r«
re£ j i slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto Za pol leta -- - ... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
GLAS NARODA
lisi slovensBh delavcevv Ameriki.
The largest Slovenian Daily the United States,.
Issued every da? except S indayt and legal Holidays 75,030 Readers.	,
• i
fELETON: CORTLANDT 2876.
NO. 249. — ŠTEV. 249.
Entered m Second Claw Matter, September 21t 1903, at the Post Office »t New York, N Y.. under the Act of Congress of March 3, 187».
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 22, 1924. — SREDA, 22. OKTOBRA 1924.	_
TELEFON: CORTLANDT 2876.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII
LA FOLLETTOVA VOLILNA KAMPANJA
Senator je baje izgubil priiike odločilne *zmjage na zapadu vsled svoje brezuspešne kampanje na iztoku. — Zaletaval se je z glavo ob zid, mesto da bi si zagotovil silo, kjer jo je mogel. — Ako bi bila njegova kampanja v državah zapadno od Iowe uspešna, bi bil konečni izid povsem drugačen.

Poroča Charles Michelson.
Mandan, X. I)., 21. oktobra- — V splošnem pomenja La Follettova kimpanja ua zapadu veliko razočaranje.
Mogoče bo zmagiil v Calit'oniiji in Wasliingtomi in s tem v glavnih državah neposredno prnti iztokn. Človek pa jn-ide iz teh državah z obeutkosn, da je bila prilika zamujena- da je bilo delo napol izvršeno in da se je stavljalo preve<" v usodo ali politično gravitacijo, ki naj bi dovedla k a hit aiijo. enkrat započeto, do uspešnega zaključka.
J \nxč( v;«Jee je za svojo osebo prepričan, da ne bo gibanje La Folletta na Daljnem zapadu uspešno.
Naval njegovih učencev bo mogoče strmoglavil prednosti urejene republikanske organizacije ter ustaljene večine ter ma dal dvajset elektoralnih glasov v dveh paci-fičnili drž':ivah. a tak izid je še skrajno dvomljiv.
Bolj vrjetni izid je. da bo neobičajno uspešen drugi kandidat. Kazventega je vrjetno, da se bo pripetila ista stvar v South Dakoti, Nevadi. Idaho in mogoče v nekateri h drugih, več ali manj važnih državah, kar je običajna posledica odsotnosti glavarjev.
< e bi posvetil La Follette vse svoje sile neumorni kampanji od Iowe.proti zapadu, mesto od lotve proti iztoku. bi nudile volitve danes povsem drugačno sliko.
Te države so bile njegovo naravno bojno po\je. Tam, •V sploh kje, bi lahko položil temelje nove stranke, katero ima v mislih.
Yti<\ ki ga bo napravil na bodočo politiko naše dežele, se bo merilo po obsegu glasov, katere bo dobil a- elektoral-nem zboru. Ljudsko glasovanje, katero bo dobil v Mas-
"SHENANDOAH" NAD BELO HIŠO.
saHiusetts. New York in New Jersey bo pomenjaJto kuri-io'/nost politične zgodovine, a trajni učinek bo komaj upo-
števanja vreden.
COPYHICHT. UND»*OOD « UKDCRWC
Slika nam predatavlja ameriško zračno križarko Shenandoah, ko je plula preko Bele Hiše v Washington u na svojem poletu proti Pacific ni obali.
PET MRTVIH NA KRIŽARK! "TRENTON"
Velika nesreča se je pripetila pri strelnih vajah, v bližini Noi-fclka. — Križarka je b'.la šele šest masecev v službi.
Norfolk, Va., 21. oktobra. — Na križarki Trenton se je pripetila včeraj tekom .strelnih
SPLOŠNA ANGLEŠKA j OBLEKA POGREŠANE VOLILNA KAMPANJA DEKLICE V PODZEMLJU
Angleške ženske predstavljajo va- J Obleko pogrešane deklice so našli
žen del sedanje kampanje. — Eno in štirideset žensk kandidira, druge pomagajo sorodnikom.
v kleti. — Slučaj spominja na afero Ruth Cruger. — Policija pogreša nogavice ter domneva, da je bila deklica zadavljena ž njimi.
Julija lian ni ga n. mirna, pridna
London, Anglija, 21. oktobra. — vaj l\o napreduje angleška volilna eksplozija, ki je stala življenje po- kampanja, kažejo poročila iz raz- petnajst let stara šolska deklica, tih ljudi, doeim jih je bilo osem- ličnih delov dežele, da je bilo res- • koje edino veselje ra/ven knjig je naj.st ranjenih. Nesreča se je pri- nično napovedovanje, objavljeno bil kino. j<» izginila dne 12. oktn-petila po strelu, katerega so odda- od priČetka. — da bocl/> namreč bra iz svojega doma na Division Njeiro\a važnost kot politični faktor se tiče vpraša- J15 iz šesteolnejra topa. Od ranjenih; za vzomale ženske bolj odlično ulo- * Avenue. Brooklyn. Detektivi Cly-nja poražen ja predsednika Coolidgc-a. če bo storil tO, bo Je sila eksplozije vrgla tri preko go v tej volilni kampanji kot pn 1 mer Street policijske postaje, ki pokazal moč. ki bo imela za posledico splošno podporo. j krova, a bili so rešeni.	j so je kedaj poprej.	j so se spomnili zadeve Ruth Cm*
Če pa SO mu to ne bo posrečilo, bo prešel V zgodovino Kr!žarka^ I*>v?l.Mvom ka-l Anglija nima le eno in štiride-1 ger. so pričeli Včeraj preiskavati Imt liadaljni politični aspirant, ki ni mogel do<eč[ svojega 1>itana Kalbfnsa ter -ic* še,c *est set ka»di<3atinj za parlament, ki klet njenega doma ter našli, skrit cilja. Če bo'zmagal Coolidoe kljub odpadu La Fol^etfa mOSC'CCV v slnŽbi To je CIJa ^vihjirovnre vedno pr,,l velikim posin-ipod deskami, slehrni kos oblek
se !>o republikanski stranki le zdelialo, mesto da bi jo pre! resa 1 mraz vspričo prihodnje kretnje križarja iz
\Vh
seon>ina.
DAVIS ZA VStOP V LIGO NARODOV
Demokratični predsedniški kandidat Davis se je zopet izrekel za to, da stopijo Združene države v Ligo narodov. — Po njegovem mnenju ni prav, ker niso Združene države zastopane v Ligi, ki obsega sedaj že štiriinpetdeset narodov. — Organizacija še ni perfektna.
Washington, D. C., 21. oktobra. — Demokratični glavni stan je dobil naslednje ugotovilo John AV. Davisa, kandidata demokratične stranke za predsedniško mesto, kot odgovor na direktno vprašanje, če se zavzema za vstop Združenih držav v Ligo narodov.
"V svojem sprejemnem govoru, (ki je otvoril demokratično kampanjo, sem dal popolnoma odkritosrčno izraza svojemu stališču napram temu vprašanju. Rekel sem. govoreč izključno h1 v splošnem narodnem interesu, da ni modro, pametno ali varno, da bi sedelo štiri in petdeset narodov sveta skupaj na konferenci, tikajoči se svetovnih zadev, dočim bi bila Amerika odsotna.
'MJekel sem, da se sicer ta narod ne more pridružiti uspešno Litri narodov toliko časa, dokler ne bo zdrava sodba ameriškega naroda podpirala takega koraka, da pa bo po mojem mnenju prišel dan. ko bomo spoznali, da tako interesi kot dolžnosti diktirajo tak korak.
"Nisem mnenja, da je Liga narodov perfektna in tudi ne domnevam, da je zavzela svojo konečno obliko. Verujem v življenje in razvoj, a- običaje in navade. Nisem v skrbeh niti glede temelja' pogojev, po katerimi bomo nastopili pred zborom Lige narodov.
"Iz takih konferenc se bo razvil; v doglednem času prijateljski običaj med ljudmi, običaj mirnega in razumnega razpravljanja, običaj primernega popuščanja, ne sili. ne nad drža vi in tudi no poveljem, temveč z besedami deklaracije neodvisnosti, spodobnemu respektu do mnenja celega čJovešsl va.''
Washington. D. C., 21. oktobra. — Najvišje sodišče Združenih držav je včeraj odločilo, da so takozvane "contempt" določbe Ciaytonove postave ustavne in da morajo dobiti žclezuičarski stavkarji. ki zahtevajo Ito, porotne obravnave. Izjavlja se tudi. da ne prenehajo odnošaji med delavci in delodajalci, kadar delavci stavkajo in da se tiče postava tudi delavcev.
Claytouova postava je bila sprejeta v demokratičnem kongresu in John Davis in sodnik Clayton sta sestavila posebno določbo, katero je vzdržalo najvišje sodišče.
ameriškega pod konzula Imbrie-ja. zavzemajo za svoje sorodnike r. Kampanja senatorja La Follette-a 1)0 ali uspeh ali pa katerega je umorila fanatična ljud- velikim uspehom, dočim je poli-^.zjalovljenje, soglasno Z velikostjo strahu, s katerim je'ska drhal v Teheranu. Perzija, jtičuim organizacijam v številnih navda! republikansko stranko. Niso bili popularni gla- Washington, d. C., 21. oktobra.]-slučajih težko zaposliti vse žensko-
Mornariški svet je imenoval danes i prostovoljke, ki se hočejo spustiti
M»vi The«»dorja Roosevelta leta 1912, ki so napravili za gotovost, da bi postal republikanski kandidati leta 1920, če 1 i živel, temveč dejstvo, da je dobil osem in osemdeset elektoralnih glasov ter pokazal, da ne more stranka zmagati brez njega.	y
Ni je bilo države zapadno od Mississippi ja ter sever-n ood Kansrisa, v kateri bi ne imel La Follette enakih prilik, ko se je pričela kampanja. Osemnajst držav s skupno 120 elektoralnimi glasovi je bilo njegovih, če bi mogel ohraniti živo navdušenje njegovih pristašev te jih s svojo osebno navzočnostjo in osebnim naporom dvigniti do zadnjega kratkega koraka, pri katerem se toliko sličnih gibanj izjalovi.
VELIKANSKI ORKAN V ČRNEM MORJU.
Batum, tieorgija, 20. oktobra. — V Črnem morju divja velikanski vihar. Od številnih ladij nimajo zadnje dni nobenega poročila in so s? najbrže potopile. Vsled neprestanega deževja je polovica Batu-nia preplavljena. Vodovje neprestano narašča.
SHENANDOAH" NAD S AN FRANCISCO.
San Francisco, Cal., 20. okt. — Danes se je pojavil nad tukajšnhn mestom ameriški vodilni balon •Shenandoah ter krožil dvajset minut nad mestom, nakar je odplul proti severu.
HELIJ ZA ZEPPELIN.
Fort Worth, Texas. 21. oktobra. Štiri kare helija, namenjenega za novo zračno -križarko Los Ange-1 -s, so odšle od tukaj proti Lake-hurst. Dvajset nadaljnih kar bo .sledilo ta teden. Naročila za napolnitev zračne ladje s helijem sr> prišla iz Washingtona.
NAPAD NA ROJAKA.
Ko se je v pondeljek vračal rojak Šnajder, star 51 let iz nekt? krčme na 45. ulici v New Yorku ga je napadel nek neznanec. Vrgel zn je na tla ter mu z nekim trdim predmetom prebil črepinjo. Rojak se nahaja v Bellevue bolnišnici v obupnem stanju. Njego-
poizvedovalni svet. da določi vzrok te najnovejše katastrofe nn bojni ladji v mirnih časih.
Eksplozija se je za vršila par milj od Norfolk a. V prvem poročilu se je glasilo, da je bila ek-plutja posledica takozvanega.1 'flare-hack'' kot je naprimer ubil osem in štirideset mož na krovu križar-ke Mississipi tekom pretekle spomladi. a v zadnjih poročilih se jrla-si. da ni bil izprožen top v dvojnem stolpiču in da se vsled top;a se nI določilo vzroka esksplordje.
Mrtve in poškodovane s<> •-pravili na kopno in poškodovane so odvedli v bolnico. Nekateri teh so tn~ ko racfnn opečeni, da se boje zdravniki nadaljnih smrtnih slučajev.
Mornariški izvedenci mnenja, da je bila eksplozija posledica unetja smodnika v stolpiču.
Admiral Eberlc. načelnik mornariških operacij, je poslal sožal-
v boj.
v nekaterih zelo obljudenih vo lilnih okrajih so bile oposlane žen ske v skupinah po petdeset ali š;* več. da obiščejo vsako posamezno hišo, dokler ne bo preanotren in prepariran celi volilni okraj.
Poslušalstvo na številnih političnih zborovanjih obstoji v trotovih slučajih iz več žensk kot pa moških. To je bilo opaziti prav posebno v Plymouth, v enem okraju, v katerem vodi Lady Astor živahno kampanjo za zopetrvj izvolitev.
va gospodinja Mary Cerne je izjavila. da si ne more predstavljati, i no brzojavko admiralu McCullv-
kdo bi ga bil napadel, ker je Šnajder jako mirnega značaja in je priljubljen pri vseh, ki ga poznajo.
GONJA PROTI KITAJCEM NA FILIPINIH.
Manila, Filipinsko otočje, 21. oktobra. — Med Filipinci je prišlo do resnih izgredov, ker je pred tremi dnevi neki Kitajec usmrtil nekega domačina. Domačini so razdejali več kitajskih trgovin. Razburjenje med ljudstvom je še povečala brzojavka, da je bilo v Snaghaju masakriranih šestdeset Filipincev.
iti. poveljniku poizvedovalnega bro dovja in v tej brzojavki je rekel: — Department obžaluje globok«, nesrečo, ki se je pripetila na Tren-tonu, ter izraža simpatije ča.-t-nikom in Uiornarj^gi križarke in sorodnikom onih mož. ki so izgubili svoja Življenja ali bili poškodovani tekom izvrševanja svojih dolžnosti.
PROTIPROHIBICIJONISTI SO USPEŠNICA NORVEŠKEM.
Kristijanlja, Norveško. 21. okt. Včeraj so se vršile na Norveškem splošne volitve. Značilno je. da so zmagali vsi oni kandidati, ki so nastopili proti prohibiciji.
ŠESTSTO MRTVIH V BITKI V HONDURAS.
poizvedovalnih križark ter ima šalstvo, temveč tudi žene. hčere j katero je nosila deklica ko je iz-1 T.",00 ton. Pred kratkim je pre- in sestre moških kandidatov, kijginila, razven para rjavih svile--vedla v Združene države truplo nastopajo kot govornice ter se nih nogavic.	!
1'rad za pogrešane osebe, ki je uvedel mirno preiskavo, je takoj razposlal generalni alarm.
Policija je izvedela, da ni Ju-■ lija. ki je v drugem razredu višje šole, obiskovala šole cel teden1 predno je izginila. Njena mati, Mrs. Delia Hannigan, ki ni vedela. tla je hčerka izostala iz šole. je povedala policiji, da je odšla Julija vsaki dan v šolo in da se je vrnila domov ob pravem času.
Julija je šla s svojo tri in dvaj-iset let staro sestro Mary dne 12. oktobra v Commodore gledišče, na Proadway in Marey Avenue v Brooklvnn. Ko stn prišli sestri do srledišča. je Julija izjavila, da je "nekaj pozabila" ter se vrnila na zaj proti domu.
Xadaljija sestra. (Vlia. je zapazila njen povratek ter jo videla zapustiti hišo par minut pozneje. Julija se ni vrnila v gledišče. Par ur pozneje, ko je hila policija že obveščena, je slišala Celia IlannL-,ran j-opot v kleti.
Celia je od":ia po stopnjicah kleti navzdol, da preišče ter videla nekega mladega človeka pohiteti iz kleti skozi druga vrata in pozneje na cesto. Čeprav ji je bilo v poltemi nemogoče dobro ogledati si dotičnega človeka, je deklica vendar povedala detektivom, da je prepričana, da <ra ni še nikdar poprej videla. Policija je mnt-nja, da je dotični položil obleko v klet. ali pa se vrnil pozneje, da stori to.
Ker niso mogli najti nobenega sledu o deklici, so pričeli detektivi preiskovati klet. Raztrgali so majhen del lesenih tal in pod kamenjem in smetmi so našli rjavo suknjo, sivo bleko, rjave čevlje in perilo. Mrs. Hannigan je identificirala obleko.
Ostali del kleti, ki je pokrit večinoma z cementom, ni razkril ničesar. Čeprav se priznava, da ni
San Salvador, 21. oktobra. — Iz Tegucigalpa. Honduras, j ■ <lo-spelo poročilo, da je v bojih med vstaši in vladnimi četami padlo nad šeststo n^>ž. Nadalje m« glasi, da predira močna vladna armada proti Oeotopeque.
MOBILIZACIJA ANLEŠKEGA BRODOVJA V SREDOZEMSKEM MORJU.
Rim, Italfja. 21. oktobra. — Pariški poročevalec Messagera je sporočil, danes tla se je na liitro zbralo pri Malti celo angleško brodvje v Sredozemskem morju. .Namen tega manevra ni znan.
Poročevalec pravi nadalje, da bo prišlo angleško atlantiško bro-dovje v kratkem v Trst.
Piccolo poroča sprejem brzojavk iz Carigrad, v katerih se glasi. da je bila dovršena mobilizacija vseh turških armadnih razredov, oči vidno vspričo možnega ''konflikta z Anglijo".
dokaz dosti močan, da bi upravičil teorijo, da je bila deklica umow jena, so detektivi vendar omenili možnost, da je bila zadavljena z njenimi lastnimi nogavicami, katere se pogreša in da se je njeno truplo skrilo kje drugou
Policija pravi, da je Julija dobro napredovola v učenju in da je imela le malo prijateljic. Ko je odšla z doma. je imela baje le petnajst centov, da gre v kino. Soglasno z opisom urada za pogrešane osebe je bila Julija visoka pet čevljev in štiri inče. Tehtala je 124 funtov ter je imela svetlorja-ve lase in sinje oči.
Truplo Ruth Cruger. ki je izginila iz svojega doma so našli februarja meseca leta 1917. zakopano v kleti Alfreda Cocchi-ja, popra vi jalca koles na zapadni 127. ^esti. Coeehi je zbežal v Italijo.
kjer je bil aretiran, spoznan krivim umora ter obsojen na dosmrtno ječo.
ANGLEŠKO IN AMERIŠKO POSOJILO ZA SOVJETE.
Moskva, Rusija, 21. oktobra. — Sovjetski ruski finančni komisar, Sokolnikov je izjavil, danes pred vseruskim parlamentom, ki zboruje v K remiju, da so kljub padcu angleške delavske vlade pristali angleški bankirji s podporo gotovih ameriških finančnih zavodov v to. da nudijo sovjetski Rusiji obširne trgovske kredite.
Finančni minister je dostavil, da je sklenila Rusija pogajanja za posojilo v inozemstvu v obliki kredita na rusko državno banko v znesku številnih milijonov zlatih rubljev.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $15.30 2000 Din. — $30.40 5000 Din. — $75.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90	500 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot' 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
Ba poftUjatre, ki presegajo PETTISOČ DINABJMV all pa DYATISO?
ItIR dovoljujemo po mogočnosti le poseben dopust. Vrednost Dinarjem In Liram sedaj Bi stalna, menja se večkrat in aspri takorano; fz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene rerpesj. računamo po eeni tistega dne, k« nam pride poslani denar t roka.
POŠILJA TVE PO BRZOJAVNE* PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRA JŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA 8TR0ŠKB $1.-
glede izplačil v amer. dolarjih glejto poeebon oglas ▼ tnm listu
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANE
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. •
Telephone: Cortlandt 4687.

GLAS NARODA, 22. OKT. 19W.
"GLAS NARODA"
mVVINI WULVI
frank laman,
and Publish««
Publishing Oppa|
XA CorporttloR)
LOUI« BINIBIH,
Cortlmn#t
Um Corporation • and A* Borough of Manhattan
of
Now Y«
Offlooroi City, N. V.
ILAI NARODA" (Volco of tho Pooplo)
Bwry Pay Cxcopt Sunday and Holldaya.
la
oolja I lot aa Amarlko ,2a Now York aa aalo
■••■■••■••••■i«* H.o® Xa pol lota
n>rraw*rw<...... is.N Zi Inozemstvo a
■	------------91.Io' Za pol lota
•7.0* (S.K
Mo ..m i«. ITJI
Subscription Yearly »6.0P
Advortloomont on Agroemont
Naroda" lahaja vsak! dan Ixvzomil nodolj In »raantfcov.
Co*lcl, teoi podpisa la osebnosti m o« priobčujejo. Denar naj m MavoroU »o ■Usa po Monoy Ordor. Pri rprernembl krajo naročnikov, prodmo, da. mm Bsa tudi proStnjl blvallKo naana nI. da hitreje najdemo naalomlka.
- O L A • NARODA" troot, Borough of Manhattan, Now Yoffc M. Y, Tolophono: Cortlandt S87f
BREZPOSELNOST
V	Združenih državah je velika armada brezposelnih.
Ta armada šteje v normalnih razmerah nad en milijon oseb. V slučaju najmanjše krize pa naraste za štiri ali pet milijonov.
To dejstvo priznavajo celo kapitalistični listi.
Ker se pa hočejo kapitalisti vedno oprati pred javnostjo, so se začeli baviti z vprašanjem, kako bi bilo mogoče zmanjšati to število in kako bi bilo mogoče nekoliko izboljšati bedno stanje brezposelnih.
V	Združenih državah obstoji privatna ustanova Rus-sel Sage Foundation.
Ta ustanova študira že štiri leta vzroke nezaposlenosti.
Sedaj so se njeni voditelji prepričali, da bi bilo najboljše sredstvo proti nezaposlenosti nekako uradno posredovanje za dobavo dela.
V	Združenih državah je že precej mestnih in državnih posredovalnic.
Te posredovalnice pa ne odgovarjajo popolnoma svojemu namenu.
Ljudem, ki prosijo dela, dajo ponavadi pol štruce kruha in šalo kofeta ter jih za eno noč prenoče v kaki smrdljivi baraki.
Pri tem so posredovalnice uverjene, da so izpolnile svojo človečansko nalogo.
Najprej je It us.sel Sage predlagala zvezno delavsko posredovalnico. Pa :<e je takoj ustrašila, kot da bi bila njena zlahteva prevelika ter je skoraj v isti sapi predlagala zvezno in državno upravo.
Urad sam priznava, da državne delavske posredovalnice ne poslujejo dobro, pa obenem izraža upanje, da se bo poslovanje kmalu izboljšalo.
V	splošnem je namen predlagane posredovalnice oči-viden.
Posredovalnica bo v slučaju štrajkov in delavskih nemirov preskrbovala skebe.
Načel o val i ji bodo namreč zvezni tajniki za delo, trgovino in poljedelstvo.
Nekatere delavske organizacije imajo svoje lastne posredovalnice za delo.
Vprašanje jo, če bodo organizacije poverile delokrog teh posredovalnic zvezni posredovalnici.
Russel Saše Foundation je dnljrih pet let pireiskovala delavski položaj, posebno pa položaj brezposelnih.
Kljub temu pa ni prišla do nobenega dru^ga zaključka kot da je treba ustanoviti zvezno posredovalnico.
Pri tem gospodje niso mislili 11a dejstvo, da je delavska posredovalnica brez veljave, če ni nobenega povpraševanja po delu.
Vodstvo ustanove niti z besedico ne omenja, kako se bodo v slučaju krize preživeli milijoni brezposelnih in kako bodo mogli skrbeti za svoje družine.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information 8ervlce. — Jugoslav Bureau.)
VOLITVE IN TUJERODCI.
Mnogo se razpravlja v časopisih in ugriba. koliko glasov bo dobil vsak posamezni predsedniški kandidat na volitvah, ki se bodo vršile dne 4. novembra. Vse stran, ke polagajo seveda veliko važno>t tudi na tujerodne volilce, katere mnogi jako pogrešno smatrajo kot neka>ko enotno skupino. Zanimivo je za to izvedeti, koliko je pravzaprav teh tujerodnih volileev v Združenih državah in kje so najbolj številni. Spodaj navedene številke se nanašajo na stanje, kakršno je obstajalo leta 1920, ko se je vršilo ljudsko štetje. Na temelju teh številk se (more vsaj približno ugotoviti sedanjo jakost tujerodnih volileev.
Po ljud&kem štetju od leta 1920 je bilo v Združenih državah 60,886,520 ctseb (rojenih tukaj ali v inozemstvu), starih 21 let ali več- Ker v Združenih drŽavah ima-
jo volilno pravico vsi državljani ali državljanke, ki so dosegli 21. leto starosti, zato treba odbiti od zgornjega števila ne-državljane. nadalje one državljane (v nekaterih državah), ki so nepismeni al? pa niso kvalificirani volilci radi .kakep^j dragega razloga; takih je 10.797,799. Poleg tega moramo odbiti državljane, ki so nastanjeni v District Columbia (mesto Washington), katerih je 305.255, ker ti nimajo volilne pravice. Na tak način prihajamo do števila 49.783,466 katero predstavlja državljane, ki imajo volilno pravico v Združenih državah. Temu številu pa treba dodat i 54,488 oseb, nastanjenih v štiri državah (Arizona, Indiana, Missouri in Texas), ki strnejo po dotičnih državnih zakonih glasovati pri predsedniških volitvah, dasi imajo le prvi državljanski papir. Dosledno je bik) leta 1920 v
^Združenih državah: 49,833,954 upravičenih volileev.
Tega istega leta (1920) pa je le 26,786,758 oseb glasovalo za predsedniške kandidate. To pomenja. da. se je le polovica kvalificiranih volileev udeležila volitev. Ni mogoče ugotoviti, kakšno število tu-jerodcev je glasovalo pri tej priliki, ali nekoliko upravičeno je, d* je bil odstotek tujerodnih volileev. ki izvršujejo to državljansko pravico 111 dolžnost, mnogo večji, kot je razmerje obstojalo pri tukaj rojenih državljanih. Tujerodni volilec je dostikrat mnogo bolj vesten v izpolnjevanju svojih drža vijanegih dolžnosti v vprašanju volilne pravice, kot tukaj rojen Iržavljan, kajti 011 je moral večkrat premagati precej težav in sitnosti, predno je dosegel državljanstvo in zna zato bolj ceniti to svojo posest.
J 7. uradnih virov je razvidno, la je bilo 1. 1920: 6,221.705 natu-raliziranih državljanov, starih 21 let ali več, ki so imeli volilno pravico. Ako temu številu dodamo 52,488 deklarantov v zgoraj nave-lenih štirih državah, je skupno število rt-ujerodnih volileev v Zdr. Iržavah znašalo 6.274.193. Potem takem tujerodni volilci predstavljajo 12.5 odsto od skupnega števila vseh kvalificiranih volileev v Združenih državah. Po spolu je >ilo izmed tujerodnih volileev 3.322.104 moških in 2.899.601 ženskih.
Tujerodnih volileev je povsod široni vseh Združenih držav, ali najbolj številni so v industrijalnih Iržavah. kot v državah New York (1,153.813), Illinois (639.446). Pennsylvania (565.290). Massachusetts (441.416). Michigan (330.958) itd.
Doeim so te države znane kot tipično priseljeniške države, veiv larle razmerje tujerodnih volileev lčLsproti skupnemu številu volileev je v drugih državah mnogo večje kot v njih. Največji odstotek tujerodnih volileev nasproti skupnemu številu volileev je v Irugih državah mnogo večje kot • njih. Največji odstotek tujerod-lih volileev najdemo v državah North Dakota (31 odst.), Rhode sland (27 odst.), in Minnesota (26 odst.). Med 25 odst. in 20 odst. tujerodnih volileev imajo države: Massachusetts (23.6 odst.). New Vork (22.4 odt.) in Conneoticut (22 odst.). Med 20 odst. in 15 odst. imajo: New Jersey (20 odst.), Montana (19 odst.). Wisconsin (1S.6 odst.). Illinois (18.5 odst.), Washington (17.S odst.), South Dakota (17 odst.), Michigan (17.5 odst.), Utah (16 odst.) in New Hampshire (15.5 odst.) Med 15
(11 odst.), Idaho (10 odst.) im Wyoming (11.5 odst.). Med 10 odst. in 5 odst. imajo: Vermont (10 odst.), Ohio (9 odst.), Maine (9 odst.), Arizona (S.7 odst.), Delaware (6.4 odst.), Kansas (6 odst.), Maryland (6 odst.), Missouri (6 odst.) in Indiana (5.1 odst.). Med 5 odst. in 1 odst. imajo: Texas (4 odst.), Florida (3.5 odst.). New Mexico (3.4 odst.), Lousiana (2.3 odst.). West Virginia (2 odst.), Oklahoma (2 odst.), Kentucky (1.8 odst.) in Virginia (1.5 odst.). Sledeče države imajo manj od 1 odst. tujerodnih volileev: Alabama, Arkansas, Georgia, Mississippi, Norh Carolina, South Carolina in Tennessee
Kakor pogrešno je misliti, da vsi tuj erode i tvorijo nekako enot no skupino, tako je tudi pogrešno misliti, da pojedina narodnostne skupine tvorijo za časa volitve nekakšno kompaktno enoto. Vendarle je zanimivo doznati volilno jakost pojedinih narodnostnih skupin, razpredeljenih po deželah rojstva.
Največja skupina, o kateri se najevč govori in na katero politi-earji obračajo največjo pozornost, so Nemci. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo 1,222,853 volileev, rojenih na Nemškem. Precej daleč za njimi prihaja prihodnja tujerodna skupina, namreč ona iz Velike Britanije (Angleške. Welša in Škotske) s 683.930 volilci. Takoj za njimi sledijo tujerodni Irci 7. 676.257. nato volilci. rojeni na Ruskem, ki jih je bilo 513.652. Peto največjo skupino tvorijo Švedi 7. 424.880 volilci in za njimi Italijani z 423.658. Sedmo zavzemajo volilci, rojeni na Poljskem, namreč 308.548 in za njimi sledijo Norvežani z 238.294 volilci.
Po ljudskem štetju zavzema nn-daljno mesto Avstrija z 208.723 volilci. Glede bivšega ruskega ear-stva in bivše avstro-ogrske monarhije ter nasledstvenih dežel, ki so po vojni nastale, treba pa nagla-šali, da podatki ljudskega štetja, ki se je vršilo tik za velikim preobratom v Evropi, niso točni in niso mogli biti točni. Precej zmešnjave je glede pripadnosti k tej ali k drugi izmed nasledstvenih držav. To je tudi bržkone slučaj s Cehoslovaško. kjer se je baje rodilo 161.267 volileev. kakor tudi z Jugoslavijo in 7. Rumunsko. ki prihajajo kasneje nf red. Deseta dežela po redu je Danska z 127.963 volilci.
V sledečih inozemskih državah so se rodili volilci. katerih število je manj od stotisoč: Francosko /83.488). Švicarsko (76,121), Nizozemsko (70.318). ter Finsko (58.998) ; Jugoslavija (40.7S9).
Peter Zgaga
V	Ameriki povsod prevladuje načelo "'Ladies First".
Tega načela se Amerikanci še vztrajno drže.
Edina izjema je ameriško sodišče.
Pred sodiščem ni nikdar (ilad>> first".
Prednost ima moški, ki ga je
ujela v svoje mreže.
★
. Majk Cegare že dolgo ni nobene pesmi napravil. Zakaj vendar ne, saj ima vendar snovi dovcl*. In 111 je skoraj popolnejše rim-kot so: Jednota — dobrota; Gr-dina — da vina; Korito — odkrito; značaja — še pes ne oblaja.
★ j
V	Ameriki bodo začeli v krat-j kem izdelovati Zeppeline, ki bodo j dvakrat večji, kot je najnovejši1 ZR—3.
★
Jaz nisem tehnično naobražen, toda zdi se mo. da bo Zeppelin šele takrat tehnično dovršen, ko bo vr velikanskem balonu prostor za ljudi in prtljago, v malem zaboju pod njim. v 'katerem se sedaj vo zijo ljudje, pa prostor za stroje.
3mj0slmmttjska
Ustanovljena 1. 1898
KatnL 3feimnta
Inkorporirana 1. 1901
1
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odbornkt: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. 1808 E. Sžfcd Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely! Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih umrtnln: JOHN MOVERN, 411 — lith Are, Saat, Duluth, Minn.
,	Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAiTEK, SOS American State Bank Bid«. «0« Grant Street m$ Sixth Ave, Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK, Room 206 Bakewell Bids, ®or_ Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street, Chicago. HI. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver, Colo.
Pnrotnl odbor •
LEONARD SLABODNTK, Box 480. Ely, Minn.
GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallnp, Wash.
FRANK ZORICH, 1217 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda"
Vse stvari tlksjofe se uradnih sadev kakor tudi denarne poBUJatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika.- Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. Pro&nje za sprejem novin Članov in bolniBlt* ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporoCa vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite n* gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl
8 fclanl ali Članicami.
Iz Jugoslavije.
Znani suhač in načelnik Ant:-salonske Lige, Anderson, bo moral preživeti še pav mesecev v Sing i Singu.
Kot zna:io, je bil obsojen je poneveril denar iz Ligine bla
Potepuh brez domovine.
Že dalj eatsa se nahaja v splitskih komunalnih zajpoirili nek; po-
skkrnile, da ga pošljejo nazaj v Tr»t, od koder je prišel.
lntcrvjuvan od wekega novi-
ker^P'
jrajne.
Pri .1 kratkim ga je obiskal neki časnikarski poročevalec ter ga vprašal, kako se kaj počuti.
— O. hvala. — je odvrnil, — še dosti dobro. — Pazniki so prijaz- ■
te puh Božo Jovo-viv, ki je živel narja je Jovovu" zatrjeval, da je j dolgo časa v Tnstu. Je to eueten! Tržačan in pristavil je. šaleč se : »tijP) ki _ koCikorr je oblastim! ' v Trstu imam	**»<» v
znano — -m še nikdar aate slabega' ulic.i Tdgjtir, eno v Jezuitski uliei storil, toda radi vlačuganja je 1>"1 in v	Corc-neo — u, so
že tolikokrat kaznovan, da se sam! namreč poslopja, v katerih se liane spominja več kolikokrat. Pri! hajajo zapori). Govori >e. da je vseh svetnikih priseg^ da je ro_; iunrl sedaj v Ameriki neki jen v Trstu in tudi tjakaj prist o-j voviČ. ki je zapustil milijonsko
dediči iščejo.
ker so bili n jegovi stari si tam i premoznn<.;e t er se
ni z menoj, vsak dan se lahko poj«*^ «> ta™	»	H ?*:	T ^ ^
_[«amocnijiegov ded je bil rodom Dal-! izmed dedičev ? ( e p« -taoiem m lime bodo hotele vse daim;i-
odst. m 10 odst, imajo: Califor- Rumnnsko (39.902). Belgija in Imk nia (14.7 odst.). Nevada (141 semburško (37,529), Litva 33,691). odst.), Nebra-ska (13 odst.), Penn-j Grško (29.723), Portugalsko svlvania (13 odst.). Oregon (12 (10,071). Špansko (4.579), Bol-odst.), Colorado (12 odst.), Iowa garsko (1,263) itd.
Novice iz Slovenije«
Krasen meteor
so videli nad Mariborom. Bil je izredno velik in bleščeč ter je letel v s metri fr)roitii jugo-zapadu. Imel je sijaj avtomobilske ža.raii-ce. KaJcor je bilo videt«, je meteor leJtel v obldžjie '1 Velikega med veda", kjer se jie ža-reea krogla razpršila v rdečkaste padajoče krogi j ice. Noč je bila popolnoma jasna-
Umrli so v Celja
meseca septembra v mestu: Marija Bee, zaisebmca, 28 let. — Ivana Semlitseh, zasebnica, 79 let. — Neža Grifič, zasebnica, 79 let. — Josipina G-rasič, mestna reva, 63 let. — V javrii bolnici: Anton Emeržič, kurjač1 iz Sfcudemc, 26 let. Antoto	zidar iz Dobja,
47 let. — Ana Brusimjak, hči trgovca iz Zgornje Hudiaije, 6 let. Marija Uršic, delavka iz Tehiarij, 18 let. — Martin Kračun, velepo-sesttnik rz Zreč, 54 let. — Aaia Močnik, občanska reva iz Vfojni-ka, 56 let. — Ana Šefliko, želne krojača iz Gaberij, 38 let. — Mi-livoj Petrov, Usnljarski pomočnik iz Velikega Befikereka, 27 let- — Prane Tomažjn, apretvodmiik drž. žeL iz Mosb, 42 left — Ignacij Gobec, viničar iz Tepenj, 59 let. — Alojzija Kuuftdk, ima ^te&larja
več ur izprcliajam. hrana ni pre slaba, samo — — —
Pri tem je pa zmanjkalo Au-dersonu besede.
Časnikarski poročevalec ni nikdar izvedel, kaj je hotel še povedati.
Najbrže bi se morala njegova izjava zaključiti z besedami: — Sa-
mat inec. Tržaška policija pa ni i jona>i\
tinske občine imeti za občana, niti Trst me ne bo zata.;il- Tnila za enkrat sem -anr nbuLr vagsdji'iid.'*
tega mnenja in trdi, dsa je pi1'-stojon v Rizan v Boki Kotorski.
Pred leti so ga aretirali v Trstu radi vlač uganja ter ga poslali v Kizan, toda -ta občana ga ni hotela pripozmati za svojega obča-j Te dni (lospola v kavarrK) na ker se nn daio dokazati, da jeN-jail,,lin- ni 1Lei v Zagrebu neka
Poskus samomora v kavarni.
mo malo takratkega mi včasih ja- 1>il omi ali njegovo ožje sorodstvo deV(>^a ;n ^ naroČila čaj. Ko ji ko primanjkuje.	rojen v Rizanu. Zato ga je po-. natakar	čaj. je ona
+	slal	v Inwrfsrke, Toda tudi v, n€|0pažeaio vgllla v noki pra_
| Imotskih je bil nepoznan. Niko- ^ Ko jc	popila,
Še dva tedna je do volilne kam- gar mso našli, ne v kraju samem.; naenkrat glasno za vpila in pad-panje.	| ne v sosednjih vaseh, ki bi se bik la v nezav(,st. T ko j so prišli v ka-
Potem bo legel narod v otroč-: pi^al za JovovSča. Poklali so ga vj vaiTim odposlanci reševalnega dru-jo postelj ter rodil sina, ki bo šti- 1 Makarskto, iz ^lakarske so ga po- gtva _so ^jkkeo e>
si ali v Kotor, iz Kot or a v Sibe-nik. .'z Sibemaka v ^inj, iz Sinja v Dubrovnik, az thibrovnika v Kor-eulo. iz Koreule v Benkovae. iz Benkovca v Ivnin in iz Knina v
ri leta gospodaril v Beli hiši.
Kakšne bodo njegove zmožnosti, se zaeaikrat še ne more domnevati.
V Londonu debata.
se je unela velika
dpej.vitfi «v
honico, kjer ji je bila miri ena prva ]">omoč. Deklica je že večkrat skušala izvršiti samomor. Tudi
! zadnji načrt se ii ni posrečil v jn iz Kin ma v j
Split. Tako je prepotoval zastonj j bolnfci so ji izprali želodec in jo eelo Dalmacijo, seveda ve« čas v tako ohranili pri življenju.
Prepirajo se in debatirajo, če je , spremstvu J?skorte dvjeh o rož mi-
iz Huma ob Sotli, 42 let. — Nor-bert Sehunko, «in slikai ericega mojstra iz Gaberij. •> lest. — V m_ validdkom	^: Mihael Loresn-
čič, 28 let.
Meso je kradla.
V mariborski klavnici so mesarji že dalje časa opažali, da ne-k<Lo krade tamkaj shranjeno meso. V četrtek, dne 25. sept, zjutraj je bilo nekemu mesarju zopet ukradeno gowje meso. Pričel je sumiti uslužbenko in pazil, kam bo šla. Zadievlo je naznantil stražniku, ki jo je potem zalotil, ko je prodajala meso meki stranki- Tatvine .so se vršile že okoli pol leita, a storilcu do dolgo niso'An£leži za svoje dobro zdravje
bil Columb rodom Italijan ali Spa nee.
Gle<le narodnosti gradileev in voditeljev nemškega Zeppelina bodo zanamci popolnoma na jasnem.
*
Nekaj strašnega je kvartopir-ska strast. Dosti hujša kot pijančevanje.
Pa se je pojavil neki ameriški rodoljub ter osnoval posebno zdravilišče, v katerem se bodo zdravili kvartopirci.
Cene za zdravljenje bodo zmerne. Petindvajset do trideset dolarjev na teden.
Nerodno je le to, ker ne bo šel igralec, ki bo imel petindvajset dolarjev v žepu, v omenjeno zdravilišče. ampafc bo brez pomisleka sedel k igralni mizi.
Na svetu se da vse dokazati. Tako je naprimer neki angleški znanstvenik dokazal, da se imajo
mogli priti na sled. Arestirasnka je bila oddana v zapore eelj. okrožnega sodašča.
Vlom v zastavljalnico.
Te dfnii je b i raz vršen vitoon v iz-ložl>eim> okno mariborske zastav-
zahvaliti v prvi vrsti starim devicam. .
Stvar je dokazal z naslednjimi besedami:
— Anglež črpa svojo moč iz izbor nega govejega mesa; goveje meso je najboljše, če je govedo rdečo deteljo; seme rdeče detelje
ljainice. Ob 1. ponoči abražmik najpa raznašajo razne žuželke; naj-svoji remdi še <m zapa-zil ndč sum- j večji sovražnik žuželk je poljska ljivega, ob treh pa je našel okno miš. Kdo pa žre miši? Kdo drugi ubito, na okvirju pa sledove krvi,'kot mačka. Največje prijateljice ker se je tart očdvtdno pri svojem'mačke so pa stare device. Vsled delu ranil. Odsaesel pa je le zlato tega se moramo za svojo moč in zapestnico m par starih čevljev/ zdravje stari devicam zahvaliti, ki so bili tudi založeni.	1
kov: Nobena občjpia ga ni hotela pripoznatii m tako je prišel v splitske zapore, dia odloči Spit o njegovi nadaljni usodi. Informacije so pa dognale, da nima v noben/ poveljstvom
Ameriška eskadra ob Jadranu.
Po vesteh iz Spita prispe eskadra ameriške vojne m mariee pod admirala Amlrewsa
občini Dallmacfšje dlonto vinske.
v kratkem pred Split. Za ji jen
pravice in zaito so s-plitske lOiblasti sprejem se vrše velike priprave
Priporočljivo je, da nam pošljete
VASE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
cc
Naša banka plačuje na vloske na
Special Interest Account
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
99
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
182 Cortlandt Street, New York, N. Y.
G&AS NARODA, 22. QKT. 1924.
Gerald Chapman.
Kar je dekjcwaviene; jonalnega, je vedno vzbujalo ljudsko domišljijo. Iz nekega čudnesra vzroka je obdajal nepontavnost čuden in povsem nezae&užm blesk. Ban-dite na vlakih j* izpremenil narod v junake. Kriminalce vsake "vrste so ljudje povzdigovali in včasih celo zavidati m občudovali, posebno če so bili nekoliko
voz je zapustil glavno pošto z registriranimi postnimi vrečama, ki ■vo vsebovale -$1,454,000 v gotovimi, nakitu in bondih. Vsi trije banditi so ukradli avtomobil ter napadli počrtni voz, pri jed voznika, mu nataknidi čez gavo poštno vreče ter zbežali. Par dni so se skrivali pri Lake Roaikonkoma, daleč zunaj na Long- Islandu,
»lični znanemu mitičnemu Raff- k rasnem, a malo obljudenem pro-lewu.	štoru.
Javna zanimanje velja zopet Chapman ni mogel prenesti te-enkrat Gerald Chapmanu, obup-'ga mirnega življenja in tekom nemu sovraiaiiku družb«, ki ne J par dni se je vrnjl v New York, pozna nobenega kompromisa ter kjer je kupil drag avtomobil ter pobeglemu zločincu. On, ki bi mo- pričel žive.tu kot kak milijonar, rat .<cdaj služiti prva leta dvajset Zapravil je po tisoč dolarjev na let obsegajoče zaporne kazni v ( dan- Niso ga ujeli, ker ga je po-zvezni kaznilnici v Atlanti, je *nalo le malo ljudi. Iti je moral umoril nekoga policista v New mimo stotine detektivov, ki <io liritain, Conn, m išče ga policija prežali nanj, a niti eden ga ni za-pt> celem iztoku.	1 sledil, ker ne izgleda kot zloči-
Kljub temu pa je opaziti nekaj nec. Izgledal je kot kavalir, z oča-simpatij za tega človeka. Zakaj? li in včasih z monoklom. Ljudje Ker je prfoel z majhnimi ropa? so ga imenovali "grofa", "pro-Is or je zasnoval ter izvedel no. fesorja" in drugače in nikdo ni tori«'-ni poštni rop v znesku pol- domneval, da je to zločinec, ka-drugega milijona dolarjev v New t err ga išče policija cele dežele. Yorku pred tremi leti? Ker je bil Burni tedni so sledili drznemu obsojen na dolgu zaporno kazen? napadu na poštni voz. Chapman Ker je trikrat pobegnil, ker so in tovariša si niso drznili spečatr ga dvakrat ujeli in ker je tretjič bonde in vsled tega jim je kmalu neznanwkam izginiti, dokler se ni zmanjkalo denarja. Odšli so v Ni-pojavil v New Britain ter umoril agara Falls, ter diobiili $70.000 v policista ?	potniških čekih, ki so bili zanje
Zakaj'? Ker -e je boril proti ve- brez vrednosti. Ob isstem Času so liki premoči? Ker je vzel, kar ni izropali zlatarno Izaka Tlirob ter bilo njegovo raditoga, ker je ho-'pretepli lastnika do nezavesti, ker tel d " čiiio ? Ali raditega, kerj se je upiral.
spozna v i javno-t, da ni inšpiraci- j Nato so loropali neko zlatarno v ja Ch:ipma!na inspiracija poguma: Binghaanptan in potšni ui*ad v ni <lrzuo>Mi, tudi ne injspiracija j Fultun, nakar so se vrniDL v New strskega duha, temveč inšpi-l^ork. Sklenili so oditi v Evro_ ra<«ja zlcojnca, ki odstrani vse, j po, da vidijo, če bi se mogli tam kar mu je na poti?	iznebiti betndov. Potovatfje je bi-
(> t-raid Cliapman je čuden elo- lo neuspešno in Chapman se je vek. Njegovo obnašanje je obna- vrnil v Ameriko. OaUviduo je, da .-anje kavalirja. Vse kaže, da ima se ni prav nič bal aretacije v,ke kot površini lak vzgoje. Nekaj značaja, nekaj nežnosti se je moralo roditi žnjim. To je posta-lo oeividiio vsaki ea-s, kadar so ga iiatame-.no opazovali.
Vse kaže, da mu ime Gerald Chapman ugaja. Na zunaj izgleda nežen in dostojanstven. Njegove mamine so dobre. Dvori j.v je z žeaiskamd, a ne preveč, kot bi človek pričakoval od človeka, ki igra naučeno nalogo. Vedno je dobro oblečeni. Rad izdaja denar in rad živi razkošno.
Nikdo ne ve. če je njegovo resnično ime Gerald Chapman. Poslužuje se tudi drugih imen, kot George Charter«. Edward Bryce čn Maxwell Winters. Nikdo ne ve, odkod je prišel, čeprav j«1 on sam večkrat izjavil, da prihaja iz odlične družine.
Chapman je približno pet čevljev in osem in če v vrsok ter tehta .nekako 140 funtov. Suh je v obraz ter ima izbočene kosti v go nuji čeljust/. Njegovo čelo je dolgo in nazaj potiemjeno ter izgleda kot reden obiskovalec javnih knjižnic. Spodbuja čeljust je vpognjena ostro nazaj. V splošnem je suh ter star nekako pet in trideset. Ni posebno mičen v polni obraz, a v profilu izgleda k.ot kak učenjak, posebno kadar nosil očala ali ščipalnik.
Chapman je prvič zanimal javnost leta 1912. ko je bil obsojen na deset let v Sing Singu radi veletatvine. Zločin je bil samopo. sebi tako običajen, da je bilo njegovo ime kmalu pozabljeno. Iz Sing Singa je prišel v Clinton in od tam v Auburn, kjer je bil marca meseca 1919 paroli rasi.
Presenetljivi poštni rop, katerega je zasnoval on, se je pripetil dne 24. oktobra 1921. Celih dvajset dni je razmišljal o ropu ter razpravljal o njem s svojima tovarišema, George Brownom in Charles Lam be rtom. v nekem salonu v gornjem delu meMa. Vsi trije so pregovori^ nekega poštnega uslužbenca na glavni posti, naj jim sporoči, kedaj bo odšel kak nezavarovan poštni voz, noseč vreče z dragocenostmi.
Chapman je dobil informacije, teSf^e je £Q4r$4>£VftL Nfki poštni
V SPOMIN PADLIM VOJAKOM.
" IOC«WOOD_«_t;KDEItWOOB..N..V.r
Pred kratkim so odkrili v severnem delu Francije spomenik Francozom in Amerikancem, ki so se borili ramo ob rami ter obležali na bojišču.
Konečno pa je bil vendar aretiran. Julija meseca 3 922, osem mesecev po poštlnem ropu so bili Chapman in njegova dva tovariša zajeti v razkošno opremljenem stanovanju, katero so imeli na št. 1*2, Gramercy Park. Njiih aretacija je bila posledica izvrstnega detektivskega dela poštniih inšpektorjev ter detektivov Pinkertove a gen ture t er American Express Company.
Izdal jih je neki ček, ukraden v Niagara Falls. Dali so ga svoji gospodinji"- Neki detektiv. Gard mi McCaii-thv, si je moral pridobiti njih zaupanje in prijateljstvo. To je storil s tem, da je nastopal kot vlomilec v blagajne. Moral je govoriti, jesti počivati r'n se gibati naokrog kot vlomilec, kajti ena sama napačna kretnja bi razkrila zločinski trojici njegov resnični značaj.
Stanovanje Chapmafna je kazalo, da mi bil mož kot so ga predstavljale njegove nežne manire. Poleg varnostnih papirjev v vrednosti £400.000 je bilo v stanovanju več avtomatični!h pSstcfl, ameriškega in nemškega proizvoda, mu-nieije in »materijala za izvedenje najfinejših sleparij. Nekateri bon_ di so bili premetno izpre men jeni. Pozneje se je dognalo, da je bilo nekaj njegovih ponaredb tako skrbno »izvedenih, da sk> šle celo skozi zakladniški department.
V njem pa je bila še druga stran. V stanovanju je bilo več kot dvajset oblek. Vse je bilo korektno in odobreno. To bi izjavil vsak kavalir.
Ali je bil drzen? Mogoče. Ka-korhitro je btf. prijet, je vprizo-ril prvi poskus bega. Ko je bil v poštnem poslopju v sobi z vee uradniki, je naenkrat planil proti odprtemu oknu. Uradniki so domnevali, da se je brez dvoma ubil tekom skoka v globino treh nadstropij.
Tekoim obravnave je nastopal Chapman kot profesor. Pazno je zasledoval vse, kar se je vršilo 'ter delal večkrat pripombe. Imel je dva zagovornika, moškega in žensko- Kadar ga jte ženska kaj vppaČ&la, je spoštljivo vstal Res, bfl je kavafe
Dobil je dvajset let. Obsojen je bil avgusta 1922 v At lan to in marca meseca prihodnjega leta je pobegnil. Z drugimi jetn ki je premagul ^.ražnika v bolnuci, pre žagal jekleno omrežje na o-knu, napravil iz rjul^ vrv, se spustil po njej na tla ller preplezal dva visoka zida.
Chapina&ra so takoj zasledovali in ker se je upiral, je bil trikrat ob streljan. Ker so bile poškodbe resne, so ga spravili v bolnico v Athens, Ga., nedaleč od Atlanta in od tam je v noči 4. aprila zopet pobegnil.
Ob tej priliki^ se je poslužil trenutne odsotnosti paznika, z vil rjuhe v vrv ter se spustil skozi okno na tla. Izkazalo se je, da ima le štirideset minut v tfob-rem. Takoj so bi*' pcolaud na sled detektivi :m, krvni psi, a zaman.
Dve noči pozneje je povedala neka bc'.iučka strežnica pazniku Bishop, da euje čudne glasove v bližin". pritličja. Bishop in strežnica sta odšla v pritličje. Ko je paznik prižgal due, je bil tam
Chapman, sedeč na cevi. Strežnica se j? prestrašila ter padla pazniku v naiiočje, nezavestna- Bishop j-o je skušal poimiriti, poklicati pomoč ter stražitd Chapmana. Posrečili sta se mu le dve stvari. Ko je prišla pomoč ter je bil napravljen v zmedi red, je Chapman izginil.
Pozneje sta bila aretirana v New Yorku dva človeka pod ob_ dolžbo, da sta pomagala Chapmanu ter ga zakladala z denarjem, a nikdar se ni vršila obravnava proti njuna. Chapman je bil telesno oslabljen, a duševno čil, kar nam dokazuje, ela se je znal izogniti vsem salam vlade.
Chapman je mož. ki je v družbi nekega Walter Sheana, sina hotelirja v Springfield, Mass., ioro_ pal department prodajalno Davidson & Levant h al v New Britain, Conn. Oba sta bila ujeta in Shean se je ud al. Mož, o katerem <e domneva, da je bil Chapmam, pa se je obrnil proti trem policistom ter pričel streljati. Policist James Skellv je padel mrtev na tla.
Ce je bil ta človek v resnici Chapman, se mu je vnovrč posrečilo uiti in sedaj je dobila policija celega iztoka nalog, naj neumorno išče morilca, ki je delal zveznim in krajevnim oblastim že toliko sitnosti.
ECJAKX, KABOCAJTE SE Hi 'GLAS NARODA', NAJVECJ SLOVENSKI DNEVNIK % KDRUtEKTH D&tAVAK

Drgneqje vedno pomaga!
Ne r»n»iajte se na mastna maaila, ko resnici potrebujete liniment!
rat OK
Je bil vedno dobro ad ra vilo. To je n*J-flnejii in najbolj zanesljiv liniment, ki *» maret* lnipiti za denar. Ni pristen, it nima ANCHOB


!z življenja Franca Jožefa.
(Iz tajnega habsburškega arhiva.)
Predno je Franc Jožef I. in Zadnji postal cesar, je bil pod vodstvom svoje energične matere nad-vojvodinje JSolijt'. Ko smo pisali o vzgoji mladega eesarjeviča, smo paudarili. da so bili cesarjevi vzgojitelji Bombelles. Coronini in drugi pravzaprav samo uradniki njegove matere. Nadvojvodinja Sofija je vodila vzgojo svojega sina sama in ga ni rada zaupala drugim rokam. Imela pa je tudi sama jako težavno stališče med Habsburžani tiste dobe. Po smrti
Vas, na Vašo osebnost in na de- ako hočete, da bo slika kaj vred-janja Vaših čet. Štejem si v čast, na". Ko se je stari mož zabaval z da ste naši. Te besede niso nobene novinarjem, je bila prijavljena za prazne fraze. Bog z Vami, gospod obisk neka. igralka, ki je svojca* felclmaršal, Bog blagoslovi Vaš igrala v Clemenceauovem koma. pogum in vztrajnost Vaših eet. du '"L*velo cvetje". "Eli, temu Je To je moja srečna želja in moja že dolgo", je dejal starec smeje, molitev. — Sofija, nadvojvodinja' "vi ne znate več plesati, jaz pa avstriijska".	|še". In 80-letni starček je z ne
Ko je Sofija umrla, je Franc Jo- koliko uspelih plesnih kretenj po-žef nelahko prebolel ta udarec. | kazal, da so njegovi udi še vedno Čutil je pač. da je izgubil najmoč-' gibčni in okretni.
nejšo oporo, ki mu je pomagala na !	--
površje, na prestol avstrijskega
m
TOVARNE V-PORURJU SO VRNJENE LASTNIKOM.
eesarstva.
PROTI POMILOSTITVI FRANK-SOVIH MORILCEV.
Životarenje starega diplomata.
Clemenceau je dopolnil dne 23. septembra t. 1. 83 let. Neki so trudnik "Chicago Tribune" je obiskal starega državnika v njegovi hišici poleg Cahl d'Olon in pripoveduje o njegovem načinu življenja. Stari diplomat je izredno veder in čil ter se veseli življenja. Goji cvetje in hodi vsak dan na trg ter kupuje vse. kar potrebuje za življenje. Govori o vseh mogočih življenskih vprašanjih, razen političnih. Posetnik je vprašal Clemenceau o njegovem delu v Ligi narodov. Clemenceau je odgovoril: "Zakaj bi v tem lepe«, vremenu govorili o "Ligi narodov"? Jaz živim tu v divni samoti in ne želim, da moje tiho veselje moti hrupna politika. Največja radost starega tigra je, da s»-zabava z mladiči, ki se kopajo in igrajo ob obali ter jim daje navodila na morski obali! Včasih obišče tudi slikarja Joulberta Bela
Chicago, 111.. 21. oktobra. — Oče 14-letnega fanta. katerega sta usmrtila Leopold in Loeb je zapustil precejšnjo svoto denarja, ki bo po njegovi smrti namenjena v to. da morilca ne bosta nikdar več prišla na prosto. Oče se nam reč boji. da bi kak governer mo^ rilcev ne pomilo>til.
Pravoslavni seminar v Varšavi.
cesarja Franca so vladali na liabs- lia' ki i7na v bližini atelje. Ob takih prilikah kritizira Clemenceau brezobzirno, a njegova sodba .Te vselej točna in pravilna. Tako n. pr. pravi: "Ta veja je popolnoma dobra, toda delo s koreninami je podobno slonovemu rilcu s Flobe-rovimi brki. To morate popraviti.
burškem prestolu sami senilni starci. Cesar Frane je izročil vlado svojemu sinu Ferdinandu in svojemu najmlajšemu moškemu potomcu nadvojvodi Ludviku. Po-l«'ir teh dveh sta s,' mešala v vladarske posle št> prestolonaslednik Frane Karel in diplomat Metter-nich. Frane Karel je bil šibak in nepomemben mož. Že se je zdelo, da bo barko Habsburžanov odnesla nesposobnost in starostna ont*-moglost, ko rie posegla vrneš nad-vojvodinja Sofija. energična in mlada žena. ki je bila že v letih pred revolucijo priznana kot naj-energiČnejsa članica vseh tedaj živečih članov habsburške dinastije. Ta ženska se je torej pečala s politiko in je politiki na ljubo celo opustila priložnost, da bi sama postala cesarica. Pri toni je seveda hotela v prvi vrsti odriniti od prestola svojega očeta Franca Karla. Nadvojvodinja je bila čustveno močno razgibana ženska z močnimi strastmi,- Dostikrat je radi tega zagrešila napake, toda vse napake so samo posledica njene strastne nature, kateri ni mogla nikoli odoleti ter se ji je iz tega vzroka dosledno vklanjala.
Ta žena je torej bila mati cesarja Franca Jožefa. Poznejši cesar je imel pred njo nepopisen re-spekt. Vselej, kadar govori o svoji materi, govori na posegen način. "Tako ukazuje moja mati''', ali pa "tako se glasi moje matere ukaz", — s temi besedami se Franc Jožef vedno sklicuje na nad-vojvodinjo Sofijo. V takih pismih se zdi. da iz njih ne govori cesar, temveč mokra cunja, katero je nadvojvodinja Sofija popolnoma ovila okoli svojega prsta.
Nadvse interesantno je pismo, katerega je pisala nadvojvodinja Sofija maršalu Radeckemu. ko je poslala svojega sina na bojišče proti Italiji. Franc Jožef sle je pojavil med vrstami avstro-ogrske armade v činu polkovnika in je prinesel s seboj sledeče pismo:
"Spoštovani gospod feldmaršal! Svoje najdražje, mojo srčno kri, izročam Vašim zvestim rokam! Vodite mojega otroka na Vašem polju kolikor mogoče dobro in častno. Bodite mu dober oče, on je tega vreden, saj se je že v svojih mladih letih z velikim navdušenjem posvetil vojaškemu poklicu. Vendarle naj Vas ne ovira njegov sedanji po Joža j. Postopajte ž njim, kakor se Vam zdi potrebno in ko-rostno ter ga p možnosti izročite tudi feldmaršalla jtnantu grofu Wrateslavu. Moj sin Vam bo saxn povedal, kako sem ponosna na
Pravoslavni bogoslovni seminar v Kršeni eno i bo v najkrajšem času premeščen v Varšavo. Ta premestit ev se s Strani poljskih oblasti argumentira kot dejstvo, da ustava v malem mestu na vzhodni meji ne more prosperirati. Protiv-niki te vladine odredbe pa dokazujejo nasprotno, da ravno na vzhodni meji žive pravoslavni elementi. medtem, ko jih v Varšavi sploh ni.
Koblenz, Nemčija, 21. ol tobra. Vse tovarne, katerim so izza vpada v Porurje upravljali Francozi, so bile včeraj vrnjene nemškim lastnikom. Danes so že nemški uradniki nastopili svoja mesta.
naznanilo.
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolici priredi dne 2o. oktobra zanimivo zabavo KMEČKI PLES v Arligton-Hall na osmi cesti med 2. in 3. Ave., New York, X. Y.
Ta prireditev bo nekaj novega za našo naselbino; poleg izvrstne slovenske godbe "Pershaks Band" bo igral pri oheetu tudi naš rojak France Lovšin na harmoniko in če bo treba tudi pri razporokah.
Rojaki in posebno pa rojakinje, udeležite se tega plesa v narodnih nošah, ker le na ta način bo Kmečki ples popolen. — Vsi oni. ki ste ^e že udeležili naših prireditev, pojasnite svojim znancem in prijateljem. da so bile naše zabave vedno dobro obiskane in da je vsakdo tudi našel zaželjeno zabavo in razvedrilo. Zato naj nihče ne ostane doma v soboto, 25. oktobra, ampak naj zagotovo pride v Arlington-Ha 11. da se par ur po-veseli med svojimi.
Za izvrstno postrežbo in najboljšo zabavo bo skrbel nalašč za-ta izvoljeni odbor.
Na veselo svidenje!
Veselični odbor.
(6x 9. 11. 14. 16. 21, 23.)
DR. DAVIS—ŠPECIJALIST ZA MOŠKE
431 Penn Avenue _	Pittsburgh, Pa-
( 2. nadstropje spredaj)
Ko sc začne moški zdraviti v našem uradu, zaupno čuti. da postaja boljši, k. r vidi, da se pri njegovem zdravljenju poslužujejo v sec a potrebnega, zdravil in znanstvenih pripomočkov. Vsled izkazane uljudnost se čuti zadovoljnega in ve, da poskusijo vse v edinem namenu, da ga ozdravijo.
.Jaz zdravim uspešno in za nizko oeno vse privatne in kronično moške bolezni. >.'e od'aSajte. rridite cianes. Ali govorimo vaš jezik.
UNITED DO C T O R S Dr. Davis — Specialist
431 PENN AVENUE	(2 nadstropje)
Uradne ure: Od 9. ilo 12.- od 1 do 4.; od 6. do S.
Ob nedeljah in praznikih: od 1<>. do 1.
PTTSBURGH, PA.
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga« —>
Vsebuje 300 strani_________________ 1.50
Nova velika sanjska knjiga______________.90
Sanjska knjiga, srednja............. .... ___......35
Angleško -slovenski in slovensko -angleški slovar_____ .75
Spretna kuharica. Nov< ^velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana _ _______ _______________1.45
Slovensko -angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana _ _ 1J0
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —>
1. in 2. zvezek r—i—r—_____ 1,—i
Na krva7ih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918.	1.25
jfobinson, povest r— p-t—-to.-r—^t—.ts-.t— ».r—T—a Sin medvedjega lovca. Potopisni roman — Rinaldo BinaJdinJ
Sveta Genovefa r—T—r—r—r—r—^-3 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu ^ Hitri računar ali Praktični računar	.75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, v platno vezano 5.—1
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platno vezano —t—-—	— 3.<-i
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi .	^W.-MjM^iTHqwTMr—.99
Pesmarica Glazbene Katice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi — 2.50
(K naročilu priložite pokritje v fcftamVafi ali M. O.J Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Slovenk Publishing Company
.65 .80 M J60 .25

82 Cortlandt Stre«!
New York, V, T,
GLAS NARODA, 22. OKT. 1924.
Blankin zločin.
Spisal E. Gomez C&rillo.
BIVŠA ŽENA R. VALENTINA.
Ppikovnuk de lai Motej se je razgovarjal z Klarico de Luna. Njegov drzni glas vojaka — stare sablje, vajenega poveljevati pod širnim nebwm, je nadvlado-val vse vzklike smeha in vse šumenje v dvorani.
"Zakaj se mi posmelmješ," ji je dejal, "kljub temu vendar napišem svoje spomine in nazvaJ jih bom 4'Moja t<ssoO in ena noe — tisoč noči ljubezni... in ena ink* sovraštvo... smrtnega sovraštva. Midliš, da je to malenkofat? (ro-voril bom o wh princesah, ki so sp mi vtlale in na korneu sprego-vorim tudi o tebi moči najtemnejši (izmed v^eh, o noči (levetsto-de\*e t .tndevet deseti, ko bom pred tem 7.»> povedail zgodbico o stotih afrikanskii kraljičina h in o Blan. ki, plesalki na vrvi. — Morda o spominjaš na orno zgodbo?
Klarica je zevala.
ne spominjaš več?*' "Ne."
"V t.\stem čitsai,'" jf nadaljeval polkovnik, "s^m bil še poročnik, kirasirski poročndk in rtcKtl sem Ti'pieo zlato ko Noemini lasje, ša-vel daljši od nosa našega prijatelja Salam ona in čevlje bolj blisk« t a joče od od tvfc(jih oči... Čista resnica, Ribnica, pralni ti, bil .sem krasen fant, in če bi me
Gladeč sa nekoliko .trenutkov svojo krasne bele brke je nada. Ijeval La Mottrte:
"Meseca, oalega "meseca mi je bilo treba, da sem zmagal... Pa /ena je vredna enomesečnega boja... se ti ne zdi ?...
"In ena Blanka je bila tako d ra ž est na v svoji mesečini bledost: in svoja bolestni niervoznasti!''
"Najzanimivejše na meni je o-kolnost, da kadar didsežem zmago in pridem do svoji poljubov, mesto, da bi se moja ljubezen o_ hladila. ljubim nasprotuno še z večjo ža.rkKjst jo. mogočnejšo strast jo iai v groznjčavejšem dilirju. Naši poljubi so sli eni naravnost satanskim poljubom. Edinki nepri-
jetna stran naše idile .je bila, da je Blanka imela očeta, ki je bil na njeno ea.st ljubosumen, ko španjolski grande in smo 1/li vsle«l tega primorani uporabljati najčudovitejše spletke in ljubezenske trike. re smo se hoteli shajati. Toda morda je bas tudi ta oko 1 nos t prispevala delom, k temu. da je poKtajaJa naša strast, vse večja in naša idila vse viharna in drzna.
'"Oh. ta poletna jutra na širokih, s cvetjem posutih potih pod uo-tim drevjem!"... Ti nisi nikdar ožila podobnih divjih do j-
Nekaj o roženih očalih.
Nihče ne more oporekati, da se je tip žene. posebno v poslednjih desetih letih zelo spremenil. Duševni kakor telesni tip! Kar se tiene duševne spremembe, je to bolj predmet psihologienega, mor da tudi psihopatologičnega raz-motrivanja, zunanja izprememba pa je kulturno-hisloričnega po-' mena.
Nenavadna zakonska drama.
.^Pred kratkim je bila tržaška rešilna postaja telefonično obveščena, da leži v nekem stanovanju hiše št. 26. Via dei Capitelli žena, ranjena s strelnim orožjem. Pri-šedši na liee mesta sta našla zdrav. Jiik in uslužbenec rešilne postaje Rozo Ootagam, ' mater šasterih otrok, ležeča na tleh s tremi strelnimi ranami, v levi rami in na le-v strani vratu. Ko sta ji dala prvo pomoč. so jo prepeljali z naj-
Ženske z očali so bile ves čas le objekt za karikature. Hudobno ta-j mlajšim otrokom, ki je bil rojen ščo ter strogo nadzorovalno damo I pred kratkim — v bolnišnico, v penzijonatu so vedno slikali z! Zaslišali so jo opetovano .toda iz-
Na sliki vidite Mrs. lean Acker Valentino, bivši soprogo znanega kinematografskega iirraica. ki je pred kratkim odpotovala v Evropo.
velikimi očali. skozi katere je si-• jal strogi, karajoči poglel. Tudi j učene ženske so dobile vedno šc:-ipalnik ali očala. Toda katera mlada dama je hotela nositi očala, čeprav bi bile za oči še tako potrebne ?
vedelo se je od nje prav malo. Izpovedala je. da je prišel njen mož. štiridesetletni carinski stražnik, nekoliko "okajen" domov. Podal se je v kuhinjo, kjer je izpil kozarce vode ter se vrnil v spalitieo, potegnil, ne da bi zinil besedico.
sli in obljub.. . Toda te obljube * bile tako negotove, da
so
Tu je enkrat pomagala —mela samokres, nameril nanjo in oddal Iter s tem mnogo koristila. Lornjo-1 tri strele, ki -o vsi zadeli, nakar
F^T"
Kretanje parnikov - Shipping News

M. »ktobrt!
Oljrmvl'. r irf»i,i/.ifg; Cleveland, Cb«T-boure lil Msmhurf, I.tinrantrla, Cherbourg. M-ien* >!«>•. TfmrbouiTf ln Bre-mm. 1:/.» let^ani, Ju,>i|i,|cn«;; iJuilo. Ge-no*. lic« llkraing, Cherbourg lr Hr*m<- n.
28.	bktnbr«:
Rnolutn, r.'hcrtniurf In Hamburg.
29.	oktobra:
Fran«-*. Ii»»r«; Arjuttanla. Cherbourg 1. novembra:
Homeric. Oh«-rbouric: Volondam. Boulogne. (:>•■.. Wanhinicton. Cherbourg In I'.n ini n, Mounl Vtay. Cher-bourg in Un-men Conte V« r<J«; v Uenoe
4.	ncvembra:
Colombo. Genoa. Bremen, Bremen:
5.	novembra^
Perengaria, Cherbourg Rorhambeau, Havre.
6. novembra:
Pittsburgh, Cherbourg.
8. novembra:
Leviathan, Cherbourg;
Majestic
Cherbourg; Veendam, Boulogne: Saxo nia, Cherbourg. I>e (Irasse, Havre;
12. novembra:
Mauretanla, Cherbourg.
13. novembra:
Lapland, Cherbourg; Albert BaJlln. Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cherbourg.
15. novembra:
Olympic. Cherbourg: Columbus. Cher bourg, Bremen; La Savoie. Havre: Reliance Cherbourg in Hamburg; Nlew Amsterdam, Boulogne.
19,	novembra:
Taris. Havre. Aquttanla, Cherbourg.
20.	novembra:
Minnekahda, Cherbourg; Thuringia. Cherbourg in Hamburg.
22. novembra:
Homeric, Clyrbourg: Ryndam, Bou-ogrie; Republic, Cherbourg, Bremen: Orca (Bermuda), Cherbourg.
26. novembra:
Bert-ngaria, t'hi-rbourg.
27. novembra:
America, Cherbourg Zetland, Cherbourg; Cherbourg in Bremen; Cherbourg in Bremen.
In Bremen: Deutschland. Minnekahda.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Duilio, Genoa; President® >YiIson, Tr«st.
smatral -za potjrebno, da vedno!11'1 so ^^iii. bili ™ sicer elegar.i-! je pobegnil. Detonacije strelov in zn'ova pritiskam manjo, da bi sel™ hl s° se J"Ul Iwsluževa!e lalik«) kričanje prestrašenih otrok in ra-izp^nila moia namera	Uuh lepe ženeske- bili P" so ^ za [ njene zene. so privabile sosede.^ki
videbi tak rat, bi te bil zmešal!",	m°ia draga Klariea — ker
Klarica ni n;ita tre<nila z očmi. Ker se je poleg vsega tega vojni minister bal, da bi me ne zapazila njegova gospa, me je po_! slal s posadko v obmejni o mesto, t Icjer so se ^osftiSniiee zatvafjare i ob enajstih, puščajoč nas v pus_ tera premišljevanju: ali iti domov , .
. ,	, .	najati s eanrnm spornim na r.a_
au v cirkus, neobhodni cirkus za ,
.' . ,	so mladostni e^t o z vojaki, cirkus, v katerem
si Paiižanka in ker si vedno za sMrvjo ljubezen preskrbiš mehko posteljico... Toda jaz — jaz sem divjak... Ko bi te bil spoznal takole pri dvajsetih in ne šele pri petdesetih letih, bi te odvedeil s seboj na dolga potovanja — da-nes se morenHo le za treitotek o-
je vsak večer celo pa leta v krogu šepala ubuga siiha igralka, ko da goni staro norijo (stroj z vodnim pogonom), nakar .je neko svlnfo. suho dekle pomagalo zelo tolstemu možakarju pri kombiniranih vajah na visokih krogih."
"O/uh mlado dekle se je imenovalo Blaoika. S početka se mi je zdela nepomembna; bila ni niti lepa niti grda. z eno besedo, bila je ena onih, ki se o filmih sploh ne govori; toda pozneje — niti ne vem, je li to povzročila usoda ali navada — se mi je pričela zdeti občudovamija vredna s svojimi velikimi, tožnimi očmi. svojim temnim. medlim ol)ličjem. K\*ojinri velikimi trepalnieami. svojimi nervoznimi nogami, svojimi mioč>nimi dlanmi in svojimi kačjimi gibi.
"Xekoe mi sanjalo, da me je ogrizla in ornega jutra sem se prebudil blazno zaljubljen... Zakaj? Ne vem zakaj. Toda čutil sem, da mi je te ženske treba, da mi jo je trebo fizično, približno tako, kot si mi potrebna sedaj ti-TTrepenel sem po njej z vsako mišico svojega telesa, vso silo jih petindvajsetih let; divje sem si želel, da bi me v renici ogrizla.
"In pričel sem se ji približava-ti po pravilih, rabljenih že od pra-davrrrne v takih slučajih; pričel sem jo obsipati s svetjem, zasledovati jo s pogledi, bombardirati jo z madrigali. akrostihi in spominčicami... V onih časih f*mo
"Takrat torej sem hodil večer za večerom v cirkus, da bi občudoval svojo oboževano umetnico, ki je bila takrekoč vsak dan kra-snejša — poljubi krase, Klarica— medtem, ko je njen tovariš s krogov o<"ivi<ino hujša:!. Nekega jutra sem vprašal svojo ljubico, kaj da je z ubogim fantom. Banka je pričela pla-kati.
"Pri vsem vragih," sem si mislil, "za tem tiči nekaj!*' In v resnie.i: akrobat je. bil popolnoma zateleban. v Blančino krasoto in vedel je za vse naše tajne sestanke... "Pri bradi Karla Velikega — je vpila v mecri ljubezen do Blanke in moje samoiljubje — pri bradi tega velikega kralja in pri bradi mojega lasttnega očeta, moram se, hočeš, nojceš maid njim maščevati... Toda zakaij? — Le zakaj ? — Tega nisem vedel; toda kljub temu se občutil trueizogi'bno potrebo maščevati se nad to opico, ki se je drznila gojiti v svojem srcu ista čustva, s katerimi sem žive* sam. In ker ga nisem mogel pozvati na dvoboj, sem sklenil, da ga ubijem, ko psa. Moja osveta je bila strašna.
"Nikar se ne smej... Videla boš... Ves teden nisem šel niti enkrat .na sestanek, ki mi jih je določala Blfcuitka v pisemčkih, polnih >/clza in poljubov, in ko sem videl, da je prispela njena breznadna ljubezen, na vrhunec, ki je bil potreben za mojo osveto.
izpolnila moja namera.
Onega dne njisem več Banki i.i-ti z besedico omenil svoje želje. Zvc<-er sem šl*1 ko navadno v cir-kus. sedol na svoje običajno mesto. prižgal si kakor vedino ciga-ro in nisem niti enkrat pogledal na visoke kroge, ki so več kot deset metrov nad zemljo privlačevali zanimanje publike. Orkester navadnih gosli in skromnih t romb je mtoinjiral prve akorde senzaci-dcesa gledališkega napeva: motiv k "letečemii vitezu".
"Moje ustnice so se brezbrižno nasmebsnfile. ko siem sponuiil svoje jutranje želje. Orkester je sviral dalje svoje lene melodije, svoje dologčasme, megleaie meJo_ dije. ki bi se — podoba je bila— tako rade nekje zatajile, da ne bi motil aiepričakovanja občinstva, melodije melodramatov in petih, od daleč glase čili se žalostnik...
"Naenkrat je presekal prostor vzkrik: vzkrik. zložen iz tisoe l-:ri-kov, vzkrik grc'ze, stoka, strahu, bojazni in strahopetstva, naj-trašnejši vzkrik, kar se jih je kdaj zarilo v moja ušesa; nekak "ojoj!**, ki je brl obrnem "oh!" ".n ki je bil obenem retiičanje, stokanje in škripanje z zobmi — vzkrik, ki je zastavil kri v žilah! — Na tleh, sredi cirkusa je ležal okrvavljen in negiben ubogi Blankin tovariš, medtem ko se m" je ona smehljala s svoje lcolebajoče se zračne opore s svojim zagonetnim usmevom sfinge... "
Klarica si je otrla z robčkom čelo. Potem se je obrnila k Židu Levy ju, ki je iz dolgočasja čečkal na prt razna kabalistična znamenja ter vzkliknila:
"Pitnes-i še emo steklenico!" Izpila je časo m izbruhnila takoj v nervozen smeh, da bi polkovnik ne videl njenega ganotja in solz, ki so lesketale na njenih krasnih trepalnicah.
kratkovidne, ki rabij<» povečeval-j so pritekli nemudoma na pozorišČe. no stekla za daljavo, ne pa tudi za: <bili ranjki prvo pomoč in avizirali čitanje. Tudi držanje lornjona je postajo.
bilo za marsikatero preutrudljivo. Policija, obveščena o nenavad-Tu je zmagala potreba, k zmagi i nem zločinu, je ukrenila vs^ po-
sem jo obiskal sam in ji povedal, mi Častniki nosili pod čepicami j kaj da zahtevam od nje... Skoro parfimjrame lasulje v stilu Ludo- J ničesar — samo golo. Tiepomemb-vika XV., verovaii smo še na no neroflnost... Da naj napravi
blesk slave, rože ljubezni in smehljaje, ki so plačilo tej ljubezni. Danes ni več tako; dames pravzaprav ni več vojakov, to so samo ljudski stroji, zelo ponosni sicer in zelo solidna, zelo učeni, toda brez leska m brez življenja... In tako sem si jo tedaj pridobil... Ali mi hočeš izkazati prijaznost, Klarica in mi na liti čašo?"
Klarica, ki je ploslušaJa prijateljevo pripovedovanje z dobrohotnim in ironičnim zamiimanjem, mu je napolnila v einem dve časi <in pripomnila:
"Eno na ujmo, drugo na moje zdravje!"
Z galantnm usmevom je stari vojščak izpraznil v tnemutku obe ter dejal:
"Obe na tvoje zdravje, ti naj-k rasnejša vseh Klarie."
pri skupni telovadbi na visokih krogih kak napačni gib, da si njeni tovariš razbije črepdnjo... "Le tega me storiš," sem ji dejal v lice, "potem me ndkdar več ne
vidiš pri sebi."
* *
*
Klariea .se je nagnila k polkovniku in je nervoznimi nemirom poslušala konec te čudne zgodbe.
"No, in... t"
La Mote sa je iznova napolnil obe čaši, jih izpraznil in nadaljeval :
"Kaj se je zgoddlto?... Čuj-Blanka mi je takrat odgovorila na mojo tragično zahtevo le z molčečim poiljuboim, Maanim vročičrto razpaljenim poljubom, ki je poljfubljal in gn.zel obenem ertim onih poljubov, ki vas navidezno pogreznejo v nepoznane globine, pofljubom podndm beano-
Nenavaden način politične propagande. '
Bolgarska Cankova vlada je dobila novega pomočnika, kakršnega do sedaj še ni bilo. Podpolkovnik Sejko Nikolov je začel hoditi po vaseh, kjer prireja pridige in se proglaša za božjega proroka. Po vzgledu ostalih prorokov pada v zamaknjenja. Tako-le uči: 1. Vojna je božja volja, a narod se mora božji volji poikoriti. 2. Cankova vlada .je edinstvena oblast, bo vladala Bolgariji 7 let. 3. Oankov je pravičen pred Bogom, ker je pobil kmete, ki so satanovi vojšča-ki. 4. Bog je izbral bolgarski na rod. ki bo zavladal vsemu svetn in sicer pod vlado Cankova. 5. Stambolijski je lopov.
Da se proroku-podpolkovniku ne bi kaj žalega pripetilo, je vlada naročila policiji, da ga ščiti.
pa je pripomogla — moda, ki je uvedla — okrogla očala z roženim robom. Ženske so se jih že privadile in jih nosijo brez prikritega strahu, da bi utegnile izgledati karikativne. Tip ženske se je v tem toliko izpremenil. da jim očala ravno tako pristojajo kot mo-> škini. Duševno delo. ki daje obrazu inteligenten izraz, je ustvarilo žensko lice, da tudi z očali nf»
gleda neharmonično. še manj gi-do ali smešno. Pri tem ne smemo pozabiti, da kažejo ljudje s slabim vidom napet, bojazljiv, m^su guren izraz na obrazu, kar pa pri-prečijo očala, ki regulirajo in izboljšalo vid.
Interesantno je. da ne vemo. kdaj, kje in kako so iznašli očala. Italija si lasti to čast zase. Kakor pripoveduje Plinij. je cesar Nero opazoval gladiatorske igre skozi konkaven smaragd. Vsekakor so bila očala v 13. stoletju v Italiji že znana. Nekateri pripisujejo nj»-hov izum tudi Kitajcem. Saj vidimo kitajskega mandarina redm? naslikanega z očali.
Vsa d<5lga stoletja so bili naočniki atribut moških. Dajali so jim učen. strojr. impomijoe, včasih pa tudi smešen izraz. Ker pa so delali človeka "starejšega", so nt čimurni moški nosili ščipalnike in monokle, ženske pa lornjone.
Prišla pa sa v modo rožena očala. Velika, okrogla, rožena, očala, ki so si jih sicer nadevali komiki. kadar so oponašali starega "šohnaštra"komično starko ali jezikavo taščo. Mladina, ki nikakor noče izgledati stara in komična. pa je vseeno dala prednost tem očalom. Spoznala je praktično in higijenično vrednost velikega okroglega stekla in uvidela, da tudi z roženim robom ne učinkujejo neest etično.
Ženske, ki duševno mnogo delajo. niso dolgo odlašale, pa so jim tudi one pričele nosciti. Napravile so iz potrebe — modo. Študij, ki ga je rabila deklica za svoje znanje. jo je poplačal s slabim vidom. Lorfnjon pa je bil le luksuzni pripomoček. Sedanja mlada dama pa vidi. da. so rožena očala koristna, praktična, zato tudi nt-kaj vredna. Vidi tudi, da lepo pristojajo. posebno če se barva roženega roba pikantno razlikuje od oči in las. Zato nosijo blondin-ke s plavim i očmi temno obrobljena očala, brinetke pa svetlo obrobljena.
trebno, da izsledi storilca in ga aretira. Njegova žena ne ve navesti za čin moža nikakih specijel-nih motivov, trdi samo. da je nekoliko "prismojen".
Pobegnila je
od svojih staršev na Dobrovi pred nekaj dnevi 16-1 etna Marija Pire
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni na-
*~Jistl naročnino xa dnevnik "Gla» N«roda".
Vsak zastopnik izda potrdilo »i gvoto.
katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina ra "G?as Naroda" Je:
Za eno leto $0.00; za pol leta $3.00: na Štiri mesee $2.00; za Četrt leta 1.50.
Naročnina za Evropo Je $7. za eno leto.
California:
San Fmnelseo, Jacob HauslA.
Colorado:
Denver, Frank Skrabec; LeadviUe, *L Yamnik; Pueblo, Peter Cnlig, Johis Germ, Frank Janesh; Salida, Loul* Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk.
ndiana:
Indianpolis, Louis Rudman. Uinoia:
Aurora, J. Verblch; Chicago. Joseph
Blisb; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle* J Spelich; Mascoutah, Frank August in North Chicago. Anton Kobal, Gertrud Ogrin; Springfield, Matija Barboricb Waukegan. Frank Petkovšek.
Kansas:
Franklin In okolico, Anton Seljak.
Maryland:
Kltzmiller. Fr. Vodoplrea.
Michigan.
Detroit, Ant. Janezlch in J. D. Judnieh.
Minnesota:
Chisholm, Frank Goufe; illy, Jos. X. Peshel; Kveleth. Louis GouŽe; Gilbert, Louis Vessel; nibbing, John Por-6e; Virginia, Frank Hrvatich.
Missouri:
St Louis. Miko Grabrljaa.
Montana:
East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec.

HITRO POTOVANJE V in IZ
JUGOSLAVIJE
White Star Line
New York — Cherbourg
Olympic ---- 25. okt.; 15. nov.: 6. dec.
Homeric ............ 1. nov.; 22. nov.
Majestic 8. nov.,: 29. nov.; 17. dec. (Največji parnlk na. avetu.)
American I-in* White Star Line
New York — Cherbourg — Hatnbirg Pittsburgh 13 nov.: Minnekahda 20 ncv
(3. razri-il> Mongolia . 4. dec.; Arabic ..30. dec.
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antveroen
Zceiand ........ 27. rev.; 31. dec.
Hobra. hrona. Zarrti prostori. Veliki
javna zbirališča. Ameriška vlada iz-6aja oficijolna. dovoljenja, za zopet nI priliod v Zdr. države, ne da bi l ili
všteti v kako kvoto. Oplasite se pri ]o-Kalnem agentu ali pri PASSENGER DEPT.. No. 1 Broadway, New York
Sta£ian JjUte
iNAYIGAZIONE GENERALE IT ALI ANA
NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH
Odpluje iz N. Y 25. okt'^^
in 2CJ. novembra
COLOMBO
f ' 1; : ij- iz N.^T. 4 nov>

sf na avtorirlrane r tjerite.
America S"Vp. Corp. / 1 State Street ;	New York
New York:
Go wan da. Karl Bterniaha ; Falls. Frank Masi«. -
Little
Ohio:
Harberton. A. Okolish, John Balant;
Cleveland, Anton ltobek, Anton Sim-J čir- in Charles Karlinger; t'ollinwowl. Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan
in J. Kumše; Niles, Frank KogovSek; Toungstovrn, Anton KikelJ.
Vennsyivania:
Ambridge, Frank Jafexhe; Bessemer, (.ouis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Bnrdlne, lohn Dem^bar; Conemaugh, Vid Ro-ranSek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglor, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo A.nt. Tauželj ; Export, Louis SupanCiC, Forest City, Math Knmin; Farreil, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens hnrp, Frank Novak; Homer City Id .»kolico. Frank Farenchak; Irwin, Mike t'ausbek: Johnstown, John Polanc in vtHrtin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell. John Jereb, Mid way, John Žust: Moon Run. Fr. Ma-ehek in Fr. Ptxlmilsek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakobich; Reading. J.Pezdirc; Steclton, '1 Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph .Tovan; White Valley, Jurij Preivch; Willock, T. PeterneL
West Virginia:
Coketon, Frank Kocian. Wisconsin:
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos Korea; Racine in okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin.
Washington:
Black Diamond, O. J. Porenta. Wyoming:
Rock Springs, Louis Taucher.
Poleg gortosTedenlh so pooblaSCen oobirati naročnino tuli val tajnik) K. J.
MOŠKI! ZaiČItit« m
Proti ule
N»b«vite si najboljšo PREPRE^BA m MOsKE Velika tuba35c. Kit (4 b) $1 Vri Iduiuri tli S*n-Y-Kit D« p t: B 92 BetWn St.. New York
PiSit^ tb oVrofnlrn
Kateri ples bo v piOiodnji sezoni modern?
Prenos Jauresovih smrtnih ostankov v Pantheon.
Glasom poročil pariških listov se prenesejo kosti znamenitega francoskega socijalistienega voditelja Jeana Jauresa letos na dan 23. novembra v pariški Pantheon, kjer bodo položene k veČnemn počitku.
Pred kratkim se je vršil v Brn-selju internacijonalni«plesni kongres. Kongresa .so se udeležili belgijski. holandski. danski, angleški in francoski delegati.
Čeprav so se gibali na jako opolzkem terenu, so se delegati tolikih različnih narodov prav lojalno sporazumeli, tako. da so odnesli triumf najbolj originalni plesi.	'	t
In tako so .odnesli Pariz in Marseille Huppa-huppa in .Timsko, Amsterdam z Esperanto-fox-^tro-tom, večino glasov.
Posebna ponudba našim ci tate I jeni!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" £20 —
B strešico ra slovenske črke,	$25.-
•OIJVEB' PISALNI STROJI 80 ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI,
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj IaK-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite a vajo.
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY 81 Oortlandt Stnel	Hew York, H. T.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj j v Ameriko.
K
.DOK J« ujRtnjcn potovati t ■tiiii kraj, Je potrebno, cl* njitaneno potičen o potnih llitlM, prt" ljagl in dragih etvareh.
Pojasnilu, ki Tam jih £*monm4 dati vslea naSe dolgoletne LzkušnJ«, j v ud bodo gotovo t torlst; tudi prl-< pcroCamo vedno le prvovrstne par nlke, ki imajo kabine tudi t III. rs* rada.
Glasom nove naselnlške postave, ki
ie stopila v veljavo s 1. Julijem 1924, enmorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domoviol eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniski komisar v Washington, D.C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se pošlje prosilcu ▼ stari kraj glasom najnovejše odredb«
Kako dobiti svoje« U star* ga kraja.
Kdor Zeli dobiti sorodnika ali Bvojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne gliste sa vse proge ; tudi preko Trsta z&morejo Jugoslovani aedaj potovati.
Frank Sakser Btate Bani 82 Oortlandt ft., Haw York
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI v "Glas Naroda".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
&OJAXI* NAROČAJTE SE HA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V KDKUŽSNIB DRŽAVAM.