Štev. 106.
vmmmmmmmmMmmm
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90’— za pol leta Din 45'—
V upravi stane mesečno Din 7*—
V Ljubljani, sreda, 10. maja 1922. ————
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
Leto II.
Uredništvo in upravnlštvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = upravništva štev. 328 *=
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22-50 za en mesec Din 7‘50
Vatikan in Rusija.
Ruski pisatelj Merežkovskij, ki živi kot begunec v Parizu, je v imenu ruske reakcije naslovil na papeža Pija XI. pismo, v katerem svari pred tem, da bi Kristusov namestnik na zemlji sklepal zveze z Antikristom t. j. z boljševiško vlado v Rusiji. Na to pismo, ki ga je z veseljem pograbilo tudi ljubljansko kapitalistično glasilo »Jutro«, bi pripomnili to-le:
Merežkovskij očita boljševizmu terorizem in krvave roke, kar 'e resnično. Zgodovina nam pa tudi o ruskem carizmu pripoveduje: Med vsemi ruskimi carji sta bila samo dva velika državnika: Peter I. in Katarina I. Vsi ostali so bili slepo orodje v rokah do dna propadlih duš. Okrutneža pa sta bila tudi onadva in sta storila poleg dobrega tudi neizmerno zla. Aleksander I. in Aleksander II. sta bila sicer zelo blaga človeka, toda istotako odvisna od podlih kreatur. Vsi ostali so bili naravnost zločinci, obremenjeni z mnogimi umori in uboji. Nobeden izmed njih ni umrl naravne smrti.
Carski dvor je bil pozorišče najstrašnejših blodenj in pregreh. Nikolaj II., ki je tako nesrečio končal, je moral s svojo smrtjo odkupiti svoje in svojih prednikov grehe. Sam rje bil udan usodnim slabostim in pod njegovo vlado ni bilo usmrčenih in pregnanih nič manj oseb nego pod njegovimi predniki. Ljudsko vstajo leta 1905. je zadušil na ta način, da je general Rennen-kampf z okliopnim vlakom rušil sela.
Carski režim je bil naj;večja strahota v Evropi. Njegov steber je bila tajna uo-Hcija, pred katero je bil patriarh ravnota-ko malo varen kakor ubog mužik. Policaj in orožnik sta značila isto kot največji lopov. Policijski pristav je imel večjo oblast nego pri nas cesarski namestnik. On je šel preko sodnije ravno tako kakor preko ta-kozvanih samoupravnih organov. Uničiti je mogel eksistenco vsakega človeka, ako mu je dal tajno neugodno kvalifikacijo, ki ga je spremljala do groba. Pri nas nimamo niti bledega pojma o tem, koliko ruske inteligence so požrle vislice, ječe in sibirske planjave. Strašna ječa Petropavlovsk je bila prav do Nikolaja II. vedno do vrha polna političnih jetnikov.
Carska uprava je bila do dna korum-pirana in proti njej je korupcija na Balkanu komaj rahla senca. Brez podkupnine se ni rešila niti najpriprostejša prošnja in brez goljufije se ni zgradil niti kilometer državnih železnic. Čim višji je bil uradnik, tem več je jemal. Ves napredek je bil le zunanji Izvrstno je živel v Rusiji le tisti, ki se ni brigal za javne stvari in si je le polnil žepe; vsak idealen človek je pa končal na 'vislicah, v ječi ali v pregnanstvu.
Cerkev je bila pod carizmom neverjetno ponižana, o čemer naj vsak bere Me-režkovskega samega. Nas zanima predvsem katoliška cerkev. Njena zgodovina Pod carji je eno samo mučeništvo. Cele Uniatske gubernije so bile izseljene v Sibi-rijo. Tisoči katoličanov so izdihnili pod kozaškimi nagajkami, ker se niso hoteli izneveriti svoji veri. Katoliški duhovniki so P°lnili ječe. še pod Nikolajem II. je zakon
0	katoliški cerkvi določal policijo kot nje-n° najvišjo nadzorovalno oblast.
Boljševiški režim je tekom štirih let svojega obstoja vladal in še vlada s skrajnim terorjem, njegove grozovitosti, ki so le v Rusiji mogoče, pa niti absolutno niti relativno ne dlosegajo grozovitosti, ki so se Vršile pod 300 letnim carevanjem Romanjih. Pravoslavna cerkev se res preganja, 'n sicer se to godi v veliki meri vsled načeloma brezbožnega programa sovjetske-režima. Bilo je umorjenih 20 školov, med njimi vzorni svečeniki. Treba je pa prizna-
V	da je bilo to preganjanje v nekoliki me-fi tudi posledica reakcije razdivjanih mas, i so pravoslavno cerkev poznale bolj od s’abe kakor od dobre strani.
Kar se tiče katoliške cerkve, je bolj-?eviki niso sistematično preganjali — ka-*0r tudi ne ostalih konfesij — in sicer za-to ne, ker je bila v očeh ljudstva tudi ona ^učenica carskega režima. Sovjetska vla-ie pač izgnala katoliškega metropolita arona Roppa, ki se je nedavno po priza-evanju Vatikana vrnil na svoje mesto.
Iz vsega tega sledi, da sv. stolica s po-Stedom na interese katoliške cerkve nima Razloga dati carizmu prednost pred boljševizmom. V gospodarske in politične probleme boljševizma pa se katoliška cerkev j^e vtika Njej je le za to, da zagotovi kato-škemu bogoslužju v Rusiji svobodo.
Sicer se pa Merežkovskij tudi dejansko moti. Med Rusijo in Vatikanom so se vršila le pogajanja zaradi pomožnih misij za gladujoče in se še ne ve zagotovo, ako so se, končala. Kar se tiče pogajanj za konkordat, so krožile v javnosti pač razne diomneve, o katerih pa zaenkrat ni znano, v kolikor temelje na istini. Na vsak način zadnje vesti kažejo, da so se morale pojaviti resne težkoče, ki ne izvirajo toliko iz skrbi sv. očeta za katoliško cerkev, ampak za pravoslavno.
Iz pisma papeževega delegata Piear-dija na predsednika genovske konference je namreč razvidno, da sv. stolica od Či-čerina zahteva, da mora prenehati v Rusiji tudi vsako preganjanje pravoslavne cerkve, kateri naj se vrne tudi zaplenjeno cerkveno premoženje. Katoliški cerkvi v Rusiji se sploh ni moglo veliko zapleniti, ker je bila v obče revna Zato tudi »Jutro« ni-
ma razloga, da kuje kapital iz pisma Me-režkovskega, ker je očito, da se papež zavzema ravnotako za pravice pravoslavne cerkve kakor katoliške. In papeževo prizadevanje utegne imeti veliko več uspeha nego prizadevanje ruske cerkva same, ki nima vpliva v javnem življeiju. Če sovjetska vlada papeževo posredovanje za pravoslavno cerkev sprejme, potem ni razloga, da Vatikan ne bi sklenil sporazuma z boljševiško vlado, kajti politična in gospodarska načela komunizma se svete stolice ne tičejo čisto nič; ona se tičejo zgolj interesov privatnega kapitala . .,
Na vsak način je veliko dejstvo, da je papež prevzel obrambo svobode ruske pravoslavne cerkve in bi mu morali biti za to Merežkovski in tovariši le hvaležni. Ta nastop Pija XI, kaže, da -je rimski papež v resnici poglavar celokupne krščanske cerkve.
Za Mričanslto Internacionalo. Sklepi italijanske ljudske stranke.
Genova, 9. maja. (Izv.) Vodstvo italijanske ljudske stranke je priredilo včeraj v Rimu sejo, na kateri je poročal Don Stur-zo o svojih razgovorih, ki jih je imel v Genovi. Don Sturzo se je med drugim izrazil zelo previdno o praktičnih uspehih konference, ki naj bi jih imela na gospodarskem polju. Na seji je bil sprejet sklep, naj se okrepe mirovna stremljenja narodov. Kot sredstva za to se priporočajo tudi konference zastopnikov časopisja in sodelovanje vseh držav, da se reši Rusija, kar je smatrati za ukaz človečanstva. Glede Nemčije je bila priznana potreba, da se najame inozemsko posojilo in se je glede gospodarskih ciljev pasvetovalo: boj proti
nameri, naj se vzdržujejo visoke carine, olajševanje neposrednih posojil v zlatu za države z nizko valuto v svrho, da se te talute okrepe, organizacija prometa s siro-valute okrepe, organizacija prometa s siro-monopoli, predvsem monopol na petrolej, ukinjenje prepovedi proti izseljevanju, pospeševanje vzpostavitve prometnih sredstev in omejitev državnih izdatkov. Dalje je bila na seji izražena želja, da se v zvezo narodov sprejmo vsi narodi. Seja je iz razlogov človečanstva in morale protestirala zoper uporabljanje kolonialnih čet. Končno so zborovalci z zadoščenjem vzeli na znanje korake, ki jih je podvzel don Sturzo za ! ustanovitev krščanske internacionale.
Papež za oerska soobodo o Btnsiji.
Genova, 9. maja. Semkaj je dospel papežev delegat msgr, Picardo, ki je izročil predsedstvu konference in zastopnikom posameznih držav spomenico, v kateri zahteva sv. stolica, da se v slučaju pogodbe z Rusijo zagotove svoboščine katoliške cerkve. Spomenica zahteva, naj se sprejmejo v pogodbo tudi naslednje točke: 1. Za vse ruske državljane in za vse v Rusiji živeče imozemce se jamči popolna svoboda vesti.
2.	Možnost izvrševanja zasebnih in javnih verskih vaj se dovoljuje, 3. Cerkvena zemljišča in poslopja, naj bodo kakršnekoli vrste, se vrnejo njihovemu namenu in uživajo posebno zaščito.
Ruska delegacija je objavila izjavo, v kateri protestira proti trditvi, da so bile v Rusiji cerkve zaplenjene. Cerkve so dale svoje blago za stradajoče prostovoljno na razpolago.
Francija in Hngltla za sporazum.
Genova, 9. maja. Anglija in Francija si prizadevata, da premostita nastala nasprotja. Lloyd George je objavil Barthou-jevo pismo, v katerem le-ta izjavlja, da niti z ee nniti z druge strani niso bile padle besede, ki bi se dale tolmačiti kot namera za prekinjenje prijateljstva med obema državama. Tudi Poincare je poslal angle-
ški vladi pismo, v katerem naglasa, da se Francija s svojim nastopom v Genovi ni nameravala oddaljiti od zaveznikov.
Pomirjevalna prizadevanja Francije in Anglije podpirajo tudi zastopniki vseh ostalih držav na konferenci, tako da se smatra položaj kot znatno boljši.
Hnglija in Italija za obnooiten Nemčije.
Genova, 9. maja. (Izv.) Angleški finančni kontrolor Blacket in italijanski izvedenec v finančnih zadevah Giannini sta izdelala poseben angleško-italijanski obnovitveni načrt, ki se ozira na nemške dolgove v okvirju mednarodnih dolgov. O tem načrtu prijavljajo časopisi nastopne zanimive podatke: Vsemu svetu je bilo znano, da je bilo 110 milijard, ki jih je Nemčija dolgovala dne 1. januarja 1922, po tem načrtu razdeljenih na dva dela. Prvih 65 milijard bi bila Nemčija obvezana plačati v giavnici in obrestih le v slučaju, ako bi ta ali oni od zaveznških upnikov zahteval plačilo svojih predvojnih obveznosti od katerega zavezniških dolžnikov. Dalje bi se Anglija in Francija obvezali, da bi s svoje strani ne zahtevali vojnih obveznosti, ako bi ne bili pozvani, naj svoje dolgove pre-neso na Ameriko. Drugih 45 milijard, ki bi jih Nemčija še dolgovala, naj bi se v znesku petih milijard izpremenilo v angleško posojilo, ki bi bilo prva tri leta brezobrestno, nato pa naj bi se obrestovalo s 5 od-
stotki. Ostalih 40 milijard naj bi se odplačevalo v obrestni meri 5 odstotkov v šestmesečnih obrokih, in sicer po razdelitvi, kakor jo je določila konferenca v Spaa. — Medtem bi se pa moralo za Nemčijo preskrbeti mednarodno pogojilo v znesku 30 milijard, ki bi se izplačalo v treh obrokih: 3 milijarde 1. 1922, 7 milijard leta 1923 in 20 milijard nastopni dve leti. Hkrati bi se morali zavezniki obvezati, da znižajo zasedbene stroške na najmanjšo vsoto, Nemčija pa bi jamčila, da bo natančno izpolnjevala svoje obveznosti. Obveznosti, ki bi jih dala Nemčija, bi bile nastopne: 1. Leta 1924. se mora nemški proračun na vsak način zravnati po prihrankih in novih davkih. Primanjkljaji se morajo kriti s posojili, ki bi bili razpisani v državi sami in ne po izdajah novega papirnatega denarja. 3. Državna banka bi morala zopet dobiti svojo neodvisnost. 4. Izdajanje papirnatega denarja bi ne smelo presegati meje, ki bi tnu bila določena.
Hgrarna reforma.
Ministrski svet se je pečal predvčerajšnjim o zakonskem načrtu glede razlastitve preobširnih zemljišč in glede kolonizacije. Po tem načrtu so dovoljena v Sloveniji posestva v najvišji meri do 50 ha, kar je
liko odpade v posameznih slučajih zemlje na poedine družinske člane.
Ko bo prišel omenjeni načrt pred merodajni forum, bomo izpregovorili o njem svojo besedo.
Prepričani smo, da iz tega načrta ne bo nič, ker ne upošteva res potrebnih in ker se ne ozira na krajevne razmere, Tej vladi odrekamo možnost, izpeljati tak načrt.
Boj za slooensKo iolstuo.
Belgrad, 9. maja. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora, ki je trajala pet ur, se je vršila razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. Proračunski predlog znaša 422,792.800 dinarjev. Seji so prisostvovali tudi zastopniki ljubljanskega, zagrebškega in belgrajskega vseučilišča. Hrvatski in slovenski poslanci so ostro napadali predlog sekcije, ker je črtala večinoma postavke za prečanske pokrajine. V imenu Jugoslovanskega kluba so govorili poslanci Pušenjak, Žebot in dr. Dulibič. Sprejetih je bilo več njihovih predlogov, tako n. pr., da se ne črta postavka 50.000 K za dijaško menzo in 100.000 K za gimnazijo v Murski Soboti. Poslanec Žebot je v svojem govoru izrazil začudenje, zakaj ministrstvo ne razdeli tako važnih predlogov med poslance, da bi posamezne postavke natanko proučili. Odločno je nastopil za neokrnjeno petfakultetno univerzo v Ljubljani in za osnovanje strokovnih šol. Z ozirom na ugovore, da vlada nima denarnih sredstev, je govornik povdaril, da naj se zmanjšajo prispevki za gledališča, ali pa naj vlada odpust nekaj stotnij vojaštva, pa bo imela takoj dovolj kreditov, s katerimi bo lahko podpirala demokratiziranje kulture v vseh panogah. Dr. Dulibič je ostro napadal vladno šolsko politiko v Dalmaciji in dosegel, da je odbor obdržal več postavk, ki bi bile sicer odpadle.
čez, se bo razdelilo med zemlje potrebne, zlasti pa med invalide in dobrovoljce. Lastnikom bo dovolila posebna komisija gotovo odškodnino, posestva tujih državljanov pa zapadejo brez odškodnine. V načrtu je podrobno naznačena odškodninska tabela in pa eksistenčni minimum ter ko-
Današnia predborza*
Ziirich, 10. maja. (Izv.) Berlin 1.78, Holandsko 191.50, Newyork 518, London 23.03, Pariz 47.20, Praga 9.85, Pešta 0.67, Zagreb 1.87, Varšava 0.13, Dunaj 0.0625, n. a. K 0.06375.
politični dogodki.
+ Velika župana na Slovenskem ne
bosta postala gg, dr. Kramer in dr, Kukovec, kakor poroča današnje »Jutro«. List povdarja ponovno: »Vprašanje imenovanja velikih županov bo vkratkem aktualno, kot kandidati pa pridejo v poštev le državni uradniki s predpisano kvalifikacijo,« — G. Hribar bo tedaj vkratkem odžagan.
+ Kulturobojni socialni demokratjje. Včeraj dopoldne se je vršila zanimiva seja zakonodajnega odbora o zakonskem pred-logu glede glavn,e kontrole. Socialni demo-kratje so stavili predlog, da se vstavita v predlog še dva paragrafa, po katerih bi imela vlada pravico nadzorstva nad celokupno zasebno cerkveno in samostansko imovino v celi državi. Poslanci dr, D u b i -1 i č , dr, D e ž e 1 i č in Ž e b o t so poudarjali, da gre za silno kočljivo zadevo, ki bo povzročila vihar in naj gospodje premislijo na posledice. Poslanec Magovčevič je nato stavil predlog, naj ostane status quo. Za ta predlog so poleg zastopnikov Jugoslovanskega kluba glasovali tudi treznejši radikali in demokrati, in tako je' propadel kulturnobojni predlog, sprožen od članov framazonske lože.
+ Kako je Jugoslavija spoštovana? Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o posojilu, ki ga nam nudi Amerika. V gotovini bi imeli dobiti 30 milijonov dolarjev, ako pa računamo po kurzu 87 dolarjev, bomo dobili samo
24,100.000	dolarjev. Obrestna mera je 8 odstotkov, kar znaša od 30 milijonov v prvem letu 2,400,000 dolarjev. Z ozirom na to ne bomo dobili vseh 30 milijonov, temveč le 21,600.000 dolarjev, ker se odšteje razlika kurza in obresti. V materialu imamo dobiti 70 milijonov dolarjev, Ako računamo kurz po 87, dobimo 60,900.000 dolarjev, od česar se odštejejo 8 odstotne obresti v znesku 5,600.000 dolarjev, poleg pa še pri materialu 12 odstotna provizija, kar znaša 8,400,000 dolarjev. Torej bomo
Stran 2.
»Novi Čas«, dne 10, maja 1922.
Štev. 106.
namesto 70 milijonov dolarjev dobili samo
45,900.000	dolarjev v materialu. — Tako daleč nas je torej pripeljal policijsko-cen-tralistični režim, da smo naravnost prisiljeni, jemati posojilo pod sramotnimi pogoji, Prav nič čudno ni, da Protičev »Radikal« vehementno napada ta projekt, kajti, če pojde tako naprej kot sedaj, niti obresti ne bomo mogli plačevati od tega posojila, in posledice? — Gospodarska odvisnost Jugoslavije od vnanjega židovskega velekapitala.
+ Proti »Narodni obrani«. Na včerajšnji popoldanski seji je finančni odbor pretresal proračun ministrstva za notranje stvari, katerega je sekcija zvišala na 140.368.913 dinarjev. Poslanec dr, Dulibič je ostro napadel notranjega ministra Marinkoviča, ki podpira teroristično »Narodno obrano«, pripravljajoč državljansko vojno, in to v času, ko vlada izjavlja neprestano, da ©ima kreditov niti za najnujnejše zadeve in ustanove,
^Dnevni dogodki
— Za generalnega ravnatelja pošte za
vso Jugoslavijo je imenovan g, dr. Janko Debeljak, poštni ravnatelj v Ljubljani.
— Pasivna rezistenca železničarjev v
Mariboru se je včeraj zopet pričela, ker se delavcem v delavnicah še niso izplačale draginjske doklade. Delavstvo je po pravici razburjeno, ker se jim ne izpolnijo dane obljube.
— Novi menični blanketi. Delegacija ministrstva financ opozarja na razglas št. B II 10/40 iz leta 1922, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu in vsebuje popis meničnih blasnketov nove emisije in določbe o zamenjavi starih emisij. Zamena meničnih blanketov sie ima izvršiti do 1. avgusta 1922, Menični blanketi stare emisije se smejo uporabljati še do 1. junija 1922.
— Nov kovan denar. Listi poročajo, da je prejela naša država iz Švice in z Dunaja ponudbe za izdelavo kovanega denarja po 1, 2 in 5 dinarjev. Za izdelavo novcev po
1	in 2 Din bi se porabil čist nikelj, dočim bi se novcem po 5 Din primešalo nekoliko srebra. Vlada o ponudbah še ni razpravljala.
— Otrok zgorel. Tržaška »Edinost« poroča iz Sovodenj pri Gorici, da je tam prošlo nedeljo pogorela baraka, v kateri sta stanovala Franc in Rozalija Blažič s 3 otroci. Oba zakonca z dvema otrokoma sta se rešila, rešiti pa ni bilo več mogoče najmlajše dete, 14 dni staro hčerko, ki je tačas ravno spala,
— Bivša avstrijska cesarica Cita pojde v samostan, »Osservatore Romano«, vatikansko glasilo, je prineslo zadnje dni novico, da je bivša avstrijska cesarica Cita sklenila, iti v samostan sv. Cecilije na angleškem otoku Wightu la Manche, kjer živi kakor nuna tudi njena sestra Frančiška Jožefa.
— Stavka v češki kovinarski industriji. Na Češkem je stopilo v kovinarskih podjetjih v Plznu na tisoče delavcev v stavko, Komunisti agitirajo na vse kriplje, da bi se stavka razširila v generalno stavko, a doslej se jim ta nakana še ni posrečila,
V	mnogih podjetjih se dela naprej,. Tako n. pr. v Praški železarski družbi, zakaj ta-mošnje delavstvo se je izjavilo, da sprejme posredovalne vladne nasvete in je torej proti stavki,
— Amerika svetovni bankir. Zedinjene države so prevzele mesto svetovnega
bankirja od Angleške. Danes je svet dolžan Ameriki 15 do 18 milijard dolarjev, ako upoštevamo vojna in zasebna posojila ter trgovske kredite. V inozemskih podjetjih je naloženih več ko dve milijardi dolarjev, ki nesejo lepe dividende. Za ameriške dolarje se stavijo podjetja v Južni Ameriki, Kanadi, Kini, Japonski, na Francoskem, v Švici in se gradijo železnice v celi Evropi.
—	Katastrofa v rudniku. Listi poročajo o veliki nesreči, ki se je zgodila v premogoko-pu v Bogovini pri Zaječaru v Srbiji. Pri kopanju premoga so delavci odkopali stene podzemeljskega vodnega zbirališča. Voda je z vso silo udrla v rov in ga kmalu zalila. Od delavcev se jih je malo rešilo. Število žrtev še ni dognano, vendar pa je precejšnje.
£|ublianski dogodki.
lj Poročil se je danes dopoldne v cerkvi sv. Jožefa g. Janko Grašek, uradnik deželne banke, z gdčno Minko C o t i -č e v o iz Ljubljane. Bilo srečno!
lj Zanemarjena Opekarska cesta. Na včerajšnji seji obč. sveta je stavil obč. svetnik Jeglič sledečo interpelacijo: Opekarska cesta že leta in leta ni bila niti očiščena blata niti posuta z gramozom. Na koncu te ceste ni prav nobene razsvetljave, dasi je ravno tukaj nujno potreba svetilke, posebno na ovinku. Cesta ima ta ovinek tik pred »Malim grabnom«. Ta ovinek pa ni niti ograjen niti kako drugače zavarovan, zato preti velika nevarnost, da zlasti kak kolesar zavozi s ceste v Mali graben. Zato prosim g. župana, da potrebno ukren,e, da se ta cesta po tolikih letih očisti blata, cesta in stranska pot pa posuje z gramozom, in to ne samo na spodnjem koncu, teprveč v celem njenem obsegu, ter tudi primerno razsvetli.
lj Izjavljam, da nisem identičen z Gregorjem Stajerjem, ki je imel pravdo proti gospej Graselijevi. — Ivan Stajer, strojevodja.
Seja občinskega sueta.
Včeraj se je vršila seja občinskega sveta. Bila je mirna. Župan se je uvodoma spominjal umrlega občinskega svetnika g. Dežmana. Na njegovo mesto je pozvan g. Planinšek. — Zupan častita k 60 letnici g. dr. Trillerja. — V domovinsko zvezo je bilo sprejetih 48 oseb brez takse, 8 proti ta ksi, 4 so bili odklonjeni.
Inženir Turnšek obžaluje. Obč. sv. inženir Turnšek (JDS) izjavlja, da je v predzadnji seji žalil gospoda župana, da ga ni hotel žaliti osebno in obžaluje svoj nastop.
— Župan dr. Perič jemlje izjavo na znanje.
Personalno-pravne zadeve. Ugotovi se besedilo ustanovnega pisma Josip Lenče-tove obrtniške ustanove v višini 10.000 K.
— V naborne komisije so bili odposlani obč. svetovalci Komac, Turk, Pirc in Malgaj. — Zavrnil se je priziv Antona Fortiča proti predpisu pasje takse.
Poročilo finančnega odseka. Globe za mestni ubožni zaklad v višini nad 800 K se bodo plodonosno nalagale. — Od g. Krapeža se sklene kupiti glasbeni paviljon za Zvezdo, kar bo stalo 310.000 kron. — Za nujne poprave Mestnega doma se je dovolil poseben kredit v višini 500.000 K. — Odobrila se je ponudba ing. Milana Lenarčiča za dobavo materijala za tlakovanje cest in se je v ta namen dovolil znesek 25,000.000
kron. — Odklonili sta se prošnji delniške družbe »Domus« za prodajo 30 mestnih parcel za Bežigradom in odbora za zvezo dolenjskih železnic z reško progo preko. Severina za prispevek. — Začasna nezgodna zavarovalnica in okrajna bolniška blagajna nameravata zgraditi na posestvu Zeschkovih dedičev nasproti justične palače veliko monumentalno poslopje. Sklene se, da se navedenima korporacijama proda nekaj sveta po 200 kron za kvadratni meter.
0 stavbenih zadevah je poročal obč. sv. Ogrin (SLS) v imenu stavbenega odseka: Odobrilo se je poročilo stavbnega urada o ureditvi Miklošičeve ceste in Ceste na južno železnico. — Sklenili so se sklepi za podaljšanje Aškerčeve ceste v svrho zveze s Cojzovo n Bleivveisovo cesto in o odkupu sveta za podaljšanje Ilirske ulice in razširjenje Holzapflove ulice. — V Ravnikarjevi ulici se bo napravil hodnik. — Odklonil se je priziv Jadranske banke proti magistratovemu odloku o prezidavi bančnega poslopja v Šelenburgovi ulici. — Ugodilo se je prizivoma Alojzije Burger glede njene barake v Spodnji šiški in Mateja Orehka glede neke zasilne kuhinje.
Vodovod in elektrarna. Poroča obč. sv. Orehek (SLS): Za navadno domačo potrebo se določajo v porabo naslednje množine vode: za stanovanje do 2000 K letne stanarine po 300 1 na dan, od 2000—4000 K po 450 1 na dan in nad 4000 K po 600 litrov na dan. — Električni železnici se dovoli zvišati vozni tarif na 3 krone pod pogojem, da se zvišajo prejemki uslužbencev od meseca aprila naprej. — Odobrilo se je poročilo policjskega zdravstvenega odseka o raznih sanitarnih odredbah posebno z ozirom na promet z živili.
Zdravstvene in policijske zadeve. Občin. sv. P i r c (SLS) poroča v imenu zdravstvenega odseka o predlogih dr. Tičarja. Koncesijonar in osobje, ki trgujejo z živili, morajo biti zdravniško pregledani. Trgovec z živili mora vsak sumljiv značaj bolezni takoj naznaniti. Okrepčevalnice in točilnice naj imajo posebne vodovode. Večje delikatesne trgovine naj imajo posebne blagajničarke za promet z denarjem. Posebna nujnost se je pripisala postaviti stranišča na živalskem trgu. Stranišča se postavijo tudi na drugih krajih, tako na Dunajski cesti, Rimski cesti, Ambroževem trgu itd.
Obč. sv. Kremžar (SLS) povdarja, da je treba stranišče na živilskem trgu postaviti takoj, ker se bliža vroče poletje in ž njim nove epidemije. Naj se tudi izpelje sklep glede stranišča pred kolodvorom. Hitre vožnje po Šolskem drevoredu naj se prepovedo.
Za gasilce. Obč. s,v. Pirc (SLS) je stavil sledeči nujni predlog: Večina orodja ljubljanskih gasilnih društev (Ljubljana in Šiška) je tako poškodovana, da ga ni skoro nič več v rabnem stanju, vsled tega j® velika nevarnost, da bo našel eventuel-ni požar društva nepripravljena. Ljubljanski občinski svet je v svesti tega dejstva
že storil vse, kar je v njegovi moči. Gasilnemu društvu v Šiški je dovolil 100.000 K za poprave cevi nastavcev in karabinerjev, gasilnemu društvu v Ljubljani bo pa popravil mali trenski voz, povrnil stroške za popravo brizgalne v znesku 18.000 K, krink in nastajvcev, za kar izda zopet več kakor 100.000 kron. Poleg tega je občinski svet sklenil, da zavaruje vse gasilce zoper nezgode, ta strošek bo znašal zopet 50 tisoč kron letno, ker upa na ta način dvigniti veselje do gasilstva, ko zasigura gasilcu v slučaju nezgode sigurno zavarovalnino. Stroške za vsa ta nujno potrebna popravila in zavarovanje težko obremenjujejo mestne finance, zato je nujno, da iščemo kritja tudi drugod. Požarne zavarovalnice plačujejo v smislu naredbe dež. vlade z dne
3.	novembra 1920., U. 1. 130 pokr, uprave 3 odstotne doneske za plačevanje zavarovalnin za zavarovane gasilce (§ 8 b) in odškodnino za poškodovano gasilno orodje (§ 8 č). Občinski svet sklene: Pokrajinska uprava se naprosi, da nakloni mestni občini ljubljanski iz 1 % nega gasilskega sklada 100.000 K kot odškodnino za poškodovano gas. orodje in prispevek k zavarovalnini za zavarovane gasilce.
Interpelacije, Obč. sv. SLS so stavili nato več interpelacij na župana v raznih gospodarskih zadevah, na kar je župan zaključil sejo.
Tajna seja.
Obč .svet sklene, naj obrtna oblast ostro nastopi proti »Dalmatincu« v Šiški radi nepravilnosti pri točenju in izgredov, ki se vrše. — Magistratni pisarniški asistent Franc Mulaček se stalno vpoko,i.
— Občinske ustanove za učence obrtno-nadaljevalnih šol se podele: Zupancu Vinc., Anžlohar Angeli, Jazbar Leop., Nežmak Jožefi, Longyka Gabrielu. Nesmann Maksu, Bezeljak Rudolfu, Mencej Avgustu. — Prof. dr, Pestotniku se štejejo v napredo-valno dobo 4 meseci, za katere je bil pod Avstrijo po krivici prikrajšan. — 42 mestnim slugam in tržnim stražnikom se dovoli nabava obleke (suknjič, klobuk, hlače, zimska suknja, čevlji, čepica in rokavice) in natura ter se v ta namen votira kredit
250.000	kron, — Uradnikom mestnega stavb, urada se povišajo stavbne doklade,
— Bivšemu peku Foderlu se zniža taksa za sprejem v domovinsko zvezo za dve tretjini, — Mestnemu konjaču Jorasu se zviša odškodnina na 12.000 K na leto. — Stavbeni komisar inž. Franc Vagaja, ki je sprejet v državno službo se razreši mestne službe. — Koncesije se priporočajo: Adolfu Prašek za električne naprave, Jos. Fonu — zajutrkovalnica, Mariji Peternel — prodaja mleka, Adelaidi Reut — izkuh, Mariji Živec — gostilna, Simonu Kunčiču — prodaja sodavice v vozičkih, Tea Import — kolonialno blago, Ant. Wisiaku — trgovska agentura.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Tovariši!
Ali ste že storili svojo dolžnost? Ali sle že naročili dnevnik
Novi čas?
je nova znamka. V dobrem letu pa se je radi svoje kakovosti tako v~ peljala, da se povsod dobi in jo vse gospodinje zahtevajo.
šbbs5-
Tunel.
44
—	Posloveni] Peter
Roman. Spital Bernhard Kellermann.
Mlakar.
V	iridesetlisoč glediščih je Edison Bio dnevno predstavljal tunelske filme. In ni bilo gnezda ne v Sibiriji ne v Peru, ki ne bi videlo filmov, lako je bilo čisto naravno, da so najvišje poveljnike prav tako za-poznali kakor Allana samega. Njihova imena so se prav tako vtisnila v spomin ljudstvu kakor imena Stephensona, Marconija, Ehrlicha, Kocha.
Mac Allan sam pa še ni imel časa, da bi si ogledal tunelski film, čeprav je Edison Bio že ponovno poizkusil, da ga z vso silo privleče v kino.
Kajii Edison Bio je pričakoval prav poseben uspeh od filma: »Mac Allan se gleda sam v Edison Biu.«
8.
»Kje je Mac?« je vprašal Hobby.
Maud je prenehala z guganjem.
»Pokažil — V Montrealu, HobbY.«
Večer je in oba sedita v prvem nadstropju na verandi, ki je obrnjena na morje. Vrt leži v molku in temi pod njima. Trudni morski valovi šume in sikajo enakomerno in v daljavi visi in zveni delo. Pred večerjo sta bila štiri, igre tenisa, povečerjala in zdaj še kratko urico počitka. Hiša je čisto tiha in temna.
HobbY zeha trudno ter si pri tem z roko plošči po ustih. Enakomerno rahlo sikanje morja ga uspava.
Maud pa je sedela ter se gugala in njene oči so bile čisto bedeče.
Opazovala je Hobbvia. V svoji beli obleki, s svojimi pšeničnimi lasmi se je zdel v temi skoraj bel, le njegov obraz in ovratnica sta bila temna. Kakor ne-gativ fotografske plošče. Maud se je smehljala, kajti spomnila se je bila zgodbice, ki jo je pripovedoval t1obby pri mizi — zgodbico z eno izmed S. Woolfovih »nečakinj«, ki je tožila S. Woolfa, ker jo je postavil
pod kap. Od zgodbice se je koj povrnila k Hobbyju samemu. Ugajal ji je. Celo njegove neumnosti so ]i ugajale. Bila sta si najboljša tovariša ter nisla imela skrivnosti med seboj. Včasi ji je celo hotel pripovedovati stvari, ki jih ni marala poslušati; morala ga je prositi, naj molči. Hobby in Edith sta si bila postala tako prisrčno zaupljiva kakor oče in otrok. In često se je zdelo, kakor da je HobbY gospodar v hiši.
»HobbY bi bil lahko prav tako moj mož kakor Mac,« je pomislila Maud ter čutila, kako je zagorela in zardela v lice.
V	tem hipu se je HobbY rahlo zasmejal predse.
»Zakaj se smeješ, HobbY?«
HobbY se je pretegnil, da je stol zaškripal.
»Baš sem mislil, kako bom živel prihodnjih sedem tednov.«
»Ali si spet izgubil?«
»Sem. Če imam full hand v rokah, bom pač držal? Zafračkal sem šest lisoč dolarjev. VanderstYfft dobiva, bogatini zmerom dobivajo.«
Maud se je zasmejala.
»Treba ti je reči samo besedico Macu.«
»Da, da, da,« — je odvrnil tiobbY in zopet zehal ter ploščil po ustih. »Tako je, če si fool — neumen!«
In sta spet predla svoje misli. Maud je bila odkrila, kako se je mogoče v gugalnici med guganjem pomikati naprej in nazaj. Zdaj je bila korak bliže zdaj spet korak dalje. In vedno je imela HobbYja pred očmi.
Njeno srce je bilo /medeno, otopelo in polno hrepenenja.
HobbY ie mižal in Mntid )e vprašaja namah tik njega: »Frank, kako bi bilo, če bi bila tebe vzela?«
tiobbY je odprl oči ter bil v hipu čisto buden. Njeno vprašnje in zvok njegovega imena, s katerim ga že leta ni nihče nazval, sia ga prestrašila. Prestrašil se je, kajti njeno lice je bilo čislo blizu in vendar je bila še pred hipom dva koraka od njena. Njene mehke, male joke so ležale na naslonilu njegovega stola.
»Kdo to ve?« je odvrnil negotovo ter se poizkusil tiho smejati.
Maudine oči so gorele tik pred njim. Zlat blesk se je toplo in proseče blestel iz njihove globine. Njen obraz se je svetil kakor užaloščen ozko in bledo iz teme.
»Zakaj nisem iebe poročila, Frank?«
liobbY je segel po sapo. »Ker ti je Mac bolj ugajal,« je dejal čez hip.
Maud je prikimala. »Ali bi bila midva srečna, Hobbv?«
HobbY je postal še bolj zmeden, posebno še, ker se ni mogel ganiti, če ni hotel, da bi se preveč približal Maud.
»Kdo ve, Maud?« HobbY se je smehljal.
»Ali si me prej res ljubil, Frank, ali si se samo delal?« je šepetala Maud.
»Da, resi«
»Ali misliš, Frank, da bi bil z menoj srečen?«
»Mislim.«
Maud je prikimala in njene svilnate obrvi so se sanjavo dvignile. »Da?« je šepetala še tišje polna sreče' in bolesti.
liobbY ni mogel več prenašati položaja. Kako je sploh mogla priti Maud na misel, da se je dotaknila le stare stvari? Hotel ji je reči, da je vse to neumnost; hotel se je vdati v usodo. Toda, za vraga, Maud mu je še vedno ugajala in nekoč je preživel težke ure...
»In zdaj sya postala dobra prijatelja, Maud, ali ne?« je vprašal s tgko nedolžnim, vsakdanjim naglasom, kolikor je v tem trenutku sploh moge|.
Maud je čisto rahlo prikimala. Gledala ga je še vedno, in tako sta sedela eno, dve sekundi ter si zrla v oči. Nenadoma se je zgodilo! On se je bil nekoliko premaknil, ker ni mogel več mirovati — da, kako je to vendar prišlo? —: njune ustnice so se dotaknile kakor same od sebe.