanju pa spa- J Pojdite in bodite tudi v še večji skrbi da po zgledu velikega Vašega Asiškega za največje reveže taki mojstri, vzornika še veliko več. In sicer vsaj to- Vaš božiček. sprejemamo V e S i N C male oglase *> luan Fernaidez čaka ,iafi®raep Retinsona' Namišljeni ra] v Tihem ccsanu — V boju s kiti in m«!i|oni podgan — B.valižs Johanna Ort!:a? Sedem sto kilometrov daleč od čilske Izginulega avstrijskega nadvojvodo Sal-obale leži otok, ki ga je 1566 odkril Juanjvatorja — Johana Ortha. Juan Fernandez Fernandez in se poslej imenuje po njem. Ko je morjeplovec prišel tja, ni mogel na kopno, dokler ni postrelil množico kitov, ki so ležali ob obali. Na otoku je Fernandez uredil kozjo farmo, ki jo je pa kmalu °pustil in odjadral. Slo in štirideset let kasneje je prišel na samotni otok angleški mornar Selkirk. Ko se je z neko angleško ladjo vozil ob otoku, se je dal izkrcati, misleč, da bo A a njem našel srečo. In Selkirk je bil tisti, ki Je dal avtorju Robinsona gradivo za slo-v*to delo, ki ga poznajo in čitajo radi vedno znova otroci vseh narodov sveta. Dve stvari sta v »Robinsonu« netočni, namreč, da je ta prišel na otok po brodolomu, druga, da se je Robinson vrnil v domovino kot bogat mož. Sam Selkirk ni ostal dolgo na otoku, ki je potem dolgo fesa sameval. Okrog 1750 so začeli Španci nanj deportirati kaznjence. Otok, ki ga fe pisec Robinsona opisoval kot raj, je Ppstal pekel za nesrečneže, ki so jih paz-nikl gonili na verigah na delo ... Otok Juan Fernandez je bil 1837 po-"ovno izpraznjen. Kmalu nato ga je dala ^’Hka vlada zasesti. Da bi ne ostal brez 'Tisti in pust, so ga ponujali v zakup. ko ^ ^-vi m O" r j 'oda, treba je bilo mnogo zatajevanja, se je človek podal na delo v takšno ^moto. Bilo je nekaj idealistov, pa rudi ?Pekulantov, ki so poizkusili na otoku sre-a so kmalu pobegnili. Leta 1877 se je naselili na otoku Švicar Alfred de Rout, ki so ga mnogi imeli za Tibii mm imi«« n m BaaamaB francoski admiral DARLAN Še prispel v London, kjer je imel z Wln-stonom Churchillom in drugimi odličniki je najel zemlje za letnih 1599 dol. Pripeljal je s seboj mnogo kolonistov, blaga in govedi. Prvo njegovo delo je bilo, da je pregnal z otoka cele vojske podgan. Pobil jih je na milijone. Bil je dober organizator, obenem pa poštar, sodnik, učitelj, upravitelj pokopališča in luški kapitan. Ko je 1905 umrl so ostali njegovi lju- dje le še nekaj časa na otoku. Zatem so prišli na Juan Fernandez še drugi zakupniki. Zadnje čase je neka družba lovila tam želve, nabirala školjke in ptičja jajca. Zdaj je otok spet prazen in čaka na »modernega Robinsona«, ki bi se hotel žrtvovati in uiti svetu v samoto sredi ogromnega prostranstva Tihega oceana. Murmansk, raška baza za bo^evPetsamu Razen Vladivostoka na krajnem Vzhodu, ki je zelo oddaljen od proizvodnih središč Rusije, nima ta velesila povoljne-ga izhoda na svetovno morje. Arhangelsk na Belem morju je nad pol leta zamrznjen, leningrajska luka tudi zaledeni, edino pristanišče, ki je zaradi Zalivskega otoka prosto, je Murmansk. Pred 1915 je bila obala Murmanska na visokem severu še pusta. Le nekaj ribiških kolib je stalo tamkaj. Prvih 14 hiš so postavili 1. 1923. Mesto se je naglo množilo in skoro doseglo 1932 leta 14.000 prebivalcev. Prvi dovoz blaga za izvoz na Atlantik je začel po 1923, po železnici, ki so jo zgradili avstrijski in nemški vojni ujetniki. Lesene hiše so zamenjali z zidanimi. 1327 km dolgo progo iz Leningrada do Murmanska so napravili dvotirno. Ob Murmansku se je poleg živahnega pomorskega prometa razvil tudi najbogatejši ribolov v vsej Rusiji, Dnevno nalove tam do 2.000 ton rib. Posebna tovarna odpremlja vsak dan za Leningrad na sto vagonov po 10 ton soljene, posušene ali na ledu konservirane ribe. Delo je pri tem tako pospešeno, da je riba že po dveh urah pripravljena za prevoz. Tovarne v Murmansku proizvajajo vsak dan 10 do 15 ton ribjega olja. — Ostanke od glav in repov rib uporabljajo za krmo živine. Zelo se je razvila tudi lesna industrija in fabrikacija joda. Murmansk je izvozna luka za dragoceno kožuhovino vseh vrst in apatit, ki ga kopljejo v Kirovski planini na polotoku Koli, in ki je kot superfosfatno umetno gnojilo glavno bogastvo tega kraja. Ciceroni in turisti »večnega Rima" Ciceroni, ki vodijo turiste po večnem mestu, dožive marsikdaj zabavne stvari. Tako je nekoč razlagal izletnikom neki cicerone o velikem požaru, ki je uničil Rim samo zaradi pohlepnosti krvoločnega cesarja, ki ga noče imenovati. Neka turistka se je oglasila: — O, saj vem. Bil je to Emil Jan-nings!... Nekoč je pripovedoval cicerone izletnikom, da je treba iskati stari Rim 15 *nSleške admiralitete važne sestanke Oarlan prihaja v posebni misiji, ki bi na?. ^ ^ opomogla k še večji poglobitvi uspeš- j |i0na rečeš, da si gaJ spravil ae«a sodelovanja zaveznikov na mcrju. malho.. Prus se je nekoč hvalil o svojih lovskih uspehih. Dejal je: — Sel sem po polju, naenkrat izleti it razora zajcc. Nameril sem — pit' — in že je bil zajec v moji torbi. Na kraju gozda se je prikazala srna, spet sem pomeril — pof — in že je bila srna v moji torbi. Ko sem pa prišel v gozd, sem zagledal za grmom medveda — paf — in medved je bil skoro nato v torbi. Vračal sem se domov, glej, na cesti sem zagledal velikega slona, pravega slona, brate, pa sem... — A jaz, ti bom, se zareži Bavarec, pri tej priči razbil čeljust, če mi Se za v svojo metrov pod zemljo. Pa se je oglasila neka Angležinja: — Slišite, ali se ljudje, ki so živeli spodaj, niso zadušili? Skupina radovednih Američanov je drvela po stopnicah Kapitola in jedva utegnila slediti besedam spremljevalca, ki je razlagal Michelangelova dela, po katerega načrtih je Kapitol zgrajen. — Prav tako kakor Bela hiša v Wa-shingtonu! je modrovala neka gospodična iz Novega sveta... V dvorani vatikanskega muzeja je nekoč klečala ženica pred kipi velih nereid in kentavrov. Pristopil je iz družbe izletnikov duhovnik in pošepetal ženici: — Saj to so pogani, pa jih molite! — Nemogoče, pa v papeževem dvoru? je zardela ženica in odhitela osramočena čez prag. Izletniki so se ustavili pred Rafaelovo sliko o Kristovem pokopu. Ciceronu se je mudilo, pa je v naglici dejal: — To je Rafaelov pogreb! — Zakaj pa ima avreolo okrog glave? je vprašal nekdo. ^ARlJ SKALAN: Ram AS IN JORA ROMAN ZADNJIH ^Ali je to res ljubezen? Sprva gotovo j1 bila. Jora je lepa, toda po vsem svo-značaju nasprotna mojim mislim in j^njam. Privlačevalo me je njeno telo ^ da je Seonijeva hči. Toda sedaj, J ne ljubim zares? Da, najbrže bo to I s^vo resnična ljubezen. Kako čudno: '!»a je šele ljubosumnosti, da se nam jj.0*. Popolnoma vname. Ako se mi ne j. ^Pijala in ne bi silila za Ramasom, je '‘Jbrže nikoli ne bi ljubil. A prav zato ne pustim! Nikdar in nikoli!« r^stiil je pesti in sovraštvo resnične _ ____ Iq * Umn°sti ga je vsega tako prevzeli' v k' zmlel svojega tekmeca, ako Me^ tisti trenutek v njegovi bližini. T tern premišljevanjem se mu je za-$lhj. !. sliši nad seboj korake. Pri-^e. Da, nekdo je hodil po jekleni V. Plošči. ai| Rešitev!« mu je šinilo v glavo. Pla-s Postelje in zaklical na ves glas: >-o'te me' Ujet sem!« 6ov0 .je^ltvi se bova prej temeljito po-mu te odgovori! od prezrače-Slas. ki ga je Mahabali takoj ’ bil je Ramasov. LJUDI NA ZEMLJI 42 »Izpusti me, pes!« je siknil Mahabali. »Ali si že kdaj slišal, da je tisti, ki je nekaj prosil, zmerjal?« je dejal Ramas mirno. »Jaz te ničesar ne prosim, ampak terjam!« »Potem boš terjal še zelo dolgo. Prišel sem prezgodaj. Naj bo, pa grem.« »Počakaj!« je zarjul Mahabali. »Cernu?« »Izvedeti hočem, zakaj te še ni vrag vzel. Ali si ne upaš v Rayanipur? Strahopetec.« »Bil sem pravkar gori.« »Ali si povedal Seoniju, kaj si storil?« »S tem nisem imel časti govoriti,« je odgovoril smeje se Ramas. »Torej si le strahopetec.« »Kakor misliš. Vrnem se, ko boš pripravljen govoriti z menoj tako, kakor se spodobi jetniku z ječarjem.« »Kaj neki naj bi si midva še povedala?« »Morda veliko več, kakor bi utegnil uganiti.« »Zelo sem radoveden.« »Potem ti lahko že sedaj povem. Ko sem prišel sem, nisem imel namena samo pogledati, če si še živ in kako se ti godi. »Kakšen namen si potem še imel?« »Pogovoriti se s teboj, če ne bi bil voljan odkupiti si rešitev?« »Odkupiti? Prišel si trgovat.« »Nekako tako.« »In cena?« »Bila bi dvojna. Prvič slovesna odpoved združitvi z Joro in drugič skrivnost, ki vaju veže z Yagirijem Seonijem.« »Ha-ha-ha...« se je zakrohotal Mahabali. »Posebno skromen nisi.« »Ako si tako zelo plemenit, da ti je zvestoba do Yagirija dragocenejša kakor lastno življenje, potem-je odkupnina, ki jo terjam, res visoka. Toda o tem dvomim.* »Tajenje ni najboljše orožje. Z njim si ne izvojuješ rešitve iz te mišje pasti. Govoriva kot moža!« »S teboj bom govoril tako, kakor se bo meni samemu zdelo.« »A samo kadar bom jaz hotel.« »Ne verujem, da boš še dolgo sam odločal o tem.« »Blagor ti, ako je tvoja vera res tako trdna.« »Nikoli ne bom nehal verovati, da boš igro. ki si jo zaigral, nazadnje le ti sam izgubil.« »Samo tega ne pozabi, da si jo prvi ADMIRAL LORD CHATFIELD minister za koordinacijo angleške narodne obrambe je v govoru po radiu naglasil, da »Nemčija še ni začela s pravo vojno, ker ni gotova uspeha. Nemčiji je potrebna čim krajša vojna, zato bi rada odsekala angleške vojne ladje od njihovih oporišč. Čast hrabrim angleškim posadkam, ki so pripomogle, da je Anglija še vedno ostala gospodarica na morju.« Aleksander Dumas starejši je bil v pariški družbi znan porogljivec. Ko so ga nekoč povabili z gospodom Vaubandom, s katerim sta bila sprta, na banket, je Vauband zaprosil gostitelja, naj mu oprosti, toda prišel bo samo tedaj, če bo Dumas pri mizi samo enkrat oro-vorii. Dumas je pristal na to. Vauband se je čutil sigurnega, pa je sam razmetaval okrog svojo duhovitost. Dumas je molče sedel na svojem stolu. Ko so servirali zadnjo jed, se je opravičil Vauband od svoje dame z besedami, ki so se mu zdele duhovite: — Pardon, ali zdi se mi, da sem pospravi! že toliko paštet, kolikor je Samson pobil Filistejcev! Dumas ni mogel molčati, pa se je oglasili — Da, in z istim predmetom — oslovsko .čeljustjo!... — Potegni previdno, gre za zob modrosti!... začel ti. Jaz jo le nadaljujem, in kakor vidiš, z večjim uspehom.« »O uspehu bo mogoče govoriti šele na koncu.« »Potem počakajva na ta konec! Premišljuj dalje, dokler se ne vrnem. Upam, da boš tedaj bolj pripravljen na sklepanje poštene kupčije.« »Upam, da se ne bova videla več na tem mestu.« »Kakor misliš. Zdravstvuj'« »Pes!« je siknil Mahabali in potem po- j i-M. . 0 so se Ramasovi koraki od- daljili in nazadnje popolnoma utihnili. V temnem, jeklenem podzemlju je zavladala zopet popolna tišina. Inženir je slišal le še svoj lastni, nemirni dih in utrip srca. Ramas se je vrnil v knjižnico in skrb- ,.fapr^ seboj vsa vrata. Bil je nekoliko nejevoljen, da pri Mahabaliju ni dosegel željenega uspeha, vendar je bil prepričan, da se bo jetnik nazadnje le vdal in mu povedal tisto, kar mu je bilo sedaj najvažnejše poleg skrbi za obuditev očeta. Skoda se mu je zdelo le časa. ki ga bo moral izgubiti. Skoraj ob istem času, ko se je Ramas v podzemlju pogovarjal z Mahabalijem Patno. je pa sedel Hampur Kamthi pri Chasiju Khanu. dr. Andrejevič in Kika Popovič. MALI CONTINENTAL MALI OGLASI iiienine ooztns CENE M Al IM OGLASOM: V malih otlasib «*ane vsaka beseda 5C oar nairaaniia pristojbina za te oglase le din S— Dražbe orekltci doofsovanja »n žetmovanjskl oglasi din I.— oo besedi Naimaniši znesek za te oglase te din 10— Debelo tiskane besede se računajo dvolno Oglasni iavek za enkratno obiavc znaša din 2.— Znesek za male oglase se olačuje takot ort naročilu oziroma ea ie vposiati v oismu skupaj z naročilom ali oa oo ooStnl oolo£nici no čekovni račot? St. 11.409. Za vse oismene odgovore glede malib oglasov se mora oriložiti znamka za 3 din 5 letno jamstvo! IImn LEGAT, £1;iš* •"**" podružnica: LJUBLJANA, Prešernova ulica 44, telefon 26-36 Razno NOGAVICE tlastn: izdelki) rokavice, vol ;ia, odeje, koce, zimsko perilo oietemne- naicenejše »Mara*, trgovina A. Oset, Koroška c. (oolec tržnice). 9879-1 NAJCENEJE Pošilja v inozems.vo petkilo-gramske pakete s salamami, prekajenim mesom »KAVA-i SR«, Gosposka 28. 12152-1 NE POZABITE si nabaviti najboljše vino v gostilni »Prešernova klet«, Gosposka ulica. 12299-1 POZORI Sanke vseh oblik. Drvovrstna domača izdelava. Vam nudi kolarstvo Slavko Krabonja, Maribor. Aleksandrova c. 19. 12391-1 NA VSO OSKRBO takoj spre.inem gospoda. — Meljska 29. 12462-7 Siam, kje? K Pletenine, • r * .. nogavice in. robci f /*• v modnih barvah i MARIBOR. Aleksandrova 9 DOBRO. VINO za božične praznike od 5 litrov naprej, liter 7 din. Pra-protnikova ul. 29. Krčevina. 12458-1 Kupim DECIMALNO TEHTNICO dobro ohranjeno, kupim. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika« pod »Teht-nica«- 12465-3 Prodam !?ino olivno OLJE !jt din 19.—. nalfinejša kava. caj,. čokoladne specialitete, likerji, 5 kg-paketi za inozemstvo, »Kavalir«. Gosooska 28 12153-1 GOSPODINJE! Domače kekse, sadni kruh in najfinejši mlečni kruh do ne-zvišani ceni dobite v pekarni Rakuša, Koroška c. 24 ________12375-1 Spomnite se CMD l BUKOVA DRVA cepana, popolnoma suha, več klafter naprodai. Čeloflga, Brestrnica. 12455-4 HARMONIKA 5-vrstna, poceni naprodaj. — Hojnik, Aleksandrova c. 12. 12460-4 Stanovanje STANOVANJE s tremi sobami in kuhinjo v prvem nadstropju v centru Maribora takoj oddam. Vprašajte v oglasnem oddelku »Večernika«. 12466-5 Sobo odda PRI PLAUCU igra dnevno damska kapela. 12377-17 ZA BOŽIC! Za vsakega dobro in poceni ima vsakovrstno meso in se cenjenim odjemalcem priporoča Marčič, mesar. Pohorska 5. 12441-17 NAJBOLJŠE DALMATINSKO VINO dobite v gostilni »Split«. Koroška cesa 39. 12423-17 ZA PRAZNIKE! Prvovrstna sortirana vina iz lastnih goric nudi gos ilna , »Turist«, Betnavska 39. Preko ul'"ce popust! 12456-17 IZBORNA VINA za praznike dobite v poljubni izbiri in po znižani ceni pri Senici, Ulica kneza Koclja. 12457-17 STOJALA ZB božična dre«" velika izbira pri Plim & LENMB, Aleksandrovac-34 • f ljub!jena Naznanjam da sem cene mesu znižal: 1 kg govedine samo 6—8 din 1 kg teletine samo 6.— din 1 kg svinietine samo 10—12 1 kg prekajenega samo 14-16 1 kg slanine samo 14.— din STOJNICA POLANEC v Strossma'erjevt ul., Maribor Dotrpela je danes po kratki muke polni bolezni moja nad vse soproga, oziroma mati, gospa Pavla Debelak soproga železničarja v 42. letu starosti. bf3| Blago pokojnico bomo položili k večnemu snu v soboto, 23, dec ob 16. uri na Magdalenskem pokopališču v Pobrežju. „ urj Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo, 27. decembra, ob zjutraj v Magdalenski cerkvi. Maribor, Poljčane, Slatina Radenci, Šmarje pri Jelšah, Graz, Leobefli 21. decembra 1939. Ivan, soprog, Marica, hčerka ter vse ostalo sorods v • SOBO lepo sončno, prazno takoj oddam. Taborska 20. 12461-7 Božična. ] Ko bliža se Božiček beli, . skrbi prevzamejo presnete vse očke, mamke, stričke, tete. Kaj naj izbrali v dar bi I Metki in Spelci, Frančku, Janku, Pepci. Ni treba jim noči brez spanja, pove jim jasno na vprašanja Tiskovna zadruga: »Za male povedke so in slike, a ta-le zares najlepša knjiga je: Dedek novej.« jn če je Janko že odrasel m Betka ali Vera gospodična zala, povesti, pesmi tu so zanje m romani, « srce z njimi se mladine hrani! So pesniki in pisci pravi . avijoni, ti misli dvigajo, kjer cvetelo miljoni 1 zvezdic, al' zibljejo jih k zemlji kot padala. Le brž v Tiskovno, če prav želite si izbrati, da more svetli Božič deci dar poslati 1 LUTKOVNI VQUČKI BOGOMIR DIVJAK Ulica kneza Koel)a 4 Ma želite oglaševati, pokličite telefon: * 25-67 Naznanjamo tužno vest, da se umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oč > gospod From Vekoslav šolski upravitelj v pokoju, odlikovan z redom sv. Save V. stop j Pogreb blagopokojnega bo v soboto, ob 15. uri na Pobrešk pališču. _Q b 7 uri- Maša zadušnica bo v Stolni cerkvi dne 27. decembra 15«y, Maribor, 22. decembra 1939. žalujoča soproga Elizabeta, Zora, Nada, Slavko, otroci in ostalo sorod !; ‘ ■ ' .5 - “--v I Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d. ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telelou ■ Rokopis' se . predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - ^ 4q9. uredništva štev. 25-67 in upravo štev. 2S-07* — Poštni čekovni račun