Poštnina plačana v gotovini. £ft| .i*?!« 'mg 31-55 za naročnino, za cglsse LIJ St, 70 Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništva: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. 'EcL: 2566, int, 3089 © 1. AS Uprava: Gaieva L Telefon 3855. - Ček, račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NAI RODA ¥ Ljubliaoi v torek, dne 10. julija 1985 Posamezna štefjlka Din !•- Današnja številka vsebuje: Našička Tuj kapital in naša bogastvi' Na Vlil. zbor bolgarskih Junakov Izredčevanje plodov sadnega drevja V na j višji koči na svetu Rokopisov ne vračamo Leto Knes - namestnik v Bohinju kosilo — Qdlimd generala Kondilisa BLED, 15. julija. AA. Ob devetih dopoldne se je vrnit Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle iz Romunije v Bohinjsko Bistrico. Na postaji, je sprejel Njeg. kr. Vis. knera-namestnika predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Stojadinovie, ki je bil takoj nato sprejet v avdijenci. Nj. kr. Visočan-stvo knez-namestnik Pavle je nato sprejel v avdijenci generala Kondilisa. Ob enih so servirali v vili Nj. kr. Vis. kneza-namestnika v Bohinju intimno kosilo. Prisostvovali so mu poleg Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla in Nj. kr. Vis. kneginje Olge general Kondilis, predsednik vlade in zunanji minister dr. Stoja-đinović, grški poslanik Melas, poslanec grške narodne skupščine Merkuris in šef kabineta zunanje ministra Dragan Protie. Popoldne ob 4.30 je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovie sprejel romunskega poslanika na našem dvoru, ob petih pa. turškega poslanika na našem dvoru, oba v hotelu Belvedere-toplice, v katerem se je nastanil. General Kondilis je odpotoval ob 6.40 s svojim spremstvom v Beograd z brzovla-koin. Generalu Kondilisu je prideljen naš letalski major Bakle. General Kondilis pojde iz Beograda na Oplenac, da se pokloni na grobu blago-.pokojnega viteškega kralja , Zedinitelja. Jutri po povratku iz Oplenca bo generalu Kondilisu na čast prirejeno kosilo v grškem poslaništvu. Zvečer odpotuje general Kondilis v Grčijo. Kondilisova izjava General Kondilis je ob 6.20 sprejel zastopnike domačih in tujih listov in jim dal tole izjavo: Štejem si v posebno srečo, da se mi je ponudila prilika, da sem mogel izraziti svoje spoštovanje Njeg. kr. Vis. knezu-namestniku, za katerega čutim najglobljo vdanost hi največje občudovanje. Posebno globoko me je dojmil nenavadno prijateljski sprejem od strani Nj. kr. Vis. kneza-namestnika. Prav tako mi je bilo v veliko veselje, da sem se lahko sestal s predsednikom vlade dr. Stojadinovicem, ki ga poznam še izza svojega prejšnjega bivanja v Beogradu in ki je star prijatelj naše države. Pri tej priliki sem mogel še enkrat spoznati, kako odlične so vrline, s katerimi se odlikuje. Moje potovanje v Jugoslavijo ni imelo drugega namena, kakor tega, da stopim v stike z našimi jugoslovanskimi prijatelji. Naši dve državi pripadata, kakor je znano, Balkanski zvezi. Zato lahko taki obiski kakor je sedanji, samo še poglobe stike, ki nas tako tesno vežejo. Sela imamoma odbora Načrt zakona o bankah in upravnih hranilnicah — Slovenski poslanci za naše železničarje BEOGRAD, 15. julija, b. Suoči se je nadaljevala seja finančnega odbora, ki je trajala do po! 1. ponoči. Na seji se je obravnaval proračun ministrstva trgovine in industrije. Ekspoze je dal minister dr. Milan Vrbanič, ki je naglašal v prvi vrsti aktivnost naše trgovske bilance, nato pa je govoril & zaščiti bank in ostalih trgovinskih strok in izjavil, da je v projektu zakon o bankah in zakon o upravnih hranilnicah. K proračunu je govoril med drugim tudi poslanec dr. Koce, ki je omenil žalostno gospodarsko stanje v Dravski. banovini in prosil g. ministra, da napravi potrebne korake, da se trgovina v naši banovini dvigne. Danes dopoldne se je seja nadaljevala in je prišel na vrsto proračun prometnega ministrstva. Ekspoze je dal zastopnik prometnega ministra Nikola Preka. Voja Djor-djevič in Kabali« sta v teku seje protestirala, da ni prišel prometni minister doktor Spako sam na sejo in smatrata, da se je to' zgodilo iz političnih razlogov. K proračunu so govorili mnogi člani finančnega odbora, med njimi tudi dr. Koce, dr. Veble, dr. Lovrenčič in drugi. Povdarjali so, da bi se z novim zakonom moralo ustreči upravičenim zahtevam železničarjev, zlasti pa bi se moralo bolj zanimati za ureditev starih upokojencev, rentnikov in mi-loščinarjev. Dr. Koce je govoril o našem avtobusnem prometu in plediral za to, da se osnuje poseben prometni svet, ki bi postavil na realna tla naš promet v razmerju s krajevnimi potrebami. Dr. Lovrenčič je govoril o železniški zvezi Dravske banovine z morjem, ki je želja vsega našega prebivalstva. BEOGRAD, 15. julija, b. Dantes popoldne se je nadaljevala seja finančnega odbora, na kateri se je pretresal proračun ministra socialne politike in narodnega zdravja. Ekspoze je podal minister g. dr. Preka sam. V svojem ekspozeju je povdarjal delo bolnišnic in asanacijo bolnišnic, higijenska društva in delavsko zavarovanje. Povdarjal je, da so krediti ministrstva znižani v primeri s proračunskim letom 1931./32. za 110 milijonov dinarjev. K proračunu je govoril nar. poslanec dr. Veble, ki je povdarjal, da mora časopisne vesti, da se bo ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja ukinilo, odnočlo demantirati, ker je to ministrstvo neobhodno potrebno. Naglasil je tudi važnost delavskega in socialnega zakonodavstva. Opozoril je ministra, da so državne dotacije banovinskim bolnicam premajhne. četrtinska vožnja za siromašne BEOGRAD, 15. julija, b. Minister prometa je znižal vožnjo za 25% siromašnim in brezposelnim delavcem, ki se vračajo v svoje občine na podlagi delavskih knjižic. MašRka Mesece že traja v Osjeku proces zaradi NaŠičke, ki je največji proces, kar jih je bilo v Jugoslaviji, obenem pa tudi največja afera, kar smo jih sploh kdaj doživeli. Ne brez podlage pravijo listi, da bi celo Sta-viski ostrmel, če bi slišal, kako so znali delati glavni junaki Našičke. Šele v žalujem času pa se je začela tudi javnost zanimati za težka odkritja, ki jih prinaša dan na dan ta silno zanimivi proces o naravnost sistematični plenitvi jugoslovanskega narodnega premoženja. Da se zanimanje jugoslovanske javnosti ni zbudilo že preje, je krivda v tem, ker ni bilo listom dovoljeno, da pišejo podrobno o tem procesu, razen če je bila kompromitirana kakšna neljuba politična osebnost. Sedaj morejo listi svobodneje poročati o tem težkem procesu uničevanja slavonskih hrastov in svet strmi ter stiska pesti, ko čuje, kako strašne stvari so se mogle goditi skozi leta in leta. Tako smo že poročali, da je bila samo za 'Podravini? dovoljeno sečnjo gozdov plačana provizija enega milijona švicarskih frankov. Kaj je moral zaslužiti šele tisti, ki je imel pravi in glavni dobiček od te sečnje! A onemu visokemu gospodu, ki je dovolil to sečnjo, še ni zadostovala ta provizija, temveč je zahteval za sebe še par lipicancev s kočijo in opremo vred. Pri zaslišavanju generalnega direktorja Našičke Šobra se je ugotovilo, da je plačala družba v netili letih 36,814.204 Din za »odkupnine, ki pa so se knjižile kot »diskretni izdatki . Samo v letu 1929./30., ko je bila konjunktura na višku, se je izplačalo za te »diskretne izdatke 17.834.642 dinarjev. Če pomislimo, da so bile za naše razmere naravnost ogromne odkupnine le skromne napitnine v primeri z dobičkom, ki ga je napravila ta družba, potem si moremo misliti, kako velikansko škodo je imela od teh lopovskih izkoriščevalcev naših gozdov država in ves narod! A so še druge številke, ki kažejo na to ogromno škodo. V štirih letih je Našička dobavila državi pragov, drv in drugega materiala za 135 milijonov .Din, skupna vsota vseh faktur pa je znašala v tem času 1.135 milijonov Din. Preiskava je ugotovila, da se je že kar udomačil čisto določen sistem podkupovanja pri prevzemanju lesa in materiala. Ta! o so dobivali od države posebej plačani člani komisije, ki je prevzemala od Našičke blago, poleg brezplačnega stanovanja in hrane še od 10 do 50 par od vsakega prevzetega železniškega praga, prometno osebje po 5 Din od vagona, gozdni svetniki po 10.000 Din na leto, a občinski beležniki, sreski načelniki in drugi uradniki manjše vsote od 500 do 3000 Dn. Z gospodarskega stališča ta podkupnina še ne bi bila tako grozna, ker so končno ii mali podkupljene! potrošili ves denar doma. Toda glavni dobiček, ki je bil tudi do 20 krat večji od te napitnine, je šel tujcem, ker Našička je bila čisto tuja družba, samo da še danes ni mogoče ugotoviti njenega pravega in resničnega lastnika. Ali je bila to ženevska »Union-Nasic? ali pa je bil to neki ameriški trust »Atlantique? in njegovih 14 ali 15 članov, ki imajo delnice Našičke, to bo treba šele ugotoviti. In tu prihaja na dan eden onih globokih vzrokov, da kljub vsemu bogastvu naše zemlje in kljub vsej silni siromašnosti, skromnosti in varčnosti našega naroda ne pridemo iz stiske, temveč da živimo se naprej v bedi in pomanjkanju. Pa kako naj pridemo do blagostanja, če so skoraj vsi rudniki h-ls( tujcev, prav gotovo pa vsi rentabilni, če sekajo naše gozdove tujci in če je celo električni tok večinoma v rokah 'tujcev. Ti posnamejo vso smetano in tol-ščo. ti imajo maslo, nam pa ostane voda in sirotka. Milijarde in milijarde vrednosti so v naših gozdovih in rudnikih in vsako tuje podjetje, ki izkorišča le en naš rudnik ali eno gozdno veleposestvo doseže na leto tudi na desetine milijonov čistega dobička ter plača svojim delničarjem tudi stoodstotno dividendo, kakor uči Bor. Samo naša državna uprava nima dobička ne od naših velikanskih gozdov, ne od naših rud- nikov, temveč so morali davkoplačevalci marsikatero leto še doplačati k izdatkom tega ministrstva. In zakaj? — En odgovor je — Našička! A ne za Našičko, ne za druga velika tuja podjetja, ki odnašajo med iz naše države se nismo zanimali. Za nas so bila važna le ustavna vprašnja, za nas je bilo važno le to, da smo se prepirali, če smo Jugoslovani ali Jugosloveni, kakor da bi bili pravi otroci. Kar vsiljuje se misel, da je bil tisti tretji, ki se je smejal ob našem prepiru, tujce, ki je izkoriščaLnaše gozdove in rudnike. Ni pa niti čudno, če vstaja misel, da je bik tudi tujec tisti, ki je vedno znova poskrbel, da ni naš prepir ugasnil. Spoznal je našo politično otročjost in skoval iz nje svoj kapital. Mi pa stojimo sedaj ob golih slavonskih gozdovih, prazni in revni, okradeni do golega. Velik del te naše tragedije odkriva sedaj os ješ ki proces, a treba je, da bo epilog tega procesa ta, da bodo naši gozdovi in naši rudniki res naši, ne pa samo bogat plen tujca, a da našim ljudem ostane le napitnina, ali pravilneje rečeno kazniva podkupnina. NAŠIM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM Val tarifnega gibanja grafičnega dela» stva je zajel tudi tiskarno »Merkur«, kj se tiska naš list. Prve posledice so se p kazale že v naši včerajšnji številki. Trenutno bomo list izdajali na 6 strane. Naše čitatelje prosimo, da nam eventue' ne tehnične nedostatke oprostijo. Uredništvo. ■II—!■ lili M ■IIIWI——IlWIlWimi^ll ' Imenovanje novega poslanika BEOGRAD, 15. julija. V imenu Nj. Vel. kral; Petra II. je z ukazom kr. namestništva na prei. log predsednika ministrskega sveta in zima njega ministra imenovan za izrednega posla nika in pooblaščenega ministra v Bruslju drugi skupini Dragomir Kasidolac, poslanišk svetnik v Rimu tretje skupine prve stopnje. Slovenski poslanci za naše socialne prilike BEOGRAD, 15. julija, b. Dr. Koce je vk žil amandma, da se morajo obrtniki j deželi oprostiti zgradarine. Dr. Veble j vložil amandma, v katerem zahteva nc zakon o izenačenju starih upokojence? retnikov in miloščinarjev. Nadalje je vlož amandma, da se podeželske čitalnice i ljudski odri oproste vseh taks. BEOGRAD, 15. julija, b. Narodni posla nec dr. Ivan Lovrenčič je vložil amandma s katerim zahteva izpremembo §, 79. k nančnega zakona glede ocene zapuščinski: objektov ter amandmanov za izprememb § 160 finančnega zakona, v katerem zalih va, da se mora vlagati denar maloletnikc ne samo v državno Hipotekarno banke ampak tudi druge popularno varne zavode, državne papirje in nepremičnine. Družine poslancev nimajo pravice do znižane vožnje BEOGRAD, 15. julija, b. Minister promet dr. Spaho je obvestil poslance, da pri najbolj? volji ni mogel odobriti znižanje vožnje n? državnih železnicah in ladjah družinam narodnih poslancev, ker bi lo bilo proti obstoječim predpisom. Pogreb dr. Radojlovića BEOGRAD, 15. julija, b. Danes je bil poko pan na tukajšnjem pokopališču pređsedni? državnega sveta dr. Dragoljub Radojlović. Po grebu so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralj; vsi državni svetniki, več bivših ministrov le, drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Premestitve BEOGRAD, 15. julija, b. Prestavljen je 1 državni finančni direkciji v Ljubljani računsk kontrolor Bogdan Zupan, dosedaj pri zagrel ški direkciji. Za viš. gozdnega pristava in šek gozdarske uprave v Moroviču pri postavljen g. žužek Josip. Prestavljena je od mariborskog okrožnega sodišča k zagrebškemu relacijske mu sodišču ga. Dušenka Bernovič. ^ Sprejemi pri ministru za gradnj BEOGRAD, 15. julija. Minister za grad nje bo sprejemal gg. senatorje in posla-ce Vsak dan od 11. do 12., drugo občinst pa ob ponedeljkih in četrtkih od 17. d-18.30. šahovski turnir BEOGRAD, 15. julija, b. Včeraj so bile od; grane nekatere prekinjene partije v šahovske;.; turnirju. Astaloš je premagal Filipoviča, mo ster König Nedeljkoviča, Kostič dr. Drezgo, remizirali so Schreiber in Kalabar, Schreiber i Tot. Danes dopoldne se je pričelo 8. kolo. Me;t narodna mojstra Pirc in Astaloš sta končala ; remijem, dr. Bröder je premagal mojstra Tot.-König in Schreiber st* remizirala. Trifunovi. je premagal Aviroviča, Kostič pa dr. Kalabarja Prekinjene so bile partije med dr. Drezgo i-Petrovičem, med Vukovičem in Filipovičem Nedeljkovičem in Tomovičem. V turnirju zop--vodi Kostič, ki ima 7 točk, med tem ko imat mojster König in Pirc vsak po 6 točk. Jutri s bosta pomerila mojstra Kostič in König. Za t igro vlada ogromno zanimanje. Poišiimi uirmki Nova državna stranka se ustanovi Dr. Laza Markovič o novi zajednici bivše radikalne stranke, SLS in JMO ter o njenem programu Dr. Laza Markovič, ki je dobil od glavnega odbora radikalne stranke nalog, da organizira novo stranko, katere jedro bodo tvorili bivši radikali, pristaši SLS in JMO, je bil te dni na agitacijskem potovanju v Dalmaciji ter obišče v kratkem v istem namenu tudi Ljubljano. Dopisniku »jutarnjega lista« je podrobno podal program svojega dela ter mu tudi navedel osnovne smernice, na katerih bo ustanovljena nova državna stranka: Jugoslovanska zajednico, ki jo bodo tvorili NRS, SLS in JMO. Med drugim je dr. Markovič dejal: Glavni odbor Narodno radikalne stranke z g. Aco Stanojevičem na čelu, (ki je bil ves čas v opoziciji, op. uredn.) je sklenil, da nadaljuje delo za rešitev naših notranjih vprašan', Vsi naši strankarski prijatelji so dobili obvestilo, da se pripravlja obnova radikalne stranke v družbi s Slovensko ljudsko stranko in Jugoslovansko muslimansko organizacijo. To delo opravljamo odkrito in lojalno. Prvi naš cilj je, da narod razume in odobri našo zajednico z dr. Korošcem in dr. Spahom. Ta zajednica ni navadna taktična kombinacija. Ona ima svojo idejno podlago in svoj politični smisel. Idejni temelj za združitev in spojitev teh treh skupin je v prvi vrsta ta, da se s to spojitvijo skupna stranka oprosti od morebitnega očitka, da je regionalna, verska ali plemenska skupina. Poudarjamo zato jugoslovanski značaj te skupine, kar odgovarja tudi našemu stališču do države in državne politike. Jugoslovanstvo, kakor ga pojmuje nova zajednica Biti Jugoslovan pomeni za nas, manifestirati v sebi vse elemente, ki dajejo vsebino jugoslovanski misli. Radikalna zajednica hoče biti jugoslovanska po svoji realni vsebini. Ona hoče, da je pri njej vsaj ena hrvaška skupina, po vsej verjetnosti hrvatska pučka stranka, ki je tesno zvezana z dr. Korošcem. Iz tega sledi, da nočemo nobene fronte proti Hrvatom, ker bi to nasprotovalo našemu pojmovanju jugoslovanstva, ki obsega tudi hrvatske vrednote. Kdor je jugoslovansko orientiran, ne more biti proti Hrvatom, kakor ne more biti proti Srbom ali Slovencem. Naše pojmovanje jugoslovanstva je pozitivno in konstruktivno. Jaz sem Jugoslovan zato, ker sem Srb. Prav tako je Hrvat Jugoslovan zato, ker jc Hrvat. V tem pogledu smo radikali istega mnenja ko dr. Korošec in dr. Spaho, ki sta jugoslovansko orientirana v preje povedanem smislu. Tretja idejna podlaga je naš demokratizem in naš parlamentarizem. Vse tri skupine so odločno za demokratizem in za parlamentarizem. Naša četrta skupna točka je skupno prepričanje, da se morajo urediti številna gospodarska in socialna vprašanja, ki so postala, ker sc še niso rešila, že prava narodna nesreča. Mi zahtevamo, da se usmeri vsa aktivnost samouprav in države na reševanje teh vprašanj. Mnenja smo, da je najvažnejše, da se takoj začne z delom za dvig mesta in vasi. Kakor smo nasprotniki vsakega fašizma, hitlerizma in podobno ter korakamo z zapadnim! demokratskimi državami, tako smo v gospodarskem naziranju proti boljševizmu ter zahtevamo, da država spoštuje osebne pravice in pravni red. Jugoslavija je država male posesti in to je njena sreča. Socialni eksperimenti so nam nepotrebni, ker bi se z njimi naše že itak težke notranje razmere samo še komplicirale. Hrvatsko vprašanje Kar se tiče našega stališča do hrvatskega vprašanja, izhaja to iz našega pojmovanja jugoslovanske misli. Mnenja smo, da imajo Hrvati v tej državi pravico na isto mesto ko Srbi. To izhaja iz samega smisla jugoslovanske države. Praktične posledice takšnega nazivanja na hrvaško vprašanje so zelo pomembne ter upamo, da jih bodo zlasti premislili Hrvati in da nas bodo razumeli. Mi smo za spurazum s Hrvati v vseh temeljnih državnih vprašanjih na bazi ene državne misli. Radikali smo bili preje za načelo večine in smo preglasovali. Danes pa smo za politiko sporazuma. Preje smo zagovarjali centralistični sistem, danes nismo več centralisti in hočemo največji in najvažnejši del uprave in administracije prenesti na lokalno upravo: na občine, okraje in dežele (banovino). Ta prenos si zamišljamo kot dejansko in zelo resno reformo, kakršne dosedaj v naši državi še ni bilo. Ahesmiia @osiawlm ^®iike n&taš&ie Težka posvetovanja diplomatov Mus&csffggf med tem mobilizira Avenol v Parizu PARIZ, 15. julija, r. V Pariz je prispel davi generalni tajnik Društva narodov Avenol. Tu ostane dva ali tri dni, nakar se vrne v Ženevo. Imel bo več razgovorov z ministrskim predsednikom Lavalom in francoskimi mednarodnopolitičnimi eksperti. Svet DN se sestane 25. j'ulija LONDON, 15. julija. w. Generalni tajnik Društva narodov Avenol je pred svojim odhodom iz Londona v Pariz izjavil novinarjem, da se bo svet Društva narodov sestal 25. julija t. L, kakor je bilo sklenjeno na njegovi zadnji seji, če prej ne pride do poravnave v italijansko-abesinski arbitražni komisiji. Italija ne ve nič... RIM, 15. julija. AA. V nasprotju z ugibanji listov, da je Italija obveščena o sklicanju sveta Društva narodov, na dan 25. julija, izjavljajo na tukajšnjem pristojnem mestu, da takega obvestila italijanska vlada ni prejela, kakor tudi ne povabila iz Ženeve, naj prisostvuje tej izredni seji sveta Društva narodov. Posvetovanja v Parizu LONDON, 15. julija. W. Pogajanja za posredovanje Anglije, Francije in Zedinjenih držav v ilalijausko-abesinskem sporu se mrzlično nadaljujejo. »Daily Telegraph« poroča, da sta bila pri francoskem ministrskem predsedniku La-valu angleški in ameriški poslanik, ki sta mn stavila podrobne predloge za intervencijo velesil, ki naj bi se izvršila še pred zasedanjem svela. Poslanik Clark je po nalogu svoje vlade, predložil Lavalu posebno diplomatsko formulo v zmislu italijansko-angleško-francoskega dogovora. Ameriški poslanik pa mu je stavil sličen načrt, vendar s pripombo, da vlada Zedinjenih držav ne namerava neposredno sodelovati v svrho mirne likvidacije spora v Vzhodni Afriki, čeprav je zelo v skrbeh za svoje interese v Abesiniji. ; Izmenjava misli LONDON, 15. julija. Reuter poroča, da se, vrše med zunanjimi uradi izmenjave misli, ki naj določijo kompromisno osnovo za mirno rešitev italijansko-abesinskega spora. Italijanska vlada zahteva popravo mej, razne gospodarske pravice, gradnjo železnice med italijansko Eritrejo in italijansko Somalijo čez abtsiusko ozemlje, in imenovanje svetovalcev, po primeru svetovalcev, ki urejajo angleško-egiptske odnošaje. Abesinska vlada odklanja vsako železniško koncesijo v območju svojega ozemlja. Prav tako odklanja posebne svetovalce. Pred konferenco velesil? PARIZ, 15. julija. Havas poroča iz Londona: V pooblaščenih krogih izjavljajo, da se vrše med zunanjimi uradj posebna diplomatska pogajanja, ki naj določijo način za rešitev italijansko-abesinskega spora. Svet bi mogel pristopiti k proučitvi načelnih podlag tega spora, ne da bi hotel imenovati razsodnika. Potrebno pa je, naj Italija najprej sporoči, da je pripravljena svoje stališče braniti Verjetno je, da se bo zaradi tega še pred sestankom sveta vršila posebna konferenca med zastopniki Francije, Italije in Anglije. Ta konferenca bi morda izgladila pot za mirno rešitev italijansko-abesinskega spora. »Times« za kompromis »Times« je davi objavil nov članek, v katerem zahteva od britanske vlade, naj ne odneha vplivati na vse prizadete sile, da se italijansko-abesinski spor mirno likvidira. Angleška akcija bi se morala celo pospešiti, tako da hi se spor rešil še pred zasedanjem sveta DN, ki se prične 25. avgusta. List priznava, da je treba tudi Abesiniji marsikaj zameriti, da razmere v tej državi niso docela urejene in da živijo ponekod še napol divja plemena,, ki prekupčujejo s sužnji, vendar pa je treba doseči v Rimu, da bodo opustili svojo vojaško ekspedicijo proti Abesincem, ker bi preveč škodovala evropskemu in svetovnemu miru. Vsekakor bi na drugi strani ne bilo ugodno, če bi Italija izstopila iz DN. Zato je treba najti pravo pot in konkreten kompromis. Italija ne bo še izstopila iz DN LONDON, 15. julija. AA. »Daily Telegraph« je objavil vest iz uajzanesljivejših virov, da Mussolini dejansko ne namerava izstopiti iz DN; Italija bi se umaknila iz Ženeve samo, če bi doživela poraz v primeru eventualne razprave v DN o italijan-sko-abesinskem sporu. Angleški list celo trdi, da namerava Italija sama pred Društvom narodov tožiti Abesinijo. Svet pozna spor samo iz Mussolinijevih ust... LONDON, 15. julija. Bivši angleški minister sir Herbert Samuel je imel na nekem zborovanju v Kalingtonu govor o mednarodnem političnem položaju. Izjavil je, da bi vojna med Italijo in Abesinijo silno vznemirila angleško javno mnenje. Svet pozna italijansko-abesinski spor le iz izjav Mussolinija in iz poročil italijanskega tiska. Svet DN še ni ničesar sklepal o likvidaciji tega spora in ga sploh še ni proučil. Vsekakor pa pričakuje ves svet od ženevske ustanove, da bo energično intervenirala za mirno likvidacijo tega spora. Mobilizacija novih oddelkov RIM, 15. julija. AA. Uradna izjava pravi, da je italijanska vlada na zadnje vojaške ukrepe Abesinije odgovorila z mobilizacijo nove, pete pehotne divizije, nove pete divizije črnih srajc in da je odpoklicala specialiste ženijskih čet letnikov 1903, 1910 in 1912. Vpoklicano je tudi stroko^io osobje letalstva. Obenem je vlada dala v takojšnjo gradnjo 10 novih podmoriUfe. 180.000 mož mobiliziranih PARIZ, 15. julija. Havas poroča iz Rima: Z mobilizacijo nadaljnih dveh divizij je Italija dokončala svoje mobilizacijske načrte za pohod v Vzhodni Afriki. Dozdaj je bilo mobiliziranih 10 divizij milice s 50.000 možmi. Razen tega ima Italija v Vzhodni Afriki 35.000 kolonijal-cev. K tem je treba dodati tudi 30.000 do 40.000 delavcev, ki so jih poslali v Vzhodno Afriko, da gradijo ceste. V celoti razpolaga Italija za svoj pohod v Vzhodni Afriki z najmanj 180.000 možmi. Italija je ustanovila komisarijat za produkcijo vojnega materiala RIM, 15. julija. W. »Cazzetta Ulficiale« je objavila dekret o ustanovitvi posebnega generalnega komisarijata za produkcijo vojnega materiala. Komisarijat bo neposredno podrejen italijanskemu ministrskemu predsedniku. Schuschnigg DUNAJ, 15. julija. Po poročilih uradne agencije »Politische Korrespondenz« so bili zemeljski ostanki pokojne soproge avstrijskega kan-celarja dr. Schuschnigga včeraj popoldne okrog 15. ure prepeljani iz Ebelsberga v Hitzing pri Dunaju. Z istim vlakom se je vrnil na Dunaj tudi kancelar dr. Schuschnigg. Na postaji so ga pričakovali vsi člani avstrijske vlade s pod-kancelarjem knezom Starheinbergom na čelu. S postaje je krenil sprevod proti kapeli v Hi-tzfngu, kjer so pokojno kancelarjevo soprogo položili na mrtvaški oder. Pogreb bo jutri popoldne. Avstrijski kancelar je med tem prejel mnogo sožalnib brzojavk iz Avstrije in tujine. So- L Dunaju žalje mu je med drugimi izrazil tudi jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič. Njegova sožalnica se glasi: »Globoko ganjen spričo strašne nesreče, ki je zadela vašo ekscelenco in povzročila tragično smrt vaše soproge, vas prosim, da prejmete moje iskreno sožalje.« Sožalne’ brzojavke je prejel kancelar tudi iz Stenokerzela od bivše cesarice Zite in nadvojvoda Otona, dalje od bivšega nadvojvode Evge-na Habsburškega, od italijanskega kralja, od ministrskega predsednika Mussolinija, od bolgarskega ministrskega predsednika Toševa ili nemškega poslanika na Dunaju v. Papena. Po narodnem prazniku v Franiiii Manifestacije levice in desnice brez incidentov Državni politiki in upravi bi ostali samo oni posli, ki so v resnici le politični in državni. Vse drugo bi se preneslo na samouprave. Ta sistem dosledno in dejansko izveden, bi odklonil 70 odstotkov hrvatskih pritožb. Če bi se sprejela še ena moja osebna ideja, o kateri se še ni razpravljalo, da se namreč v parlamentarnem sistemu korigira načelo mehanične večine ter da se vsaj za največja državna vprašanja zagotovi sodelovanje in pristanek vseh narodnih sil, potem bi mogel takšen kolektiv odstraniti hrvatski strah pred preglasovanjem in s tem tudi rezerviranost Hrvatov. Morda bi se moglo to doseči v smeri intervencije krone, kar bi sicer pomenilo po obliki odmik od parlamentarnega sistema, vendar pa bi se moglo to opravičiti z načelom državne nujnosti. To pa so le obrisi našega načelnega stališča, ker se more začeti diskusija o hrvat-skem vprašanju šele takrat, kadar bodo od naroda pooblaščeni zastopniki Hrvatov povedali in razložili svoje zahteve. To se bo po vsej verjetnosti tudi zgodilo in stvar hrvatskih zastopnikov je, da to izvedejo. Nam je v sedanjem trenutku najvažnejše, da se doseže pomirjenje v državi, ker se brez tega ne more niti uspešno razpravljati, kaj šele delati. Odgovor „Slovencu“ Nedeljski »Slovenec« je naslovil na nas poziv, da objavimo imena vseh onih oseb, ki so bila na konfinacijskem seznamu. »Slovenčevemu« pozivu žal ne moremo ustreči, ker je čisto napačen, če je naslovljen na nas. Predvsem je objava tega seznama dolžnost tistega, ki je začel pisati o tej stvari in ki je skušal iz nje skovati sebi politični kapital. Tisti, ki je začel očitati, mora tudi poskrbeti za dokaze. In ne obratno! Tako je povsod po svetu in tako mora biti tudi pri nas. »Slovenčev« poziv pa je naslovljen na nas napačno tudi zato, ke - nismo imeli in nimamo nobenih stikov z bivšim notranjim ministrom, s sedan jim pa prav gotovo slabše ko »Slovenec«. Zato naj kar lepo postreže »Slovenec« javnosti s potrebnimi podatki o aferi, ki jo je vrhu vsega tudi sam spravil na dan. flluvočajle knjige Kmetijske Malice PARIZ, 15. julija, r. Letošnja proslava obletnice porušenja Bastilje, za katero so bili zadnje dni toliko v skrbeh, je potekla v najlepšem miru in redu. Tako vojaške parade, kakor velikih manifestacij ljudske fronte in patriotske lige so se udeležile velike množice ljudstva. Obe organizaciji sta priredili manifestacijske obhode tudi v drugih mestih, zlasti pa v Le Havru, Bordeauxu, Limogesu, Toulousi in Tou-lonu. Pristaši »Ognjenih križev« so nastopili ločeno od ostalih ter so ljudem posebno imponirali zaradi svojega strumnega vojaškega nastopa. Nacionalistične manifestacije so trajale vse do 19. ure. V vzhodnem delu mesta pa so se vršile manifestacije levičarskih organizacij. Tudi sprevod delavskih množic, v katerem je korakalo, kakor poročajo socialistični listi, okrog 400.000 ljudi, se je razvil v najlepšem redu; Na čelu posameznih organizacij so nosili poleg socialističnih in komunističnih praporov tudi narodne trobojnice. Množice so burno vzklikale proti fašizmu. Ob zaključku manifestacij je imel vodja ljudske fronte Daladier kratek govor, ki je bil sprejet s silnim navdušenjem. Herriot proti fašizmu levice in desnice LYON, 15. julija. AA. Na včerajšnjem zborovanju radikalno-socialistične stranke, ki se je vršilo ločeno od manifestacij ostale ljudske fronte, je imel Herriot velik govor, v katerem je povdaril, da bodo radikalni socialisti nadaljevali svojo borbo proti državljanski vojni s prav tako silo, kakor se borijo proti mednarodni vojni. Z vso odločnostjo odklanjajo delovanje ekstremnih političnih elementov, ki ščuvajo svoje ljudi proti ostalim francoskim državljanom. Vsaka stranka ima pravico na svoj način izražati zvestobo napram republiki, nima pa pravice prelivati krvi samo zaradi svojih strankarskih interesov. Svoj govor je Herriot zaključil z vzklikom: Dol s fašizmom desnice, dol s fašizmom skrajne levice 1 Strahotno divjanje kitajskih rek ŠANGAJ, 15. julija. Po najuovejših vesteh je zaradi poplav v vseh dolinah centralne Kitaj' ske 200.000 l.,adi brez strehe. Neka ravnina, k| meri 30.000 ha, se je spremenila v jezero. Pri reševalni akciji je zaposlenih 10.000 vojakov in več *' " delavcev. Vse pa kaže, da se hod® popla.e še povečale, ker nalivi še niso ponehali. Bregove so v poslednjih dneh prestopil^ tudi reke Hsijang, Juang, Ling in Luan. 50.0G0 beguncev PEKING, 15. julija. A A. Poročila iz kitajskega vira pravijo, da se Rumena reka vrača * svoje korito. Poplave zapadno od Šantunga s° uničile mnoga naselja in mesta. Proti Cinan-fuju je namenjenih 50.000 beguncev. Naši maiiki v Kamnigorici JlMvfffe zastave mastnih delavcev Ljubljana, 14. julija. ’föt «MMfAt delavci * svojimi družinami in tipih yjjjiteiji, zlasti pa zastopniki vseli organi-za*tj tueataiii uslužbencev in vseh mestnih uradov s mag. direktorjem Franom Jančigajem im čelu, ki j« zastopal tudi župana dr. Ravniharja, mostni svetnik Olup in mnogo drugega občinstva se je davi ob 10. zbralo ob bogato z zelenjem in trobojnicami okrašenem odru pred Mestnim domom k blagoslovitvi včeraj opisanega prapora Podpornega društva mestnih delavcev. Sredi med zagorelimi, mišičastimi društvenimi odborniki na odru je ogovoril množico pokrovitelj mag. direktor Jančigaj z vsestransko sijajnim govorom ter predvsem povdarjal, kako je društvo izbrisalo veliko solza iz obupanih obrazov, razveselilo marsikatero srce in dvignilo mnogim veselje do dela. Kp je društveni pevski zbor prav dobro zapel »Domovini«, je ogovoril udeležence stari prijatelj in organizator delavstva, kanonik Stroj, ki je opozarjal, kako mnogo delavcev s sv. Jožefom n« čelu časti cerkev, zlasti pa prapor rad blagoslavlja, saj bo mestne delavce vodil pri človekoljubnem delu za bližnjega. Zastavonoša Resnik je prevzel prapor Od leve proti desni stoje odbornik Rejc. zastavonoša Resnik, kumica ga. Fani Svetkova in predsednik France Svetek, zadaj pa odborniki. Po blagoslovu je društveni predsednik France Svetek s kratkim nagovorom izročil prapor koren jaškom u zastavonoši Francetu Resniku, ki se je možato zaobljubi!. Kumica ga. Svetkov» je pripela na prapor krasen trak, mala Slavka Ulčarjeva ji je pa s korajžnimi besedami izročila krasen šopek. Nekaj spodbudnih Slavkov je izpregovoril še odbornik Reje ter prosil še nadaljne naklonjenosti, nato se je pa predsednik Svetek zahvalil zaslužnemu pokrovitelju direktorju Jančigaju in ostalim udeležencem. Med pesmijo pevskega zbora so se fiinkcijonarji in gostje še vpisali v spominsko knjigo, zvečer so pa mestni delavci zaključili svoj praznik pri Jerneju na Šentpeterski cesti s prav dobro uspelo veselico. Skupil jo ie Ljubljana, 15. julija. Sobota je ponavadi praznik za delavce, ki potegnejo svojo tedensko plačo, rta se potem malo pozabavajo v kakšni predmestni gostilni. Tako je bil v soboio zvečer ves iz sebe neki dalmatinski delavec Božo Bogošič, ki je od samega veselja, ker mu je gospodinja neke gostilne v Zgornji šiški dala neke obljube za ta večer. Dajal je za pijačo, da je kar od mize teklo. Dogovorila sta se z gospodinjo tudi, da Im» lahko v gostilni prenočeval. Zvečer je res gospodinja odšla spat, prej pa je naročila hlapcem, naj Dalmatinca pošteno pretepejo, če bo poskušal priti za njo. Dalmatinec je verjel besedam gospodinje in je res že nekoliko okorno štorkljal po stopnicah za njo. Kar pa je navalila nanj gruča hlapcev, ki ga je obdelala tako krepko, da je dobil močne vbodljaje z nožem v hrbet in glavo. Nezavestnega je rešilni avtomobil prepeljal v bolnišnico, vendar pa poškodbe niso nevarne. Gostovanje ljubljanske operete v Splitu Ljubljanska opereta gostuje / velikim uspehom \ Splitu pod vodstvom prvega ko-mika Bojana Pečka. Predstave prireja na Bačvicah na terasi penziona Matic. A /lic: tern«, d« se je pripravljalo k nevihti, je prva predstava bila izvrstno obiskana. Spfcteka kritika hvali vse sodelujoče, po-uAa» pa Pečka in subretko gdč. Vali Smer-kotom Kakor prvič, tako se je navduševala doma«'in inozemska publika tudi pri vseh nadafjnfti predstavah za naše igralce. čitttfte in razširjajte Glas naroda«! Kamnagoric»', v juliju. Gospod urednik, papisali bi vam radi, kako se imamo v tem lepem Lotu Gorenjske, kamor nas je poslala Bolniška blagajna mestnih uslužbencev v Ljubljani. Zelo nas bo veselilo, če bos le naš dopis v -Glasu naroda« objavili, ker vemo, da ga berejo vsi radi. Mi bi pa tudi radi povedali vsem, kako tu živimo in kaj počenjamo. 39 kolonistov nas je v Kamnigorici, Vstajamo ob 7. uri. G. Oblak nas zbudi: Dobro jutro, dečki! Hipoma oživi vsa kolonija. Po jutranji molitvi si sami posteljemo. To tleio moramo opraviti zelo vestno, sicer imamo dvojno delo. Dežurni razmeče slabo napravljene postelje. Nato gremo na Rake. kjer si z mrzlo vodo. dihalnimi vajami iti počepi čistimo in krepimo teio. Potem se igramo z žogami in drugimi igračami. Otroci si grade palače, nebotičnike, jeze in mline. Po malici se vse io nadaljuje. Opoldne odkorakal,".« domov. Med potjo prepevamo Jadransko himno. Upraviteljica penzionu -Jelovec: ga. Kunstljeva nas sprejme z. dobrodušnim na- smehom. Tedaj že vemo, da nam je pripravila okusno in obilno kosilo. Po kosilu navadno počivamo. Zgodaj popoldne delamo v krasno okolico izlete. Napolnimo nahrbtnike in gremo na pot vsi veseli in srečni. Mimo Golega brda in Sv. Primoža nas je zadnjič peljala pot na Jamnik, ki je 872 m visok. Na Pustem gradu smo tudi že bili. pri Kislih vrelcih in v Kropi, kjer smo si ogledali žebljarno in si kovali žeblje v spomin. Na Mater Božjo na Brezjah (udi nismo pozabili. Nam večjim je pa g. Oblak zaupal, da bomo šli tudi na Jelovco, na Vodice in Mošenjsko planino. G. UavTiček skrivi na vseli izletih, da ne kropimo samo telo, temveč tudi duha, in to s pesmijo, razgovori, poukom in opazovanjem narave. Z vaškimi otroci se dobro razumemo. Nedavno smo pogostili revnejše med njimi. IV dni nas je presenetil obisk g. mestu. fiz. dr .Rusa Muviicija ter podnačelnika M. B. B. g. SteiTekarja Milana in tajnika g. Mo-horča Draga, ki so z zadovoljstvom ugotovili, da vlada v koloniji vzoren red. snaga, zadovoljstvo in zdravje. J m kmmisl m naša bogastva Znani angleški časopis »Ncar Est and Indla« p'Vnaša izčrpen članek o jugoslovanskem rudarstvu. Pravi, da in>a Jugoslavija najbogatejši bakren rudnik v Evropi, to je Burski rudnik, ki je last Francozov. Kljub krizi izplačuje to podjetje svojim delničarjem 130 procentne dividende in tudi več. Borski baker ima primes zlata. Najbogatejši svinčen rudnik imajo Angleži v Trebči. Lani so dobili iz tega rudnika 63.000 ton svinčene rude, v kateri je bilo 80 odstotkov čistega svinca, ter 91.000 ton cinkove rude, v kateri je bilo okoli polovice čistega cinka. V članku pisec obširno, poroča tudi o svinčenem rudniku v Mežici, o cinkarni v Celju in o topilnici za cink 30 letnfca gasilske cele v Dravljah Ljubljanu. 14. julija. ...Danes popoldne je praznovala gasilska četa v Dravljah p >'ernbiio slavje: 110 letnico svojega obstoja in blagoslovitev note motorne brizgalne. Po svečanost je uprava ljubljanske gasilske župe uporabila za stoj župni izlet. Pri svečanostih so sodelovale vse gasilske čete iz mesta in iz bližnje okolice. Pri gasilskem domu so se gasilci zbrali v svečanostni sprevod, ki je odkorakal najprej do draveljske šole. kjer jih je sprejela domača četa z godbo i/. S vetja. Načelnik draveljskih gasilcev g. Babnik je goste pozdravil s kratkim nagovorom, nato pa je sprevod krenil do gasilskega doma. Tu je najprej v prisotnosti velike množice gasilcev in občinstva domači župni upravitelj g. Bariol ob asistenci dveh duhovnikov blagoslovil novo brizgalno in imel pri tej priliki lep nagovor na gasilce. Med občinstvom smo opazili s roškega načelnika Žnidaršiča kot zastopnika gospoda bana, nar. poslanca g. Komana in predsednika Župne zveze, šentviškega župana Babnika. Po blagoslovitv i motorne brizgalne je \ imenu prireditvenega odbora govoril Jvan Bri-celjuik. načelnik Žnidaršič, nar. poslanec Koman in starešina ljubljanske župe Verbinc. Ob koncu njegovega govora je vsa množica prire jala živahne ovacije N j. Vel. kralju Petru H. in vsemu kraljevskemu domu, godba pa je zaigrala državno himno. Nato je vsa zbrana gasilska armada v strumnem mimohodu defilirala pred gosti. Slavje se je zaključilo z ljudsko veselico. ---—■— Strela uničila dve domaaii Trebnje, 15. julija. V soboto popoldne je divjala nad Dolenjsko huda nevihta. Treskalo je in grmelo. Preden se je znočilo, je strela udarila v poslopje posestnika Ivana Škrajnarja v Starem trgu. Poslopje je pogorelo do tak V ne- v Kraljevu. V Gorenjem Peku pridobivajo od leta 1933 do 500 gramov zlata dnevno. Narodna banka jr sprejela odtod doslej že 150 kg zlata. V Dolenjem toku Peke, kjer imajo Angleži svoje ba-gerje, je pridobivanje zlata še bolj uspešno. Pisec poroča tudi o produkciji kroma, bau-ksita, antimona, železa, premoga in oniksa ter pripominja, da je Jugoslavija najprimernejša država za investiranje tujega kapitala na prirodna bogastva. To je brezdvoma res, drugo pa je, kaj in koliko ima in bo še imela Jugoslavija sama od tega. Hujšega nas ne more zadeti, kakor da postanemo docela kolonija tujega kapitala. 'urnosti so bile tudi vse sosedne hiše, toda gasilcem se je posrečilo požar omejiti. Sicer bi bila škoda ogromna, ker 1 ■ zgoreli v sosednih gospodarskih poslopjih letošnji poljedelski pridelki, katerih kmetje navadno nimajo zavarovanih. Komaj so gasilci pogasili požar v Starem tigu. že je strela udarila v domačijo posestnika Nikolaja Župančiča v bližini Sv. Stefanu. Prihiteli so gasilci iz Trebnjega, Ponikve in Velike Loke. pa tudi prebivalstvo iz okolice. Noe je bila viharna in bati se je bilo, dn se bo požar razširil na vsa sosednja poslopju, Po vilikem naporu so gasilci požar tudi tu omejili. Pazili so predvsem na sosede m so šele nato začeli gasiti Župančičevo do-mučijo. Dosti se ni dalo več rešiti. Ogenj je uničil žito. mrvo, poljedelsko orodje i vozove. Skoro bi se pripetila taka katastrofa za vas kakor pred 21 leti. ko so otroci, ki so se igrali na podu z vžigalicami, povzročili požar, ki je uničil vso vas. Hudo prizadeti posestnik Župančič si je nedavno postavil novo domačijo, ki je zda j le še žalostno pogorišče. Strašna nesreča splavarja Maribor, 13. julija. Pri posestniku Koležniku na Remšniku je bil že dalje časa zaposlen kot splavar 2.4 letni delavec Martin Vahtar. Zbijal je ob Dravi splave in tudi splavaril, če je bilo treba. Tudi v nedeljo je sestavljal v Breznem ob Dravi splav. Po truda-polnem delu je odšel v gostilno Antona Merč-nika, kjer je povečerjal in obenem prosil za prenočišče na skednju. Na skednju je bilo tema in si je Vahtar le s težavo našel pot. Ko je tipal po skednju, da bi našel ležišče na senu, je z vso močjo zadel « stro j za rezanje slame ter si na ostrem rezž* skoraj prerezal glavo. Na obupne krike so prihiteli ljudj«, ki so mu nudili prvo pomoč, ki je pa bil» brezuspešna. Vahtar je kmaiu nato podlegel poškodbam. M at š a v a s mmmigiiii—wn——it'»n' ttt rudwa>iin 1 VITAN PRI SREmšGJJ. Pekina žanjic. Nedeljo smo «neživeli vy a a -moju kmetskega praznika, ki ga je prire dilo naše Društvo kmetskih fantov in de klet. Popoldne sc je zbrala pri Sv. Bolfcnk' slikovita povorka: stasiti fantje na konji« kolesarji, godba na pihala, za njo pa deklet, z velikim vencem i/ klasja z napisom: Da nam naš vskdanji kruh!:, za vencem žanj ce-tekmo'alke, fantje vozači in množica ob činstva. Okrog govorniške tribune na vrtu tov. Iva na Tomažiča, župana na T itanu, je bilo zbra niti čez. 1500 gostov. Ihedseđnik domaćeg društva tov. Joško Tomažič je pozdravil vs in posebej zastopnike Zveze, Pododbora F goste tov. društev Središče, Hum, Sv. Juri ob Sč., Sv. Lovrenc v SL gor., Hajdina i Železna gora. Govorili so še tov. Ivo Skorja nee, Ivo Šavora, Vladimir Kreft in zastopnii /veze. V svojih izvajanjih so povdarili po men tu važnost dela za dvig napredka m vasi. Za svoja izvajanja so bili deležni burneg. odobravanja. Tekma sama se je vršila v dveh skupinah v prvi vrsti je 12 deklet domačega društv želo po načinu »v rokdc<, v drugi pa dekleb iz Železne gore »pod roko«. Odmerjen pa rži 80X1.25 m ^ 1 ar je prvakinja požela ' času tt. minut in naredila pri tem 36 snopo — rekord, ki je gotovo vreden pozornost Pogled, kako dekleta kljub hitrici z nek. elegantno mirnostjo odlagajo snop za sno pom. jo bil res krasen. Zmagovalka pr\ skupino je bila tov. Lojzika Zorjan, drug pa Anika Kovačič. Tudi fantje so se ponu rili v kolesarski dirki na progi 30 km čf hribe in so zmagali v času 53.15 minut to Antonovič, Curin, Novak v presledku piči sekunde. Cela prireditev je bila izraz kmetske skup nosti in dela in je naše društvo ponovno de kazalo, da je kljub nebrojnim oviram, ki s mu stavijo na pot kos svoji vzvišeni nalog Sokolski praznik na Viču Tič, 14. julija. Sokolsko društvo Vič, to naš* marljiv inedmestuo društvo je priredilo danes ob K na svojem letnem telovadišču na Glincal uspel javni nastop, ki ga brez dvoma lahk štejemo med najboljše v letošnji sezoni. Vabilu 'iškega Sokola so se odzvala v le pem številu bratska društva Sokol Ljubija na M, Ljubljana IV, Moste, Mengeš, Brezo 'ica. Ježil i, Zalog iu Ljubijana-šiška. Kras no urejeno m okrašeno telovadišče je bili prav dobro zasedeno od občinstva, med ke terim so bili zastopnik Sokolske župe poc starosta br. Milko Krapež, za viško občin , vet. svetnik br. Rebek, komadir žandarmeri ske čete kapetan I. ki. br. Nikola Perič, sre ski šolski nadzornik br. Michler, šolski „pr* vitelj br. Levstik, ter zastopniki viških kul turnih organizacij in društev. Točno ob 16. so prikorakale na telovadišč. narasčajnice (16), ki so proste vaje za vse sokolski zlet v Beogradu 1936 opravile vzoi no in skoro brezhibno. Strumnih korakov j prikorakalo potem 18 dečkov, ki so prosi vaje izvedli prav dobro, skladno in v lepe« kritju. Zelo dobro so nato nastopile članici n-,l. ki so prosto vaje /a vsesokolski zlet ■> Beogradu 1930 izvedle graciozno in v lepe o kr'tJvl‘. Občinstvo jih je pri odhodu iz telo vadisca nagradilo z živahnim odobravan jen Mnogo zabave in veselja so vzbudile igre mo ške in ženske decc. Pri orodni telovadbi s nastopile 4 vrste in sicer člani viškega St kola na bradlji, članice na bradlji in mošk naraščaj v preskokih čez konja, in člai Sokola H na krogih. Vse vrste so pokazal nekaj brav lepih izvedb ter bile deležu, toplega priznanja. Ženska dcea (12), je nal ljubko izvedla simbolične proste vaje p pesmici Žabe . med splošnim odobravanren občinstva. Po ženski deci je 22 članov viškeg Sokola opravilo savezne proste vaje. pra skladno, v splošno zadovoljstvo občinstva. ! jo navdušeno ploskalo odhajajočim tel o v at ceni. Kot gostje so nato nastopili člani Sok la Fjubljana-šiška s simboličnimi vajami j Auberjevi uverturi, ki jih je sestavil uače nik br. Rudolf Berdajs. Krasne vaje, ki r odlikujejo po pestrosti gibov rok, nog in e [ega telesa so vzbudile pri občinstvu navd, Seno odobravanje. Izvedba je bila vsesko dovršena. Kot zaključek nastopa se je vrši! tekma v odbojki med člani viškega Sokol JV It;!raščajem Sokola Ljubljana IV. ter me elani Sokola Ljubi jana-šiška. Občinstvo je zanimanjem sledilo lepi igri, v kateri so por legli viški člani tako proti naraščaju Sokol Ljubljana IV v razmerju 16:14, kakor tm proti Ljubijani-šiški s 15:4. Ase telo'adiie locke je spremljala diskre. no s. Dragica Štajerjeva s pomočjo ojučo valca. ki se je izkazal za telovadne nastop« zelo posrečen, za kar ji izrekamo vso pr« hvalo. Ravnotako pa naše iskrene čestitke I sijajno uspelemu nastopu načelniku br. KG žaju in podnačolnioi s. Mimi Grošljev!. nastopu je bila na telovadišču prijetna 4hb; va, ki je potekla ob godbi in plesu v splo: no zadovoljstvo vseh posetnikov. j. H. Dnevni dogi'o diel X Kraljevi namestnik na Rabu. Iz Sušaka je dopotoval na Rab kr. namestnik dr. Ivo Perovič. Ostal bo dlje časa na oddihu v svoji vili na Rabu. X Spremenjeno ime železniške postaje. Z odlokom generalne' direkcije državnih železnic se izpremeni ime železniške postaje Somsičevo v Naumovičevo. X V nižjo šolo intendantske akademije bode letos sprejetih 50 prosilcev. Prošnje je vložiti do 15. Vlil. 1935, Pogoji so na vpogled v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu. X Nenavadno maščevanje. Na Pantovča-kti v Zagrebu se je neki zagrebški študent, sin nekega profesorja, nenavadno maščeval nad svojim tovarišem, s katerim je imel neke stare račune. Študent je dirjal z motociklom mi Pantovčakii. Kar zagleda na levi svojega tovariša in bliskoma zavozi z desne naravnost vanj. Tovariša je podrl in ga hudo poškodoval na nogi. X Nova žrtev Save. V nedeljo je v Savi utonil 23 letni Ivan Škrlec. Prišel se je kopat in skočil takoj v vodo, ko se je slekel. Kopalci so opazili, da krili z rokami, kakor da hoče pomoči, toda že so ga valovi zagrnili in odnesli. Njegovo truplo so kmalu nato našli ob obrežju. Utonil je na mestu, kjer je nedavno vrtinec potegnil pod vodo nekega orožnika, škrlec je imel na Novi cesti prodajalno za drva na drobno. X Lovro Malačič ostane v Zagrebu. Di i-gent LovroMatačie je izjavil, da je sicer dobil laskavo ponudbo za Beograd, katere pa ni sprejel, ker zdaj ni čas, da bi zapustil opero v Zagrebu. Ostal bo torej definitivno v Zagrebu, X Huda prede beograjskim nosačem. V Beogradu je okoli 500 nosačev, ki hudo občutijo krizo. Pred leti so zaslužili do.2000 Din na mesce, zdaj so pa veseli, če zaslužijo za kruli in stanovanje. X Narodnoobrambni sestanek bo v nedeljo, 21. t. m. popoldne pri razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Dopoldne se bomo poklonili pred Cankarjevim spomenikom. Iskreno vabimo vse, ki se zanimajo za naše brate zn mejami. — Organizatorno-propa-gandni odsek Zveze jtigoslovenskili emigrantskih u d ruže j. X Delavci dveh zagrebških tovarn v stavki. V nedeljo so zborovali v dvorani Delavske zbornice v Zagrebu delavci in delavke zagrebške papirnice in tovarne za papirnate vrečice »Jugobates«. Na zborovanju so delavci poročali o obupnem položaju delavstva v teh dveh tovarnah. Delavci so zahtevali kolektivno pogodbo, katere pa vodstvo tovarn ni sprejelo. Zahtevajo minimalne plače, normiranje zaslužka za akordno delo, ter za nadurno in nedeljsko delo. Delavci s petletno službo naj bi imeli pravico do dopusta*, delovni čas na j ne presega osem ur in kazili za prestopke naj bodo v skladu z zakoni. X Borba zagrebških igralcev proti upravniku Konjovieu. Zagrebška gledališka afera ie nastala, ker igralci in drugo osebje ni bolelo podpisati formulaie za angažmaje za prihodnjo sezono. Upravnik Konjovič je namreč te od ministrstva za prosveto predpisane formularje na svojo roko v nekaterih točkah bistveno spremenil. Te dni jo skušal upravnik Konjovič omehčati igralce na ta način.' da je objav il, da morajo vsi izročiti podpisane ali nepodpisano formularje upravi, sicer ne dobe prvega svoje gaže. Obenem je ukazal, da morajo vsi igralci izročiti svoje' legitimacije za znižano vožnjo, in to zaradi evidence številk. Tn zopet je upravnik zagrozil, da ne bo dobil gaže. kdor tega ne stori. Igralci se vendar ne dado s takimi ši-' kananii ustrahovati. Odločili so se, da bodo za vsako ceno vztrajali v borbi proti upravniku in ne bodo podpisali pogodb kljuji grožnjam. Napredovanja pri sodiščih. Napredovali so /a sodniško, zvairičnike v MII. skupino sodniški dnevničarii-zvaničniki: Ludvik Somer, Marcnberg. Albin Vetrih, sresko sodišče Maribor, Ljudevit Fürst s Šmaria pri Jelšah, Milan Detela, sresko sodišče v Ljubljani. Valentin Varl. okrožno sodišče Maribor, Fran Hudoklin, okrožno sodišče Novo mesto, Angela Gnezda, apelacijske sodišče Ljubi rana, Marija Primožič, sresko sodišče Ljubljana, Berta Visočnik in Danica Safar; obe okrožno sodišče Maribor, Romana Drobnič, Metlika in t irila Kopušar, okrožno sodišče MnUbor. IJsjisäiswa Dnevna pratik? Torek, Ki. julija. Katoličani: Karnielska Mati božja, pravoslavni: 3. julija, Jakint, tnuč. Dežurne lekarne: Dr. Kmet, Tyrseva cesta 41, Trnkoczy, ded., Mestni trg 4. Ustar, Šclenburgova ulica 7. * Članom jezdnih odsekov sporočamo, da bo predaval v torek 16., in četrtek 18. t. m. ob 20. uri načelnik župnega jezdnega odseka br. Jovanovič o opremi konja in negovanju konja sploh. Izpiti iz jahanja bodo za prvo skupino v petek 19. t. m. od 18. do 20. uro v art. vojašnici. Druga skupina bo imela izpite v soboto 27. t. m. od 18. do 20. ure. Brez izpita ne bo nihče smel jahati, zato naj se vsi pravočasno prijavijo in pridejo k predavanju, ki bo na telovadišču Sokola Ljubljana III. * Pri oddaji razmestitvenih pregledov stranke opozarjamo, da se je strogo držati termina oddaje (20. julija 1935). Popis je odredila na podlagi zakona o nastan jevan ju vojske in mornarice vojaška uprava in stavila občinam tudi termin, ki se mora držati. Sicer so odgovorne osebe kaznovane v smislu člena 11. omenjenega zakona. Izpolnjevalce pregledov prosimo, da radi enotnega postopka navedejo v rubriko št. .1 tiskovine, ki je sicer namenjena za označbo zaporednih številk stanovanja, tudi število otrok pod 10 leti. V rubriko št. 2 tiskovine naj se navede poleg priimka, imena in poklica lastnika (najemnika) tudi število odraslih rodbinskih članov in navpično rubriko 18. skupno število vseh družinskih članov s posli vred, ki tam stanujejo. Mestno poglavarstvo. * Kmetijski odd. v Knafljevi ulici. Mnogi deželani še vedno iščejo kmetijski oddelek na prejšnjem mestu v Gosposki ulici, ne-vedoč, da se je urad preselil že davno v Knafljevo ulico. Potrebno bi bilo označiti na prejšnjem mestu, kje se oddelek sedaj nahaja. Sploh je potrebno, da se označi na palači Kranjske hranilnice, kateri uradi so tu in v katerem nadstropju. Na ta način bi vstregli mnogim strakam, ki hodijo okrog po nepotrebnem in vprašujejo za ta ali oni u rad. * Praznik naših avtomobilistov. Društvo ljubljanskih taksijev je sklenilo praznovati svojega patrona in zaščitnika sv. Krištofa Dne 25. julija ob 9. uri bodo imeli mašo v cerkvi sv. Krištofa. K maši bodo prišli vsi s svojimi vozili, katere bodo razvrstili po celi Tyrsevi cesti na severni strani cerkve. * Z motornim čolnom v Preserje. Ljubljanska mornarska sekcija jS je v nedeljo priredila uspel izlet z motornim čolnom iz Ljubljane v Preserje. Udeležilo se ga je 53 izletnikov. Ladjevje, obstoječe iz motornega vlačilca, velikega pontona in dveh čolnov, je bilo okrašeno z zelenjem. Odplulo je na Špici ter se na Preserju zasidralo pod železnim mostom. Izletniki so dopoldne šli na Žalostno goro, popoldne pa so si ogledali okolico. V L jubl jano so se vrnili ob - 20. uri vsi veseli in osveženi. Mornarska sekcija bo prirejala take izlete do konca avgusta. Izleti vzbujajo zanimanje za lepe cilje JS in so obenem zdrava zabava za izletnike. Prihodnji izlet bo prvo nedeljo v avgustu. Maribor Nočna lekarniška služba. V torek zvečer imata nočno lekarniško službo Savosto-. va lekarna na Kralja Petra trgu in Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu. Minister general Živ ko v ič- v Mariboru. V nedeljo zvečer se je ustavil v Mariboru na poti v Rogaško Slatino naš vojni minister general Živkovič. Z avtomobilom se je pripeljal iz Dravske doline in po kratkem postanku takoj nadaljeval pot. Nogometno prvenstvo železničarskih klubov v naši državi bo izvedeno v dneh i0. in 11. avgusta v Mariboru. Prvega dne bosta nastopila ŽAK iz Subotico in zmagovalec eii-minatorne tekme mod zagrebškimi in ljubljanskimi železničar ji. Drugi dan bo najprej tekma med premagancema prvega dne, nato pa finalna tekma med zmagovalcema. -sv Izsleden vlomilec. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v stanovanje najemnika Ernsta Šauperla v Hrastju pri Limbušu. A lomilec, ki je dobro poznal domače razmere, je odnesel razne obleke in nekaj gotovine v vrednosti 3000 Din, Mariborska policija je vlomilca 38-letnega Josipa Ogrizka kmalu izsledila in je pri zaslišanju vse priznal, izročen je bil sodišču. -sv Požar. Preteklo soboto je pričelo goreti stanovanjsko poslopje posestnika Simona Juriča v Sp. novi vasi pri Slov. Bistrici. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil tudi na gospodarsko poslopje. Škoda je velka in je le deloma krita z zavarovalnino. Lažni potnik. Po mariborski okolici se je ži' dalje časa klatil brezposelni trgovski pomočnik Jožef J. in se izdajal za za-.s topnika neke tvrdke iz Novega Sada. Sprejemal je poleg naročil tudi predplačila in s tem oškodoval stranke za nekaj ,sto dinarjev, Sedaj so lažnega potnika aretirali v Ljubljani hi ga izročili mariborskemu sodišču. Otrok pod.motornim kolesom. V nedeljo popoldne se je zgodila na poti k Mariborskemu otoku nesreča, ki je k sreči ostala brez težjib posledic. Po neprevidnosti je prišla pod motorno kolo 1 l-Ietna Anica Jamnikova in obležala nezavestna. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da so poškodbe lažjega značaja. Paviljoni na Aleksandrovi cesti so skoraj dogotovljeni. Izgleda pa že sedaj, da promenadi ne bodo v okras, ker bodo precej pokvarili oni izgled, ki ga je imela promenada prej. A Lep dar. Namesto venca na krsto uslužbenke Line Cisterjeve, je naklonila tvrdka Hutter mariborski gasilski četi 500 Din. A Iz župne pisarne. Sokolska župa Maribor javlja, da se odslej uraduje od pol 9. do pol tl. dopoldne. Br. župni podstarosta in tajnik sta na dopustu. Celi® B Iz javne bolnice. Upokojen je šef gine-kološko-porodniškega oddelka gosp. dr. Emil Watzkc, za zdravnika-pripravnika pa je imenovan g-, dr. Vladimir Berglez iz Celja. Iz sodne službe. Premeščen je k okrožnemu sodišču v Ljubljani sodni pristav g. Dušan Kraigher iz Cel ja. •o Kopališče na Laškem. Od raznih strani čujemo pritožbe, da včasi na Laškem v kopališču zman jku je vode, ker elektrarna na Fali ustavlja tok. Vse bi še bilo v redu, samo ko bi uprava kopališča obveščala o pravem času občinstvo, da vode ni. Tako pa prihajajo gostje iz Celja in od drugod ter dobivajo vstopnice, kopeli pa ne! Žigosamo! »Glas naroda« je 4. VI. t. 1. prinesel notico, ki kaže na žalostno in sramotno dejstvo. Slovenci pri »briškoli« itali-janearijo. Sramota, da se še najdejo taki Slo- venci. Vse zavedne Slovence, osobito pa še primorske emigrante, pozivamo, da v takih primerih reagirajo na neki način in take ljudi javijo upravi podpisanega društva. — Društvo »Soča«, Celje. Likvidacija. Obrtnogospodarska zadruga z o. z. »Kredit« v Aškerčevi ulici je sklenila likvidirati. Celjani čitajo. Javna mestna knjižnica je izposodila v prvem polletju 14.290 knjig, med temi 13.800 leposlovnih, in to 9225 slo- L j ubi jana, 15 . juli ja. Kr. banska uprava Dravske banovine je z odlokom z dne 13. julija 1935. razpustila vsa društva del. kulturne in telovadne zveze »Svoboda« s tole odločbo: ;>Kr. banska uprava razpušča na osnovi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih društvo »Svoboda«, delavska kulturna in telovadna zveza Jugoslavije v Ljubljani, radi ravnanja zoper državni in družabni red in radi prekoračenja statutarnega delokroga. S tem so razpuščene vse njene podružnice v Dravski banovini. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na ministrstvo notranjih poslov v 15 dneh, po dnevu dostavitve,: vložiti pa bi jo bilo treba s kolkom Din 20 pri kr. banski upravi. Ljubljana, 15. julija. O tem kulturnem zavodu, ki brez njega naša univerza sploh biti ne more, se piše vsak dan v .'č, kar je najboljše znamenje, da se bližamo k njegovi ustvaritvi. Kakor znano, je mestni svet ljubljanski že i. februarja lanskega leta soglasno sklenil, da pokloni univerzi za vseučiliško knjižnico potrebno zemljišče. Zemljišče leži tam, kjer je nekdaj stal krasotni Knežji dvorec, last knezov Auerspergov. Ko so ga morali po potresu podreti, so iz njega preselili tudi ogromen arhiv na svoj grad Goldeck v Avstrijo. Ta za našo zgodovino najizdatnejši Ljubljana: 12.00 Ketelbeyeve skladbe (plošče), 12.45 poročila, vreme, 13.00 čas, obvestila, 13.15 Magistrov trio, 14.00 vreme, spored, borza, 18.00 plošče in basni in pesmice za dečke in deklice, 19.10 čas, vreme, poročila, program, obvestila 19.30 nacionalna ura, 20.00 Iz krajev, kjer žanjejo dvakrat na leto (g. Regally), 21.00 \ alček na valček, (man-dolinistični sekstet), 221.30 čas, poročila, 22.30 angleške plošče. Beograd: 20.00 Vokalni koncert, 20.30 Caruso (plošče). Zagreb: 20.00 Kulturne vesti, 20.15 Reproducirana glasba. 20.30 recitacije, 20.45 flavta, 21.30 Vokalni koncert, 22.15. Tamburaški orkester. Tuje postaje. Berlin: 20.10 In Ti moj zaklad« — kabaret. Beromünster: 19.50 Koncert študentovskega orkestra. Brno: »Blagoslov zemlje«, zvočna igra. Budimpešta: 19.50 zvočna komedija. Deutsehlandsendeij: »Traviata«, opera, Huizen: 20.05 Orkestralni koncert. Luxemburg: 2L00 Orkestralni koncert, 21.15 pol ure humorja. München: 20.15 »Plesalka Fanny Elssler«, opereta (Strauss), Paris: 20.15 Simfonični koncert. Praga: 21.15 Klavirski koncert. Rim: »Ljubezen, ki mine«, zvočna tro-dejanka. Stuttgart: 20.10 Tolažilni kabaret. Varšava: 20.10 Orkestralni koncert, 21.45 Violina in orkester. Dunaj: 20.00 Koncert orkestra dunajskih simfonik») —o— Obsojeni kolesarski tatovi Ljubljana, 15. julija. Mali senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj je v petek popoldne začel obravnavo proti 4 drznim kolesarskim tatovom, ki so lani od marca do novembra pokradli v mestu 30 koles v vrednosti 25.000 dinarjev. Kolesa so potem prodajali po okolici po Gorenjskem in Dolen jskem. Obravnava je trajala pozno v noč in je bila mestoma prav komična in vesela. Obtoženci so namreč kar na debelo zbijali šale, čeprav jih je čakala težka kazen. Danes ob D. uri 30 minut pa je bila razglašena sodba. Zaradi kolesarskih tatvin so bili obsojeni trgovski pomočnik 23 letni Anton Klun iz Brezovice v Istri na 1 leto 6 mesecev, France Novak, 27 letni kurjač iz Knežaka pri Postojni na 2 leti, 22 letni Štefan Kristan, delavec iz Trsta, na 1 leto 8 mesecev ter posestnik in trgovec Jo/e Hiebš iz Hrušice pri Ljubljani na ! leto 6 mesecev zapora. Zadnji mora plačati tudi kazenske stroške in 1000 Din povprečnine (fond revnih kaznjencev). Prvi trije pa so za vedno izgnani iz. naše države. Jože Hiebš je vse tatvino tajil, toda so mu jih kljub temu dokazali, ker so pri n jem doma našli dele koles. PoBiiaw® V nogometni tekmi med SK Adrijo iz Maribora in SK Bočem so v nedeljo zmairali gostje s 3:1. venskih ali srbohrvaških in 4375 nemških. Znanstvenih knjig pa je bilo izposojenih samo 490. o Regulacija Hudinje. Potok Hudinja dela vsako leto veliko škodo, ker na daleč preplavlja polja in travnike. Sedaj se pa snuje vodna zadruga za regulacijo in te dni pregleduje posebna komisija strugo od iztoka Hudinje v \oglajno pa do Ločke. da Iti na podlag' ugotovitev napravila načrt za regulacijo. razpuščena Morebitna pritožba po drugem odstatku § 11 že imenovanega zakona nima odi žilne moči.« Med razlogi se navaja, da je zveza nepolitična, njen delokrog pa obsega po š 2 pospeševanje duševne in telesne vzgoje delavstva, pri čemer je po točkah še določeno, kako skuša zveza doseči svoj namen. Nasproti označenemu delokrogu — kakor se med razlogi navaja — pa se je že dalj časa opažalo, da je usmerjeno delovanje društva in podružnic na poseben poudarek delavskega razreda in gojitev ekstremno socialistični teženj. Povodom prireditve v Celju (7- julija) pa da je društvo prekoračilo obseg programa, ker je bila najavljena prireditev samo kot kulturni-delavski dan po določenem sporedu. vir je za nas takorekoč izgubljen, čeprav smo . takorekoč že imeli priliko, da ga brez znatnih siroskov dobimo nazaj. Od tistega časa pa do danes imamo sredi mesta pravo gmajno med Gosposko in Knežjo ter Vegovo ulico, ki jo je mojster Plečnik vsaj za silo zakril in olepšal pred odkritjem spomenika Ilirije. Mestna občina je ta svet kupila in te dni je ministrstvo financ tudi dovolilo, da ga pokloni univerzi. Brez odlaganja bo podpisana pogodba med mestno občino in univerzo, da to zemljišče pride tudi v pravno posest univerze in lahko takoj pričnemo z gradbo vseuciliske knjižnice. Nedeljski športni dan moramo prištevati med najbolj uspele športne prireditve v Kamniku. Kamniški športniki so se kar na štirih poljih pomerili z gosti, in sicer v teku, plavanju, nogometu in v težki atletiki. Tek je bil organiziran dopoldne na progi, ki je bila dolga okrog 2900 metrov in je obšla mesto ter dvakrat sekala glavni trg, kjer je bilo zbra-n:h rekordno število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku napete borbe. Startalo je 10 tekačev, med njimi tudi dva Kamničana: državni rekorder Jože Bručan in njegov učenec Jože Kotnik. Oba sta bila ves čas izmenoma na vodstvu, r.a koncu pa je rutinirani Bručan v lepem stilu prvi rezal cilj v času 8:51.7. Tesno mu je sledil Kotnik z 8:52.6, za njim pa 3. Milan Krpan S:54-7) 4- Ivan Srakar (oba Primorje), 5. Pirš Jože (Radomlje), 6. Hlebc (»Savica«) itd. Ker je Bručan v dobri formi, je lep uspeh drugega kamniškega športnika Kotnika tem bolj upoštevanja vreden. V plavanju je Kamnik že par let daleč v ospredju pred ostalimi podeželskimi klubi. Tudi to pot je izvedba plavalnih tekem pokazala sijajno or-gmizacijo in discipliniranost kamniških športnikov. Kljub mrzli vodi in grozečemu dežju so tekmovalci Kamničani, Ilirijani in Jadranaši iz Ljubljane vztrajali do konca in nudili lep vzgled športne zavednosti. Čeprav so bile pri vseh točkah zasedene skoro vse proge, ki brezdvomno ob boljšem vremenu prišlo še več tekmovalcev iz I jubljane. V konkurenci so sodelovali Kamničani in »Jadran« iz Ljubljane, Ilirijani pa so nastopili v vmesnih točkah na nekterih progah. Občinstva je bilo izredno mnogo, sodniški zbor pa je pod vodstvom g. Kramaršiča iz Ljubljane deloval brezhibno. Pri plavanju so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati, med katerimi bi omenili dva dobi a časa, ki jih je dosegel Tone Cerer in sicer na 100 m prosto 1107 in 100 m prsno 1:24.4. V štafeti je plaval Vilfan 50 m prosto v času 27.3, ki je boljši od državnega rekorda. Plavalne tekme sta zaključili dve tekmi v waterpolu med Ilirija I in Ilirija II (5:2) in Kamnikom ter Jadranom, ki je končala s 5:1 v korist Kamnika. Na nogometnem igrišču sta odigrala Kamnik in »Savica« iz Stražišča revanžno tekmo, ki so jo cd-očili v svojo korist Kamničani v razmerju 6:2. Zvečer so nastopili na kopališču težkoatleti in pokazali velik napredek v rokoborbi, boksu in dviganju uteži. Osem atletov je dvignilo oboje-ročno težo nad 100 kg, Starec pa celo n 5 kg. Športni dan v Kamniku je uspel v vsakem pogledu. za kar gre našim agilnim športnikom polno priznanje. Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! — Bmnihor se briga zanje. — Pristopajte! „Swoboda“ Spet korak k univerzitetni kniižnki Športni dan v Kamniku gadi© Torek, 16. julija. Gospodarstvo = JNezaposknost v naši državi. Po podatkih osrednje uprave za posredovanje dela v Beogradu je iskalo dela junija 1935 pri javnih borzah dela 19.687 moških in 4225 ženskih delavcev, skupaj 23.912 oseb. 2 brezposelnimi iz prejšnjega meseca je bilo moških brezposelnih delavcev 29.830, ženskih pa 6721, skupaj 36.551. Koncem meseca je ostalo brezposelnih moških 8945, ženskih 1990, skupaj 10.935 brezposelnih. Razpoložljivih in nezasedenih mest iz prejšnjega meseca je ostalo 92 moških in 108 ženskih, skupaj za 200 oseb. Tekom junija so javne borze dela ponudile mesta 1328 moškim in 841 delavkam, skupaj 2169 osebam. Mesta je zavzelo 958 moških in 704 delavk, skupaj 1662 oseb. Napram prejšnjemu mesecu js število prijavljenih brezposelnih delavcev nazadovalo za 10.619, prostih mest pa je bilo za 1850 manj. Na sto ponujenih n-*» je odpadlo 1543 prijavljenih brezposelnih delavcev, 10 t za 424 več kakor prejšnji mesec za 517 pa več, 'n«»or lani v istem mesecu. Podpor jc bilo izplača**vi v skupnem znesku 563.653.50 Din, in sicer so dobili uradniki 21.010 Din, kvalificirani delavc. 280.260 Din, nekvalificirani delavci 263-749.*a so bila prekinjena zaradi nepopustljivosti španske delegacije. Včeraj je glede*na to zunanji minister podal uradno izjavo, v kateri pravi, da je španska vlada popuščala do skrajnih mej, preko katerih ni mogla, če ni hotela škoditi španskemu narodnemu gospodarstvu. Francoska vlada je pred prekinitvijo pogajanj izdala neke gospodarsko-politične odredbe, ki so znatno škodile španskemu izvozu. Zahvala in priporočilo. Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vljudno sporočam, da sem opustil svojo špecerijsko trgovino, katero sem imel v bivših prostorih tvrdke F. TERDINA na Starem trgu 17, zaradi nastalih razmer in se jim za njihovo naklonjenost in zvestobo najlepše zahvaljujem ter obenem prosim, da mi ohranijo in še učvrstijo prijateljsko ve/, tudi na mojem novem službenem mestu. Od 15. julija t.I. bom vodil na novo ustanovljeno špecerijsko in kolonijalno trgovino »MLAKAR« na Starem trgu 28 (ravno nasproti moje dosedanje trgovine) kot poslovodja. Z vsem spoštovanjem se Vam toplo priporoča Srečko Ml a kar. Izredčevanie plodov sadnega drevia Splošno je znano, da drevo ne rodi vsako leto, na drugi strani pa tudi opažamo, da imamo drobno sadje, kadar je drevo prav zelo polno, ker se drevo v letu rodnosti preveč izčrpa, les ne more dobro dozoreti, rad pozebe in prihodnje telo slabo odganja. Kako pomagamo, da drevje redno rodi lepe plodove, nam je pa v zadnjem ».Sadjarju in vrtnarju« opisal ravnatelj mariborske vinarske in sadjarske šole gospod Josip Priol, ki priporoča izredeevanje plodov. Sadjarji v Ameriki 30 namreč dokazali, da s tem prisilimo drevje k redni in vsakoletni rodovitnosti, obenem pa dobimo tudi prvovrstne pridelke. Pri izredče-vanju moramo predvsem upoštevati, da ima drevje dosti listja, ker sadovi rabijo mnogo hrane. Predvsem pri jabolki]) je izredčevanje neizogibno potrebno, če hočemo doseči dobro kakovost. Jabolka iz-redčimo lako, da pustimo na vsakih'10 do T3 cm po en plod. Glavno je pri izredčevanju, da lo opravimo o pravem času. Jabolka izredčujemo kakih 10 do 14 dni po naravnem trebljenju drevja, torej pri nas večinoma v mesecu juliju. Tudi pri breskvah, marelicah ju slivah je izredčevanje važno, da dobimo debelejši, okusnejši in lepše barvan pri* delek. Najugodnejši čas za izredčevanje breskev je prilično mesec dni pred obiranjem, ko so plodovi približno za oreh debeli in začne postajati koščica trda. Breskev ne smemo na noben način izredčevati pred naravnim trebljenjem drevja. Plodovi, ki smo jih pustili, morajo biti oddaljeni 10 do 12 cm drug od drugega. V prvi vrsti seveda poberemo one plodove s kakršnimkoli hibami. Cim slabotnejše rasti je drevo in čim bolj je polno, tem več plodov bomo odstranili. Pri marelicah pustimo na vsakih 7 do 10 cm po en plod, pri slivah pa zadošča že razdalja 3 do 7 cm. Tudi te izredčimo, ko začno postajati koščice trde. Hrušk navadno ne izredčujemo, ker skoraj nikoli niso tako polne in so vrhu tega plodovi že po naravi precej enakomerno razviti. S tem da hrušk jeseni ne oberemo naenkrat, se zdebele tudi drobnejši plodovi. Izredčevanje opravimo pri vseh sadnih vrstah seveda najbolje z roko. Prav ugodno vpliva, če izredčenja ne opravimo naenkrat, temveč v presledkih. Izredčevanje je zelo važno delo, ker dosežemo ob primerni drugi oskrbi redno rodovitnost, boljšo kakovost in večjo tržno vrednost, zato naj se ga pa oprimejo tudi naši sadjarji. RUDE IH KOVIHE d.d. IELEF0N 27- 27 28- 27 Obrtna rasstawz w Celin Celje. 12. j ali Vsak dan je Živahnoj« okrog prostora r ne osnovne šole, kjer bo celjska razstava, slopje je že izpraznjeno in razstavljale! s< pričeli s pripravami. Na dvorišču in na • ulicah okrog poslopja, kateri bodete, za piv ves čas razstave zaprti, se pripravljajo 1 paviljoni. Svoje lice dobiva glavni vhod, D posebno impozanten. Do danes se je prijavilo za razstavo 1J2 . nikov mojstrov, ki pokažejo kvaliteto don izdelkov. Večina je Celjanov, zastopana j' vsa Dravska banovina. Tako so razstavljal Ljubljane, Maribora, Šoštanja, Ljubnega, Ž Vojnika, Sv. Jurija pri Celju, Sevnice ob v Ponikve in Vrhnike. Poleg mojstrov bodo stavljali tudi vajenci iz Celja, Laškega, ž in Teharja v posebnem oddelku. Vajenci l poleg risb izdelali tudi praktične predmete Poleg obrtnikov razstavljajo tudi domač govci iu industrijci, pred vsem dotični, ka; sirovine pridejo v poštev za obrtnike. Svoj oddelek bo imela tujsko-prometna stava, kjer bodo v glavnem zastopana v bi in daljni okolici nahajajoča se zdravilišč.-, letovišča. Razvoj denarništva bo ponazorjen v odd' ki ga preskrbi podružnica Hranilnice dra banovine v Celju. Svoj oddelek ho imel ludi OLJZD iz Ljubi; kjer bo razviden razvoj soeijalnega zavarov pri nas. Celjski odbor Jadranske straže pa poka; propagandi za naše morje lepote Jadrana njega pomen za naše gosjrodarslvo in predv za tujski promet. Končno bo j>a celjska razstava služila narodno-obrambnemu delu, ker bo Klub 1 škib Slovencev v Celju s primernim mate lom opozarjal vse svobodne Jugoslovane dolžnosti napram bratom v sužuosti in njib loža j. Po tem pregledu panog je jasno, da bo 1 ska obrtna razstava od 4. do 14. avgusta o: nizirana v največjem obsegu in da večje pr ditve te vrste v Celju še sploh ni bilo. To pomeni, da je pri nas — recimo — še do Plul Prva redna skupna odborova seja I odbora Zveze kmetskih fantov in dekle ptujsko okrožje bo v nedeljo 2). t. m. c zjutraj v mali dvorani Narodnega doni Ptuju. Tovariši odborniki, pridite zanesli — Predsednik. MALI OGLAS Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki i službe, plačajo samo po 25 par za besedo malih oglasih reklamnega značaja stane pr vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je pri za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali ogb plačljivi takoj pri naročilu. SVEŽE debele slive (ringlo), jabolka kg 4-Din, košarice 40 kg, razpošilja franko ti nine proti povzetju G. Drechsler, Tuzla Ma osmi zbor bolgartkih Junakov Sofija, 12. julija 1935. Predvčerajšnjim ob enajstih smo se odpeljali iz Ljubljane in včeraj skoraj ob istem času je prispel naš posebni vlak na sofijski koIodvo,r. Zadnji dež je ohladil ozračje in vožnja ni bila premučna. Razen v Kresnicah, Litiji, Zagorju, Trbovljah in na Zidanem mostu, kjer so se nam pridružili Mariborčani in Celjani, ter Sevnice in Brežic se je vlak ustavil le v Zagrebu. Tu so priklopili vagone s sokoli Splitske, Šibeniške in Karlovške župe ter z udeleženci s Sušaka-Reke ter ostalega hrvaškega Primorja. Vseh skupaj se nas je nabralo okrog 800 in ko je vlak krenil iz Zagreba čez Posavino in hitel dalje proti Beogradu, so se ljudje po mestih, vaseh in polju stekali k progi, nas navdušeno pozdravljali in se še dolgo ozirali za nenavadnim brzo-vlakom, sestoječem iz dveh ogromnih lokomotiv >n štiriindvajsetih vagonov. Radi letošnje zasuhe je vse naenkrat dozorelo in zdaj opazuješ vso dolgo pot, kako kmetje kose in spravljajo obenem seno in žito. Na nekaterih krajih mlatijo s stroji žito kar na polju. To so bogati posestniki, ki jim za slamo ni veliko ter jo, kakor v Rusiji, kepičijo v »skirde« in puščajo ležati na solncu in dežju včasih leta in leta. Vlak hiti dalje, cisto po predpisih, niti minute zamude. Vozimo se mimo slavonskih vasi, polj in hrastovih gozdov. Malo starih hrastov je notri, skoraj vse je posekala sekira veletrgovca z lesom Filipa Deutscha in sinov iz Zagreba. Iz Zagreba je tudi mnogo drugih -elcindustrijcev Slavonske ravnine, ki so sami »pristni Hrvatje«, ki jih in njih potomce spoznaš na zagrebških ulicah po samozavestni, vsiljivo glasni govorici, ki pa ne doni bogve kako hrvaško. V Slavonskem Brodu stoji vlak, kakor mu je bilo določeno, celih no minut. Večina sokolov in sokolić se uspe iz vagonov po kolodvoru in ulicah mesta, ob določeni uri smo pa že spet vsi na svojih mestih. Polje okrog Slavonskega Broda je vse požgano: mesece že ni bilo tukaj dežja in narod je obupan. O enaki suši mi pripoveduje sokol iz srednje Dalmacije, kjer ljudem celo vode primanjkuje. Nas ima bog veliko raje, si mislim, toda molčim, da ne bi žabi. Solnce gre za božjo milost in neskončno ravno Sremsko polje pokrije mrak, ki ga le medlo razsvetljuje krajec lune. Bližamo se Zemunu. Vse se drenja pri oknih vagonov. Nepopisno krasen je pogled na razsvetljeni Beograd in kdor vidi enkrat to sliko, mu ostane v spominu vekomaj. Ponoči se peljemo mimo Mladenovca. Nedaleč od tu počiva v večnem snu naš resnično ljubljeni viteški Kralj Zedinitelj in Mučenik. Nazaj grede se na Njegovem grobu pokloni naše Sokolstvo. Dani se. Vlak drdra po krasni, bogati Sumadiji proti Nišu. Spali smo malo, ali pa nič in zdaj je že spet vse pri oknih, da vidi kraje, kjer so se pred sto leti bili boji za svobodo Južnih Slovanov. V Nišu stoji vlak kakih dvajset minut. Umijemo sc pri parnih strojih in vodnjaku, kjer kdo more. Strojevodje so zelo prijazni in postrežljivi ter puste, da teče voda iz strojev, dokler nam drago. Mesto Pirot, kjer izdelujejo znamenite preproge, je za nami, bližamo se obmejni postaji Caribrod. Dolina se zoži tako, da je komaj prostora za reko in cesto, železnica si mora pa iskati pot skozi nebroj predorov. Visoke, skoraj navpične skale padajo z obeh strani v ozko dolino, po kateri se Zvija, skače, šumi in bobni razpenjena reka. In v steni, glej vdolbene besede v spomin Krafju-Mučeniku in v najožjem delu divjih tesnic vihra črna zastava z Njegovo oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo!« V Caribrodu nas oblasti nc zadrže dolgo. Carinski pregled je hitro končan, ravnotako hitro pregledajo tudi potne liste. Čakamo samo, da odide pred nami sokolski vlak številka štiri/Naš ima številko pet. Teh par minut porabimo za to, da okrasimo vlak z zelenjem, napisi in zastavicami, jugoslovanskimi in bolgarskimi. Vlak se začne pomikati, vedno hitreje in hitreje. Dolina se razširi. Potnikov se polasti nemir in radovednost: kdaj pridemo na mejo. Gori po obronkih gole planine zapazimo par zidanih zna-menjev. To so obmejne stražnice. Približno sedem kilometrov od Caribroda je cesta zastražena in na obe strani se vije v dalj trnjeva ograja, utrjena še z bodičasto žico. Na meji smo. In kakor na naši strani, tako prijazno nas pozdravlja vse preibvalstvo tudi na bolgarskem ozemlju. Straža ob progi, delavci in kmetje po polju in vaseh, vse se veseli našega bratovskega obiska. S poslopij vihrajo poleg bolgarskih tudi jugoslovanske zastave in takoj na prvi postaji, v Dragomanu, nas sprejme občinstvo navdušeno in vojaška godba nam zaigra v pozdrav jugoslovansko in nato bolgarsko himno. . Seveda je naenkrat kljub prepovedi brata vodje sokolskega vlaka Vrhovca vse na peronu in pozdravljanja in stiskanja rok ni konca in kraja, seveda zaigra tudi godba ljubljanskega Sokola L bolgarsko in našo himno in doda še par koračnic. Čim bližje smo Sofiji, tem večjih manifestacij smo deležni. In potem na sofijskem kolodvoru in po ulicah te krasne prestolice bratskega bolgarskega naroda dosežejo manifestacije vsega prebi- valstva tak vrhunec, kakršnega niso pričak niti največji optimisti. Goste tolpe naroda ob naši poti, ki nas pozdravlja iskreno, t< navdušeno. Ravnotako so tudi vsa okna hiš p pozdrav Ijalcev na vsej dolgi poti od kolod do tretje progimnazije imena grofa ignat kjer imamo stanovanjc in kjer se nahaja glavna pisarna jugoslovanskega Sokolstva. Poiščemo si vsak kolikor mogoče udoben štor za prenočišče, položimo svoje kovčke vzglavje in gremo kosit v bližnje gostilne, čina zahteva čisto bolgarske, narodne jedi pokaže tudi na ta način spoštovanje do go» Ijev. Popoldne so imeli »J.unaki« svoj zbor na tišču in potem povorko po mestu, žal, da je pokvarila večkratna huda ploha s točo in skanjem, ravno tako tudi zvečer naš skupni r zov (ali po bolgarsko »zoro«), ki je zato p žen na danes zvečer. Sinoči se je zjasnilo in pozno v noč so po bito polnih kavarnah in gostilnah slavili g in domačini z godbo, petjem in govori slova bratstvo ... Danes je tukaj praznik svetega Petra in P.-, po cerkvah zvone in vsa Sofija izgleda pod ja nebom v svojem zelenju in od sinočne f oprana tudi vsa praznična in sveža, kakor ne • ki jc pripravljena k poroki. Ob polenajstih bo na trgu pred cerkvijo tega Aleksandra Nevskega v prisotnosti Borisa slovesno otvorjen osini zbor »Juna1 Po ulicah koraka že nad eno uro povork nakov in sokolov, s prapori in godbami, s ne bo še kmalu kraj. Od blizu in od daleč p jajo valovi navdušenega pozdravljanja stoti» množice, ki je napolnila trotoarje ulic in tr R. Peterlin-Petruška. ¥ taaimšši gžlanimki koii isa ivefu (Pod Elbrusom v višini 5300 m) (Nadaljevanje. Ponatis prepovedan.) Tu dobim švedskega profesorja, ki se je tudi že vrnil, posrečilo se mu je povzpeti se samo do Koče 11. Bila sva sama z oskrbnikom v koči. Imel sem torej dovolj prostora, da se razleknem. Lepo se obrijem, umijem in okopam noge ter se dobro najem. Tu sem šele dobil nazaj svoj dobri apetit. Po večerji se usedem na klop pred kočo in sem miživa!« počitek po prestanih naporih. Za Elbrusom se je vedno bolj temnilo, kar me je vedno bolj veselilo, saj če se uresničijo domnevanja človeka, ga to vedno veseli. Tovariši gori pa so se mi smilili, predvsem stari rektor. Ral sem se, da bi se Elbrus ne zavil popot ma v oblak in da bi tovariši ne našli poti nazaj. Toda saj je ruska ekipa v Koči 11, ki jim bo v zadnjem trenutku priskočila na pomoč. S Švedom se spravimo spat. Kako je bil prijeten občutek mehke postelje, ve samo tisti, ki je kaj sličnega doživel. Naslednjega jutra je bila moja prva skrb vreme la Elbrusu. Skočim k oknu in glej — obelglavi Elbrusa sta bili v oblaku, sedlo in snežišča pa so bila izven megle. Oblije me radost, kajti moja domneva prejšnjega dne se 'je docela uresničila in tovariši bodo tudi z lahkoto našli pot nazaj. Sklenil sem, da jih niti ne počakam in da odrinem takoj v dolino v Tegenikli. Ko se odpravljam, se spomnim, da smučk ne rabim več. Naj jih sedaj nosim nazaj v dolino in naj jih potem še nadalje vlačim po vseh vlakih? Se ni izplačalo, dasiravno so bile popolnoma nove s palicami vred. Podaril sem jih koči na Krugozoru, češ, naj bodo v zalogi na izbiro turistom. Poslovim se od Šveda in od oskrbnika Jakobija, vržem še par pogledov na Elbrus in z Bogom Kavkaz, morda za večne čase. Oba vrhova Elbrusa sta bila zavita v oblak, kakor da bi jih bilo sram, da sem enega izmed njih »pohodil«. No, to se je rodilo samo v moji prevzetni domišljiji, Dasiravno ne predstavlja Elbrus v alpinistični tehniki nika-kega problema, vendar pa kljub temu ni igrača, tudi za izvežbanega turista ne. Gorska bolezen, slabo vreme, snežni viharji in onemoglost premnogokrat napadejo drznega hribolazca in ga uničijo. Grobovi na S^rugozoru so dovoljna priča o nevarnostih na pobočju Elbrusa. Predno sem odšel s Krugozora sem doživel z oskrbnikom Jakobijem zanimiv Intermezzo, ki je vredno, da se ga zapiše. Oskrbnik je zapazil, da nosim na nogah lepe in dofcre gorske čevlje »gojzerce«. Zamikale so ga in pričel je barantati za nje. Ker sem si mislil za bodočo zimo itak nove nabaviti in ker so mojo prtljago ovirale in — ker nisem imel dovolj denarja, šeni se odločil, da mu jih prodam. Zmenila sva se za 150 rubljev in da mu dam po vrlm še par novih volnenih nogavic, ki sem jih imel v rezervi. Oskrbnik ni imel denarja. Rekel mi je, naj pustim čevlje v hotelu v Tegenikliu in naj se javim pri ravnatelju hotela, da mi izplača na njegov račun 150 rubljev. Koča na Krugozoru je namreč pod vodstvom hotela v Tegenikliu. Zato so tudi oskrbnik in obe oskrbnici podvrženi temu ravnatelju. Tudi mesečno gažo jim on izplačuje. V Tegenikliu povem ravnatelju željo oskrbnika, toda na moje začudenje je ravnatelj izjavil, da tega ne sme dovoliti. Razloga pa sta bila, prvič oskrbnik Jakobi je samo oskrbnik in ni noben alpinist in zato ne sme imeti visokogorskih turističnih čevljev, • in drugič jaz kot inozemec ne smem imeti rubljev. Tako sta dve želji splavali po vodi, Jakobiju čevlji, meni pa rublji. Kar se mene Uče, mi je bila stvar jasna, toda zakaj nekdo ne sme imeti turističnih čevljev, če hoče. Stvar pa je naslednja. Že prej sem omenil, da v Rusiji zelo primanjkujejo obleke, zlasti pa čevlji. Domača usnjarska potreba, ne zadostuje vsem potrebam, v inozemstvu pa Rusija ne mara mnogo kupovati. V Rusiji izdelujejo sicer zelo dobre turistične čevlje, toda z njimi razpolaga in jih oddaja samo rusko planinsko društvo. Dobe jih samo pravi alpinisti in predvsem taki, ki se udeležujejo Ekspedicij, n. pr. v Kavkazu, Uralu, Altaju, Tienšanu in drugod. Take so bile razmere glede čevljev lansko leto. Morda so se razmere letos že zboljšale. Tudi sem v vlaku opazil, da je malokdo imel promenadne čevlje. Večina je nosila copate ali nekake telovadne čevlje z gumijevimi podplati. Tudi za obleke so veljala slična pravila. ^ Ko sem se vračal s Krugozorja, sem do- j živel zame še en neljubi incident. Že prej | sem omenil mineralne studence »Narzan«, zaradi katerih je večina nas zbolela. Ko dospem na povratku do tega znamenitega potoka, vzamem iz nahrbtnika fotoaparat in napravim par posnetkov teh vrelcev. Ko končam, grem dalje in ko sem bil že skoraj v Tegenikliu, sem hotel slikati neki ruski tabor v bližini. Pri tem pa opazim, da sem izgubil jopič, ki sem ga imel pod pokrovom zunaj nahrbtnika. Ni mi bilo toliko do jopiča, temveč do nekaj denarja, 40 šilingov, ki sem jih imel v njem. Imel sem tudi še nekaj poljskili zlotov in nekaj čeških kron. Kaj naj ukrenem, zgubil sem vse svoje skromno premoženje. Začnem premišljevati in se spomnim, da sem pri mineralnih vrelcih še imel jopič. Toda, kdo ve, če je še tam, kajti nahrbtnik sem pustil tik ob cesti in če mi je tam padel z nahrbtnika, ga je že gotovo kdo pobral, kajti med potoma sem srečal mnogo Bal-korav. Še huje bi bilo, če mi je med potoma padel, ker potem ga kdo še lažje najde. Opazil sem, da sem pozabil pritrditi pokrov nahrbtnika in zato mi je jopič zdrknil z njega. Oh, kakšna nerodna neroda! Ni mi preostajalo drugega kot da se vrnem do Narzana. Po poti srečujem Balkare in jim skušam svojo nezgodo dopovedati. Ko bi vsaj rusko znali govoriti, bi se že kako razumeli, toda govorili so samo svoje čerkeško narečje. In v tem tiči zanimivost, kako sem v neznanih krajih, kjer se absolutno nisem mogel sporazumeti z ljudmi, iskal svoj izgubljeni jopič. Čez nekaj časa mi prijezdi nasproti Balkar na kozaškem konju in tega ustavim. Upal sem, da bo razumel mojih par ruskih besedi. Na svojo nesrečo sem tudi svoj nemško-ruski slovarček pustil v hotelu v Tegenikliu. Iz svoje mladosti pa se spominjam, da se pravi jopič po rusko »pindžak«. Bolama Peška Za časa Avstrije je korakal nekega julijskega večera mlad fant (takrat še v resnici »zelenec«, sedaj pa samo še na odru v igri včasih imenovan s tem imenom) po Franc-Jožefdvi, sedaj Aleksandrovi cesti proti Narodnemu domu. Tam je namreč bila že nekaj dni Dramatična šola tedanjega Deželnega gledališča, čini bolj se je bližal Narodnemu domu tem nesigurnejši mu je bil korak. Že je stal pred vrati prvega nadstropja, ko zasliši v sobi glas slovenske trage-dinje Avguste Danilove, katera je ravnokar predavala. Hipoma se okrene ter zdirka po stopnicah navzdol. Spodaj se ustavi. Kaj pa zdaj? Boji se, če prav ne ve, česa. Sram ga je, če prav ne ve, zakaj? Če ne gre v dramatično šolo, v katero je bil že vpisan, potem ne more postati tisto, za kar se je odločil. Vrne se nazaj. S-tresočo roko odpre vrata in vstopi. Oči prisotnih učenk in učencev se upro vanj. On pa rdeč kot kuhan rak dihne skoro nerazumljivo svoje ime Avgusti Danilovi. Danilova pa, ki je ustvarila v gledališču že toliko imenitnih'tipov iz življenja, je takoj uvidela, da bi ga z vsakim nadalj-nim vprašanjem še bolj zmedla. »Kar sedite in danes samo poslušajte,« pravi s prijaznim glasom. Fant se je oddahnil. Sedel je v kot in poslušal dve uri pouk, med katerim ni zinil niti besedice. Takšen je bil začetek gledališke karijere našega Pečka. Norec na Rožnika Izmed še živečih njegovih součencev tiste dobe deluje pri gledišču samo Edvard Grom v Mariboru. Vsi drugi so pomrli ali se pa sredi svoje začrtane poti ustavili. Grom mu je bil dober kolega in ga vzpodbujal, da se je kmalu znašel v 'vrvežu dramske šole. Pečkovi učitelji so bili: Avgusta Danilova, Zofija Borštnikova, Leo Dragutinovič in za vokalizacijo Etbin Kristan. Borštnikova si je izbirala za svoj Učni predmet pred vsem salonske komade. Nikdar ji učenci niso bili v igri dovolj salonski. Ponovno jim je zabičevala naj gredo dopoldne ali popoldne na promenado, kjer bodo videli ponašanje nemških oficirjev, da si pridobe od njih finoče in elegance. Tiste čase si videl po ljubljanskih ulicah vse polno avstrijskih oficirjev v raznobarvnih uniformah. Baš nasprotno v primeri z današnjimi jugoslovanskimi častniki, katere vidiš samo še v vojašnicah. Etbina Kristana predmet pa je bil izgovarjava slovenskega jezika. Narodni dom mu je bi! nazadnje premaj-'hen za njegov delokrog. Peljal je'svoje učence kar na Rožnik, kjer so se borili med seboj, kdo bo prevpil drugega. Nekoč je šetala neka starejša gospa po Rožniku. Ni videla, kaka opasnost se ji bliža. Tudi naš Peček, zamaknjen v svojo ulogo, ni vidi nikogar in zatuli svojo običajno lekcijo. Nesrečna dama, misleč,'da ima norca pred seboj, izgine kot bi jo odnesel veter. Nekaj korakov nato je našel naš Bojan, kos čipk na nekem grmu ob poti. Dama je namreč nosila po tedanji modi čipke na rokavih. (Dalje prihodnjič.) iiimi maeasagT-.aag', icKBEtErra Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nahav-kah na oglase v našem listu! Maya-tempel, ki sta ga videla samo dva bela človeka V newyor.škein muzeju so rekonstruirali »Maya-tempel«, ki je bil sezidan pred 1200 leti vzhodno od Campeche-a v Mehiki. Tempel sta odkrila 1. 1912 dva ameriška raziskovalca Clarence Hay in R. C. Merwin in ga fotografirala. Kljub najintenzivnejšem iskanju pa pozneje raziskovalci niso mogli več najti v obsežnih mehiških pragozdovih tega arhitektonsko tako zanimivega svetišča. Emil 'Waehek: 74 Kri ne kliče po maščevaniu... »Njegovega imena se ne spominjam,« je odgovoril. »Veste, preveč častnikov je služilo pod menoj.« Pomolčal je in posmehljivo pogledal časlavskega. »Seveda, nekaj je bilo...« »Kaj je bilo?« je vprašal öaslavsky brez sape. Letz je zahrkal: »škoda, da nisva govorila o tem malo prej.« öaslavsky se je zdrznil: »Iz kakšnega razloga vam je to žal?« »Ker,« je mudljivo odgovoril Letz, »ker sem malo prej zagledal tukaj človeka, ki mu je bil podoben kakor jajce jajcu.« öaslavsky je poskočil: »Ali je bil to eden onih dveh, ki sta pred kratkim odšla?« je zakričal tako glasno, da se je obrnilo k njima mnogo pogledov iz sosedstva. »Da, bil je morda eden izmed njiju. Takoj mi je vzbudil pozornost, toda človek je vendarle drugačen v uniformi kot v civilu. Nisem bil prepričan. Toda ko je odhajal, sem ga spoznal, mislim, po hoji.« öaslavsky je med tem spet sedel. Bliskoma je pomislil, ali bi morda tega človeka dohitel, če bi tekel za njim. Toda v temi, ki je bila zunaj, je bilo malo »upanja. In potem, ta človek bi lahko zatajil. Vendar pa bi bilo mogoče, da bi priznal. Da, poveljeval sem pri neki usmrtitvi izdajalcev, nerad, iz gole dolžnosti in vaš sin je bil v moji četi. Ukazal sem mu, da bi enega, ki ni bil takoj mrtev, usmrtil s tako zvanim milostnim sunkom. To je bilo delo usmiljenja. To je bilo »rav za prav res delo usmiljenja, človeku je dolžnost, skrajšati trpljenje živali, če je rešitev izključena. Tem bolj človeku. Toda to ni bilo vse. Spoznal je, da je v stvari ali pa za njo še nekaj, nekaj gnusnega, kar bi mu Letz rad utajil. »Ta primer je zdaj še bolj temen, kot je bil prej,« je rekel po dolgem premišljanju. »Moj sin je vendar izpolnjeval svojo dolžnost. S strelom iz milosti je skrajšal le muke ubogemu človeku. Zakaj si je potem vzel življenje?« je vprašujoče pogledal Letzu v oči. V njih je bilo nekaj, kar je potrjevalo sumnjo, ki se je ravno prebujala v njem. Letz je res nekaj tajil, nekaj, kar mu je delalo veselje, kajti skoraj se je zdelo, da se prikrito smehlja. »Zdi se, da mi še niste povedali vsga, kar veste«, je nadaljeval naskokoma öaslavsky. »Moj sin je bil znotraj dobro uravnan. Bil je občutljiv, toda ni bil preobčutljiv. To, da je moral streljati na ljudi kakor krvnik, ga je moglo hudo razburiti. Tem bolj, ker je moral stopiti čisto blizu žene ter ji je moral prestreliti sence ali kakor je že moral to napraviti. Lahko bi razumel, da bi ga to dolgo peklo in da ne bi dolgo mogel biti vesel. Toda, dragi major, ta, ki sem ga poznal, bi si zaradi tega ne vzel življenja.« Nekaj časa je premišljal. »Samomor je kakor ciklon. Toda moj sin ni bil nikoli ciklonove narave, razumete? — Kdaj je bila tista usmrtitev?« Letz je zmignil z rameni: »Tega ne vem dobro. Ampak mislim, da v dopoldanskih urah. Gotovo se je vaš sin vrnil potem v bojno črto. Potem je bil ves polk odpoklican in vaš sin je odšel z drugimi vred. To je mogel storiti šele ponoči, ko so drugi spali.« »Potem to ni bilo ciklonsko. Gotovo je storil to po prevdarku. Pripravljal se je. Drugače bi bil vendar takoj obrnil orožje proti sebi. Moralo je biti nekaj neobičajnega. Moral je stokrat pomisliti, da tega ne more preživeti. In potem — major, gotovo mi je prej pisal. Da, to je druga posebnost pri tem dogodku. Moj sin mi je pisal zelo pogosto, skoraj vsak dan. Obveščal me je o vsem, kar se mu je primerilo. Pisal mi je tudi, ko je šel v bojno črto. In zdaj si pred- stavite, da je odšel s sveta in sploh ni pomislil na to, da bi se poslovil od mene. To smatram za izključeno. Gotovo mi je napisal pismo. A dopis mu je bil ukraden. Brez dvoma ga je ukradel nekdo, ki je imel interes na tem. Toda kdo bi bil imel na tem interes, ko bi bilo šlo le za navaden samomor vojaka, ki vendar niso bili, kakor ste sami pripomnili, redki.« Zvišal je glas in prebadal Letza s pogledom: »Za tem dogodkom se še nekaj skriva. Nekaj, kar je pognalo mojega sina v skrajnost. Nekaj, kar je seglo v vojno pošto in vzelo iz nje pismo, ki je bilo meni namenjeno. Nekaj, kar vas je prisililo, da ne bi odgovarjali na moja vprašanja. Nekaj, kar je bilo močnejše kot dobra volja generala v ministrstvu, ki mi je obljubil, da prejmem poročilo, ki pa ni dospelo. Skratka, major, ta stvar se je zgodila v bistvu drugače, kot ste mi jo orisali. Vi to dobro veste in slednjič mi to povejte, da bom mogel mirno zaključiti to historijo.« »No torej — da. uganili ste«, je zamrmral Letz. »Je v tem še nekaj, kar sem hotel prihraniti zase z ozirom na armado, kar pa vam hočem zdaj izdati. Tista justifikacija, katere se je moral vaš sin udeležiti, ni bila popolnoma pravilna.« »V kakšnem smislu ni bila pravilna?« je vprašal öaslavsky in komaj dihal. »častnik, ki jo je izvršil, je storil to na lastno roko. Naravnost proti vsem predpisom, Ti ljudje so bili le na sumu in so jih poslali k sodišču, da bi se ugotovilo, kako in kaj je z njimi. Toda tisti častnik je napravil z njimi kratek proces. Ko so mu parili slučajno v roke, jih je dal odvesti v stran in tam jih je njegov oddelek na povelje ustrelil. Pri vašem sinu je bilo morda važno to, da so bili Slovani in da je imel prav za prav delež na tem zavratnem umoru.« #22 čil a ji & „§rleas mwp&d.&L** I Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik I. Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.