R A Z I S K O V A L N E M E T O D E Z NAVODILI ZA PROUČEVANJE UDC U D K 910.1:664.71:551.482 (497.12) = 863 GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE VODNIH MLINOV IN MLINARSTVA NA SLOVENSKEM O snovne sm ern ice za raz iskovan je D arko R a d i n j a * A. Uvod Sm ernice p o d aja jo pog lav itne m etode za sistem atično p reu čev an je naših vodn ih m linov. Izb ran e in o sve tljene so tis te , k i n a jb o lj u s trez a jo n e k d a ­ n je m u razvo ju našega m lin a rs tv a in d an ašn jim razm eram . V odne m line so n am reč v zadn jem času povečin i že opustili in te m u zelo značilnem u s ta n ju so p rilag o jen e raz iskovalne m etode. D ruga m etodološka p rilag o d itev v e lja vlogi, k i so jo vodn i m lin i še do n ed a v n a im eli, saj so b ili v ž iv ljen ju n aš ih p o k ra jin zelo pom em bni. Z ato so b ili splošno ra z š ir jen i in izredno štev iln i te r tu d i pok ra jin sk o zna­ čilni. D anes se to obdobje že iz teka, saj so vodn i m lin i po do lgih s to le tjih ž iv lje n ja sred i nag lega p ropadan ja , tak o da o b ra tu je jo zad n ji m ed n jim i. N ajugodnejši čas za s is tem atične geografske raz iskave vodnih m linov je zato že m in il, še vedno p a n ism o izgub ili vseh m ožnosti za n jihovo n e­ posredno p reu čev an je , saj so tis ti, k i še o b ra tu je jo , pom em ben v ir nepo­ sred n ih spoznanj in do b ra osnova za u strezn e posplošitve. K er pa sm o ve­ čino m linov opustili že p re d trem i d ese tle tji in več, so povečin i že precej razp ad li in tem razm eram so p rilago jene raziskave. Z ato sm o poleg nepo­ sred n ih upoštevali p redvsem posredne raz iskovalne m etode. V ospred ju so tr i je g lavn i v iri in tr i je osnovni nač in i p reučevan ja . N a jp re j g re za sis tem atično upo rabo k arto g rafsk eg a grad iva, k i v k lju č­ no s franciscejsk im k a ta s tro m sega okoli 150 le t nazaj, to re j še v čas n ji­ hovega v iška in vseh k asn ejš ih razv o jn ih n ih a n j, k i p a pom enijo že po ­ stopno nazadovan je , k a r je sred i našega sto le tja p rip e lja lo sledn jič do nag lega in m nožičnega opuščan ja v o dn ih m linov. K arto g rafsk o grad ivo je zelo pom em ben spoznavn i v ir za raz p ro s tra n jen o s t in š ir je n je te r opu­ ščan je m linov v tem času. D ruga raz iskovalna m etoda se op ira n a p isane v ire, z lasti n a različne * D r., izred n i u n iv . prof., PZ E za g eo g ra fijo , F ilo zo fsk a fa k u lte ta , A šk e r č e v a 12, 61000 L ju b lja n a , Y U . k ra je v n e in d ruge k ron ike, k ra je v n e leksikone, arh ive , vodne k n jig e itd . T e­ ga g rad iv a je za S loven ijo razm erom a veliko, m alo p a je o m lin ih in m li­ n a rs tv u nep o sred n ih raziskav . G lavni p o u d arek je n a te re n sk em delu — n a a n k e tira n ju m lin a rjev (sed an jih in n ek d a n jih ) te r m levcev in d ru g ih živ ih prič . Še posebej, k e r t i v ir i čedalje bolj usihajo . V ta nam en je izdelan pod ro b en vp raša ln ik . Izb ran e raz iskovalne m etode sm o p re izk u sili v raz ličn ih slovensk ih p o k ra jin ah , z lasti v alpskem , p red a lp sk em in d in a rsk em svetu , p ra v ta k o pa tu d i v subpanonskem in subm ed ite ranskem . P om em bne so tu d i d ru g e oblike te re n sk eg a dela. To ve lja z lasti za p reu čev an je lege in po ložaja m linov v p o k ra jin i te r n jihovega u s tro ja in z u n an je podobe, p ra v tako pa tu d i za p reu čev an je ob lik in n ač in a zajezo- v a n ja in n a p e lje v an ja vode k m lin u te r v seh d ru g ih potez, k i so z m lin i in m linarstvom tesno povezane te r so se v p o k ra jin i še ohran ile . V raz ličn ih delih S loven ije im ajo m lin i poleg š tev iln ih sk u p n ih potez še v rs to posebnosti, k i so posled ica m ed seboj p rep le ta jo č ih se vplivov, iz ­ v ira jo č ih iz raz ličn ih n a ra v n ih osnov in d ru žb en ih potez. T ud i p r i m lin ih se kaže ve lika p o k ra jin sk a p es tro s t S lovenije, saj se je izoblikovalo p re ­ cej raz ličn ih vrst. Poleg raz š ir jen o sti m linov so g lavn i nam en geografskega p reu čev an ja z lasti n jihove p o k ra jin sk e značilnosti, sk ra tk a m lin i k o t sestavn i deli po ­ k ra jin , p redvsem p a m lin i in m lin a rstv o v zadn jem razvo jnem obdobju, m edtem ko posegam o nazaj p redvsem zarad i razu m ev an ja teg a razvoja. S m ern ice n ap e lju je jo tu d i k ponovnem u v red n o te n ju v o dn ih m linov v dobi in d u stria lizac ije in z v id ik a sed an jih d ružbenoekonom sk ih razm er sploh, še posebej z v id ik a v a rs tv a geografskega okolja, d ružbene sam oza­ ščite, en erg e tsk e stiske in d ru g ih š irš ih s ta lišč .1 B. Razvoj m linov v zadnjih 150 letih po kartografskem gradivu V IR I Za izb rano dolino, porečje ali p o k ra jin o si n a jp re j u s tv a rim o p re ­ gled nad raz ličn im i geografsk im i k artam i, k i so na voljo. Za S lovenijo p r i­ de v poštev p redvsem n as led n je gradivo:^ 1) F rancisce jsk i k a ta s te r iz p rv e polovice 19. s to le tja (1817— 1927), 2) a v s trijsk a to p o g rafsk a k a r ta v m erilu 1 : 25 000 iz 1878. le ta, 3) av s trijsk a topografska k a r ta 1 : 75 000 iz 1894. leta, 4) ita l. top. k a r ta 1 : 25 000 iz le ta 1926— 1932 (za P rim o rsk o ), 5) jug. top. k a r ta 1 : 25 000 iz 1939. le ta ozirom a 1 : 50 000, 1 K p r e u č ev a n ju že lim o sp o d b u d iti tu d i g e o g ra fe šo ln ik e , g e o g ra fsk e k rožk e in d ru ge, š e p o seb ej zarad i teg a , k er je te r en sk o r a z isk o v a n je v šo lsk em o k o lišu oz irom a d o m a či p o k ra jin i la h k o ze lo u sp ešn o . 2 V ečin o k art im a PZ E za g e o g ra f ijo f ilo z o fsk e fa k u lte te v L ju b lja n i, A šk er č e v a 12, n o v e jš e tu d i o b č in sk e g e o d e tsk e u p ra v e te r R e p u b lišk i a rh iv g e o d e tsk e u p ra v e SR S v L ju b lja n i, š a r a n o v ič e v a 12. M ape fr a n c isce jsk e g a k a ta str a pa h ra n i A r h iv S lo v e n ije , L ev stik o v trg 3. 6 ) jug . top. k a r ta 1 : 100 000 iz 1930. leta, 7) oku p ac ijsk a k a r ta iz m edvo jne dobe (za n ek a te ra pod ročja ), 8 ) dopo ln jen a jug. k a r ta 1 :5 0 000 iz 1950. leta, 9) osnovna d ržav n a k a r ta (ODK) 1 : 5 000 ali 1 : 1 0 000 iz 1960. in n a ­ s le d n jih let, 10) nova jug. top . k a r ta 1 : 25 000, dopo ln jena 1972 ozirom a 1973, izdelana fo tog ram etrično 1956— 1967. PO T E K D ELA 1) P rv i, splošni p reg led m linov si u stv a rim o s pom očjo p red v o jn e jug. k a r te 1 : 100 000. Z arad i v ečbarvnega tisk a in m an jšega m e rila so m li­ n i n a te j k a r ti p r ik az an i n a jb o lj p reg ledno in nazorno . 2) P re d e n pa začnem o na k a r ta h isk a ti m line, žage in d ruge ob rate na vodni pogon (kovačnice, pap irn ice , fužine itd .) te r z n jim i povezane jezove, kanale , m linščice in različno u re je n e struge, se seznanim o z u strezn im i konvencionaln im i znak i n a posam eznih geografsk ih k a r ­ ta h .3 3) N atan čn e jš i p reg led m linov nam n u d i p red v o jn a jugosl. top. k a r ta 1 : 25 000. Z n je n a p ro zo rn i p a p ir n a jp re j p rerišem o (v m odri b arv i) rečno m režo s kanali, jezovi in m linščicam i v re d te r (v č rn i b arv i) pog lav itne o rien tac ijsk e točke ob vodi (m ostove, hiše, b ližn je zaselke ozirom a n ase lja ipd .). 4) N ato p rerišem o vse m line in tu d i d ruge o b ra te n a vodn i pogon ,4 in sicer n a tan k o tam , k je r so n a k a rta h , z lasti g lede n a to, ali so n a levi ali desni s tra n i vodnega toka. N a ta n ač in lah k o n a n as led n jih zem lje­ v id ih ugotovim o, ali g re za iste ali d ruge, nove m line. N atančnost je pom em bna z lasti tam , k je r je več m linov skupaj ali p a se je vodn i tok p restav il. Vse o b ra te n a vodn i pogon označujem o s poenostav ljen im i znaki: m li­ ne s krogi, žage s k v ad ra ti, kovačnice in d ru g e o b ra te s tr ik o tn ik i (glej legendo ). M linščice rišem o z rdečo črto. 5) S ledi sistem atično p re riso v a n je m linov in žag 5 s posam eznih k a r t n a p ro so jn i p ap ir, začenši z n a js ta re jšo . Vse m line sicer označim o s krogi, k i se m ed seboj raz lik u je jo le po barv i, in sicer g lede n a to, kdaj so n a s ta li (na k a te r i k a r ti se p rv ič po jav ijo ) in kdaj so jih opu ­ stili (na k a te r i k a r t i jih n i v eč ). Z u strezn o b arvo p re č rta n i znak po ­ m eni, da je m lin opuščen v obdobju , ko ga na p rv i n as led n ji k a r ti ne zasledim o več. E nako v e lja za žage. 6 ) P re riso v an je m linov in žag s posam eznih zem ljev idov lahko po teka 3 G lej leg e n d o za a v s tr ijsk e , ita l ija n s k e in ju g o s lo v a n sk e k a r te u strezn ih m er il. 4 T e s ice r p r ik a žem o tu d i k a rto g ra fsk o , č ep ra v j ih z a en k ra t n e b om o p o seb ej p re ­ u č ili. S m o trn o p a je , da j ih p r i te m d e lu is to č a sn o reg istr ir a m o za k a sn e jšo o b d ela v o . P o d ob n o se n am bo d o g a ja lo n a te r en u , k jer b om o o n j ih m im o g re d e zb ra li m a rs ik a ter i p o d a tek . K a r to g ra fsk i p r ik a z je to re j n a m en je n v s e m ob ratom n a v o d n i p ogon . 5 Z arad i en o s ta v n o s ti b om o o d s le j v s e d ru g e o b ra te n a v o d n i p o g o n o zn a č ev a li k o t žage. n a dva načina. P r i p rvem p rerišem o s posam ezne k a r te vse m line in žage h k ra ti; označim o to re j vse m line določenega obdobja. P r i drugem nač inu pa zasledujem o le posam ezne m line ali skup ino m linov sk le ­ n jen o skozi vsa obdobja, to je s pom očjo vseh k a r t obenem , seveda ene za drugo. P ri te j m etod i laž je zasledujem o n jih o v razvoj, posebno tam , k je r jih je več skupaj in je m ožno, d a enega zam enjam o z drugim . Na ta nač in lažje ugotovim o, ali so n a raz ličn ih zem ljev id ih is ti m li­ n i ali ne. Z ato tam , k je r se je vodn i to k p restav il, n a n je m p a so m lin i ali žage, v rišem o n a k a r to tu d i sp rem en jen i vodni tok. U goto­ v iti pa je treb a , ali g re za iste ali d ruge m line, k a r je pom em bno zla­ sti p ri p lav a jo č ih m lin ih / Za n ek a te re p o k ra jin e bo u s trez n e jša prva, za n ek a te re d ru g a m etoda. P ri označevan ju m linov je n a tan č n o st to ­ liko bolj po treb n a , k e r jih z zem ljev idov raz ličnega m erila p renašam o n a zb irno k a r to z eno tn im m erilom -— 1 : 25 000.7 7) K o sm o n a p ro so jn i p a p ir p re risa li m line in žage z vseh k a rt, j ih za n a js ta re jše obdobje dopolnim o še s pom očjo k a ta s trsk ih m ap. Za lažjo orien tac ijo — k a ta s trsk e m ape so n am reč v m e rilu 1 : 2880 -— si p o m a­ gam o z av s trijsk o topografsko k a r to 1 : 25 000, k i m a v risane m eje k a ­ ta s trsk ih občin (— . — . — ). 8 ) S p osestn ih lis tin , k i so sestavn i deli k a ta s trsk ih m ap, ugotovim o štev ilko in la s tn iš tv o parcele , na k a te r i je m lin a li žaga te r s tem la ­ s tn ik a in n jegov poklic. P o tem sklepam o, ali g re za km ečki, obrtn i, ce rk v en i m lin ipd. 9) K arto g ra fsk i p rik az m linov in žag dopolnim o še s štev ilčn im p re ­ gledom . Na p rv i razp red e ln ic i p rikažem o štev ilo m linov in žag za po­ sam ezna obdob ja (posebej za desn i in lev i b reg ) , na d ru g i p a j ih p r i­ kažem o po naseljih . V selej jih razpored im o po u s trez n ih p o k ra jin sk ih en o tah ozirom a po posam eznih do lin ah ali do lin sk ih delih , če gre za več je ozirom a d a ljše doline (glej obe razp red eln ic i) . 10) Na osnovi zb ra n ih podatkov (k a r te in razp red eln ic) na k ra tk o p r ik a ­ žem o za izb rano ozem lje razvoj m linov in žag v zad n jih 150 le tih in skušam o ta razvoj geografsko osvetliti. P rik a z na j vsebuje: a) vire; to je p reg le d u p o rab ljen ih geografsk ih k a r t in k a ta s trsk ih m ap (sekcija , m e rilo in le tn ic a geodetskega sn em an ja ozirom a ti­ sk a n ja k a r te — ta je na posam eznih lis tih iste se rije lah k o ra z ­ ličn a), b ) k a r to z v risan im i m lini, žagam i in m linščicam i v m erilu 1 : 25 000, c) ta b e la rn i p reg led razv o ja m linov po obdobjih , d) k ra tk o oznako štev ilčnega razv o ja m linov (naraščan je , u p ad a n je ) z ustrezn im grafičn im prikazom (d iag ram om ), e) gosto to m linov in žag (povprečno štev ilo n a 1 0 0 k m 2 po reč ja ali po ­ 6 E d in o za n je u p o ra b lja m o n e k o lik o d ru g a č en zn a k (g le j le g e n d o ). 7 V se m lin e n a k a r ti o š te v ilč im o , in s ic e r od zgoraj n a v zd o l oz irom a v sm eri v o d ­ n e g a to k a . Z is to š te v ilk o o zn a č im o m lin e tu d i v a n k eti. k ra jin e te r n jihovo povprečno štev ilo n a 1 km vodnega toka ; tega upoštevam o od naj v išjega m lina navzdol do izliva, f) p o k ra jin sk e posebnosti, np r. n a rav n o sp rem in jan je vodnega toka, regu lac ije voda ipd., k i so vp liva le n a razvoj m linov in so na k a r ­ ta h razvidne, g) sk u p n a dolžina m linščic n a ob ravnavanem potoku, re k i ali porečju , h ) poskus geografske razlage p rik azan eg a razv o ja m linov in žag glede n a n a rav n e in d ružbene značilnosti pokrajine , i) u p o rab ljen a li te ra tu ra in v ir i sploh. 11) S te ren sk im ogledom in pov p rašev an jem zbrane podatke po m ožnosti še dopolnim o, če raz iskovan je m linov in žag zak ljučim o na te j s to p ­ nji. K arto g ra fsk a m etoda n am vsekako r da pogled v raz p ro s tra n jen o st in štev ilo m linov, p rav tak o pa tu d i p reg ledno podobo n jihovega razvoja. Za n a tan č n e jš i p reg led teg a razv o ja (n a s ta ja n ja in opuščan ja m linov) pa je po trebno k a rto g ra fsk o grad ivo dopoln iti z d rug im i p o d a tk i -— s p isa n i­ m i v iri, a n k e tiran jem in te ren sk im raz iskovan jem sploh. P ri m lin ih je nam reč p rih a ja lo do sp rem em b tu d i v vm esnem času m ed izdajo en ih in d ru g ih geografsk ih k a rt. R azen teg a so n a zem ljevide vnašali tu d i že opuščene m line, če so s tavbe še stale . Zato se de jan sk i r a ­ zvoj m linov ne u jem a docela s tis tim , k i ga p rik az u je jo posam ezne k arte . Če bi im eli m ožnost, bi za n jih o v p reg led izb ira li d ru g a obdobja, t is ta n a m ­ reč, k i označujejo značilne s topn je n jihovega razvoja. Tako pa sm o se m o­ ra li o p re ti na le ta geodetskega snem anja . Z naki n a skupn i k a r ti Leto 1824 1878 1894 1930 1938 (1943) 1950 1973 M lini O O O O O O O O Žage c 'O □ O □ O □ C Druge A A A A A A A A B arva črna zelena m odra r ja v a oranžna (brez) rum ena rdeča P rim er: 0 — m lin se po jav i n a geografski k a r ti iz le ta 1878 (zelena b a r ­ va) in izgine na k a r ti 1938 (o ranžna č r ta ). Op.: znak za p lavajoč i m lin glej na risb i 1, št. 8 , str. 131. 1 . razp red eln ica — m lin i po n ase ljih (enako za žage) V odni t o k ........... Tek. N aselje 1824 1878 1894 1930 1938 (1943) 1950 1973 štev. D L D L d ~ [lT D L D r_, L D D L L T T 1 1 T 7 D — desni breg L — lev i b reg 2 . razp red e ln ica — m lin i skupno (enako za žage) Leto 1824 1878 1894 | 1930 | 1938 (1943) 1950 | 1973 Sk. štev. 1 i i ii i i j 1 C. Vprašalnik za terensko preučevanje vodnih m linov V p raša ln ik obsega 160 v p rašan j, k i so raz p o re jen a n a 11 skup in . Za bo­ ljše razu m ev an je so n a koncu dodana k ra tk a p o jasn ila k i se sicer ne do ti­ kajo vseh v p rašan j, skuša jo pa opozoriti na osnovni n am en an k e tiran ja . V p ra šan ja so raz d e lje n a po pom em bnosti. P rib ližn o t re t j in a je te m e lj­ n ih (**), t r e t j in a pom em bn ih (*), t r e t j in a pa je v p rašan j, k i sicer niso n u jn a , so p a zaželena (b rez zvezdice). I. PO L O Ž A J M LINA — štev ilk a m lin a 8 1) D om ače im e za m lin (n arečn a ob lika ). ** 2) K ra j, k je r je m lin (zaselek, vas, h išna š tev ilk a ). ** 3) Im e do line ozirom a ožje p o k ra jin e , k je r je inlin . ** 4) Im e rek e ozirom a potoka, ob k a te re m je m lin in na k a te rem bregu je. * 5) Če m lin sto ji ob m linščici (u m etn i s tru g i) , kako jo im enu je jo? 6 ) K aj je odločalo o lo k ac iji m lina? 7) č ig a v je svet, n a k a te re m je m lin , in čigava okolica? * 8 ) Do m lina d rž i s teza — to v o rn a p o t — kolovoz — dobra vozna pot. K do jo v zd ržu je ozirom a kdo jo je vzdrževal? 9) O rien tira n o st m lina *a) m lin je sred i do linskega dna (a luv ia lnega sveta) ozirom a na n je ­ govem robu, b) m lin je v sm eri doline — prečno n a dolino, e A n k e tira n i m lin i im a jo is to š te v ilk o k ak or n a k arti. c) velikost m lina (tlo ris v m e tr ih ), *d) vodno kolo je n a širši — ožji s tra n i m lina, e) vodno kolo je n a J-S-V-Z ozirom a JV -JZ-SV-SZ s tran i m lina. **10) M lin im a vodo sta lno — le ob suši ne — sezonsko ne (po leti — pozi­ m i); a) kdaj je n im a (k a te ri m esec ozirom a le tn i čas?), b) ko liko časa je n im a povprečno n a leto? *11) A li m lin ogrožajo poplave, sp od jedan je vode, nanosi? A li je b il za­ ra d i teg a sp rem en jen , pop rav ljen , p restav ljen ? II. LASTNIŠTVO M LINA 1) M lin je zasebna — skupna last, in sicer je vašk i — zadružn i — ob­ čin sk i itd. * 2) V p re te k lo s ti je b il km ečk i — o b rtn i — v ašk i — cerk v en i — sam ostansk i — gosposki itd . * 3) S ed an ji ozirom a zad n ji la s tn ik m lina (p riim ek in ime, dom ače ime, poklic, sta rost, s tan o v an je ). 4) P o d a tk i o n a jem n ik u m lina, če je m lin v najem u. 5) S ta ro s t m lina: *a) kdaj je b il postav ljen , b) ali je b il p re jšn ji ozirom a p rv o tn i m lin drugačen , c) ali je b il več ji — m anjši, d) ali je b il lesen — k am n it — opečnat — raz lične sestave. 6 ) A li je šel m lin z roda v rod: da — ne? 7) A li se je la s tn iš tv o sp rem in ja lo? ** 8 ) A li m lin še m elje? Če je opuščen, kako je oh ran jen? ** 9) K daj je bil m lin opuščen in zakaj? **10) A li ga u p o rab lja jo za d ru g e n am ene (k ak šn e )? Ali je p re u re je n v počitn iško hišico? III. VRSTA M LINA ** 1) V elikost m lina; ali ve lja za m alega — sred n jeg a — velikega? Po k ak šn ih m erilih? ** 2) A li je m lin km ečk i (zasebni — v ašk i), o b rtn i (za m levce — za trg — za oboje) ali v e leo b rtn i (k u p u je žito in p ro d a ja m oko drugam , np r. za izvoz). 3) A li je p r itličen — nadstropen? ** 4) K akšen je sed an ji m lin (kam nit, lesen, opečnat, iz različnega g rad i­ va)? 5) K ak šn a je s treh a danes in k ak šn a je b ila v p re tek losti: a) s lam n a ta — lesena — k am n ita — opečnata ozirom a ......... ? b) ali je strešno slem e v sm eri do line ali p ravoko tno nan jo? ** 6 ) K oliko v odn ih koles im a m lin? A li so raz lične v rste? 7) P o v p rečn a ž iv ljen jsk a doba m lin skega kolesa? Od česa je v p rv i v rs ti odvisna? ** 8 ) V odna kolesa so pokončna — poševna — vodoravna. 9) M linska ko lesa im ajo p rem e r (v dm ali cm ). Iz česa so? *10) A li se ko lesa lahko dv ignejo nad vodo (t. i. p rem ičn a kolesa — na vago ■— v itlovci)? **11) M lin im a 1 p a r — 2 p a ra — 3 p are — 4 p a re — 5 p aro v — 6 p aro v kam nov. *12) Iz česa so m lin sk i kam n i (v rs ta kam nine) in od kod so? K do jih je izdelal? 13) D im enzije kam nov (p re m er in debelina) *14) K am ni so dobri — slabi — , trd i — m ehki. K ako se to kaže? *15) V k ak šn ih časovnih razm ak ih kam ne ostrijo? 16) K oliko časa v po v p reč ju t r a ja m lin sk i kam en? **17) A li im a m lin stope? K oliko? K akšne? **18) A li im a m lin luščiln ico za oves (t. i. ovsenar) ali za drugo zrn je? **19) A li im a m lin tu d i stiskaln ico za olje: da — ne; koliko? kakšne so? 20) M lin im a ločen p ro s to r za kam ne: da — ne. *21) M lin im a stan o v an jsk i p ro s to r za m lin arja : da — ne. 22) M lin im a poseben p ro s to r za žito in m oko: da — ne. 23) M lin im a p ro sto r za m levce (za tis te , k i p rin aša jo ž ito ): d a — ne. 24) M lin im a sh ram bo za živila: da — ne. *25) M lin im a z lesom zaščiten p ro s to r (k am ro ), k i v a ru je ko lesa pred m razom : da — ne. A li pozim i obsekavajo led z m lin sk ih kam nov? 26) A li im a m lin d ruge p rosto re? *27) A li so ob m linu d ru g a gospodarska poslopja (k ak šn a )? *28) M odern izacija m lina. IV. DELO V M LINU ** 1) M lin m elje pšenico — rž — ječm en — oves — a jd o — koruzo — graščico — sorščico in tu d i še . . . te r im a kam en za p rašič jo oblodo. * 2 ) M lin m elje ž ita posebej ali m ešano? ** 3) M lin v stopah phe a) ječm en v je šp ren j, b) proso v kašo, c) oves v kosm iče. ** 4) M lin stiska olje iz bučnic — sončnic — rep ičnega sem ena •—- ž ira — koruze. ** 5) Delo v m lin u po teka: a) vse leto, podnev i in ponoči, b ) vse leto , a le podnevi, c) sezonsko, d) le po dežju, e) n e redno (po p o treb i). ** 6 ) M lin ne m elje sk len jeno , k e r ne obra tu je : a) ob suši p o v p re č n o . . . . dn i n a leto, in sicer od . . . . do . b ) ob v isok i vodi povprečno . .. d n i n a leto, in sicer . . . , c) ob pop lavah povprečno . . . d n i n a leto, d) ob p o p rav ilih m lin a povprečno . . . dni (p o p rav ila so za rad i obrabe kam nov, koles, v zd ržev an ja m lin ­ ščice itd .) . ** 7) V m lin u je m lin a r zaposlen sta lno —- občasno. * 8 ) K ako se je usposobil za delo (izkušn je od dom a — p riu č il d rugod — izučil za m lin a r ja in im a ob rtno dovo ljen je )? * 9) V m lin u je pom očnik (vajenec) s ta lno — občasno. *10) D rug i delavci v m lin u (dom ači — tu ji ) , ka te ri, kdaj, kako? 11) A li so žito m le li tu d i m levci: da — ne. 12) K ako pogosto se je dogajalo : red n o — občasno — izjem om a? **13) P rin a šan je ž ita v m lin (sp rem em be po posam eznih obdob jih ): a) žito nosijo v m lin enakom erno, b) žito nosijo n a jv eč jesen i — pozim i — spom ladi — poleti, c) žito vozijo — tovo rijo — nosijo. *14) A li m levci počakajo n a m oko ali p rid e jo drugič? 15) Ce počakajo , ali o stanejo vsi — večinom a — izjem om a? a) ko liko časa čakajo? b) odkod so tis ti, k i čakajo? c) kaj delajo m ed čakanjem ? d) k je im ajo vp režno ali tovo rno žival, ko čakajo n a m eljavo? **16) A li zah tev a jo m levci m oko iz la stnega žita: da — ne. 17) S e jan je m oke? O dkod sita (p la tnena, ž im n ata )? K oliko sit je im el m lin? *18) N a ko liko kam nov se je m le la pšenica, ko ruza in d ruge v rs te žita? **19) K oliko v rs t m oke je m lin m lel? **20) K oliko in kako so p lačevali m le tje (t. i. m le tv ina , m levnina, m lev- ščina, m lin a rsk a m erica )? a) z m erico (koliko za posam ezne v rs te ž ita ), b) v d en a rju , c) z m erico in denarjem , d) poljubno, e) s povračilom v delu. *21) K ako je m lin a r določal kakovost žita? S h ek to litrsk o težo ali d ru g a ­ če? 22) K ako je m lin a r določal v rs tn i red m le tja in kako je vodil preg led? **23) K oliko pšenice in d rugega žita so zm leli z en im kam nom v en i u ri ozirom a enem dnevu, (če je bil delovni dan dolg 12 ozirom a 24 u r) a li enem m esecu? 9 — G E O G R A FSK I V E ST N IK 129 *24) K oliko ječm ena sphe ena stopa v eni u r i a li enem dnevu? 25) K ako je m lin a r vodil p reg led o ko lič inah in v rs ta h žita te r o la s tn i­ š tv u žita? **26) R azm erje žito — m oka: a) ko liko m oke in o trobov p rid e iz posam eznih v rs t žita? b) ko liko kaše iz prosa, je šp re n a iz ječm ena, ko liko olja iz sem ena? c) ko liko znaša kalo? *27) P o v p rečn a le tna zm ogljivost m lina? K oliko pšenice je m lin zm lel v n o rm alnem le tu (s povprečno le tino ) in ko liko d rugega žita? K oliko v slabem le tu (npr. ob suši) in ko liko v dobrem (rodov itnem ) le tu? *28) K oliko o lja iz tisne stiskaln ica v en i u r i ali enem dnevu? K oliko olja so iz tisn ili iz o lja ric v enem le tu? 29) K akšne m ere za žito in m oko se u p o rab lja jo danes in kakšne so se v p re tek lo sti: k ilog ram i — m e rn ik i — škafi — vreče — sto ti — k ab li — ali d ruge? 30) S kakšn im i te h tn ic am i so te h ta li žito? *31) K oliko časa je po trebno , d a se zm elje 25 kg pšenice ali koruze? *32) K aj vp liva na o b ra to v an je m lina — ali je več dela ob slabi ali dobri le tin i? **33) K ako so u rav n a v a li h itro s t in način m le tja (z do tokom vode, z raz ­ m ikom kam nov, z v lažen jem žita ali kako d ru g ače)? **34) G lavne sp rem em be v razvo ju m lina (večje štev ilo koles, kam nov, stop; p re u re d ite v m lin a n a valje , tu rb in o , e lek trič n i pogon, o p u sti­ tev enega ali drugega, np r. stop itd .) . *35) K aj je m lin a r delal, ko n i m lel? K daj je vzdrževal m lin, kolesa, kam ne, rak e itd .? **36) V zdrževan je m linščice, jezu in zaloge vode — kakšne so b ile p ra v i­ ce in do lžnosti m lina p r i v zd ržev an ju vodn ih razm er (vodno p ravo )? **37) K ako se m lin b ra n i p red visoko ozirom a poplavno vodo in kako se ji p rilag a ja? *38) A li je im el m lin prav ico do ribo lova (kdaj, k je , kdo, ko liko)? 39) O dkod se m lin a r o sk rb u je s k u rjav o , lučjo, živ ili itd .? *40) A li živi m lin a r v m linu (sam ali z d ru ž in o )? č e ne živi v m linu, k je živi? 41) Dom ača im ena za posam ezne v rs te m oke, k i jo je m lin m lel? *42) K lep an je m lin sk ih kam nov: a) vsak dan , teden , m esec ozirom a . . . , b) po ko lik ih u ra h m le tja pšenice, koruze, m ešanega žita? **43) K oliko je znaša la m iev n in a (m lin ska m erica) za pšenico, koruzo in d ru g a žita? 44) K oliko m oke se je povprečno n ab ra lo od m erice v enem dnevu, m e­ secu? *45) K om u so m lin a rji p ro d a ja li m oko od m erice ozirom a za kaj so jo zam enjavali? **46) Ali so v m ]inu m leli le p rineseno žito? A li so ga tu d i kupovali in m leli za trg ? č e so m leli za p rodajo , ali je b il trg lokalni, reg io n a l­ ni ali širši? V. N A PELJA V A VODE ** 1) M lin je neposredno na b reg u n arav n eg a vodnega toka ozirom a ob u m etn em to k u (m linščici). ** 2) Ali je voda v n a ra v n i s tru g i zajezena? * 3) K ako v isok je jez? Iz česa je zg ra jen? * 4) A li je jez dobro — slabo oh ran jen? A li je o h ran jen v celoti — d e­ lom a ali je porušen? * 5) K ako dolga je m linščica do m lin a in kakšen padec u stva ri? * 6 ) A li je jez p re livn i ali im a zapornice? * 7) Ali je zaporn ica tu d i n a m linščici? 8 ) P re d zapornico so — niso g rab lje , k i jim p rav ijo . . . ** 9) A li im a m lin nep o sred n i pogon (kolo n a zu n an ji in kam en n a no ­ t r a n j i s tra n i m lina) ali g re za pogon n a daljavo (vodno kolo v grapi, m lin p a n ad n jo ob sam otn i k m e tiji; p renos sile z v rven ico )? R i s b a 1 10) A li im a m linščica tik p re d žlebom ali k o rito m z deskam i zagaten del m linščice, k i j i p rav ijo n avadno lad ja? 11) K akšen je vodn i žleb tik p re d vodnim kolesom (lesen — d im enzije)? **12) K akšen je do tok vode n a m linsko kolo? a) m lin je n a zgorn jo vodo (voda p ad a n a kolo od zgoraj in se k o ­ lo v r ti n a p re j) ; risb a 1 , št. 1 b) m lin je n a sred n jo visoko ali h rb tn o vodo (voda p ad a na kolo visoko od za d a j); risb a 1 , št. 2 c) m lin je n a zadn jo ali s red n jo vodo (voda p ad a od zadaj v v išin i ko lesne o s i) ; r isb a 1, št. 3 d) m lin je n a spodnjo vodo (voda p r ite k a od spodaj, a o d tek a v n iž­ j i g lad in i in kolo se v r t i n a z a j) ; risba 1, št. 4 e) m lin je n a globoko vodo (voda p r ite k a od spodaj in je v is ti g la­ d in i) ; risb a 1, št. 5 f) dom ača im ena za posam ezne v rs te vodnega pogona. 13) A li im a m lin raz lične v rs te koles? K ako so razpo re jena? **14) M linska ko lesa so n a lopate: a) z en o jn im obodom ; r isb a 1 št. 6 b) z dvo jn im obodom ; risba 1, št. 7 **15) M linska ko lesa so n a korce: a) n a navadne, b) n a izoblikovane. **16) D im enzije v odn ih koles; a) ko lesa im ajo p rem e r . . . cm, b ) ko lesa so široka . . . cm, ozirom a v s ta r ih m erah , k je r j ih še u p o rab lja jo : palci ali cole (2,4 cm ), čev lji (29,3 cm ), sežn ji ali k la ftre (189 cm ). **17) A li je m ed m lin sk im kolesom in kam nom p re s ta v a (da se je kam en h itre je v r te l in m le l)? 18) K ak šn a je b ila p restav a : eno jna — dvo jna — posebna? 19) K ak šn i so o b ra ti vodnega ko lesa v m in u ti ob nizki, s re d n ji in visoki vodi? *20) K ak šen je n a ra v n i padec vode p r i m lin u ob s re d n ji vodi? *21) K akšno o b ra to v a n je m lin a je om ogočal do to k vode: a) stalno, razen ob suši in poplavi, b ) nestalno , k e r je b ilo p rem a lo vode po le ti — pozim i, večino leta, c) m lin je m lel z n a b ira n je m vode (n a zapor) n a jv e č k ra t v m esecu . . . . in sicer ponoči. K oliko časa je lahko m lel z e n k ra t n ab ra n o vodo? 2 2 ) H itro s t vodnega to k a ob n izki, s re d n ji in v isok i vodi v m /sek. 23) A li se vodno kolo u stav i, če je voda p ren iz k a ali p repočasna? 24) A li im a m lin vodo spe ljano n a kolo po cevi (tlačn i cevovod)? A li je cev lesena ali kovinska? *25) S k u p n a do lž ina m linščice (do m lin a in pod n jim ). **26) A li je m linščica dolga za rad i m a jh n eg a s trm ca vodnega to k a ali zato, d a n ab e re več vode? *27) A li je m linščica izkopana, obdana z nasipom , opažena z lesom ali k a ­ ko d rugače u re jen a? *28) A li je na m linščici več m linov? *29) A li im a m linščica razb rem en iln i ja rek ? *30) Z im ska zam rzn itev vode v s trug i, m linščici, na kolesih. K ako so p r e ­ p rečevali ozirom a zm anjševali za ledenitev? K ako so se m lin i p r ila ­ ga ja li n a zim ske razm ere? **31) M lin m poplave? K ako je m lin zavarovan p red poplavno vodo? 32) A li je im el m lin čoln ozirom a brod? Z akaj? VI. ZA LED JE (OBM OČJE) M LINA **1) Za koliko h iš ozirom a vasi m elje m lin? Za la stn e p o treb e — zase in sosede — za so lastn ika •— za del vasi — za dom ačo vas — za več vasi (štev ilo ). **2) K ate re vasi vozijo žito v m lin: a) v celoti, b) delom a, c) izjem om a. **3) N ajbolj oddaljen i k ra ji, za k a te re m elje m lin. *4) A li je skupno im e za obm očje m lina in kakšno? **5) K ako p rin aša jo žito v m lin: a) vozijo z vprežn im i vozovi, b) z ročn im i vozički, c) to v o rijo n a konjih , d) nosijo na h rb tu . *6 ) K do p rin aša žito? a) gospodar, b) d ru ž in sk i člani, c) sosedje, d) različno. **7) A li je m lin a r sam prevzem al žito po vaseh in v rača l m oko (kdaj, zakaj, k je )? **8 ) Ali je m lin a r kupoval žito, k i ga je m lel? Od koga? Z akaj? K daj? **9) K ako se je sp rem in ja lo (širilo , ožilo) obm očje m lina, kdaj in zakaj? VII. DOMAČA IM ENA (v n arečn i obliki) *1) Za m lin in n jegove dele: vodni m lin — m lin (npr. m a l’n) -— m lin n a kam ne (m al’n n a m a l’nce) — m lin sk i kam n i (npr. m a l’nci) — m linsko kolo — spodn ji kam en (spodn jak ) — zgorn ji kam en (v ršn jak , g o rn jak ) — m linsk i p ro sto ri — g ro t — m linske lopa te — m lin sk i korec — m ik e tu lja (p a jte l) — m ikec — tre sa ln ik — m linsko sito — palčno kolo — p reslica —- p re s ta v a — itd . *2) Za m lin a r je in d ruge ljud i: m lin a r — m lin arček (vajenec) — m lev n ik (delavec v m linu) — m levci (tisti, k i p rin aša jo žito v m lin ) — m o k a rji (tisti, ki so se u k v a r ja li s p ro d ajo m oke) — *3) Za delo v m linu: m lin a riti — m lin a r je n je — pognati m lin — u s ta v iti m lin — m le tje (m leva) — m le tev — m le ti n a bel kam en — m le ti n a črn kam en — lik a n je m alencev — k lep an je kam nov — drobno m le tje -— grobo m le tje — dvo jno m le tje — itd. *4) Za m oko, žito, o trobe itd .: m lev, m levka, m e ljav a (k a r je zm leto) — p rv a m oka (m oka od p rv e m levi) — m levno žito (dobro za m le tje , polno žito) — d ru g a m oka (m ala m oka, m oka od d ruge m lev i) — ostra m oka na belo m le ta p šen ica — n a črno m le ta pšen ica — la h k a žita, težk a ž ita — *5) Za vodo in vodne nap rav e: jez (g ra j, gat) — la d ja — steska — ra k a — m linščica — škarjevec — dovodni ja re k — odvodni ja re k — p rek o p a — m ala ali ta n k a voda — v elika ali debela voda — grab lje — zagat — itd. 6 ) Za s ta re m ere: vaga, kem belnica, fu n ta ric a — m ere za padec vode — m ere za velikost koles — m e re za velikost kam nov — m ere za žito in m oko (korec — 39 1, m ern ik , škaf itd .) — *7) Za okolico m lina: le d in sk a im ena — hišno im e — k ra je v n o im e — pok ra jin sk o im e — VIII. VODNO IN M LINSK O PRAVO **1) Ali m ora b iti m lin a r la s tn ik ali n a jem n ik zem lje ob vodi (b reg u )? 2 ) N ačin p lačev an ja na jem n in e ozirom a odškodnine za zem ljo ob vodi. **3) Določila o o b ra to v an ju m lina (predcehovska, cehovska, k asn e jša ): a) g lede za jezovan ja in odvzem vode, b) g lede spuščan ja vode, c) glede u re ja n ja n a ra v n e struge, d) g lede v zd ržev an ja jezu, e) glede u re ja n ja m linščice. 4) N ajpogostejši spo ri s sosedi in la s tn ik i zem lje više ali n iže ob vodi: IX. SPLOŠNO **1) Z godovina m lina a) kdaj je b il p o s ta v lje n p rv i m lin n a tem m estu in ob te j vodi? b) ali je bil drugačen? *2) A li so n a m lin u oznake za višino poplave in d ru g i znaki? 3) P om em bni dogodki iz p re te k lo s ti m lina (poplave, požar, p o ru šen je itd .). *4) Živo sporočilo o su šn ih in p op lavn ih le tih , o p resu šitv i vode, o d ru ­ gačn ih vodn ih razm erah itd . o) S tia n sk a de javnost m lin a rja (ribolov, p le ten je košar, izdelovanje o rod ja itd .). 6 ) M linarsk i ceh, m lin a rs tv a d ru štv a , m lin a rsk a p rav ila , m linarsko pravo. **7) K o n k u ren ca sosedn jih m linov, k o n kurenca tehn ično izpopo ln jen ih m linov (parn ih , e lek tričn ih , va ljčn ih itd .) . **8 ) K aj je vp liva lo na razvoj m lina ozirom a m linov ob istem po toku v p re tek lo sti: a) reg u lac ija s tru g e nad m linom , b) g rad n ja b ližn je ceste, železnice, c) n ap e lja v a e lek trike , d) gospodarske krize, e) vojne, f) sp rem en jen i nač in ž iv lje n ja (izseljevan je, d eag rarizacija , izbo lj­ šana p re h ra n a itd .) . **9) K ako so se m lin i p rila g a ja li novim razm eram ? **10) D rug i p o d a tk i o m lin a rs tv u v p o k ra jin i sploh: a) k d a j je b ilo n a jv eč m linov ob po toku ali po k ra jin i? b ) kdaj so m lin i n ap red o v a li in se š ir ili ih zakaj? c) kdaj so p ro p ad a li in zakaj? d) k a te re od redbe in gospodarske sp rem em be so vp liva le n a ž iv lje­ n je m linov? *11) V loga m linov m ed NOB (s tv a rn a vloga s k o n k re tn im i p o d a tk i za posam ezni m lin ). *12) A li je b ilo delovan je m lin a povezano z žago? *13) A li je voda onesnažena? *14) K daj se je onesnaženost začela in k ak o je po tekala? 15) V rs ta onesnaženosti in n je n e posledice. *16) P o d a tk i o sosedn jih m lin ih ali žagah (re g is trac ija ). *17) P red log za o h ran itev ali obnovo (za rad i vloge v NOB. teh n ič n ih posebnosti, dobre oh ran jenosti, pom ena jezu itd .) X. PO N A ZO R ILA *1) Skica m lin a z okolico (z oznako sm eri sever—ju g ): a) položaj m lin a ob po toku in m linščici, b) dostop do m lina, c) tlo r is m lina in položaj m lin sk ih koles, d) le d in sk a im ena v okolici m lina in im ena voda. *2) F o tografije : a) m lin ko t ce lo ta ozirom a pan o ram sk a podoba doline z m linom , b) vodna s tran m lina z m linsk im i kolesi, c) m linščica, jez in d ru g e vodne naprave, d) značilna n o tran jo s t m lina. X I. TER EN SK I VIRI *1) N aslovi an k e tira n ih m linarjev , m levcev in d ru g ih dom ačinov; p o treb n i so za m oreb itno kasnejše d o po ln jevan je podatkov. 2) N aslovi na j bodo dopo ln jen i z d rug im i značiln im i p o d a tk i (starost, poklic, izkušnje , k i jih im a an k e tiran ec z m lin i in m lin arstv o m ipd .). *3) A li je an k e tiran ec za p re te žn i del podatkov prv i, neposredn i v ir ali d ru g i (p o d a tk i »s prve, d ruge, tr e t je roke«). X II. STR U KTU RA VPRAŠANJ 1) V p rašan ja so razč len jen a po pom em bnosti: a) odgovori n a v p rašan ja , k i so označena z dvem a zvezdicam a, so nu jn i, nepogrešljiv i. To so osnovni, tem eljn i podatk i; b) z eno zvezdico označena v p ra ša n ja so za geografsko p reučevan je značilna in odgovori pom em bni; c) odgovori n a d ru g a v p ra ša n ja so zaželeni, k e r da je jo podrobno po­ dobo in vpogled v razvoj m linov in m lin a rs tv a te r v n jihove reg io ­ n a ln e in k ra je v n e posebnosti. 2) V p raša ln ik izpo ln ju jem o n a posebne liste, k je r odgovore sam o številčno označim o, n p r. 1/9 a, k a r pom eni p rvo poglavje, deveto vp rašan je , p rvo p od v p rašan je . V sak v p raša ln ik im a še tekočo številko. 3) Ob en i in is ti vodi ob ravnavam o vsa v p raša n ja vsaj p r i enem m linu, np r. p r i največjem , n a js ta re jšem , še živem ipd., p r i d ru g ih p a poleg osnovnih v p rašan j še vsa pom em bna. O bdelati je tre b a seveda čim več opuščenih m linov, saj je te h največ. P r i te h je posebno pom em bno ugo­ tov iti, k ak o je z jezovi. D. Z načilnosti naših vod n ih m lin ov I. P O JA S N IL A K A N KETI V p rašan ja so sicer n ad ro b n a in štev ilna , včasih pa, ko zajem ajo n e k a ­ te re za geografijo m lin a rs tv a na p rv i pogled m an j značilne poteze, n a v i­ dez tu d i obrobna. Toda odgovori n a ta v p raša n ja o d k riva jo reg iona lne in k ra je v n e značilnosti m lin arstv a . P red v sem pa gre za sm otrnost dela; če že anketiram o , je bolje, da posežem o v tem atik o širše, posebno p ri pog lob lje­ n em raz iskovan ju . N ek a te ra v p raša n ja so le na v idez d robna in postranska. V p rvem pog lav ju je ta k o np r. sedm o v p raša n je (1/7 — Čigav je svet, na k a te rem ie m lin in čigava okolica?). P re isk u sn a raz isk o v an ja so nam reč pokazala, da so rečne b regove im eli ponekod za skupno last, podobno ko t sren jsko zem ­ ljo . Z anim ivo bi bilo ugotoviti, kdaj je b ilo ta k o in k ak šen obseg je imelo. G re za vpogled v sp rem in jan je posestn ih razm er in te m u pojavu je v p ra ­ šan je v b is tv u nam en jeno . Tudi v p rašan je 1/9 (O rien tiran o st m lina v dnu doline) je obrobno le na videz. Pokazalo se je nam reč, da so m line skušali p o s ta v lja ti čim bolj na rob do linskega ozirom a a luv ia lnega sve ta in so zato tja sp e lja li tud i m linščice, k a r p ra v gotovo opozarja na h u d o u rn išk e poteze naših voda, in to je spe t širše v p rašan je . Podobno ve lja za v p rašan je 1/9 c (Na k a te ri s tran i m lina je vodno k o ­ lo?). P okaza lo se je, da so m line, če se je le dalo, zasukali tako, da so bila m linska ko lesa n a ju žn i s tra n i (J, JV , JZ ) , in tako, da je b ila vodna s tra n m lina n a jk ra jša . V erje tn o je od tega odvisna ž iv ljen jsk a doba m linsk ih koles (več sonca, m anj zm rzovan ja itd .) . T udi strešno slem e m lin a so sk u ­ šali p o stav iti v sm eri doline, k a r je m orda v zvezi z do linsk im vetrom . To so le tr i je p rim eri. P o jasn ila bi b ila p reobsežnejša, če bi se u s ta v ­ lja li p r i v sakem v p rašan ju . O pozorim o naj zato le n a n ek a te ra . M linska kolesa in k am ne ob ravnava več vp rašan j, k e r se je pokazalo, da se n ju n i š tev ili vselej ne u jem ata , k a jti m linsko kolo lahko žene več kam nov. P r i k am n ih p a gre v sa k o k ra t za posam ezne pare . M lin na en k a ­ m en im a dva kam na, poleg spodn jega (spodn jaka) še zgorn jega (g o rn jak a ali v ršn ja k a ) in vm es se m elje žito. O ba tv o r ita p a r ali, enostavno pov ed a­ no. m lin na en kam en. Ko m lin a r ji govore o belem in črnem kam nu, m islijo n a jv e č k ra t na različno m le tje (d robno ozirom a grobo) in ne na raz lične v rs te kam nov. »M leti n a bel kam en« pom eni m le ti pšenico tako, da se dobi bela m oka. »M leti n a črn kam en« pa pom eni m leti pšenico n a črno moko, to re j 30 zm eljejo le grobo. V časih p a gre de jansko za različne kam ne. T a k ra t go­ vore »pšenico m eljem na belem kam nu , d ruga žita n a črnem «. Č rn k a ­ m en pa je n a jv eč k ra t le p isane sestave in barve. Več v p rašan j se posredno ali neposredno nanaša na stope, k a jti večina vodn ih m linov je žito m le la in luščila (ječm en, proso, ponekod tu d i oves). Zato so b ili m lin i h k ra ti tu d i luščilnice. M arsik je pa so iz bučnih in d ru ­ gih oljnic s tisk a li olje, tak o da so b ili n ek a te ri m lin i h k ra ti tu d i o ljarne. Več v p rašan j se nanaša na m lin arjev o delo, saj se je pokazalo, d a m li­ n a r ji n iso sam o m leli, k lep a li m lin sk ih kam nov in vzdrževali m lina te r vodn ih n ap rav , tem več so se ponekod lo tevali tu d i d rug ih del, np r. izde­ lovan ja lesen ih posod (nečk, m levnic, vejavn ic itd .) , p le ten ja košar, r ib a r ­ je n ja itd . M lin arji so im eli p rav ico do ribo lova v neposredn i b liž in i m lina. G lede za jezovan ja in spuščan ja vode te r u re ja n ja d ru g ih vodn ih n a ­ p rav je velja lo posebno (ljudsko) p ravo . O dgovori na ta v p raša n ja skušajo o sve tliti tu d i te m an j znane s tv a ri, k i so za geografijo m lin a rs tv a p ra v t a ­ ko pom em bne. N avidez d ro b n a in teh n ičn a so v id e ti vp rašan ja , ki skuša jo odgovoriti na velikost in obliko m lin sk ih koles. Ti pod atk i posredno m arsika j p o v e­ do o vodnem strm cu, ko lič in i vode, h itro s ti vodnega toka itd . Z ato so ta v p raša n ja v resn ic i m nogo širša in jih je še več. O pozoriti v e lja tu d i n a odgovore, k i se v ečk ra t p o n av lja jo in te r ja jo k ritično presojo , np r. o opuščan ju m linov. M ed vzroki v e lik o k ra t n av a ja jo p o m an jk an je vode, tak o d a dob im o vtis, k ak o r da g re za k lim atske in h i ­ dro loške sp rem em be. D osedanja p reu čev an ja pa so pokazala, da gre v re s ­ nici za raz lične vzroke, k i j ih je tre b a zato sk rb n o raz iskati: a) P onekod so m line opustili, k e r so se vodne razm ere dejansko sp rem e­ nile, np r. za rad i zak rasev an ja k ra šk ih tal. b) D rugod so m line opustili za rad i p o n av ljan ja sušn ih let, ven d ar le tam , k je r so m lin i že ob n o rm aln ih le tih m leli n e redno in so kom aj uspevali c) P onekod so se m lin i u stav ili za rad i k rče n ja gozda v zaled ju , k a r velja z lasti za m line n a m an jš ih vodah, ki so ta k e sprem em be h itro občutili. T ake po jave kaže sk rbno o b rav n av a ti (obseg, nač in in čas k rčen ja goz­ d a), saj kažejo n a neposredno zvezo m ed k u ltiv iran je m p o k ra jin e in vodn im i sprem em bam i, in to n a k o n k re tn ih p rim erih . d) P onekod so m orali m line u s ta v iti za rad i regu lacij vodnega to k a ali zato, k e r so v n jihovem za led ju za je li vodo za vodovod ali d ru g e po ­ trebe . e) P onekod pa so m orali m line opustiti, k e r se je vodni to k za rad i erozije ali akum ulac ije vode, za rad i p o d rteg a jezu ipd. sp rem en il ali p restav il. T udi ta k o delovanje vode v ečk ra t p rip isu je jo k rče n ju gozda in š ir je n ju obdelovalne zem lje v išje ob m linu . Odveč je o pozarja ti na širši pom en te h pojavov. f) M arsikdaj so m line sicer opustili iz d ru g ih vzrokov (p red rago v zd rže ­ v an je in p red rag a obnova m lina, p re h u d a konkurenca, p rev e lik e d a ­ ja tve , sp rem en jene gospodarske oblike, d rugačen način ž iv ljen ja itd .) m lin a rji pa vseeno govore o p o m a n jk an ju vode k o t vzroku za opustitev m linov. Z ato je tre b a ta k e odgovore vselej k ritičn o p re tre s ti. Tem u služi tu d i p r im e rja n je raz ličn ih odgovorov. T ak p rim er sta v p raša n ji o m levcih in m lin sk ih okoliših . Če m levci počakajo na moko, pom eni, da je zaled je veliko in obratno . Če o strijo m lin ­ ske kam ne pogosto, pom eni, da o b ra tu je m lin n ep re k in jen o (24 u r na d an ), da im a veliko zm ogljivost in da p rev la d u je m le tje pšenice. V eliko m linov se je o tepalo s h u d o u rn išk im delovan jem voda. Zato so se raz likovali že na k ra jše razdalje , np r. g lede tega, kako so vodo sp e ­ lja li n a m linsko kolo, z lasti p r i m lin ih n a m an jš ih vodah. Zato spoznanj z enega m lin a ne sm em o p re h itro posp loševati n a d ruge, čeprav so ob isti vodi. V eliko m linov je p ropad lo m ed zadn jo vojno. K tem u je p ripom ogla lega v sam o tn ih do linah in g rap a h te r pom en, k i so ga im eli m lin i m ed NOB (zatočišče, o sk rbovan je z živežem , javke, p reh o d i p rek o vode itd .) . Tem u je nam en jen o eno od vp rašan j, zb ran i p o d a tk i p a naj b i spodbudili u strezn e raziskave. N a deročih vodah je bilo ponavad i več m linov, čep rav so m an j v o d ­ nate, k e r odloča h itro s t in večja m oč vode. Z ato jih je b ilo m arsik je več na m an jših k ako r n a več jih vodah. N a te h se m lin i n iso razm ah n ili tu d i za­ rad i p lovbe (čo ln a rjen ja ) in sp la v arje n ja . N ajbolj so se m lin i zgostili na stiku rav n in sk ih , ž ito rodn ih p o k ra jin in v išjega obrobja. V eliko jih je bilo n a obrob ju k o tlin in ravn in , na vznožju gričev ja, n a robu k raškega sveta, k je r so m leli za la s tn e po treb e in za sosednje po k ra jin e . Tako so nasta le iz razito m lin arsk e doline. V n jih so se m lin i v rs tili tak o rek o č eden za drugim . N a splošno pa m lin sk i okoliši niso b ili veliki, čeprav so tu d i v tem po­ gledu velike raz like m ed posam eznim i p o k ra jin am i. Zato je tre b a v p ra ša l­ n ik sm iselno u p o ra b lja ti v raz ličn ih delih S lovenije. Ta je sicer sestav ljen za p reu čev an je naših m linov nasploh, zato upošteva čim več n jihov ih potez, v en d a r vseh reg io n a ln ih značilnosti ne m ore zaje ti. Z ato bo treb a n ek a te ra v p ra ša n ja ponekod dopolniti, d rugod izpustiti. V p rašan ja so razč len jen a g lede n a n jihovo pom em bnost in g lede na obseg in pog lob ljenost raz iskav . B istvena so tis ta , k i da je jo odgovore glede a) ve likosti m linov (štev ilo koles, kam nov, stop itd .), b) v rs te m linov (do tok vode, v rs te m lin sk ih koles, nač in o b ra to v an ja itd .), c) m lin a r je n ja (zm ogljivost m lina, v rs te m le tega žita, raz m erje m ed m le t­ je m in lu ščen jem ž ita itd .) , d) za led je m lin a (odkod so vozili žito, kam so p ro d a ja li m oko itd .), e) razv o ja m linov (nastanek , razm ah , p ro p ad ). S tem v zvezi so tu d i v p rašan ja , k i se v raz ličn ih zvezah ponovijo . Gre za p rim e rja v o odgovorov n a is ta v p rašan ja , np r. m lin a r je v n a en i in m lev- cev n a d ru g i s tran i. T udi v p ra ša n ja o zm ogljivosti m linov in o količin i zm letega ž ita se v raz ličn i zvezi ponovijo z nam enom , da odgovore p re v e ­ rim o, k a r je n a jv e č k ra t n u jn o po trebno , k ako r so pokazale p re izkusne raziskave. II. SPLO ŠN O O M LINIH V zvezi s te ren sk im delom naj opozorim o še n a n as led n je značilnosti n aš ih m linov. R azlikovati nam reč kaže: a) M ajhne m line, ki m elje jo za la s tn ik a ali kveč jem u še za sosede. N a j­ bolj značiln i so za k ra je s sam otn im i k m etijam i, zaselk i in razloženo pose litv ijo te r za m an jše potoke. Im ajo le eno kolo in en kam en te r m elje jo le ob večji vodi ali po po treb i. N jihovo dejav n o st lahko šte jem o p rav z ap rav za dom ačo obrt. To so km ečki m lini. b) N ekoliko več je m line, ki so m leli tu d i za druge. To so p rav z ap rav vaški m lin i, k i so m leli s ta lno ali pa vsaj večji del le ta . T ov rs tno m linarstvo se je razv ilo ko t vaška obrt. T udi p r i te h gre za km ečke m line, k i so sestav lja li ogrom no večino n aš ih vodn ih m linov. V S loveniji jih je bilo več tisoč, saj je dom ala v saka vas im ela m lin, š tev ilne pa so jih im ele tu d i po več. Po posam eznih p o k ra jin ah so se v m arsičem razlikovali, podobno k ak o r se raz lik u je jo d ru g a km ečka gospodarska poslopja. K m ečki m lin i so se n a jm an j sp rem in ja li in so o h ran ja li s ta re načine o b ra to v a n ja in tu d i s ta ro zunan jo podobo. B ili so nam reč odraz t r a ­ d ic ionalnega av ta rk ičn eg a ag ra rn eg a gospodarstva in tem je naše ra z ­ iskovan je v p rv i v rs ti tu d i nam enjeno . c) S re d n je velike m line, k i so m le li s ta lno in so oskrbovali z m oko tu d i loka ln i ali širši trg . Po s ta ln o sti in obsegu dela so se razv ili v p ravo obrt, b ilo p a jih je p rece j m an j. Za raz liko od km ečk ih so se o b rtn i m lin i h itre je posodablja li, posebno v d ese tle tjih p red zadn jo vo jno (va­ lji, tu rb in e , p rite g n ite v e lek tričn eg a pogona itd .). d) V elike m line, ki so m leli za širše p o treb e in celo za izvoz. Iz te h so se že p red p rvo svetovno vo jno razv ili zam etk i kasne jše m lin arsk e in d u ­ s trije . B ili pa sc m aloštev iln i in raz š ir jen i le v n e k a te rih več jih s red i­ ščih (L ju b ljan a , Domžale, K ra n j, C elje ). Ti m lin i so se tu d i najbo lj sp rem in ja li. V ečali so se in m o d ern iz ira li in km alu v celo ti ali vsaj delom a zam en ja li vodni pogon za p arn eg a ali e lek tričn eg a in so h itro izgubili značilnosti vodn ih m linov. Z ato se jim naše raz iskave posve­ čajo le delom a. N aj opozorim o še n a n as led n je značilnosti naših m linov: a) N a sp o d n jih delih velik ih , počasn ih rek (D rava, M ura) so se u v e lja ­ v ili p lava joč i m lini, k i so značilnost panonskega in subpanonskega sve­ ta (R ad in ja, 1978) in im ajo v rs to posebnosti. N a M uri so v g lavnem p reu čen i (R ad in ja, 1976), n a D ravi pa še ne. b) N a večjih , ne p re h itr ih rek a h (Kolpa, K rka, delom a S ava) so se u v e ­ lja v ili m lin i z velik im i ko lesi in š irok im i lopa tam i te r ponekod tu d i s p rem ičn im i kolesi. To so t. i. m lin i n a vago ali vitlovci. G lede n a la s t­ nosti n aš ih voda bi j ih p ričakovali še več. M orda bodo podrobne raz is­ kave to tu d i po trd ile . c) Na v o d n a tih in deroč ih p o v irn ih vodah so se n a n ep re p u s tn ih tle h (K a­ ravanke, P o h o rje ) u v e ljav ili m lin i z navp ičn im v ra tilo m in v o d o rav n i­ m i kolesi. Podobni so vodenicam v B osni in d ru g ih delih Jugoslav ije izven P anonske n ižine (t. i. tu r š k i m lin i) . d) Povsod d rugod po S loveniji so se raz š irili m lin i s pokončnim i kolesi (t. i. n em šk i m lin i) . G lede n a različno go rato st in v odnato st posam ez­ n ih p o k ra jin so se m lin i u v e ljav ili n ajveč n a zgorn jo in spodnjo vodo, in to bodisi s kolesi n a lopa te ali korce, m ed tem ko so m lin i n a h rb tn o ali sred n jo vodo bolj redk i. Te m line so geografi o b ravnavali še n a j­ več (M elik, 1953; N atek , 1967, R adin ja , 1966). M edtem ko so p lava joč i m lin i segli iz P anonske n iž ine še v slovenski subpanonsk i svet, so ostale vodenice izven slovenskega ozem lja, čep rav so se posam ično p rib liža le B eli k ra jin i. M eja m ed tem i in d rug im i m lin i je p recej iz razita . V n o tran jo s t S lovenije p a so p lavajoč i m lin i zašli le iz je ­ m om a, np r. n a Savi p r i K ran ju , a se niso obnesli, m ed tem ko so se v o d en i­ cam podobn i m lin i osam ljeno u v e ljav ili n a P o h o rju in v K arav an k ah . M lini se niso raz likovali le po m lin sk ih ko lesih in po do toku vode, tem več tu d i po celo tn i zu n an ji podobi. Poleg tega, da so b ili različno ve­ liki, so se raz likovali tu d i po g rad iv u in g rad n ji. P rev ladova li so sicer kam niti, k i so b ili splošno razširjen i, k a j t i k am en bolj k lju b u je vodi in vlagi, veliko p a je b ilo tu d i lesenih , zlasti sred i gozdnih p o k ra jin in v su b ­ panonskem svetu . T udi p lavajoč i m lin i so b ili leseni. K am n itim in lese­ nim so se šele k asneje p rid ru ž ili opečnati, be tonsk i in d rug i. P onekod so različno g ra jen i; vodna s tra n je n p r. iz kam na, d ruge p a so lesene ali o p eč ­ nate. Zelo pom em bno je ugotoviti, kako je z m linsk im i in žagarsk im i jezovi, ki so dan es sicer izgub ili neposredno gospodarsko vlogo, obdržali pa so m nogo širši pom en. Za bo ljš i pogon m linov in žag so jezovi zadrževali vodo, s tem pa so u rav n a v a li tu d i n jen odtok. H k ra ti pa so z zm an jšan im vodnim strm cem b lažili eroz ijske in d ru g e raz d ira ln e poteze po tokov in rek. Z dv ign jeno glad ino so zadrževali tu d i vodo v tle h te r večali n jene zaloge. V tem je n jihov posredn i pom en. M linski in žagarsk i jezovi so sicer nizki, a so v en d a rle zelo pom em bni. Ne sam o zato, k e r jih je na tisoče, tem več tu d i zato, k er so n a p o v irn ih in erozijsko najbo lj živih vodah. O dkar so m line in žage opustili, jezove n ihče več ne vzd ržu je in čeda­ lje bolj p ropadajo . Tako znova oživ lja jo h u d o u rn išk e in d ruge poteze n a ­ ših voda, a se teg a p rem alo zavedam o. R aziskave na j zato ne p rik až e jo le raz p ro s tra n jen o sti in s ta n ja jezov, tem več naj na o tip ljiv ih p rim e rih osvetlijo s tv a rn e posledice porušen ih jezov (ok rep ljeno spod jedan je bregov, p og lab ljan je strug , znižano gladino ta ln e vode, povečano pop lavnost d o lin itd .) . Z ato pom ena te h jezov, ki so jih sto le tja in sto le tja vzdrževali m lin arji, tu d i sed an je vodno gospodar­ stvo, če naj bo celovito in sm otrno , ne bo m oglo p rez re ti. Te jezove bo očitno treb a obnov iti in vzdrževati. G ospodarsko vlogo vodn ih m linov in žag so danes sicer p revze li v e li­ ki in d u s trijsk i obrati. N iso pa p revzeli n jih o v e posredne, a p rav tak o po­ m em bne vloge. To je m linarskega in žagarskega za jezovan ja in u ra v n a v a ­ n ja vodnega od toka te r vsega, k a r je s tem v zvezi. Na tisoče in tisoče j e ­ zov je u rav n av alo neugodne posledice, k i jih je v p re te k lo s ti povzročalo k rčen je gozdov (o k rep ljen i denudacijsk i, e roz ijsk i in aku m u lac ijsk i p ro ­ cesi). Z n jihov im p ro p ad an jem se zapozneli odm evi teg a k rč e n ja p o d a ljšu ­ je jo v naš čas, čep rav obseg d an a šn jih gozdov celo narašča . P osebno pog lav je so im ena. Ne gre sam o za tis ta , k i se na m line in m lin arstv o n an aša jo neposredno , tem več tu d i za druge, k i so z n jim i po­ vezana. P oleg k ra je v n ih , le d in sk ih in osebnih im en (M lino, M linsko in M linše, M alence in M alnarje , P r i M aln ih in v M alnih, S tope in S topnik , S teska in S tesn ik , R aka in Rakovec, M lin in M linar ozirom a M linarič, M ain in M alnar ozirom a M alnarič , P o tok in P otočar, Šum in Š um nik itd .) so pom em bna z lasti tis ta , k i so v zvezi z vodo. Že dosedan je raz iskave so opozorile na zelo bogato izrazje , npr. za tor, za torn ica , zatvor, ra k (a ) , za- v o r(a ) , vodni strum en , ja r, ja rin a , ja ru g a , znes, debela in ta n k a voda, sp la v (i) , p re k o p (a ) , steska, m lin sk i g ra j(a ) , gat in zagat itd . P onekod sa ­ mo še led in sk a in d ru g a im ena p riča jo o n ek d a n jih m lin ih in m linarstvu . N ačrtno te ren sk o zb iran je p o datkov o m lin ih po posam eznih do linah in p o k ra jin a h nam da g rad ivo za u strezn o sintezo, to je široko, celovito podobo m linov in m lin arstv a . O dgovore n a posam ezna v p ra ša n ja ali sk u ­ p ino v p rašan j m ed seboj p rim e rja m o in tak o izluščim o skupne in posebne poteze m linov. To velja zlasti za n jihovo lego, položaj in v rsto , za n a p e ­ ljav o vode in način ob ra tovan ja , za gospodarsko za led je m linov, za n jihovo ra s t in p ro p ad itd . Za uspešno an k e tira n je je treb a o m lin ih in m lin a rs tv u m arsik a j v e­ deti. V ta nam en je zelo up o rab n o delo A. S tru n e (V odni pogoni n a S lo­ venskem , L ju b ljan a 1955) S pom očjo štev iln ih podatkov , risb in fo to g ra ­ fij, k i so ta m zbrane, si u stv a rim o podobo o raz ličn ih v rs ta h m linov, raz lič ­ n ih tip ih vodn ih koles, različnem do toku vode n a m linsko kolo in o d ru g ih teh n ičn ih značilnostih m linov. P om em bne so tu d i vodne kn jige , k i so jih sred i d ruge polovice 19. stol. v p e lja la ta k ra tn a o k ra jn a g lavarstva . H ran ijo jih k a ta s trsk i u ra d i ali arh iv i. A n k e tira n je je sm o trno šele ted a j, ko si u stva rim o k a rto g ra fsk i p re ­ gled o štev ilu in raz p ro s tra n jen o sti m linov v po k ra jin i, k i jo preučujem o. Te p o d atk e si dopolnim o še z pom očjo raz ličn ih virov, p redvsem s K ra je v ­ n im leksikonom D ravske banovine, L ju b ljan a 1933, te r K ra jev n im leksi­ konom S lovenije I—III, L ju b ljan a 1968, 1971 in 1976, k i vsebu jejo o m li­ n ih m a rs ik a te ri k o ris tn i podatek . P odobno v e lja za raz iskave poplavnih področij na S lovenskem , k i so jih izdela li v o k v iru G eografskega In š titu ta A. M elika SAZU. Doslej so p reu č ili pop lavn i svet ob Sotli, v poreč ju M islinje, D rav in je in P šate , v S podn ji in G o rn ji S av in jsk i dolini, ob D ra­ gonji in D rn ici te r ob R ižani in B adaševici, v G rosupeljsk i kotlin i, v po,- reč ju H ud in je in Rašice z D obrepo ljam i te r n a K očevskem in P lan inskem po lju ; rez u lta ti raz iskave p rv ih šest im enovan ih področij so že o b jav ljen i v 15., 17. in 18. zvezku G eografskega zborn ika. Poglavitna literatura 1) K ra jev n i leksikon D ravske banovine, L ju b ljan a 1933; 2) K ra je v n i lek sikon S lovenije I., II. in III. kn jiga , L ju b ljan a 1968, 1971 in 1976 (IV. k n jig a za SV S lovenijo je v tisk u ); 3) A. M elik, M lini na S lovenskem , G eografsk i vestn ik , XXV L ju b ljan a 1953; 4) M. N atek , V odno om režje v S podn ji S av in jsk i do lin i in n jegova upo ­ rab a za m lin arstv o in žagarstvo, C eljsk i zbo rn ik 1967, C elje 1967; 5) D. R ad in ja , Raša — m lin arsk a iz raba vode n a robu m atičnega K rasa, (tip k o p is), L ju b ljan a 1966; 6 ) D. R adin ja , P lava joč i m lin i n a M uri v geografsk i osve tlitv i (tip k o ­ p is), L ju b lja n a 1976; 7) D. R ad in ja , P lava joči m lin i v Jugoslav iji, G eografsk i vestn ik . L, L ju b ­ ljan a 1978; 8 ) A. S truna , V odni pogoni na S lovenskem , L ju b ljan a 1955; 9) W ^ C la u n e r, Die h isto rische E n tw ick lung der M ühlerei, B raunschw eig , 10) J . T itl, Socia lnogeografsk i p rob lem i n a K oprskem podeželju , K oper 1965 (poglav je o m lin arstv u , str. 91— 99); 11) F. H abe, M linska ko lesa n a P iv k i so se u stav ila , Ja d ra n sk i ko ledar 1979, T rs t 1979; 1 2 ) M. N atek, D ružbenografske značilnosti pop lavnega sve ta v porečju P šate. G lej razp rav o s skupn im naslovom G eografske značilnosti po­ p lavnega pod ročja ob P šati, G eografsk i zborn ik , XV, SAZU, L ju b ljan a 1976. 1976; 13) F. Adam ič, M linska kolesa, m lin i, stope in žage, Z bo rn ik občine G rosup­ lje, G rosup lje 1974; 14) A. S truna , S taro m lin ars tv o drugod in p r i nas, Z bo rn ik za zgodovino n a ­ ravoslov ja in tehn ike, L ju b ljan a 1971; 15) M lini n a G orenjskem , R azstava G oren jskega m uzeja K ran j 1974 (M. Ž ontar, A. S tru n a ). THE GEO G R APH ICA L R ESEA RC H ON THE W ATER — MILLS IN SL O V EN IA BASIC GUIDE — LIN ES FOR THE A N A L Y S IS D arko R a d i n j a (S um m ary) These guide — lines p rov ide th e m ain m ethods to be app lied in a sy ­ stem atic rese arch on th e w ater-m ills in S lovenia. Those m ethods are ch o ­ sen and ex p la in ed th a t can best be app lied bo th to th e fo rm er d ev e lo p ­ m en t of the w ater-m ills and to th e ir ex isting circum stances. M any m ills w ere nam ely abandoned in the recen t p as t and consequen tly the research m ethods h ad to be ad ap ted w ith th e reg a rd to th is ch a rac te ris tic situation . The second m ethodological ad a p ta tio n concerns th e ro le p layed by the w ater-m ills u n til th e very rec en t p as t w hen th e y rep re se n ted a v e ry ch a­ rac te ris tic fe a tu re in th e life of th e S lovenia coun tryside . T heir d is tr ib u ­ tion w as u n iv e rsa l an d th e y w ere also v e ry num erous and, th e re fo re , cha- rach eris tic of th e ru ra l landscape. This p e rio d is now com ing to an end since the m ills are, a f te r cen tu ries of usefu l ex istence, in a s ta te of rap id decay an d so u n ly th e la s t exam ples a re s till being effec tive ly used. The m ost su itab le tim e fo r system atic geograph ical investiga tions of the w ater-m ills is by now over. A ll shances fo r the d irec t observa tions and research , how ever, a re n o t y e t lo st since those m ills th a t a re s till in o p era ­ tion, o ffer s ign ifican t exam ples as th e sources for d irec t observa tions and p rovide a good basis fo r ad eq u ate generalisa tions. S ince th e m a jo rity of the w ater-m ills h ad been abandoned as early as th re e or even fou r deca­ des ago and have p a r tly fa llen to pieces th e m ethodology had also to be adap ted to th is fact; in d ire c t m ethods h av e th e re fo re had to be uses alog- side w ith d irec t observation . The basis for rese a rch is p ro v id ed by th r e e m ain sources and by th re e basic m ethods. F irst, th e ea rly n in e te e n th ce n tu ry (ca. 1825) cad as tra l m aps w ere sy ­ stem atica lly ex p lo ited to g e th e r w ith m ore recen t topog raph ical m aps. The ea rly m aps date back to th e p ea k period of th e use of w ater-m ills an d the subsequen t m aps anab le to id en tify all la te r f lu c tu a tio n s in th e use and d is trib u tio n of th e w ater-m ills in a p eriod w h ich is ch a rac te rised by the successive decline in th e ir use lead ing finelly to th e ra p id and general ab andonm en t in th e m idd le of th is cen tu ry . The ca rto g rap h ica l m a te ria l ava ilab le is a v e ry im p o rta n t source fo r th e id en tif ica tio n of th e lo c a ti­ ons and th e locations and th e expansion an d co n trac tio n of th e sp a tia l d i­ s tr ib u tio n of w ater-m ills d u rin g th e la st 150 years. Second, the w ritte n sources w ere used and in te rp re te d . T hey com prise d iffe ren t local and o th e r chronicles, topog raph ical reference books, etc. T here is an abundance of these sources fo r S lovenia b u t re ferences to m ills an d d irec t artic les concern ing th e w ater-m ills and th e m illing in d u s t­ ry a re scarce. The m ain em phasis in th e research , how ever, w as on th e field -w ork connected w ith a q u es tio n n a ire su rvey conducted am ong m illers and th e ir assisten ts and o th e r liv ing testim ony in p a rtic u la r because these sources te n d to be m ore an d m ore ra re . A special lis t w as com piled fo r th e q u es ti­ onnaire. Since th e focus w as on th e field -w ork m ethods o th e r fo rm s of these w ere also used. In p a r tic u la r w hen sites and s itua tions of th e w ater-m ills in the landscape w ere exam ined as w ell as th e ir s tru c tu re and ou te r ap ­ pearance. This re fe rs also to th e s tudy of th e conducts an d o th e r te ch n o ­ logical so lu tions closely re la te d to th e m illing in d u s try and still o bse r­ vab le in th e landscape. The selected m ethods w ere te s ted an d app lied in various types of landscape in S lovenia; in p a r tic u la r in th e alp ine, th e sub-alp ine and the d inaric as w ell as in the sub-pannon ian and su b -m ed ite rran ean p a r ts of Slovenia. T here are, besides m any com m on ch a rac teris tics of th e w ater-m ills, also reg ional v aria tio n s as a resu lt of in te rw o v en influences, d erived from differences in th e physical geography of p a rtic u la r p a r ts of th e coun try and in th e socioeconom ic conditions. In the case of th e w ater-m ills the g rea t d iv e rs ity of th e S loven ian landscape is again d em o n stra ted as seve­ ra l types of w ater-m ills have been developed. A p art from the sp a tia l d i­ s tr ib u tio n of th e m ills th e m ain purpose of the geographical rese a rch on them is th e study of th e ir effect on th e (cu ltu ra l) landscape since th e ly fo rm a p a r t of it. S im ultaneously the m ills and th e m illing in d u s try d u ­ ring th e la st stage of evo lu tion w as in th e fo reg round in th e resea rch and referen ce to e a rile r periods w as inc luded p rim a rily in o rd er to exp la in the course of developm ent. The guide-lines concern also the re -eva lua tion of th e w ater-m ills in th e m odern in d u s tria l age an d th e eva lu tion from th e p o in t of v iew of th e specific Y ugoslaw socioeconom ic conditions. Thus, th e aspects of the ca re fo r th e geographical env ironm en t, of self-defence, of energy crisis and o th e r w ere also inc luded in th e consideration . 10 — G E O G R A FSK I V E ST N IK 145