Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Ud I, januar ja 1958 hot pol tednik — Od 1- januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot pol tednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 11. FEBRUARJA 1963 LETO XVIII. — ŠT, 11 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V ponedeljek zvečer so v Kranju podelili letošnje Prešernove nagrade, in sicer ing. arh. Romanu Zaletelu, Cenetu Augu-štinu, in akad. slikarju Henri-» ku Marchelu Naš komentar Volivcem v pomislek Evidentiranje kandidatov je na Gorenjskem več ali manj končano. Na kandidacijskih zborih volivcev, ki bodo ponekod že naslednji teden, bomo glasovali za kandidate, ki bodo kandidirali na volitvah. Ker volitve niso zgolj formalnost, temveč samouprav-IJalsJd akt odločanja, je zato potrebna aktivna udeležba občanov. Po najnovejših podatkih je občinska volilna komisija na Jesenicah sprejela 146 predlogov, od tega za 19 žensk. Od skupno zaposlenih v tej občini je 26 odstotkov žena. Odstotek zaposlitve žena pa je v Tržiču mnogo višji (53odst.), tam so zbrali 153 predlogov, evidentiranih kandidatov žensk pa je 29. Približno stanje Je tudi v Kranju. 155 evidentiranih »noskih in 35 žensk, kar 48 odstotkov vseh zaposlenih pa predstavlja ženska delovna sila. Tudi v radovljiški občini so s pomočio anonimne ankete registrirali 709 Predlogov za moške In 134 za ženske. Skupno je zaposlenih 45 odstotkov žena, kar pa Je že Precej! Podatkov iz škofje Loke Pa žal, kljub našim prizadevanjem, nismo uspeli dobiti. Ugotavljamo torej, da smo ne Slede na ogromen "prispevek žena P«1 ustvarjanju sredstev v občini Predlagali sorazmerno malo žena. To je sicer svobodna stvar voliv-**v. njim samim je prepuščeno odločanje. Vendar bi samo želeli nakazati nekatere probleme, s katerimi se občinske skupščine na gorenjskem vsakodnevno srečujejo. V Kranju so uspeli rešiti vprašanje obrata družbene prehrane, «krati pa ugotavljajo, da je v občini vse premalo otroško varstvenih ustanov in drugih servisov in °a uslužnostna obrt še ni dovolj razvita. Tudi na Jesenicah ne zadajo, da bi bil obrat družbene Prehrane tudi v tem kraju pre-Potreben! Podjetja v tej občini Imajo sicer uveden topel obrok hrane, ki pa seveda še zdavnaj nI rešitev. Idejni načrt za tovrsten obrat družbne prehrane je že izdelan, to pa je vse! Imajo le ne-kaj varstvenih ustanov, njihova zmogljivost pa zdaleč ne zadošča Potrebam. Krajevne skupnosti skušajo reševati ta problem po *v°je, kar pa seveda ne zagotavlja trajne rešitve. V Radovljici so *e nabavili stroje za pralnico, ki le kraju potrebna. Toda ti stroji, ** katere so porabili kar precej sredstev, stojijo neizkorisčni sa-zaradi tega, ker nimajo primernih prostorov za pralnico! O Reorganizaciji otroško-varstvenih Ustanov so se že pogovarjali. Predlagano Je bilo, naj bi se te ustanove vključile v sklop šol. "stalo je samo pri besedah. Po-reba no obratu družbene prehrane v Radovljici, Bledu in Lescah Ja Je prav kričeča. Otroško •tveno ustanovo in dve p0 je' vse, kar imajo V1 zaposlitvi pa prevladuje žen-**a delovna sila. Razne notrebe J? servisih in drugih obratnih storitvah so znane. g,^e bi izvolili več žena v občin-*e skupščine, bi vsekakor laže "speli rešiti vse te probleme. T**1*, ki sb pri tem najbolj neposredno prizadete, bi s konstruk-lvno razpravo predlagale in se t,avzemale za najboljšo rešitev. Jjupanje, ki bi ženam izkazali z "Ijhovo Izvolitvijo, pa bi jim pri odgovorni nalogi vlili novih n,#;l in spodbude. .Razmislimo o tem, naša odioči-**V na zborih volivcev in kasneje "* volitvah potem ne bo težka! DRAGO KASTELIC Iskra za Beograd ISKRA je podpisala prejšnji teden dolgoročno pogodbo z direkcijo PTT mesta Beograd s katero bo tovarna v Kranju izdelala in montirala 5 novih modemih avtomatskih telefonskih central za področje mesta Beograd in njene najbližje okolice v skupni kapaciteti 50.000 telefonskih priključkov. Vsa ta dela, v katerih je zajeta tudi nova avtomatska telefonska centrala za novi Beograd s kapaciteto 20.000 telefonskih aparatov in maksimalnim številom 40.000 naročnikov bo »Iskra« izdelala postopoma in bodo zaključena najkasneje do leta 1970. Število telefonskih aparatov se bo v Beogradu do takrat več kot podvojilo. V Kranju ustanavljajo novo poslovno združenje Turizem v rokah gospodarstvenikov Trgovci tiščijo v mestne ulice — Poldrugo milijardo pustimo v ljubljanskih blagajnah — Skopa izbira gostinskih lokalov — Tuja podjetja ne izpolnjujejo obljub V kratkem bo v Kranju ustanovni občni zbor poslovnega združenja za razvoj turizma. Z njim naj bi dobili organ, ki bi združeval gospodarske organizacije — na kakršen koli način sposobne in dolžne skrbeti za napredek našega turizma. Pri tej zamisli ne gre za nekakšno zbornico, am- var-pralnici, v Tržiču. »Jaz sem vedno za vas. Saj me vendar poznate, da se ne pustim. Nisem hotel glasovati. Toda, kaj hočete. Nelaj birokratov in vsi kot mevže drže z njimi.*« Tako je govoril Janez, član delavskega sveta na avtobusu svojim sodelavcem. Poslušali so ga z veliko pozornostjo in izredno simpatijo. Potem so la za višji individualni prispevek koristnikov te hrane. »Podražitev« pa je seveda vzbudila veliko komentarjev in tudi nezadovoljstva med delavci. Janez, kot član delavskega sveta pa je tudi ob tem ostal »junak«. Toda ne dolgo. Cez nekaj dni je bil sestanek izvršnega odbora sindikalne organizacije. Tudi Janez je bil tam. Nekdo je kritiziral podražitev menze, mevže v, samoupravnih organih in omenil Janeza kot edinega vzornega in »korajžnega« člana, ki se zavzema za delavce. Razprava jc postajala vroča. Janez ni črhnil besedo. Ugotavljali so, da je bila spre- Plašč po vetru nekateri začeli majati z glavami in ugotavljali: »Ja, ja. Ce bi bili vsi taki kot naš Janez, bi 6e delavski svet zavzemal samo za nas, delavce. Tako pa ima le uprava svojo besedo. Za nas se nihče ne potegne.« Slo je za malico v podjetju. Na zadnji seji delavskega sveta so namreč sprejeli sklep, da se cena poviša od sedanjih 35 na 60 dinarjev. Prava cena brez režije je nad 100 din. Ker pa so delavci premalo sami prispevali, so hrano razmetavali po vogalih im straniščih, metali cigaretne ogorke v polne krožnike in podobno. Iz skupne »vreče« dobička pa je moral kolektiv dajati veliko denarja za to in tudi na škodo tistih poštenih in skromnih, ki na malico sploh niso hodili. Tako so ugotavljali na delavskem svetu in večina je bi- memba cene v menzi povsem pravilna, da Janez na sejah nikdar nič ne govori; da nikdar ne tolmači sklepov kot bi bilo treba, da pa dostikrat tendenciozno prenaša stvari med kolektiv, kar je že nemalokrat povzročilo splošno nezadovoljstvo, nezaupanje do vodilnega osebja in samoupravnih organov, da pa je vedno znal de-mago&ko »junačiti«. Tak je bil zaključek po dolgi razpravi. Janez ni tega zanikal. Ni mogel. Preveč konkretnih primerov so navedli. Sklenili so, da bodo predlagali njegovo odstranitev iz delavskega sveta in da bodo v njegovem oddelku na skupnem sestanku z delavci povedali pravo resnico o malici, in o drugih deformacijah ter obelodanili Janezov značaj s »plaščem po vetru«. — K. M. pak. le za usklajevanje koristi in za združevanje denarja pri določenih akcijah. Skrb za turistični razvoj, ki jo najraje prepuščamo kar gostincem, namreč močno prekaša razdrobljene možnosti, zato iz leta v leto ne opažamo kakšnega bistvenega napredka. Združenje bo odprtega tipa, tako bo med drugim omogočalo prelivanje gospodarskih viškov v turizem, najemanje kreditov, samo nastopalo kot investitor in podobno. Sklep o ustanovitvi tega združenja je lanskega avgusta sprejela občinska skupščina Kranj, ko je _ razpravljala o programu razvoja turizma v občini. POTROŠNIŠKE CENTRE TUDI IZVEN MESTA V okviru prizadevanj za večjo turistično potrošnjo ima pomemb- Nadaljevanje na 2. strani * Na XX. državnem mladinskem prvenstvu na Črnem vrhu je Janez Leibacher iz Tržiča v veleslalomu zasedel 1. mesto. Kaj naj bo v delavskem domu . v petek, 12. februarja, ob 16. uri °° v kadilnici delavskega doma JAVNA TRIBUNA ° IZKORIŠČANJU IN GOSPODARJENJU S PROSTORI V DELAVSKEM , DOMU, ki - SZDL in ZMS v Kranju. Upravni odbor delavskega doma je pripravil za uvod obsežno mformacljo o dosedanjem upravljanju in poslovanju te hiše. O koriščenju in gospodarjenju te hiše je v zad-njm času veliko pripomb, pred- Jo organizira občinski odbor logov in tudi ikritik. Zato priča- kujejo velik odziv javnosti, kajti razpravljali bodo o možnostih še boljšega izkoriščanja prostorov delavskega doma, posebno glede ustanovitve stalnega mladinskega kluba v sklopu družbenega centra kranjskih delavcev, kar maj delavski dom postane. Letošnji proračuni gorenjskih občin Več pristojnosti kot sredstev Ob enakih sredstvih kot lani bo težko bistveno izboljšati materialni položaj družbenih služb Letos občinske skupščine dokaj pozno sprejemajo družbene načrte in proračune, ker kasnita tudi zveza in republika. Da bi po-zvedeli, kako bo letos z občinskimi sredstvi in o tem obvestili naše bralce, ki jih to verjetno zanima, smo prosili podpredsednika kranjske občine tov. Slavka Beznika za nekaj kratkih pojasnil. Vprašanje: Slišali smo, da letos občinska sredstva ne bodo preveč obilna oziroma bodo celo nižja kot lani. Kaj je na tem? Odgovor: Prav ste slišali. Gorenjskim občinam so letos sredstva silno skopo odmerjena. Naše občine, ki so gospodarsko sorazmerno precej razvite, dobivajo večji del sredstev na račun obremenitve osebnih dohodkov v družbenem sektorju gospodarstva. Iz istega vira pa skoraj izključno — in letos izdatneje kot lani — zajemata svoja sredstva zveza in republika. Razumljivo je, da potem za tretjega malo ostane. Razen tega letos obrtne, gostinske in komunalne delovne organizacije ne bodo več plačevale prispevka iz dohodka. Doslej so bili ti prispevki občinski. Vprašanje: Koliko bo torej sredstev? Odgovor: Kranjske številke so tele: občinska sredstva bodo skupno le za 1 odstotek višja kot lani (če lani ne upoštevamo tako imenovanih pavšalov, potem 10 odstotkov), če bo skupna obremenitev osebnega dohodka s proračunskim prispevkom 18 odstotkov — torej 0,5 odstotka višja kot v nekaterih drugih občinah. Ce bi tudi pri nas ostali le pri 17,5 odstotka, bi imeli 3 odstotke manj sredstev kot lani. Podobno je v vseh gorenjskih občinah; na Jesenicah še nekoliko slabše. To pa je toliko huje, če vemo, da se bodo po republiških izračunih sredstva v občinah, ki dobivajo republiško pomoč, povišala za povprečno 25 odstotkov. Vprašanje: So morda »rezerve« v prenizkih predvidenih dohodkih? Lanske izkušnje nam povedo, da so vse občine ustvarile precej več sredstev kot so jih predvidele. Odgovor: Res je! Tolikšnega povečanja osebnih dohodkov lani noben »planer« ni pričakoval. Toda letos so se potrudili in »na osnovi lanskih izkušenj« zapisali kar visok odstotek nadaljnjega povečanja osebnih dohodkov, in sicer 25. Menim da je letos, za razliko od lanskega, to kar preveč. Ce želimo res stabilizirati gospodarstvo, bomo morali osebne dohodke dvigati bolj skladno z delovno storilnostjo. To bo sicer nominalno nekoliko zavrlo polet osebnih dohodkov, bo pa zato njihova realna vrednost večja. Da bom razumljiv: lani smo povišali osebne dohodke v občini za 33 odstotkov, medtem ko se je realni zaslužek povečal le za 6 odstotkov. Zavoljo tega. kar sem povedal, ne bi preveč pričakoval od »rebalansa« proračuna med letom. **» Vprašanje: Kaj pa delovne organizacije v občini? Bodo morda one prispevale določena sredstva za družbeni standard? Odgovor: Delovne organizacije so že doslej združevale sredstva za potrebe družbenega standarda v komuni. Ne dvomim, da bo tako tudi za naprej. Samoupravni organi delovnih organizacij so že sprejeli triletno obveznost za financiranje izgradnje novih šol. Vendar bi rad pripomnil, da ima tudi združevanje sredstev delovnih organizacij svoje meje. Po podatkih, ki jih imam na razpolago, bodo delovne organizacije v občini letos imele 3 milijarde 200 milijonov dinarjev lastnih sredstev (brez amortizacije). To je zelo malo, če upoštevamo, da znesejo samo obveznosti na račun anuitet (vračanje dolgov) 2 milijardi 500 milijonov dinarjev. Z ostankom se pač ne da de!ati čudežev. Vprašanje: Občine so v letošnjem letu dobile nekatere nove obveznosti, katere? Odgovor: Predvsem bomo morali sofinancirati nekatere regionalne ustanove (turistično zvezo, zvezo gluhih in sjepih itd.). Za te namene potrebujemo 36 milijonov dinarjev. Nadalje bi morali povišati sredstva za strokovne šole za 43,5 milijona dinarjev, 60 milijonov bi naj zagotovili kot prvi obrok za gradnjo ljubljanskih bolnišnic in 50 za Zasavsko cesto. Skupaj znesejo nove obveznosti 189,500.000 dinarjev. Ob sedanjem stanju sredstev vseh obveznosti, žal, ne bomo mogli prevzeti. Vprašanje: Kakšen bo torej letošnji proračun občine? Odgovor: Tudi sam sem radoveden, kakšen bo. Sredstev napram lanskim ne bomo mogli bistveno poviševati nikomur. So pa nekatere službe, ki jim bomo morali nameniti večja sredstva. Skupno bodo letos občinska sredstva za 30 milijonov dinarjev višja kot lani. Kaj lahko storimo s tem denarjem? To je vse premalo za šole. šolam bomo morali zagotoviti vsaj petkrat večja dodatna sredstva. Prav bi bilo, če bi vsi razmišljali, kje naj ta sredstva vzamemo. Razprava v skupščini SRS Biro za informacije skupščine SRS nas je obvestil, da je včeraj zasedal odbor za proračun republiškega zbora in začasni odbor za proračunski sistem organizacij-sko-poiitičnega zbora. Razpravljala in sklepala sta o predlogu zakona o proračunu SRS in o zakonu o določitvi dopolmlnih sredstev občinam in zagotovitvi finančnih sredstev okrajem. Tudi komisija za prošnje in pritožbe republiškega zbora je obravnavala več prošenj in pritožb. Tega dne se je sestala tudi komisija sa volitve in imenovanja zaradi Izvolitve sodnikov okrožnih sodišč in načelnih stališč v zvezi z bodočimi predlogi o imenovanju predsednikov in članov upravnih odborov SRS. Zanimiva je bila tudi včerajšnja seja komisije skupščine SRS za usklajevanje republiških predpisov z ustavo. Razen nekaterih sprememb zakonov, kot so zakon o socialnih zavodih, o sladkovodnem ribištvu, o hidromelioracijskih sistemih ln o Izkoriščanju kmetijskega zemljišča na območju hidromelioracijskih sistemov, je komisija obravnavala tudi zakon o ustanovitvi splošne banke SRS. Danes pa bo seja republiškega zbora skupščine. O dnevnem redu pa smo bralce že seznanili v zadnji številki Glasa. — D. K 0las BRRLCetl Teden, ki pravkar teče, ozna- prav v zadnjem času poslabšan čujemo v naših (zunanjepolitičnih svetovni položaj, ki je sedaj mno- pregledih z arabsko pisavo. Označ- go bolj zapleten in nevaren, kar ba ni preveč neskromna, če upo- dokazuje nova nevarnost vojne v števamo, da bo državni sekretar za. zunaj e zadeve Koča Popović prebil ves teden v arabskem svetu in vodil politične razgovore v treh glavnih mestih držav Ma-greba. Precej dolgi let se je začel z obiskom Maroka, sledili bodo razgovori v Tunisu, kot končna postaja na arabski zračni poti pa je predvidena izmenjava stališč v Alžiru. Popotovanje državnega sekre- jugovzhodni Aziji in položaj v Kongu. Tako ima sedanje potovanje gotova posredniška opravila, nič tudi ni čudno ,če Je tunlzij-ska vlada, kar na svojo pobudo odpravila vizume za potovanja v Jugoslavijo, da bi tako bolj zbližala narode obeh držav. ..V vseh treh državah je tudi veliko število študentov, ki so se svetovnih odnosov. Vse štiri se strinjajo, da je pod sedanjimi pogoji življenje na zemlji hudo ogroženo. Obstanku sveta še vedno preti huda nevarnost. Po pravilih bi nuklearno vojno morali preprečiti, če želimo zadržati svet civi- 1 Izjava o izjavi V GLASU z dne 30. jan. 1965 je bil objavljen članek tov. M. Pogačnika z naslovom »IZJAVA«. Marko Pogačnik pravi: »dolžan *arJa Koče Popovića v tri države v položaju, ko neopredeljene dr- izšolali na naših univerzah. Se več sem zanikati nekaj navedb v članku Vinka Kepica o moji razstavi«. Trdi, da po pregledu razstavljenega materiala ni bilo moč najti vulgarnih besed »K ... in P ...« Kot starejši človek s še dobrimi očmi sem jih na razstavi videl, zato ne morem mimo trditve M. P., saj je to gledalo več občanov Kranja, ki jih poznam. Tov. Pogačniku pa bi postavil tole vprašanje: Iz »Izjave« je razvidno, tla je bil arabskega zahoda ne pomeni, da jo kakšna vzmet dobrega razumevanja in vzgrlednih prijateljskih odnosov počila. Naš zunanji nvnislor ne odhaja v te dežele z nalogo, da bi moral kaj poprav- žave ne smejo spati na lavorikah. Pred štirimi leti je predsednik Tito postavil v teh deželah trdne kamne prijateljstva. Spominjamo se nazaj, v kakšnem številu .so ga ljudje čakali na ulicah. Jugosla- Ijati. Značaj sedanjega obiska je vija je v teh deželah izpolnila ob- dmgačne narave, vsestransko ao-delnvanje želimo še izboljšati, zakaj nič na svetu ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Obiski pa ne bodo koristili samo utrjeva- Po anketi v škofjeloški občini pregled narejen pred pričami po nju dobrih odnosov, temveč je po-izidu članka tov. V. Kepica. V trebo po novih stikih povzročil zvezi s tem bi vprašal: Zakaj so ....... , ......., ■ ■......■ bili grafični deli razstavljenih stvari odneseni iz Prešernovega muzeja 23. jan. 1965 ob izidu članka tov. Kepica. Ves ostali material plastike z »Ugrablejno Sabinko« pa 29. jan. 1965. Morda ima to kakšno vzročno zvezo? Ob tem pa bi navezal tudi_ vprašanje družbene odgovornosti komisije, ki je_ pregledavala razstavljene predmete v Prešernovem muzeju. »Ugrabljena Sabinika.« Nam vsem je poznano, da je ta naziv po starorimskem mitu. Zato je' uporaba termina ugrabljena ali Ukradena Sabin ka brezpomembna. Samo zdi se mi, da je tu po tov. Pogačniku obiđeno vprašanje »Ugrabljene Sabinke« v njegovi vsebini. Mislim lastniški vsebini mavčnega kipa, ki je studija na to temo. Tov. Kepic V. je nadalje .napi ljubo, da bo z vseeni sredstvi podpirala samostojnost in neodvisnost mladih arabskih držav. Nič ni čudnega, če si je alžirski voditelj Ben Bela izbral Beograd za prvo mesto v tujini, ki ga jc z državnimi častmi sprejelo. Prav je število mlađih ljudi iz teh dežel pa se še vedno izobražuje na naših univerzah. Razen tega dela v teh državah veliko število naših strokovnjakov in delavcev, ki pomagajo gradili ključne gospodarske objekte. Tudi blagovna izmenjava s temi državami se je že bisteno popravila, v prihodnjih letih pa nastajajo še lepše možnosti, da se obseg trgovine poveča. Ni nobena skrivnost, da so Jugoslavija, Maroko, Tunizija in Alžirija nezadovoljne z razvojem lizacije, in napredka. Diplomacija neopredeljenih držav se trudi, da bi velesilam to dopovedala, kako blizu imeje so, ki loči sedanji svet od uničenja. Potem se k strahu pridruži še večje oboroževanje, ki je v sedanjih razmerah pretirano že do nesmisla. Vedno večje je tudi število držav, ki držijo prste na atomskih sprožilcih. Za ZDA, Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo in Francijo se je sedaj pridružila še Kitajska, napovedujejo pa atomske poskuse tudi že v Indoneziji. To pa najbrž še ni zadnja država, ki se želi okititi z atomskim perjem. Nacionalna gospodarstva so prizadeta z oboroževalnim plesom. V visoko razvitih državah je delež za oboroževanje visok. Kaj šele države, ki svoje zaloge atomskega orožja gradijo na praznih želodcih milijonov državljanov? Za pogovor v arabskih mestih se razen tega vsiljuje tudi problem, ki ga občutijo vse dežele v razvoju, kako izkoristiti vse razpoložljive vire za večje investicije v nezadostno razvito industrijo? Kje vzeli sredstva za hitrejši gospodarski razvoj? KJe dobiti pomoč, ki ni vezana s pogoji? Koliko dolarjev, rubljev, funtov sterlingov, frankov in mark bi lahko sprostili ,če bi velesil« pogledale resnici v obraz? Ljudje dogodki Stanovanja in osebni dohodki Kako pomagati prosilcem z nižjimi prejemki? — Večja soudeležba delovnih kolektivov — Kako bo urejena Stara Loka? M a d a lje v a n feii s 1. s t r n n i Z dogradtvijo teh treh blokov v stanovanjskem naselju Stara Loka bo blokovna gradnja v tem Anketa, ki Jo Je pred kratkim izvedel stanovanjski sklad občine Skofja Loka v 30 gospodarskih organizacijah, s 4720 zaposlenimi, kaže, da bi trenutno v škofjl Loki potrebovali še 376 stanovanj. Od tega 34 odstotkov dvosobnih stanovanj, 22 odstotkov posebnih naselju zaključena. Na voljo je še sob, 16 odstotkov enosobnih stanovanj in samo 15 odstotkov tro- nekaj lokacij za individualno sobnih stanovanj. gradnjo. Hkrati pa že iščejo rned trgovskimi podjetji najugodnejše- Zanimivejši od teh podatkov Medtem ko so vsa stanovanja v ga ponudnika, ki bi v tem naselju so drugi zbrani podatki o oseb- stolpičih imeli prodana že lansko zgradil trgovino. Zato računajo, sal, da je bil uporabi jen v ehi od nem dohodku ljudi, ki stanova- leto, imajo sedaj že dosti interc- da bodo konec leta 1967 imeli sta- razstavljenih plastik odtisek spo- nja prosijo. Od 376 prosilcev je sentov za stanovanja v novih blo- novanjsko naselje v celoti zaklju- menice 1941. Tov. Pogačnik to tr- 50 a\[ n,l odstotka z osebnim do- kih. Zato računajo, da bodo vsa ceno, z urejenimi parki, igrišči, ditev v izjavi negira, češ »v celoto hodkom med 15.000 in 25.000 din. stanovanja prodali že letos, če- cestami, trgovino in otroškim vrt* razstavljene plastike je bila vkom- 173 prosilcev ali 36,5 odstotka med prav bodo dograjena šele nasled- cem. Tako bi bilo to naselje za panirana mala plastika (podoba 25 :m 30 tisoč din in 29 odstotkov nje leto. Za samske sobe pa bodo Novim svetom drugo dokončno zastavonoše) kiparja Avgustinciča prosilcev z mesečnimi prejemki skušali iskati sodelovanje z go- urejeno stanovanjsko naselje. Antona, ki je. tudi. sestavni del n^ 30 fn 40 tisoc dinarjev." spomenice 1941. Ali smiselno in vsebinsko menja sestavni del spomenice sta zame in. za vsakogar lahko eno in isto. Vsaj tako sem Stanovanjskega problema torej ni med kvalificiranimi in visokokvalificirani m i delavci, kot ne videl jaz in tudi drugi na razstavi j^i^^i^? aU SJE tov. Pogačnika. Tov. Kepic ni go- Sfi2? 2i*52 fSSTSS voril o Klubu študentov, ker ni CSEh?*t B^8.«1™ brez razstavljal Klub študentov temveč ^^uc^ je še hudo pereč, »kipar M. .Pogačnik«. Zdi se mi, Gospodarske organizacije nam-da tu prihaja M, P. v-nasprotje Povečini ne kupujejo stano-S samim seboj, kajti skrivanje za vanJ< ampak dajejo samo 20-od-tuj hrbet je poznano vsqi^emi»- ?^tno udeležbo pri nakupu sta-pri nas in ga preradi uporablja- noVanja, 20 odstotkov pa mora »o, Tov. Kepic Je napisal na kra- Pečati prosilec do vselitve v sta ju: »vprašujem odprto, želim od- novanje. To pa pomeni, da za prt odgovor«. V tem ne vidim dvosobno stanovanje, ki že stane demagogije in zlega namena, kar P° 128.000 din 1 m*, morajo stano-pripisuje in lepi k stvari tov. Po- W« vplačati kot 20-odstotno so- spodarskimi organizacijami, da bi plačale soudeležbo v celoti. VINKO PINTAR Ja. Vsekakor so s tem dane večja možnosti organom za pregon, ki naj bi tovrstne kršilce preganjali po svoji službeni dolžnosti. —- J. J. Vremenska napoved za danes in Pet let Za VOŽlllO prihodnje dni: irci ict vuziiju Pretežno jasno, vmes delne po- Kot pričakujejo, bo zvezna oblačitve. Najnižje nočne tempe- skupščina v kratkem potrdila nov rature okoli minus 15, najvišje gačnik M. v svoji izjavi Govorimo udeležbo 1,300.000 din in enako predlog kazenskega zakonika za dnevne okoli minus 2. V nasled-zmeraj odkrito. Kdo je potem de- vsoto gospodarska organizacija, krajo avtomobilov. Ta predvideva njih dneh bo še suho in mrzlo magog? kjer je prosilec zaposlen. Ostalih nova določila o »izposojanju vo- vreme. Franjo Cerar & odstotkov pa kreditira stano- zil«, ki se v sednjem. predlogu , ,,, Andrej Brovč vanjski sklad za dobo 40 let (do glasi: Vremenska si ka: J sedaj 15 let). Anuiteta za to poso- „A__, . Nad našnni kraj, se zadržuje Šjilo pa znese 9900 din mesečno »Kdor protipravno odvzame tuje mrzli arktični zrak. Nad zahodno A *\ Si sin ? itllnlr«! Tu so težav*- Prosilci z osebnim mot(>rno vozilo, da bi ga uporabil in srednjo Evropo se.področje vi- 15 U L"IU Jllldld dohodkom nižjim od 30.000 din 23 voznJ°' bo kaznovan z zapo- sokega zračnega pritiska ponovno prav gotovo niso sposobni takih ™m aU s str°£im zaporom do pet krepi. V Glasu ste 3. februarja pisali bremen. Zato bo potrebno iskati Vreme včeraj ob 13. uri? o podražitvi mleka. Rečeno je rešitve v tem, da bodo gospodar- Po sprejetju te spremembe bo bilo, da bo mleko s 3,6 tolščobne ske organizacije sodelovale pri mogoče ta družbeni problem, ki enotw plačano po 68 dinarjev. V nakupu stanovanja z večjo soude- že več časa povzroča v javnosti kmetijski zadrugi Cerklje pa pra- ležbo, vsaj 30 do 35 odstotkov od mnogo kritike, uspešneje reševati, vijo, da bo le po 58 dinarjev in vrednosti stanovanja. Dosedanji zakon je laka de jada je vaš članek nepravilen. Pro- v aprikl> „jaj,u ,in juniju ]etos nja obravnaval vsekakor preveč Triglav-Kredarica — v oblakih, sim, da pojasnite, kdo ima prav. bodo vseljivi trije 26-stanovanjski miI°- Prav zaradi tega je bilo ve- minus 20, piha severozahodni ve- stolpiči. V vseh teh blokih bo "ko tatvin motornih vozil in vlo Bmiki — pretežno oblačno, 0 stopinj, zračni pritisk 1015 mili barov — rahlo raste; Jezersko — zmerno oblačno, minus 6; Planica — zmerno oblačno, minus 5 in Franc Šitmk skupno 90 novih stanovanj in Pojasnilo na Vaše vprašanje ležišč v samskih sobah. 61) smo dobili na oddelku za gospodarstvo občinske skupščine Kranj. Nove odkupne cene mleka veljajo od 1. februarja naprej, torej za mleko, ki je bilo in bo odkupljeno v tem mesecu. Odkupno ceno, ki je sedaj v veljavi in ki je bila tudi glavna utemeljitev pri podražitvi, si lahko sajni zraču-jiatc takole: število tolŠčobnih enot pomnožite s 17 in prištejete 3 dinarje. Na primer: 3,6 krat 17 je 61 in 3 je 64 dinarjev. Torej za mleko s 3,6 enotami morate pri zadrugi dobiti 64 dinarjev. Zadruga ima za stroške v zbiralnicah priznano po 4 dinarje za liter mleka tako, da mlekarna odkupuje mleko od zadruge po 68 dinarjev. V mlekarnah je bilo mleko že 1. februarja dražje, zato tudi ni vzroka in opravičila, da bi od tega dne ne bila višja tudi odkupna cena. — M. S. Prva razprava o občinskem proračunu Skofja Loka, 10. februarja — Na današnji seji občinske skupščine Skofja Loka bodo odborniki prvič razpravljali o osnutku odloka o proračunu občine školja Loka. Občinski proračun predvideva za leto 1965 1.157,000.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Skoraj polovico predviđenih sredstev bo razporejenih v sklade, ostalo pa za kritje drugih potreb. O proračunu bodo pozneje razpravljali tudi zbori volivcev. Še so dobri ljudje Odkod sta prišla, ne veni. Mati in sin sta vstopila v pro. dajalno Slovenija šport v Kr:i nju. Sin je želel imeti imufll, Zbirala sta in zbirala med množico smuči. »Te bodo /1-me,« je končno veselovzklikn.l sin. Mati je vzela iz potovalne torbe denarnico. Imela je sicer nekaj denarja, toda premalo za smuči, ki si jih je izbral sin. Mati ni mogla izpolniti sinove vroče želje. »Pojdiva, nimam dovolj denarja.« Sin je zajokal. »Zakaj pa jokaš?« ga je vprašal neki starejši moški. »Smuči bi rad, toda mama nima dovolj denarja«, je z jo-kajočim glasom povedal otroK. »Čakaj no, to se bo pa dalo nekako urediti.« Dal mu je nekaj denarja. Ko so ' to videli ostali v prodajalni, je vsakdo nekaj primaknil. Zbrali so toliko denarja, da je mati lahko izpolnila sinovo željo. Sin je še vedno jokal, toda to so bile solze veselja. Tudi materi so se orosile oči. Vsem sta se zahvaljevala in odšla iz prodajalne. Najbrž ne bosta nikoli pozabila tega dogodka. — J02E JARC. mov. Zaradi tega je bila javnost soglasna, da se take kršilce kaznuje z večjo kaznijo. Razen tega bo pri tem nastala še ena sprememba tega zakonskega določila. Predvidevajo, da bi iz kazenskega zakonika izpustili tisti člen o preganjam ju na predlog oškodovanega oz. lastnika vozi- Z žičnico na Spanov vrh —• Foto: F. Perdan tor s hitrostjo 60 km na uro. Likovna razstava na Jesenicah Jesenice, 9. februarja. — Tu so v soboto odprli v okviru slovenskega kulturnega praznika razstavo likovnikov-amatcrjev. Organizirala jo je sekcija likovnih amaterjev pri jeseniški Svobodi »Tone Cufar«. Razstava je v prostorih delavskega doma in bo odprta do 14. februarja. — J. J. 1 Turizem v rokah gospodarstvenikov no mesto trgovina. Vendar pa ugotavljamo, da ne more slediti začrtanemu programu razvoja in ne zadovoljuje potreb domačega prebivalstva, turistom pa, razen redkih izjem, tudi ne nudi kaj posebnega. Ugotovljeno je, da samo občani Kranja potrošijo drugje milijardo in pol svojega denarja. Trgovska mreža v mestu se sicer vztrajno modernizira, v ostalih naseljih pa je skrb za izboljšanje trgovine zelo zapostavljena, Potrošniški centri na Primskovem, v Naklem, Šenčurju, na Zlatem polju so za trgovce, kot pravijo, nezanimivi. Toda dokler so prebivalci prisil jeni, da skoraj vse potrebno kupujejo v središču mesta, je težko govoriti, kaj je zunaj mogoče dobro prodajati in kaj ne. Tudi Preddvor je značilen primer večjega naselja s slabo razvito trgovino. »2rvila« sicer sedaj modernizirajo svojo prodajalno, vendar ni pravega posluha za to, da bi vključili tudi prodajo mleka, kruha in mesa, in to tako, da bi bila vsa živila potrošnikom vedno na voljo. Ker bo končno treba realizirati smern.jce, začrtane že v lanskem družbenem planu, bodo pristojni organi občinske skupščine kmalu razpisali natečaje za oddajo lokacij, s čimer bodo verjetno pritegnili tudi tuje investitorja. Lokacije bodo razpisovali tako, da bodo zanimive v mestu vezali z na videz nezanimivimi na podeželju. Iz izkušenj je razvidno, da domača podjetja sama ne morejo zadostiti vsem potrebam. NEIZPOLNJENE OBLJUBE Občinska skupščina Kranj jc podjetjem s sedežem izven Kranja vedno omogočala, da odpirajo tudi svoje prodajalne. V glavnem so se obvezala, da bodo v najkrajšem času po otvoritvi prodajalne poskrbela za njeno modernizacijo. Na žalost nekatera podjetja teh obljub ne izpolnjujejo, čeprav so močna in sposobna za investiranje (prodajalna Steklo, Astra Itd.) NOVA GOSTIŠČA Načrtni razvoj trgovske mreže zahteva tudi ukinitev nekaterih klasičnih trgovin v mestu. Tako bi lahko pridobili nove gostinske lokale na najbolj prometnh mestih. Dogaja se, da je v Kranju iz leta v leto manj lokalov, kjer bi se mešča.ni in drugi lahko zadrževali, razen tega pa gostinska pod- jetja ne želijo izkoristiti niti možnosti, da imajo lokale odprte, dc^ kler so gostje. V slaščičarni, ki je zelo priljubljeno shajališče, celo ob desetih zvečer ne strežejo več. V mestu posebno pogrešamo manjše prijetne okrepčevalnice, kavarne in podobno. Nove soseske — Zlato polje in Vodovodni stolp — sploh nimajo gostišč, tudi mnoge vasi, v katerih jc bilo včasih kar po več gostiln, danes nimajo niti ene. V Preddvoru sl zelo prizadevajo, da bi ga spremenili v turistični kraj, vendar Pa se gostje lahko hranijo le v Gradu Hrib, ki pa mnogim po cenah ni dosegljiv. Med prvimi nalogami novega poslovnega združenja naj bi bila tudi Šmarjetna gora, ki lahko praV v kratkem močno izboljša gostinsko sliko Kranja. Za lotos je predvideno temeljito izboljšanje ceste in tako ne bo ovir, da tu ne bi bilo dovolj gostov. Uredili bodo 40 ležišč, nujno pa bo seveda tudi vsaj delno usposobiti restavracijske kapacitete, za kar kranjski gostinci nimajo poguma. M. S. AA pridobilo velik sloves j Kranj, 9. februarja. — Včeraj je naše letalo Adrio-avio prometa prepeljalo v alžirsko mesto Bama-ko težak generator, ki ga pošilj3 podjetje »Inga« iz Zagreba. V soboto pa bo isto naše pod' jetje prepeljalo s svojim letaloifl iz Frankfurta v Nairobi (Kenija) skupino 86 nemških turistov. Polet je organizirala potovalna ageU' cija »Marko Polo« iz Frankfurta. Videti je, da si je to naše mlado podjetje že pridobilo v tujini pre* cejšen sloves, saj se za njihove p0* lete zanima čedalje več potovalnih agencij. — J. J. S 1. aprilom nove tarife Kranj, 9. februarja — Zvezni zavod za cene je pred kratkim odo' bril zvišanje železniških tarif z* 15 odstotkov, kar bodo uveljavil1 L, aprila letos. To se nanaša tud1 na doplačilu pri ekspresih in bi*' zovlakih. Pri prvih se bo povišalo s 600 dinarjev na 2000 in pri drU' gih s 300 na 500 dinarjev. Za n*' vadne potniške vlake ne bo nO* bene spremembe. — J. J, Iz naših komun £ I7 našHi komun • Iz naših komun O Iz naših komun ® Iz naših komun $ Iz naših komun © Iz naših komun • Iz naših komun SREČANJE V KOPRU Sredi aprila letos bo v Kopru IV. republiško srečanje med domovi, ki se ga bodo udeležili predstavniki dijaških domov iz Tolmina, Kopra, Novega mesta, Kranja, Celja in Murske Sobote. Zadnje srečanje je bilo lani v Celju. Kot prejšnja leta bodo številne ekipe vsakega doma nastopile V raznih športnih in kulturnih prireditvah. Taka vsakoletna srečanja mladine dijaških domov so zolo koristna, saj Zajemajo najrazličnejše nastope in prireditve, razen tega pa ob tej priložnosti dijaki izmenjajo tudi svoje izkušnje ter slabe in dobre strani dela posameznega doma. »BABILONSKI STOLP« V DIJAŠKEM DOMU Dramska skupina domske skupnosti dijaškega doma v Kranju se je pričela pripravljati na uprizoritev dramskega dela »Babilonski stolp«, s katerim bodo najprej nastopili na domačem odru, Dato pa bodo gostovali tudi po drugih odrih Gorenjske. TEKSTILI JADA V KRANJU Od 22. do 25. maja bo v Kranju tradicionalna tekstilijada, na kateri sodelujejo vse STTŠ v Jugoslaviji. Po prijavah sodeč, bo na teh prireditvah nastopalo približno 300 dijakov in dijakinj iz Vseh republik. Slovenijo bo zastopala STTS v Kranju. V njenih prostorih pa se bodo vrstile tudi vse glavne prireditve, tako športne kot kulturno prosvetne, deloma pa bodo na športnem stadionu in dijaškem domu v Kranju. STRELIŠČE NA JAVORNIKU Strelska družina »Triglav« Javornik se vse odločneje pripravlja na izgradnjo novega strelišča in strelskega doma. Pričakujejo, da bodo že letos spomladi lahko pričeli graditi. Strelska družina na Javorniku je zelo delovna že vrsto let in se je s svojimi 140 člani močno uvrstila med najboljše v Sloveniji. Posamezni strelci so pogostokrat nastopali tudi na državnih in mednarodnih prvenstvih. Pred leti so imeli na Javorniku tudi najmočnejše pionirske ekipe. Škoda bi bilo, če družina kaj kmalu ne bi mogla uresničiti svojega načrta, sicer se zna zgoditi, da bi delo in uspeh njihovih Članov postopoma nazadovala. Pomoč pri nesrečah Kranj, 10. februarja. — Pojutrišnjem se bosta v Kranju in v Preddvoru začela dva tečaja za 50 delavcev, zaposlenih pri Gozdnem gospodarstvu Kranj. Pohvalno je, da bosta tečaja zajela širok krog delavcev, žal pa bosta samo dvodnevna in tako ne bosta nudila solidnega znanja, ampak samo osnovno orientacijo, kako uprepati ob nesreči. Kot se je podjetje dogovorilo z zavodom za zdravstveno varstvo, bo verjetno že v prihodnjem mesecu obnovilo torbice in osnovne baze za nuđenje prve pomoči. Ob tem bo seveda nujno potrebno misliti tudi na primerno usposobljenost delavcev, ki naj bi na često zelo oddaljenih gradbiščih nudili prvo pomoč. Ob Prešernovem tednu Na Prešernovem grobu poje moški zbor »France Prešeren« p. v. Petra Liparja — Foto: Miha Podiogar Predsednik s Primsko-vega MIRKA GORJANCA poznajo na Primskovem kot skromnega in delovnega človeka, ki mu ni žal časa in moči, če je kjerkoli potrebna njegova pomoč. Izkoristili smo priložnost ko je po 20 letih oddal funkcijo predsednika osnovne organizacije RK Kranj, Primsko-vo-Klanec in ga zaprosili za razgovor. Veljali ste za enega izmed najbolj delavnih predsednikov RK. Kakšno pot ste pri delu ubirali? — Ko smo zbirali prispevke za prizadete pri potresih in poplavah, prostovoljne krvoda-ja.ee, nove člane ali pobirali članarino, sem vedno vzel seznam najbolj »-trdovratne ulice in šel od hiše do hiše. Potom sem že tako govoril, da mi ni bilo mogoče odreci. Večkrat mi je kdo rekel, da ima predsednik že drugega dela dovolj in mu ni treba letati po hišah. Res je, ampak samo tako sem se lahko pomenil z o-tulimi člani odbora o tem, kaj je mogoče in kaj ni in kako bo treba poprijeti za delo. Vsako leto .se udeležim krvodajalske akcije, čeprav vem, da me bodo zaradi bolezni odklonili. Vzgled je pa le! SREČANJA Z LJUDMI Vas je kdaj pri tem delu kaj posebno razjezilo? — Nič me bolj ne spravi v slabo voljo kot mlad in zdrav človek, ki pravi, le kaj ml bo delo v takšni organizaciji, saj nimam nič od nje. Kdaj ste začutili vesolje do dela v najbolj človekoljubni organizaciji in v reševal6tvu, ki je že dolgo vas poklic? — Kar pomnim. Mama je rada pomagala pri bolnikih alf* porodih, zato me je kot otroka nemalokrat sredi noči vrgla iz postelje in poslala v Kranj po zdravnika. Takoj po vojni sem si nabral veliko udarniških ur kot prostovoljni dežurni reševalec. Tako se je začelo. Kako bi primerjali delo RK pred dvajsetimi leti in sedaj — Ja, RK se je pa močno spremenil. Sedaj se največ ukvarjamo z zdravstveno pro-6veto, preventivo, krvodajalstvom, v letih po vojni pa je bilo na prvem mestu zbiranje pomoči za prizadeto prebivalstvo in njeno pravično razdeljevanje. Ni bilo malokrat, da smo po cele noči ►►sejali«, da smo lahko pošiljko čim hitreje razdelili. Enkrat se je razdeljevanja udeležil tudi predstavnik ameriškega Rdečega križa, ki nas je zelo pohvalil. Ste za delo pri RK dobili kakšno priznanje? — Največ mi pomeni zadoščenje, če opravim kakšno dobro delo. Dobil sem tudi priznanje in srebrno medal.io glavnega odbora Jugoslovanskega Rdečega križa. Metka Sosič Samovolja, nedelavnost in odgovornost S statuti in ostalo zakonodajo so tudi šole in še nekatere družbene službe postale samoupravne ustanove, podobno kot so postale gospodarske organizacije pred več kot desetimi leti. Razumljivo pa je, da pod pojmoun samouprave v šolstvu ne smemo razumeti gole samostojnosti in neodvisnosti od družbe — katere zanimanje za šolstvo mora neprestano rasti — temveč moramo razumeti pod tem v prvi vrsti takšne odnose, ki bodo samoupravo tudi v celoti omogočali. Pod pojmom teh odnosov moramo nedvomno razumeti tudi kolektivno odločanje in biti na drugi strani tudi sposobni ter pripravljeni zastopati svoje najnaprednejše stališče in za svoje odločitve tudi odgovarjati. Pojem samouprave se prav gotovo ne sme razumeti v tem, da b{ se za tem skrivala odgovornost, da bi nekdo delal po svoje in se izgovarjal na kolektiv, da H sklepe kolektiva po svoje prilagajal, temveč se mora samouprava odražati v treznem presojanju, odločanju in tudi sprejemanju odgovornosti. Dogaja pa se, da posamezniki — in to najčešče ljudje na odgovornih mestih — znajo sicer lepo tolmačiti pojem samouprave, zanjo na sejah posameznih komisij ali zboru delovne skupnosti za določen predlog glasovati, ko pa je sklep sprejet, ga prikrojijo po svoje in se pozneje izgovarjajo, da so šele po seji lahko trezno premislili, kaj pravzaprav predlog pomeni. (Kot da bi samouprava ne dovoljevala trezno misliti). Kadar pa je sklep že izvršen, se podobni izmaknejo odgovornosti in navadno krivijo tistega, ki je sklep predlagal, pri tem pa ne čuti nobene odgovornosti za to, da je za sklep tudi sam glasoval. Drugo skrajnost v samoupravi pa tvorijo tisti, ki v razpravi vztrajno molčijo, obvezno glasujejo »za«, takoj po razpravi, še preden je sklep uresničen, pa imajo polno pripomb, komentarjev ob tistem, za kar je malo prej dvigal svojo roko. Prvi kot drugi primer sta resna ovira v razvoju samouprave na naših šolah in bodo prav zaradi tega morali kolektivi posvetiti kar največ pozornosti temu, da bi samovolja posameznikov in nedelavnosti čimprej izginila iz kolektivov ter da bi prešlo odločanje in prav tako tudi sprejemanje odgovornosti na vsakega posameznika. Z. P. Zadnja pot Stanislava Haina V nedeljo, 7. februarja, Je za vedno prenehalo utripati srce Stanislava Haina iz Kranja. Preminil je tiho, v 55. letu starosti. Kratka življenjska pot Haina je bila bučna, polna razočaranj ter zaprek. Rodil se je na Češkem, vendar so se takoj po rojstvu njegovi starši preselili v Pulo. Zaradi fašističnega terorja pa so morali zapustili Istro. Leta 1920 so se preselili na Vir pri Domžalah, deset let kasneje pa so prišli v Kranj. Stanislav je že v rani mladosti okusil fašizem, zato je bila zanj okupirana domovina skeleč udarec, zaradi katerega je že leta 1941 6topil v ilegalno delo. Kot ročni stavec je aprila stopil v partizane in bil v tiskarnah Trilof in Donas I. II. in III. kot tehnični vodja in posredoval svoje znanje mlajšim. Po osvodobitvi se je z vso vnemo lotil grafičnega poklica. Njegova zadnja zaposlitev jo bila pri Gorenjskem tisku. Zaradi bolezni je moral iti pred več leti v pokoj. Človek kot je bil Stanislav Hain, jeklenega značaja, poštenih misli in vselej tovariš, kot komunist pa dosleden in nepopustljiv, ne gre kmalu v pozabo. Spominjali se ga bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo. D. K. Za samoupravljanje tudi na področju deviznega financiranja Ce v jugoslovanskem merilu ugotavljamo, da bo porast blagovne izmenjave s tujino tisti, ki bo diktiral porast celokupne proizvodnje, potem to velja potencirano za naše območje. Predvsem je struktura industrije v naši občini taka, da bo vedno zahtevala velik uvoz surovin (kavčuk, bombaž itd.) in repromateriala (kemikalije itd.). Na območju občine zato ni moč pričakovati, da bo izvoz v celoti pokril uvoz, čeprav bo prav ta devizni rebalans silil Podjetja k še večjemu izvozu — neposrednemu in posrednemu — let* v mednarodno delitev dela, v kooperacijske odnose z inozemskimi partnerji. Slednja možnost je skoraj povsem neizkoriščena, Čeprav je realna tako glede organizacijsko tehničnega nivoja proizvodnje pri nas kot glede koristi, ki jih prinašajo. Nekatere delovne organizacije pri nas so zaradi specifične proizvodnje že danes v položaju, ko bi lahko brez dodatnih investicij proizvajale več kot proizvajajo, če bi imele dovolj surovin. Zavoljo *ega bi kazalo temeljito pretehtati sleherno novo Investicijo ln Prevrednotiti tudi že sprejete Investicijske odločitve. Prav tako kot smo že nekajkrat Ugotovili, da ni moč pri nas razvijati industrijske proizvodnje na "^kvalificiranem delu, da na da-. ^nJi stopnji razvoja proizvajal-?lh- sil in družbenih odnosov nekvalificirano delo postaja anahro-^em, tudi kar zadeva vključc-y*°je v mednarodno tržišče lahko gotovinio, da ni možno, ker ni j^fPodarno, razvijati avtohtono T^ustrijo, čeprav to na videz in jj^uitno opraviču jejo še tako prepričljivi argumenti o strukturi domačem trgu. Ob pretresanju vesticijskih programov bo torej ^cn dokazov o rentabilnosti in-ticij, o popolnosti dokumenta-Je. o kadrih in o zagotovljenih sJ^dstvih, treba zahtevati tudi tokovne dokaze, da bodo podje-Jja nove proizvode dejansko lahko ^.fsirala na širše mednarodno tr- žišč e- Se več v našem primeru bo vsaka nova invsticija nujna narekovala povečani izvoz, ker sicer delovne organizacije ne bodo mogle pokrivati povečanega uvoza. PRIMER »SAVE« Vzemimo za primer tovarno gumijevih izdelkov Sava. V letošnjem letu uvaja podjetje poskusno proizvodnjo v obratu za tehnično blago. Za povečano proizvodnjo potrebuje več kavčuka, za kavčuk pa večja tuja plačilna sredstva. Razumljivo je, da teh sredstev v pogojih naše zunanjetrgovinske bilance ni moč dobiti, ne da bi povečali že tako občuten primanjkljaj. Zato bo podjetje moralo ustvariti dodatne devize samo s povečanim izvozom, seveda ne ob pogojih dosedanjega administrativnega sistema dodeljevanja deviz, marveč po sistemu deviznega samofinanciranja, ki naj kot prehodna oblika devizne »poldistribucije« vsaj kolikor toliko ekonomizira odnose tudi na področju zunanje "trgovine in prispeva, da ta sektor postane sestavni del samoupravnih pravic delovnih organizacij — seveda z vsemi posledicami vred, ki lahko nastanejo zaradi napačnih odločitev. Menim, da je Jedro problema In prehodnih težav pri dodeljevanju tujih plačilnih sredstev, prav v konfliktu med preživelo prakso in novim sistemom, ki se šele poraja. Na dlani je, da uvoz moramo omejiti. Toda še zdaleč nI res, da za osnovne surovine in renromaterial ni potrebnih plačilnih sredstev. To nam pove več podatkov. Na primer: na videz izredno ugodna zunanlje-trgovin-ska bilanca za zadnje četrtletje preteklega leta. Ni dvoma, da je ugotovljeni devizni suficit nastal zato, ker so v tem obdobju izpadli (sicer običajni) nakupi surovin m repromateriala za prvo četrtletje letošnjega leta. Zaradi zakasnitev pri dodeljevanju sredstev ln pri nabavi materiala tudi prihaja do občasnih zastojev v proizvodnji. V tej luči se suficit v bilanci sprevrača v svoje nasprotje. TRDOŽIVA STARA PRAKSA Ce v okviru teh protislovij, ki se porajajo v razpravah o novem sistemu deviznega financiranja, ocenjujemo paniko, ki je nastala v nekaterih delovnih organizacijah zaradi nezadostne oskrbe z uvoznimi surovinami in repro-matcrialom, potem kaj hitro lahko ugotovimo, da je ta panika voda na mlin centralističnim težnjam. V pogojih, ko primanjkuje b}a«a na trgu> mora biti nekdo. ki to blago po določenih (objektivnih ali subjektivnih) kriterijih deli. Po isti logiki bi radi tisti, ki žele diskreditirati decentralizacijo deviznega poslovanja, dokazali potrebo po takšni delitvi tudi na tem področju. Zato pa je potrebno ustvariti psihozo pomanjkanja sredstev, kar kaže, ni bilo težko storiti. Taka orientacija je seveda napačna. Delovne organizacije navaja, da iščejo rešitev (v preporaz-deljevanju deviznih sredstev, ne pa v njihovem ustvarjanju. S tem delajo medvedjo uslugo razvoju samoupravljanja, ki se slej ko prej mora uveljaviti tudi na tem izredno občutljivem, a za nadaljnji razvoj gospodarstva silno pomembnem področju. Boj za pre-porazdeljevan je sredstev je še ostanek stare prakse, ko je bilo pomembneje obirati kljuke po bankah kot izvažati, ko so dodatne (nezaslužene) devize po členu 27 zakona o deviznem poslovanju notirale mnogo višje kot devize, ki so jih ustvarili kolektivi z lastnim izvozom, in ki so jim bile žal le formalno priznane kot re-tencijska kvota po 47. členu istega zakona. V tem obdobju je bilo mnogo važneje kot izvaž.ati. ob pravem trenutku postati problem - na se je vedno našel kdo, ki jc rešil položaj. Je precei razlogov — tudi na našem področju — za trditve, da je taka praksa precej trdoživa, BOT T POVEZATI IZVOZ Z IZVOZOM Delitev deviznih sredstev za prvo četrtletje letošnjega leta se je nekoliko zakasnila. To je osnovni vzrok za težave, ki so nastale v delovnih organizacijah. To pa vsekakor ni vzrok za tiste težave, ki nastajajo zaradi pre- majhnega izvoza, kajti te težave, so nastale in bodo nastajale povsod tam, kjer bodo premalo izvažali. Težave zaradi zakasnitve so torej zgolj terminske, ne pa kvantitativne. Zato je, ko napadamo birokracijo, treba predvsem točno vedeti, kaj napadamo. Treba je ločiti ugovore zoper počasnost administrativnega postopka, zoper neobčutljivost in togost pri dodeljevanju deviz v pogojih centralistične distribucije, od ugovorov zoper nepravičnost delitve, kar že vsebuje zahtevo za ponovno razdelitv. Prvi ugovori za odpravljanje administriram ja pri dodeljevanju tujih plačilnih sredstev, za uveljavljanje sistema deviznega sanriofinanciranja, za čvr-stejše povezovanje uvoza z izvozom. Drugi ugovori pa zahtevajo samo popravljanje administrira-nja, torej v bistvu administrira-nje še vedno dopuščajo in brez pridržka podpirajo, brž ko delovne organizacije dosežejo zase ugodnejši položaj v deviznem režimu. » Preprosta logika je, da vrč hodi po vodo le dokler se ne razbije. To velja tudi za devizno financiranje. Devize je moč distributi-rati le dotlej, dokler so. če torej v pogojih centralnega administri-ranja nekdo doseže ugodnejši položaj za svoj račun, potem to nujno doseže na tuj račun. Pomanjkanje surovin in materiala povzročajo še drugi faktorji, med drugim nesporno predvsem konjunktura, ki je na našem trgu dosegla že nemogoče razmere. Te razmere silijo posamezne delovne organizacije tako rekoč nazaj v naturalno menjavo. Atmosfera splošnega pomanjkanja surovin in repromateriala lahko omilimo le, če bomo z vsemi močmi delali za stabilizacijo proizvodnje in tržišča. Na to pa deluje več faktorjev, med drugim tudi jasno spoznanje, da je moč porabiti le toliko kot si proizvedel, oziroma ti je po delitvi — kakršna koli že je — ostalo. To velja tudi za uvoz. Zato ne bi bilo prav, da bi sedanji položaj izrabili za vsesplošen napad na birokracijo z željo, da vsak odnese čim večji del deviznih sredstev in z iluzijo, da bo veličina tega deleža vsaj v premem sorazmerju s hrupom, ki ga bo posamezni kolektiv v zvezi s tem napravil. Do tako kritičnega pomanjkanja uvoznih surovin in repromateriala je prišlo med drugim tudi zato, ker smo zanemarili razvoj lastne surovinske osnove. Res je, da smo svoj čas pri omejevanju uvoza pretiravali do te meje, da smo za vsako ceno ščitili domačo proizvodnjo surovin in polizdelkov, pa če je bila še tako nekvalitetna in draga. Taka zaprtost bi bila seveda škodljiva tudi v prihodnje. Vendar pa se močno bojim, da smo, kar zadeva potrebe po surovinah tn repromaterlalu, brž ko smo uspeli dokazati, da omejevanje na lastne zmogljivosti ni ekonomično, močno napihnili, ln sicer iz več razlogov, predvsem pa zato, ker noben instrument nI uvoza surovin ln repromateriala destimuliral, marveč so bila podjetja, kar zadeva uvoz, vedno le stimulirana. Vsem podjetjem se je še kako splačalo uvažati surovine, predvsem !z konvertibilnih področij, ker so tam dobila materiale ceneje ln boljše kvalitet«. Zato Je jasno, da je tudi to stimuliralo podjetja k prepirom pri delitvi deviznih sredstev ln po svoje prispevalo k deficitu naše zunanjc-trgovinske bilance. S.Beznik Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun © Iz naših komun • Iz naših komun POZIV DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN ZASEBNIM DELODAJALCEM, DA PRIJAVIJO ZAPOSLENE STAROSTNE IN DRUŽINSKE UPOKOJENCE Po določbah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju praviloma ne gre pokojnina od 1. marca 1965 naprej upokojencem, ki so v delovnem razmerju, ne glede na to, ali delajo s polnim ali krajšim delovnim časom aH pa opravljajo dejavnost (na primer obrt), na podlagi katere so obvezno zavarovani. POKOJNINA NE GRE NASLEDNJIM UPOKOJENCEM: 1. Starostnim upokojencem, ki imajo z odločbo o priznanju ali ponovni odmeri pokojnine priznanih manj kot 40 (moški) oziroma 35 (ženske) let pokojninske dobe; 2. starostnim upokojencem — borcem NOV pred 9. septembrom 1943 in španskim borcem, ki imajo z odločbo o priznanju ali ponovni odmeri pokojnine priznanih manj kot 35 (moški) oziroma 30 (ženske) let pokojninske dobe in 3. družinskim upokojencem ne glede na to, koliko let pokojninske dobe ima priznanih oseba, od katere izvajajo pravico do družinske pokojnine. Starostnim upokojencem, ki imajo z odločbo o odmeri pokojnine priznanih manj kot 40 oziroma 35 let pokojninske dobe, a so po upokojitvi ostali še naprej zaposleni s polnim delovnim časom ter so v teku te zaposlitve dopolnili40 oziroma 35 (borci NOV 35 oziroma 30) let pokojninske dobe, niso pa še uveljavili pravic na podlagi teh zaposlitev po upokojitvi, prav tako ne gre pokojnina, dokler ne uveljavijo svojih pravic na podlagi zaposlitev po upokojitvi. Delovne organizacije in zasebni delodajalci morajo najkasneje do 20. februarja 1965 prijaviti zgoraj pod točko 1. do 3. naštete upokojence, ki bodo ostali pri njih v delovnem razmerju tudi po 1. marcu 1965 ne glede na to, ali delajo s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Prijaviti je treba tudi vojaške upokojence in upokojence, uslužbence določenih služb za notranje zadeve, čeprav je izplačevanje pokojnine za časa zaposlitve zanje nekoliko drugače urejeno. V prijavi je treba navesti: ime in priimek upokojenca, rojstni dotum z označbo ali starostni ali družinski upokojenec, točen naslov upokojenca in številko pokojninske odločbe, s katero je nazadnje odmerjena pokojnina. Za prijavo ni posebnih obrazcev in delovna organizacija prijavi vse pri njej zaposlene upokojence na skupnem seznamu. V primeru opustitve prijave aH navedbe neresničnih aH netočnih podatkov odgovarja za vso škodo organizacija oziroma zasebni delodajalec po določbi 187. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. Kolikor delovna organizacija ali zasebni delodajalec ne opravi prijave, je dolžan prijavo poslati upokojenec sam. Upokojenec sam je dolžan prijaviti, da opravlja samostojno dejavnost (obrt, gostinstvo itd.). Opravljanje samostojne dejavnosti umetnika pa ne vpliva na pravico uživanja pokojnine. V vsakem primeru je dolžan upokojenec, ki mu pokojnina zaradi zaposlitve ali opravljanja dejavnosti ne gre, vrniti prejete zneske pokojnine po določbi 184. člena zakona o organizaciji in fanan-ciranju socialnega zavarovanja, zaradi tega naj upokojenci, ki jim po 1. marcu pokojnina ne gre več zaradi zaposlitve, ne sprejemajo pokojnine, če bi jo zavod za socialno zavarovanje nakazal še od 1. marca 1965 naprej zaradi tega, ker ni pravočasno dobil obvestila o upokojence vi zaposlitvi. Pokojnina pa se bo od 1. marca 1965 naprej izplačevala v polnem znesku vsem tistim starostnim upokojencem, ki jim je z odločbo o priznanju aH ponovni odmeri pokojninske dobe — ne glede na to, s kakšnim delovnim časom so zaposleni ali opravljajo samostojno dejavnost; za upokojence —- borce NOV pred 9. septembrom 1943 in španske borce velja isto, če imajo priznanih 35 let, upokojenke pa 30 let pokojninske dobe. Ljubljana, 5. februarja 1965. OBVESTILO UPOKOJENCEM, KATERIH PREVEDENA POKOJNINA ZNAŠA MANJ KOT 25.500 DIN, A NIMAJO PRISPEVKOV ALI DAVKU ZAVEZANIH DOHODKOV Upokojencem, katerih prevedena pokojnina znaša manj kot 25.500 dinarjev, a nimajo drugih prispevkov ali davku zavezanih dohodkov gre varstveni dodatek na pokojnino. Upokojenci, ki takih dohodkov nimajo, naj dvignejo pri oddelku za finance pristojne občine potrdilo o tem, da nimajo niti oni niti njihovi družinski člani, ki jih vzdržujejo, prispevkom in davku zavezanih dohodkov. To potrdilo naj priložijo zahtevi za priznanje varstvenega dodatka. V zahtevi za varstveni dodatek je potrebno navesti: ime in priimek upokojenca, rojstni datum, številko pokojninske odločbe ter točen naslov in jo poslati tistemu komunalnemu zavodu, ki pokojnine izplačuje. Prevedena pokojnina je manjša od 25.500 dinarjev na mesec za •tarostne upokojence, ki bodo ob prevedbi uvKŠčeni : ▼ XX-XII razred v XI ▼ X v IX v VIII v VII razred, razred, razred, razred, razred, v VI in V razred v IV razred v III razred ne glede na število če imajo 38 let ali Če imajo 37 let ali če imajo 34 let ali če imajo 31 let ali če imajo 28 let ali če imajo 26 let ali če imajo 23 let ali če imajo 21 let ali let pokojninske dobe; manj pokojninske dobe; manj pokojninske dobe; manj pokojninske dobe; manj pokojninske dobe; manj pokojninske dobe; manj pokojninske dobe; manj pokojninske dobe; manj pokojninske dobe. če gre za upokojenko, se zgoraj navedena pokojninska doba zniža za 5 let. Upokojenci, ki imajo sami ali člani njihove družine prispevkom in davku zavezan dohodek, naj z zahtevo za priznanje varstvenega dodatka počakajo, dokler ne bo izdan republiški predpis, ki bo določil pogoje o pravici do varstvenega dodatka za upokojence, ki imajo prispevkom in davku zavezan dohodek. Zahteve za priznanje varstvenega dodatka naj upokojenci oddajo samo popoldne ob sredah, če vložijo zahtevo osebno na komunalnem zavodu. Upokojenci, ki jim je varstveni dodatek na pokojnino že priznan, naj ne vlagajo nobene zahteve, ker jim bo zavod ob prevedbi odmeril varstveni dodatek po uradni dolžnosti na podlagi prejšnjega potrdila o davku zavezanih dohodkih. Ob tej priložnosti prosimo upokojence, naj ne hodijo na komunalne zavode in na Republiški zavod za socialno zavarovanje spraševat, kakšna bo njihova prevedena pokojnina in kaj moralo storiti za prevedbo, ker s tem ovirajo reden potek prevedbe. V nujnih primrih naj se upokojenci in zavarovanci obračajo na zavode samo ob določenih dnevih (praviloma popoldne), ko imajo zavodi organizirano informativno službo. Na Republiški zavod se lahko obračajo upokojenci in zavarovanci samo ob sredah in petkih ob 16. do 19. ure v II. nadstropju, soba 277. Ljubljana, 5. februarja 1965 REPUBLIŠKI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE LJUBLJANA S posvetovanja družbenih delavcev na Bledu Družina in njeno mesto v družbi Na minulem štiridnevnem semi- mnogo bolj kot doslej, začenši to njavo mnenj in večjo mero po- tejše človekove vrednote. Prav nar ju na Bledu za predavatelje in v družini in naprej v šoli. Prav vezave med udeleženci in vodjem, zanimiva so bila pričevanja o" strokovne sodelavce delavskih zaradi tega so delavske univerze pedagogom, psihologom, zdravni- tem, kolikšno pozornost posveča-univerz v Sloveniji so poudarili že pred leti pričele pod vodstvom kom aH sociologom. To naj bi jo mlademu rodu in družini v nekatera zelo važna družbena izkušenih pedagogov s sistema- bile prav seminarske naloge, kjer Sovjetski zvezi. Naši pedagogi vprašanja, ki menda najbolj za- tično zasnovano vzgojo staršev, naj bi udeleženci sodelovali s svo- vidijo v tujini marsikaj dobrega nimajo našo sodobno družbo. Poiskali so tudi primerno obliko jimi lastnimi prispevki in raz- in pozitivnega, kar bi bilo korist-Osrednja tema seminarja, preda- vzgoje v strnjenih seminarjih ali mišljanji o posameznih vzgojnih no uvajati tudi v naše življenje, vanj in pogovorov je bila družbe- šolah za starše s skrbno priprav- problemih. Vendar pa je potrebno hkrati ob- na vzgoja. Temu pomembnemu ljonim programom. Poseg družbe V letu 1963 je bilo v Sloveniji likovati in gojiti lastne vrednote vprašanju sodobnosti smo zaradi v družinsko vzgojo je bil nujen 20 šol za starše s ciklusom petih in zglede. različnih vzrokov posvečali vse in potreben, saj je bila to le ob* predavanj in 62 šol s sedmimi Z večjo mero posluha in čuta premalo skrbi in pozornosti. Se lika pomoči staršem pri vzgoji predavanji, Lani pa je steklo že bi morali vsi odgovorni prisluh-celo več: družina ni bila deležna njihovih otrok v družini. Starši 133 šol za starše s povprečno niti tudi tistim, na videz drobnim tiste skrbi, ki bi jo v sedanjem so hitro spoznali resnični smoter udeležbo 90 slušateljev. Vmes pa in manj pomembnim stvarem, za času zaslužila. teh posegov, prav hitro pa so se je bilo zelo veliko občasnih in katere večinoma skorajda ni časa Univerzitetni profesor dr. Stan- prepričali tudi o kvaliteti nove enkratnih srečanj z roditelji. Te- in ne denarja in so za bolj zado ko Gogala je v analitično zelo oblike pomoči pri družinski vzgo- matika predavanj se je povečini voljno in srečno življenje ljudi dovršeni obliki orisal sodobno H. Zategadelj jc bil obisk v prvih omejevala na konkretne primere pomembne in odločilne, saj dra-družino z njenimi velikimi nalo- šolah za starše zelo velik. Cerav- iz vsakdanjega življenja posamcz- mijo v ljudeh optimizem, veselje gami in dolžnostmi, ki jih ima no so imele prve šole te vrste nih družin ali mladostnikov. Tak- do življenja in dela. — Družina lc-ta v vzgoji doraščajočega rodu. zgolj informativen in mobilizacij- šen način pogovorov, v katerih jc ima v naši skupnosti velike vzgoj-Razložil je temeljne vzgojne ele- ski pomen, so vendarle dosegle bilo izhodišče za obravnavo kon- ne naloge in dolžnosti. Uspešno mente in vrednote, ki naj jih goji svoj namen. Pridobile so mnogo kreten dogodek iz neke neimano- Pa jih bo izpolnjevala, če ji borno in privzgoji otrokom sleherne staršev in jih bolj zainteresiralo vame družine, je nudil dovolj v vsakdanji praksi in v ravnanju družine. Misli, ki jih je posredo- za vzgojo, hkrati pa so jim po- možnosti za pedagoško osvetlitev prisodili mesto in vlogo, kakršna val ob tej priložnosti udeležen- sredovalc bolj sodobne poglede delikta ali situacije. Udeleženci Ji gre. — JOŽE BOHINC cem seminarja, je avtor že prire- na vzgojo v naši družini. V letu na seminarju so ugotavljali, da dil in pripravil tudi za knjižno 1963 in 1964 so šole za starše je tak način vodenja šol za star- izdajo. opravile pionirsko delo in si pri- še zelo zanimiv, vendar zmanjka * j Diskutanti so na seminarju po- dobile dragocene izkušnje. Pred primerov, ki bi jih predavatelji udarjali, da bomo morali za v/30- organizatorji te nove oblike po- lahko posredovali poslušalcem, jo doraščajočega rodu poskrbeti moči družini pri njeni vzgoji pa Zato bo zveza delavskih univerz _ so sedaj nove naloge, in sicer: poskrbela za primerne priročnike. nadaljevati s sedanjo obliko dela. Razgovor med udeleženci semi-obenem pa pričeti tudi že z bolj narja je zajel različne stopnje poglobljenim delom v manjših vzgojnih prizadevanj od družine, skupinah roditeljev. To bi bila šole, do pošolskepa življenja naše pravzaprav že višja stopnja bolj mladine. Nekateri udeleženci so temeljitega razčlenjevanja posa- spregovorili tudi o svojih vtisih o meznih vzgojnih problemov in vzgoji v drugih deželah in o pri-situacij v manjših skupinah, ki zadevanjih, kako bi sodobna druž-omogočajo temeljito analizo in ba s svojo visoko stopnjo razvi- Kratke z Jesenic še v okviru prešernovih proslav Danes bodo dijaki jeseniške gimnazije v dvorani osemletke na razčlenjevanje "vzgojnih"primerwi tosti naTajboljšT način'^redo-Koroski Beli imeli prireditev pod obenem pa bolj intenzivno izme- vala mlademu rodu najplemeni-naslovom »Prešernova pesem v drumskih slikah«. Nastop je pripravila delavska univerza z Jesenic ob proslavi obletnice smrti dr. Franceta Prešerna. SKALA JE SPROŽILA UDOR ZEMLJE Od nove kisikarne, ki jo Železarna gradi v savski strugi pod Mežakljo, bodo položili vod kisika do pla)»žev in jcklarne. Začeli so ga že graditi. Takoj po odstranitvi zemlje od izkopa predor postopoma betonirajo. Zaradi tresenja, ki ga povzročajo vožnje žerjavov in lokomotiv, pa se je sprožila velika skala in povzročila udor približno 200 m' zemlje. Z betoniranjem predora bodo na- Najprej pokojnine izpod 15.000 din Na zadnjem zasedanju skupščine komunalnega zadova za socialno zavarovanje Jesenice za občini Jesenice in Radovljica so člani skupščine razpravljali tudi o prevedbah pokojnin po novem zakonu. Komunalni zavod na Jesenicah je izdelal posebni program dela. Pokojninski oddelek bo prevedel 6700 pokojnin, in sicer 3100 osebnih, 1800 družinskih, 1300 invalidskih in 550 invalidnin. Od skupnega števila upokojenih je 56 odstotkov priznanih do konca 1960. leta, 44 odstotkov pa po tem. Po programu bodo najprej prevedeni tisti upokojenci, ki prejemajo nižje pokojnine od 15.000 dinarjev, daljšali brit ko^bč^"" o*|traniU nato l™ ostali P° vrstnem redu. zemljo in gradbišče primerno za- Cas, ki je določen Za prevedbo, je od februarja do maja 1965. varovali. OSNUTEK ZVEZE KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ V RAZPRAVI V tem kratkem času bodo na zavodu lahko izvedli prevedbo le, če bodo zavarovanci upoštevali, da je tako delo treba opraviti v miru in nemoteno. Da bi služba program prevedbe uresničila, je skupščina sprejela sklep, da bo invalidsko pokojninski oddelek od februarja do maja 1965 posloval za stranke (uradne ure) samo ob Svet DPD Svobod in prosvetnih sredah od 12.30 do 15.30. Zato bodo v tem času odpadle uradne ure ob ponedeljkih in petkih, le v sredah bodo lahko stranke opravljale tekoče zadeve v zvezi s pokojninami in invalidninami. Za morebitne informacije v zvezi s prevedbami pokojnin pa bo vsak četrtek od 15. do 18. ure v zavodu dežurni referent, ki bo delal v sobi št. 5. Skupščina zavoda priporoča vsem upokojencem, da v lastnem prosvetnim delavcem. Razpravo o interesu v zvezi s prevedbami čimmanj obremenijo uslužbence za-njem bodo imeli na plenumu in voda. V času prevedb novih zahtevkov (razen najnujnejših) zavod skupščini sveta še ta mesc. društev je po daljši razpravi pripravil osnutek statuta zveze kultu rno-prosve t nih organizacij, ki naj bi se v bodoče imenoval svet. Dostavili so ga vsem društvom, družbenopolitičnim organizacijam in posameznim vidnim kulturno ZGODOVINA ŽELEZARSTVA NA JESENICAH »Zelezar«, tednik delovnega kolektiva Železarne Jesenice, je prinesel v zadnji številki bogato prilogo pod naslovom »Vodič po tehničnem muzeju železarne«. Za ste- ne bo reševal, ker morajo biti pravice po novem zakonu čimprej uveljavljene. Zavod bo v času prevedb posredoval informacije tudi društvom upokojencev. — Ciril ROZMAN Turistična vrata Vintgarja &£SSisfc&5 sL»teMr*»? delavec, tehnik in vodja oddelka ter danes doktor Aleksander Rja zancev napisal pregled zgodovine železarstva na Jesenicah in ga pri je sklicala v minulem tednu po- kacijo. V zimskih mesecih pa žele svet s predstavniki domačih druž- Blejsko Dobravo z odličnimi smu-organizacij, s turističnim čišči preurediti v zimsko-športni železarstva na joserncan m ga pr - druSl Jcscnice in Gorjc in z center Jesenic V načrtu imajo redil po ureditvi eksponatov Teh- Qh&. skup5eino Jcscnice. Po_ gradnio zičnice( ki b; jo L™ u n^SnS S jih° zanima ]^ * BWd? Dobrava predvsem v bližini poslopja podjetji Cokla, razvoj" n dT^etna trticii ™ -teske Vintgar, po- Z^sko*portni center na Blejski . ' S „ . , • , 11« 7-imi pa zaradi idealnih smuskih Dobravi bi bil za rekreacijo lese-lczarstva na Jesenicah in v i,/- te g y. ^ M bolj vanj, okolic Priloga je Pomembna ^ izlctnikov ln*turistov, žen, ker je z Blejsko Dobravo tudi za jeseniške sole, se posebno kj avtobusna zveza. Poseben za strokovni šoli železarskega izobraževalnega centra. RAZSTAVA V POČASTITEV PREŠERNOVEGA TEDNA narekuje krajevni skupnosti, da poudarek pa so dali na posvetu posveti turizmu večjo pozornost, asfaltiranju ceste. V načrtu je za Mala in edina vaška gostilnica ne letos asfaltiranje ceste skozi vas. zadošča niti za domačine. V bli- Dobravci pa zahtevajo, da se zini pokopališča so sklenili po- asfaltira cesta še dalje do novega Likovna sekcija DOLIK Svobo- staviti primeren paviljon, kjer bi pokopališča. Da bi načrte glede de »Tone Cufar« Jesenice je pri- nudili mimoidočim razen pijače razvoja turizma na Blejski Dobra- pravila razstavo likovnih del v tudi mrzlo in toplo jirano ter pro- vi laže uresničili, se bodo vklju- počastilcv Prešernovega tedna, dajali turistom razglednice, obi- čili Dobravci v jeseniško turistič Pomenek na cesti S fotoreporterjem sva se vračala z Gorenjske in se ustavila na cesti I. reda med Črnivcem in Podbrezjami. Naletela sva na cestarja Čamila Cevanoviča. »Vam je letošnja zima naredila veliko škode?« »Na mnogih krajih je cesto skoraj uničila. Odstraniti smo morali asfalt in nasuti pesek. Cestno podjetje v Kranju, kjer sem zaposlen, nam je precej pomagalo, da smo cesto nekako uredili.« »Zakaj je cesta poškodovana samo na nekaterih mestih?« »To je naredila voda. Prišla je namreč pod asfalt in zmrznila. Ko pa je postalo topleje, je pričela cesta pokati. Ostalo je naredil velik promet. — Cesto bomo skušali vsaj za silo popraviti. Glavno delo pa nas čaka poleti. — JOŽE JARC Železarji dva dni za športni objekt Odbor za gradnjo športno-kul- Razstavo jc odprl v soboto zvečer skovalcem pokopališča pa cvetje, no društvo in skušali z njim ures- turnega objekta na Jesenicah Je inž. Avgust Karba, predsednik sveče, vence in podobno. Popra- ničiti navedene probleme. pričel z akcijami zbiranja sred' sekcije. Jeseniški likovniki so 8tev od delovnih organizacij in razstavili 30 del z motivi Prcšer- • . • > prispevkov zaposlenih. Zborovanje hortikulturnikov . £&fc,5& po ustreznem objektu na Jeseni' Ko se jc pred dvema letoma zaoralo komaj rojeno hortikul- cah. Tako so v železarni o dn>; hortikulturni odsek turističnega turno društvo trdo ledino. Po za- nah razpravljali že štirje obraj1 društva Jesenice osamosvojil, je slugi članov upravnega odbora pa in sprejeli sklepe o odstopu dven «._ , je društvo dosegalo lepe Uspehe, dnin v letu 1965 v ta narT1^' Veliko zanimanje za hortikullur- Elcktrodclavnlca je kar z 99-od' Za oddih v Savudriji "° ,društv° JesDKW« obvešča cenjene stranke, da prične obratovati s 1. 3. 1965 dnevno nepretrgoma od 6. do 22. ure — ob nedeljah in praznikih od 8. do 20. ure. Tehnične preglede motornih vozil ima dnevno od 6. do 14. ure — ob sredah in petkih tudi popoldne od 16, do 18. ure. S hitrimi in kvalitetnimi uslugami se priporoča kolektiv. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Komunalnem podjetju »VODOVOD« KRANJ Koroška cesta 41 razpisuje mesto UPRAVNIKA projektivnega biroja za nizke gradnje za projektiranje načrtov potreb vodovodov in kanalizacij Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno prakso odgovornega projektanta. Pismene ponudbe sprejema splošni sektor podjetja. Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih Številk: greda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese da. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Prodam svinjo, brejo 11 tednov. Lahovče 47, Cerklje 534 Prodam odlično ohranjen flat 750. Naslov v ogl. odd. ' 535 Prodam dobro ohranjen moped na dve prestavi. Stane Studen, Pangerščica 6, p. Golnik 536 Prodam skoraj novo komblnirano spalnico. Poizve se pri vratarju Zdr. doma, Skofja Loka 537 Zaradi selitve poceni prodam štedilnik »Goran« ter razne dele pohištva. Kranj, Trubarjev trg 5 538 Prodam dva mopeda T 12, eden primeren za moto-cross. Jajček Smolcj, Hudi Graben 5, p. Tržič 539 Prodam prašiče po 30 kg težke. Naslov v ogl. oddelku 540 Prodam povečevalnlk za 6X6 in 24X 36 film z garnituro. Smlod-niška cesta 114, Kranj 541 JELOVICA, lesna industrija, Skofja Loka proda karambollran osebni avtomobil 9 ZASTAVA 1500 letnik 1964 s prevoženimi 2800 km v nevoznem stanju. Izklicna cena 1,500.000 din. Ogled vozila jc možen pri Transturistu Skofja Loka vsak dan od 8. do 12. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do 13. februarja 1965 do 10. ure. * OBLETNICA 11. februarja 1965 bo minulo 2 leti, odkar nas je za vedno zapustila nadvse vredna žena in mamica BERNARD ALBINA roj. Peternel Ostala bo v trajnem spominu! Mož Matej in sin Matejko TVD KRANJ Kranj priredi 20. februarja ob 20. uri v vseh prostorih doma v STRAŽIŠČU tradicionalno MAŠKARADO Dostojne' maske dobrodošle. Najboljše bodo bogato nagrajene. Rezervacija vstopnic v gostilni Benedik, telefon 25-18. Igra 6 mladih. Vabi odbor Trerovsko podjetje »MURKA« Lesce sprejme za prosto delovno mesto v prodajalni pohištva poslovodja v prodajalni pohištva Pogoj: visoko kvalificiran trgovski delavec z 10 let prak-tlčnega dela, od tega B let na vodilnem delovnem mostu. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj vložijo prijave na upravo podjetja. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij delovne organizacije Lesne industrije Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ključavničar — orodjar 2. strojni ključavničar POGOJ: kvalifikacija in nekaj prakse Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru Kandidati naj vložc pismene ponudbe v splošnem oddelku Lesne industrije Kranj, Partizanska 26 Komisija za imenovanje direktorja pri podjetju Pekarija Tržič razpisuje mesto direktorja Kandidat mora izpolnjevali enega izmed naštetih pogojev: 1. KOMERCIALIST z dovršeno komercialno šolo in petletno prakso na vodilnih delovnih mestih 2. EKONOMIST s srednjo ali srednje tehniško šolo in pellcirno prakso na vodilnih delovnih mestih 3. PEKOVSKI MOJSTER z desetletno mojstrsko prakso v svoji stroki Razpis velja do 1. marca 1965 Stanovanja ni na voljo Kupim mlade zajce. Visoko 27, Šenčur 532 Kupim slov v ogk Izgubila sem žensko zapeslno uro na progi Poljane — šk. Loka — Stražišče. Proti nagradi vrniti »Transturistu« Sk. Loka 533 Cenjene stranke obveščam, da sprejmem staro in novo nohištvo v pleskanje po najnovejših vzorcih. Cehovin, Primskovo, Kranj 37') AMD Cerklje prične 1. marca tečaj za amaterje A in B kategorije in mopediste. Prijave sprejema trafika Cerklje do 25. februarja 543 Izgubil sem usnjeno rokavico od Merkurja do komisijske trgovine. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi, Kranj, Jezerska 16 544 Nudim hrano fantu za pomoč na kmetiji. Šenčur 107 545 Naredim vsa zidarska dela za protluslugo enosobnega stanovanja. Naslov v oglasnem oddelku 546 AMD Šenčur obvešča, da se prične tečaj za voznike mopedov danes, 10.2.1965 ob 17. uri v prostorih AMD Šenčur, št. 89. 547 Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj razpisuje delovno mesto kuharice Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ razpisuje delovno mesto POSLOVODJE gostilne Zabnica Interesenti naj vložijo prijave na upravo podjetja, Maistrov trg, Kranj. šolske mlečne kuhinje, z začasnim delovnim razmerjem. Nastop službe je možen takoj. Ponudbe sprejema šola do izpopolnitve delovnega mesta. Prejemki po pravilniku o razdeljevanju osebnega dohodka. IViflt |>r«>f;f<»(f V KRANJU Jabolka 120 do 170 din. krompir 40 do 45 din, kislo zelje 100 do 110 din, kisla repa 80 do 90 din, rdeč radie 500 do 550 din. zelen radie 400 din, špinača 400 d;n, motovileč 400 din. suhe slive 300 do 320 din, med 700 din, surovo maslo 1KH) din, orehova ledjca 1400 din, skuta 260 do 280 din. korenček 70 do 80 din, redkvica 60 do 70 din, fižol 220 do 240 din za k;;: jošprenj 160 do 170 din, kaša 220 do 230 din. koruza 70 do 80 din, koruzna moka 130 din, ajdova moka 190 do 220 din. pšenica 70 do SO din, proso 80 din, oves 40 do 45 din*za liter; sveže svinjsko meso 800 din, zaklana perutnina 850 do 000 din, živa perutnina 600 do 650 din /a kg; jajca 40 do 45 din za komad. Razpisna komisija pri MESARSKEM PODJETJU TRŽIČ razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji so naslednji: 1. Ekonomska srednja šola in triletna praksa na vodilnih delovnih mestih v tovrstnih delovnih organizacijah. 2. Mesarski mojster s 5-kino prakso na vodilnih mestih v tovrstnih organizacijah. Osebni dohodek TJO pravilniku o delitvi OD. Stanovanje ni zagotovljeno. Rok za vložitev prijav je 28. lebr. 1965. Kandidati naj vlože prijave na naslov: Mesarsko podjetje Tržič. Partizanska 6 in kolkujejo s 50 din. Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj OBVEŠČA VSE UPOKOJENCE da je pričel prevajati pokojnine po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju, zato naj zavarovanci in upokojenci ne obremenjujejo uslužbencev z raznimi vprašanji v zvezi s prevedbo pokojnin, ker bi s tem samo ovirali redno delo. Od 8. februarja 1965 dalje do konca prevedbe so na oddelku za invalidsko pokojninsko zavarovanje uradne ure samo vsako sredo od 12. do 15.30 ure. »Na uradni dan dobijo stranke vsa pojasnila pri načelniku oddelka za invalidsko - pokojninsko zavarovanje in pri šefih za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Delovnim organizacijam daje informacije o novem pokojninskem zakonu načelnik oddelka za invalidsko-pokojninsko zavarovanje. Vsem zavarovancem in upokojencem zavod priporoča, da obiskujejo predavanja o temeljnem zakonu o pokoj-niskem zavarovanju, ki jih organizirajo delavske univerze v Kranju, Skofji Loki in Tržiču. Komunalni zavod za soc. zavarovanje Kranj MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Burja je izpraznila ulico. Lc redki, ki ko morali nujno von, r;o bili na cestah in se skrivali v ovratnike svojih plaAčov, ko sklanjali globoko naprej in Ki rezali pot skozi divji veter.^ali pa so naslanjali nanj, či jih je vodila v smeri burje. Tudi Stcfi se je sklanjala zdaj naprej zdaj nazaj, da je kljubovala viharju, ki sc jc zaganjal vanjo in jo hotel spod nest i. Vihar pa je divjal tudi v njej. Ni se zavedala ve", da je božala prod moževimi udarci. Zdaj je bila samo šc globoko užaljena. Hotela je s svojim bogom v podivjani, od burje rnzvrtinčeni ve rr, Prestrašiti moža. Hotela ga jo zvabiti z.a seboj. Hotela na je videti obupanega, kako bo kmalu pritekel z.a njo in pozvonil pri Bajherlo-vih, nato pa, ker je tam ne bo našel, ves obupan pritekel na ulico. Postal bo, se oziral, kam naj krene, stokal ob misli, da isi jo storila kaj hudega, in trpel, tako hudo trpel, da si bo z.a vselej zapomnil, kdaj jo je prvič udaril. Take miKli so jo viharilo, da je kljubovala burji in mrazu, ki je rezal do kosti, ko so jc stiskala k durim hiše, odkoder je na nasprotni strani ulico hihko Opazovala vhod v stavbo, kjer so stanovali Bajborlovi. Ob vsaki človeški senci, ki se je lovila skozi burjo tesno ob pročeljih proti vhodu Bajbcrlovih, je videla moža, Toda vsaka sonca jo odtavala naprej. Zaman jo čakala. Franca ni bilo. Tri Bajborlovih je 2e zdavnaj ugasnila luč, ko so jo promražona °d burje in sama prod seboj ponižana vračala domov. Bilo jo okrog polnoči, ko se je sezula pred vrati stanovanja in Po pitstih, da bi je nihče no slišal, odtavala skozi predsobo in kuhinjo v dnevno sobo, kjer sta spala Slavko in Rozi. »Stefi?«« je Rozi odprla oči. »Plst!« je zacepetal* Stefi, kor jc slišala, da so so odprla vrata iz spalnice in tiho zaobrnila ključ v ključavnici. Franc torej ni spal. Sel jo bo iskat k Bajbcrlovim, je z zadoščenjem pomislila. Ni vedela, da jo je slišal, ko je prišla. Oho sta se zdrznili, ko sta zaslišali, da so se koraki ustavili pri vratih dnevne sobe. Hote] jih je odpreti, a so bila zaklonjena. Z mirnim, a odločnim glasom je zahteval naj jih odpre. Ni jih upala. »Odprl, da ne bo še huje,« jo je prosila Rozi in, ker jih ni hotela, ja vstala in jih odprla sama. »Nisem rekel, da odpri ti, marveč Stefi,« je rekel. Rozika sc je preplašena umaknila, a Stefi je pričakovala novih udarcev. Naj jo tepe! Naj jo bije! Držala bo, kakor takrat v šoli, ko jo je tepel župnik. Izzivalno jo stopila v kuhinjo, a mož je ni udaril. Samo rekel jc, da mu je žal, kar se jo zgodilo in da naj gre spat v spalnico. -K tebi nikoli!« je ostala trmoglava. Naj ne misli, da se je vrnila zaradi njega. Vrnila se je zaradi otroka. Jutri bosta odšla skupaj z Rozi. Noče živeti pri možu, ki jo je tepci. Molčal je in odšel v spalnico. * »Torej mu je vseeno?« se jc čutila še bolj užaljeno, šele ko je legla na divan v kuhinji, sc je začela zavedati, da ga je s svojo užaljonost jo izzvala k novemu prepiru in si podzavestno celo želela, da bi jo pretepel. Torej je bil bolj pameten, ker je odnehal, je razmišljala. A zakaj jo je potem udaril? Zakaj je pobesnel? In zakaj jo sedaj lako miren, se je vpraševala. Morda se jo razburil samo zato, ker ga je zmotila pri delu. Njegovo delo ni lahko. Ves dan v tiskarni in potem mnogokrat šo doma sloneti pozno v noč nad krtač-nimi odtisi, drseti z očmi od vrstice do vrstice, od zloga do zloga, paziti na vsako črko, na vsak zlog, na vsako besedico, nad vsako Vejico, ali je pr< več ali jo manjka, paziti na vrstice, da niso zamenjane, kar se pri postavljanju časopisa ali knjigo tako rado Zgodi, 1o ni branje, ki so ga vajeni bralci, kadar prebirajo časopis ali knjigo. Niti na misel jim ne pride, kadar je časopis ali knjiga natisnjena brez napak, da so imajo za lak natis zahvaliti prizadevnemu jn vestnemu korektorju. Tudi takrat, kadar jih ruzjozj kak tiskarski škrat, no pomislijo, kako utrujajoče in počasno je korektorjevo branje krtačnih odtisov, ko mora prečrkovati vsako besedo, vsak stavek, kakor gn črkuje otrok, ki se branja šele uči. To je delo, ki potrebuje zbranosti in dobrih živcev, da jo dobro opravljeno. Zato ni nič čudnoga, če so jo Franc kdaj pa kdaj odtrgal od korokturnih pol in so zagledal kam drugam. Oči so ga skelelo, zbranost jo popustila, moral se jc vsaj za nekaj trenutkov odpočiti in se ponovno zbrati. Ali je potem prav, ker ga je motila in silila vanj a svojimi vprašanji. Ali ji ni popolnoma mirno rekel, naj mu da mir, kor dela, a ona ni nehala drezati, dokler mu niso popustili živci in jo je udaril. Ali sc ne razjezi tudi sama, kadar jo kdo zmoti, ko kroji in režo blago. Moževo delo pa prav gotovo ni lažje in najbrž zahteva še večjo zbranost kakor krojenje blaga. Ali ji ni pripovedoval, da je bil prejšnji korektor ob slu/!mi 6amo zato, ker je puščal na krtač-nih odtisih preveč tiskovnih napa!:. Pritoževali so sc novinarji, pritoževali so se pisatelji, ki jih tiskarski škratje vselej 6ipravijo v pravi obup, pritoževali so se bralci in bivši korektor je bil ob kruh. Ali bi tudi ona rada spravila moža ob kruh s tem. da bi ga motila pri delu, mu razbijala s prepiri zbranost, ki jo potrebuje? In čim večja je zbranost, tem naglejša in nepremišljenojša jo joz.a, če ti kdo zbranost v nepravem trenutku razbije. Zato ni čudno, da se jo' Franc spozabil. Torej je tudi sama kriva, če jo jo udaril, aj jo priznala in/sklenila, da ga pri delu ne bo nikoli več vznemirjala in motila s svojimi skrbmi. Toda ko se jc zjutraj zbudila, je na svoj sklep pozabila. Sama je začela prepir, ki mu jc sledil tihi teden. Potem so se menjavali prepiri in tihi tedni. Ko je Rozika pospravila svoje stvari in odšla, se je napravila, kakor da jo no vidi. Za njen odhod je dolž.ila moža. V takem vzdušju je minil Slavkov rojstni dan. V takom vzdušju se je začelo leto 1011 in v takem vzdušju sta pozabila na praznovanje četrto obletnice svoje poroke. Konec februarja pa se je odselila tudi sodnikova vdova gospa Helena, ki jo ves ta čas živela kot sostanovallca tiha in nevidna. 85. V aprilu leta 1861 je izbruhnila državljanska vojna med ameriškimi severnimi in južnimi državami. Slednje so se uprle zakonu ameriškega predsednika Lincolna o odpravi suženjstva. Po razglasitvi vojne se je vsa pisana druščina iz prerije — lovci bizonov, vodniki, kopači zlata, jezdeci poni ekspresa, kočijaži poštnih kočij —odpravila proti vzhodu, da se javi v vojsko. Čeprav je imel komaj šestnajst let, je bil tudi Bili med njimi. Toda njegova mati ni hotela, da bi bil prostovoljec. Opozorila ga je, da je še mladoleten in da brez njenega dovoljenja ne more stopiti v vojsko. 86. Čeprav ni bil vojak, se Je BiH izpostavljal raznim nevarnostim. V Kansasu, državi, ki je bila na strani predsednika Lincolna, so se zbirale skupine, ki so hodile ponoči ropat in požigat v sosednjo državo Missouri. Tako so se hotele maščevati tistim, ki so zagovarjali suženjstvo. Ko so Billa nagovarjali, naj se tudi on pridruži taki skupini, mu to ni bilo posebno všeč, ker je bilo preveč podobno razboj-ništvu. Eden iz skupine ga je vprašal: »-Ali si res že pozabil, da so bili prav ljudje iz Missourija krivi smrti tvojega očeta?« To je zadoščalo. Bili je postal član druščine martolozov. 87. Brž ko se Je zmračilo, so se skupine iz Kansasa prikrito prepeljale čez reko in pričele na drugi strani požigati senike, odganjati živino in rušiti mostove. Pred jutrom so zopet izginile v sosednjo državo. Čeprav sA je BiH dopovedoval, da se maščuje za smrt svojega očeta, ni bil z vsem srcem pri stvari. Ko je njegova mati zvedela za njegove pustolovščine, ga je poklicala k sebi. »Saj so oni ubili mojega očeta,« se je opravičeval. »To ni opravičilo zate. Četudi so med nami še nerazčiščeni računi, to še ni vzrok, da bi moral postati navaden konjski tat in požigalec«, se je razburila mati. Sport • Sport jj Sport • Sport g Sport • Šport • Sport ft Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport © Sport • Spe Državno mladinsko prvenstvo v alpskih disciplinah Kleindinstova trikrat prva Na XX. državnem mladinskem prvenstvu, kl je bilo od petka do nedelje na črnem vrhu nad Jesenicami, Je bila najuspešnejša domačinka Romana Kleindlnst, kl Je med starejšimi mladinkami osvojila vsa tri prva mesta in tako zmagala tudi v alpski kombinaciji. Od gorenjskih tekmovalcev sta osvojila naslova prvakov le še Tržičana Lcibacher in Kurnikova. Ostali zmagovalci pa so s štajerske in Koroške ter celo iz Zagreba in Beograda. To kaže, da smučanje tudi drugod že dobiva Skikjjoring na Bledu M nedeljo ob 14. uri bo na zamrznjenem blejskem Jezeru tradicionalni skikjoring, ki se ga bodo poleg naših najboljših tekmovalcev udeležili tudi nekateri odlični avstrijcl. Proga, ki bo dolga 3000 metrov, bo letos potekala bliže obali. Gledalcev ne bodo pustili na led, zato pa jim bodo uredili prostor in parkirišča ob obali, od koder bodo imeli lep pregled nad vso progo. trdno osnovo, o premoči Gorenjcev pa skoraj ni več sledu. REZULTATI: smuk — st. mladinci: 1. Zagernik (Fužinar) 1:33,1, 2. -3. Slokar (Nova Gorica) in Kiršek( Slovenjgradec) 1:39,8, 4. Zupan (Radovljica) 1:40,0, 5. Per-manšek (Mežica) 1:40,1; st. mladinke: 1. Kleindlnst (Jesenice) 1:21,6, 2. Magušar (Enotnost) 1:22,2, 3. Vatovec (Branik) 1:34,6, 4. Lužar (Enotnost) 1:36,3, 5. Ko-man (R) 1:39,9; ml. mladinci: 1. Gazvoda (B) 1:35,8, 2. Pesjak (J) 1:39,0, 3. Puhak (Zagreb) 1:41,2, ml. mladinke: 1. Nišuvić (Beograd) 1:33,8, 2. Šavor (Z) 1:36,6, 3. D. Kleindinst (J) 1:37,8. Slalom — st. mladinci: 1. Har- nold (F) 1:46,7, 2. Potočnik (B) 1:47,2, 3.-4. Svet (E) in Stojan (J) 1:47,9, 5. Permanšek (M) 1:48,0; st. mladinke: 1. Kleindinst (J) 1:46,6, 2. Magušar (E) 1:50,4, 3. Vatovec (B) 1:56,1, 4. Vesel (E) 2:02,6, 5. Luznar (E) 2:05,2; ml. mladinci: 1. Fortin (M) 1:51,1, 2. Razgovor z Romano Kleindinstovo Trinajst let na smučeh Smučišča na španovem vrhu so se umirila. Državno prvenstvo za mladince in mladinke v alpskih disciplinah je za nami. Znani ao prvaki v vseh disciplinah. Eni so imeli več, drugI manj uspeha. Vsekakor pa Je bila najuspešnejša 17-letna ROMANA KLEINDINST Z Javornika. Osvojila Je vsa tri prva mesta v alpskih disciplinah ln še v kombinaciji brez kazenske točke. Zaprosili smo jo za kratek razgovor. i Kako se počutite ikot trikratna >* ' zmagovalka na državnem prvenstvu? »Zelo sem srečna, da ml je to uspelo, in to še na domačem terenu pred domačim občinstvom.« Kaj menite o pripravi prog? »Proge so bile dobro pripravljene, razen proge za veleslalom/ki je imela nekaj lukenj.« Koliko časa že smučate? »Smučam že od četrtega leta. Tekmujem pa sedaj pet let.« Ali trenirate samo pozimi? »Treniram vsako nedeljo, odkar Je zapadel sneg. Poleti pa svoj prosti čas preživim v telovadnici.« Ker ste učenka III. letnika medicinske šole na Jesenicah nas zanima kako združujete šolo in smučanje? »Včasih je malo teže. Vendar se moram zahvaliti ravnateljici, ki mi je omogočila sodelovanje tudi na letošnjem državnem prvenstvu. V tem času bi namreč morala biti na praksi v LJubljani.« Vsekakor bi morali v bodoče posvečati večjo pozornost prav mladim smučarjem. Posebno to velja za dekleta. Romana je s svojimi zmagami dokazala, da bodo morali v bodoče resneje računati nanjo-. Zvezni selektor pa bi jo lahko uvrstil že sedaj v reprezentanco za FIS tekme na Pohorju. — JOŽE JARC Marolt (J) 1:52,8, 3. Gazvoda (B) 1:55,2, ml. mladinke: 1. šavor (Z) 2:04,0, 2. Bbhm (R) 2:04,6, 3. Ni-šavić (B) 2:04,8. Veleslalom — st. mladinci: 1. Lcibacher (T) 1:33,2, 2. Srebre (F) 1:33,6, 3. Ponikvar (J) 1:34,2, 4. Slokar (NG) 1:36,2, 5. Potočnik (B) 1:38,1; st. mladinke: 1. Kleindinst (J) 1:04,9, 2. Magušar (E) 1:05,4, 3. Vatovec (B) 1:07,7, 4. Koman (R) 1:11,2, 5. R Njšavjč (B) 1:11,5; ml. mladinci: 1. Razvoda (B) 1:31,2, 2. Fortin (M) 1:38,9, 3. Puhak (Z) 1:432; mi. mladinke: 1. Kurnik (T) 1:10,0, 2. Meljnik (šk.Loka) 1:11,4, 3.-4. D Kleindinst (J) in D. Nišavić (B) 1:11,8. Alpska kombinacija — st. mladinci: 1. Slokar (NG) 84,75, 2. Ro sina (Celje) 148,34, 3. Mejovšek (Z) 190.34; r.t. mladinke: 1. Kleindinst (J) 0, 2-> Magušar (E) 8,00, 3. Vatovec (B) 21,68; mi. mladinci: 1. Gazvoda (B) 18.85, 2. Puhak (t) 104,74, 3. Marolt (J) 141,28; ml. mladinke: 1. D. Nišavić (B) 87,62, 2. D. Kleindinst (J) 145,62, 3. šavor (Z) 174,10. Premoč Tržičanov Na conskem republiškem pionirskem prvenstvu v veleslalomu, ki je bilo v nedeljo v Tržiču, so imeli med 250 tekmovalci iz 20 klubov ljubljanskega in koprskega okraja največ uspeha domačini. Osvojili so 3 prva mesta med posamezniki in bili najboljši tudi v obeh ekipnih konkurencah. REZULTATI — st. pionirji: 1. Meglic (Partizan-Tržič) 43,7, 2. Kurnik (P. T) 44,5, 3 .Ravnik (Ra* dovljica) 46,1; st. pionirke: 1. Kramar (P. T) 51,0, 2. Brezar (P. T) 52,3, 3. Bohm (R) 53,6; ml. pionirji: 1. Primožič (P. T.) 29,1, 2.— —3. Mrak in Meglic (oba P. T.) 30,0; ml. pionirke: 1. Prežel j (Kr. gora) 32,1, 2.—3. Luzar (Enotnost) in Bajželj (Triglav) 35,0; ekipno — pionirji: 1. Partizan-Tržič (Kurnik, Zeletel, Mrak) 2:01,2, 2. Partizan-Tržič II. 2:06,8, 3. Partizan-Tržič III 2:09,7; pionirke: 1. Partizan-Tržič (Kramar, Brezar, švab) 2:19,5, 2. Enotnost 2:45,4, 3. Radovljica 2:51,8. Zaje republiški prvak Po neuspehu na nedavnem gorenjskem prvenstvu v skokih se je Jeseničan Ludvik Zaje spet povzpel na prvo mesto na republiškem prvenstvu, ki je bilo v nedeljo v Ljubljani. Tudi na drugo mesto se je uvrstil tekmovalec z Gorenjske — Marjan Pečar, ki je za zmagovalcem zaostal le v dolžini. Za petimi skakalci Enotnosti se je nato na 8. mesto plasiral Stanko Smolej z Javornika. REZULTATI: 1. Zaje (JLA) 225 (68, 67,5), 2. Pečar (Mojstrana) 208,2 (66,5, 65), 3. Oman (E) 192,8 (62, 61), 4. Giacomelli (E) 192,2 (61,5, 63), 5. Koprivšek (E) 190 61,5, 62), 6. Eržen (E) 187,9 (69,5 p„ 64), 7. Nahtigal (E) 183 (61, 57,5), 8. Smolej (Jav.) 176,9 (57, 56,5), 9. Rogelj (E) 167,9 (55, 57), 10. Cirman (E) 163,3 (55, 53). Množica skakalcev Na republiškem mladinskem prvenstvu v skokih, ki je bilo v nedeljo na 50-metrski skakalnici na Hrušici, je nastopilo kar 119 mladih skakalcev. Naslova prvakov sta osvojila Kranjčan štefančič med starejšimi in Ljubljančan Dol-har med mlajšimi, medtem ko je najdlje skočil mlajši mladinec domačin Brane — 45 m. REZULTATI — st. mladinci: 1. Štefančič (Triglav) 200.5 (43,40). 2 Malej (Javornik) 193,7 (42. 39), 3 Bogataj (T) 190,6 (38, 42,5), 4. Scdja (Jav.) 175,8 (29,5, 40,5). 5. Mesec (T) 169,7 (29,5, 34,5); ml. mladinci: 1. Dolhar (Enotnost) 203,5 (44, 42), 2. Krznarič (Mojstrana) 184,9 (42,5, 41,5), 3. D. Putgar (Črna) 181,9 (40, 39,5). 4. Brane (Jesenice) 172,9 (45, 42 p.), 5. I. Putgar (Crna) 170,1 (37, 38). Nočno sankanje V soboto zvečer je bilo v Selcah meddruštveno tekmovanje v sankanju, na katerem je sodelovalo 160 tekmovalcev. Progo, ki je bila dolga 1050 metrov in je imela višinske razlike 150 metrov so prevozili dvakrat. REZULTATI: tekmovalne sani — člani: 1. Horvat (Jesenice) 2:32,1, 2. Česen (Tržič) 2:32,3, 3. Gašper-šič (Begunje) 2:33,1; članice: 1. Tišler (T) 2:54,4, 2. Eržen (Selca) 3:24,7; mladinci: 1. Štefe (J) 2:44,6, 2. Carman (J) 2:46,3; mladinke: 1. Ahačič (B) 3:00,6, 2. Demšar (J) 3:11,3; dvosedi: 1. Horvat — Klinar Seljak spet najhitrejši Pred odhodom v Švico na tekmovanje za pokal Kurikkala so se naši najboljši tekači pomerili v nedeljo v Mojstrani na Janšo-vem memorialu. Med člani je bil spet najboljši republiški prvak Seljak, med mladinci pa člana Gorij Dornik in Bolčina. REZULTATI: člani (15 km): 1. Seljak (Triglav) 52:17, 2. Lakota (Mojstrana) 53:20, 3. C. Pavčič (Enotnost) 53:26, 4. Kobentar (Jesenice) 53:37, 5. Bavče (Fužinar) 54:13, 6 Kobilica (JLA) 54:16, 7. Grašič (T) 54:37, 8. Kalan (Gorje) 55:22; st. mladinci: 1. Dornik (G) 35:02, 2. Dretnik (B) 35 = 28, 3. Mrz-likar (G) 36:05, 4. Krišelj (T) 36:36, 5. Keršfajn (Rateče) 37:15; ml. mladinci: 1 Bolčina (G) 18:51, 2. Pintar (J) 18:59), 3. Eržen (Žirovnica) 20:26,1. (J) 1:29,8, 2. Rev — Kajbiš (Žirovnica) 1:32,0; ekipno: 1. Jesenice I 18:05,9, 2. Begunje 18:13,0, 3. Tržič I 18:40,3; navadne sani — člani: 1. Ahačič (J) 3:08,5; članice: 1. Dež-man (J) 3:43,8; mladinci: 1. Štefe-lin (J) 3:24,2; mladinke: 1. Rejc (S) 4:17,3; dvosedi: 1. Debeljak — Nastran (S) 1:46,3; ekipno: 1. Tržič 23:19,4, 2. Jesenice I 23:21,7; samotežne sani: 1. Selca (Bašelj, Jagodic, Podrekar, Bešter) 1:59,0. Na isti progi je bilo v nedeljo občinsko prvenstvo. REZULTATI: navadne sani — člani: 1. Debeljak (Iskra-Zelezniki) 3:35,7; članice: 1. Eržen (KZ Š. L.) 4:02,5; mladinci: 1. Habjan (Š.L.) 3:52,2; mladinke: 1. Rejc (I) 4:11,9; dvosedi: 1. Nastran — Debeljak (I) 1:50:2; samotežne sani: 1. Iskra 1:53,1. Novo nogometno igrišče Na nedavnem občnem zboru TVD Partizan v Preddvoru so med drugim poudarili, da mora društvo razširiti svojo dejavnost na večji krog občanov, še posebno med mladino. Poleg nogometa, ki je sedaj v Preddvoru na prvem mestu po priljubljenosti, so začeli gojiti še telovadbo. Sestavili so tudi štiričlansko komisijo, ki bo izbrala teren za nogometno igrišče, ker bodo na starem zgradili novo šolo. Govorili so tudi, da bodo razširili atletiko in zimske športe, saj je v okolici dovolj lepih smučarskih terenov. Na koncu so izvolili nov sedemčlanski odbor, ki bo naprej vodil delo društva po sprejetih smernicah. — J. K. Prednost prioritetnim športom Na nedavnem občnem zboru TVD Partizan v Naklem so razpravljali o doseženih rezultatih in delu v preteklem obdobju. Ugotovili so, da aktivnost društva v zadnjem času pada predvsem zaradi menjave generacij. Delo posameznih akcij kluba bo potrebno obnoviti in razširiti, predvsem prioritetnih športov — smučanja, atletike in splošne telesne vzgoje. Mladine, predvsem šolske, je dovolj zato jo bo treba pritegniti v vrste Pai'tizana. Sedaj je čutiti pomanjkanje strokovnega kadra, ki pa ga nameravajo v bodoče vzgajati iz lastnih vrst. V letošnjem letu praznuje društvo 35. letnico ustanovitve teles-novzgojnega društva v Naklem in 30. letnico ustanovitve športnega društva »Slovan«, iz katerega se je razvil današnji »Partizan«. Kot vidimo j je društvo eno najstarej- Primorje : Triglav 15.244:14,191 Z dvobojem med Primorjem }n Triglavom se je na Reki v nedeljo pričelo letošnje zimsko plavalno tekmovanje za pokal Reke. Primorje je opravičilo sloves kandidata za zmagovalca ter prepričljivo premagalo Kranjčane. Kranjska ekipa ni nastopila v najmočnejši postavi. Zaradi bolezni nista nastopila Bogatajeva in Poternelj, vendar je slednjega odlično nadomestil P. Brinovec V ekipi je nastopilo nekaj novih članic — pionirk. Med njimi se je odlikovala predvsem Šilerjeva saj si je z rezultatom 1:32.4 zagotovila stalno mesto v kranjski prvi ekipi. Rezultati: moški — 200 prosto: 1. Dorčič (P) 2:09,4, 3. Brinovec P. (T) 2:15,0, 4. Košnik (T) 2:17,2; 200 prsno: 1. Benetti (P) 2:48,8, 2. Levičnik (T> 2:52.4. 3. Sloveč (T) 2:53,2; 200 hrbtno: 1. Levičnik Ž. (T) 2:32,3, 2. Nadižar J. (T) 2:41,0; 100 prosto: 1. Dtfbrila (P) 59,1, 3. Košnik (T) 1:00,5, 4. Nadižar F. (T) 1:01,6; 200 metulj: 1. Brinovec V. (T) 2:38,2, 3. Brinovec P. (T) 2:52,9; 4X100 mešano: 1. Primorje 4:30,0. ženske — 200 prosto: 1. Bem (P) 2:51,5, 3. Mihelič (T) 3:08,2, 4. Milovanovič (T) 3:11,1; 200 prsno: 1. Halužan (P) 3:12,0, 2. Brc-skvar (T) 3:13,8, 4. Požgaj (T) 3:42,0; 100 hrbtno: 1. Rubeža (P) 1:19,0, 3. Čolnar (T) 1:28,4, 4. ši-ler (T) 1:32,4; 100 prosto: 1. Sabol (P) 1:12,6, 2. Jančar (T) 1:14,2, 4. Milovanovič (T) 1:24,5; 100 metulj:!. Breskvar (T) 1:24,9, 3. Mihelič (T) 1:41,9; 4X100 mašino: 1. Primorje 5:52,2, 2. Triglav 6:22,8. Tekmovanje za pokal Reke se bo nadaljevalo v nedeljo s četve-robojem vseh štirih tekmecev v Kranju. Srečali se bodo državni prvak Ljubljana, že po tradiciji vsakoletni zimski državni prvak Mladost iz Zagreba, Primorje in domači Triglav. PETER ČOLNAR ših, katerega dejavnost in vloga je med vodilnimi na Gorenjskem. V okviru praznovanj bodo organizirali mednarodni nogometni turnir, telovadno akademijo in še vrsto drugih tekmovanj. Društvo bo tudi še naprej razvijalo prijateljske športne odnose s slovenskim društvom iz Šentjanža na Koroškem. — T. K. Železarji s puško Jeseniški železarji so končali letošnje medobratno tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki se ga je udeležilo nad 600 članov kolektiva. Tekmovanje je bilo v strelskem domu »Matija Verdni-ka« pod Mežakljo. V medobrat-nem temovanju so zavzeli prvo mesto strelci Javornika III, med posamezniki pa Edo Dobrave, ki jc dosegel kar 190 krogov od 200 možnih. — C. Revanša Primorja V soboto in nedeljo so kranjski vaterpolisti vrnili srečanji Rcča-nom. V Kranju so bili Triglavani uspešnejši (en neodločen dvoboj ter ena zmaga), toda na Reki so imeli njihovi nasprotniki več sreče. Primorje : Triglav 4:4 V zanimivi in hitri igri, ki se je odlikovala predvsem v zadnjih minutah, je uspelo Kranjčanom obdržati neodločen rezultat. Tri- glavani so nastopili v oslabljeni postavi brez Čolnarja, dr. Petri-ča in Zgombe. Z odlično obrambo se je najbolj odlikoval vratar Triglava Franc Rebolj. Primorje : Triglav 7:6 V nedeljo Kranjčani niso ponovili Igre iz prejšnjega dne. Čeprav v močnejši postavi s Čolnarjem in dr. Petričem niso mogli ogroziti premoči domačinov. Tokrat je bil slab vratar Rebo'j, saj lahko dva gola pripiš^mn ^'•TOvi nezanesljivi obrambi. — P. C.