&chaja vsak četrtek In f«ijM & poštnino »red ai-v Mariboru s pošiljanjer. M dom za celo leto 25 d!n. pol tela t j'50din„ četrt letfc J*50 din. Izven Jugoslavije 4t din. Naročnina se pošlje M opravništvo „Sloven tk*ga Gospodarja* v Ma-f&oru, Koroška cesta 5. Uri »e dopošitja do od 0©v«dl. Naročnina se pto čuje v naprej. W«fon interurban št 113. Posamezno ši«e-vJll*at st.me i. CI".,D. fo^Jnfrsat p!nč«na v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo (<* v ""ariKoru, Koroška cesta Si 5. Rokopisi se ne vračajo. Uprav, nistvo sprejema naročriino, inseraie in reklamacij*. Cene inseratom po dojfo-voru. Za večkratne ogiaa« primeren popust. Ne?*j>rt« reklamacije so po&ittate proate. Čekovni račun po&RGHS urada Ljubljana št 1&M& Telefon interurban U. lil. 47, številka MARIBOR, dne novembra 10253 57» letnik« Po smrti Stojam Pratiža. Kar je načelno in idejno za SLS pokojni dr. Krek, to je za radikalno stranko pokojni Stojan Protič, samo ta razloček je, da se SLS mogočno razvija, ker je dosledno sledila in tudi ostala na poti pokojnega dr. Kreka, dočim je Srbska radikalna stranka zapustila načela in pota pokojnega Stojana Protiča. Protič je namreč umrl osamljen v stranki, za katero je on največ delal in tudi največ pretrpel. V nekdanji Srbiji se je rodila Srbska narodno radikalna stranka iz najhujšega narodnega odpora proti protiljudski vladi kraljev Obrenovičev in pokojni Protič je bil v tej stranki prvi bojevnik in značajni politik, ki je šel dosledno svojo pot brez strahu in ozira na vsako nevarnost. Od poroke so ga iz cerkve odvedli v ječo, da prebije tam dolga leta ali pa celo smrt, on pa ni omagal, ni se podal in tudi pozneje je še večkrat romal iz uredništva v ječo in iz ječe v uredništvo. Predno je postal urednik lista protivladne stranke, je bil profesor, pa je zapustil to službo, ker ni hotel služiti režimu, ki trpi v slojih svojih uslužbencev samo svoje poslušne hlapce. Protič je izšel iz ubožne rodbine in visoko izobrazbo je dosegel z lastno močjo in vstrajnostjo. Od nobene strani ni bil podpiran. Dokler je bila njegova stranka v opoziciji, je nanj padlo največ gorja in težav, preganjanja in krutih obsodb, pozneje, ko je stranka prevzela krmilo države, je pa on nosil največja bremena dela in obnove domovine. Kot državnik je imel ponovno najvažnejša mesta na vladi, a na nobenem položaju se ni osebno okoristil. Bogato Srbijo je vodil kot siromak in med pravimi siromaki je bil tudi, ko je Srbija nastopila svojo pot trpljenja in ko so se drugi državniki ravno ob tem času obogatili in nakopičili največja bogastva. Ko je nastala Jugoslavija, je bil Protič prvi Srbin, ki je očitno pripoznal, da je ta država plod naporov in žrtev treh narodov: Srbov, Hrvatov in Slovencev in da se mora radi tega sporazumno urediti cela država. Protič je bil prvi Srbin, ki je priznal, da nova država ni razširjena in osvojena Srbija, temveč nova država, nastala po sporazumu. Ravno radi tega, ker se je Protič s svojimi tovariši boril z nami ramo ob rami za srečno in edino pravilno notranjo ureditev velike jugoslovanske države, ga je osovražil Pašič in njegovi velikosrbski radikalni drugi. Pašič je pri zadnjih volitvah povzročil, da je Protič radi par glasov propadel. Proličevi nasprotniki so namreč v Protičevem volilnem okraju delali s tako silo, da njegovi volilci in agitatorji niso mogli vršiti svoje dolžnosti. Na stotisoče dinarjev je vrgel Pašič in drugi protivniki avtonomije v Protičev volilni okraj (Kruševac) in so tako povzročili, da odločen zagovornik naše avtonomije Stojan Protič 18. marca 1923 ni prišel v narodno skupščino. Danes ogromna večina radikalne- ga kluba — vsi pošteni in trezni možje — obsojajo Pa-šičevo zahrbtnost in maščevalno politiko. Odličen član vladne večine je izjavil: «Škoda,' velika škoda za Protiča! Ako bi on še živel vsaj nekaj let, bi gotovo prišlo do pametnega in zaželjenega sporazuma med vsemi tremi narodi, v državi.« Umrl je ubog. Cela desetletja je bil v vladi, na visokih mestih, celo finančni minister je bil. A rok si ni umazal nikdar. Drugi pa, ki so pozneje stopili v politiko, pa so danes milijarderji .... Demokrati, Pašičevi ljudje in samostojneži so sedfcli samo malo časa pri «koritu«, a so takoj si nabasali .... Protič je ves drugačen. Protičeva smrt je napravila veliko praznino v našem političnem življenju: porušen je trden most med Srbi in prečani. Protič je bil človek, ki je temeljilo preštudiral našo preteklost, naš značaj in naše zahteve ter na podlagi tega raziskovanja tudi delal načrte za ureditev naše države. Važno je tudi to, da je on razkrinkal ter odločno obsodil lažnjivo in ostudno politiko policaj-demokratov ter zlasti še Svetozarja Pribičeviča razgalil kot nizkega človeka, ki v vladoželjnosti ne izbira nobenih sredstev. Pašič je Protiča izrinil, med srbskimi radikali pa je mnogo ljudi, ki so čakali, da Prolič zopet nastopi. On je sedaj mrtev, njegov duh pa še živi in samo to je škoda, da načelo sporazuma med Srbi nima sedaj nobenega tako značajnega in bojevitega predstavnika kot je bil pokojni. Slabe strani novega trošarinskega zakona. (Iz govora narodnega poslanca Franjo žebota v seji na- j rodne skupščine dne 27. oktobra 1923.) Vladni zakonski predlog o trošarini, o kojern se vrši danes razprava, nam prinaša vse polno novih krivic, nam prinaša razlike nv1 prečani in neprečani in dela poleg tudi razliko med kapitalisti ter srednjimi in malimi sloji. Povdarjam, da se naš klub že vsa leta, odkar obstoja naša država, bori proti neenakosti in proti neenako razdeljenim bremenom, a danes moramo konstatirati, da je gospod finančni minister tukaj sam potrdil, da vlada sama hoče še tudi v naprej neenakosti uveljavljati. Mi vidimo, da se je fiskus pri tem novem zakonu skril pod plašč demagogije, ko na eni strani obečava kmetu ugodnosti, na drugi strani pa mu nalaga taka bremena, da jih ne bo mogel prenesti in mu ne bodo v hasek. Novi zakon — krparija. Celi zakonski načrt je en^ sama velika krparija. Mi zahtevamo popoln zakon, a ne take krparije. Krpa- rija je pa ta zakonski projekt posebno radi tega, ker ostanejo v veljavi še nekatere druge določbe iz starih zakonov. Ta novi zakon nam ne prinaša v celoti vseh določb, ki bi urejevale plačevanje trošarine v celi državi, temveč je, kakor rečeno, samo jedna krparija. Pri. sestavi tega zakona se je postopalo površno, neredno in povsem enostransko. Iz tega zakona tudi razvidimo, da se ne bo odpravilo raznih nepotrebnih šikan, katere je vseboval že stari zakon o trošarini. Novi zakon odpira celo na široko vrata novim šikanam. Glavno, kar moram kritikovati, je to, da novi zakon ne odgovarja čl. 116 ustave. Naše načelno stališče glede žganja alkoholnih pijač je, da se uživanje žganice kolikor mogoče o-meji, da se tako narodno zdravje pospešuje. Razlika med prečani in neprečani. Razlika, katero uvaja novi zakon med prečani in neprečani, je velika. V broju 15 stran 8 zakonskega načrta čitamo, da se povišana trošarini na žganje uvaja samo v one kraje, kjer se je dosedaj plačevala. In kateri so ti kraji? To so samo naši prečanski kraji, kjer živijo po večini Hrvatje in Slovenci. Na drugi strani pa vidimo, kakor se določa v načrtu zakona, da se opro-šča plačevanja trošarine poleg Srbije in Macedonije tudi Črnagora. S to odločbo je g. finančni minister kot zastopnik vlade pokazal, da smatra nas prečane kot državljane druge vrste. Proti takemu načinu zakonodaje moramo kot zastopniki našega naroda najodloč-nejše protestirali. Radi tega je ta zakonski načrt proti ustavi. Ta zakonski načrt nekako kaže, da je sedanja vlada odstavila ustavo in da se je s tem zakonom pravzaprav izjavila za revizijo ustave. Vedno se nam očita in zameri, ako zahtevamo revizijo ustave. S tem pa vlada sama krši ustavo, katero je ona sprejela. S tem kaze, da soglaša s tem, da se mora ta ustava čimpej revidirati. Radikalna vlada ščiti kapitaliste. Nadalje vidimo, da dela zakon veliko razliko med kapitalisti ter na drugi strani revnimi in srednimi sloji, na korist kapitalistov. Veleindustrijcem daje minister po tem zakonu vse mogoče ugodnosti, glavno ugodnost v takozvanem «počeku« (počakanju) na plačilo trošarine. Mi smo zahtevali v finančnem odboru, naj se dajo vsem enake ugodnosti, da se morajo, ako se že dajo velekpitalistom, dati ravno tako tudi mali industriji in obrtu, pred vsem pa našemu kmetu. Kmet, oziroma obrtnik, ki se peča s kuhanjem žganja, bo moral tudi po novem zakonu plačevati trošarino v naprej; kapitalist in veleindustrijalec pa ima po tem zakonu pravico do «počeka«, to je, da se ga čaka na plačilo do šest mesecev. Ali se to pravi, da zakon dela za vse državljane enako? Nikakor ne, ampak kapitalistom gre na roko in njegove določne nikakor nočejo dati prave varnosti za srednje in male .stanove. Kmet mora plačati naprej — a kapitalist kadar hoče. Zir pokopan* Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus. 3. nadaljevanje. Zamišljen in raztresen je potegnil Aleš časopis iz žepa. «Družinski dnevnik« je bil — čemu si je neki samec Hinko kupoval «Družinski dnevnik«? — in prvo, na kar so mu padle oči, je bil debelo tiskan oglas: «Hotel «Pri solncu«. — Prvovrsten! Krasna lega! Mir in tihota! Nobenih nadležnosti! Nihče ne moti gostov! Izvrstna kuhinja! Zmerne cene!« — Itd. Za tem oglasom je bral drugega in pod njim tretjega in četrtega —. Sami «prvovrstni hoteli.« Aleš se je razveselil, da ima njegovo rodno mesto toliko «prvovrstnih hotelov«. Pravzaprav je bil vajen gostiln in hotelov, vse življenje skoraj se je klatil po njih. Le tisto iskanje in popraševanje mu je bilo neizmerno sitno in ker je moral povsod povedati svoje ime. Zadnja leta je vse to oskrbel Hinko in njemu ni bilo treba drugega kot sesti v udobno sobico. Pa za danes je moral tvegati ta korak v javnost —. Sklenil je, da se naseli «Pri solncu«. Mir mu je ob-ljuboval oglas in «nobenih nadležnosti ni bilo« in tudi «gostov nihče ne moti« —. Kakor pripravljeno je bilo zanj. Mirno je hotel živeti, zijal in popraševanj ni mogel prenesti. Izvošček je prikimal mimo. Aleš mu je nujno namignil. Nagi» je pridrdral voz k njemu. Kočijaž je uslužno naložil Aleševo prtljago, skočil na kozla in se vljudno ©brnil k gostu po naslov. «Hotel pri solncu«, je dejal Aleš s hvalevrednim pogumom in odpeljala sta se. Potoma je Aleš za trdno sklenil, da si prejkoslej omisli novega služabnika. Sam ni mogel in ni hotel živeti. Da bi se prerekal z ljudmi in nasičeval njihova zijala — nikdar ne! In star je že tudi bil in postrežbe potreben in navajen, čemu bi samotaril? In si sam iskal stanovanje, kakor danes na primer? Ali si bo sam snažii obleko in si skrbel za sto in sto potrebnih malenkosti življenja —? Ne! Kar jutri si bo poiskal nekoga. In ko bo uredil še nekatere druge zadeve v domovini, pa bo koj spet odpotoval v svojo priljubjeno tujino —. Voz se je ustavil. «Ali je to —?« «Da, tu je «Pri solncu«, gospod!« Visoka, trinadstropna hiša je stala pred njim v večernem mraku. Dolge vrste oken so pričale o številnih tujskih sobah, skozi velika steklena vrata je lila luč v širokem pasu na ulico.. In z njo je prihajal na ulico hrup in vrvež kakor od velike množice, Aleš Blaž se je vznemiril. «Mir in tihota« je stalo v oglasu, — mesto tega obljubljenga raja miru pa tak šunder —! Zbal se je in vprašaje je pogledal po kočijažu. «Je že prav! Le kar vstopite! Konja ne morem samega pustiti, bom počakal, da pride sluga po prtljago.« Obotavljaje si je Aleš odprl vrata in nerodno vstopil.. Velika soba je bila polna gostov, govorjenje in smejanje je donelo po zakajenem zraku, črnooblečeni natakarji so švigali med mizami in godba je igrala nekje v kotu. V hipu ko je vstopil, je izzvenel zadnji akord, trenutna tihota je nastala in sto parov oči se je radovedno uprlo v novega gosta. Aleš ni vedel, kam bi djal sebe in svoje oči. Vzbujati pozornost, to je bilo zanj neznosno mučno. Najrajši bi bil pobegnil, odkoder je prišel. Noga mu je krenila, pa strah ga je zadržal. Ljudje bi se mu smejali, če bi jo takole plašno odkuril. In posmehljivosti se je Aleš silno bal. Ves zmeden in preplašen je stopil naprej in boječe poprašal mimoletečega natakarja za vratarjem. Toda natakarji nimajo nikoli časa, posebno še ne, če jih kdo boječe nagovori. Aleš je pozabil, da mora pošten gost natakarja nahruliti, če hoče dobiti vljuden odgovor. Prvi se ni zmenil zanj, drugi tudi ne, itd., šele po dolgem čakanju mu je eden pokaži črez ramo: «Tamle!« Skozi polovico dvorane in mimo stoterih oči je moral, da je prišel do vratarjevega svetišča v veži. črnooblečen gospod .je stal pred njim. Zlat ščl-palnik je imel na nosu in s svinčnikom se je igral med prsti. Par gospodov je stalo pri njem. Pogovarjali so se, časopise so imeli v rokah. Ko je vstopil Aleš, so utihnili. Čudovito, kakor dobre oči imajo taki vratarji in kako hitro in dobro znajo oceniti človeka po njegovem premoženju in značaju! Posebno znajo dobro presoditi, ali je boječ ali samozavesten. In po tem uravnavajo svoje obnašanje. Z negotovim korakom je prišel Aleš bliže. Sram ga je bilo. «Želite sobo?« je vprašal vratar rezko in grozeče. Presunljivo ga je pogledal. Povdarjam tudi, da vlada zahteva, da mora kmet, kadar toči svoje lastne vinogradne proizvode v takozva-nem vinotoču, plačati vso trošarino in vse davke naprej, a kapitalistom, tovarnarjem za špirit ter velein-dustrijskim prijateljem gospodov bankokratov se daje možnost, da morejo plačati šele par mescev pozneje. Gospodje, s tako zakonodajo med narodom ne boste dosegli zadovoljstva. Ali bo kmetu zakon v glavnem koristil? . . Ženska tečaja za mladenke in žene se vršita dne 18. t. m. v Celju v Narodnem domu in 25. t. m. v Mariboru v Lekarniški ulici 6. Tečaja se začneta zjutraj ob 9. uri. Predavali bodo znameniti govorniki-strokov-njaki. Vodila bo oba tečaja g. dr. Angela Piskernik, odlična govornica in predsednica Ženske zveze v Ljubljani. Sklenila se bodeta tečaja popoldne v Celju z gledališko igro, v Mariboru pa s telovadno prireditvijo. Dekliške zveze, Marijine družbe, pridite čisto gotovo. Vsaka župnija naj pošlje svoje zastopnice. — SKSZ v Mariboru. Kuluk že izvršujejo v Srbiji, Črni gori ter deloma po Bosni in Hrvatski že od julija mesca. V Sloveniji se po odločnem nastopu poslancev Slovenske ljudske stran ke dosedaj nikogar ni smelo siliti na kuluk. Samostojni in demokratski kričači so tako sami sebe postavili na laž. Če bi bili samostojni v vladi, bi gotovo Slovenci že od junija najprej kuličili. Puclja še v Beogradu ni bilo, ko bi moral glasovati prot ikuluku. Da, da! Besede in dejanja! Župnijo sta dobila, župnijo Sv. Jakob v Slov. gor. je dobil tamošnji g. provizor Martin Erhartič. Župnik v Breznu ob Dravi je postal g. Marko Sagaj, provizor istotam. Vojaški begunci, ki so utekli zadnja leta črez mejo, so sedaj pomiloščeni in se lahko vrnejo. Za one, ki so pobegli pred 1. 1922, naj starši ozir. drugi sorodniki napravijo prošnjo na vojno ministrstvo za pomiloščenje. Prošnja mora biti kolekovana, kakor druge prošnje s 3 in 10 D. Mariborske novice. Ker je delovanje Orjune v Mariboru prepovedano, ražglašajo naši orjunci, da bodo prestavili Orjuno iz Maribora v Studence. Naznanjajo, da bo kmalu v Studencih ustanovni občni zbor te pretepaške organizacije. — Prejšnji teden se je zgodila v noči železniška nesreča na Teznu. Madžarski brzovlak je z vso silo zadel ob tovornega ki je prevažal vagone. Obe lokomotivi in prvi vagoni so razbiti; pri celi nesreči pa je bilo lahko ranjenih samo pet oseb. Vzrok nesreče še ni objavljen. — Minuli teden sta se zgodila v Mariboru dva slučaja samomora. Delavka Hruba se je obesila radi premale plače in neki Josip Plctsch pa se je zastrupil s strihninom. Plo-tscha so sicer prepeljali v bolnico in mu tamkaj izpraznili želodec a je že bilo prepozno. — Mariborski mestni hranilnici, pred katero smo že večkrat svarili vlagatelje na deželi, zopet slaba prede. Morala si je izposoditi od poštnega čekovnega urada 8 milijonov kron, da vsaj nekoliko potolaži vlagatelje ki zahtevajo svoj denar nazaj od zavoda, kateremu že javnost ne zaupa več. — Mariborska kmetijska podružnica je imela minulo nedeljo svoj občni zbor. Na tem občnem zboru je zopet zmagala naša stranka. Naša stranka je dobila 51 glasov, združili so se samostojni in liberalci, a kljub temu niso dobili več kot pet glasov. — Naš vrli somišljenik Jakob Rutnik in njegova žena Matilda sta obhajala v sredo 251etnico poroke. Bog ju o-hrani še mnoga leta Gradba državne ceste iz Št. Ilja do Marije Snežne je oddana ljubljanski stavbeni družbi za 4 milijone in 200.000 D. Z delom se bo prav kmalu pričelo. Želeti je, da bi podjetje zaposlilo pri delu samo domače delavce. Cesta mora biti gotova v treh letih. Smrt našega moža v Svečini. Dne 28. oktobra je umrl tukaj daleč na okoli znan posestnik Franc Brez-ner v najlepši moški dobi star komaj 46 let. Bil je mož • poštenjak in dober katoličan. Pokopali smo ga dne 30. oktobra ob velikanski udeležbi od blizu in daleč. Počivaj v miru blagi mož, mladi vdovi pa naše sožalje. Novi zvonovi pri Sv. Križu nad Mariborom. Dne 28. oktobra smo jih blagoslovili. Izjema za našo župnijo je bila pridiga pod milim nebom. Slovesen dan prelepo vreme, navduševalen nagovor. Pred našimi očmi sta bila naša dva lepa zvonova, ki smo jih po končanem sv. opravilu potegnili v zvonik. Kako veselo zbor troglasni zdaj prepeva, naj petje njih po fari še mnogo let odmeva. Vsa čast požrtvovalnim možem, ženam, mladeničem in dekletom, ki so za to slovesnost storili vse, kar so mogli. Tuji gostje ja Maribora in od drugod so rekli: «Prelepo je bilo. Veseli nas da imamo bronaste zvonove. Slišijo se v najdalje kote naše razsežne župnije. Dal Bog, da bi še učakali nov, velik zvon, tedaj bo naše veselje popolno! Blagoslovitev novih zvonov pri Sv. Boštjanu poleg Dravograda. Tudi naša podružnica je dobila dva nova zvona, in sicer jeklena, ker je vas majhna in si vsled tega ni mogla kupiti mnogo dražjih bronastih. Naročila sta se pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, ki je naročilo izvršila v splošno zadovoijnost. Zvona A (500 kg) in C (300 kg) se lepo ujemata z ostalim bronastim F. Vendar se mora omeniti, da ima večji zvon A lepši glas kot manjši C. Zvonova je blagoslovil v nedeljo dne 28. oktobra ob najlepšem premenu in navzočnosti telike množice ljudstva č. g. Volbenk Seraj-nik, prošt in generalni vikar v Dravogradu; slavnostno pridigo in sv. mašo je imel č. g. Ulr. Hafner, župnik na Ojstrici. Godba in streljanje s topičev je veselo slavnostno razpoloženje še pomnožilo. Bil je krasen dan, ki nam ostane vedno v spominu. Največ zaslug za nabavo novih zvonov ima Gregor Pernik p. d. Klužan, ki je zvone naročil, vodil nabiranje darov in ki je tudi dvignil zvone v stolp brez vse nezgode. Bodi izrečena iskrena zahvala njemu in drugim botrom, predvsem cerkvenemu ključarju Luki Preglavu, pd. Stogleju, ki nas je po končani slavnostl pogostil na svojem domu. Novi zvoni v Laporju. Dne 28. oktobra 1923 je g. dr. Jerovšek iz Maribora posvetil naše nove zvonove. Ne bom popisoval slovesnosti, ki je bila nad vse veličastna, omenimo samo lepi sprevod. Od kolodvora nam ja pripeljal ob 9. uri nove zvonove s svojimi krasnimi konji, novim vozom in v spremstvo godbe in pokanjem , topičev g. K. Kaukler, velposestnik v Ilošnici. Vsa čast mu za njegovo veliko požrtvovalnost. Pri slavoloku je • bila večtisočgala množica ljudi do solz ganjena od veselja. Domači gospod župnik je pozdravil nove zvono- i ve ter omenil, da je 24. septembra 1923 ravno 30 let, j odkar se je v Laporju vršila enaka slovesnost. Potem j se je sprevod nadaljeval do zvonika. Ko so se naši novi zvonovi peljali skozi mesto Slov. Bistrica, je mogočno in krasno zvon j en je novih zvonov pozdravljalo nove, mimoidoče sosede. Nove zvonove je dobil Št. Lovrenc na D>av. polju. Eden od novih zvonov tehta 735 kg drugi pa 323 kg. Cerkev je imela samo 290 kg težak majhen zvon, ki je bil ulit leta 1866 v Ljubljani Denar za zvonove so ljudje hitro darovali in je bil od občinskega odbora izvoljen poseben odbor za nabiranje darov za zvona. Večji kmetje so dali po IOOO K, manjši 500 K, drugi pa, kolikor je kateri zmogel. Zvonovoma je kumoval g. Cucek iz Ptuja in daroval kar celih 10.000 K. Zvona sta bila na prav slovesen način blagoslovljena dne 28. oktobra od vlč g. dekana Antona Ravšl. Farani imajo z zvonovoma veliko veselje. Ker se je letošnjo jesen precejšnje število novih učiteljev izreklo proti vstopu v liberalno HJU-jevsko organizacijo, napada «Učiteljski Tovariš« te zavedne in krščanske učitelje, ki so v Mariboru ustanovili podružnico Slomškove zveze za Štajersko, ki šteje okoli 70 članov. Zavednega učitelja iz Sv. Benedikta imenuje radi tega «kontrabanta« pa so zato že dobili primeren odgovor v «Straži.« Sicer bomo pa v eni prihodnjih številk «Slovenskega Gospodarja« podali jasno in določno sliko učiteljske organizacije UJU da bo ljudstvo poučeno kaj in kdo so pravzaprav ti ptiči. limrl je pri Sv. Antonu na Pohorju g. Fr. Miavljak, večleten župan, cerkveni ključar, šolski načelnik, in je bil dne 28. septembra t. 1. zelo slovesno pokopan. Bil je izredno postrežljiv in prijazen do vsakega in dober oče svoje družine in ubogih. Pomagal je, kjerkoli je mogel. Naj v miru počiva in Bog mu bodi bogat plačnik. Za novega župana je bil dne 31. oktobra t. 1. enoglasno izvoljen kmet Mihael Kanop p. d. Brunčko. V petih letih je umrlo v fari sedem dobrih vrlih mož in pridnih kmetov. Bog daj dobrih in vrednih naslednikov! Smrt radi božjasti v Makolah. Na dan Vseh svetnikov je pri nas nagle smrt umrla Roza Curk. Na potu k večer-nicam jo je vrgla božjast v jarek kjer je bilo za par prstov na globoko vode a vendar zadosti da je reva utonila. Bila je pridno dekle pač ena najboljših iz Marijine družbe. Vsak dan, tudi na dan smrti, je bila pri božji mizi. Zato so jo pa poklicali vsi sveti na svoj god v svojo sredo. Bog ji daj večni mir! Smrt blage matere. Na bil j o pred Vsemi svetniki je v Špitaliču pri Konjicah umrla Marija Pevec, mati g. bogoslovca Vinkota Pevec. Ni dočakala primicije na tem svetu, upajmo, da se bo veselila nad zvezdami. Pobožni materi naj sveti večna luč. Tajništvo Slov. ljudske stranke v Celju, hotel Beli vol, I. nadstropje daje članom SLS informacije in pojasnila v davčnih, vojaških, obrtnih, trgovskih, pravnih, šolskih, zapuščinskih, občinskih, pokojninskih m raznih drugih zadevah. Nudi posredovanje in pomaga vlagati razne prošnje, pritožbe in prizive, kakor prošnje za dopuste, za odpust, ozir. skrajšanje vojaške službe, prošnje za koncesije, potne liste, državljansko pravico, prošnje za povrnitev stroškov, odpust odnosno zmanjšanje globe, za razne podpore, penzije, nadalje posreduje v vseh društvenih in organizacijskih zadevah itd. Člani, obračajte se v vseh zadevah na naše tajništvo v Celju. Nova zvonova pri št. Joštu na Kozjaku. Dva nova bronasta zvona, ki sta že dne 14. oktobra iz zvonarne Biihl v Mariboru prispela med nas, smo dne 21. oktobra, na nedeljo posvečevanja cerkva, slovesno blagoslovili. Sv. obrede je opravil č. g. dekan Ivan Rotner iz Škal s pomočjo sosednih gg. duhovnikov in ob navzočnosti mnogobrojnega ljudstva. Nad vse prisrčen je bil že pozdrav zvonov na meji župnije in pri farni cerkvi. Pozdravljali so ju: dva z venci in zastavicami okrašena slavoloka, trije mogočni mlaji s slovensko in državnima zastavama, stolp s papežko zastavo, mogočni grom topičev, cerkveni pevski zbor, tri družice z dekla-macijami, en fant v imenu Bralnega društva in dva moža v imenu občine Kozjak ter v imenu zbranih botrov in botric in drugih domačih in sosednih dobrotnikov. V imenu farne cerkve pa ju je pozdravil domači dušni pastir. Dviganje zvonov v stolp se je izvršilo hitro, brez hibe in nesreče, tako da so ob koncu opravila že zapeli. Pridigal je č. g. dekan z v srce segajočimi besedami o zgodovini zvonov in pomenu zvonenja za katoliškega kristjana, nato pa darovali levitirano slovesno sv. mašo. Zvonova tehtata 420 kg in 240 kg in staneta z vsemi stroški 43.432 dinarjev aH 173.728 kron. Posvečena sta presv. Srcu Jezusovemu in sv. Antonu Pad. ter presl. Srcu Marijinemu in sv. Mateju. Drugih okraskov nimata, da se s tem lepšima glasovoma s starim, najmanjšim, sv. Joštu posvečenim zvonom v prekrasni ubranosti mehkega mol trizvoka ACE ujemata. Hvaležni Bogu, se zahvaljujemo vsem, ki so k nabavi zvonov in njih slovensni blagoslovitvi kaj pripomogli: velikim in malim dobrotnikom, zlasti še prav posebej botrom in botricam ter č. g. dekanu in gg. duhovnikom. Božje Srce naj povrne na priprošnjo Marijinega Srca vsem z bogatimi obrestmi. Tudi še gre primerna zahvala dekletom za deklamacije in nebroj vencev, s katerimi so slavoloka, mlaje, kapele in cerkev tako bogato ozaljšale, cerkvenemu pevskemu zboru za lepo, požrtvovalno in vstrajno petje, fantom in možem za navdušene nagovore, dviganje mlajev in streljanje iz topičev, končno še g. Martinu Šmon iz šmartina pri Slovenjgradcu za brezhibno dviganje zvonov v arvonik in vsem, kateri so na katerikoli način kaj pripomogli. Da bi bilo ubrano zvonenje pri St.Joštu vedno se ponav ljajoča «visoka pesem« vzajemne ljubezni faranov tar večno lepi slavospev božjemu in Marijinemu Srcu posvečenih družin šentjoških. Letos po leti je izginil neznano kam Franc Rescfe, okrog 8 let star, iz občine Kleinradl. Bil je prej na Kapli pri črešniku. Kdor bi kaj vedel o njem, naj poroča na župni urad Reinšnik. Na gostiji Jager-Lorber pri Sv. Juriju v Slov. goricah so zbrali veseli svatje 1000 K za nove zvonove. Novoporo čencema obilo sreče darovalcem pa iskrena hvala! Koledarček Jugoslovanske kmetske iBveae za leto 1924 je ravnokar izšel. V petih letih se je ta koledarček popolnoma udomačil med našim kmetskim prebivalstvom in vsak KZ ga ima vedno pri sebi, ker mu vsak hip dobro služi. JKZ pa skrbi tudi za to, da je njen koledarček vsako leto boljši in sicer glede vsebine, kakor tudi glede oblike. Poleg navadne koledarske vsebine ima letošnji koledarček poročilo o delovanju JKZ in celo vrsto za dobrega gospodarja potrebnih tabel, navodil in člankov. Tako so med drugimi navodila za zatiranje sadnih škodljivcev, za pravilno obdelovanje polja, in pravilno krmljenje, za pomoč pri porodih domačih živali, za zdravljenje domačih živali, za prvo pomoč ponesrečenim ljudem in mnogo drugih. Posebno praktična in poučna je razpredelnica za pravilno in pravočasno sajenje raznih domačih rastlin. Poleg še drugih važnih, kratkih in poučnih stvari ima koledarček tudi dosti praznega papirja za zapisovanje. Koledarček ima letos nekoliko večjo obliko, boljši papir in boljšo, trdnejšo vezavo. Kljub temu pa je cena koledarčku prav nizka^ tako, da si ga bo lahko nabavil vsak kmetovalec in vsak prijatelj naše JKZ. Krajevne organizacije SLS na deželi prosimo, da nam na dopisnici takoj sporočijo, koliko Koledarčkov Jugoslovanske kmetske zveze za leto 1924 jim naj pošljemo. Koledarček bo stal okrog 10 D, s poštnino nekoliko več, kar natančno še sporočimo. — Tajništvo SLS v Mariboru, Tiskarna sv. Cirila. Pritožbe od stverns meje V «Slov. Gospodarju« dne 25. oktobra so objavljene upravičene pritožbe od severne meje v zadevi obupnega stanja našega vinogradništva. Žal, dopisnik ni bil povsem dobro poučen. Naša vlada ne more znižati izvozne carine na vino, ker je izvoz vina iz Jugoslavije popolnoma prost. Edino vlada Nemške Avstrije je naložila na uvoženo vino iz Jugoslavije neznosno visoko carino, ki znaša okoli 60 K od litra. Tako je vinogradnikom iz ozemlja Jugoslavije onemogočeno uvažati vino v Nemško Avstrijo. Carine prosto smejo uvažati tje vino samo oni vinogradniki, kojim državna meja preseče njih posestva. Niti tukajšnjim posestnikom, ki bivajo v N. Avstriji, nemškoa^strijska vlada ne dovoljuje izvažati vino, ki zraste v Slovenskih in Ljutomerskih goricah, carine prosto v Nemško Avstrijo. Pri sedanjih pogajanjih, ki se vršijo v Mariboru, oziroma na meji, je v razpravi predlog, naj se obmejni pas.raztegne na celo ozemlje med Muro in Dravo. Naš predlog je, da naj N. Avstrija dovoli od 1. januarja .1924 naprej carine prosti uvoz vina iz tega ozemlja v Nemško Avstrijo in sicer za vse vinogradnike brez razlike. Ali se bo vlada Nemške Avstrije udala tej zahtevi, ali bodo člani jugoslovanske vladne delegacije odločno nastopili v tem vprašanju, bomo videli. Tako stoji stvar. Jugoslovanski klub je poslal poslanca Žebota, da se informira o poteku razprav o obmejnem prometu. Prebivalstvo na meji, posebno vinogradniki, pa naj te dni komisiji na licu mesta iznesejo te zahteve. Dopisnik je glede mlinov v Nemški Avstriji napačno poučen. Celo ozemlje med Muro in Dravo nima dovolj mlinov in je prebivalstvo navezano na mline ob Muri, koji ceneje meljejo žito nego umetni mlini daleč v ozadju. Težko smo dosegli te ugodnosti, ne rušimo si tega sedaj sami! Obmejni promet mora postati sčasoma še bolj prost, potem se bo tudi gospodarstvo našega prebivalstva ob meji lepše razvijalo. —t. Vinsko drožje se bo zopet smelo prosto kuhati. Letos naenkrat je finančna uprava prepovedala prosto kuho žganja iz vinskih drož. Vinogradniki iz Sv. Jakoba v Slov. gor so po tamošnji organizaciji SLS naprosili poslanca Žebota, naj stori vse korake, da se bo smelo vinsko drožje zopet prosto kuhati. Poslanec je s tovariši vložil interpelacijo na finančnega ministra. V finačnem odboru pa, ko je šlo za novi trošarinski zakon, se je poslancem Žebotu, Vesenjaku in Pušenjaku posrečilo, da se bo bodoče iz vinskih in sadnih drož ter tropin popolnoma prosto kuhal ožganje. Samo okoli i tega našega predloga se je skoro celi dan sukala razpra-; va. Nazadnje se je minister moral udati in Žebotov ' predlog glede drož in tropin je bil sprejet. KMETIJSKA DELA V MESECU NOVEMBRU. Doma na dvorišču in pri živini. V novembru se začenja pri nas navadno mrzlo vreme. Zavarujemo so pred I mrazom v naših stanovanjih z zimskimi okni. Popravimo vhode in zadelajmo odprtine, ako je začelo zunaj zmrzo-, vati. Dovažajmo drva in steljo za zimo, da se bodemo po t zimi greli pri topli peči in da bo naša živina v suhem listju spala. Pomnimo, da mokrota in mraz živini škodujeta prav tako, kakor človeku. V primerno toplih hlevih po zimi se * kodo živali počutile mnogo bolje, nego v mrzlih. Za vzdrževanje telesne toplote po zimi je potrebno več hrane, nego poleti. Svinje pitajmo s krmili, ki vsebujejo mnogo tol-Cfcobe, da dobimo lepšo slanino. Ne pozabimo tudi na kokoši, zlasti ako je zapadel sneg. Kokošim je razen zrnate tirane ponuditi dvakrat dnevno tople vode in kuhanega krompirja ali repe. Ako hočemo, da bodo kokoši nesle jajce po zimi, jih je krmiti tudi po noči in na toplem prostoru. Če Martinova gos po ledu plazi, o Božiču navadno po blatu lazi. V vinogradu. Gnojimo v vinogradu s hlevskim gnojem, kompostom, gnojnico ali umetnimi gnojili. Najboljši gnoj je dobro konzerviran, to je od deževnice neizpran hlevski gnoj, ki zemljo ob enem tudi rahlja. Hlevski gnoj vsebuje povprečno 0.50% dušika, 0.63% kalija in 0.26% fosforove kisline. Na oral je potrebno približno 300 met. stotov, to je 50—60 vozov hlevskega gnoja. Gnoj podko-pavajmo o priliki jesenske kopi na sredi med posameznimi črtami. Gnojenje v vinogradu naj se vrši vsako tretje leto. O gnojenju spregovorimo podrobno na posebnem mestu. Osipajmo eno- in dveletno trsje do tretjega žlahtnega očesa, da ne pozebe po zimi. Enako storimo pri starejšem tr-sju v nižavi, zlasti pri trtah, ki so proti mrazu občutljive. Rigolajmo zemljo za nove nasade. V manj strmih legah sadimo trte v razdalji 150 cm, da omogočimo obdelovanje zemlje s vprežno živino. V sadonosniku. S pohranitvijo sadja bi marsikdo mislil, da je konec letnih opravil v sadonosniku. Temu pa ni tako, temveč vsak pameten sadjar najde tudi v poznem jesenskem času dovolj posla v sadovnjaku. Odpadlo listje pograbimo in ga porabimo za steljo. Če pa hočemo uspešno zatirati sadne škodljivce in bolezni, tedaj storimo najbolje, ako listje sežgemo. Misliti je treba tudi na gnojenje sadnega drevja, kar je eno najvažnejših sadjarskih opravil v pczni jeseni. S hlevskim gnojem gnojimo starejše sadno drevje na ta način, da izkopamo ob koncu vej ali pod drevesnim kapom 30 cm širok in 30 cm globok jarek, v katerega nanosimo gnoja in ga pokrijemo z zemljo. Debele korenine okoli debla ne sprejemajo hranilnih snovi, temveč le najfinejše, nitim podobne koreninice, ki se nahajajo v zemlji približno tako daleč, kakor najdrobnejše vejice nad zemljo. Če so bili tega navajeni dosedaj celo nekateri starodobni ekonomi, je to znamenje, da jim je procvit sadjereje bila deveta briga. Z gnojnico gnojimo najizdatnejše, ako jo nalivamo v 15 do 29 cm globoke luknje, ki jih napravimo s kolom ali motiko pod zunanjim robom drevesne krone. Prav dobro je tudi polivati ž njo trato ali rušo pod drevjem. Četudi gnojnica ne doseže vselej drevesnih korenin, se nimamo bati izgube. Posrkale jo bodo travne koreninice ter nam bodo za to delo hvaležne. Za gnojenje z umetnimi gnojili veljajo ista načela, kakor za gnojenje travnikov. Če imamo sadna drevesca na razpolago, presajajmo sadno drevje, dokler je vreme ugodno. Mlado sadno drevje, ki smo posadili šele zadnja leta, gnojimo in zavarujemo pred zajci. Drevesni kolobar prekopljimo z lopato ali motiko. S tem omogočimo pristop «raka do korenin ter hitrejše in boljše razkrojevanje zemlje. V drevesnici pripravljajmo sejalne prostore za prihodnje leto. Zatirajmo sadne škodljivce, kakor krvavo uš ter velikega in malega zimskega pedica. V sadnih shrambah prebirajmo jesensko in zimsko sadje vsaj vsaki teden enkrat, da nam preveč ne segnije. Kdor hoče obdržati sadje dolgo časa sveže in zdravo, ga mora večkrat žveplati in imeti na hladnem, zračnem in čistem prostoru. Na polju. Spravljajmo repo, korenje in drugo, ako tega nismo storili že v prejšnjem mesecu. Izvažajmo gnoj in gnojnico na njive, ko ni drugega nujnejšega opravila. Orjimo globoko jesensko brazdo, da izboljšamo obdelovalno plast zemlje. To storimo z rajolnim ali pa tudi z navadnim Sackovim plugom, ki ima spredaj na gredlju predlemež, da moremo rezati dve brazdi. Obe brazdi se Obračate skupaj, vendar tako, da pride vrhnja brazda na dnu glavne brazde. Z našimi navadnimi lesenimi plugi tega ne moremo tako lahko doseči, ker ne gredo vobče tako globoko, kakor Sackovi. Natančnejšo razpravo o tem predmetu smo napisali v zadnji številki «Gospodarja.« Na vrtu. Pred nastopom sneženega vremena spravimo zelenjavo v prezimovame prostore. V ta namen izkopamo 20 cm globoke in približno 2 m široke jame, v katere vložimo zelenjavo. Jame pokrijemo z deskami in damo na vrh plast listja. V lepem vremenu pustimo jamo odkrito, ob hudem mrazu pa jo zakrijemo. Na dveh straneh jame pustimo luknje, da more zrak dohajati v jamo. Nagnite rastline odstranjujmo od časa do časa. V takšnih jamah z uspehom pohranjujemo salato, špinačo, zimski por, zimski ohrovt, motovileč in rožni kapus pa puščamo najbolje na prostem. V kleti prezimujemo tako, da nasip-Ijemo peska, v katerega vsadimo rastline. Pesek mora biti smerno vlažen in ga je zato treba večkrat poškropiti. Rastlinam se pusti korenje, da ne ovenejo. Kletni prostor izrabimo najbolje, ako sadimo rastline na piramidalne kupe, druga vrh druge. Prekopajmo prazne grede z lopato ter ■ nanosimo na nje gnoja. V rastlinjakih pazimo na kurjavo in primerno toplino. V kleti. Vinski mošti dokipevajo. To zavisi od kletne topline in kakovosti dotičnega mošta. Kdor je bral v zadnjih dneh oktobra, bo dosegel kvaliteto, ki ne bo zaostajala za letnikom 1921. Grozdje, trgano v tem času, je imelo 20—22 odstotkov sladkorja, kar odgovarja 12—13 odstotkom alkohola, ko mošt popolnoma pokipi. Praskali se bodo za ušesi vsi tisti, ki so vkljub vsem opominom in nasvetom brali takoj začetkom oktobra. Po končanem burnem vrenju je mošt v sodu večkrat premešati s kolom ali nalašč za to pripravljeno kositreno lato, da zmanjšamo vinsko kislino in dosežemo popolnejše pokipenje in či~ Sčenje. To mešanje naj se vrši vsaki drugi ali tretji dan. Ko je vrenje ponehalo, ne pozabimo sodov pravočasno «aliti. Z zalivanjem obenem očistimo pilko vsakršne nesnage ter sode v prvem času samo na rahlo zadelamo. Pilk ne omotavamo s krpami. Cunjice v sodu so kakor j 30—40 din. Konjsko meso I. 12—15 din., R. 8—10 da». stenj v svetilki in nudijo raznim škodljivim glivicam najlepšo priliko za razvoj. S prvim pretakanjem počakajmo vsekakor do prihodnjega mesca. V čebelnjaku. Letos so čebele v mesecu oktobru prav lahko opravile svoja predzimna dela. Nanosile so obilo praška in lepila, s katerim so zamašile vse razpokline v svojih pouličnih stanovanjih. Sedaj izletavajo samo, da se iztrebijo. Čebele po zimi ne spe, temveč samo dremajo. Nahajajo se v klopčiču, da lažje kljubujejo zimi. Čim je zapadel sneg, je treba zapreti vse odprtine v čebelnjaku. Solnčni žarki ne smejo padati v notranjost čebelnjaka, ker bi čebele vznemirjali. Vznemirjene čebele pojedo več medu, se razlazijo po panju, ozebejo in poginejo. Sploh je treba v bližini čebelnjaka največjega miru. Na izletišče je treba postaviti rešetke, da ne morejo v panje miši, ki uteg nejo povzročiti na satovju ogromno škodo. Ljudje v novembru steljo grabijo, ženice okrog ognjev se vrte; jesensko brazdo kmetje prašijo, sekire po gozdovih se glase. Z gnojem oskrbujte vinograde, delajte drevesne kolobarje; travnikom napravljajte drenaže, nove si pripravljajte nasade. Vekoslav Štampar, kletar, Vinaria, Ptuj. KAKO SI POMAGAŠ, DA ZAČNEJO KURE KMALU NESTI ? Meseca novembra in decembra in do polovice januarja so jajca najbolj redka — redka— kakor bela vrana. Zaman gleda hišna gospodinja po gnezdih, plazi po senu in slami, kjer navadno ležejo kure ter išče Kože: 1 komad konjske kože 150 din., 1 kg goveje kxfe 20—22, telečje 30—32, svinjske 7—10, gornjega «snjh 105—120, podplatov 100—140. Perutnina: 1 komad piščanec majhen 20—25 din., večji 30—40 din., kokos 50— 55, raca 30—40, gos 60—80. Žito: 1 kg pšenice 4 dl*., rži 3, ječmena 3, ovsa 3.25, koruze 3.75, prosa 4, ajde 3, navadnega fižola 4.50, prosene kaše 7.50, ješprenja 6.50, 1 trobov 2.25, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5—0.25, pšeničnega zdroba 7—7.50, ajdove rnoke šl 1 9.50, št. 2 8 din. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. O 6.75, št 1 6.50 št. 2 6. Krma: 1 q sladkega sena 75—100