DOM IN SVETi 1892, tev. 7. 333
reklo bi se: Cekin se da skovati, ali: Cekin skuje . . . Dalje nam ne ugaja beseda molekul v mok. spolu. Bolje bi bilo ozreti se na latinski izvor: molecula (kakor navicula) in potemtakem rei molekula, e. Pisali bi raji vzrok nego uzrok, konno namesto ko-neno, stanijol nam. tanijol. A ne smemo navajati preve malenkostij, da ne bode itatelj sodil neugodno o knjigi, katere smo se jako razveselili, in katero imenujemo z lahko vestjo res dobro. Tiskovna uprava je lina, slike so razvidne: le tisek z manjimi in vejimi rkami je olskim potrebam manj primeren, dasi je bilo teko ogniti se ga. Vivat sequens! Dr. Fr. L.
Mlinarjev Janez, slovenski junak, ali vplemenitba Teharjanov. Spisal po narodni pripovedki iz srede 15. stoletja P. Ko e v ar. Drugi popravljeni in predelani natis. V Celji 1892. Izdal, tiskal in zaloil D. Hribar. Cena 40 kr., po poti 50 kr. To je knjiga 150 str. debela v mali osmerki ter obsega povest, iz naroda vzeto, nekoliko romantino nadahnjeno. Oe Pengar. imovit gospodar, ima prelepo her Marjetico, katera na skrivaj nekoliko misli na Mlinarjevega Janeza, prvega junaka v Celjskem okraju. Tudi Janez ima v srcu Marjetico, vendar tega e nista nikomur razodela. Le stara Martinaka, nekdanja gosposka kuharica, ki pa sedaj po semnjih ljudem pripravlja juho, izvohala je to neno razmerje. Hitro sklene dati jima priliko, da si povesta, kar jima tei srce. To se ji tudi obnese gori pri sv. Ani, ko so postavljali zveer ognjia. Ko se Janez in Marjetica pogovarjata o svoji skrivnosti, pride stari Pengar, katerega je bila Martinaka nala za to poklicala, da ne bode e posebej treba oeta prositi dovoljenja. Vsem je bilo prav, veseli se vrnejo v vas, in pri Pen-garju je bila velika veerja. Mlada zaroenca sta bila vsa srena. Tu pridejo zapreke.
Celjski grof Urh je zvedel za lepo Marjetico in jo hotel pri sebi imeti v gradu. Ker ni hotela iti z lepa, izmisli si zvijao. Toda Teharski mladenii zasaijo naemljenega grofa in razpre vso nakano. Grof Urh pa je spoznal po svojih ogleduhih, da je prav Mlinarjev Janez bil voditelj ponone borbe; zato sklene ugonobiti ga. Bila je tiste dni volitev novega staraine ali naelnika teharskih junakov. Izvoljen je bil jedno-glasno Mlinarjev Janez. Prineso mu viteko obleko, in grof ga povzdigne v viteza, vse Te-harjane pa v plemenitnike. Janez mora prisei grofu zvestobo in pokorino v vseh reeh. Janezu so te asti sicer dobro dele zaradi Marjetice, sam zase pa jih ni bil posebno vesel, ker je vedel, da mu grof ne odpusti tiste noi.
Res pride takoj drugi dan od grofa povelje, naj novi naelnik prevzame strao na Beigradu. Janez izbere deset korenjakov in gre na grad. Tam jim izroe birii kljue in jetnike, pa hoejo oditi. Ko Teharjani to vidijo, raztogote se; Janez vre kljue ob tla in ree biriem: Povejte grofu, da nismo sem prili za to, da bi grofu bili za birie. Ko so birii odli, odpre Janez vse jee in oslobodi jetnike. Med ujetimi je bil tudi poslanec papeev, kateri razodene Janezu in tovariem, da je grof izoben in njegovi podloniki od vezani od pokorine.
Med tem pride grof z birii na Beigrad, vname se boj, birii zbee, grofa pa ujamejo.
Ker so grofu pustili ivljenje, bilo se je treba umakniti njegovi jezi. Odli so na Ogrsko v boj zoper Turka. Ganljivo je bilo slovo, Marjetico so teko utolaili. Ko fantje odidejo, pre-oblee se Marjetica v moko obleko, sede na konja in pohiti za njimi. Kmalu jih dojde, in ker je niso spoznali, vzeli so jo seboj v boj, kjer je prenaala vse teave in celo eninu reila ivljenje. A ujeta sta bila oba in odpeljana v dunost, kjer sta se e le spoznala na potu v domovino. Doma je bila poroka; potem sta sreno ivela e mnogo let.
Ker je namen te povesti: pokazati, kako in zakaj so postali Teharjani plemeniti, zato je vsa povest temu primerno razvita. Junaka dela Mlinarjevega Janeza in njegovih tovariev so veji del nae povesti. Le ljubezen med Janezom in Marjetico je vpletena vmes kot kratek prizor v precej romantini obleki.
Razvija se dosti naravno; le to, da pride Marjetica preobleena za teharskimi fanti in prebije njimi v taborju ve tednov, ne da bi jo kdo spoznal, to je pa neverjetno. Tudi mo tega dekleta je preobilna, prekosila je namre prvega junaka med Teharjani. Grof Urh je z dvorom vred rno naslikan.
Nravna stran povesti je dobra, vsaj po namenu. V predgovoru sicer pravi zalonik, daje povest nekoliko predelal iz vzrokov dananje nravnosti, kar ni prav jasno, ker kranska nravnost se ne izpreminja; a ker nimamo prve izdaje pri rokah, ne vemo, je-li poprava kaj izdatna, ali ne. Potenim ljudem povest ne bode v izpodtiko, za nezdravo domiljijo pa bi se e dobilo v njej kaj hrane. Jezik ni vseskozi pravilen, pa je dokaj poljuden in doma, e izvzamemo nekaj besedij. Dr. i. j.
Z ognjeni in meem. Zgodovinski roman. Poljski spisal H. Sienkiewicz. Poslovenil Po dravski. I. zvezek. Novo Mesto 1892. Tiskal in zaloil J. Krajec. Narodne biblioteke 41. in 42. snopi. Str. 146. Cena 30 kr. Znamenitega poljskega romana imamo tu prvi kos v slovenskem prevodu. itatelj umeva, da e ne moremo obirno govoriti o slovenskem prevodu, dokler nimamo vsega v rokah. A omenjamo vendar dve stvari: prvi, da je tu pa tam pre-lagatelj pogodil kak izraz dokaj dobro; drugi pa, da se kae v obe in sicer v vsakem oziru prevelika naglica, neskrbnost in neopi-ljenost. Zaradi tega svetujemo zaloniku nujno, naj skrbi v prihodnjih zvezkih, da bode jezik pravilen, dosleden, v slovenskem duhu. in da bode tudi tiskovna poprava natanneja. Dasi smo brali delo z velikim zanimanjem in deloma z veseljem, izpodtikali smo se vendar neprenehoma nad nedostatki, kakornih ne sme biti v slovenski knjigi, in katere bodemo odloneje grajali, ako ne bode bolji 2. zvezek.
Pot v nebesa ali ivljenje udov tretjega reda sv. Franika Seraf., ki med svetom ivijo. Spisal O. Nik. Menari. etrti natis. Str. VIII in 546. V Ljubljani, 1892. Zal. Kat. Bukv. Cena v usnju vez. izvodu 90 kr., zl. obr. 1 gld. 20 kr. Jako rabna knjiga! Dr. Fr. L.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si