327. štev. V Ljubljani, sobota dne 23. novembra 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DANU izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K T50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se s:: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Posamezna številka 6 vinarjev. ::t Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po* ::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. ::: Balkanska vojna. Nova nevarnost. Situacija na mednarodnem polju je nestalna kakor aprilovo vreme: vedno se znova izprevrže. Včeraj smo pisali, da ne bo vojne. Vse je kazalo, da se razmere med Avstrijo in Balkanom mirno poravnajo. Toda včerajšnja večerna poročila so prinesla nov preobrat. Pokazali smo že včeraj, kako so Nemci hoteli vojno proti Srbiji za vsako ceno. Ravno to hujskanje, Je delalo na Balkanu sovraštvo Proti nam in naravno je, da se je balkanska ' zveza zavarovala za vsak slučaj. Rusija sama se je zadnje čase odtegnila in tako je bilo upati, da bo Avstrija tem lažje privolila v srbske zahteve, ako ne bo za njimi videla ruske poilitike. Toda Avstrija tudi s tem ni bila zadovoljna — in sedaj preti nova nevarnost — nasprotje med Rusijo in Avstrijo se je resno poostrilo. To nasprotje ima lahko resne posledice — ne more pa v nobenem slučaju biti Avstriji v korist. V principu mora b>ti danes vsakdo proti vojni. Ako smo odobravali boj naših balkanskih bratov, smo storili tega vzroka — ker v Turčiji ni bilo druge sflju ^oj za sv°k°d° — proti na- Avsrijsko-ruski boj bi ne imel tega po-liena -- t0 bi bilo prazno nečloveško prelivanje krvi — intriga naših sovražnikov zato moramo biti proti vsaki vojni z jugom. Dobili sitio iz ljudskih vrst sledeči poziv*. Proti molohu! Že zopet odmeva klic bojnih tromb, sliši se žvenketanje morilnega orožja in moloh trka na vrata! Naši sinovi stoje v vrstah, ki so namenjene v boj na vojno! Ljudstvo, in ti molčiš? Ali ti ne trga srca misel, da hoče moloh zopet ljudi iz tvoje srede, da morajo sinovi zapuščati rodne hrame, da se ločujejo možje od svojih žena, da morajo bratje iz objemov plakajočih sester, da done za odhajajočimi očeti klici obupa, prošnje nepreskrbljenih bitij? nocete-Ij dopustiti, da pojde brat proti svojemu bratu, proti Človeku njegove krvi. njegove sorodnosti?! Da odrine v boj oče poleg sina, brat Poleg svaka, da bode gledal kako uničuje krogla iz topa. strel iz puške, eksplozija granate bitje v najbolj cvetoči dobi mladega življenja? Ljudstvo, ti si poklicano, ti govori, ti dvigni svoj klic! Skrajno nevarnega stališča naj ne odločujejo egoistični in nevedni diplomati, temveč ljudstvo, ti govori besedo, ti odloči! Pokažite prijatelji, da ste nasprotniki krvi, nedolžne krvi, prelite v vojni, v nepravični vojni, da imate srce za tlačeno človeštvo! t p°YeJte vi očetje ve matere, da je nekul-vem * tržei0 iz vaših naročij sinove, in hlip •! ere- da Prosi kruha mnogotero nepreskr-oČetaM °*ro'<* h°čete moža, da hočete Dvigni klic ljudstvo, a ne klica kot narod, klic človeka, klic huma-mtete! Človeški ponos, ne dovoli prelivanja krvi! Odvračaj morilce neopravičenih zahtev! Sleherni človek naj pokaže, da ima v sebi vsaj nekaj humanitete, da je proti vojni, katero hoče Avstrija s Srbijo. Ne molohu ljudi, nikakršnega bitja! Dvignimo svoj klic. povejmo svojo besedo, do katere ima pravico vsak državljan vsak član človeške družbe! Pismo iz Belgrada. Belgrad, 6. (19.) nov. 1912. Kakor sem Vam danes zjutraj na kratko sporočil, je padel Bitolj. Po vseh javnih lokalih se živahno komentira zavzetje Bitolja. Sličen razgovor med štirimi srbskimi veljaki sem poslušal v kavarni »Kolarac«. Prvi: »Naša armada je največ storila in največ žrtvovala in kako morejo sedaj zahtevati Grki Bitolj zase, ako ga je zavzela naša vojska.« Drugi: »Glasom dogovora med vsemi štirimi balkanskimi državami pripade Bitolj Grški, dasi ga je dobila srbska armada.« Tretji: »Zapovednik grške armade je pisal pismo v glavni generalni štab srbske armade v Skoplju, naj takoj odpošlje svojo armado pred Bitolj, ker je grška armada preslaba, da bi zavzela dobro utrjeni Bitolj, v katerem se nahaja okrog 80.000 turških askerov. Vsled tega je bila dolžnost srbske armade, da maršira takoj s 100.000 možmi proti Bitolju.« Drugi: »Treba je tudi upoštevati dejstvo, da je »balkanski zaves« stvorjen na podlagi vzajemnosti, t. J. ena država mora pomagati drugi, ako se ta poslednja nahaja v stiski. Dalje se mora upoštevati to: ako bi grška armada ne bila tolikanj previdna ter ne zaprosila pomoči od Srbov za zavzetje* Bitolja, bila bi danes grška armada potolčena in 80.000 Turkov bi hitelo zmage pijano proti Skoplju ali pa proti Solunu in s to armado bi se morali srečati v boju le Srbi in četudi bi ti poslednji potolkli Turke, bi vendar ostal jako slab vtis, da so Turki potolkli grško armado in zavezne vojske bi ne imele Bitolja v svoji oblasti, katerega bi morali le Srbi izvojevati. Naša armada je modro in hrabro ravnala. Slava ji!« Prvi: »Priznavam to, toda je treba pomisliti. da leži na Bitolju 10.000 naših sinov mrtvih in mi od Bitolja ne bomo imeli nikakih neposrednih koristi. V Bitolju in okolici pa so v veliki večini Srbi in te naj mi prepustimo Grkom?!« Tretji: »Res je. da je okolica srbska, v mestu pa je jako veliko število Grkov, končno pa tudi ni vredno, da bi se prepirali radi enega okrožja komu naj pripada, glavno je, da je Bitolj dobljen.« Prvi: »Kaj pa so pomagali Grki? Nič! Nobene znamenitejše bitke niso dobili, niti niso imeli nikakih žrtev. Pri Solunu so se bojevali sedem ur, in so pri tem imeli enega mrtvega in dva ranjena in Solun se je predal. In sedaj naj oni s svojimi 50.000 mož, ki stoje le za parado. žanjejo plodove srbske vojske? To ni prav! To je slaba pogodba.« Četrti: »Se motiš, dragi Stevo, Grška nam je mnogo koristila, četudi ne toliko na suhem, kakor na morju. Dalje nam je koristila v »balkanski savez« in že to samo dejstvo zadošča, da se ji prepusti Bitolje, tembolj, ker se smatra Solun za svobodno, mednarodno luko in bi ona ne imela za plačilo svojega sodelovanja nikakega važnejšega mesta.« Drugi: »Pomisliti je tudi nato, da smo bili mi ravno tako srečni, da imamo izborno ko-njico, nepremaglijvo artiljerijo in neustrašene naše pešce in vsa ta naša armada je prva končala vse svoje vojne operacije. Kaj bi pa bilo, ko bi bolgarska ali grška armada docilila vse, kar je imela v programu, morala bi, kar sc smo ob sebi razume, pomagati zopet nam. Bolgarska, dasi je večja od nas, je mnogo bližja centrumu turškega cesarstva in vsled tega ima proti sebi večjo turško silo in bolj utrjene pozicije in mesta. Te glavne sile je je proti nam zadržala Bolgarska, med tem ko so Grška in Črna Gora vodile vse vojne operacije takorekoč za pripravo terena, da je bila oslabljena mafcedonsko-turška armada in mi smo na tako pripravljenih terenih naredili piko na i, t. j. izvojevali smo glavne bitke. Zato je naša zmaga tudi zmaga vseh balkanskih združenih držav. Morate uvaževati, da to, na čemur je delal Pasic (srbski ministrski predsednik. Op. por.) 30 let je stvar zrela in od vseh strani dobro preudarjena. Da ni bilo Pa-šiča in ž njim močna radikalna stranka, ki je prevzela njegovo idejo v svoj program, bi ne bilo danes »balkanskega saveza«.« Prvi: »Saj ni to njegovo delo, ampak Milovanoviča (bivši srbski minister). On je vodil celo akcijo.« Drugii: »Da! Milovanoviču se mora le priznati, da se mu je posrečilo v srbskem narodu izvesti idejo Pašičevo, ampak glavni stvoritelj »balkanskega saveza« je Pašič. Milovanovič je prevzel delo za udejstvitev šele po dovršeuih predpripravah. Prvi: »Bodisi temu kakorkoli Bitolj bi moral biti naš, ker Bitolj in njegova okolica je za nas veliko več vredna, kot cela Stara Srbija in Kosovo. Saj na Kosovem ni nič druzega kot skalovje in kamen, še niti poštene kozje steze ni, kaj šele ceste. Za Bitolje bi se moral narediti »plebiscit« (ljudsko glasovanje, kam hočejo pripasti. Op. por.).« Drugi: »Potem bi se moral narediti plebiscit povsod. In na ta način bi ne bil naš niti Prilep, niti Skoplje, ker je tam mnogo Bolgarov. ki so v primeri z ostalim prebivalstvom v relativni večini in ta mesta bi pripadla Bolgariji, kakor tudi Veles.« Tretji: »Moramo pa tudi upoštevati dejstvo. da »balkanski savez« ni trenotno delo samo za vojno. Meni sicer niso znani detajli pogodbe med zveznimi državami, ker malokdo je tako srečen, da jih je videl, v glavnih konturah pa sem zvedel iz verodostojnega vira, da se prelevi »balkanski savez« po vojni v skupno državno unijo in v tem slučaju je vseeno, ali pripade Bitolj nam ali Grkom. Državljani teh štirih držav bodo imeli svobodno razvijati se med seboj brez ozira na meje. Tudi armada bo skupna in radi tega se mora smatrati tudi vse do danes pridobljene zmage teh štirih držav, za zmage ene »zaiedničke« vojske. S tega stališča se mora presojati ves položai in potem je jasna slika pred nami: Srbski narod je pridobil mnogo, mnogo, danes je srbski narod združen, izvzemši onih. ki stoje pod Avstrijo.« Prvi: »Kako pravico pa je imela Avstrija anektirati Bosno in Hercegovino, ako res stoji na stališču: »Balkan balkanskim narodom?« Saj je tudi Bosna in Hercegovina imela svoje samostojno kraljestvo in njega prebivalstvo je po veliki večini naše, srbsko. Danes zahteva Avstrija avtonomijo za malo Albanijo, v kateri ni niti ene skupne narodnosti. Albanci niso narod zase, ampak zmešanica vseh vrst plemen in niti eno nima absolutne večine v zemlji. Nimajo svojega književnega jezika, ne literature ne zgodovine, skratka nič. Divjaki so brez izobrazbe in brez kulture. Za nas itak nimajo nobene veljave, toda karakteristično je, da se meša Avstrija v naš boj in si je izbrala za predmet ščuvanja ravno Albanijo, ki ni imela nikdar svoje samostojnosti in bi je tudi ne mogla obdržati.« Drugi: »Avstrija je bila kolikortoliko upravičena zasesti Bosno-Hercegovino, ona je morala to storiti, ker radi vednih vstaj Turčija ni bila v stanu vzdržati red v Hercegovini. Po vojni ruskega carja Osvoboditelja proti Turčiji je dobila Bolgarska svojo avtonomijo, nasprotno pa je Avstrija po berlinski pogodbi dobila nalog, da zasede Herceg-Bosno, kot največja soseda teli zemlja. Kot velesila bila bi ponižana, da bi se to nalogo dalo izvršiti mali Srbiji, dasi je narod v Herceg-Bosni naš. Po tridesetletnem zasedanju je naredila korak dalje in anektirala deželo, katero je upravljala na svojo odgovornost celo to dobo. Kar se pa tiče Albanije, moram priznati, da so narod brez kulture, brez čuta vzajemnosti in narodne kompaktnosti, kljub temu pa so narod sami zase, narod po krvi, dasi so različnih narečij, vero-izpovedanja in recimo tudi plemena. Njim samim je tudi vseeno, kaj se ž njimi godi. Ako so se bojevali proti nam in skupno s svojim sovražnikom, proti kateremu so se že neštetokrat vspešno bojevali, ni to narekovalo nikako globokejšo čuvstvo, temveč le prepričanje, da ne pridejo iz dežja pod kap, ker svesti so si bili. da je njihovemu razbojniškemu življenju enkrat za vselej odzvonilo, če propade. Turška. Albanija je bila sicer samostojna država v 15. stoletju, toda na to se ne sklicuje noben Albanec in čc Avstrija danes zahteva za Albanijo samostojnost, ne pomenja to nič druzega' kot to, da zgubljeno besedo — Evrope, na balkanskem polotoku položi v srce Balkana, v Albanijo potom Nemčije. Avstrija ' je marionetka Nemčije in iz tega stališča ic treba presojati tudi to vprašanje. Avstrija naitli* : reč zahteva avtonomijo za Albanijo, katera pa naj bi bila pod suvereniteto ene evropskih velesil. Da bi Avstriia sama prevzela pokroviteljstvo nad Albanijo, je neverjetno. Italija pa ga tudi ne dobi, preostaja tedaj le Nemčija, ker Rusiji bi event. prepustili druge koncesije v Črnem morju, oziroma Dardanele. Kdor vsaj površno zasleduje vreme na političnem obzorju evropskega kontingenta, zapazi z nekoliko hitrejšim pogledom dovoli točne konture, kam stremi Nemčija s svojo osvojevalno politiko. Kolonizacija Albanije. To ie geslo germa-nizatorične ekspanzivnosti Avstriie in Nemčije. »Die Zukunft der Makedonien« je knjiga, iz katere črpajo svoje želje, ki jim vzbujajo slast po Balkanu. Do .Macedonije nimajo pravice in na noben način bi ne mogli opravičiti svojega nagnenja za Macedonijo. »Balkanski savez« jim je kruto prekrižal račune in »status quo« ie pokopan za večno. Ni več Turka, ki bi se pustil izžemati in za njihovo orodje rabiti. Danes ima Germanizem opraviti z drugimi ljudmi, ki znajo misliti s svojo glavo. Vsled tega se tako obupno zavzema Avstrija za Albanijo. Naj- LISTEK ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) Lemahu se ie ozrl z zmagoslavnim zaničevanjem na gospo Sent-Albansko in padel na kolena. la odgovor j,e bil pač dovolj zgovoren. »Dobro, gospod!« je rekla vojvodinja. »Bolih Jutri Pridite k meni po svo- služiti« morda se bo dalo še kaj za- »Moja sreča ie najdena!« si je rekel oficir, k, se mu je kar zableščalo pred očmi od same radosti. Glasno pa je dodal: »Kaj moram storiti?« »Pred vsem mi prisezite molčanje.« »Prisežem vam ga na svojo častno besedo.« »Pustite svojo čast pri miru, gospod. Prisegate mi molčanje. Plačala vam ga bom z ru-nienim zlatom. Toda ako črhnete le besedjco, Pomnite, da je v Bastilji mnogo praznih ječ...« . Iz ust Aleša Lemahuja se je zaslišalo godrnjanje, ki je pričalo jasno, da se lahko zanaša njegovo molčečnost in da je izbira: svetle Pištole ali Bastilja? zanj jako enostavna. Pozorno Je pogledala vojvodinja Etanpska legov živinski obraz, in zdelo se je, da je zado-voljna z njim. ni*« *A!* čutite v sebi dovolj moči, da zabra-C At6^0^11 dričati?« ga je vprašala. > A,eš Lemahu je izvlekel iz svojega jopiča 1100 m odgovoril lakonično: »S temle bi mu zamašil usta . . .« »Dobro! Ali ste dovolj močni, da primorate tistega nekoga, da gre z vami; če bi bilo treba, bi mu morali zagroziti.« Aleš Lemahu je potegnil bodalo in ga pokazal vojvodinji. Ta je mrklo pogledala orožje. Nehote jo je izpreletelo. Obotavljala se je v prvem trenotku, nato pa je zamrmrala: »Ne . . . nepotreben zločin je neumnost ... Rajša vidim, da gre brez njega...« »Ali je tisti nekdo močan?« je vprašal Aleš Lemahu. »Mlada ženska je . . . dekle.« Soldat se je nasmehnil. Stopil je v kabinet in se vrnil z zvežnjem vrvic. , »Zvežem jo, pa jo odnesem na hrbtu...« »Dobro torej, bodite pripravljeni. Ako vas pokličem, vstopite nemudoma! Planite nad mlado vojvodinjo Fontenbloško, zvežite jo, zamašite ji usta... kaj potem, bova že videla...« »Če me pa ne pokličete?« »Potem boste videli, kdaj odidem ... in me spremite . . .« »In mojih sto pištol vseeno zasluženih ?« »Vaših sto pištol je že zasluženih . . .« »Pripravljen sem, madam; da vam ustreženi, bi se uprl celo kraljevi jezi, ako bi bilo potreba . . .« At 'M6 ^e'?ede so bile vojvodinji dokaz, da je Ales Lemahu morebiti nevarnejši, nego sc vidi, in da utegne ob ugodni priliki izigrati tajnost, ki mu jo je zaupala. Namršila je obrvi. Toda prepozno je bilo, da bi se umeknila. Namignila je Lemahuju in gospe Sent-Albanski, ki še ni bila pozabila, da je »stara avša« in ie stala ob strani, stiskale ustnice. Vojvodinja Etanpska je stopila v Žiletino stanovanje. Zileta se je dala najprej sleči svojim služkinjam, kakor je veleval v Luvru hišni red, nato pa, kakor hitro je ostala sama. se je začela takoj pripravljati 13a beg. Zdaj je bila oblečena in ogrnjena s plaščem; stala je pri vratih z utripajočim srcem in čakala. Zamišljeno je zrla na prag, preko katerega je bil prišel snoči Tribulet. Zdajci pa zasliši za sabo rahel šum. Ozrla sc je in zagledala vojvodinjo Etanp- sko. Njen obraz je prebledel kakor zid. Ana Pislčška pa je naglo pristopila k njej, prijela jo za obe roki ter dejala tiho, z vročično naglico: »Naglo, dete moje! Vaš oče vas čaka . . . Sreča, da ste pripravljeni!« »Gospa . . .« je zajecljala Žileta. Zileta ni poznala vojvodinje Etanpske. Nikogar ni poznala, nikogar si še ni bila zapomnila na dvoru. Nenadni prihod Ane Pislčške in besede, s katerimi jo je nagovorila, so jo silno razburile. Vojvodinja Etanpska je videla, da jo treba prepričati brez odloga. »Jaz sem vojvodinja Etanpska,« ji je dejala . . . »Poslušajte me, dete moje . . . Kraljeva metresa sem . . . Nikarite zardeti nad mojo odkritostjo . . . premalo časa imava, da bi uganjali napačno sramežljivost . . . Mesto, ki ga zavzemam na francoskem dvoru, visi samo na nitki. Danes sem še mogočna, vse me spoštuje in se me boji; a že jutri sem lahko uničena, ako se kralj obrne od mene. Ali me razumete?« »Kje je moj oče, madam?« je vprašala Zileta s trepečočini glasom. »Poslušajte me do kraja. Kralj se obrne od mene, ako ostanete vi tukaj . . . Vaš oče, ki pozna natanko vse razmere na dvoru in ve za vse njegove tajnosti, je prišel k meni in se vrgel pred menoj na kolena . . . posrečilo se mi ga je spraviti iz I.uvra ... Zdaj ste vi na vrsti!« Njena precej surova prostodušnost je dir-nila Zileto neprijetno, toda prepričala jo je. da mora^ govoriti ta ženska resnico. Zileta je poslušala vsa zmedena in omamljena, toda verjela je vojvodinji. Ana Pislčška je bila s sigurnostjo ženskega instinkta navedla za svoje ravnanje tisti vzrok, ki je moral biti v očeh vsake ženske najverjetnejši: ljubosumnost. »Ali je moj oče potemtakem že zunaj Luvra?« je vprašala deklica trepetaje. »čaka vas komaj sto korakov od palače. Posrečilo se mi je, da sem dala pripraviti kočijo, ki vaju odpelje, kamor bosta sama hotela . . . Poglavitno je zame to. da gresta odtod .. . da greste vi odtod . . . Oprostite mi, dete moje, da govorim z vami tako kruto... samo, za Boga, ne gubiva časa!« »Pripravljena sem iti z vami,« je rekla Zileta. »Pojdiva torej, dete moje! Naglo!« Z največjo naglico si je zavila Zileta glavo v kapuco in odšla za vojvodinjo Etaopsko. ki jo je odvedla s seboj v park, kjer je čakal Aleš Lemahu. Par minut nato se je dal oficir spoznati straži, ki je čuvala ena izmed Luverskih vrat. »Kje je moj oče?« je vprašala Zileta, kafcor hitro je bila zunaj. »Hitiva! Hitiva!« je prigovarjala vojvodinja, vlekoča jo s seboj. lepši dokaz za te moje trditve je ravno Bosna in Hercegovina, kjer imajo danes vso finančno moč v rokah le Nemci in Madjari. Mogoče Vam je tudi znan oni škandal z erarnimi gozdovi v Bosni? To so eklatantni dokazi ne-čuvenega in tendencioznega postopanja Avstrije. To so oni interesi Avstrije, drugi ne.« Treji: »Avstrija bo s to politiko privedla slovanske narode tudi v svoji lastni monarhiji do skrajnega odpora in naša soseda se bo rešila le s tem, da ustvari trializem in da narodom podeli avtonomijo.« Četrti: »Mi z našimi vspehi smo popolnoma zadovoljni. Pa tudi Avstrije se nam ni bati, dokler bo imela toliko gnjilega v sebi. — »Natakar, prosim plačat.« Mars. Vojna. Šele danes je znano par obširnejših podrobnosti o zavzetju Bitolja in porazu zadnje turške armade na zapadnem bojišču. Prve vesti, da se cela turška armada, ki je bila obkoljena od Srbov na treh straneh, ni udala, ampak se ji je po precejšnjem delu po štiridnevnem nepopisnem klanju posrečilo v največjem neredu pobegniti proti jugu — niso bile resnične. Turki so pustili Bitolj na cedilu, pustili na bojnem polju vso artilerijo, provijant in velikansko množino municije. Kolikor je dosedaj znano, je v bitki pri Bitolju padlo nič manj kot 20.000 Turkov. Bitka, ki je trajala neprenehoma štiri dni in štiri noči je ena izmed najbolj krvavih, kar jih je bilo v dosedanji balkanski vojni. Velik del turške armade je bil vjet, ostale, ki so razkropljeni na vse strani, pa preganja srbska konjenica. Poroča se, da so na teh 30.000 Turkov, ki so pobegnili, počakali pri Lerini (Florinu) Grki in jih potolkli. Srbsko orožje, ki je uničilo tako močen odpor Turkov, je doseglo eno izmed najsijajnejših zmag. Srbi so zasedli tudi že Dibar. Drugi sijajen dokaz največje odpornosti je pokazala ona srbska kolona, ki je po neprehodnih potih pregazila Albanijo in dospela do morja sredi največje zime. Na liniji Čataldža ni ničesar novega, toda že tekom današnjega dne imamo pričakovati najenergičnejšo akcijo od strani Bolgarov. In to tembolj, ker je Turčija odbila predloge glede premirja in sklenila nadaljevati vojno. Kako! S katero vojsko! S kakimi na»-danti! Z nadaljevanjem vojske Turčija čisto gotovo ne bo Izsilila ugodnejših mirovnih pogojev. Afera konzula Prochazke se bo sedaj hitro razjasnila in kmalu se bo pokazalo, da so vse vesti nemških listov o zverinskem postopanju srbskih vojakov na Albancih popolnoma izmišljene. Sama »Reichspost«, od katere bi pričakovali malo več dostojnosti, se ni sramovala, priobčiti podle laži, da je bil konzul Prochazka težko ranjen od nekega srbskega vojaka v tre-notku, ko je hotel braniti Albance od pokolja. Prochazka sam brzojavlja ministrstvu zunanjih rdel, da j-e zdrav in na potu v Skoplje. PADEC BITOLJA. PODROBNOSTI O TURŠKEM PORAZU. Belgrad, 21. novembra. Snoči je dobil ministrski predsednik Pasič od vrhovnega poveljnika srbske armade vojvode Putnlka sledečo brzojavko: Bitoli so naše čete danes zavzele po strašnem boju. Turki na divjem begu iščejo rešitve. Plena mnogo. Belgrad, 21. novembra. O bitki pri Bitolju se še poroča: Sama drinska divizija je zaplenila 36 poljskih 'topov; koliko so zaplenile še druge divizije ni znano, ali vsekakor je gotovo, da so Srbi zaplenili ves materija!, kar so ga Turki imeli. Preganjanje beguncev je srbska kavale-rlja podvzela takoj po turškem porazu. Srbska kavalerija je odšla proti Lerinu, tako da bo turška divizija, kateri se je posrečilo pobegniti, prišla med dva ognja, ker bo naletela na grško vojsko, ki je v bližini. Tudi severozapadno proti Rešu je odšel del srbske konjenice, da zajame tamkajšnje begunce. Ostanki Turkov so pobegnili tudi v gore, a se bodo morali udatl. Mesto Bitolj samo so Srbi zavzeli z naskokom in takoj nastavili srbske oblasti. Narod je sprejel zmagovalce z zastavami. Bltoljska bitka je ena Izmed najstrašnejših v celi vojni in samo hrabrosti srbskih vojakov se je zahvaliti, da je srbska armada zavzela toliko jako važnih pozicij Žalost in jeza Otona Srebovca. (Spisal Mirko.) (Dalje.) Sicer pa je sijal iz vsega oni dolgčas, ki je lasten mestecem, raztresenim po domači deželi. Izpreminjalo se ni nič, le Elina frizura je bila časih nova, v zabavo rednim obiskovalcem črne kave. — Danes pa je sijalo solnce tako mikavo. da so pozabili nekateri na kavo in časopise, ali pa svojo navado opravili bolj površno ter se razšli na vse vetrove, uživat gorkote pod kristalnim zimskim nebom. In take dni je bila Ela bolj zamišljena, kar sicer ni bilo v njeni živahni, nemirni naravi. Saj ni čuda. Vajena je bila družbe, čeravno ne prezabavne, vendar je lahko slišala naučene dovtipe in šale, ki so bile redne vsak dan ob enaki uri. Obdelati ni mogla dnevnih novic, ven na polje ni mogla, kvečjemu pred duri uživat dolgčas nemih zidov. Prinesla si je stol k vratom, se naslonila ob komolec in se zazrla v višnjevi nebesni obok. Sedela je nepremično, brez misli. Udarilo je v zvoniku drugo popoldansko uro, ko je stopil Oton Srebovec skrbno napravljen na cesto. Vedel je, da ob dveh po-sreblje hitro vsak uradnik kavo in se odmaje leno v svoj urad. Torej je lokal prazen, drugih ljudi pa itak ni blizu. Nekam nemiren je bil, oziral se je naokrog, »klanjal glavo, zopet na prsi, grbančil čelo iu in preprečila prodiranje turške armade skozi srbske vrste. Belgrad, 21. novembra. Danes dopoldne je prišlo o bitki pri Bitolju tudi iz Skoplja več podrobnosti. Vseh podrobnosti še ni, ker se je vršila bitka na progi 50 kilometrov in se podatki šele zbirajo. Zanimivo je, da je bilo pri Bitolju — sodeč po številu ranjenih, mrtvih in vjetih —okolo 70.000—80.000 Turkov s sto topovi. Vse turške pozicije severozapadno od Bitolja so že po naravi jako močne. Srbi so naleteli na strašen odpor in velikanske terenske težkoče. Razen turške vojske so bile tudi vse vasi na celi liniji oborožene in so napadale naše čete. A vse to ni zmanjšalo hrabrosti srbske vojske. Artilerija se je zopet naravnost sijajno odlikovala. Vendar pa je glavna naloga bila v rokali pehote, ki je do pasa v vodi gazila po močvirju in naskakovala silne turške pozicije. Nazadnje, ko so Turki napravili poslednji obuonl poskus, da bi pobegnili proti Ohridu, so bili pognani v divji beg. Le eni turški diviziji se je pod zaščito topov in megle, ki je cel dan pokrivala Pclago-nijo, posrečilo pobegniti v Lerino (Florina). Kmalu na to so začeli Turki bežati na vse strani. Beg je bil silno divji, disciplina je popolnoma prenehala. Vse se je razteplo na vse strani. Tekom štiridnevne bitke je padlo mrtvih in ranjenih nič manj kot 20.000 Turkov. Tudi srbske žrtve so zelo velike, a v primeri s turškimi zelo majhne. Že drugi dan bitke se je Srbom posrečilo zavzeti eno gorsko baterijo in štiri oblegovalne topove. Belgrad, 21. novembra. Vesti o bitoljski bitki prihajajo zelo polagoma. Boji še vedno niso prenehali, ker Srbi neprestano love in napadajo razbito turško armado. Glavna bitka se je vršila nepretrgoma štiri dni in štiri noči. Oni srbski oddelki, ki so prodirali od Malovioda proti Prespanskemu jezeru, so včeraj naleteli na razbite turške skupine in jih popolnoma pobili. Večji srbski oddelki so takoj odšli proti Dibrl, kjer že nekaj časa vlada prava anarhija, ker so Albanci razorožili turško pehoto in se na to klali med seboj. Na tej liniji Srbi niso naleteli na noben odpor in so včeraj zavzeli Dibar brez boja. Za kavalerijo, ki je takoj odšla za sovražnikom proti Ohridu, se je sedaj napotila tudi pehota. Bruci srbski del je dobil nalogo, da izčisti celo Pelagonljo. Boj divja torej še na vsej liniji, četudi so Turki razbiti na vse strani. Srbska vojska hoče sedaj definitivno izčistiti vso pokrajino okolo Bitolja. Velik del turške armade, ki je na begu vse pometal od sebe, kar je imel s seboj, je zbežal na Babjo planino, ali ker se beg vsled silnega snega ni posrečil, so se Turki tidali Srbom. Število teh Turkov je jako veliko. V Babjo planino je, kakor se zdi, pobegnil tudi Djavid-paša s svojim razbitim oddelkom. Vsak čas je pričakovati njegove kapitulacije. Vsa ostala turška vojska, kolikor je ni bilo vjete, je zbežala v največjem neredu na vse strani. Srbi so že dobili ukaz za nadaljno prodiranje. Kajti vkliub temu, da je neverjetno, da bi se Turki mogli še kje koncentrirati, je srbska vojna uprava sklenila, da se imajo razorožiti tudi ostanki turške armade. Glavni stan srbske prve armade je premeščen iz Prilepa v Bitolj. Prestolonaslednik Aleksander, ki je ka-kar bitko pri Kuinanovem vodil tudi to silno bitko, se je neprestano izpostavljal velikim nevarnostim in je silno navduševal vojake. Včeraj je došel v Bitolj, kjer so ga prebivalci viharno pozdravili. Prestolonaslednika in oslobodilno vofsko je liudstvo obsulo s cvetjem in klicalo: »Živio kralj Peter! Živio prestolonaslednik! Živela srbska vojska!« Atene, 21. novembra. Grški prestolonaslednik Konstantin poroča, da so Grki zasedli Le-rin. Turška vojska, katero so pobili Srbi, se v neredu pomika proti Lerinu. Grki so Turkom, ki niso imeli časa za umikanje, presekali pot in zaplenili pri tej priliki veliko množino vojnega materijala in municije. Turške čete, ki beže proti Lerinu, štejejo 30.000 mož. BOLGARSKE TORPEDOVKE POTOPILE TURŠKO KRIŽARKO? • Sofija, 21. novembra. Preteklo noč so opazili iz Varne turško križarko »Hamidie«, kakih 40 milj od mesta. Dve bolgarski torpedovki sta se takoj približali križarki in izpustili dve torpedi, od katerih je eden zadel križarko. »Hamidie« je dala signal za pomoč, nakar je prišla _____1 ----—■— -------— a—— hotel zbrati misli, kakor pred važnim govorom. Ali ni se mu posrečilo, bil je razburjen in držal se je še bolj v dve gubi, kot dopoldne pred krivim zrcalom. Kar mu šine v glavo: »Kako naj pa pričnem?« Na to niti mislil ni in tako važno je. »Sicer pa, pozna me itak dobro, še predobro«, si je mislil sam pri sebi. »Ko sem ji zadnjič kupil slaščic in jo potem poljubil, saj ni nič oporekala, posebno slaščicam ne. No, ono drugo, pa ne vem, se ne spominjam; zaušnice nisem dobil in to je dovolj.« Stresel je z glavo, kot bi sam sebi ne verjel, zavil se je tesneje v plašč in stopil po cesti Zapazil je, da je sama in ko jo je ugledal pri vratih, ga je stisnilo nekaj v prsih in zardel je prav do las. Pozabil je mahoma vse, kar si je razvrstil v glavi in namesto tega je stal sredi njegovih misli Elin obraz tako lep in mil. Obrnil se je in stopal nazaj. Postal je malodušen in da bi govoril, bi jecljal, tako je bil vznemirjen. In čim dalje je bil, tem bolj ga je pritezalo nekaj nazaj in zdelo se mu je, da ga kliče ona. Spomnil se je Omake in zbudilo se mu je znova očitanje: Čemu se bojiš, zakaj že nisi preje? Zgrabil bi bil sam sebe in se vrgel ob tla, tako čudnotesno mu je bilo. Pozibaval se je leno in roke so opletale kakor mrtve ob telesu. Iskal je misli, iskal je opore, po kateri bi se povzpel zopet kvišku, da bi dobil toliko srčnosti in bi stopil pred njo. Prehodil je že vse vijugaste stranske ulice in ko je stopil na trg, je udarilo v stolpu tri. Kakor ost ga je^ zbodel ta glas. »Zadnje ure tu in tako neodločen«, je pomislil. »Skoro bo noč in rendezvous je še daleč* Naj bo. kat hoče, saj itak odpotujem*, Le druga turška križarka, ki je pričela streljati. Bolgarski torpedovki sta se vrnili v luko. Krog-lje so poškodovale le dimnike. Neke vesti govore, da se je križarka »Hamidie« potopila, vendar se vest še ne potrjuje. Carigrad, 21. novembra. Križarko »Hamidie«, ki operira ob obali Derkosa, je napadlo šest bolgarskih torpedovk. Po neki vesti so bolgarske torpedovke križarko, katero sta zadela dva torpeda, potopile. TURŠKA NADALJUJE VOJNO. Carigrad, 21. novembra. Ministrski svet ni sprejel mirovne pogoje in sklenil nadaljevati vojno. Carigrad, 21. novembra. Ministrski svet je včeraj razpravljal o mirovnih pogojih in miru. Po seji je porta izdala komunike, da so mirovni pogoji nesprejemljivi in da se ima vojna nadaljevati. AFERA KONZULA PROCHAZKE. Belgrad, 21. novembra. Konzul Edel je 'dospel danes opoldne semkaj in odpotoval takoj v Skoplje. Dunaj, 21. novembra. Konzul Prochazka je brzojavil iz Prizrena, da je zdrav in potuje dalje v Skoplje. Berlin, 21. novembra. Bivši srbski poslanik na turškem dvoru, dr. Nenadovič, je izjavil, da je konzul Prochazka streljal na srbske čete, ko so prišle v Prizren. Nikakor ne razume, zakaj bi se Avstrija tako rada vojskovala s Srbijo. Tudi če bi Srbijo okupirala, ne bi mogla pacificirati šest miljonov Srbov. Nenadovič je dalje izjavil, da je pogodba med balkansko zvezo sigurna in da je dosežen popolni sporazum. RAZDELITEV TURČIJE. Sofija, 21. novembra. Takoj po padcu Ča-taldže se bodo sestali zastopniki vseh štirih balkanskih držav, da se pogovore o rezultatih vojne in ta konferenca bo po svoji v vrednosti enaka proklamaciji balkanske zveze. Čim se doseže premirje, sc bo vršila interna balkanska konferenca, da se zaključi razdelitev Turčije. Kogajanja med Sofijo, Belgradom, Atenami in Cetinjem se bodo vršila toliko časa, da bodo rešena vsa vprašanja. Nato se bo pogodbo na sestanku vseh štirih ministrskih predsednikov svečano podpisalo. Izven vsakega dvoma je. da se bodo balkanske države same zmenile s Turčijo o rezultatih zmagovite vojne. Turčiji se bo šlo daleč na roko, da se ji omogoči likvidacija vojne. Zavezniki so edini, ker dobro vedo, da bodo uživali sadove vojne le pod tem pogojem, aleo tudi nadalje ostanejo složni. Jasno je seveda tudi to, da se bo treba pri likvidaciji Turčije ozirati nekoliko tudi na želje velevlasti. Kdor je zasledoval poročila turških časopisov, ta je moral priti do prepričanja, da vidi Turčija svojo rešitev v neki drugi veliki vojni, ki bi za-mogla požreti balkanski zvezi sadove sedanjih zmag. Seveda se bo balkanska zveza že potrudila, da izbije Turčiji tudi to misel iz glave. SRBI IN ČRNOGORCI IZ LEŠA. Cetinje, 21. novembra. Iz Bara se poroča, da je snoči črnogorska armada na potu iz Leša v Skader zaplenila turško blagajno, v kateri je bilo lOO.fiOO K v zlatu. Danes je srbski komandant polkovnik Pavnovič posetil v Lešu črnogorskega generala Martinoviča s svojim štabom. Martinovič je takoj na to poset vrnil. OBKOLJF.NJE SKADRA. Rijeka, 21. novembra. Težišče črnogorskih operacij je osredotočeno sedaj na Skader, ki je od vseh strani obkoljen. Vsled silnega deževja so črnogorske operacije zelo otežkočene. DNEVNI PREGLED. Kdo je za vojno s Srbijo? Po ljudskem štetju dne 31. decembra 1910 šteje Avstrija 27,963.872 prebivalcev. Med temi je Čehov 6,435.983, Poljakov 4,967.984, Malorusov 3,518.854. Slovencev 1,252.940 in Hrvatov 768.422. Torej skupaj 16,944.183 Slovanov. Seveda jih je mnogo več, ker vemo, da je na tisoče Slovanov vpisanih za Nemce, Italijane i. dr. Vsi ti Slovani so proti vojni s Srbijo. Nem-cev je baje vseh skupaj v Avstriji 9,950.266. Ker so vsi nemški socijalni demokratje in po- zamrmral na glas, kot bi si hotel vliti poguma v razdvojene misli. Premeril je trg in pritisnil za kljuko. Obstal je med vrati in da bi ne bil že tako daleč, vrnil bi se bil, češ, zmotil sem se. Hotel je pozdraviti, a je zašepetal le nekaj nerazločno sam sebi in zleknil se je za kamenito mizo na rdeče blazine. Odložil ni niti svršnika, trdi klobuk pa je vrgel po mizi. Iznova.je jel nizati besedo na besedo in koval uvod. Ali, prišel je skoro na konec, pa se je srečal z njenim pogledom in pozabil je vse. Opustil je naporno delo in pričel opazovati Elo. Lepe, polne oblike so se zlijale v lepo umerjeno celoto in temni, skoro črni lasje so ležali v bujnih zvitkih na ušesih, prepeti z rjavim trakom. Bila je srednje velikosti, močne, vendar vitke postave in prožne hoje. Globoke oči so živahno zrle izpod močnih vzbočenih obrvi, nos primeren, nosna kost na sredi vzdignjena, konec nosu pa je silil malo navzgor. Usta so se končavala v jamicah, ki so se pri smehu podvojile, kakor tudi lahka podbradka, ki sta okrožala pri smehu lepo izklesano brado z jamico, ki se Je jedva opazila. . Srebovec se je tako zatopil v svoj predmet študije, da je pozabil vse drugo in lice se je skoro napelo v lahkem, zadovoljnem smehu. Pogledala ga je ona, ki Je sedela zopet na starem svojem mestu za pultom in se mu Je nasmehnila. Čutil je gorkoto njenega pogleda m nehote je rekel na glas: »O, gospodična, lahko se smejete.« Osupel je za trenotek, skoro se je ustrašil lastnih besedi. „ »Ali ste mogoče užaljena od zadnjič? Si-cfii na 11. nič. opjco&ttts. susem mislil mč leg teh še ogromno število drugih Nemcev1, proti vojni, moremo reči, da je morda kvečjemu 6 milijonov Nemcev za vojno. Italijanovi j je v Avstriji 883.334, med temi jih je morda' tretjina za vojno. Rumunov je 265.115, ki so vsi proti vojni, ker bi sicer v Avstriji izgubili svoj kruh, takisto je 10.974 Madjarov proti vojni, ker bi jih vojna gmotno ubila. Lahko torej rečemo, da je v Avstriji najmanj 20 milijonov proti vojni in komaj 7 milijonov za vojno s Srbijo. Samo Slovanov je v Avstriji okoli 6 milijonov več kot vseh drugih narodov. Ker so pa z avstrijskimi Slovani ene misli tudi ogrski Slovaki, Hrvatje in Srbi ter tudi Bolgari v kraljevini, v Bosni, Hercegovini in na Ogrskem. moremo reči, da je štiri petine avstro-ogrskega prebivalstva proti vojni s Srbijo in za najtesnejše gospodarsko in politično prija- j teljstvo z balkanskimi državami. Ako to premislijo avstro-ogrski diplomati in strategi, vedo menda, kaj jim je storiti. Ali pa naj se spri-meta Berchtold in Pasič, — mi bomo pa lepo mirno gledali. Na vojno pa ne maramo, ker imamo preveč drugih skrbi. Iz seje deželnega šolskega sveta 22. t. ni. Na ljudskih šolah so imenovani: Anton Kadunc' za nadučitelja v Banjaloki; Ana Lebar za učiteljico na pomožnem razredu na IV. mestni deški šoli v Ljubljani; Marjeta Čunderč za učiteljico na mestni slovenski dekliški šoli v Ljubljani; Ana Goli za učiteljico- v Gornjem Logatcu; Ernestina Schott za učiteljico v Blokah; Josipina Martinčič za učiteljico na Rakeku; Lcopoldina Šircelj za učiteljico v Top- licah ob Savi; Hans Weber za učitelja v Dol. | Zdihovu; Marija Humek-Perhavc za učiteljico v Krškem; Marija Zagorjan za učiteljico v Št. Rupertu in Frančiška Lunder za učiteljico na dnevnem zavetišču IV. mestne deške šole V, Ljubljani. Učiteljici Kristina Demšar v Šmartnem pri Litiji in Viktorija Uršč v Podkraju za- f menjata dosedanji učni mesti. Na Viču se sistemizirajo štiri definitivna učna mesta. Ljudska šola v Črnem vrhu se razširi v štirirazrednico, j Učno mesto se ustanovi na Dobrovi in poseben oddelek za oddaljene otroke v Višnji gori. Drobne štajerske novice. Od južne žc- j 1 e z n i c e. V Celje je premeščen aspirant Karl Rebolj. — Vpokojen je nadrevident Franc Mraz v Ptuju. — I z C e 1 j a se nam piše: Tu je nedavno umrl neki mož, ki ima v sorodstvu skoro same Slovence, dva celo v Celju. Vendar smo videli mrtvaški list samonemški in tiskan v nemški tiskarni. Če se to godi na zeleni veji. — Predavanje o balkanski vojni priredi na Ponikvi ob južni železnici v nedeljo 24. t. m. po rani maši v prostorih g. M. Zdolšek - Pinterja »Pol. in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj.« — Pri občinskih volitvah na Zdolah pri Brežicah so obdržali občino v rokah klerikalci. — U m rla je v Koprivnici gospa Marija Penič, gostilničarja soproga, stara šele 33 let. •— Prestavljen je poštar Franc Rumpf iz Mute v Gratvvein. — Iz Konjic nam poročajo: Naši občinski očetje so sklenili, da se bode pobiralo leta 1913 6odstotnih občinskih doklad. Sedaj gospodari že novoizvoljeni nemškutarski občinski odbor. — Častnim občanom je v svoji zadnji seji enoglasno izvolil občinski odbor na Humu pri Ormožu bivšega predstojnika ormoške c. kr. sodnije c. kr. deželnosod-nega svetnika v Ljubljani g. dr. Ivana Presker-ja. — Iz Ptuja. Mestna občina misli prodati erarju takozvano malo vojašnico z nekaterimi i bližnjimi poslopji za 70.000 kron. Ta poslopja: mislijo potem podreti in na dobljenem stavbi-šču zidati poslopje za okrajno sodnijo. — Narodna čitalnica v Celju ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 23. novembra ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. — L j u d- 1 ska knjižnica se ustanovi v nedeljo, 24. t. m. v Št. Vidu pri Ptuju. — Cesarje poda-r i 1 za pogorelce v Št. Krngoti pri Ptuju iz svojih sredstev 4000 K. — N e s r e č a pri razstreljevanju. V Trbovljah so delavci razstreljevali neko pečino. Med njimi je bil tudi delavec Sla-tan Stojan. Ko se je skala razstrelila, ji je ostal preblizu in skala ga je zadela v eno nogo ter mu jo popolnoma zmečkala. Spravili so ga v, bolnišnico. — Nov »t u r n a r s k i dom« so zadnjo nedeljo otvorili nemškutarji v Slovenski Bistrici. — Ponesrečil se je v Pogačnikovi tovarni v Rušah kovaški vajenec Franc Rajšp, Prepeljali so ga v bolnišnico v Maribor. — zlega, ali ko . . .« In prestal je. »Gospod Srebovec, saj se nisem niti spomnila in vi se opravičujete. Moram se tudi jaz s na ta način. Zahvalila se nisem niti za slaščice.« Zamahnil je malomarno z roko in vzdihnil. In čez Elina usta je zdrsnil lahek usmev. Vedela je čemu vse to, saj ji je bilo sedaj jasno, ko se je dopoldne Pepče Omaka nekoč zagovoril, omamljen od njene bližine. Hitro je dozorel’ v njej sklep in vprašala je Srebovca: »Kaj vam je danes, da ste tako razmišljen? Gotovo vam dela odhod preglavice. Če vam mogoče s čem ustrezam, drage volje.« »Gromska strela!« si je mislil. »Kakor pečen golob mi pade v usta.« Izbulil je oči, odprl usta, ali vedel ni nič, nič, niti besede. Počasi je zaživel zopet v misli, katere mu je vzelo prehitro, nenadno prijetno razočaranje. »Res zrelo jabolko«, je pomislil in v srcu je bil hvaležen Pepčetu Omaki. »Sedaj ali pa nikoli«, je pomislil ter povzel: . . rj »Hvala vam za vljudnost, nič mi m do od- j ho'da ali pa vendar. Da govorim odkrito, ločil se bom težko od . . . vas. Oprostite. Odkar sem zadnjič — ah, potem se je pričelo za me trpljenje in boj, duševni boj. Trudil sem se, da bi se razmislil, ali vedno je priplavala vaša slikat pred moje oči, bili ste ml solnce podnevu in mesec ponoči. Vse misli so se rodevale pri vas inf umirale ob vaši strani. Nisem upal, da bi ne žalil, ali danes, danes je zadnji dan. Saj nisem hotel sam, velelo mi je nekaj in bil sem suženj sile, ki me je privedla pred vaše noge.« Prestal je in dihal je naporno. Prestavljen je okrajni zdravnik gospod dr. R. Oantner iz Slovenjegradca v Miirzzu-schlag; na njegovo mesto pride dr. Bruno Bus-son. — Iz Gradca. Nemški radikalci imajo tu v soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. svoj deželni strankarski občni zbor. Iz Celja. Plesne vaje priredi letošnjo zimo telovadno društvo »Celjski Sokol«. Vrše se vsako nedeljo od 4. do 6. ure popoldan v dvorani »Sokolskega doma« v Gaberju pri Celju. Vadila se bo francoska četvorka in Češka beseda ter razni drugi okrogli plesi. Poučuje iz Prijaznosti brat Kricnar. Prva vaja se vrši v nedeljo dne 24. novembra t. 1. Vsi prijatelji in Prijateljice plesa so vljudno vabljeni. Iz Celja. V sredo zvečer se je vršilo v tukajšnjem »Narodnem domu« od pol. društva »Naprej« sklicano zborovanje, katero je bilo Ppvoljno obiskano in na katerem je poročal Pisatelj F. L. Tuma o svojih utisih iz potovanja v Belgrad in, Sofijo pred nekaj dnevi ter o zgodovinskem razvoju jugoslovanskih narodov. Deželni poslanec dr. Kukovec je razpravljal o sedanjem stanju in o vzrokih razpora med Srbijo in Avstrijo. Od Sv. Primoža nad Muto. Pred par dnevi so se vršile v naši občini občinske volitve. Nemci so delali na vse kriplje, da bi dobili to obmejno slovensko občino v svoje roke. Ob zavednosti naših kmetov pa so se razbile vse njihove nakane. Obdržali so samo I. razred, katerega so imeli že do sedaj. Tako ostane Sv. Primož še nadalje slovenska trdnjava. Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo, dne 1. decembra se vrši v »Narodnem domu« ,v Celju predstava velezabavtie igre »Veletu-rist.« Nikomur ne bo žal večera. Opozarjamo, da bo začetek točno ob pol 8. uri. Vstopnice v predprodaji v »Zvezni trgovini«. — Rezervirane vstopnice se morajo plačati, ako niso bile preklicane vsaj eden dan pred predstavo. Iz Ptuja- Kakor čitamo po nemškutarskih >n nemških listih, sklicujejo štajercijanci velik shod dne 1. decembra v Ptuj. Govorili bodo na njem o balkanski vojni in o »brezobzirni« jugoslovanski propagandi, ki se baje »strašno« med Slovenci ob priliki te vojne in ki je D.ojda zelo nevarna Avstriji. Bivšemu socijali-nih 'i” j)narhistu Linhartu so menda vsled ved-” balkanskih slovanskih zmag zavreli možgani in je vsled tega naenkrat opazil med Slovenci panslavistično propagando, katero bode Pobijal na tem shodu. Linhart, Linhart, kmalu ooš s »btaiercem« zrel za Feldhof. Utopljenec. Predvčerajšnjem so našli v Gradcu v Muri truplo nekega moža. Bil je približno 60 let star. Oblečen je bil v črno. raztrgano obleko. Na desnem sencu je imel precejšnjo rano. Truplo so odpeljali nato v mrtvašnico. Včeraj pa so spoznali v utopljencu posestnikovega sina Franca Kaufmanna iz Cmu-reka, katerega so pogrešali že od 15. oktobra Eksplozija^ v tovarni za dinamit. Iz Šent Lamberta na Štajerskem se poroča: V tukajšnji tovarni za dinamit sta se pripetili predvčerajšnjem dve eksploziji. Prva ob čert na pet Popcldne, druga ob osmi uri zvečer. Pri prvi eksploziji je bil v koči prisoten mašinist Karol Vrulih, kateri je bil vsled eksplozije strašno razmesarjen. Vrulih je bil na mestu mrtev. Pri drugi eksploziji zvečer je bilo navzočih več delavcev, ki pa so se ge pravočasno rešili. Aretacija goljufa dr. Folfa Baerana. Kakor smo že včeraj poročali v našem listu, je policija že precej časa zasledovala nekega doktorja Rolfa Baerana, ki je bil svoje dni za domačega učitelja pri baronu Vranyczaniju v Zagrebu, kjer je izvabil na goljufiv način od uradnika Olaka 1500 K, na kar je zbežal v Trst Rr<»’ o? tuc** ogoljufal svojega sostanovalca zavn£'i za par lepih kronic, Ker pa je Baeran niii„, ’ da ga policija že zasleduje, jo je pora! V Ve*ie« odkoder pa je kmalu izginil. Vče- * Pa je Baerana prijelo orožništvo v Hrast-p> ln ga izročilo okrožnemu sodišču v Celje, “aeran je doma iz Brna na Moravskem in je doktor modroslovja. Njegov brat je mo-avski deželni poslanec. Ker je bil Baeran vedno Pohajač in zapravljiv človek, in je delal s J®!11 domačim le sramoto, so ga kratkomalo izključili kot člana domače rodbine, ki je jako ugledna. Od stopnje do stopnje nizdol. Robert plem. Kauscher je bil svoj čas sodni adjunkt. Ker pa se je udal pijači je začelo iti z njim od dne do une navzdol. Ker je lahkomiselno delal dolgove s° ga enkrat že zaprli. Ko je prišel iz zapora, j® Postal zakoten pisač. Zaradi tega mu je sodile prepovedalo, da bi še kdaj deloval kot zagovornik. Pa Rauscher se ni zmenil za to in je ostal še vnaprej zakoten pisač. Pred nekaj meseci je prevzel zagovorništvo v neki kazenski zadevi. Zagovarjati je hotel nekega železničarja, za kar mu je ta plačal naprej 20 K in pozneje še enkrat 10 kron. Ker pa Rauscherju omeniu d.ovolieno zagovarjati, kakor smo že ki iih le zelezničar oškodovan za 30 K, nravil. Polet^plzro£>l in katere je ta takoj za- vemu podoben, ifauscheriev1 f si' ^ ^'l' P~" fl-ilip čas-i 73 nnstrl* - leva tasca Je imela ze sojeno manjšo svoto denarja. Ker Korb ni mo gla na noben način priti do svojega denarH Je pojasnila celo stvar zetu svoje gospodin e’ *,a je res prisilil onega natakarja, da mu je vrnil 25 K v obrokih. Rauscher pa je denar sam zapravil, namesto da bi ga dal ubogi dekli nazaj. Ko je ta nekega dne Rauscherja vprašala, ee je že kaj dobil od onega natakarja, je Rauscher nekaj časa tajil, da ni prejel nikakega denarja, nato pa se je udal in je rekel, da mu je natakar izročil dosedaj 14 kron. Te svote pa Rauscher ni dal dekli nazaj. Kmalu na to je n* t, sre^a'a svojega dolžnika. Ker je dekla natakarja opozorila, zakaj ji ne izplača vse vote, ki ji j0 je dolžan, je natakar potegnil iz j ^ausc,ierja podpisano potrdilo za 7nai 'Pokazal. Ta Je sedaj spo- carif’ i ,a..l° Rauscher za tiste bore kraj- • ki jih je težko Prislužila, nesramno ogo- ljufal. Zaradi teh dveh slučajev je stal Rauscher predvčerajšnjem pred graškim sodiščem, ki ga je obsodilo zaradi poneverjenja na en 'teden strogega zapora. Kaznovan zaradi prekratkega brovninga. Znano je, da je ministrstvo izdalo pred nekaj časom odredbo, po kateri je prepovedano nositi samokrese sistem brovning, ki so krajši od 18 centimetrov dolžine. Vkljub tej prepovedi pa je imel neki hotelir brovning, ki je bil dolg samo 16 centimetrov. Slučaj pa je nanesel, da se je ta brovning vsled hotelirjeve nerodne manipulacije sprožil in da se je kroglja zadrla v strop. Zato je imel hotelir opravila s policijo; ki mu je brovning tudi vzela. Zaradi tega brovninga je stal hotelir predvčerajšnjem pred sodiščem, ki ga je vsled rabe prepovedanega orožja obsodilo na 10 K globe. Hotelirjev zagovornik je takoj podal priziv na deželno sodišče. Pri epileptičnem napadu se opekla. Brezposelna 491etna delavka Jožefa Valand trpi že dolgo časa na epileptičnih napadih. Ko • je predvčerajšnjem imela pri ognjišču zaradi kuhe opravila, so jo nenadoma prijeli epileptični krči n vrgli ubogo žensko na razbeljeno ognjišče. Valand je zadobila težke opekline na obrazu, na rokah in na prsih. Težko ranjeno so odpe-‘jali v bolnišnico. Ta nesrečna ljubezen] Predvčerajšnjem si :e pognal delavec Lotar Šandor iz Hrvaškega krogljo v glavo. Samomorilca so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu vzeli krogljo iz lobanje. Poškodba je ^ sicer težka, vendar ne smrtno nevarna. Po Šandorjevi izpovedi, je imel ta lju-bimsko razmerje z neko delavko, ki ga je pa v zadnjem času zapustila. Ker se je Šandorju zazdelo, da ne more živeti brez srčno ljubljenega dekleta, je sklenil, da si vzame to revno življenje in je to tudi izvršil, pa samo deloma. Upati je, da okreva. Smrt vsled neprevidnega ravnanja z lučjo. V teh dneh je bila 81etna Nežika Trefanecova sama doma v stanovanju njenih staršev. Ko je nastal mrak. je hotelo dekletce prižgati svetilj-ko, toda pri tem je ravnalo tako neprevidno, da se ji je vnela obleka. Otrok je naenkrat bil ves v plamenu in ker si ni znal pomagati, je za-dobil tako težke opekline, da je v groznih bolečinah kmalu nato umrl. Ta žalostni slučaj je sedaj predmet sodne preiskave. Mlada mati — morilka. Marija Št. je stara 24 let in je po svojem poklicu delavka. Pred letom se je seznanila z nekim rudarjem, s katerim je tudi intimno občevala, kar pa ni ostalo brez posledic. Danes teden zjutraj je postala S. mati zdravega dečka, katerega je zavila v obleko in položila v jerbas s perilom, kjer se je otrok zadušil. To dejanje pa je prišlo kmalu na dan in orožništvo je mlado mater prijelo in io izročilo sodišču. Vsled zaužite citrone umrla. Te dni so našli v Dombrovi v neki gnojnici truplo posestnikove žene Marije Twardowske, katero so pogrešali že od prejšnjega torka. Ker se je splošno govorilo, da je lastni mož ubil svojo ženo, so Twardowskega zaprli. Sodni ogled pa je konstatiral. da je Twardowsko zadel mrtvoud, ker je zaužila citrono; nesrečnica je v tem Stanju padla v gnojnico. Njenega moža so takoj izpustili iz preiskovalnega zapora. Princ in vreče krompirja. Naslednji prizor se je godil ob petih zjutraj na pariškem centralnem trgu. V jutranjem mraku so spravljali kmetje vreče s krompirjem na tik stoječi voz. Tu je prišla iz neke kavarne gruča veselih ponočnjakov, ki se je približala kmetom. Šest elegantnih mož, v fraku seveda in s cilindrom na glavi. Vsi so tako skrokani izgledali! Tu je eden izmed kmetov zaklical ponočnjakom: »Hej, prijatelji, ali nam ne bi nekoliko pomagali?« Komaj je kmet izpregovoril te besede, je stopil eden izmed gentlemanov iz gruče naprej h kmetu. Gentleman s postavno rastjo in širokimi pleči. Kakor blisk je slekel svoj frak, zavihal si rokave, prijel je neko, sto kil težko vrečo, jo dvignil z lahkoto in jo zalučal na voz. Na velikansko začudenje kmetov, je bilo vse delo opravljeno v petih minutah. Tu je-stopil oni kmet, ki je ponočnjake prej nagovoril, k silnemu gospodu in mu je podal roko. »To je bilo pa res šik, princ. Vi ste vsaj imeniten dečko! Kaj ni r<^s?! Kmet je močnega in silnega moža nagovoril v šali s »princem«, vendar se ni motil. Oni močni gospod ni bil nihče drugi kot grški princ Jurij. — Veliko let je že preteklo od onega časa, ko se je vršil v Parizu omenjeni dogodek. Danes mora princ Jurij drugod kazati svojo moč. Kakor kažejo grški uspehi na Balkanu, rešuje princ svojo nalogo ravno tako krepko in moško, kakor ono jutro pred leti v Parizu. »Pripravi se tudi ti!« Na nekem vaškem pokopališču se je pripetil pred kratkim tale prizor. Trikratni vdovec Janez Polajnar ie peljal od poroke domov svojo novo nevesto. . Ker je bilo pokopališče pri cerkvi, kjer ju je duhovnik poročil in sta morala novoporočenca iti skozenj, se jc nevesta ozirala tudi po nagrobnih kamnih. Tako sta prišla tudi do treh nagrobnih spomenikov, katere je postavil Polajnar svojim trem umrlim ženam. Ker je bila nevesta kratkovidna in ker so jo zanimali napisi na spomenikih, je rekla svojemu možu, naj ji on prebere napise. Ta je ugodil njeni želji in je začel brati: »Tu počiva v Bogu Neža Polajnar, iskreno ljubljena žena Janeza Polajnarja.« — »Tu počiva v Bogu Ivana Polajnar, iskreno ljubljena žena Janeza Polajnarja.« — »Tu počiva Marija Polajnar, iskreno ljubljena žena Janeza Polajnarja.« Nato je ženin umolknil. Njegova nevesta pa je hotela videti tudi biblijski izrek 'nvse je sklonila nad nagrobni spomenik, da bi lažje brala. Tu je nenadoma prebledela, zakaj na kamnu je bilo zapisano: »Pripravi se tudi tl!« Žaloigra v zvoniku. V malem italijanskem mestu Bari se je odigrala te dni čudovita drama ljubosumnosti. Za Terezijo Palestrini, lepo hčerko nekega gostilničarja, se je potegovalo več mladih ljudi onega kraja, vendar med mnogimi si je pridobil srce mladenke le eden. Ju-lio Garda, ki ie služil kol urarski oumočnik orl nekem mestnem urarju. Ta prednost, ki jo je dajala lepa Terezija mlademu urarskemu pomočniku, pa je silno razjezila najemnikovega sina Emanuela Zancttija in vedno je čakal na ugodna priložnost, da bi se maščeval nad svojim tekmecem. Nekega dne je Gardov mojster naročil svojemu pomočniku, naj gre popravljat neko cerkveno uro. Garda je res šel v zvonik. Med popravljanjem ure pa se je nenadoma pojavil pred njim Zanetti. Ta se je vrgel na svojega tekmeca in ker je bil močnejši, ga je mahoma spravil pod se in ga je zvezal na rokah in nogah. Nato je vlekel svojo žrtev k ogromnemu urinemu številniku, potisnil je z vso silo Gardovo glavo skozi neko majhno odprtino in je zbežal. Ko je prišel ubogi Garda čez nekaj časa zopet k zavesti, je ves prestrašen opazil, v kakem groznem položaju se nahaja. Velikanska kovinska kazalca, katera je prej popravil, da sta zopet šla okrog, sta se pomikala vedno bližje in v kratkem času bi mu gotovo odtrgala glavo od telesa. Julio Garda je začel nato na vso moč kričati na pomoč. Slednjič so ga vendar ljudje zaslišali in opazili. Hiteli so v zvonik in so Gardo rešili. Ta jim je nezavesten padel v naročje. Še nekaj minut in nesrečniku bi bili kazalci odtrgali glavo. Zločinskega Za-nettija so seveda takoj zaprli. Pot za uspehe. Veleinteresantno in važno za vsakega trgovca. Ta film se predstavlja od pendeljka 25. do petka 30. t. m. v kinematografu »Ideal«. Franc Jožefova cesta 1 pri vseh predstavah. Interesirati se je za ta film, ki je posebno važen za trgovce; zato se pa posebno nje opozarja. Ljubljana. — Kaj pa to pomeni? V izložbi knjigarne »Kleinmayr & Bamberg« je bilo v oknu sleherni dan videti iztrižek »Laibacherice« — telegrami — odkar pa balkanski Slovani tako neusmiljeno po turških glavah udrihajo, so vsi telegrami iz izložbe izginili. — Pa ja ne na ukaz Prusa? Radovednež —a— — Za balkanske ranjence je poslala po naši redakciji slovenskemu odboru ruska kneginja N. Obolenska, ki se je letos poleti mudila v Ljubljani, 20 kron. — V Rusiji zbirajo za Rdeči križ po cerkvah in po ulicah. — Slovanski program v slovenskem gledališču. Kakor smo izvedeli, bo jutri zvečer »Slovenska Filharmonija« igrala pri večerni gledališki predstavi sledeče skladbe: 1. Novo skladbo V. Parme: Balkanska koračnica. — 2. Foerster: Obletnica (iz Gorenjskega slavčka). — 3. V. Parma: Venus-valček (iz operete »Venerin hram«). — 4. Šebek: Bolgarski plesi. — Na ta spored že danes opozarjamo. — Iz gledališke pisarne. Danes v soboto (par-predstava) se prvič ponovi Verdijeva velika italijanska opera »La Traviata«. — Jutri v nedeljo popoldan velika tujska predstava (izven abonementa, za lože nepar). Poje se Verdijeva opera »La Traviata«. Uprizoritev Wag-nerjevega »Večnega mornarja« je za sedaj nemogoča, ker je primadona gdč. Orlova na glasilkah tako zelo obolela, da nekaj časa ne sme nastopiti, tenorist g. Blas pa je zadržan. V nedeljo zvečer velika nedeljska predstava. Uprizori se (nepar-predstava) prvič na našem odru »Baskervilskl pes«, zelo uspela dramatizacija enega izmed Conan Doylovih najzanimivejših detektivskih romanov. Bistroumni Sherlock Holmes, detektiv, ki mu ni para, zasleduje s hladnokrvno preudarnostjo in presenetljivo kombinacijo skrivnost pošastnega psa, ki preži na pustem močvirju in streže Baskervilcem po življenju. Drama, polna napetih prizorov, drži gledalca neprestano v radovednem pričakovanju; imela je povsod največje uspehe, sprejeta je bila z burnim navdušenjem in upati je, da ustreže tudi pri nas potrebi občinstva po najprijetnejši zabavi. — Pazite na otroke! V četrtek zvečer se je na Poljanski cesti zgodila nesreča. Okoli 8 let stari šolski deček Boris Arrnič je padel iz II. nadstropja z okna na tla ter se nevarno poškodoval. Odvedli so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. Deček je sedel na oknu, se naslonil na zaprto oknico, ki se je odprla, in fantek je strmoglavil na tla dvorišča. — Tak ton! Pišejo nam: Včeraj ste prinesli neko pritožbo zaradi naših ulic. Stvarno pritožbi ni ugovarjati, pač pa je zavračati tak ton. Na tak način se stvari le škoduje. Kdor hoče koristiti, poišči pravo pot, t. j. urad ali župana! Tam se ti pomore, če je mogoče, ali pa se ti pove, zakaj ni mogoče. Napadi pa le razbuTjajo, Klerikalci stavijo tisoč predlogov, dasi vedo, da so neizvršljivi ali da sc itak izvrše, vendar delajo to le zato, da morejo bahati se: Glejte! Čujte, kako delujemo! — Deluje se pa le tiho, ne s kričanjem ali demonstriranjem. Torej pri-tožujte se na pravem mestu in v primernem tonu! — »Vse tiho« ... Vse tiho! Le spite, kar bojna Vas nosi ravan!« Ta Aškerčev verz je moto slike, ki jo priobčuje »Slov. Ilustrovani Tednik« o bitki pri Bitolju. Ta slika jasno kaže grozote vojne. — Razun te slike priobčuje zadnja štev. »Ilustrovanega Tednika« še sledeče: Sultan Muhamed V. in njegov brat ekssultan Abdul Hamid zapuščata Carigrad; po bitki pri Lozengradu: Porušen obrambni zid in za njim padli vojaki; železniška nesreča na bojišču; makedonski prostovoljci v prednjih stražah pred Drinopoljem; pripovedovanje ranjenca; naval pred bolnišnico v Belgradu; Zekki paša vrhovni poveljnik makedonske turške armade, ki so ga z njegovo armado in vsem štabom vred ujeli Srbi pri Bitolju; Vanduh beg, vodja skopeljskih Arnatov; pogreb glave J. Radiča, Srba, katerega so Turki v Sandžaku umorili, glavo nataknili na kol, truplo pa razmesarili in razmetali; slovenski major in učenjak Davorin Žunkovič; slov. fotoamaterji v Gorici; pogled na Čataldške in carigrajske utrdbe; Turki na begu; lov na medveda na Dunaju; Črnogorci, ki so bili zaposleni pri gradnji belokranjske železnice v Novem mestu, a so na brzojavni poziv odšli na volno itd. — Ta številka ie obsež- nejša, kakor navadne številke, ter je izredno bogata na ilustracijah. Slike so tudi vse zelo jasne in zanimive. »Slovenski Ilustrovani Tednik« res lepo napreduje. — Sestanek Nar. soc. zveze je danes zvečer ob 8. uri v gostilni Ivan Zupančiča na Ahacljevi cesti. Vabimo slov. delavstvo iz Vod-matskega okraja, da se istega obilo vdelcži. — Odbor N. S. Z. Narodna Soc. Zveza! Odbor N. S. Z. ima v nedeljo dne 24. t. m. ob 10. dop. v društveni sobi važno izredno sejo. Radi važnosti dnevne-nega reda prosimo tovariše odbornike, da se seje polnoštevilno vdeleže! Tajništvo N. S. Z. — Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 23., nedeljo 24. in ponedeljek 25. novembra t. 1. 1. Lovci na konjih ob prehodih čez reko. (Naravni posnetek.) — 2. Dekletova zvijača. (Ameriška burka.) — 3. Ženski krmar. (Ameriška športna drama. Napetost zbujajoče dejanje z velezanimivim miljejem in izbornim predvajanjem.) — 4. Lepi sadovi. (Krasna kolorirana veseloigra.) — 5. Avtentična vojna poročila z Balkana vsebujejo sledeče velezanimive prizore: Kralj Nikola Črnogorski na bojišču pri Skadru. Transport ranjenih Črnogorcev. Pogovor kralja z ženami, ki prinašajo jed in muni-cijo na bojno polje. — 6. Cirkuška grofica. (Kinematografska drama od Feliks Dormanna. Senzacijska učinkovitost v 3 dejanjih. — 7. Ženitev po telefonu. (Velekomično.) — Od ponedeljka do petka: »Pot do uspeha«. Velezanimiv film za trgovce in za one, ki hočejo postati trgovci! Poučiljivo za mlade in stare. Trst. Za naše pravice! V upravnem svetu »Delavske zavarovalnice« proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu sede sami Italijani (med njimi celo italijanski podaniki!), ki ne razumejo niti slovenski niti hrvat-ski, dasi je prebivalstvo, ki spada pod okrožje te zavarovalnice nad tri četrtine slovensko in hrvatsko. Ti italijanski gospodje vladajo nad usodo slovenskih delavcev, ki se pri delu ponesrečijo, in ti gospodje razpolagajo z delavskim premoženjem ki ima »malenkostni« obrat 20 miljonov kron. V decembru t. 1. se vrše volitve v predstojništvo te zavarovalnice. Ali pa bodo vsi Slovenci bodisi gospodarji kakor tudi delavci poznali velikanski narodni in socijalni pomen teh volitev. Vzdramimo se že enkrat in zahtevajmo naših pravic! Pokažimo z odločnim in edinstvenim glasovanjem našo silo! Slovenske šolske zahteve tržaških Slovencev. Predvčerajšnjim je priredilo »Učiteljsko društvo za Trst in okolico« lepo uspel shod, na katerem so se formulirale slovenske šolske zahteve v sledečih točkah, ki določajo natančno, kaj hočemo in kaj potrebujemo zase v Trstu. 1) da se uvede na vseh c. kr. ljudskih ln meščanskih šolah v Trstu slovenščina kot obvezen predmet za slovenske otroke, ker je naravna posledica odredb, po katerih je postala slovenščina obvezen predmet za Slovence na c. kr. realki in gimnaziji; 2) da se nemudoma podržavijo in primerno izpopolnijo vse tržaške ljudske šole,, ki jih doslej vzdržuje slovenska šolska družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani; 3) da se ustanovi popolna realna gimnazija s slovenskim učnim jezikom, oziroma da se vpeljejo slovenske vzporednice realno-ginmazij-skega značaja na c. kr. drž. gimnaziji v Trstu; 4) da se potem spremeni c. kr. pripravnica za srednje šole v Trstu in na Proseku v slovensko ljudsko, oziroma meščansko šolo, ker z izpolnitvijo zahteve pod točko 3) odpade vsak predpogoj za njen obstanek; 5) da se podržavi, oziroma izdatno podpre po državi obstoječa zasebna slovenska trgovska šola v Trstu; 6) da se ustanovi, v smislu v državnem zboru že sprejete resolucije, stavljene po poslancu dr. O. Rybafu, slovenska obrtna šola v Trstu; 7) da se z ozirom na prenapolnjenost posameznih okoličanskih šol in na oddaljenost mnogih krajev v okolici od šolskih poslopij ustanove nove slovenske okoličanske ljudske šole, zlasti v Sv. M. M. spodnji, Rocolu, KJadinu, škorklji in za Gropado in Padriče; 8) da se ustanovi vsaj dve meščanski šoli v Skednju in Rojanu; 9) da predloži vlada v prihodnjem zasedanju deželnega' zbora tržaškega načrt deželnega šolskega zakona z ločenimi šolskimi sveti za Slovence in za Lahe. V tem smislu se je sprejela tudi resolucija. Nemški Miha. (Njemu na čast zložil Lipe Figi.) Kdo nad Turčijo bedno, zdaj joka In vzdiha? to nemški je Miha, Kdo od jeze vsled zmag slovanskih zdaj piha? to nemški je Miha, kdo vsled smradu Srbov ob Adriji kiha?, — to nemški je Miha, kdo poka bahayo od samega napiha —•< to nemški je Miha, kdo si rokave za vojno že viha? —• to nemški Je Miha, pa le naj napenja se, le naj sopiha -*• nemški ta Miha — Srb in Bolgar pa le po Turku udriha ««* Kaj, Miha, kal. Miha, ta le za Albance skrbi n&i in gliha saj gliha ykup štrilia. Vojna. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. BITKA MED BOLGARSKIMI TORPEDOV-KAMI IN TURŠKO OKLOPNO KRIŽARKO »HAMIDIE«. Sofija, 22. novembra. »Bolgarska telegrafska agentura« poroča: Vse vesti turških časopisov, da je turška oklopna križarka »Hainidie« v boju z bolgarskimi torpedovkatni potopila dve torpedovkl, so popolnoma izmišljene. Vse štiri blgarske torpedovke so se vrnile v Varno, dve sta bili tako neznatno poškodovani, da se sploh ne splača govoriti. Pač pa je bila turška oklopna križarka precej poškodovana, četudi Bolgari vsled silne megle niso mogli konstati-rati, kaj se je zgodilo s križarko. TURŠKI IZPAD IZ DRINOPOLJA. Sofija, 22. novembra. »Mir« poroča, da je turška Drinopoljska posadka včeraj poskusila obupen izpad iz mesta. Hotela je zopet osvojiti silno važno opozicijo Kartal Tepe, kar se ji je pa popolnoma ponesrečilo. Turki so bili tepeni 111se morali umakniti nazaj v trdnjavo. Na bojišču so pustili 350 mrtvili. Ranjence so odnesli s seboj. PODROBNOSTI O BITKI PRI BITOLJU. SRBI ZASEDLI LERIN, RESNO IN DIBAR. Belgrad, 22. novembra. Uradno se poroča: Poveljniki turške armade so takoj, ko so uvideli. da je bitka zgubljena, da so se Turki pričeli umikati, pobegnili. Riza, Kara In Kaid paša so pustili svoje čete na cedilu in pobegnili. Govori se, da je Zekki paša izvršil samomor, najbrže pa je ravnotako preoblečen pobegnil v gore. Edino Džavid paša ni hotel zapustiti svoje armade in je pobegnil ž njo v bližnje gore. Na begu je njegova armada pometala od sebe vse kar je imela: puške, municijo, živež in zastave. Srbska kavalerija je pri prodiranju neprestano v dotiki z 7—10 bataljonov močno turško armado, kateri prizadeja strašne izgube. Na potu proti Lerinu so Srbi zajeli 10 topov, katere so ostavili Turki na begu. Srbi so že zasedli Lerin (Florina), kjer jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Moravska divizija pod poveljstvom polkovnika Mandiča je danes zjutraj zasedla Resno, druga divizija pod poveljstvom polkovnika Milovanoviča pa Dibar, potem ko je Gru-ševac in Dibar očistila od Turkov. Vesti, da so Srbi nri Dibru naleteli na kak odpor, so neresnične. SRBSKO URADNO POROČILO O ZAVZETJU LEŠA. Belgrad, 22. novembra. Poveljnik srbske armade, ki je zasedla Leš, poroča: Srbi so zasedli Leš in zgubili pri tem 8 mrtvih In 9 ranjenih. Turške izgube so neznane. V Lešu smo vjeli okolu tisoč Turkov, zajeli dva topova, okolu 2500 pušk In eno zastavo. En oddelek srbske armade Je dospel v luko Medua. SRBI ZASEDLI DRAČ? Belgrad, 22. novembra. Privatne vesti poročajo, da so Srbi že zasedli Drač. Vest se še ne potrjuje. BOMBARDIRANJE SKADRA. PREMIRJE. Rieka, 22. novembra. Na črnogorsko bombardiranje Turki sedaj že zelo slabo odgovarjajo. Splošno se pričakuje, da bo pri Skadru prišlo med Turki in Črnogorci v kratkem do premirja. Črnogorci zahtevajo, da turška po-sodka preda orožje, sicer pa so pripravljeni prepeljati potem posadko v Stambul. PRED ČATALDŽO. Carigrad, 22. novembra. Kurdska kavalerija, ki je včeraj dospela v Istnic, je odšla proti Čataldži, kamor so dospele tudi nove anatol-ske čete. Nova bitka pri Čataldži, ki se je vnela včeraj, še vedno divja. V CARIGRADU. Carigrad, 22. novembra. V Hagiji Sofiji je sedaj že okolu 2000 beguncev. Vsak dan se v cerkvi pojavi kak slučaj kolere. MIR! BOLGARSKA HOČE ODNEHATI. London, 22. novembra. Iz Sofije se poroča. Bolgarski ministrski svet se je danes posvetoval o turškem odgovoru na bolgarsko noto glede premirja. Kakor se govori. Bolgarska ne bo z vso silo nadaljevala vojne, ampak bo skušala odbite predloge sedaj nekoliko umiliti. Sofija, 22. novembra. Uradno se poroča: Predsednik bolgarskega sobranja Danev, general Savov in šef generalnega štaba Fičev so odpotovali naravnost v Čataldžo, da prično takoj zopet z mirovnimi pogajanji. MOBILIZACIJA RUSIJE. Berlin, 22. novembra. Finančni nemški krogi so dobili na vprašanje, zakaj je nenadoma zmanjkalo toliko železniških voz, odgovor, da je veliko vlakov ostalo na vzhodni meji. Rusija baje na zapadu neprestano mobilizira svoje čete. Danzadnevom prihajajo proti zapadu velikanski transportni vozovi. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. »■■'■n-MjMuar ■mnaini 'Jair,a*»a>naaBi Mali oglasi. Odda se dve prostorni sobi in sicer eno s posebnim vhodom za dijake. Kje, pove »Prva anončna pisarna«._____________ nnrmii ——u——————— mtmmmmm Išče se rabljene registrirne blagajne. Naznaniti je štev. vrste in tvorniško številko. Ponudbe pod E. L.poštno ležeče, Ljubljana. Sprejmem takoj v trajno delo izurjenega, bolj priletnega kljuearskega pemočRika Jakob Preželj, inštalater in ključavničarski mojster v Rudolfovem. Pozor knjigovezi in tiskarji! Proda se za 1800 K popolnoma novo urejena knjigoveznica ki ima tri stroje in vse priprave Kje, pove „Prva anončna pisarna". Brzojavka. V italijanski kuhinji hotela pri MaJiču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno konces’jonirani optik in strokovnjak svoj optični zavod. Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalniki natančno po zdravniškem receptu. Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. !Pozor trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. Gramofoni -automati 11 a tovarniška zaloga a Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramolon-Atelijer A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In šivalnih strojev. Imam Specijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehaniCne godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. PiSlte p« cenik. — Predno kje kupite, oglejte n si mojo zalogo. :j Vse potrcbUlae Id vsakovrstno kolesje v zalogi. Lasne kite po 5, 7, 9 in 12 K. Barva z.i lase in brado »Neril* od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežico vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmeli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. Celo noč odprto •*k A. ^-i Celo noč odprto Mednarodne spedioijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TTataaae-vljeaao 2.S7©. Telefon, štev. GO. Podjetje za prevoznino c, kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse Stranj. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Llovda. Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. 257 Sijajna zmaga !! v damskih ngl-mih. Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K. Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek. »Angleško skladišče oblek“ O, Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. MIHAEL KASTNER, Ljubljana [ Kongresni trg štev. 10 tmilUMtttllHIIIIIMtltllllllli« MIHI M llllll MII Ulit II Hit MIHO MIIHIItllMMItlMIHMIIHIIH« ■ >111 UM Ml M MM MM M UMI II M| dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živino sol; patrj! ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin motorje iti avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in sludenene produkte vedno sveže v -utiug:. LOBASE!! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem imel danes v soboto in jutri v nedeljo ter nadalje vsako soboto in nedeljo sveže krvave, jetrne in mesene klobase. Zraven stari pristni cviček iz Gadove peči in star bizetjec. Za prijazni obisk se priporoča Jos. Jebačin, Dolenjska cesta (E3-cL