Uredništvo lo opravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
-uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 61.
Maribor, dne 2. junija 1913.
iMnina listu:
Celo leto...............12	K
Pol leta.................6	K
Četrt leta............... 3	K
Mesečno................. i	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aji oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik V.
V
Šoštanjska posojilnica in liberalno prokletstvo.
Pred dobrim tednom smo dobili iz merodajnih krogov naše stranke pdziv, da se vzdržujemo poročil o stanju šoštanjske posojilnice. Strogo smo se tudi držali tega navodila — zadnjič smo priobčili samo nekaj zgodovinskih podatkov — ker smo upali, da! se bodo celjski liberalni advokat j e vendar potrudili in preprečili usodepolni polom z resno akcijo in saniranjem denarnega zavoda. Toda motili smp se.
Poroča se nam, da celjska liberalna Zjadružna zveza sploh nima nobene volje, se resno baviti-s tem vprašanjem in govorijo dr. Kukovec, dr. Božič in revizorji le edino o konkurzu. Vse kar je storil delavni (?) liberalni poslanec dr. Kukovec, je bilo, da je pisal eno celo pismo o itej važni zadevi cesarskemu namestniku v Gradec. To je res velik trud, o katerem j;e on že toliko govoril in se bahal, da je že sit vsega dela za šoštanjsko posojilnico. Brezprimer-no početje je, da vodja liberalne stranke kot poslanec in poleg še kot podpredsednik Z'adružne zveze, ne utegne storiti par resnih korakov brezplačno v prid zavožene in pod varstvom. celjske Zadr. zveze do poloma zrele posojilnice.
K dr nimajo ti ljudje nobene vesti napram našim ubogim kmetom, ki so docela nedolžni in ne vedo, kako pridejo vsi na boben, bomo mi z dr. [Ku-kovcem in liberalno Zadružno zvezo v Celju pošteno obračunali. Dolžni smo to storiti in braniti našo ubogo kmečko ljudstvo. Širša javnost mora izvedeti, kje je krivec za tolike izgube, kako je celjska Zadružna zveza [dajala odboru, ki niti sedaj ne ve natančno o položaju, poja'snila., kako je dr. Kukovec kupoval hišo na Dunaju, kako so revizorji in dr. Kukovec zatrjevali od leta (1908 odbornikom, da je vse v najlepšem redu, kako so delali bilance, samo da so prikrivali svoje grehe, kako so si pisali na' račun do skrajnosti izsesane posojilnice svoje stroškovnike, kakšne obresti je zahtevala Zjadružna zveza celjska od posojilnice, kako so se premožnejši člani otresli vsakega jamstva, kako so prejšnji odborniki prepisovali svoje premoženje1 na svoje žene, in tako pustili ubogega kmeta, ki je iskal v svojem obupnem stanju par sto kronic posojila, v največji pogubi in ga bodo pahnili na beralškb palico.
Vsa ta dejstva ne zamorejo dr. Kukovca in pa
PODLISTEK.
Pozabljena petdesetletnica
ali nadrobno poročilo:	kako smo začeli rodbinska
imena pred petdesetimi leti pisati po slovenskem
pravopisu.
Bilo je leta 1862, torej pred malo več kot pej-desetimi leti. Nemščino nas je učil Pem g. Anton Fichna, ki se je pozneje kot rav/natelj v Ljubnem prelevil v pristnega Nemca: Fichten. Njemu gre zar sluga, da smo se otresli nemškega, pravopisa naših rodbinskih imen.
Med inšpekcijo v našemi razredu vzame v| roke zvezek slovenskih šolskih nalog že rajnega, kapucina
o.	Remigija Lipež, ki se je v svetu imenoval Jože! Lipež. Nekako začuden reče: Kaj — imate Vjidvoj.no, ime? — Kako menite, g. profesor? — Na svojih (nemških) zvezkih se pišete:	Lipesch, tukaj pa be-
rem povsem drugo ime: Lipež. — Dijak se odreže: Tam je napisano po nemškem pravopisu, tu pa po slovenskem. — G. profesor odvrne : A tako, Vfi imate torej posebno nemško in posebno slovensko ime. Ali ne veste, da rodbinska imena ne poznajo pravopisa (Wissen Sie nicht, daß die Eigennajmen keine Rechtschreibung kennen)? — To so bile njegove besede, ki so na mah pokopale nemiškutarsko pisavo naših rodbinskih imen.
Se tisti dan ni samo Lipež napisal na zvezek nemških nalog svoje ime po slovenskem pravopisu, ne, to smo storili tudi vsi drugi, ki smo dotlej pisali svoja imena sedaj po nemškem, sedaj po slovanskem pravopisu. Na vsej celjska giminaziji je naštela pre-kucija ali revolucija. Werglezi so postali Brglezi, Wresovscheki postali so Brezovšeki, WesenScheggi lepi Bezenšeki, iz Tschaintischev so se izlušili Caln-
celjsko Zadružno zvezo toliko ganiti, da bi se bavili z resno voljo in brez ekspenzarja, ki ubogo posojilnico le samo na novo obremeni, s sanirajnjem zavoda. Ta lahkomiselnost nas torej sili k temu, da posežemo vmes in odkrijemo nečuveno početje. Molčati pa tudi ne smemo, ker so nas liberalci prisilili k temu, da gremo v javnost. V svoji predrznosti so nas med časom, ko mi zaradi štvari nismo objavljali ničesar o tej zadevi, dvakrat napadli v „Slovenskem Narodu“, češ, da so klerikalci zakrivili ta polom šoštanjske posojilnice. Tb liberalno faloitstvo pa moramo z vso odločnostjo zavrniti in bomo vsej javnosti pokazali, kako so delali dr. Kukovec in liberalna celjska Zadružna zveza za posojilnico, za katero nimajo sedaj nobenega srecfstjva, nego — kon-kurz !
Z druge strani se nam poroča, da je državni poslanec gospod dr. V erst o;\1 'šele na prošnjo kmetov posegel resno vmes, da Ibi se posojilnico saniralo. On leta od okraja do glavarstva, od glavarstva do namestnije, od namestnije do ministrstva, celo do nemških poslancev se je obrnil, da bi ne na>-sprotovali pomožni akciji. Na poziv cesarskega namestnika, s katerim se je v navzočnosti dveh referentov zadnji teden gospod poslanec zopet posvetoval, je glavarstvo že odposlalo na namiestnijo razna pojasnila. Gospodu poslancu se je obljubila tudi pomoč, če se zamorejo za saniranje izpolniti tudi razni pogoji v tem smlislu, da se obstoj posojilnice za delj časa zasigura. V 14 dneh se bo najbrž že lahko za gotovo vedelo, če je saniranje s pomočjo države in drugih faktorjev mogoče. Opozarjamo pa že dano:; celjsko Z,adrnžno zvezo, da se mora resno baviti s to zadevo, da mora skrbeti, da njene zadruge prispevajo k sanaciji in da ne prepusti raznih stroškovnikov liberalnih advokai ov.
Pozor, kmetje š o Š t a n j s k o g a o -kraja! Bodite previdni in v hudi krizi ne iščite odvetnika, ki vam bo naredil le novih stroškov. Obsojati moramo početje odvetnika Petritscheka, ki na ulici vabi ljudi, da jih zastopa.
Kmetje, nakopali si bodete le novih stroškov! Čakajte rajši, kako se stvar razvije!
Tudi vlagateljem polagamo na srce, da potrpijo in ne tirajo posojilnice glede, vlog do skrajnosti. Mogoče se bo le dalo kaj ukreniti in sanirati!
či, iz Schlitscharjev Žličarji, iz Schitschkarjev lepi Žičkarji itd.
Ovodobni ravnatelj rajni g. Pr eraru (Bog mu daj dobro!) si ni vedel pomagati. Letal je iz razreda v razred ter prepovedoval to novotarijo. Bilo je vse zaman. S tem je mlade Slovence še bolj užgal, da so vsakega, ki fe imel pristno slovansko ime, razglar sili za fff nemškutarja, ako se ni začel pisati po slovenskem pravopisu.
Med tem si je g. ravnatelj izmislil nov pripomoček, da reši jožefinsko pisavo naših rodbinskih imen. Od vsakega dijaka, ki je spremenil pisavo svojega imena, je zahteval krstni list, v katerem je bilo rodbinsko ime pisano po slovjenškem pravopisu. Trstenjaki, Rozmani in drugi narodno misleči gospodje župniki so rade volje napisali dijakom slovenskih krstnih listov z rodbinskimi imeni po slovenskem pravopisu. Nekateri gg. župniki stare šole so pa imeli posebnih pomislekov ter so brskali po svojih maticah tako daleč nazaj, da so našli rodbinska imena napisana po slovenskem pravopisu, če tudi zBo-horčičevimi, Dajnkovimi ali Metelkovimi črkami. — Slabša se je godila dijakom, rojenim v jožefinskih farah, ker tam ni bilo najti prednikov zapisanih po slovenskem pravopisu.
Tem je prišla na pomoč velesi, c. kr. namest-nija, na katero se je bil g. ravnatelf Premru obrnil za pomoč. Visoka c. kr. cblast je razsodila, da se smejo dijaki pisati po slovenskem pravopisu,, treba jele, da se vrspričalih skozi dva tečajja poleg slovenskega imena v oklepajih navede staro po nemškem pravopisu spisano rodbinsao ime. Tlako je bila dolga pravda končana. Leta 1862 je po večlenem premoru izšel zopet običajni „Programm“ z našimi imeni po slovenskem pravopisu.
Marsikatero žarko besedo je moral slišati goreč narodnjak Pruss,, ki se ni mogel otresti drugega „s.“ On se jet izgovarjal, da ima na Dunaju strica,
Liberalci se gibljejo.
(Iz ormoškega okraja.)
Kdor pozna razmere, Sluti po raznih znamenjih, da se bodo v ormoškem okraju v« doglednem času zgodile nekatere važne izpremembe. Naš okrajni odbor, po večini liberalen, je začel nekako sumljivo naglo dihati.
Ob priliki občnega zbora sirotinskegai sveta za ormoški okraj 6. marca je sklical, dobro vedoč, da ne doživi blamaže, ker bo večina občinskih-- svetovalcev tedaj navzočih, nek sestanek v prostore okrajnega zastopa brez določne označbe dnevnega reda. Dne 9. maja pa, se je zopet sklical občni zbor okrajnega zastopa; torej v dveh mesecih dva sestanka. Mislečemu človeku se bo to naglo dihanje liberalne večine zdelo vsekako sumljive, posebno akowe, da pridejo baje nove volitve v ormoški okrajni zastop. Vse izgleda tako, kakor da bi si liberalci zopet hoteli pripravljati) tla in mehke sedeže na vratovih našega kmečkega prebivalstva, hoteč tudi še nadalje komandirati z našim kmetom. Ker pa bi morali praznih rok stopiti pred svoje volilce in bi jim radi tega lahko zastala sapa pri prihodnjih volitvah, so začeli v predzadnjem trenutku nekoliko hitreje sopsti.
Na sestanku dne 6. marca je imel glavno besedo središki župan Sinko, za njim pa se je oglasil naš „dragi“ dr. Sernec. Hotela sta speči slovenski kruh in pri tej priliki nista smela pozabiti slovenskih duhovnikov, kateri so po liberalnem imnenju še vse preveč „dajč.“ O, mea culpa, mea culpa! Drugi sestanek pa je vodil' treznomisleči in dalekovjdeči propadli kandidat Narodne stranke gospod Jakob Zadravec, slučajno tudi iz Središča, tukaj so protestirali proti obstrukciji naših poslancev v dež. zboru, in zahtevali so povišanje učiteljskih plač. Vsak količkaj izobražen kmetovalec našega okraja ve, da je v slučaju treba tudi nekaj žrtvovati, ako se hoče kaj doseči. Kdor nasadi sadovnjak, mora čakati osem do deset let na rod in še v goricah je treba potrpeti tri do štiri leta, da obrodijo. Vsaka opozicija prinaša Še morda tu in tam kako hipno škodo in če hočejo se^. daj liberalci begati naše ljudstvo' in pravijo, da teh in teh drobtinic baje nismo dobili z deželne mize, je to le pesek v oči., ki ne more zaslepiti naših trezno-mislečih mož. Slovenec danes ni več ubogi Lazar, da bi prosil drobtinic z deželne mize, ampak on za-
ki je dvorni in sodni odvetnik, vnet Slovenec, ki pa piše svoje ime tudi z dvema „ss.“
Naj dostavim tukaj kratkqf zgodbo pisave lastnega imena te odlične slovenske rodbine v konjiškem trgu.
Oče Stefan je prišel v Konjice kot ključavničar iz Cerovega pri Gorici na Primorskem. Prinesel je seboj lepo slovensko ime Bruš, Naš, tovariš, poznejši dr. Dragotin Prus, si je zato privzel slovensko pisateljsko ime: Gladilič.
Kako je pa StefajnoV sin Anton, stric: našega kolega, prišel do rodbinskega imena: .„Pruss“?
Zgodilo se je tako-le: Ko je mladi Tlonček stopil v Konjicah v ljudsko šolo, je bil tam učitelj nenv-šld Pem g. Jan Bubler, ki se je v 30 letih toliko privadil slovenščini, da je kot učitelj rajnega g. Jakoba Pukla zapovedoval, kadar je prišla slovenska „,ura“: „Sedaj bomo pa slovensko perilo prali!“ Ni čuda, da je Brusovega Tpnčeka zapisal v imeniki za Prussa, namesto za Brusa ker črk b, p, w sploh ni dobro razločeval. Pod tem imenom Pruss je rajni g. advokat prestopil na glavno nemško šolo v Celju, pozneje tam na gimnazijo in po prestani maturi na dunajsko vseučilišče. Kot star odvetnik nam je zatrjeval, da ga za krstni list nihče ni tirjal, dokler se ni ženil.
Pod tem pokvarjenim imenom se je dal na Dunaju vpisati v odvetniško kamoro. Se le, ko se je pozneje preselil v Konjice, kjer je letat 1881 umrl kot jako priljubljen odvetnik in narodni voditelj, od-bacnil je drugi „s“ od svojega imena, To je storil tudi'njegov nečak dr. Dragotin Prus, ki je leta 1890 tam umrl kot doslužen vojaški zdravnik, do katerega so bolniki imeli veliko zaupajnja, Toliko o popačenem lastnem imenu te znamenite slovenske rodbine.
V Vitanju je bil za časa župnikovanja rajnega c. g. Žičkarja n^učitelj Z., ki je tudi po vsej mo-
hteva vsled svoje davčne moči in krvnega davka še svoj pošteno zasluženi kos kruha.
Gotovi gospodje s svojim mehkim hrbtiščem pa tega nočejo, ali ne morejo razumeti.
Prvi sestanek dne 6. marca bije torej ob narodni boben in pravi, kako moramo biti Slovenci dosledni pri vseh dopisih na vse urade, drugi pa u-kloni hrbet pred vsako nemško deželno desko. iTo je treba povedati našim ljudem, da bodo spoznali dvorezni liberalni narodni nož.	f
Večina je itak že spregledala, toda čudimo se le nekaterim sicer dobroidislečim župalnom in drugimi, da hočejo priti na pomoč našim liberalnim bolnikom, katerim že primanjkuje sape, akoravno vedo, da niso liberalci ničesar storili za naš okraj;, ra-zun da so bili „sami za-se.“> Sv. Tomaž že dolgo let prosi za neko cesto in pri železnici skozi Ivanjkovce so bili Središčani najhujši nasprotniki in tudi svojim najbljižjim sosedom/ ne privoščijo opravičene feeste v Ljutomer.
Tsako se dela v korist našega kmeta. Zato pa se ne smemo čuditi, ako jim sedaj prima)njkuje sape in so začeli hitreje dihati.
Mfl pa — vsltajnimjo!
Nase prireditve.
Žetale.
Včeraj, dne 1. junija, se je vršil pri nas v šta-ri šoli protialkoholni shod. Iz 'Maribora je prišel predsednik „Sv. vojske“, profesor Fr. Kovačič, ki je najprej v cerkvenem govoru pri ranem sv. o-pravilu na podlagi sv. pisma razpravljal o alkoholu in pijančevanju pred sodiščem krščanske vere, popoldne pa s pomočjo slik in praktičnih vzgledov iz življenja dokazoval, kako pogubno vpliva alkohol, in zlasti žganje, na človeško telo, na družino in na potomstvo.
Nastopila so tudi dekleta, družbenice Marijine: Jus Nežika, Vogrinc Uršika, Vogrinc Helena., predsednica Marijine družbe in Jus Katica, ki so vspodbujale z govori in deklamacijami k treznosti in zdržnosti.
Misel, da se tukaj vrši protialkoholni shod, se je sploh porodila v Marijini družbi in se je tudi že priglasilo 13 deklet k abstinenci. V okrilju bralnega društva se osnuje treznostni odsek. Marsikomu je ta dan odprl oči, marsikateremu ljubitelju ptujskega smrdljivca se je zabodlo želo v kosmato vest, ki mn ne bo dalo miru.
Nazarje.
Včerajšnje dekliško zborovanje se je ob krasnem vremenu nad vse sijajno obneslo. Govor g. dr. H o h p j e c a navdušil zbrana mladenke. Več prihodnjič.
Sv. Urban pri Ptuju.
Nemškutarji in slogaši so bili nekdaj v naši okolici nekako vrhovni gospodarji. Iz Ptuja sem so pošiljali prvi svojega „Štajerca“ in šnops in skušali ž njima pridobiti za-se naše vrlo ljudstvo. A ni Šlo. Nemškutarji so pri nas sedaj že bele, osivele vrane. Dogospodarili so! Enak proces se je zgodil z liberalci in slogaši. Na ptujske liberalnonslolgajške magnate, ki si kujejo iz pravd zlate rumenjake in potem v protiuslugo vrivajo ljudstvu kranjsko „Slogo“ ter plačujejo svojim vinskim prijateljem vsake kvatre v okoliških gostilnah ali Narodnem domu par litrov sladkega vinca, pa ljudstvo čisto pozablja. Liberalec, slogaš ali nemškutar je pri nas blago iz enega in istega, matgacina. Naša stranka ima v naši fari ogromno večino ljudstva za seboj.
To je posebno pokazal včerajšnji shod, ki gai je sklicala Slovenska kmečka zveza po rani svieti maši pod milim nebom pred cerkvijo. Gotovo nad 150 mož in fantov ter večje število vrlih mladenk in žen je bilo na shodu. Naš državni posIa|nec gospod (Brenčič je otvoril s prisrčnim pozdravom! zborovanje. Za predsednika shoda je bil izvoljen naš vrli 'somišlje-ljenik gospod V. Hameršak, za podpredsednika pa župan Belec»
Državni poslanec Brenčič je v svojem enournem in zelo poljudnem govoru opisal delovanje slovenskih državnih poslancev. JZborovalci so govoru močno pritrjevali in ob koncu živahno ploskali.
Za Brenčičem je govoril gospod Franjo Ž e -bot iz Maribora o strankini organizaciji S. K. Z., priporočal koledar, ki ga zveza, izda ter govoril tudi o obstrukciji naših poslancev v deželnem zboru.
Na prediog gospoda Hameršaka se je enoglasno sprejela resolucijo, v kateri izrekajo volilci gospodu poslancu Brenčiču in njegovim tovarišem v državnem zboru popolno zaupanje. Volilci odobrujejo obstrukcijo slovenskih poslancev v Gradcu in jih prosijo, da prej ne odnehajo, dokler se nam ne dajo pravice, ki nam gredo.
Nato je predsednik lepi shod zaključil.
či pačil slovenska imena. Spomiinjam se dolge pravde, ki se je pletla zastran rodbinskega, imena Jir-šič, ki je po Pohorju jako razširjeno^ „iJirs“, tako se vol kliče. Gospod nadučitelj pa je hotel, da se fant piše „Irrschiitz.“ Ne vemo, kdo je konečno zmagal. V krstni matici je stalo IJiršič, v nadučiteljevi glavi pa Irrschiitz. Slavni okrajni šolski svet v Konjicah ni vedel te pravde rešiti, ker se je nagibal na nad-učiteljevo stran. Iz takin dopričanih slučajev se da marsikateri prepir razjasniti.
Dvoje vrste patriotizem.
Poslanec Grafenauer priobčuje v „Miru“ daljši članek, v katerem razpravlja tudi o patriotizmu. Clankar piše:
V	Avstriji je danes tako-le: Tisti, ki krivico trpi, ali jo kritikuje, je veleizdajalec, tisti pa, ki krivico dela in zagovarja, je zaslužen patriot.
Po taki pati pa ne pridemo do narodnega miru in blagostanja v Avstriji. Pravica je mati domoljubja in ne nemška hegemonija, koji se prisoja v Avstriji to odlično mesto in katera se na stroške sh> vanjskih narodov umetno vzdržuje, goji in pita. Nas in naše domoljubje uničujočo moč nemške nadvlade občutimo zopet mi koroški Slovenci v najobilnejši meri. Lepo število mladih pravfnikov imamo, kateri so za svoj poklic in v izvrševanju pravniških poslov — najmanj rečeno — ravno tako sposobni, kakor vsak pristni Nemec, od katerih -ne malo nosi na svojem telesu pristno nemško viteško znamenje iz burševskih let, a za slovenske pravnike nima vlada kruha v njihovi ožji domovini; pač pa so jim vrata „na vse štiri strani“ na stežaj odprta v tuji svet — „auf Nimmerwiedersehen!“, če nočejo postati poturice. Na Koroškem je prostor rezerviran le za nemš-ko-narodne junake in take slovenske značaje, katerim je „čast“ ljubša, kakor: „bodi očetu, sinu in sv. duhu“ ; kajti : „razmere na jugu se morajo bistveno izpremeniti“ ; seveda ne samo na slovenskem Koroškem, ampak tudi v drugih slovenskih deželah:	av-
strijska vlada to želi in če se tudi zgodi po — volji nemškega Volksrata. Saj je nemški narodni sveit — morska zvezda avstrijskih vlad!
V	Gorici na primer še danes nima postaja c. kr. državne železnice nobenega napisa. A to se ni zgodilo vsled mržnje železniške uprave nasproti Slovencem, ali na željo nemškega narodnega sveta, ali celo iz strahu pred nemško iredento, kaj še, to se je zgodilo „aus Ersparungsrücksichten“ (iz ozirov varčevanja) in tudi iz razloga, ker (železniško ministrstvo menda namerava odstraniti na pritisk nemško-nacionailnih junakov in nemškega narodnega sveta, vse napise na postajah c. kr. državnih železnic, kakor je svoj čas odstranilo nepotrebne zvonce, katere danes živ krst ne pogreša več.
Da pa bo ta „nemški Herrenvolk“ (nemško gospodsko ljudstvo) vedel, kjei&e nahaja, ka,dar se bo vozil v avton. Albanijo, po v to deželo zabiti denar, zato so pričeli pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Trstu v zadnjem času šikanirati slovenske uslužbence državnih železnic na ta način, da se od njih zahteva, da morajo delati izkušnje samo v — nemškem jeziku; kajti: „razmere na jugu se morajo bistveno izpremeniti.“ Tako dela avstrijska vlada s slovenskim narodom. A kdor trdi, da mu dela s takim postopanjem krivico in ga draži, je pa — veleizdajalec!
Na Balkanu.
Med zavezniki in Tarčijo mir sklenjen. — Sestanek GeSova in Pašiča. — Med Srbijo in Bolgarijo še vedno traja napetost.
Iz Londona prihaja radostna vest: V petek, dne 30. maja, je bil preliminarni mir med Turčijo in balkainskimi državami sklenjen in podpisan. Turčija je potisnjena iz Evrope. Kar fi je ostalo tu še ozemlja, je samo na sebi nezmožno življenja in se bo moralo naslanjati na turško Azijo, kamor je prestavljeno sedaj težišče turške države. Nekulturni Turek je po vieč kot petstoletnih bojih in krvavih grozotah prepoden v Azijo., kamor spada. Balkanski narodi, v pretežni večini naši krvni bratje, so ga po heroičnih bojih zmagali in se otresli njegovega robstva. Vzroka dovolj, da se človek veseli. Toda v to veselje pada grenka kaplja. Zmagoviti in občudovani zmagovalci so se pričeli radi razdelitve plena prerekati med seboj in prišlo je med Grki in Bolgari celo že do manjših prask. Toda ita spor vendar ni najakut-nejši in najnevarnejši. Največ skrbi povzroča nespo-razumljenje med najmočnejšima balkanskima državama, Srbijo in Bolgarijo. Kakor znano in kakor je tudi Pašič v svojem znanem ekspozeju povdarjal, zahteva Srbija iz Knogih vzrokov revizijo pogodbe med njo in Bolgarijo. Bolgarija pa to revizijo odklanja in zahteva, da. se pogodbo točno izvrši. ^Slovenec“ !od sobote prinaša razgovor svojega londonskega dopisnika z zastopnikom dr. Daneva. jTa gospod, čegar mnenje se ujema z mnenjem dr. Daneva, je decidirano izjavil,, da vstraja Bolgarija na popolni izvršitvi pogodbe, da se morajo med Bolgarijo in Srbijo vpostatviti meje, katere določa pogodba. In tudi glede 'Soluna stoji Bolgarija slej kot prej na stališču, da mora postati Solun bolgarski. Konečno je namignil „Slovenčev“ informator, ,seveda ne brez namena, na prijazne odnošaje., ki bodo skoro gotovo nastopili med Bolgarijo in Turčijo, ter je govoril tudi o „tesni zvezi z Rumunijo.“
Nasprotstva so tedaj Še povsem nepremostena, zato pričakuje javnost z napetostjo razvoja prihodnjih dni. Zlasti vse nestrpno čaka na izid sestanka obeh ministrskih predsednikov Pašiča in Gešova, ki sta se snidla včeraj, dne 1. jgnija, zvečer, v Cari-brodu na, bolgarsko-srbski meji. rO, poteku te konference do ure še ni nič znapega.
Mirovna pogodba podpisana.
London, dne 21. maja: Včeraj, točno ob 12. uri opoldne, je bil podpisan preliminarni mir ,V Lon-
donu. Ko so delegati podpisali svoja imena, jih je nagovoril sir Edvard Grey, naglašajoč, da se veseli Anglija in z njo vsa Evropa, da 'je mir vendar že sklenjen. Na njegov govor so se zahvalili posamezni delegati angleški vladi za gostoljubnost. D|r. Danev je v svojem govoru povdarjal zasluge, ki si jih je pridobil za mir sir Edvard Grey. Grški delegali Sk'u-Iudis je pripomnil, da je Grška podpisala mirovno pogodbo v nadi, da bodo obnovljene vse pogodbe med Grško in Turčijo, ki dajejo Grkom posebne pravice v otomanski državi. Crnogorski delegat dr. Popovič je po podpisu pogodbe izjavil: Craalgora je z mirovno pogodbo zelo nezadovoljna, Anglija je ena izmed glavnih činiteljev, ki so povzročili, da se je Crnigori vzel Skader. Anglija je sedaj dolžnica Or-nigori, zato zahteva takšno korekturo albanske meje, da bo dobila nekatere za razvoj Crnegore nujno potrebne pokrajine in direktno zvezo med Podgorico in Pečjo. Nato je izjavil dr. Danev, da so se nekateri delegati med sabo sporazumeli, naj mirovna pogodba takoj stopi v veljavo. (Grški, srbski in črnogorski delegati so izjavili, da jim o tem dogovoru ni ničesar znanega. Nato so bolgarski in turški delegati podpisali dodatni protokol, v katerem izjavljajo, da soglašajo, da stopi mirovjna pogodba v veljavo takoj po podpisu.
Debata o Pašičevem ekspozeju.
O Pašičevem ekspozeju se je razvila v srbski skupščini znamenita debata:
Nacionalist Ribarac ostro graja bolgarofilsko politiko radikalne stranke, ki je sedalnji konflikt povzročila. Predlaga nezaupnico za vlado in takojšnjo aneksijo osvojenih krajev.
Socijalist Lapčevič izjavi, da vsi balkanski socijalisti hočejo miru, da obsojajo šovinfistijčne izbruhe in hočejo, da se vzdrži konfederacija balkanskih držav.	J
Naprednjak Marinkovič ostro napada Avstrijo. Pravi, da bo zadnja naloga Avstrije v Evropi ta, da pripomore k združenju vseh Srbov, nakar se bo avstrijska državna ideja lajhko v historični muzej dejala. Prepričan je, da bolgarski narod in modri car Ferdinand ne bosta radi od Srbov osvojene Macedonie pripustila bratomorne vojske, če ,pa, se bo Srbija nahajala v silobranu. (Govorniku čestitajo.)
Mladoradikalec Draškovič želi, da bi med Srbijo in Crnogoro ne bilo več nobenih mej (frenetično ploskanje). Glede Albanije treba sprejeti izvršena dejstva. Glede Bolgarije upa, da modrost bolgarskih državnikov ni solidarna z bolgarskimi šovinisti. Z vlado se popolnoma strinja,
Staroradikalec Trifkovič je izjavil, da je Srbija podala tekom vojske najboljše dokaze svoje lojalnosti do Balkanske zveze, naj zdaj Bolgarija isto dokaže.
Nato govori še staroradikalec Vujovič.
S tem je bila debata zaključena.
Predlog, poslanca Ribaraca se odkloni. Sprejme se predlog vladnega poslanca Draškoviča, naj se ekspoze vzame na znanje in naj vlada ne jzapusti svojega stališča glede revizije in sicer s 125 proti 16 glasovi.
Angleška javnost o srbsko-holgarskem sporu.
„(Slovencu“ poroča njegov londonski dopisnik z dne 25. maja:
Velik del angleške javnosti ' se obrača sedaj proti Srbiji in Grčiji. Nastop Srbije se označuje kot njej sami kvaren. Balkanska zveza je namreč za Srbijo nujno potrebna, ker ima še veliko političnih ciljev pred seboj, ki še niso doseženi. Prekršitev pogodbe pa stori zvezi konec. Vendar amgjejški politični krogi zelo trdno upajo, da se bosta Pašič in Ge-šov, oba odločna pristaša zvezne politike, konečno sporazumela in da bo Pašič obvladal nevarno nacionalistično strujo. Tako pride morebiti do sporazuma brez pritiska ali razsodbe velesil, ki bo v skrajnem slučaju storila napetosti na Baflkajnu konec. In Anglija stoji na stališču, da se mora brezumna in zločinska, vojska med zavezniki na vsak način preprečiti.
Politični pregled.
Državni zbor.
Petkova seja zbornice je zborovala pod vtisom .grozne vesti o vohunski aferi štabnega polkovnika Redla. Zanimanja za dnevni red ni bilo nikjer opaziti, ko je zbornični predsednik dr. Sylvester otvoril sejo. Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo legitimacijskega odseka. Zbornica je potrdila izvolitev poslaincev Osuchowskija, 'Smrceka, Lubomirski-ja in Jachowicza. Vsled odsotnosti poročevalcev so bile razprave glede izvolitve poslancev Lichta, Ne-meca in Machure preložene.
Druga točka dnevnega reda je bilo podaljšanje poslovniškega provizorija za eno in poi leta, lo je, do konca leta 1914. K temu predmetu se je oglasilo več poslancev. Tržaški poslanec Rybar je povdarjal, 'da se morajo Slovenci zavzemati za vsako poslovniško reformo, ki pomenja ojačenje parlamentarizma, kajti v parlamentu je dana skoraj edina priložnost malim avstrijskim narodom, da zamorejo razglašati svoje želje, pritožbe in zahteve. Poslovniška predloga je bila nato izročena poslovniškemu odseku.
2. junija 1918.
S T R A 2 A.
Stran 8.
Sledile so nato razne interpelacije, kakor ona poslanca Neumanna o vohunski aleri polkovnika Re-dla, istotako interpelacija poslanca Wassilka v isti zadevi. Padle so pikre besede na naslov avstrijske vojne uprave, od katere zahtevajo interpelantje, da se obseg cele zadeve javno v zbornici obravnava. Ko je še: prišlo med poslancem nemškegaj Nationalver-banda dr. Grossem in socijalnim! demokrati do običajnih spopadov, je predsednik zaključil sejo.
Prihodnja seja v torek. —
Budgetni odsek se je bavil z dobavami; za avstrijsko mornarico, naučni odsek pa z zakonom o šolskih nadzornikih za ljudske šole
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Orožniška stražmojstra Oton Pirkovič in Simon Verk sta imenovana za poštne pristave in sicer prvi za Ptuj in drugi za Zjidan-most.
Odlikovanje. Dvorni svetnik deželnega sodišča v Celovcu Karol Winkler je povodom vpokojenja odlikovan s komturnim križcem Franc Jožefovega reda.
Tekmovalno streljanje gimnazijcev v Mariboru. Prihodnjo sredo, dne 4. t. m., bodo naši gimnazijci toletne vojaške strelne vaje zaključili s slovesnim tekmovalnim streljanjem na vojaškem strelišču. Dijaki-strelci bodo s puškami odkorakali ob 2. uri popoldne od gimnazije na strelišče, kjer se bo v strogo določenem redu takoj pričelo s streljanjem, ki bo trajal (za okroglo 80 tekmovalcev) kake tri ure. tako da se bodo darila razdelila' okrog Šeste ure. Med streljanjem bo igrala godba gimnaizijcev in se bodo, v slučaju lepega vremenal pri strelišču vršile telovadne in športne igre. — K udeležbi je vabljen vsakdo, kdor se zanima za stvar in za „mlade vojake.“
Iz časnikarstva. Urednik ;,,[Narodnega Lista“, Vekoslav Špindler, je dal časnikarstvu slovo, in je stopil v službo k banki „Slaviji.“ i Distane v Celju. Uredništvo prevzame bržčas Lesničar.
Atentat na pravice slovenskega jezika. Okrožno sodišče v Celju pošilja potom okrajnih sodnij na župnijske urade sledeče navodilo (doslovno prestavljeno) :
„Predsedstvo c. kr. okrožne sodnije v Celju je z odlokom z dne 21. 5. 1913, štev. praes. 1062-25a-13—16, odredilo med drugim sledeče: Sodnije morajo z župnijskimi, kot matričnimi uradi občevati v nemškem jeziku. V imenovani lastnosti so župnijski uradi državni organi, občevanje med njimi in sodišči pripade v področje notranje službe in zamore priti v rabo le nemški jezik kot jezik notranje službe. V tem občevanju se morajo sodišča posluževati le izključno uradno (tiskanih nemških vzorcev. Sl. župnemu uradu se dopošljejo uradni vzorci št.
1 in 57 s prošnjo, da se ne poslužuje več onih slovenskih vzorcev, ki jih ima še v rabi in koje je podpisano sodišče samostojno naročilo.“5 Ali ni to navodilo pravi atentat na pravice slovenskega jezika? Kar si niso upali Nemci izvesti že pred 30 leti, to hočejo vdejstviti sedaj,. Z drznostjo, ki presega vse meje, bi radi naše sodstvo še bolj ponemčili, kot je že, in oropali našo materinščino še zadnjih pravic. Se župni uradi naj bi zdaj pomagali in sodelovali pri (teh drznih nerniško-nactonalnih nakanah, Kar narekuje in zapoveduje se jim preko vseh dosedanjih navad in določb, da morajo nemški uradovati. O izzivajoči zadevi seveda še ni izgovorjena zadnja beseda. Rekli bomo še kakšno mi, a zaropotalo se bo tudi še drugod.
Nemškutarji, čujte! „Mir“ piše:	Narodno
brezznačajnost (nationale Charakterlosigkeit) očitajo „Freie Stimmen“ in „Allgemeine Bauern-Zleitung“ neki nemški tvrdki v Celovcu,, ker je stopila v trgovinsko izvezo s češko industrijalno banko. Ali nemškutarjev, ki čita jo tako lastno obsodbo v omenjenih dveh listih, ni nič sram? Ali je morda za Slovenca to značajno, kar je za Nemca neznačajno?
„Štajerc“ psuje vpokojene orožnike. Ptujski „Stajerc“ psuje v zadnji številki nekega vpokojene-ga orožnika s „Šprican žandarm“ in z ^Gnadenpen-zijonom.“ Ker je. pa v Avstriji 30.000 vpokojeniih or rožnikov in sicer vsi, po (eni in isti postavi, kakor orožnik, katerega psuje „Stajerc“', potem so vsi ti vpokojeni možje-orožniki „špritzani žandarji“ in dobivajo „Gnadenpenzijon.“ Ker pa državna uprava) za službo nesposobnim orožnikom le postavnim potom pripozna in dovoljuje pokojnino, ' potem psuje „(Sta-jer“ vse vpokojene orožnike in jim prerlbaciva pokojnino, kar si je treba zapomniti.
Svobodomiselni vodja — nenravnež! Znani belgijski socijaldemoaraški poslanec Furnemont, ki je bil eden kolovodij Svobodne Misli in (se je udeležil tudi svobodomiselnega kongresa v Pragi, je zae radi nenravnega hudodelstva v preiskavi in je svoj mandat odložil.
Štajersko.
Maribor. ((Grozna nesreča.) Dne 30. maja je hotel France Lah, doma iz 'Sladke gore, tačas gojenec III. letnika deželne vinarske in sadjarske šole v Mariboru, peljati z domačim bikom. Ko ga napre-
ga, se zakadi žival v njega in mu razpara cel trebuh. Tgkoj se je poklicalo rešilno društvo, ki ga je odpeljalo v bolnišnico. Čudno, da ravnateljstvo tako malo pazi in pusti gojence, ki še niso izkušeni v taki stvari, sploh zraven. [V tem oziru je pač treba že več previdnosti". Ubogi fant, ki je bil zelo marijiv in potrjen v vojake, se bori sedaj s smrtjo. Ce tudi še reši življenje, bo vendar celo svoje življenje čutu posledice.
Ruše. Velecenjeni gospod urednik! Ce bi Vi vedeli, kako hude reči se sedaj godijo v Rušah, odkar ste zadnjič pošegetali našega mogočnega orožniškega posta,jievodjo Tisovca, bi Vam bilo takoj vse jasno, zakaj se je. moralo proti njemu nastopiti. Sedaj iščeta oba z orožnikovi Grafonerjem vred Vašega dopisnika, kateremu ne obljubujeta nebes. In pri tem iskanju sta navadno veliko pridnejša, kakor takrat, ko bi bila morala priti na sled tatovom mesa, ki so ušli bogvekam. Ce ne najdeta dopisnika v Rušah, tedaj prideta nad Vas, gospod urednik, v Maribor. Le pripravite se, da boste tudi nemško, govorili, ker gospod Grafoner, adjutant gospoda {Tisovca, ne zna slovenski, vkljub temu, da je v Rušah, med samimi Slovenci. Z našim prizanašanjem in potrpežljivostjo smo ga sicer po svoji dobroti malo slovenščine privadili, vendar še premalo, da bi mogel z lahkoto opravljati službo. In tako ima prav' da o-stane doma v kasarni, da nas ne obiskuje s svojo nemščino in da hodi le na pošto, kjer dobro nemški znajo. Gospod (Tisovec je obljubil, dà bo „ v tem gnezdu že red napravil.“ Mislil je naše somišljenike in Vaš list, gospod urednik ; to pa seveda le vsled tega, ker smo mi toliko neredni, da, karamo njegovo nerednost, ki je včasih tolika, da konečno njemu samemu preseda, kar se kaže posebno sedaj, ko mora po vasi iskati dokazov za ovàdbo : proti gospodu županu itd. Zakaj ni tega storil prej ? (Imel je seveda druge skrbi, saj je moral stražiti Kalvarijo, ne morda, da jo tatovi ukradejo, pač pa da ne pride Terga in izstreli tiste nabasane možnarje, ki so ležali dva dni na hribu nabasani. 'Nam se je smilil Terga, ki je moral z lastno življenjsko nevarnostjo vrtati možnarje, a kaj ko mu nismo mogli pomagati. Vsled te brihtnosti gospodov »rožnikov je bil imenovani v veliki telesni nevarnosti, desetkrat večji, kakor če bi jih bil izstrelil. Naj bi tudi to prišlo pri sodniji naprej, bomo vsaj videli, kako se bode tukaj izgovarjal stražmešter Tisovec. — Da boste vedeli Vi, gospod urednik, in drugi, kaki so naši orožniki, naj Vam omenjam slučaj, ki se je pripetil menda že pred letom. Pred letom dni je že pisala „’Straža“, da je neki tukajšnji orožnik zasledoval nekega nevarnega človeka, in ga je res dobil skritega pri Svab-ki v neki uti na Smolniku. Hotel je tata, ali kaj je že bil, dejati v Verige, a glejte, oni vagabund ni bil nikak božji volek in je napadel prav pošteno orožnika, mu vzel puško, jo zlomil in vrgel v Lobnico, nato pa izginil bogvekam. Lani ste sicer pisali, da je tat proti orožniku streljal, ko ni mogel ta vsled teme in tesnobe rabiti orožja, kar pa ni bilo res in je vse še le pozneje prišlo na dan. In od tedaj so menda naši orožniki previdni, T',ukaj, v tem gnezdu, naj bi gospod Tisovec napravil red, a naše gnezdo naj pustil le pri miru, ker smo sami pošteni, dobri in pridniljudje. — Stražnik.
St. Jurij ob južni železnici. Ljudstvo ve razločevati dvoje vrste ježa: eden je govejski, eden pa svinjski. Bralci „Narodnega Lista“ so že iz dosedanjih številk spoznali, da je jež, ki so ga poslali liberalci na Rifnik šnofati,. svinjski ; . le svinjskemu rilcu je lastno, stikati po blatu. Zla bralce „Narodnega Lista“ pa je stvar okusa, če najdejo dopadenje nad tako nizkotnim pisanjem svojih voditeljev, ki v onemogli jezi, da naša stvar napreduje, oni pa res tičijo v blatu, poskušajo zadnje sredstvo* da bi svoje umazano glasilo udomačili med nami. A tudi svinjski jež ne bo vlekel, ker je preveč ogaben on in vsi, ki mu strežejo s podatki. Naj vtakne svoj rilec v liberalni brlog in potem: Buon appetito!
Iz gornjesavinjske Švice. Narava je v polnem teku. Cas hiti, kakor bi ga-z bičem gnal, čeravno smo že dve leti obsojeni v črni kot. Z|akaj smo neki bili? Govori se različno. Nekateri pravijo, da za to, ker imamo v našem okraju vse temno smrekovih gozdov, za katere prejemamo lepe denarce od bratov Hrvatov; drugi pa pravijo, da zato, ker z gospodje duhovniki preveč simpatiziramo. Da se pa ne bode mislilo, da smo vsi črni, naznanjamo po vsej zeleni Štajerski, da tudi pri nas živi nekaj ljudi liberalnega kova. Ko sem šel neko nedeljo po svojfh opravkih proti divni Solčavi, me na poti začne tirjati želodec za svoj vknjiženi užitek. Da mu pa izpolnim njegovo željo, jo krenem v trgu Ljubno proti neki gostilni. Ko vstopim v vežo, ravno prihaja iz pivnice moj stari znanec Luka, mi zamahne z roko in mi pravi na uho: Pojdi z menoj! Greva kakih 99 korakov, pa mi začne pripovedovati sledeče: Ne hodi v gostilne, kjer se žali naš verski čut in se cerkvene naredbe smešijo. Tu notri je malo številce naprednjakov, ki si na vse mogoče načine jezičke brusijo čez vero in njene učitelje. Ker se pa ne pišeš zaman Vsepovem, ti tudi jaz sedaj imena še ne povem, pač pa, če še kje tako mizerijo naletim. Z;a te elemente je le ono resnica, kar razlagajo časniki o-ne vrste, ki pišejo, da je naša vera „strup iz Judeje“, in da smo v egiptovski temi itd. Mi pa, da bomo držali besede, katere izgovarjamo v znani pesmi, mi pa ostanemo, kakor smo bili in si izberimo
načelo: Proč s slabim berilom! Stražiti moramo naše hiše, da se v nje ne vtihotapijo listi, ki pod hinavsko krinko naprednosti skušajo zamoriti v nas podedovano vernost in udanost do gospodov duhovnikov. Mogoče, da so te vrste listi tudi kaj krivi zgodovine v Žalcu ob času sv. misijona in pri Novicer-kvi, kjer so kaplanijske šipe pele svojo žalostno pesem? Hvala ti lepa za to povest, mudi se mi, z Bogom! Z Bogom, brate, mi odgovori. Ko nadaljujem svoje potovanje, si mislim marsikaj. Spomnil sem se tudi na onega znanega francoskega modrijana (Vol-taireja, ki je svoje modrosti razlagal v XVIII. stoletju. Kaj bi rekel, ko bi prišel sedaj ? Primoran bi bil priznati in reči: Kaj sem bil jaz proti tej-le naprednosti? Nič in zopet nič! Velecenjeni gospod u-rednik! Moj namen je bil, poslati Vam že omenjeno povest po brezžičnem brzojavu, pa nevarnost je bila, da bi jo vlovili v Celju, Ptuju ali v Krškem. — Lesni trgovec.
Koroško.
Lepa zmaga. O občinskih volitvah poročajo iz Medgorja: Občinske volitve so se vršile prvič že lani, dne 13. rožnika, in so naŠinci zmagali v III. in v II. razredu. Pa dosihmal je ostalo vse lepo pri starem. Zakaj? Nasprotniki sami so se spomnili svojih hudobij in ločitve od občine in so rekurirali. Se le zdaj je prišlo drugače, čeravno, je nasprotnikom pomagalo vse, kar leze in gre na Koroškem: c. kr. oblasti, celovški, dohtarji a la Metnic in častni ob-čani-učitelji (samo sedem po številu !) ! Na njih nasvet je moral župan Sušnik-Krasnik v Podgradu že dne 4. aprila t. 1. izročiti županstvo prvemu svetovalcu po domače Polancu v Voglah, bolj zadnja vas na Koroškem in so osem dni potem celo „gmajno* prepeljali tja! Prijatelji'Slovenci, čujte t Vse to je bilo le navidez, le začasno, ker župan ni ostal stari, le zato, da bo ime Olip (Polanc) bolj vleklo, kakor staro ime Sušnik! Sam c. kr. vladni svetnik gosp. vitez pl. Raiinar je prišel v soboto, dne 24. maja, k volitvi v Voglje, a je v jresnici volitev pravično vodil. V III. razredu so imeli naši 71, nasprotni 68 glasov, v II. razredu naši 15,. oni 13, v I. razredu pa oni 20, naši 16 glasov. Izvoljenih je 18 odbornikov in od teh je 10 zanesljivih našincev; torej zmaga je naša!
Kolesar se je ubil. V Leskovcu se je ubil dne
23.	maja, ob četrt na 10. uro zvečer, Franc Hra-stovčan, bivši socijaldemokraški kandidat. Peljal se je na kolesu po dolini proti Žuliču in zadel ob drugega kolesarja. Oba sta padla na -tla in Hrastovčan je bil na mestu mrtev.
V konkurz je prišel tovarnar Hugon baron pl. Baillon v Železni Kaplji, ki je izginil iz Žel. Kaplje. Vsled konkurza je močno prizadeta „Centralbank der deutschen Sparkassen.“
Primorsko.
Laški atentat na slovensko Šolo v Trstu. „E-dinost“ z dne 30. maja poroča: jSinoči ob osmih sta prišla v hišo trgovsko-obrtne zadruge št. 20 na Acquedotti!, kjer se nahaja šestrazredna ljudska šola družbe sv. Sirila in Metoda, dva neznanca, ki sta vprašala neko deklico iz trgovskega tečaja, ki se je baš nahajala pri vratih v drugem nadstropju, ali ni morda v hiši neki Lampes. Deklica je zanikala Ie-to vprašanje, nakar sta oba dva vprašala, kaj je li v tem nadstropju. Odgovorila je, da slovenska šola. Deklica je nato odprla plin, za katerega se nahaja števec tik vrat, ki so ostala odprta, potem pa odšla zopet v razred, kjer se je vršil pouk trgoMskega tečaja, Pripominjamo, da se je ves pogovor pri vratih na stopnjišču vršil v italijanskem jeziku, da sta bila neznanca stara kakih 20 let, belo oblečena: oei-vidno Italijana. Par minut pozneje — neznanca sta med tem izginila — je zagledala učiteljica gospodična Černigojeva plamen pri vratih in hitro poklicala svoje tovaršice in gospoda učitelja Semeta, ki so potem pogasili ogenj. Ona dva neznanca sta očividno prišla v hišo le z namenom, da bi izvršila atenltat. Prinesla sta seboj steklenico kaframa — razbito steklenico so našli pri vratih — polila katram po pod-nožniku pred vrati, ga zažgala in nato izginila. Nar men atentatorjev je bil naravnost peklensko stoben. Videla sta namreč ono deklico, da je odprla plin, in sta dobro vedela, da se nahaja plinski števec tik vrat. |Ker se je s katranom politi podhpžnik (tiščal vrat, bi bil moral plamen objeti tudi plinski števec, in zgodila bi se bila eksplozija, ki najbrž ne bi bila povzročila samo veli kninske miaferijjajne škode, (temveč bi bila zahtevala tudi bogzna koliko človeških žrtev, saj se je tisti čas nahajalo v drugem nadstropju. 60 do 70 ljudi. — Nemška in italijanska kultura sta res vredni ena druge. Prva se kaže v pocestnih napadih in pobojih, druga v zločinskih an tentatili.
Vohun Redi.
Afera vohuna Redla dviga vedno več prahu. Skandal je brez primere in so merodajni krogi naravnost korfsternirani. Časopisje je polno najrazličnejših vesti in se pričakujejo še nova razkritja in a-retacije. V prihodnji Številki prinesemo pregleden članek.
Pekarna
se da v najem na več let. Je edina v fari tik cerkve in šole v Podgcrjah v Rožu; več pove lastnik pekarne Mat. Antonič, Reka, pošta St Jakob v Rožd, Koroško.
Tišjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
*
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes. šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
nZnr Sonne1', Graz
Jakominiplatz 14.
pošteno dekle
z dobrimi spričevali želi takoj ▼•'topiti v službo v kako trgovino, najraje v trgu ali na deželi kot trgovska pomočnica. Naslov pod šifro „M. J. 203“ poste restante Velenje.	117
Ekonom,
z najboljšimi spričevali, oženjen, doslužen vojak podčastnik, izurjen v vsaki stroki vrtnarstva, vinoreje, sadjereje poljedelstva, živinoreje ter drugih v to stroko spadajočih predmetov, išče službe oskrb-nikana kaki grajščini ali vele-posestvu.Kje povenpravništvo
XXXXXXXXXX
Franto Duchek
svečar in medicar v Mariboru
Viktringhof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk.
Postrežba točna!	Nizke cene!
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 ptrov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrne sandal, čevljev za dem ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko ped lastno ceno. Domače delo Naročila od zunsj in popravila izvršujem točno in po ceni
Stefsn Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3.
Demetrii Glumac
Glav. delavnica:	bakrar Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kass rnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov za parne stroje barvarnic, belilnic, tovarn za usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave v bakru in železu
Periini kotli in kotli za žganje vedno v zalogi. Peronospora brizgalnico lastnega izdelka Kupujem po najvišji ceni staro kovino, baker, medenino in cin.
Popravila vsake vrste točno in zelo po ceni. 98
Velika narodna trgovina
K§™iVaniž9Celie
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za poletne obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna !
Vzorci na razpolago I
Gradec
Line
Loterijske številke.
28.	maja 1913	65 30 62 72 33
31. maja „
55
4 43 89
Trgovina s steklom, porcelanom in k&menfno
Ua^Kleinšek
HaribOr, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate zalogo steklene in porcelanaste posode, ^svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo!
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščii-i svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-sojilnični hiši na Ringu.
Franc Pleteršek S“f
Maribor «wr V9Una
Koroška **
cesta 10. POhlŠtVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83i
Najboljši		in najcenejši	asbestni
à	je e		dinole
«	KAMENIT”		
Vzorci in		proračuni brezplačno.	
Krajevni		zastopniki s(	i iščejo.
A. SPITZER, Ljubljana.			
Inkret — odšel,
Cobel — prišel!
Vinček — ostal,	Kdor ne veruje — nam,.
Kakor — kristal.	Poskusi naj ga — sam!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno gospoda Inkreta na Lajtersperški cesti v Krčevini. Točim znana dr. Turnerjeva vina in tudi pristnega ljutomeržana, V!edno dobra kuhinja!
Fran Cobel, gostilničar.
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monštranc, kelihov itd.
Maribor,
najcenejši klobuki %
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : P!hL
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi ra kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ford. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
PLANINKA,
Sezija od I. junija do 15. septembra.
edino planinsko letovišče na Pohorju.
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčnatem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko |/|StXlllC žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča lUuliilll
edina žganjarna v Celju
R. Diehl.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Opremljena z najboljllmi »troji, z lastnim električnim obratom, najnovejllml črkami In čednimi obrobki, »prejema vsa v tiskar
»ko stroko »padajoča dela kakor* časnike, knjige, brošure, stenske In druge koledarje.
Za vic. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade : uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva : pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo.
Za krčmarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselice tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žalostinke v najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah.
ooooo Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. o o ob o
II