Alpina delniška družba
Okrožno sodišče v Kranju je 26. maja 1995 sprejelo sklep o vpisu pravnih posledic last-inskega preoblikovanja Alpine v sodni register. S tem je postopek lastninskega preoblikovanja P,ne zaključen, Alpina pa je postala delniška družba.
OKROŽNO S0DI5ČE V KRANJU
64000 KRANJ. Zoisova 2 64ooo KRANJ.
Strati	0001
Srg 95/00684 St. vložka 1/00032/00
SKLEP
OKROŽNO S0DI5ČE V KRANJU, 64000 KRANJ, Zoisova 2 je dne 26/05/95 v registrski zadevi zaradi:
"VPIS PRAVNIH POSLEDIC LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA" sklenilo: P'"i subjektu vpisa ALPINA TOVARNA OBUTVE
vpisanem pod vložno številko 1/00032/00, se v sodni register tega sodišča e sprememba oziroma dopolnitev naslednjih podatkov
5034728
"ALPINA TOVARNA OBUTVE ALPINA,
tovarna obutve, d.d., žiri
MATIČNA ŠTEVILKA: FIRMA: FIRMA:
SKRAJŠANA FIRMA: SKRAJŠANA FIRMA: ALPINA, d.d., žiri PRAVNO ORG. OBLIKA:-p.o. PRAVNO ORG. OBLIKA: delniška družba SE0E2:	"64226 , 64226 ŽIRI
SEDEŽ:	64226 žiri, ŽIRI
OSNOVNI KAPITAL: "0,00 SIT OSNOVNI KAPITAL: 1.647.750.000,00 SIT
•,„.,:••"; \'i-v". • va —"". \ - -e1 J--—*
firma- ai™^® 1995 -a'-'e t0rej Poslujemo s r'rm° Alpina, tovarna obutve, d. d., Žiri (skrajšana Starm-	d d" Z'ri)" Družbo vodi uP™va, katere predsednik je generalni direktor Bojan
Fr'".a"'os,al1 č|ani pa so: direktor proizvodnje Janko Rejc, direktor komerciale modne obutve Aleš n i aVflČ' direk,or k°merciale športne obutve Boris Markelj, direktor domače prodaje kadrn u' direktor nnanc in računovodstva mag. Franci Mlinar, direktor za splošne in
Nari ?adeve MoJca Gantar in delavski direktor Zoran Kopač, nik) T°rnlsvet' ki bo nadzoroval vodenje poslov družbe, sestavljajo: Tomaž Košir (predsed-Mar'io V,® niko (namestnik), mag. Bogo Filipič, Helena Kavčič, Milan Sovine, Polona Žakeli,
Čl 8ata-iin Tone Možina. bo v sk! °Hbeh organov so imenovani za opravljanje omenjenih funkcij do prve skupščine, nakar
Kladu z zakonom člane obeh organov potrebno ponovno imenovati. ——_____Mojca GANTAR
Preobrazba je nujna tudi finančnem področju
hod Zadnjem obdobju smo veliko govorili o pre-m "' de|niško družbo. Bili smo v nekakšnem ga n' nCm Pričakovanju dokončanja lastninske-Se v"eobl'kovanja. Obstoječim (60 %) lastnikom nan"?SOkim deležem (40 %) pridružujejo zu-vSeJ' stn'ki - investicijski in drugi skladi. Ob "atnjtem Pa me sPreletava občutek, da veje med tata ' nek° Pr'čakovanje boljšega jutri kot rezul-Vseh teh sprememb.
Zagotovo bodo spremembe tako v lastništvu, upravljanju in vodenju Alpine, vendar pa ostali problemi ostajajo. To so problemi visokih zalog, prenizkih naročil za zapolnitev kapacitet, razvojne težave na vseh programih, previsokih fiksnih stroškov, previsoke režije. Ob tem pa velja poudariti osrednji problem, to je, da za naše poslovanje rabimo veliko preveč kreditov.
nadaljevanje na sir. 2
JUNIJ 1995
iVovi podobi na poti
S to številko skušamo obeležiti začetek novega obdobja v razvoju Alpine, saj smo postali delniška družba. Zares, bolj obeležili, kajti pravo prilagajanje časopisa potrebam podjetja, ki nastaja, šele sledi. Vedeti namreč moramo, da kot formalno preoblikovano podjetje še ni delniška družba z vsemi odnosi že prvi dan; prav tako velja za časopis, ki ga sicer za bodoče pogoje preoblikujemo že nekaj let - sprememba ne more biti hipna. Odvisno bo od dogajanj v podjetju - kar časopis spremlja; in potreb -kar bo narekovala praksa.
Zato brez posebne samohvale sporočamo, da danes začenjamo izhajati z nekoliko spremenjeno podobo, ki jo je v likovni podobi predvidel Matjaž Mazzini, in delni spremenjeni vsebini, z nekaj dodatnih rubrik, ki bodo šele ostrile svojo vsebino in namen. Ta bo v začetku bolj v podnaslovih tematskih strani kot v vsebini rubrik samih.
Kar zadeva vsebino - bomo počasi uvajali novosti iz panoge in pogojev, ki nam jih oblikuje država. Bolj na tekočem bomo s finančnimi vprašanji, tudi z borzo; spoznali bomo problematiko in prizadevanja strokovnih služb in namen njihovega dela; predstavljali dosežke tako proizvodnje, prodaje, pisali o inovacijah, ukrepih, morda razpisovali nagrade za posebne dosežke.
Seveda bomo spremljali tudi delo nadzornega sveta, uprave in delavskega direktorja, sveta delavcev, v časopisu bo mesto tudi za mnenja sindikatov.
Predstavljali bomo mnenja (so)lastnikov in menedžerjev, mnenja naših partnerjev...
Ne bomo pozabili na delo naših podjetij
v tujini, obratov, prodajaln.
Objavljali bomo komentarje, pisma, ankete, reportaže...
Spoznavali vas bomo s tekočo problematiko, kadrovskimi načrti, stimulacijami. Predstavljali bomo ljudi, ki uspešno študirajo in diplomirajo.
Del časopisa bo še vedno posvečen širšim interesom, saj navsezadnje v tovarni delamo, da lahko v kraju normalno živimo. Tu mislim na predstavitev razmer v občini, šolstvu, zdravstvu, sociali, okolju, kulturi, športu...
Tudi vaše mnenje bomo radi sprejeli.
Uredništvo
Glasilo delniške družbe Alpina
LETNIK 33
l^m ■■	ZAJEC ALFONZ
^r ^tai^Hl^ LOŠKA 56
^^^^^JJ^jjJJj^jjjj 64226
Preobrazba...
nadaljevanje s I. str.
Z vsemi temi težavami se bo treba spoprijemati tudi jutri, vendar bolj učinkovito!
Glede na mojo vlogo, bolj razmišljam prav o zadolženosti Alpine. V poslovnem svetu je normalno, da podjetje financira poslovanje s svojim kapitalom, vloženim v podjetje, ki ga vlagajo lastniki (delničarji) in tudi drugače (npr. tudi z izposojenim denarjem, to je krediti ali na drugačen način pridobljenim kapitalom, npr. izdajo obveznic).
V Alpini v povprečju poslujemo z nekaj več kot polovico lastnega kapitala (v bodoče s kapitalom lastnikov), drugi del finančnih virov pa so obveznosti do dobaviteljev in krediti pridobljeni pri bankah ali drugje. V razvitem svetu je tako razmerje zdravo. V povprečju podjetja uporabljajo za poslovanje več kot polovico izposojenih
Mag. Franci Mlinar
sredstev. Vendar pa to ne velja za Slovenijo. Pri nas je višina realnih obresti nekajkrat višja kot v svetu, kar pomeni, da bi bilo za Alpino najbolj racionalno poslovati praktično brez kreditov oz. samo za financiranje sezonskega poslovanja. Rezultat vsega tega je, da kljub pozitivnemu poslovanju, doseganju dobička iz rednega poslovanja, smo v zadnjih letih le-tega v celoti porabljali - za plačilo obresti. V kratkem, delali smo samo za banke - in druge posojilodajalce. Vprašanje, ali je to cilj našega truda in dela?
Z normalizacijo pogojev Slovenije do ostalega sveta, se odpirajo možnosti zadolževanja v tujini, kapitalskih vložkov tujcev v naša podjetja in vrsta drugih oblik kapitalskih povezav. Alpina sama se v položaju, v katerem je, in trenutnih pogojih poslovanja, v kratkem času ne more finančno povsem opomoči. Tu imam v mislih doseči tako strukturo finančnih virov, kar bi preprečilo prekomerni odliv za plačilo stroškov
tujega financiranja - obresti. Zato bo treba iskati tovrstno rešitev preko meja. Ena od oblik bi bila pridobiti vlagatelja, ki bi bil pripravljen vložiti kapital v Alpino, ne kot kredit, ampak kot lastninski delež preko nakupa delnic. Pri tem poudarjam, da bi moral biti vlagatelj nevtralen v tem smislu, da ne bi posegal na komercialno področje in s tem povzročil odhod dela ostalih kupcev. Interes takega vlagatelja bi moral biti dolgoročni zaslužek pri prodaji delnic Alpine nekje v prihodnosti in ne delitev čim višje divi-dende ob koncu leta.
S tem bi se izognili odlivu sredstev za plačilo obresti (kot je to danes) in tudi odlivu za plačilo dividende jutri v prekomerni višini. V kolikor uspemo zajeziti ta dva odliva, bi v poslovanju ostajal velik del finančnih sredstev, kar bi jačalo Alpino, s tem pa tudi dvigovalo ceno v očeh potencialnih bodočih kupcev delnic. Na ta način bi bila tudi izpolnjena pričakovanja poslovne odločitve vlagatelja v Alpino.
Skratka, tako kot se poslovno-komercialno povezujemo s svetom; in je to pogoj za naš obstoj, bomo ta korak morali storiti tudi na finančnem področju na predlagani ali pa kak drug
način"	Franci MLINAR
Kako z rebalansom plana in ukrepi izboljšati poslovanje
To je bila ena osrednjih točk zadnje seje delavskega sveta podjetja. O rebalansu planov za leto 1995 in ukrepih za izboljšanje rezultatov je poročal direktor Bojan Starman.
Povedal je, da so po obdelavi podatkov o zaključeni prodaji pomlad-poletje 1995 ter po zbranih naročilih za sezono jesen-zima 1995-96, komerciale izdelale rebalans planov. Prvotni plan 1.950.000 parov obutve je bil previsoko postavljen. Alpina ima zaenkrat premalo naročil, zato so komerciale sprejele zadolžitev, da poiščejo dodatne tržne možnosti, da bi letos izdelali in prodali 1.775.000 parov obutve.
V zvezi z realizacijo letošnjih naročil moramo tudi vedeti, da jih bomo morali realizirati v poletnih mesecih.
V razpravi so ugotavljali, da je bilo poslovanje lansko leto slabše, saj se je povečal obseg zadolženosti, povečale so se zaloge, uspeh pa so poslabšale tudi tečajne razlike.
Tega se vodstvo podjetja zaveda, zato predlaga ustrezne ukrepe, ki bi zagotovili pozitivno poslovanje.
Opozorjeno je bilo tudi, daje cena dela v strukturi stroškov še vedno previsoka (režije je preveč).
Ugotovljeno je bilo, da bomo ob dosledni uresničitvi zastavljenih aktivnosti in ukrepih (ki že tečejo), dosegli rezultat, ki ne bo prinesel izgube.
Ukrepi so bili predstavljeni le okvirno, vodstvo podjetja (po novem uprava) se je zavezalo, da to konkretizira in operacionalizira.
Direktorje spregovoril tudi o strateških usmeritvah, kar bi omogočilo boljše delovanje podjetja in tudi višje plače, ki naj bi dosegle višino 90 % povprečja gospodarstva Slovenije.
Povzetek razprave na DS
Borzni kot(l)iček
Donedavnega so nastajale besede, s katerimi smo označevali novosti na ekonomskem ali finančnem področju. Nastajale so seveda drugače, kot sicer nastajajo nove besede.
Tako smo imeli »združeno delo«, »združevanje dela in sredstev«, »preseganje kreditnih odnosov«, »skupni prihodek«, »interne, temeljne in združene banke«.
Uporabljale so se tudi besede, kakor so denar, kredit, posojilo, obrestna mera, banka, vrednostni papir, čeprav ni šlo za to, kar so s temi besedami razumeli v tržnih gospodarstvih.
Vendar pa je prav področje financ, ožje -finančnega trga in najožje - borze vrednostnih papirjev tisto, za kar v mnogih primerih niti besede nismo imeli. Zato je gotovo pomembno imeti svoje besede za kolikor mogoče velik del borznih izrazov.
Pa ne samo to; tudi vedeti moramo, kaj ob borzi; to naj bi izvedeli v tej rubriki.
AGENCIJA Tja trg vrednostnih papirjev je ponavadi javna, neodvisna organizacija, ki jo poznajo predvsem anglosaksonski finančni sistemi in je zadolžena za urejanje in nadzor trga kapitala. V skladu s slovensko zakonodajo je agencija zadolžena za opravljanje nalog v zvezi s poslovanjem i vrednostnimi papirji, kot to določa Zakon o trgu vrednostnih papirjev in Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje.
V svetu je najbolj znana ameriška Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC - Securities and Exchange Commission), v Evropi pa poznajo tovrstno komisijo predvsem romanske države. V nekaterih, zlasti germanskih državah opravljajo vlogo agencije posebni oddelki »> okviru ministrstva za finance.
iz POSLOVNEGA sveta

PROBLEM NALOGA _MANAGKRJA_
Razumeti	Diagnoza spremembe
spremembo
Zmeda	Razviti jasno vizijo
spremembe
Odpor Motivirati za odprtost _spremembe
Nadzor Razviti proces za
__spremembo
Podpora Razviti podporo _ (kulturo) za spremembo
Moč	Razviti okolje
(politično) za spremembo
kronika DOGODKOV
Vedno v stiku s svetom
Če ocenjujemo splošne razmere na nabavnem tržišču, bi najprej opozoril, da filozofija nabave s'oni na prilagajanju potrebam razvoja (novi materiali, produkcija), na drugi strani pa cenovnim razmeram.
Ta dejstva so že pred leti narekovala, da smo se, kar zadeva športno nabavo, selili z domačega, nemškega in avstrijskega tržišča na italijanskega. Ta usmeritev izpred štirih, petih let se Je izkazala za pravilno, tako v razvojnem kot cenovnem pogledu, posebno še po valutnih raz-merjih, ki so nastala v zadnjem letu. Na ta račun smo v zadnjih dveh letih veliko prihranili in deloma kompenzirali slabši izkupiček pri izvozu obutve. Seveda pa ta prilagoditev nikoli ni do-ončna, saj se razmere lahko spremenijo. Med-'em marsikdaj slišimo očitke sicer solidnih omačih dobaviteljev, toda trg nas sili v iskanje maksimalno konkurenčnih dobaviteljev.
To delamo z vidika štirih znanih kriterijev: valiteta materialov, kvaliteta servisa, dobavni r°ki, plačilni in drugi pogoji.
Seveda ni ničesar dokončnega, zato se ukvar-Jamo tudi z raziskovanjem tržišča materialov; če se Pokažejo možnosti in prednosti, se pogovar-Jamo tudi o tesnejšem in dolgoročnejšem sode-lovanju.
^Ob upoštevanju, vseh teh kriterijev se včasih vedno zgodi, da kakšnega materiala kljub ^ Jubam dobavitelja ne pripeljemo pravočasno.
Pojasnilo velja omeniti, da so roki za dobavo sedaj bistveno krajši, naročila pa vse bolj raz-"oljena. Težav, ki jih ima zato proizvodnja, se Zavedamo.
Tudi sejem v Bologni, ki je za našo panogo en najpomembnejših sejmov na svetu, kjer spoznamo modne usmeritve, nove materiale, m° pa tudi pregled nad cenami. Poleg že omenjenih proizvajalcev (z italijanskega tržišča) p se Pojavili letos novi ponudniki iz Španije, °rtugalske in deloma tudi z Daljnega vzhoda.
Zavedamo se, da izdelujemo obutev tako za spodnji, srednji in zgornji cenovni razred. Torej ne moremo privoščiti nabavljati samo slabših ln cenejših materialov.
la zadeva uvoz, seje tehnika res poenostavi-a' ^ePrav še vedno plačujemo 1 % uvoznih da-Ja'ev, kar je ob takih količinah, kot uvažamo mi, (Pre)velik denar.
j[;tSkrb' Pa nas nov carinski zakon, ki je že spre-ln naj bi p0 prvotnem načrtu stopil v veljavo koiT"11 ~'Un'-'em' Sedai Je dogovorjeno, da bi za-■ začeli uveljavljati v začetku prihodnjega
več b° ZalC°n 0stal tak kot je' se nam obeta operativnega dela in administriranja in ne
anj, kot bi radi v smislu zmanjševanja režije in
adm.nistracije.
na°b koncu bi poudaril, da moramo biti vedno za k6 em z vsem> novostmi, da ne bi zaostali m k°nkurenco, saj le tako lahko upamo, da bo-0 konkurenčni tudi s končnimi izdelki.
Tone MOŽINA
Aktualni intervju
z vodjem službe za dokup
Delo-življenje:
Kakšen je pravzaprav obseg dokupa?
Ivo PIVK:
V enem letu za približno 4 milijone mark, kar znese okoli 180.000 parov obutve (po dobavnih cenah). V strukturi (po vrednosti) 40 % blaga dokupujemo, 60 % pa je Alpininega. V zadnjem letu smo obseg dokupa po vrednosti povečali za 10-15 %. Od skupne vrednosti 4 milijone DEM dobro polovico uvažamo, kar je v sedanjih okoliščinah razumljivo.
Delo-življenje:
Kako pa bo letos?
Ivo PIVK:
Sedaj se zaključujejo dobave za pomlad-po-letje, ki predstavljajo več kot polovico letnega dokupa. Tudi za jesen-zimo je sklenjena že večina poslov.
Delo-življenje:
Kako utemeljujete tako strukturo dokupa?
Ivo PIVK:
Na eni strani z razmerami na področju tečaja lire in dolarja, na drugi strani pa zaradi tržnih razmer. Če bi se specializirali in prodajali le Alpinino obutev, bi se izpostavljali veliko večjemu riziku, saj je na majhnem slovenskem trgu potreba po mnogo različnih artiklih, čeprav v manjših količinah. Če se mi ne bi temu prilagodili, bi to delal (in zaslužil) nekdo drug. Sedaj vsi prodajamo vse. Dokup iz uvoza je tudi razumljiv, saj je doma propadlo kar nekaj proizvajalcev določenih vrst obutve (Ciciban).
Naša največja dobavitelja sta Kopitarna Sevnica (cokle in bio obutev) in Sober iz Tržiča, od katerega tudi kupujemo bio obutev (natikače, sandale itd).
Če smo želeli kompletirati ponudbo, smo se morali obrniti v tujino (zlasti s področij, kjer so plačila v lirah in ameriških dolarjih). Res pa je, da so npr. Italijani tako za PVC kot usnjeno obutev že začeli dvigovati cene, kar na letošnje nabave še ne bo vplivalo; ker so bile pogodbe sklenjene že pred tem.
Delo-življenje:
Kako pa je z dokupom z drugih trgov?
Ivo PIVK:
Na področju uvoza platnene in športne obutve sodelujemo z velikim dobaviteljem (z Nizo-
zemske), ki od proizvajalca kupuje velike količine (in zato po ugodnih cenah) in jih prodaja tako na Nizozemskem pa tudi nam.
Sicer pa je naša uvozna politika dokaj samostojna, ugotovimo, kaj nam manjka, in to potem poskušamo dobiti po čim bolj ugodnih pogojih. Poslužujemo se tudi različnih oblik nadalje prodaje (npr. reeksport), tako, da del skupne količine preusmerimo n. pr. na Hrvaško.
Delo-življenje:
Pri tem je seveda pomembna tehnika ukrepanja, kajne?
Ivo PIVK:
Da, tudi tu smo napredovali. Uspelo se nam je dogovoriti z italijanskimi proizvajalci, da našo kupljeno obutev že sami opremijo z etiketami.
Prilagajanje je torej na eni strani nujno, če želimo kaj zaslužiti. Očitno nam to pri dokupu uspeva in vsaj deloma izravnavamo slabši izkupiček našega izvoza.
Nejko PODOBNIK
3
Ustanovitelji delniške družbe
001.	SLOVENSKI OOSXOOWNSia SKL>D 61000 LJUBLJANA MLA ULICA 5	20/01/94
Vložek: 164.770.000,00 Odgovornost: 00 Ne odgovarja
002.	KAPITALSKI SKLAD POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA 61000 LJUBLJANA KOLODVORSKA UL. 15	20/01/94 ZAVAROVANJA vložek: 164.780.000,00 Odgovornost: 00 Ne odgovarja
003.	SKLAD ZA RAZVOJ LJLBLJANA 61000 UUBUAW K0WK0VA UL. 28	20/01/94
Vložek: 329.550.000,00 Odgovornost: 00 Ne odgovarja
004.	UDELEŽENCI NOTRNAJEGA ODKOPA	20/01/94
Vložek: 659.100.000,00 Odgovornost: 00 Ne odgovarja
005.	UPRAVIČENCI INTERfC RAZDELITVE	20/01/94
Vložek: 329.550.000,00 Odgovornost: 00 Ne ogovarja
***** Življenje
B li strokovnih služb in proiivodnihoddolkov^^dstavitc^iovn^ose^
kako POSLUJEMO
Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata...
Tudi dokup tekstilnih izdelkov športne opreme prilagajamo povpraševanju
Proizvodnja brizgane obutve
ga izdelujemo. Če bi hoteli izdelati še kaj več, bi morali imeti včasih še večjo zasedbo pri mazanju. Sodim celo, da trak ni toliko občutljiv gle-
de oskrbe (kot je npr. ring). Kar zadeva strojno opremo, lahko rečem, da smo zaenkrat kar zadovoljni.«
N. P.
Z našega rink sistema
Izhodišče za delo na področju dokupa športne opreme in tekstilnih izdelkov, ki jih kupcem nudi osem naših prodajaln, je »zaključevanje«. To izbiro blaga pripravljajo posamezni proizvajalci tovrstnih artiklov dvakrat letno in sicer spomladi in jeseni. Na tem zaključevanju se tudi vidijo modne smernice za prihodnjo sezono. Iz vseh modelov različnih proizvajalcev poskušam zbrati za nas najprimernejše blago. Odbrane vzorce mi potem pošljejo na naše interno naročanje v Alpino, kjer potem vsak poslovodja naroči ustrezne količine. Predvidoma naj bi to predstavljalo vsaj 80 % blaga za prodajo v prihodnji sezoni. Manjkajoče artikle dokupujem sproti, glede na potrebe prodajaln.
Če je le mogoče, ustrežemo tudi željam posameznikov, ki iščejo določeno blago, ki ga trenutno nimamo v ponudbi.
V zadnjem letu opažam, da so naši kupci postali zahtevnejši, saj iščejo predvsem blago dobre kvalitete. Menim, da je blago izdelano v Sloveniji, zelo dobro, čeprav marsikdo rad
Letni plan za proizvodnjo brizgane obutve v letu 1995 predvideva izdelavo 466.000 parov obutve. Realizacija je v primerjavi z letnim planom v prvi tretjini leta 1995 znašala 158.000 parov od planiranih
V športni montaži
Uredništvo ves čas skuša spremljati razmere v proizvodnji, zlasti ko gre za določen napredek ali izboljšave, ki pripomorejo k večji produktivnosti. Ob spremembah v montaži modne obutve, kjer so uredili ring sistem, so tudi v športni montaži izboljšali delo tako, da so skrajšali trak, z avtomati za cvikanje pa so dosegli, da lahko na istem traku delajo več proizvodov (artiklov). Tako ni več čakanja (zastojev) in lahko naredijo več kot prej, ko so
154.000 parov. To pomeni, da je v tem času plan presežen za 2,5 % (4.000 parov).
Glede naročil pa je stanje takšno, da so šivalnice pokrite do konca julija, montaže pa do konca avgusta.
Andrej BOGATAJ
tudi izboljšave
morali v slučaju, da je zmanjkalo določenih sestavnih delov, prenehati delati.
Franc Oblak, vodja montaže, pripoveduje: »Očitno je možno organizacijo proizvodnje izboljšati še kako drugače, ne le z ring sistemom. Pri nas smo skrajšali tekoči trak in na takem skrajšanem traku omogočili proizvodnjo še dodatnega artikla. Tako nam dnevno uspe proizvesti od 1250-1300 parov. Seveda je veliko odvisno od artikla, ki
Desma zahteva temeljito strežbo
Stane Andreuzzi dela na avtomatu za cvikanje opetja
poseže tudi po Lottu, Nike-u, Fruit of the loomu, ki ga tudi lahko dobijo v nekaterih naših prodajalnah. V ponudbi imamo tudi zelo pestro in kvalitetno raznovrstno blago znamke Brugi, ki je zanimivo tudi po cenah in ne samo po lepih modelih. S tem bi marsikomu lahko prihranili tudi pot čez mejo v Italijo, če bi se pred tem oglasil v naši prodajalni.
Gledano s finančnega vidika, je za nas dobro, da imamo večji del tekstila v komisijski prodaji. To pripomore k pestrejši ponudbi, plačamo pa le toliko, kolikor prodamo. K takemu načinu prodaje je seveda pripomoglo veliko število domačih proizvajalcev in uvoznikov, ki iščejo svoje mesto na prezasičenem tržišču.
O širitvi programa trenutno ne razmišljamo, edino pri ponudbi ženskih torbic razmišljamo o boljši usklajenosti z našo obutvijo.
Konkurenca je huda, čeprav tudi potrebna, vendar mislim, dajo bomo skupaj z zaposlenimi v prodajalnah uspešno obvladali.
Nada GOVEKAR
Rado Kune pri stroju za cvikanje konic
Razgovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Krispin Obutnik...
S slogo za boljše delo
s SLOGO ZA BOLJŠE DELO, na katerem so sodelovali: Bojan Starman, generalni direktor in Predsednik uprave. Zoran Kopač, delavski direktor (dosedanji predsednik delavskega sveta) ln Nataša Demšar, predsednica svobodnih sindikatov Alpine.
Delo-življenje:
Katerim zadevam boste pri ukrepih in kasneje strateških usmeritvah dali prednost? Kaj pričakujete od organov družbe in sodelavcev na vseh ravneh? Kako bo z operacionalizacijo usmeritev? Bojan Starman:
Pravzaprav so bili ljudje obveščeni, celo iz zapisnika, ki smo ga razmnožili.
Seveda pa velja povedati, da se včasih kakšna zadeva res lahko razume na več načinov.
Kar zadeva ukrepe, bomo dali prednost "atančno tistim, kjer je to najbolj potrebno. Na ta način lahko realno pričakujemo boljše rezultate, vendar bomo morali delati drugače kot delamo sedaj. To velja za vse zaposlene in za vse ravni.
Sl 'isti, ki so odgovorni za izvajanje dejavnosti v smeri boljšega dela, so dobili pismena izho-■sca in vsak natančno ve, česa se mora lotiti. Nekatere ukrepe bomo vodili prav od vrha. Poudaril bi zlasti, da moramo izredno povečati obra-j« . 1
Mlog m kvaliteto dela. Niti ne gre za neke nove Usmeritve, temveč za preciziranje dodatnih nalog ln akcij, glede na pogoje, v katerih smo. Na vseh Področjih bomo morali pritisniti na plin. Zlasti Ve'ja to za tiste zadeve, ki se same po sebi ne premaknejo in jih je treba še dodatno pospeševati.
Verjetno so interesi lahko različni, čeprav mi-- 'm, da ko gre za podjetje, interesi ne morejo biti tako vsaksebi, pa če gre za nadzorni svet, upra-v° ali delavce. Pomembno je zlasti, da imamo enake cilje, za katerimi stojimo vsi. Mogoče so j)otl za doseganje ciljev različne. Kar zadeva de-Vanje delniške družbe pa mislim, da bo sedaj Jreba poiskati določen dogovor med upravo osedanjim kolegijem), ki bo pripravila predse (na podlagi poslovnika) in nadzornim sve-zlasti potem, ko bo skupščina postavila traj-ne (in ne začasne) organe, k ^a skupščina, ki bo potrdila nadzorni svet,
0	verjetno po kolektivnem dopustu. Sklic, za erega poskrbi uprava, bo na podlagi dogovo-
^ tudi s tistim, ki bo kupil 20 % našega prečenja in seveda z vsemi dejavniki znotraj P°djetja. Priprave trajajo kar nekaj časa. Mimo-morda bi se v tem času kazalo dogovoriti, a bi nadzorni svet povečali na 10 oseb, da bi Ze dosegli ustrezno zastopanost. Kar zadeva repe v zvezi z izboljševanjem dela, morajo a eve potekati tako, kot je dogovorjeno.
Delo-življenje:
■ e,avski svet je na zadnji seji potrdil pred-bitf1,6 usmeritve za boljše delo, za kar mora
1	1 nekdo tudi odgovoren. Kaj menite o izva-Ju tega programa oz. kakšna bo pri tem a v'oga, kot dosedanjega predsednika
dir e®a sveta in začasnega delavskega Rektorja? Sedaj boste prisotni na sejah
uprave, saj ste njen enakopravni član, tudi z vsemi odgovornostmi?
Zoran Kopač:
Preden bi začeli delati, res mislim, da bi bilo prav, da se sestaneta nadzorni svet in uprava. Sicer pa so seje ločene. Nadzorni svet se praviloma sestaja nekajkrat letno.
Moja vloga je gotovo v zastopanju kadrovskih in socialnih interesov in verjetno, da bo uprava z menoj vred vabljena na zasedanja sveta delavcev, kjer se bodo ta vprašanja razreševala. Moja vloga v upravi bo poudarjena zlasti na prej omenjenih področjih in gotovo bom moral sprejeto v svetu delavcev posredovati upravi. Ker gre za mojo enakovredno in odgovorno vlogo v upravi, ne vidim nobene potrebe, da bi se posebej sestajal kolegij, posebej pa potem še uprava.
vključeno v te dogovorjene usmeritve. Ukrepi se morajo izvajati z bolj trdo roko - seveda na podlagi dogovorov. Je pa res, da pričakujemo, da se bodo ljudje obračali na nas vsaj s pritožbami, ko se bodo čutili ogrožene. Če bo šlo le za utemeljene tehnološke viške, ko naj bi bili nekateri npr. premeščeni ali upokojeni, ne bomo posredovali. Pozorno pa bomo spremljali sam postopek, da bo pravilen in pravičen. Če bo sindikat ugotovil, da se delajo nepravilnosti, bomo posredovali.
Kar zadeva druge ukrepe, se dobro zavedamo, da se mora marsikaj spremeniti, sicer bomo »pogrnili«. To velja za vse, še toliko bolj za vodstvo kot tudi za vse ostale zaposlene. Če priznavamo, da so kje kakšne rezerve, je treba to razčiščevati na vseh ravneh.
Zato bom vesela, če bodo te stvari dosledno
Na osrednji temi razgovora Kako izboljšali poslovanje, so sodelovali: generalni direktor in predsednik uprave Bojan Starman, delavski direktor Zoran Kopal in predsednica svobodnih sindikatov Nataša Demšar
Delo-življenje:
Vsi ukrepi in razmere, ki bodo v zvezi s tem nastale, bodo prav gotovo vplivale na razmere, v katerih bodo delali delavci. Kaj menite o vplivu konsenza med vsemi dejavniki v podjetju in na katerih stališčih bo deloval v okviru tega sindikat?
Nataša Demšar:
Kar zadeva ukrepe za izboljšanje gospodarjenja, lahko rečem, da je sindikat več kot zadovoljen, da so bili sprejeti, in upam, da se bodo tudi izvajali. To je nujno, če želimo, da se bomo rešili iz težkih razmer. Seveda ni pričakovati, da nam bo uspelo izvesti vse kar smo si zastavili; če bomo opravili večino zastavljenega, bo uspeh. Vem, da bo šlo tudi za nekatere krute stvari, hkrati pa se dobro zavedamo, kaj bi pomenilo, če se tega sploh ne bi lotili. Potem bi bile posledice za večino zaposlenih še dosti hujše. Prav zato smo predlagali, da se naloge opravljajo dosledneje. Pri tem je razumljivo, da sodelujemo z vodstvom podjetja. Včasih smo zahtevali in dajali pobude, ki bi jih morali vodilni sami. Zahtevali smo sanacijo gospodarjenja, kar je sedaj nekako
delali pristojni, ne pa da se s tem ukvarja sindikat, katerega naloga to ni.
Bojan Starman:
Res v tovarni ne moremo voditi dveh različnih politik. Ni važno kdo vodi, važno je, da gre za eno usmeritev, v kateri so potem vsi vključeni. Zato se bodo vse skupine interesov morale uskladiti in se vpreči v en voz, ki ga bomo vlekli v isto smer.
Nataša Demšar:
In če ne bo odgovornosti in discipline na vsakem posameznem delu, tudi ne bomo uspešni.
Zaključek:
Kar zadeva izboljšanje gospodarjenja, bomo torej sledili sprejetim usmeritvam vodstva. Ob tem pa se velja zamisliti o vseh zadevah, ki bi lahko bile bolje urejene in se lotiti izboljšav. Morda bi to morali delati tudi usklajeno z vsemi ostalimi aktivnostmi, po nekem vrstnem redu potrebnosti in predvsem ne deklarativno, temveč čisto konkretno.
življenje
osrednja TEMA
SODELUJEMO
primerne dejavnosti, ki bi oživile to lepo arhitekturo, so obnovili fonta-no. Območje starega mestnega jedra naj bi bilo, kar zadeva promet, namenjeno le za dostavo, sicer pa bi tu imeli prednost pešci oz. sprehajalci. Nova prodajalna je lepo urejena in ima veliko skladiščnega prostora v ozadju, kar je pomembno. V ponudbi imajo vseh vrst obutve in športno opremo, skratka vse tisto, kar imajo Alpinine prodajalne: obutev, nogavice, vložke za čevlje, vezalke, pa vetrne jopiče, majice, torbe, loparje, kape, nahrbtnike... »Konkurenca je seveda kar velika,« pripovedujeta zakonca Vesna in Mitja Kavčič. »Tu je prodajalna Planike in Borova in še kak zasebnik. V bližini je seveda italijanska meja. z vso ponudbo, ki jo vsi poznamo. S preselitvijo smo pridobili po našem mnenju ugodno prodajno točko. Mislim, da je naša ponudba dobra. Najbolje v zadnjem času prodajamo žensko obutev, otroške športne copate, planinske čevlje... Pogrešamo pa modno obutev za mlade; upamo, da bomo imeli še nekaj več galanterije. S sodelovanjem z Alpino smo kar zadovoljni.« Zanimivo je bilo povprašati kupce, ki so že kakšno uro pred otvoritvijo z zanimanjem kukali v prodajalno. Marjan Čebokelj iz Sedla pri Bre-
ginju je bil prvi, ki se je odločil za nakup planinske trekking obutve, zato mu je vodja MPM Aleš Dolenc obutev podaril (kot je v navadi ob takih prilikah): »V Alpini sem že kupoval, saj sem s ponudbo zadovoljen. Tudi cene se mi zdijo primerne, zlasti sedaj, ko imate popust.«
Mira Galia: »Vaši čevlji so udobni, kar je zelo pomembno. Lani takih čevljev nisem dobila nikjer in sem odšla v Italijo.«
Eva Čermelj: »Kar zadovoljna sem z vsem; tako s trgovino, kot tudi s ponudbo. Pogrešam le obutev z bolj okroglimi konicami, ki bi bila primerna za starejše.«
Nevenka Dejan: »S športnim programom sem zadovoljna, pri ponudbi obutve pa bi se dalo kaj razširiti.«
Andrijana Fon: »V Žireh sem se nekoč učila, sedaj stanujem v bližini in oglasila sem se, ker me zanima.«
Torej je nov začetek kar obetajoč. Upamo, da bo tudi naprej tako.
Nejko PODOBNIK
Jurgen Buhler, predstavnik firme Gemini GmbH, o Alpini in sodelovanju
Kaj mislite o sodelovanju z Alpino?
Skupina mladih, s katero skušamo reševati probleme in zahteve zahodnega trga je postavljena. Z njo so postavljeni tudi temelji dela in posledično tudi rezultati dela.
Z našo skupno prodajno politiko in našim servisom smo dosegli nivo, ki ga sprejema nemški kupec in ga tudi spoštuje. Na tem mestu bi se rad zahvalil za dosedanje uspešno sodelovanje.
V času sodelovanja z Alpino smo osvojili znaten tržni delež na področju brizganega programa. Na žalost je dober začetni razvoj ovirala slabša kvaliteta in problemi z dobavami v zadnjih sezonah. Upam, da bomo te probleme lahko rešili. Upam, da bomo količine na brizganem programu še povečali (zlasti na ženskem), s pomočjo nove forme, ki jo v tem trenutku pripravljamo.
Alpina ima v primerjavi z drugimi proizvajalci v srednjem cenovnem razredu višje cene, kot proizvajalci, ki se pojavljajo na nemškem trgu in
imajo že uveljavljeno ime. Srednji nivo cen si zagotavljajo s proizvodnjo na Češkem in Portugalskem, nemški potrošnik pa tega ne ve. To velja zlasti na moškem brizganem programu, kjer je konkurenca za Alpino precej hujša kot na ženskem brizganem programu. Zato ocenjujem, da tu ne moremo pričakovati povečanja količin. Dolgoročni razvoj in povečanje količin pa pričakujem na ženskem brizganem programu.
Kaj pa prihodnost?
Verjamem, da je edina možna pot za uspešen nastop na Zahodnem trgu razvoj lastne kolekcije, kar že uspešno uvajamo na modnem lepljenem programu.
Zdravi temelji so postavljeni, vendar moramo za uspešno nadaljno prodajo predvsem dvigniti produktivnost na nivo ostalih konkurenčnih firm. Sodelovanje firme Gemini z Alpino je zelo pomembno, zato se bomo trudili za uspešen skupen nastop na trgu.
Jana ERZNOŽNIK
na novi
metno dokaj živahnem kraju, vendar v prodajalni upajo, da bo ponovna oživitev starega mestnega jedra pripomogla tudi k dobri prodaji. Sredi trga z markantnimi mestnimi stavbami, ki čakajo na prenovitev in
Prenovljeni lokaciji
Zasebna prodajalna čevljev in športne opreme, ki jo v Tolminu kar uspešno vodi Vesna Kavčič, seje ob koncu prejšnjega meseca preselila na novo lokacijo v staro mestno jedro Tolmina. Doslej je bila na pro-
Tudi za mlade vel obutve
Za hiter nakup nagrada
Kolektiv prodajalne v Tolminu
Dela naših podjetij po svetu, obratov, kooperantov, partnerjev, kaj mislijo o nas?...
kadrovske NOVICE
Prišli, odšli, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski načrti, tekoča problematika, stimulacije...
Kadrovske novice
Mesec maj je za nami, v katerem smo doživeli precej večji odliv kot priliv delavcev. Tako smo na novo zaposlili le 2 delavca, z delovnim razmerjem pa je v tem času prenehalo 11 delavcev.
V maju sta pričela delati dva prodajalca in sicer v prodajalni Alpine v Trbovljah pripravnik Aleš Ojster-v prodajalni v Kopru pa prodajalka Nadježda Zabotkin. v mesecu maju so z delovnim razmerjem prenehali iz oddelkov v Z|reh: Frida Vehar iz RPS modne obutve. Vida Zaje in šivalnice, orazd Bogataj in Vojko Erznožnik |z lahke montaže, Sebastian Jereb lz športne montaže, Peter Kogovšek |z prikrojevalnice in Gašper Čadež ,z skladišča končnih izdelkov. Iz obrata v Gorenji vasi je z delom Ponehala Ljudmila Čukman. Več Prenehanj je bilo tudi v maloprodaj-ni mreži in sicer Tatjana Vehar iz Prodajalne Žiri 2, Mihela Dolenc iz Prodajalne Logatec in Irena Frlan iz Prodajalne Škofja Loka 1.
Irma DOLENC
V premislek
^sak ima, oziroma bi moral imeti določena načela, po katerih živi in ra\-na pri poslih. Vendar pa je zara-' "načel« storjenih več grehov kot zoradi česarkoli drugega.
Mark H. McCormack
Majhne stvari ne pomenijo veliko; Pomenijo vse.
Har\'ey Mackay
V Primerjavi s fanatiki iz akcijskih "hgrov*, zapad nima nobenih dru-Mh šans, kot da vzame tisto, kar odo garaški poslovneži vzhoda Zanemarili.
Philip B Crosby p.
"n,a mora biti sposobna odjemalce prepričati, da je boljša od k°nkurence, ne le zato, da bi dobila e,°. temveč tudi zato, da bi dosegla Vl'je cilje.
Cliff Bowman
^enedierji so odgovorni za načrto-V(">je usode podjetja. Ustrezna ,Zvedba pa je rezultat dela kvalificiranih operativnih menedžerjev, ki kontrolirajo in izvajajo delo v skla-au s planom.
Kinney
Občasno šepanje nas lahko opozori na nevarnosti.
^ Prof. dr. Anton Franovič
V POKOJ ODHAJAJO: Dolgoletnim sodelavkam Fridi Vehar iz RPS modne obutve. Vidi Zaje iz šivalnice v Žireh in Ljudmili Čukman iz obrata Gorenja vas želimo ob upokojitvi vse dobro, mnogo trdnega zdravja, veselja in zadovoljstva med domačini, na prehojeno delovno pot v Alpini pa lepe spomine.
POROČILI SO SE: Ob vstopu na novo življenjsko pot sodelavcem Heleni Jesenko iz prikrojevalnice, pripravniku Dušanu Justinu, Miheici Oblak iz obrata Rovte in Cirili Oblak iz obrata Gorenja vas iskreno čestitamo in jim v zakonu želimo mnogo sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja.
v
Štipendije tudi letos
Šolsko leto se končuje, vsaj za srednješolce in najpridnejše študente, veliko pa jih bo moralo potegniti preko počitnic, tja do konca septembra. Misliti moramo že naprej in zato so v našem razpisu za šolsko leto 1995/96 naslednje štipendije:
-	pomočnik izdelovalca spodnjih delov obutve, skrajšani program 1
-	pomočnik izdelovalca zgornjih delov obutve, skrajšani program 1
-	izdelovalec zgornjih delov obutve	3
-	izdelovalec spodnjih delov obutve in sestavljalec obutve 3
-	obutveni tehnik	6
-	inženir usnjarskopredelovalne tehnologije	3
-	diplomirani ekonomist	3
Prijave .zbira kadrovska služba (Franja Novak) do 15. julija 1995. K izpolnjeni prijavi, ki naj bo na obrazcu SPN-1, naj bo priloženo še zadnje spričevalo in potrdilo o šolanju ali potrdilo o vpisu.
Franja Novak
Obetajo
= Kolo Ion=
»DELO-Ž1VUENJE« je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznožnik, Bogo Filipič, Helena Kavčič, Slavko Kristan. Tatjana Pirnat, Silva Pivk, Nejko Podobnik - glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.400 izvodov. Fotografija: Bri-gita Zemljarič. Tisk: Gorenjski tisk Kranj.
Največkrat se je odrezal Miha More
Miha More je sodeloval kar na treh tekmovanjih, dveh državnih: iz angleščine (rezultati do tega trenutka še niso znani) in matematiki, kjer je dobil zlato Vegovo priznanje. Sodeloval je tudi na regijskem tekmovanju iz kemije.
Miha Vehar, učenec 6. a razreda je na državnem prvenstvu v teku na 300 metrov osvojil 4. mesto.
KOŠARKA: mlajši dečki so se uvrstili v finale državnega tekmovanja, mlajše deklice ravno tako. Manjkajoče rezultate bomo objavili kasneje.
Slobodan POUANŠEK
Miha More
Modna rubrika
V prenovljeni obliki našega glasila bo začela izhajati tudi rubrika o modi. Za tako rubriko se nismo odločili zato, ker bi smatrali, da manjka informacij na to temo, kar ni možno ob poplavi dobrih tujih in v zadnjem času tudi domačih strokovnih revij, televizije in satelitov. Vodilo nas je spoznanje, da je naša obutvena dejavnost močno vpeta v kolesje biznisa, mode - in stopa z roko v roki z oblačilno. Kot taka je zelo težavna in rizična, saj je podvržena nenehnim spremembam in novostim, ki jih kupci še niso ovrednotili.
Zato so za nas še kako pomembni stili oblačenja, ki jih uvajajo veliki modni ustvarjalci, saj mora tudi obutvena proizvodnja slediti temu, če hoče ob hudi konkurenci preživeti.
Daje ta soodvisnost res velika, se kaže tudi v naših kolekcijah. Zadnja leta namreč vsi priznani modni ustvarjalci (za njimi pa velike oblačilne in obutvene industrije) ne postavljajo v ospredje ene zveličavne mode, ki naj bi veljala za vse ljudi, ampak pripravijo za eno sezono več različnih stilov za razne osebnosti, saj je zadnje čase vsepovsod tako močno prisotna želja po individualnosti, neuniformira-nosti. Znotraj vsakega stila pa je razvejana mala filozofija mode.
Vsemu temu skuša v borbi za vsakega potrošnika posebej slediti celotna oblačilna industrija. Prav tako tudi obutvena in, seveda, trudimo se tudi mi. In ta soodvisnost se kaže, kot sem že rekla, tudi v naših kolekcijah, ko imamo vedno več skupin (grup), da bi zaobjeli čimveč modnih stilov in s tem potrošnikov, hkrati pa, da bi bili s tem konkurenčni na tržišču.
To je za nas precej težavna naloga (tudi draga), ker vse zahteva svoj razvoj in zato smatramo, da neke primerjave oz. še dodatne informacije o modi in kje se nahaja Alpina znotraj tega, ne bi bile odveč.
^^Svljenje
7
Od TU In TAM
Dogodki s področja širših interesov, solstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, sport, potopisi, pisma...
Polix Žiri je dobil certifikat ISO-9001
Konec maja je v dvorani Gasilskega doma v Žireh Polix organiziral tradicionalni Polixov dan, ki ga je združil tudi s slavnostno podelitvijo oziroma promocijo certifikata ISO-9001.
Na prireditvi so bili prisotni predstavniki kupcev in poslovni partnerji, direktorji žirovskih firm, predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki političnega življenja na čelu z žirovskim županom Bojanom Starmanom.
Direktor Polixa Ciril Kacin je pozdravil prisotne, z nekaj besedami predstavil firmo, sledil pa je uradni del promocije. Jožko Čuk, predsednik Slovenskega združenja za kakovost in podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije je slavnostno podelil certifikat kakovosti. Hkrati je orisal razmere na področju kakovosti v Sloveniji, dotaknil se je tudi gospodarske situacije v državi.
Pohvalil je prizadevanja Polixa za potrditev sistema v mednarodnih institucijah ter zaželel še nadalje uspehe pri zadovoljevanju interesov kupcev. Kot vodja službe zagotavljanja kakovosti je Anton Beovič, ml. predstavil ta prizadevanja:
»Prvi pokazatelji želje kupcev po celovitem obvladovanju kakovosti in po potrditi le-tega s certifikatom ISO-9001 so se pojavili že daljnega leta 1991.
V Polixu smo se tedaj po temeljitem razmisleku odločili, da uvedemo sistem zagotavljanja kakovosti. Pričeli smo z raziskavami, ki so nas pripeljale do sklepa, da smo za samostojno uvajanje premalo izkušeni oz. podkovani. K sodelovanju smo pritegnili takrat vodilno svetovalno firmo BIT iz Ljubljane, obenem pa smo zaposlene začeli intenzivno uvajati v zahteve standardov
serije ISO-9000 ter se interno in eksterno izobraževati.
V	letu 1992 smo pričeli z izdelavo internih predpisov in poslovnika kakovosti in uvajanjem zahtev v prakso. V tistem času smo, kakor ste verjetno informirani, imeli precej težav zaradi več vzrokov, kot so izguba južnega trga, določene organizacijske spremembe ipd., tako da je proces uvajanja sistema malce »zaspal«. Vrstile so se tudi pripombe glede življenjskosti določenih zahtev predpisov, ki nam jih je predlagala svetovalna firma.
Zatem smo nadaljevali delo s »hčerinsko« firmo BIT, Gama system. Glede na to, da tudi poslej ni bilo želenih rezultatov kljub trudu svetovalcev, smo v letu 1994 sklenili pogodbo s firmo QEB Maribor, njeni svetovalci so pomagali pri prilagoditvi zahtev ISO naši firmi in nas pripravljali na certificiranje.
Konec leta 1994 smo po našem mnenju dozoreli za certifikat, nakar smo navezali stike z mednarodno priznanim certifikacijskim organom BVQI, kateri je že 9. decembra 1994 izvedel predpresojo sistema. Glede na to, da ni bilo ugotovljenih večjih odstopanj, smo sprožili potrebne aktivnosti za izvedbo cer-tifikacijske presoje 9. in 10. februarja.
Po odpravi nekaterih drobnih odstopanj nam je BVQI potrdil sistem in nam 28. februarja 1995 podelil certifikat kakovosti po ISO 9001. Omenil bi, da smo med prvimi dobitniki certifikata na našem področju - torej proizvodnji armatur, ravno tako pa smo tretji v Sloveniji, kateri smo certificirani po novih, dopolnjenih zahtevah iz leta 1994.
V	Polixu se zavedamo, da s pridobitvijo certifikata naše delo še ni končano, saj moramo doseženo vseskozi nadgrajevati in težiti pred-
vsem k popolnemu zadovoljstvu kupca.
Zahvala velja gospodu Skodlarju iz Gama-systema, ki je skupaj z gospodom Ravličem prvi zaoral ledino pri osvajanju zahtev standarda ISO-9001 in gospodu Kosiju in gospe Kozarjevi iz QEB za veliko truda, ki sta ga vložila v tako-imenovan »projekt Polix«.
Njun pristop je v veliki meri prepričal v prednosti sistema tudi redke omahljivce.
Priznanje velja tudi firmi BVQI, podružnica Ljubljana za korektno opravljeno delo pri predpresoji in
predstavil novosti v proizvodnem programu Polixa in z nekaj stavki predstavil izdelke tudi v celoti.
Pridobitev certifikata ima za Polix kakor tudi za žirovsko gospodarstvo velik pomen, saj pomeni potrditev njihove želje po najvišji kakovosti. Odmevi na to so že vidni, saj so med prvimi v Sloveniji, v proizvodnji armatur.
Tudi ostale žirovske firme že razmišljajo o uvedbi sistema in potrditvi le-tega s certifikatom serije ISO-9000 (Kladivar, Etiketa, Alpina...), kar je lahko samo pohvalno.
Direktor Polixa Ciril Kacin prejema certifikat kakovosti
presoji. Seveda pa velja omeniti tudi vse sodelavce v Polixu, posebej pa gospoda Pivka, ki je v sodelovanju z Gama-systemom pripravil podlago za uspešno delo, ter seveda direktorju Kacinu, ki je vodil ustrezno politiko do tega vprašanja.«
Besedo je prevzel Gorazd Justin, vodja glavnega programa, ki je
Lahko rečemo, da so prednosti sistema vidne, stvar posamezne firme pa je, v kolikšni meri jih želi izkoristiti.
Zavedati seje pač potrebno, daje glavni »recept« za obstoj na tržišču zadovoljen kupec.
Nejko PODOBNIK
Hitenje z občinskim statutom in proračunom že zahteva popravke
V nasprotju z dosedanjo prakso dokaj učinkovitega dela žirovskega občinskega sveta se je na tokratni seji zapletlo že na začetku, saj so se več kot eno uro ukvarjali z dnevnim redom in zapisnikom seje.
Ob koncu so le sprejeli zahtevo, da se za vsa področja pripravijo (ovrednoteni) programi, in do tedaj se sredstva ne smejo porabljati.
Podobno kot s proračunom, ki naj bi na prihodnji seji doživel svojo preveritev in morda tudi že prve popravke, so na tokratni seji sprejemali popravke statuta, saj so z njim toliko hiteli, da so prehiteli sprejem sprememb zakona o lokalni samoupravi. Tako so morali sedaj statut prilagajati tem spremembam. Pri tem lahko omenimo, da nekatere spremembe med svetniki povzročajo nejevoljo in zavračanje, zato so si komaj dopovedali, da je pač zakon potrebno spoštovati.
Osrednjo pozornost so tokrat vzbudile komunalne naprave in storitve, saj so svetniki od Loške komunale dobili že drugi letošnji predlog za podražitev (2,4 odstotka), kar so tudi sprejeli,
sprejeli so tudi predlog osnovne šole za po* dražitev oskrbnin v vrtcu (za 4,58 odstotka)-Zaradi slabo pripravljenega gradiva pa so zavrnili predlog za povečanje cen pogrebnih storitev, za katerega ni bilo niti jasno, kdo ga predlaga, in kolikšno povečanje v bistvu pomeni-Veliko več razprav pa je bilo ob dokaj izčrpnefl1 poročilu odbora za infrastrukturo, ki je predstavil vsa evidentirana dela na cestah, vodotokih-kanalizaciji, vodovodnih in drugih napravah, kot osnova programa teh del za letos.
Če samo omenimo, da je v programu kar cest, je to dovolj zgovoren podatek, kako obsežni so letošnji načrti.
Po članku Štefana Žargija v GlasU
Od TU in TAM
Dogodki s področja sirsih interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, sport, potopisi, pisma...
Največji uspehi v zgodovini SSK Alpina
Smučarji skakalci so ta čas že začeli Priprave na novo sezono, zato je to Prilika za kratko oceno pretekle sezone.
Na letni konferenci Smučarskega skakalnega kluba (SSK) Alpine so tekmovalci skupaj s starši in tre-nerji, sodniki in člani upravnega odbora (UO) pregledali opravljeno delo pretekle sezone 1994/95. Ugodno so ocenili delo trenerjev in rezultate tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah, predvsem v absolutni kategoriji, kjer je bila sezona najuspešnejša v zgodovini kluba. Najpomembnejši dosežki: Točki v svetovnem pokalu (WC): Marko Bogataj - Oberstdorf - poleti
Zoran Zupančič - Sapporo Zmaga v ICC: Primož Kopač Bronasta kolajna v ekipnem delu -
takoj za tistimi, ki pogoje za delo -treninge imajo in daleč pred klubi, ki teh pogojev nimajo. To pa je urejen center za vadbo preko celega leta z 10-, 20-, 30- in 50-metrsko skakalnico. Dokler teh ciljev ne dosežemo, bodo napori trenerjev, tekmovalcev preveliki, da bi lahko pričakovali več. Kdo danes še vozi na treninge 50 km daleč 11-, 12- ali 13-letnega fantiča? Na osnovi dosežkov pretekle sezone so se naslednji naši tekmovalci uvrstili v reprezentance: A - ekipa: Marko Bogataj B - ekipa: Zoran Zupančič, Primož Kopač
A - Nordijska kombinacija: Gašper Poljanšek
Mladinska ekipa: Jaka Eniko Kadetska ekipa: Jernej Kumer Kadetska ekipa - nordijska kombinacija: Davorin Stanonik, Jure Kosmač, Boris Oblak, Simon Šturm. Naš klub je tudi ekipni zmagovalec v nordijski kombinaciji v pokalu Cockta za sezono 1994/95.
Janez POLJANŠEK
^NIVERZIADA:
ran Zupančič in Primož Kopač Nastop na mladinskem svetovnem
Prvenstvu:
°ašper Poljanšek - 31. mesto Velik napredek v tehniki in na tekmovanjih je dosegel Jaka Eniko, ki Je bil uvrščen v mladinsko selekcijo
sezono 1995/96 ' mesto v COCTA POKALU - D ~ 10 let-Jure Kumer "'•mesto v COCTA POKALU - D ~ 10 let -Gašper Mlinar . .. mesto v COCTA POKALU -Clam - Primož Kopač
Točke je osvojilo 24 tekmovalcev * COCTA POKALU. Lani maja pa nm° našteli le 22 aktivnih. To so vajodmevnejši dosežki skakalcev Pretekli sezoni. Ekipno smo pono-j'h 5- mesto v COCTA POKALU n Prav sem tudi spadamo, saj smo
V	planinskem društvu lahko ohranjamo
in krepimo svoje
sposobnosti
Osmega aprila je Planinsko društvo Žiri v lovski koči na Javorču organiziralo že 45. redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo okoli 70 članov Planinskega društva Žiri. Poročal je predsednik Planinskega društva in predstavniki sekcij in odborov, ki delujejo v okviru Planinskega društva Žiri. Sklepna ugotovitev prisotnih je bila, da je Planinsko društvo v letu 1994 delovalo uspešno, v okviru finančnih možnosti, ki so društvu na razpolago. Pred koncem uradnega dela občnega zbora so prisotni izvolili še nov upravni in nadzorni odbor društva in podelili priznanja mladim uspešnim alpinistom ter priznanje za prehojeno slovensko planinsko pot. Za novega predsednika društva je bil soglasno izvoljen Igor Šorli. Po končanem uradnem delu se je srečanje žirovskih planincev v prijetnem in sproščenem vzdušju še nadaljevalo.
Novo ustanovljeni upravni odbor je že konec aprila imel prvo zasedanje, na katerem so se dogovorili, katerim problemom naj bi v bodoče namenili največ pozornosti in časa. Vsi prisotni so se strinjali, da se morajo bolj posvetiti vzgoji mladih.
V	ta namen je bil že pred leti v osnovni šoli v Žireh ustanovljena mladinska sekcija, ki jo trenutno vodi Valentin Lukan. Delo mladinske sekcije bi bilo potrebno popestriti, saj je bil v preteklem letu le en izlet, katerega se je udeležilo 24 otrok. Upravni odbor je sprejel sklep, da je potrebno mladinsko sekcijo povezati z delom foto sekcije, hkrati pa povečati število izletnikov, ki jih bodo pod vodstvom vodnikov PD Žiri opravili mladi planinci.
Hkrati bi se bilo potrebno povezati tudi z ljubitelji pohodništva pripadniki starejše generacije. V ta namen bi se bilo dobro povezati z društvom upokojencev, ki je zelo aktivno pri organiziranju izletov. Kljub temu, da je bilo v preteklem letu v društvu organizirano kar 19 vodenih izletov, s približno 350 udeleženci, z doseženim v društvu niso zadovoljni. Število udeležencev vodenih izletov iz leta v leto upada. Pri tem bi opozoril na možnost, ki je, kot kaže še premalo znana in jo lahko koristijo vsi člani društva. To je samoorganiziranje izletov, kar pomeni, da si lahko v
primeru, da se osem članov društva odpravlja na planinski izlet, pri PD najamejo vodnika, hkrati pa PD izletnikom v višini 50 % sofinancira prevoz s kombijem. Trenutno je v društvu približno 10 vodnikov, ki bodo z veseljem pomagali pri vodenju in posredovanju potrebnih informacij. Naslovi vodnikov z njihovimi telefonskimi številkami bodo objavljeni na novi oglasni deski na Partizanu, kjer bodo občasno objavljene tudi fotografije članov foto-sekcije PD.
Ena večjih pridobitev za PD Žiri bo v tem letu ureditev društvene sobe, ki jo nameravamo urediti še ta mesec skupaj z žirovskimi taborniki v Partizanu. V društveni sobi bodo enkrat tedensko v popoldanskih urah uradne ure, kjer bodo planinci lahko plačevali članarino, nabavljali in si izposojali željeno literaturo in koristili druge storitve. Hkrati bodo lahko v teh prostorih ljubitelji pohodništva in alpinizma prišli do informacij izkušenih vodnika in inštruktorjev.
Zvone KOPAČ
Iskrice
Organizacija:
Sedaj, ko se dogovarjamo o izboljšanju poslovanja, pomislimo, kako bomo delo čim bolje organizirali.
Organizacija:
Vsi smo organizatorji, nekateri sicer le svojega ozkega dela, časa in sebe...
Kadri:
Usposobljenost se pokaže zlasti tedaj, ko so razmere najteže.
Kadri:
Problem je v tem, da nekateri predolgo »prihajajo«, drugi predolgo »odhajajo«, tretji pa so preveč ukoreninjeni v tradicijo.
Denar:
Denar lahko zaslužimo z delom, s prodajo svojega dela ali z izkoriščanjem tujega dela.
Denar:
Tragika tega sveta je v tem, da premoženje zbiramo desetletja, potem pa je naša vrednost odvisna le od enega samega trenutka: ko nas prodajo na trgu.
Uredništvo
Ha podelitvi priznanj COCTA POKALA od leve: generalni direktor kovina, zmagovalec do 10 let Jure Kumer - Alpina, 2. mesto Jure ynkovec - Ilirija, 3. mesto Gašper Mlinar - Alpina in bivši direktor '"učnih smučarskih disciplin Lojze Gorjanc.
J^Cfilsu/te
kronika KRAJA
Nov avtosalon Renault v Žireh
Podjetje Avto Frelih je ob koncu prejšnjega meseca razširilo prodajo celotnega programa vozil Renault, ki jih prodajajo kot agent podjetja Alpetour Remont iz Kranja. Zaradi razširitve dejavnosti so dogradili nov prodajni salon avtomobilov Renault. V prenovljenem servisu opravljajo vsa garancijska in druga popravila. Poleg prodaje vozil, ki jih je mogoče kupiti tudi na kredit ali leasing, servisa in prodaje rezervnih delov ter dodatne opreme, opravljajo tudi kleparske storitve, ročno pranje avtomobilov in hitri servis, tako da je lastnikom avtomobilov na voljo vse na enem mestu.
Otvoritev salona so popestrili še s testnimi vožnjami avtomobilov, ki jih prodajajo.
Avtosalon vozil Renault podjetja Avto Frelih je odprt vsak dan od 9. do 15. in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure, servis pa od 7. do 15., ob torkih in četrtkih do 20. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
Zamislimo se
Cela veriga težav nas spremlja od razmer v svetu, preko neusklajenih ukrepov države - do lastnih notranjih slabosti. Tako je krog sklenjen in čisto mirne vesti se bi lahko prepustili toku -in propadli.
Ker pa to ni v interesu nikogar od nas (ne(so)lastnikov, ne menedžerjev, ne delavcev), moramo storiti vse, da se iz zagat izkopljemo. Toda tudi v tem ozkem krogu smo nagnjeni k temu, da vzroke iščemo izven nas iti ugotavljamo, da težave zanesljivo ne povzročamo mi sami. Toda kar malo premislimo: ali dobro izkoristimo delovni čas; ali naredimo vse kolikor je mogoče najboljše; ali razmišljamo o strateških ciljih... Skratka, ali res ravnamo kot da bi bilo podjetje naše?
Še vedno je v nas polno izgovorov: ker ta dela tako, bom še sam špekuliral. In tako minevajo leta: padamo iz krize v krizo; rešitev pa ne iščemo dovolj načrtno, začrtanih planov ne izpolnjujemo!
O seveda, nimamo vsi enakega dela in enakih odgovornosti. Nekateri bi morali v takih razmerah narediti več.
Ekološki kotiček -kažipoti
Asfaltiranje krajevnih cest resda pomeni napredek, po drugi strani pa se kažejo mnoge nedorečenosti s področja načrtovanja, standardizacije, spoštovanja prostora... To povzroča tako investitorjem kot izvajalcem mnogo preglavic in seveda tudi nesporazumov.
Odnos do narave je pravzaprav odnos do nO samih in naših naslednikov. Če izhajamo iz dej stva, da nam je zemlja in okolje samo dano z<> upanje za čas, ko smo tu, bomo morda začd razmišljati drugače.
K temu lahko primaknemo vsak svoj kame" ček. Nekatere organizacije, društva in gibanja nt bi to delala te po svojem osnovnem namenu.
Če že govorimo o tržnem gospodarstvu, lahW razmišljamo, kako z okoljem, ne na njegovo šM do, lahko tudi kaj zaslužimo. Turizem je ena najbolj donosnih dejavnosti v tem pogledu. Pot& tega je večplastna in silno postopna. K tej postof nosti bi morda lahko prispevali tudi učenci, čet npr. na vseh križiščih v okolici tirov s pomol'j občine postavili kažipote, kam vodi kakšna f (vasi, zaselki, kmetije), ki naj bi bile označene. f droben predlog je eden tisočih, kolikor jih lah* damo Žirovci.
Nejko PODOBA
Dogodki s področja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma...