Poštnina plačana v gotovini Maratonki Cena 1 Din ....... M- -'S Leto IV. (XI.), štev. 156 Maribor, sobota 12. julija 1930 »JUTRA« zhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11,409 mesečno, preie-nan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Plebiscitne in prikSjo-čitve&e slavnosti na Koroškem Kakor je znano, se letos vršijo na Našem Koroškem v avstrijskem delu z. velikim pompom proslave desetletnice zmage pri plebiscitu. Vzporedno s temi proslavami, ki obujajo našjm jarnošnjim rojakom in nam vsem žalostne spomine, pa se prirejajo obenem tudi manifestacije avstrijskih in rajhovskih Nemcev za »Anschluss«. .ri vseli teh manifestacijah sodeluje-I? kljub vsej ostrosti strankarsko-po-'henega boja složno prav vse avstrij-n ® in rajhovske politične stranke Patronaco obeh vlad, ki sta pri vsaJci količkaj večji in pomembnejši Prireditvi navadno oficijelno zastopa-«i. To se že vrši od rane spomladi in se bo zaključilo v pozni jeseni. Torej Za tekoče leto je parola vseh Nemcev: K o r o š k a. Pri priznani nemški sistematičnosti in vztrajnosti si je lahko misliti, da so plebiscitne proslave in priklju-Čitvene manifestacije tako dobro organizirane, da bodo razgibale — v kolikor ga že niso — ves narod v obeh državah in ga zainteresirale za Koroško. Na kako široki podlagi je vse zasnovano, dovolj kaže dejstvo, da sodelujejo pri tem poleg vseh političnih strank v obeh državah tudi vsa narodno-obrambna društva, ter gospodarske in razne kulturne organizacije v obeh državah. Za koroški Plebiscitni spomenik ne zbirajo samo Korošci in Avstrijci, ampak je prireja zbirko tudi narodna zveza Nem-Cev po vsej Nemčiji in so prve izdat-ne zneske podpisala velika nemška rnesta in društva, kakor je o binkoštih Poročal na priključitveni manifesta-'•ii v Celovcu rajhovski poslanec 'JOrlach. Preskrbljeno je pa tudi v drugem ln ni za trajno pronagando o Koroški tudi3, obranitev spominov na plebiscit vj * Po zaključku proslav. Avstrijska naf,3 Je dovolila veliko podpofo za katrf Plebiscitne spominske knjige, sestavi znani slovenski od-ŽrtJ1 ferkonig. Gotovo pa bodo v *a namen izdatne vsote des l,,<^rnarka, Schulverein. Bund idnicn 1 an.dsdeutsclitums in še razna 'racije T?c^0nalna društva in korpo-lepo prilika jbo, imel Pcrkonig letos in žolč na Ua.bo izlil ves svoj gnjev Tudi 7a lSvoie rojake — Slovence. koroška dežSno,r’!fbiscitn? I?ro,,e Po nagrado & vIad,a »apisala e’ na v tej slavn\ * na uloffa bo Pnsoje-Šemu slovenskem1” plebiscitni '"ri Iia_ si Je lahko doka?t1ana1rodu' 0 tem sm0 Že iz 7(mMi na lasnem. no, da se vse vra?Tet?eneQ:a jc raz7Id_ stjo in s sodelnTr^" • e samo z vedn0_ Pik tudi 7 ni™ obc}l vlad- am" Klfub temii .denarno pomočjo. Avstrite ti' ,,l1anC"1 Wlo*aJ zla-Proslav- cW?i!+P,rete nep0 rožnat, desetletnice ple^ scita bo državo stala prav gotovo toliko de narnih žrtev, kakor jo je stal plebiscit sam pred desetimi leti. Minister Schu my je že opetovano dokazal, da zna ob takih prilikah izborno operirati z denarjem. Koroški državni poslanci so bili že ponovno pri finančnem ministru na Dunaju radi — plebiscitnih zadev. Tudi to dejstvo je treba pravilno tolmačiti. Za plebiscitne proslave je dovolila železniška uprava 40% popust. Vsaj v glavnem smo namenoma omenili vse te stvari, ker so v marsikaterem oziru zelo poučne tudi za nas. Iz tega namreč vidimo, kako delajo Nemci za svoje obmejne kraje in koliko žrtvujejo v propagandne svr he. In mi?! — Gotovo je, da je vse to delo avstrijskih in rajhovskih Nemcev dobro preračunjeno ne samo za letošnje plebiscitne proslave, ampak orjejo zemljo in sejejo seme sedaj, da bi želi, kadar bo postala aktuelna priključitev Avstrije k Nemčiji in da bi tudi takrat zmagali pri plebiscitu v naši Koroški, če bi bil ta slučajno zopet potreben. In kaj je v očlgied vsemu temu naša dolžnost?! Za karakteristiko politično-stran-karskih prilik v Avstriji in v slovenskem delu Koroške jc prav poučen landbundovski shod pred enim mesecem v naši Sinči vasi. Na zborovanje je prišel »največji« sodobni Korošec, minister Schurny. Heimatschutz je pa prišel — kakor znano — s Schumy jem navzkriž in je poslal svoje pristaše na shod Landbunda. Tako je bil shod seveda dobro obiskan in obisku primeren je bil tudi — kraval. Minister Schumy sploh ni mogel priti do besede. Kakor hitro se je pokazal, je nastal tak vik in krik pri njegovih na* sprotnikih, da sploh ni mogel govoriti Med truščem pa so se čule številne njemu namenjene psovke prav posebne kvalitete, kakor n. pr.: »Betrii-ger«, »Verrater«' »Windischer«, »Misthaufenminister« itd. Podobno so bili sprejeti od množice tudi drugi Sc!iumyjevi pristaši. Ta politični dogodek tiam kaže, kako velik prepad in kakšen oster boj vlada med posameznimi političnimi grupacijami. A kUub vsemu te,tnu nasfooajo ravno Isti Iiudje pri plebiscitnih in nriklrtčitvenih manifestacr iab tako leno složno in edino, kakor da ni bilo med njimi nikoli kakega nesnorazupiljenja. Seveda: saj gre nri vseh teh prireditvah za bodočnost Koroške in tudi proti nam Jugoslovanom. In ob takih prilikah so bili Nemci še vedno edini in so tudi danes. Predlog za uuečbo pomorskih pilotou SUSAK, 12- julija. Povodom katastrofe v Pašmanskem prelivu se je v pomorskih krogih z nova sprožilo vprašanje pravilnika za pomorski promet v naših teritorijalnih vodah, zlasti pa na vseh nevarnih in tesnih prehodih. Tekom zadnjih let se je pripetilo po krivdi tujih parnikov že nebroj nesreč, ki sicer niso bile takega obsega kakor zadnja, a so vendar ogrožale varnost potnikov in povzročale veliko škodo. Zato predlagajo v pomorskih krogih, naj bi naše oblasti po vzorcu drugih pomorskih držav odredile, da smejo tuje ladje voziti skozi nevarne ožine samo pod vodstvom našega pilota, ki dobro pozna razmere v naših vodah. To se prakticira tudi na Donavi pri prehodu skozi Djerdab. Izginoll angleški konzul ANGLEŠKI GENERALNI KONZUL V MARSEILLU POSTAL ŽRTEV TIHOTAPCEV. - VSA POIZVEDOVANJA ZAMAN. PARIZ, 12. julija. Že od prejšnjega tedna pogrešajo angleškega generalnega konzula v Marseillu, Reginalda Leea, ki je zvečer zapustil svoje stanovanje in se še dosedaj ni vrnil. Vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna. Ker ni nobenega povoda. da bi bil generalni konzul sam zapustil svoje službeno mesto, domnevajo, da je gotovo postal žrtev zločina. Z dovoljenjem angleške vlade so izvršile francoske policijske oblasti v poslopju angleškega konzulata hišno preiskavo, ki pa istotako ni imela uspeha. V londonskih krogih so razširjene vesti, da je generalni konzul Lee najbrž postal žrtev obsežne organizacije, ki se bavi s tihotapstvom in trgovino z mamili. Konzul Lee je namreč tej organizaciji stopal zelo na prste, vsled česar so mu člani organizacije že dolgo stregli po življenju. Še koncem junija je Lee sodeloval pri zasledovanju tihotapcev, katerim je bilo zaplenjeno raznih mamil v skupni vrednosti več stotisoč frankov. Čisto verjetno je zato, da so se tihotapci hoteli nad njim maščevati, ga izvabili na kak samoten kraj in potem umorili. K rudniški nesreči u Heurode VRATISLAVA, 12. julija. Kljub nadčloveškim naporom se še vedno ni posrečilo prodreti do zasutih rovov, v katerih leži še 49 rudarjev. Radi neprestanega uhajanja strupenih plinov reševalna dela napredujejo zelo počasi in bodo trajala, še precej dni. Dosedaj so potegnili iz rovov 102 mrtva. Trupla ponesrečencev v rovu, kjer je prišlo do eksplozije, so tako strašno razmesarjena, da jih sploh ni mogoče spoznati. Eksplozija je bila tako silna, da je raztrgala na drobne kose tudi premogovne va-gončke. Od težko ranjenih in rešenih rudarjev so včeraj 3 podlegli poškodbam, glede ostalih pa so zdravniki mnenja, da so krizo že prestali in da jih bodo ohranili pri življenju. Najuečja pariška trgouina zgorela PARIZ, 12. julija. V minuli noči je postala največja pariška trgovina, znamenita Nudle-Galerie, ki je bila ustanovljena šele pred leti z glavnico 120 milijonov, žrtev silnega požara. Ogenj je nastal v oddelku za pohištvo in se je z bliskovito naglico razširil na vse štirinadstropne komplekse. Škoda znaša nad 30 milijonov frankov. Avtobusi za Zagreb. Včeraj krog poldneva so Mariborčani občudovali sedem lepih novih modrobelih Steyr-avtobusov, ki so privozili od graške strani in se ustavili ob tem Času pred hotelom »Orel«, kmalu popoldne pa nadaljevali vožnjo v Zagreb. Zagrebška občina je nabavila iz Wiener Neustadta za svoj avtobusni promet 15 vozov tipe Steyr, vsakega z 20 sedeži za 330 tisoč dinarjev, ter 15 vozov tipe Buick. Dočim je en Steyr-voz s posebno komisijo že poprej odšel v Zagreb, je šlo včeraj skozi Maribor 7 Steyr-vo-zov, ostalih 7 gre prihodnji torek, Buick-vozovi pa kasneje. Radi tatvine v februarju •|e bil danes zjutraj na ulici aretiran brezposelni delavec Matija Zemljič, doma iz Boračove, ki je meseca februarja svojemu tovarišu Kodriču Pri »Zlatem konju« ukradel slikarske šablone m nekaj obleke v skupni vrednosti 400 Din in vse skupaj prodal za 35 Din neki natakarici. Danes zjutraj ga je okradeni na ulici spoznal iti dal aretirati. Policija ga je oddala sodišču Prvi sestanek gasilske župe Maribor, levi breg se je vršil v nedeljo dne 6. julija pri Sv. Trojici v Slov. goricah obenem s proslavo 551etnice domačega gasilnega društva. Prijazen trg Sv. Trojica, središče Slovenskih goric, si je odel praznično oblačilo. Raz vseh hiš so vihrale državne zastave milim gostom v pozdrav in prebivalstvo je obsipalo gasilce, ki so korakali v povorki. nad 100 po številu, s cvetjem. Sestanka, katerega so se udeležili delegatje vseh včlanjenih društev in katerega je vodil župni načelnik g. Srečko Krajnc, sta počastila s svojo navzočnostjo sreski načelnik g. vladni svetnik dr. M. Ipavic in tajnik Jug. gasilske zveze g. Pristovšek, ki sta v vznešenih besedah čestitala gasilnemu društvu pri Sv. Trojici v Slov. goricah k njegovi 551etnici ter bodrila gasilce, ki delajo po intencijah manifesta Nj. Veličanstva kralja, naj vztra jajo pri svojem požrtvovalnem delu v korist bližnjega in države. Ganljiv je bil prizor, ko je mali Ernest, sinček župnega podnačelnika, v kroju malega gasilca, v vezani besedi pozdravil visoke goste v imenu mladine in ko so ljubke deklice jim izročile šopke poletnih cvetlic. V imenu trške občine je pozdravil gasilce ter še posebej g. sreskega_ načelnika domači župan g. Klemenčič. Tehnična vaja gasilnega društva pri Sv. Trojici je pokazala, da so gasilci dobro izvežbani in so v vsakem oziru kos svoji težki nalogi. Sosedno gasilno društvo Sv. Lenart je nastopilo z vajami s sekiricami ter želo vsestransko pohvalo in prizna« nje. Po mimohodu se je pričela vrtna veselica v senci sadnega drevja. Dasl je Jupiter Pluvius neprestano grozil in strašil in se je tam od Mure slišalo votlo grmenje ter so bliski razsvetljevali veselični prostor, je vendar večina vztrajala v veselem razpoloženju. Ob 3. zjutraj se je vlil pohlevni dežek in dobri Bogec je v obilni meri povrnil škodo, katero so napravili gasilci, ko so iz samostanske mlako čr-pali vodo, katero so rabili pri vaji. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zastajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki svetovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Strga r O Mariborskem otoku r RSTA NEDOSTATKOV. — KOPALCI ŽELE NJIH ODSTRANITEV. V M a r j g o r u, 'dne '12. VII. '1939 n im ■■■■—■ Nepričakovano stalno lep obisk kopališča na Mariborskem otoku priča, da se domačini in tujci tamkaj prav dobro počutijo; saj nekaterih gorečnikov celo oblačno in hladno vreme ne zadržuje, da ne bi romali dan na dan v prijetne objeme manj ali več čistih voda v tamošnjih bazenih. Toda marsikaj je varljivega na svetu in tudi tisto navdušenje ni povsem pristno, kajti kopalci so pričeli — zabavljati in sicer v kar najrazličnejših regi' strih. Ves upravni aparat je prav birokratsko kompliciran. Kopalec, ki zajde prvič v ko pališče, kar ne ve, kam bi se djal, kako naj bi se obrnil, da ne bi prekršil strogih določb, ki so tam v veljavi. Tisti listki, ki se dobe pri blagajni, so jako važen do kument, ki ne dovoljuje kopalcu le dosto pa do kabine, ozir. uporabe omarice, ampak igrajo tudi vlogo potnega lista, brez ^katerega ne moreš prestopiti mej »Oto- ■ ške republike« ob nameravanem povratku v svojo mariborsko domovino. Gospod konzul ti morajo pašuš preštemplati zveličujočim besedilom »ključ oddal ‘drugače... nu, se ti zgodi, da plačaš novo ključavnico, čije ključ nisi izgubil, ga praviloma oddal, toda pozabil zahtevati potrebnega zadevnega potrdila. Kaj pa, ■če si dragoceni dokument, kopalni listek, y teku popoldneva založil ali pa izgubil? Ko si enkrat prehodil razne težave in se okopal, se ti zahoče recimo po — el gareti. Trafika se ne nahaja v rajonu kopalcev, je eksteritorijalna, torej zate v kopalni obleki nedosegljiva. Cerberus na ^vratih, v obliki sicer čedne frajlice, te v itakem kostumu ne pusti ven; energično [to zavrne in le če jo prav lepo pogledaš in vzbudiš v njenem srčecu iskro usmiljenja, skočiš tiste tri korake do tobačnega Kjjoska in takoj zopet nazaj, sicer grozi punci joj! Ali se ne bi dal za take slučaje uvesti sistem »dvolastništva«, ki dovoljuje, začasen prehod meje dveh držav? h In je takih trdih in nerazumljivih do-‘ločb in prepovedi še več! Toda vidim v d,uhu strogega gospoda, ki naježi svoje oči in me nahruli: »Pa povejte — mo-rani že reči — nergači in malkontent* kako naj bi se drugače storilo, da ne bi red na otoku trpel?« iMi kopalci tega ne #emo, se tudi ne čutimo poklicane, da bi svojimi nasveti hišne rede preosnav-Ijali, vemo pa to, da je vsa procedura silno'okorna. ^; Drugo poglavje, ki ga treba omeniti, je .kopališče v ožjem zmislu. Tista luža, v 'katero moraš stopiti, predno moreš do [bazenov, je vse prej ko apetitna. Ali ne [bi bilo mogoče tistih luž pod prhami na ikak način večkrat menjati? Ko se bazeni na novo napolnijo, je voda ravnotako 'topla ozir. mrzla, kakor pristno dravska. O dotoku tople vode s streh, ki pokrivajo kabine, še vedtio ni ne duha ne sluha. Da je voda v bazenih čisto dravska glede kalnosti, je že tudi docela dognana stvar in nekateri celo dvomijo, da bi vedno v taki meri pritakala, da bi se odvajala I »smetana« na površju vode. Prhe enkrat delajo, enkrat pa tudi ne, s pitno vodo je bil doslej velik križ, a vse kaže, da bo zadeva v kratkem urejena in je pričakovati tudi izboljšanja z ozirom na dovoz potom autobosov, ki danes še ni na višku. Toliko na rovaš kopališča samega, ki se še vedno, skoro mesec dni po otvoritvi, nahaja v stadiju porodne groznice in ki mu celokupni zbor kopalcev obojega spola želi — čim prejšnjega trajnega o-zdravljenja. Tudi zadeva fotografiranja kliče po raz čiščenju. Danes izkazuje 'ta šport toliko amaterjev, da nikakor ne kaže nastopati v tem oziru kar najrigorozneje. Skoro vsak tujec ima danes na morju in letovišču svoj aparatek s seboj in se zabava s snimanjem in nikjer na svetu se mu v tem oziru ne delajo težkoče razen v bližini vojaških fortifikacij. Pa ne da bi pred stavljali otok s kopališčem vred kako ta ko fortifikacijo, čije slika bi mogla priti v roke kakemu sovražniku domovine? Morda se pa tista določba glede prepovedi slikanja le napačno tolmači od strani rediteljskega osobja in je v resnici le ta ko mišljena, da ne sme nikak drug po klicni fotograf izvrševati svoje obrti na otoku razen onega, ki si je to pravico pridobil in da ne spada amatersko slikanje pod prepoved. Prosimo pojasnila! Klopi okoli bazenov tudi čakajo definl tivne razmestitve in sicer tako, da bo človek lahko na njih sedel. Danes se jih kopalci le težko poslužujejo. Saj štrle zadnje noge pri nekaterih v zrak, a so sprednje globoko vdrte v mehko mivko V takem položaju predstavljajo za počitka potrebno človeško telo mučilni stol. Resno besedo še kopajočemu občinstvu! Res, da so pri tolikem številu kopalcev manjše nezgode neizogibne, a v toliki meri in resnejšega značaja so nepotrebne. Na otoku vlada že skoraj pretirana razigranost, ki že sili v objestnost in nedisciplino in ki ima za posledico raz bite nosove in globoke omedlevice, ki zahtevajo intervencijo rešilne postaje in bolnice. Saj je res, da ni kopališče samostan, res je pa tudi, da so potrebne nekatere meje v razposajenosti, ki se jih je treba le držati. Na mestu je tudi neka obzirnost napram sokopalcem, saj niso vendar vsi ljudje enakega temperamenta in istih nagnjenj in je smatrati za neumestno igranje z žogo na mivki, določeni za ležanje in solnčenje, ker je to mivka, ki se dviga kakor oblaki prahu v zrak; vdihavanje tega prahu ne spada ravno k prijetnostim, ki jih otok nudi. Ta apel na občinstvo se pa ne tiče le mladine!!! Današnje nerganje naj se ne smatra za izraz zaripljenega kritikastra, ki se morda naslaja na možnosti zabavljanja, pač pa kot glas iz občinstva, želečega skorajšnjo odpravo nepotrebnih nedostatkov, ki zelo motijo sicer idealno razmerje, vladajoče med kopališčem in kopalci. Mariborski in dnevni drohii Zbirka moških pevskih kvartetov. | Pod tem naslovom je izdal in založil Josip'Skalar, Član kvarteta Glasbene Mati-jce.v Ljubljani, I. zvezek pesmi, ki jih ta kvartet običajno poje na svojih številnih (podeželskih koncertih. V uvodni besedi pojasnjuje, da se je odločil za to izdajo z jozirom na razne želje pevovodij in pevskih tovarišev ter da bo zbirka prinašala predvsem skladbe, ki ali niso natisnjene fili so razprodane ali pa se dobijo le v Starih neprikladnih izdajah. Ideja je dobra in bo gotovo našla močan odmev v naši pevski javnosti. Zvezek ima ličen žepni jformat in vsebuje sledeče skladbe; Haj-tlrih, »Slava Slovencem« in »V tihi noči«, Foerster, »Razbita čaša«, Mirk »Jutro« in f>Šumi, potok, šumi«. Svetek, »Zaprta so pjena okenca«, Juvanec, »Šopek«, Pavčič" ►Dekle med rožami«, Marinkovič, »Na ,4driju« in koroško narodno »Luštno je Vigred«, torej 10 pesmi. Napovedani so jiadaljni zvezki. Zbirko toplo priporočajo vsem pevcem in pevskim društvom, posebno še, ker je čisti dobiček namenjen jot prispevek k spomeniku Davorina Jen-'a in za potovalni fond kvarteta Giasbe-e Matice v Ljubljani. V. M. Ndrodna Odbrana. Ob desetletnici obstoja naše države, dne 1. dec. 1929, se je v Mariboru ustanovila obrambena organizacija za vso bivšo mariborsko oblast z naslovom »Narodna Odbrana«. Že ime samo pove, da hoče organizacija naš narod in državo braniti pred škodljivimi vplivi od znotraj in zunaj. Škodljivih vplivov In njihovih vzro. kov je pri nas toliko, da bi za njihovo od pravljanje bilo nujno potrebno, da se u-stanovi v vsakem kraju, selu, pokrajini, srezu itd. krajevni oz. srezki odbor Narodne Odbrane. Ta potreba je zlasti v Mariboru jako velika. Zato se je pred nedolgim časom po nalogu oblastnega odbora (predsednik gen. Majster) ustanovil za Maribor in okolico krajevni, obenem srezki odbor N. O., ki uraduje v svoji novo u-rejeni pisarni vsak torek in petek od 18. do 19. ure v Narodnem domu, vhod iz Kopališke trflce. Vsakdo, ki se količkaj zaveda, da je treba v Mariboru in v njegovi okolici braniti našo narodnost in državo pred škodljivimi vplivi, naj pristopi vsaj kot reden (mesečna članarina po 1 Din) ali podporni član (mesečno po 5 Din). V organizaciji in v delu je naš blagor I — Prihod uglednega Dunajčana. Včeraj je prispel v Maribor s svojo družino ravnatelj g. Oton R o n g e, dunajski mestni šolski svetnik in vodja šolskih domov, kjer so v zadnjih letih doživljale izredno gostoljubje neštete študij ske skupine jugoslovanskih dijakov, učiteljev in profesorjev. S posebno pozornostjo je g. ravnatelj vedno sprejemal u-čiteljske skupine Pedagoške centrale v Mariboru, kakor tudi lansko oficijelno delegacijo jugoslovanskega učiteljstva, ki so se vsi mudili po en teden na Dunaju, da se seznanijo z novim šolstvom in z socialnimi pridobitvami povojnega Dunaja. Naša vlada v Beogradu je znala ceniti trud in požrtvovalnost g. ravnatelja ter mu je potom našega poslaništva na Dunaju poklonila za letošnje počitnice prosto vozovnico I. razreda za potovanje po Jugoslaviji. Gesta, ki je v dunajskih krogih vzbudila veliko pozornost! G. Ronge — sotrudnik dunajskih listov — je tudi znan pobornik šolske reforme in je že več let v prijateljskih stikih z mnogimi našimi učitelji. Že lani je preživel počitnice v Dubrovniku in Rog. Slatini, ki jih hoče vsled lanskih dobrih vtisov tudi letos obiskati. Razvoju in napredku mesta Maribora, ki mu je znan še iz predvojne dobe, se ni mogel dovolj načuditi in se je izražal posebno laskavo nad sijajnimi novimi zgradbami. Osobito mu je ugajal hotel Orel, kjer so mu zastopniki marib6rske Pedagoške centrale priredili zakusko. Zvečer se je ugledni šolnik in prijatelj našega naroda odpeljal proti Beogradu. Iz Glasbene Matice. Mnogokrat se je že izrekla želja, da bi kaka manjša skupina matičnih pevcev na stopila tuintam z lažje razumljivim koncertnim programom. Ker pa Glasbena Matica ne goji kvartetnega petja in bi vsekakor rada ustregla zunanjemu občinstvu, je v to svrho priredila počitniški odsek 12—20 grl, ki so pripravljeni odzvati se vsakemu vabilu. Danes zvečer nastopi dvanajstorica teh pevcev pod vodstvom g. prof. Mirka v zdravilišču Dobrni, kjer bo podala kakih 15 umetnih in narodnih pesmi. V Dobrno jih je povabil g. ravnatelj Jankovič. — Letovanie v Martinščici pri Sušaku. Skupina letoviščnikov za avgust odide iz Maribora dne 31. julija z vlakom ob 17.20. Za avgust se sprejemajo deklice iz srednjih in meščanskih šol ter otroci ljudskih šol obojega spola. Prijave se še spre .emajo. Zdravstveni dom v Mariboru.___ Prekinitev dobave električnega toka. V nfedeljo dne 13. t. m. prekine elektrarna Fala od 5.—8. ure dobavo električnega toka za vsa mestna omrežja. Omrežje je smatrati pod tokom. — Avtobus pod Pohorje vozi ob nedeljah prvi ob 4. zjutraj, drugi ob %5. zjutraj (ako ne dežuje). Planinci, poslužite se te zveze in pohitite k otvoritvi kopališča pri Mariborski koči! Na višji pedagoški školi v Zagrebu je diplomiral med drugimi absolvent osmega semestra tudi Mariborčan g Alfonz Gorup. Čestitamo! Sklenjene poravnave. Okrožno sodišče je dvignilo kon-kurz o imovini trgovke Justine Kern v Gosposki ulici, ker je bila sklenjena prisilna poravnava. Tfcdi je okrož; no sodišče potrdilo poravnavo, ki jo je sklenil z upniki trgovec Alojz G n i u š e k na Glavnem trgu. VHJKA KAVARNA ponedeljek 14. Vil. |n torek 15. VII. Nastop umetnice MA&G8T DE P8SONI Začetna dela pri stavbi palače OUZD so bila oddana tvrdkama Kiffmann in Nassimbeni in se bo z deli v ponde-Ijek pričelo. Izlet graških otrok pod okriljem društva »Kinderfreunde« so nameravali tukajšnji socijalisti izrabiti v svrho velikih socijalističnih manifestacij. Ker pa prireditve niso bile pravočasno prijavljene, jih je policijska oblast prepovedala. Tako nien da izostane tudi izlet otrok, ki *n m!-Islili priti danes. Ciril-Metodova slavnost na Muti. Dvanajst let je minulo, odkar imamo svojo državo, vendar še se vsakdo spominja na čase, ko nas je avstrijski orel zatiral. Slovenska beseda je bila kakor psovka; kdor jo je izrekel, je bil zaničevan in tepen, kakor pes. Kako pa je danes, ko smo v svobodni Jugoslaviji? — Dne 6. t. m. je bila na obmejni Muti velika slavnost, ki jo je priredila podružnica CMD. Mnogo so se trudili prireditelji, posebno učiteljstvo iz Mute in Vuzenice, da bi se ta dan razvila velika manifestacija naše jugoslovanske ideje na severni meji. Slišali bi naj nje vzklik bratje, ki trpijo v robstvu in čakajo odrešenja. — Mnogo Mariborčanov je prihitelo in ti so bili tudi skoraj vsi udeleženci. Pevski zbor »Drave« pod vodstvom g. Horvata je zapel več krasnih slovenskih pesmi. — Gostje so odšli, ostalo je le malo domačinov in še ti so govorili vsi nemški. Sramotno in žalostno obenem je dejstvo, da sta trga Muta in Vuzenica danes prav tako nemčurska, kot sta bila pred vojno, mogoče še bolj. Saj so celo v šatorih bile skoraj same »narodne« dame, ki so na* govarjale goste v nemškem jeziku. Pred vojno tega ni bilo, vsaj na naših narodnih veselicah ne. Avstrija lahko s ponosom gleda na renegate, ki širijo ideje vse nem **va Pi5 meji- — Tukaj bi bila potrebna energična akcija, tukaj naj se zganejo oni, katerim se neprestano cedijo iz ust lepe besede o jugoslovanstvu, kakor mleko in med. Središče države se zaveda, da so v Jugoslaviji na naši dravski meji je potrebno delo, a ne samo z jezikom! — Nezgoda vsled neprevidnosti. 151etni vajenec Anton Ekart v mehanični delavnici Divjak v Ključavničarski ulici je včeraj vkljub opominom pomočnika tako neprevidno ra v nal pri stroju, da mu je odtrgalo prstanec desne roke. Z rešilnim avtofl1 so ga odpremili v bolnico. i I | Dobro in I | zdravo j j osvežilo | I v vročini | I' je čaša Radenske | | mineralne vode | j j same ali pa s sadnim X r J sokom. To Vas osveži ji* * na duhu in na telesu! «1 i XI jf Studenški Sokol priredi v nedeljo s svojim naraščajem m z deco enodneven pešizlet pod Pohorje-Zbirališče pri Sokolskem domu, od koder je v slučaju lepega vremena odhod točno ob 5. uri. Povratek zvečer do 21. ure-Spremljevalci in prijatelji dobrodošli. — I. Mariborska lovska družba priredi v nedeljo, dne 13. julija, povodom IOletnice obstoja veliko lovsko veselic0 pod košatimi lipami na vrtu gospoda An* derla v Radvanju. Igrata dve godbi. Začetek ob 15. uri. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor. 200<> Planinsko kopališče. Mariborski otok: Še dobro nisem se od kritike pozdrav^ Že konkurent se moj je zdaj pojavil. S planinskim kopališčem koča se ponaša, pri tem pa naj pomaga ji še sveta maša -Naj le planince vse izmije, ta konkurenca mene ne pobije! Mariborska koča: Otok. moj drug, nikar mi ne zameri, jaz planince, ti dolince vse operi. Če solnček bo, zemljane bova vmi»**a’ če dežek bo pa bova obadva počivala-^a delo zdaj v tem vzvišenem poslanstvu za blagodet planinstvu in meščanstvu-Otok! Za jutri mirno — kuš! -Manine zdaj k meni pod moj tuš! -c pridi in v bazen poskoči! Na slavo jutri k Mariborski koittl Z visokega Kobanskega V svoji izobliki je Kobansko od Čer-menice na vzhod značilno radi svojih kopastih vzpetin, katere so medsebojno ločene po globoko preko nekdanjih grebenov do severnih pobočjih vrezanih dolinah, kot jih predstavljajo Bresternica ali Bistrica. Geomorfološki momenti, zlasti večje absolutne višine, radi katerih ni mogla regresivna erozija tekoče vode prebijati in zniževati grebenov ter pomikati razvodja proti severu, poznotercijerno delovanje Drave in tektonika gorovja pa so povzročile na zapadnem Kobanskem na-stoj napol kotlastih, visokih, amfiteatru sličnih visokih dolin. 2e zahodno od čer-menice se na Kapli in Gradišču začno kazati široki konci doline med Toltim, Sršenovim vrhom in Gradiščem, po kateri pa je razsejana cela vrsta poseljenih kop. Zemljepiščevo in planinčevo oko bo opazilo podobno, a še v malem razvito amfiteatralno dolino ob gornji Brezniški vodi pod Sv. Pankracijem. Znanstveno zanimiv in za planinca, ki nima želodca, nog in prirodnih nazorov preveč baročno usmerjenih, zelo hvaležen je amfiteater, ki se začenja na Remšniku. Od Sv. Jurija na Remšniku se dviga proti Sv. Urbanu na Radljah — cerkev je zanimiva, ker je last kmeta Bačnika, ki jo sedaj prodaja župniji za 25.000 dinarjev — položen hrbet, ki kroži nato do najvišje točke v Kapunarjevem vrhu, da zaključi amfiteater z grebenom proti jugu, ki konča pri St. Janžu na Suhi. Ves ta naravni amfiteater preprezajo od vzhoda proti zahodu Gozdnikova, Koležnikova ter Trnje-kova graba in mu dajejo mimo, včasih celo mrtvo gozdno lice, s katerim se priletno sklada pogled v raznoliko in razigrano dolino. Ta partija Kobanskega je najbolj, ako ne čisto pohorska. Večji, mnogo bolj živahen, polno življenja in dela pa je visoki kot (Robanov ko*. Mat-*0v kot, ali na Pohorju Hudi k ) pod knšenjakom, ki ga je izoblikovala pod vr-"nnr Košenjaka izvirajoča Velka, na te-me!>u že omenjenih geomorfoloških momentov. Zahodno se naslanja na zunanjo steno velčkega kota Ojstrica, vzhodno pa *e za jogovzhodni steber amfiteatra za Napečnikov vrh skrivajo Pernice, nad celo planinsko zemljo pa kraljuje v temni šumi Sv. Urban na Planini. Od Košenjaka proti Dravogradu vodita dva hrbta, goriški in ojstriški. Med njima pa dere hudourniška Ojstrica, ki ustvarja skupaj s sestro od grebena Ojstrice, z Velko, globoko v prahribine izglodano dolino s strmimi pobočji; te strmine onemogočajo poselitev dolinskih DoboČij, poselitev, ki je v dolini Ojstrice kot Velke otežkočeno tudi vsled ozke doline in brezglavega hudourniškega značaja obeh vod§. Kmetije leže šele na rav-nah na grebenih in to v višinah nad 600 m absolutne višine. Najmanj pod to višino je uplivala na strmi razvoj južne vznožne G61ice, katero predstavlja pri nas greben Košenjak-čičkove peči, pred-diluvijalna Drava, ki je omogočila močne strmine in skupno z dolnjo Ojstrico in Velko povzročila redko poseljnost in Pokrajino primorala k gozdnemu gospo-Carstvu. Strma gozdna cesta nas dovede v eni “n iz Dravograda do prvega kmeta, do te°mota. Rebra na bivši njivi kažejo na °rbe kmeta z elementi prirode, obenem n« pojave, ki so tudi ustvarjali ko« Šk"^6 amf'teatre. Za vodo nepropustni "tavci onemogočajo pronicanje vode globino zemlje; voda prodre skozi tan- e Plasti humusa do nepropustnih pra-mn *•' Prl vedi> strmini se pri večjih vpH 2inah vode ~ zlasti pomladi — pod humu°m t®koče rode razkine zveza med Ijo vsi ? in hribino in plaz odnese zem-čuiem težnosti navzdol. Plazovi uni-zemlie !! in travnike, za katere je s tem na razpolago, in uničujejo Nadalina Asistenco kobanskega kmeta, težkiminP°^ med nišami z visoko, s trati na w kronano ržjo proti idealni odpba n. atCri dom“ie kmet Lebert, pa ljedektvo vSjVražnike kobanskega po-blatom i y° zasiplje z gruščem in dolino rv°* hoteč tako preje priti v Dentin ,Jstrice> kot pa vklenjena v ser- Pentinasto cesto. CeLv‘šiai,okr°gl0 1000 m leži Ojstrica; v> šola in kmetija z gostilno — sre- dišče srednjega in zahodnega kota ter ojstriškega grebena. Lega cerkve je dala podlago, da je tu, kjer se obe strani hrbta združijo na ravni, nastalo kulturno in politično središče prebivalstva, ki živi na visokih južnih pobočjih Košenjaka. Vsa ta pokrajina pod Košenjakom predstavlja tipično ozemlje samotnih kmetij, kjer potuje planinec od ene kmetije po več četrt ure, da doseže drugo. Pretežno delo v gozdu, edino življenje v rodbini, težek dostop v dolino, katerega ovira tudi nizko gospodarsko stanie Kobanca, je povzročilo do danes patri-jarhalno konservativno življenje. Do danes, ko so dimnice iz Slovenije že skoro izginile, se je obdržalo na Ojstrici še 26 dimnic. Četudi ne tvorijo vse edinega kuhinjskega središča in imajo nekatere hiše poleg ognjišča ali zidu tudi že štedilnik, je s tem številom Ojstrica rekordno slovensko patrijarhalno selišče. Posebno potrdilo tega najdemo še v dejstvu, da je imelo župnišče na Ojstrici dimnico do 1893, ko jo je zamenjalo z meščanskim štedilnikom. Težka borba za življenje onemogoča goliškemu Kobancu, da bi svoje življenje pomeščanil; ta borba vzbudi v mislečem planincu filantropska razmišljanja, dokler se ne povzpne pri kmetu Srebniku navkreber, da se mu odpre največji in najizrazitejši kobanski amfiteater v ozemlju gornje Velke. Značilno zanj je horicontal-no stikanje dveh rastlinskih pasov. Med 1100—1200 m se mora umakniti travnik in žito iglastemu gozdu, dokler ne izpolni pašnik nad gozdom krvne osvete na avstrijski Golici, ko mu v zvezi z vetrom in insolacijo solnca uničujoče prepreči dostop na goliške vrhove. Mejo med žitom in travništvom na eni, ter gozdom na drugi strani kaže vrsta kmetij, kot: Pečovnik, Potočnik, Bogateč, Janček, Štefanko in Podorčnik, ki nas popelje iz veličkega amfiteatra k Strucovi gostilni. Pod temi mejaši dveh kulturnih pasov pa pokrivajo ves svet krpe njiv, livad in gozdov, kateri ob dolnji, hudourniški Veljki zopet popolnoma prevladajo. Našim planincem nudi ta dolina v Kerbeli-jevih podzemeljskih jamah dosti prilike za izvajanje jamskega ali spaleološkega športa. S svojimi visokimi, samotnimi kmetijami je pokrajina gornje Veljke ena najvišjih poseljenih ozemelj Slovenije sploh. Pri Sv. Urbanu (1330 m) pa leži najvišja kmetija cele Slovenije. Važno vlogo je igral Sv. Urban v bojih za Koroško 1919. Tu so bile postojanke našega topništva ki je tvorilo jedro desnega krila naše vojske v končnih bojih za Koroško; od tukaj je bila zapečatena usoda južne La-budske doline in zavzetje Labuda in Št. Pavla. Danes je Sv. Urban vozel planinskih poti na Košenjak, Pernice, Mlake in Veljko. Pot od Sv. Urbana križa Veljko pri shajališču lovcev na divjega petelina, pri Potočniku, ki je tudi križišče planinskih poti v amfiteatru pod Košenjakom. Na Pernice, k Sv. Urbanu, na Košenjak, v Trbonje, na Ojstrico (razen zadnje povsod markacija) vodijo alpske promenade. Po vseh poteh razigranost rastlinstva, tekmovanje kultur v barvnih raznolikostih in grčavih, močnih, odpornih rasteh, tako, da je kot ob gornji Velki israva skušnjava za planinca, ki se mu hoče izvirnosti prirode, živčnega pokoja in ki hoče biti v planini s planino sam. In ko zapusti pri Podrčniku Velički kot, takrat ga vabi Ledinekov slap k novim užitkom, zraven pa ga draži k visokoal-pinskemu plezanju. Ko pa prestopi severno od Napečnikovega vrha Perniški greben, že počiva oko na žametni Arlovi šumi, premotriva primitivno namakanje planinskih travnikov, nakar mu uide oko na Matjaževo Peco. Od tam kroži na Plešivec, Mozirske planine, Kremžarjev vrh, obe Kopi in se preko Klopnega vrha ustavi pod Pokrežnikovim vrhom na cerkvi Sv. Jurija na Remšniku, da se preko Sv. Pankracija, Kapunarjevega in Bricmanovega vrha s Sv. Jernejem in Sv. Primožem pod Lipo zopet vrne na Arlove smrečnice. Težki so prvi koraki navzdol ali pogled na zlato Trbonjsko, pod Kranjcem pa na še bogatejše Mučko polje, vabi krepko v dolino k Dravi, na vlak in v Maribor. Stiriacus. V mestu in na vasi, vsem Je dobro znano, da v poletnem, vročem časi samo „Cllo“ želo gasi! — „Clio“ limonadne • tablete •1932 Kulturne vesti Odkritje spominske plošče Andrejčko-vemu Jožetu. V nedeljo 6. trn. so v Krašnji na Kranjskem odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši pisatelja Jožeta Pod-milšaka, Andrejčkovega Jožeta. Slavnosti se je udeležila vsa Moravška dolina z mnogimi izletniki iz Ljubljane in od drugod. Slavnostni govor je govoril njegov ožji rojak, mariborski profesor v pokoju g. Makso Pirnat. Andrejčkov Jože! V mlajši in najmlajši generaciji ga malokdo pozna, in če, ga le po imenu. Bili pa so časi, ko so povesti Andrejčkovega Jožeta navduševale cele rodove dija-štva, pa tudi preprostega ljudstva. Posebno znana in priljubljena je bila njegova poljudna povest »Žalost in veselje«, ki jo je bila izdala Mohorjeva družba. Rojen je bil Podmilšak dne 24. marca 1. 1845. v vasi Krašnja v Črnem grabnu. Pr- vi pouk mu je dal domači župnik, gimnazijo je pa študiral v Ljubljani, dokler ga po 7 razredu niso poklicali k vojakom, kjer si je — kakor toliko desetletij pozneje Dragotin Kette — nakopal bolezen, ki ga ni več pustila- Po odsluženi vojaški dobi je sicer nastopil službo brzojavnega uradnika v Trstu, toda umrl je že 24. decembra 1. 1874., star šele 29 let. Danes je pozabljen, toda njegova zapuščina, ki je zbrana v njegovih delih, krije v sebi marsikateri biser. Ivana Cankar; La mia vita. Mantova, 1930-VIII. »Mussolinia«, Edizioni Pala-dino. Traduzione dallo sloveno, studio critico e note di Bartolomeo Calvi. — Znani italijanski prevajalec iz slovenskega slovstva, prof. Bartolomeo Calvi iz Mantove je izdal sedaj svoj prevod Cankarjevega »Mojega življenja«, katero je pomnožil z nekaterimi drugimi Cankarjevimi črticami in z 81 strani obsegajočim komentarjem in kritičnim pregledom, v katerem je spretno orisal umetnikov notranji, duševni obraz. Knjiga, ki je tiskana na finem papirju v večjem formatu in ki stane v Italiji samo 12 lir, bo Italijanom, vsaj oni, ki so si še ohranili trohico objektivnosti, lahko pokazala Slovence v drugi luči, kakor jih kažejo fanatični izpadi fašističnih šovinistov v dnevnem časopisju. Slavko Grum: Dogodek v mestu Go-gf. Drama v dveh dejanjih. Ljubljana, 1930. — Dr. Slavko Grum je izdal v lični knjigi ponatis svoje v »Ljubljanskem Zvonu« objavljene senzacijonalne drame »Dogodek v mestu Gogi«. Mladi pisatelj, ki se je s pridom udejstvoval v »Ljubljanskem Zvonu« in drugod, nam je s tem delom podal prvo zares ekspresijo-nistično slovensko dramo, ki prehaja v grotesko. Pozorišče dogodkov je malo mesto s svojo banalno-dolgočasno družbo, ki se te svoje lastnosti sicer, čeprav morda le podzavestno, zaveda in hoče ven iz začaranega kroga, hoče dogodkov, senzacij, pa ne more nikamor. Vse to je povezal z zgodbo Hane in Preliha, ki temelji na docela medicinsko-znan-stveni osnovi po posilstvu seksualno ane-stveni osnovi, po posilstvu seksualno ane-prav le dozdeven, sprosti in ozdravi. Vse pa je zvil do groteskne tragikomičnosti. Delu torej ni mogoče odrekati niti duhovitosti niti umetniškega poleta, čeprav ima na drugi strani tudi hibe. Želeti bi le bilo, da bi drama »Dogodek v mestu Gogi«, kljub vsem režijskim težkočam, čim-prej prišla na oder. Izbor Iz slovenske lirike. Letos v jeseni bo v Beogradu izšla knjiga, ki bo v prevodih pesnika Gustava Krkleca seznanila Srbe z nekaterimi slovenskimi Pesniki, kakor n. pr. z Zupančičem, Gradnikom, Franom Albrechtom, Stanom in Srečkom Kosovelom itd. Sodeč po napovedi, bo izbor skrajno subjektivnega značaja, zato dvomimo v pravilnost takega predstavljenja slovenske lirike bratom Srbom. Bolj potrebna in koristna bi bila autologija, ki se ne bi ozirala na simpatije in antipatije prevajalca in ki bi nudila od najboljšega za*es le najboljše. larounifcou čožiuljaj V neki angleški kaznilnici je priredil znan čarovnik čarovniško predstavo. Bilo je to prvič, a gotovo obenem tudi zadnjič, kajti stvar je končala za čarovnika zelo sramotno. Seveda je čarovnik vse gledalce naravnost očaral s svojo umetnostjo. Spretnost, s katero so izginjali in se prikazovali razni predmeti, je zadivila vse — Samo ne navzočih zločincev. Na sporedu je bila tudi točka, za katero so imeli zločinci samo zaničljiv posmeh, kajti bilo je proti njihovemu »dostojanstvu«, da bi take stvari posnemali. Čarovniku se je namreč posrečilo, da je spravil na dan poljubne vsote denarja in sicer od tam, kjer tega nikdo ni pričakoval. Pričaral je denar iz vseh mogočih skrivališč: iz centralne kurjave, iz vodovoda in celo iz sten. Da, celo pod čepicami jetniških paznikov je bil skrit denar. Nekam čudno pa je bilo, ko so morali dati denar tudi kaznenci, katerim noben pameten človek ne bi zaupal nobene gotovine. Čarovnik je igraje pričaral iz njih večje vsote denarja. Enemu od njih je privlekel denar celo iz nosa, kar je bilo silno komično. Čarovnik je moral to točko ponoviti, tako veliko je bilo navdušenje. Ko pa je hotel še v tretjič izvršiti ta poizkus, je nenadoma prebledel in je ves ogorčen prekinil predstavo. Pričarani denar je namreč izginil brez sledu. Nekdo mu ga je skrivoma ukradel. Jetniški pazniki so takoj vse, ki so bili v bližini čarovnika, zvezali in jih preiskali. In kmalu je prišel izginoli denar na dan. Našli so ga namreč v čevljih ravno onega moža, kateremu ga je poprej vleke! iz nosa. Seveda — ali je sploh mogoče kaj boljšega pričakovati od mednarodnega žeparja. Bil je takoj obsojen na tridnevni post. Toda čarovnik je odšel močno razočaran in je izjavil, da ne bo nikdar več delal čarovnij pred očmi zločincev, češ, da jim manjka za njegove prireditve potrebna nravnostna resnost Prisilni poljubi Neki Amerikanec, ki mu je vsekakor šla njegova žena zelo na živce, ne da bi imel pogum in energijo za ločitev zakona, je dokaze svoje nežnosti napram ženi omejil na vljudne pozdrave pri odhodu in prihodu domov. Toda žena s tem ni bila zadovoljna. Zahtevala je svoje pravice, ki ji predpisujejo večjo mero nežnosti. Odšla je k sodniku in vložila proti svojemu možu tožbo. Sodnik ji je dal prav in je obsodil njenega moža, da mora vsak dan svojo ženo trikrat nežno poljubiti. Prestrašeni obsojenec je milo prosil sodnika, naj mu za božjo voljo trikratni poljub raje izpremeni v zaporno kazen. Zaman. Sodnik je ostal neizprosen, češ, v zakonu se mora ■ poljubo-vati. Obsojenec je imel izredno smolo. Sodnik je živel namreč v izredno srečnem zakonu, kar se sicer tudi še dandanes lahko zgodi. Kanal Amsterdam—Ren Nizozemska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt za zgradbo prekopa od Amsterdama do Rena. Stroški so proračunani na 65 milijonov holandskih frankov. Največj! zvočnik sveta. Na strehi Siemensovega laboratorija v Spandan pri Berlinu so te dni namestili največji zvočnik sveta, ki je slišen 20 km daleč in odgovarja orkestru 2000 mož. Jeseni bodo zvočnik pritrdili na balon in bodo poskusno dali koncert iz Berlina v Wannsee (20 km). Motorizacija češkoslovaških železnic. V smislu svoj čas določenega progra-ma bo Češkoslovaška letos elektrificirala 14 nadaljnjih železniških prog, In sicer 6 na Češkem, 2 na Moravskem in 6 na Slovaškem. Strea l Mariborski V F C E R V T K Infra VMarlboru, dne 12. vil. iycsC>. Cišienie naših krajevnih imen (Piše Davorin Zunkovlč.) f8. »Žiče«. Splošno se trdi, da se postanek imena -Žiče«, vas jugovzhodno od Konjic, ne da jezikovno dognati, toda, ako začnemo natančneje presmotrivati naše varnostne razmere starejših dob, pridemo do drugačnega zaključka. Ljudski jezikoslovci so si hoteli predvsem pomagati iz zagate, da so si izmislili v to svrho čuden dogodek. Ko je bil nekoč Traungavski grof Otokar V. (1. 1151) tam na lovu, je iskal od gonje utrujen zajec pri njem zavetišče, na kar se je odločil za ustanovitev samostana na kraju tega dogodka, ki bi se radi tega naj imenoval »Zajčki«. Ta krajevnoimen-ska pravljica je jasna izmišljotina, kajti severnoštajerske »Žiče« najdemo v listini iz 1. 1145 že pisane kot »Sitz« in dol-nještajerske 1. 1173 kot »Syze«. Ako pa bi bila katerakolisibodi teh ustanov v kaki zvezi z zajcem, potem bi bili Nemci iz tega skoro nesporno napravili kak: »Ha-sendorf, Hasentag, Hasenau« ali kaj sličnega: kajti po njihovem je zajec — Hase. Kljub temu pa rabijo srednjeveške listine vedno menjajoče se oblike, kakor: Syze, Sitz, Siche, Sices i. e., nikoli pa besede »Hase«. Izvor imena »Žiče« ima popolnoma drugo podlago. V našem slučaju je dal temu povod »Žički vrh« tik Žič, — na vojaških kartah označen kot »Seitzberg«, kajti tu je bila pripravljena grmada, t. j. gradivo za »žig« ali »podžig« kot vidno svarilo za ta okraj v slučaju sovražnega napada v noči. Okolica, ki si je vzdrževala tako varnostno sredstvo za svoj spas, se je radi tega tudi poimenovala kot »Žiče«. Znano je, da so bile take ognjene pošte nekdaj povsod uvedene. Herodot jih omenja pri Helenih, Cezar pri Galih in Ksenophon pri Karduhih, ki so mu pri pohodu proti Črnemu morju delali silne ne-prilike, ker so potom ognjene pošte vse prebivalstvo na široko zbunili proti njemu. — Najznameniteljšo pošto te vrste je pa vpostavil Aga Memnon — tako izgle-da pisava tega imena v najstarših virih! —, ki je na ta način brzojavil padec Troje svoji ženi Klitemnestri v Sparto tekom ene noči, ker je bila noč jasna in tudi vsaka straža budna. Potreboval je za to samo osem takih »žičnih« postojank, dasi 'je merila daljava v cincah 768 km, in bi 'še danes brzojavka iz Maribora na Tezno ;(2 km) v noči te brzine najbrž ne dosegla. Na katere strani je »žički« kres potem opozoril na pretečo nevarnost, to bi se moralo vse še ugotoviti v naravi in podreti z dotičnimi krajevnimi imeni. Goto-!yo pa je, da je bila ena taka postojanka proti severu »Žigrtov vrh« na Pohorju, kjer stoji zdaj »Žigrtov« razgledni stolp. — Že nemški planinci so iskali svoj čas najboljšo razgledno točko na Pohorju, in so’ to tudi na onem mestu ugotovili, kjer že krajevno ime samo namigava, da je bila tam že od prastarih dob pripravljena grmada in da so tamošnjega stražnika označevali kot »žigerta«. Od tam je prevzela pošto za vzbuno .domačinov višina »Grmada« pri Borbre-gu (»Vurberg«) in neposredno že menda fudi Luče (»Leutschach«) v Avstriji, kjer je v to svrho služil tamošnji »Wachberg«, .ter.se dajo nadaljnje poštne točke na temelju krajepisnih imen ugotoviti na vse strani in na velike daljine. Imen te vrste poznamo samo na slovenskem ozemlju gotovo okoli sto. Da-11 so pa dotične točke res povsod služile kot pomožna sredstva za krajevno jobrambo, to bi se moralo danes še na li-'cu mesta vnovič preizkusiti, ker je mogoče, da je kje neposredni vidni stik že ^prekinjen, ker je vzrastel n. pr. pozneje kak visoki log na prejšnji golici. Seveda so pa take krajevne priprave za brzo vzbuno domačinov bile tudi v jvednem stiku s sosednimi, in so torej motale imeti tudi sporazumljeno velikopotezno omrežje, da nastopi tem večja sila proti skupnem sovražniku. Tako je n. pr. štajerski deželni zbor že v srednjem :veku sam vzdrževal take varnostne pripomočke. Listina iz 1. 1480 omenja že »Germada am Skorlyn«, in v letih 1662 1—1664 je bil za zanesljivost grmad in žigov nastavljen Ivan Adam baron Wet sersheim kot posebni organizator in nad zorovalec takih priprav, kojega strokovna poročila so se še ohranila. K skupini takih »žigov«, ki so morali biti v poletnem času vedno zastraženi in pripravljeni za brzo podnetitev z velikim in visokim plamenom, kar so preskrbeli posebni »kresni« veščaki — v zimi ni bilo v starejših časih nikakih vojniških ali večjih roparskih pohodov — spadajo mnogoštevilna krajevna kakor družinska imena; od prvih n. pr. »Šiška« (pri Ljubljani), katero ime je pa popačeno v pisavi, potem: »Žižkov« (pri Pragi) in druga v raznolikih pisavah, kakor: »Ži-hadlo, Čihadlo, Žižin, Žižice, Žižkovec, Žižow« na Češkem in Poljskem, ter na danes že nemškem ozemlju menda vsi: »Sitzenberg, Sitzendorf, Sitzkreis (=žig — kres!), Schutzing, Schiitzen, Schiitzen-berg i- e. Stražnike takih »Žič« so imenovali pri nas »čiče« in Nemci »Schiitze«, in so tega izvora očividno tudi številna družinska imena, kakor: »Žigar, Zihar, Ziher, Zičar, Žižek, Ziherl, Sicherl, Ziha, Čiček i. dr. — Tem potom tudi zvemo, da nemški izrazi: »sicher, sichern«, slovenski: »žiher, zažihrati, siguren«, latinski: »se curus«, italijanski: »sicuro« itd. v pomenu »varen« niso germanizmi, slovenizmi ali romanizmi, nego še dedščina skupnega prajezika, pri katerem opažamo samo to dejstvo, da izgleda slovenski izraz skoro brez izjeme prvotnejši, kot drugi, ker je krajši in enostavnejši. Končno moramo tukaj navesti nekaj zanimivega v tem oziru, čeravno bi bilo boljše, ako bi ostalo radi neverjetnega pojava prikrito. — Pisec je hotel začetkom mesca avgusta 1. 1927 organizirati preizkušnjo s-tako ognjeno pošto v večjem obsegu, kakor je bila ona iz Troje v Šparto. Šla bi naj od Kolpe (»Grmada«) čez vse znane »grmade, Žiče, luči« na Kranjskem, Štajerskem, Gornje Avstrijskem (»Germating«) in Češkem (Šuma-va) do višine Žižkov (pri Pragi). Vse priprave so bile že v ugodnem toku in vse je bilo navdušeno za to. Pomagati so nam hoteli predvsem planinci in ljudski učitelji v vseh prizadetih pokrajinah, in bi se bilo gotovo vse brezhibno izvršilo in tudi obneslo, seveda ako bi ne bila slučajno kaka deževna noč. Toda kmalu so se pojavili »figovci«. Začelo se je govoričiti, da bi znal kdo to zgodovinsko kulturno preskušnjo smatrati kot simpatiziranje z Avstrijci, in da bi kak sodeležnik še lahko imel sitnosti glede na zakon o zaščiti države. Opustili smo nato izvedbo, čeravno je bila ta pretveza smešna, kajti do danes še nihče ni mislil pri vžiganju kresov na kako proti-državno nakano, in za iskanje diploma-tičnih zvez se nam je zdela vsa zadeva vendar prenaivna, kajti druge pošte tudi nihče ne kontrolira! — Znabiti pa bo imel kdo kedaj pozneje pri tem več sreče! — Sokolstvo Ustanovitev Sokola za Pobrežie In Marija Brezje. Za pondeljek, 14. t. m. se vabijo vsi prijatelji Sokolstva na sestanek v gostilno Štok na Pobrežju radi ustanovitve sokolskega društva. Zdravo! Pripravljalni odbor. Sokolsko društvo Maribor I. izleti v nedeljo dne 20. julija v Jarcnino. Zbirališče na glavnem kolodvoru ob 13. uri. Odhod z vlakom ob 13.15 url v Pesnico, odtod peš po Slov. goricah v prijazno Jarenino, kjer nastopijo telovadci s spremljevanje godbe. Na izlet je vabljeno tudi občinstvo. Obenem se s tem nudi tudi sosednim sokolskim društvom prijetna priložnost za bratski stik. Koristno, združeno s prijetnim, povzdiguje našo zadovoljnost ! 1 --------------- Posnetki letošnje počitniške kolonDe pri Sv. Martinu na Pohorju so razstavljeni v trgovini gospe Zlate Brišnikove v Slovenski ulici. — PRAVI vedno odlična kakovost! 5ejalci zla Kakor povsod v manjših krajih in mestih tako je tudi pri nas skupina ljudi, ki razširja od časa do časa med prebivalstvom senzacijonalne in alarmantne vesti. Take novice, ki največkrat nimajo prav nobene podlage, se najpreje povedo gotovim posameznikom kot zaupne z namenom, da se čimpreje razširijo med posameznimi sloji. Ti posamezniki jih kot nekaj skrivnostnega in tajnega zaupajo svoji okolici, ta jih razširja izdatno razširjene in izpopolnjene, da še bolj vleče, dalje in tako se ta krog že v kratkem raztegne na vse prebivalstvo in nastane iz neznatne mušice — slon velikan. Taki pojavi so v normalnih razmerah navadno znak malenkostnega provin-cijalizma, ki hoče in mora imeti svoje senzacije, da ima pri tem svoj poseben užitek in zabavo. Če nima drugih kosti, obira pač posamezne osebe in jih ogloje do golega. To so pač navadne čenče. Toda pri nas so še druge čenče, ki pa niso tako nedolžne in slučajnostne. Vse kaže, da je izvor naših senzacijonalnih in alarmantnih vesti dobro organiziran in zasleduje pri njih razširjevanju prav določene in jasne cilje. Za vsako ceno hoče namreč vzdržati zlasti med širokimi delavskimi plastmi, ki tvorijo v našem mestu najbolj kompaktno večino prebivalstva, neko trajno vznemirjenje in razburjenje, da bi ne prišlo do mirnega in stvarnega dela in vsaj do tiste splošne zadovoljnosti: kolikor je v danih razmerah sploh mogoča. To je njihov viden cilj. Za njim se pa skrivajo seveda še drugi nameni, katere zasledujejo pri vsem tem. Pred vsem hočejo preprečiti, ali pa vsaj ovirati ozdravljenje naših so-cijalnih in gospodarskih prilik, ki ga je možno doseči le v mirni dobi dela in u-stvarjanja. Zakaj vsi tisti,’ ki razširjajo take vesti, prav gotovo niso prijatelji ne našega delavstva, še manj pa naše države. Sovražniku pa ni nikdar ljubo, če je njegov nasprotnik gospodarsko močan, v mišljenju in naziranju samostojen in zaveden. Zato ga je treba slabiti kjer, kadar in kakorkoli ga je mogoče, da se potem lažje premaga in obvlada. V dosego tega namena so mu dobra vsaka sredstva. Ako ni konkretnih vzrokov za raz-širjevanje takih alarmantnih vesti, se jih je potreba pač izmisliti. To se je pokazalo še vsakokrat, kadar so se pojavile take govorice. Zato seveda tudi ni izostalo pri sanjih, ki še sedaj krožijo med nami. Pa, da vidimo! Pred nekaj tedni se je šušljalo po našem mestu, da bo — vojna. Razširjevalci te vesti so celo vedeli povedati mnogo podrobnosti: kje, med kom, kedaj in kako se bo vršila. Seveda je pri tem prišla v poštev tudi naša država. Saj bi drugače razširjevalci takih vesti ne prišli na svoj račun in bi ne dosegli svojega namena, če bi ne vzeli v to kombinacijo tudi — naše države. Kdor pa zasleduje razvoj dogodkov bodisi v naši kakor tudi v zunanjih državah, mora priznati, da je vojna v sedanjih razmerah v Evropi docela izključena. Saj kdor noče, temu tudi ni potreba verjeti, da vsi diplomati in voditelji evropskih držav vedno pov-darjajo neobhodno potrebo miru in tudi resno delajo na tem, da ga ohranijo. Res je, da je nezadovoljnosti povsod dovolj v marsikaterem oziru v drugih državah še več nego pri nas, ker je splošna gospodarska kriza objela ves svet. A vojna ne bi odpravila te krize, temveč bi jo neizmerno povečala. To leži na dlani. Zato tudi ni resno jemati, ako se v koncertu evropskih držav ena sama postavi tupa-tam v nekako izzivalno poso in malo po-ropoče z — jezikom. Najbrže stori to ravno v zavesti, da je kaj takega v sedanjih razmerah naravnost nemogoče. Sicer pa: če bi kdo tudi hotel začeti vojno, si bo dobro premislil. Zakaj vojna bi bila v sedanjem položaju silno riskantna pred vsem za začetnika, pa naj bo ta kdorkoli. Z vojno bi vsak provzročitelj V teh prilikah najbolj resno ogrožal same-ga sebe, svojo lastno državo. In tega dejstva se lahko zavedajo vse države! zato je vse njihovo stremljenje in trud V glavnem posvečeno ohranitvi miru, kljub raznim — čenčam. Pa še ena raca plava zlasti v krogih našega delavstva v zadnjem času in g^ vznemirja, kljub temu, da se je v prejšnjih letih že večkrat pojavila in se ješ« vselej izkazalo, da je pač — raca. Gr« namreč za govorico, da se bodo obširn« delavnice drž. železnic v našem mestu demontirale ter preselile s stroji in de' lavstvom vred v novo se snujočo veliko delavnico drž. železnic v Kraljevo. — Kakor rečeno: take in podobne govoric« se trosijo med naše delavstvo v gotovih presledkih leto za letom. A delavnic« drž. železnic še vedno stojijo v Mariboru in obratujejo v polnem obsegu. In n« samo to! Od leta do leta se celo izpopolnjujejo in otvarjajo novi oddelki, stari pa razširjajo. Saj se v teh delavnicah ravno zaključujejo dela pri veliki centralni električni napravi, ki stane okrog 3 milijone Din! In vendar je dobiti med delavstvom naivnih kalinov, ki nasedajo takim govoricam, dasi leži na dlani, da bi uprava ne investirala v delavnicah tako velikih vsot, če bi le količkaj mislila na demon-tažo. Vsega tega razširjevalci vznemirljivih vesti ne vedo in ne vidijo iz enostavnega razloga, ker tega nočejo ne vedeti in n« videti. V interesu našega delavstva kakor tudi drugega prebivalstva pa je, da ne naseda takim praznim govoricam ifl se ne razburja, ker so to samo navadne — često pa tudi zlobne — čenče. Šport Občni zbor MOLNP zopet preložen« Ljubljanski nogometni podsavez sporoča vsem klubom mariborskega okrožja, da je po sklepu upravnega odbora LNP občni zbor medklubskega odbora, ki bi s« imel vršiti dne 15. julija, preložen. Občni zbor se bo sklical, čim bo sprejet nov pravilnik za medklubske odbore. Tenis dvomatch ISSK Maribor : Slov. tnnls-klub, Ptuj. Jutri ob 10. se srečata na igrišču Slov« teniskluba v Ptuju ISSK Maribor in Slov. tenisklub. »Maribor« pošlje svoje najboljše igralce v boj. Imena Gašperin, Se* pec in Voglar jamčijo za interesanten P°* tek tekme. Tudi Slov. tenisklub je zelo marljivo treniral in je računati z ostrim' in lepimi boji. Male športne vesti. Jugoslovenska nogometna reprezentanca igra prvo tekmo v Montevideo Pr0‘ ti Braziliji dne 14. Julija, 17. julija pa n*' stopi proti Boliviji. Na kongresu železničarskih sp n<čna delavnica Justin Gustinčič, Tat- .^J^ribachova ulica. 14._________________602 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski , mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice'.______________________ 529 -Elektroinštalaciie, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcene.iše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. ^motorjev po konkurenčni ceni. XII Kičro popravilo ur, ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII Stanovanje s sobo, sobico, kuhinjo, balkonom in vrtom v novi vili oddam za Din 400 v najem. Naslov v upravi lista. 2008 Časopisi in inserati. pri Hinko Sax. Grajski trg. 1654 Naj!epše razglednice iz Maribora dobite v papirnici Feliksa Novaka. Gosposka ul. 9. 1768 Vzamem gostilno v Mariboru ali v bližnji okolici na račun. Naslov se izve v upravi lista. 1980 Zelo ugodno in ceneno prodam še skoraj čisto novo garnituro, zofo štiri fotele in dobro moško kolo. Ogleda se v Studencih, Aleksandrova c. št. 1. 1979 Upokojen žand. narednik išče službo skladiščnika, inkasanta ali kaj sličnega. Naslov v upravi lista. ______________________________________ 1970 Fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku. Dospeli novi aparati in potrebščine. 100 gaslicht-kart od 30 Din naprej. ______ Fotomeyer, Gosposka 39. 1935 Učenko staro do 16 let sprejme pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ul. 17. 1937 Praktikaninjo za šivanje perila za dopoldne ali popoldne sprejme Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica št. 20. 1919 13 B n u EVA CREMA odstrani nadležne . _ lase brez bolečin. Neprekosljivo kosmetično sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in glavni zalogi A. ZORKO :: MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 14 1985 Podpisani se zahvaljujem tem potom podpor nemu društvu Midska samopomoč" 1 Mariboru točno izplnčilo pripadajoče podpore po smrti cpnnf AntonlJe Visočnik in priporočam to nepre-nlJ;vo društvo vsakemu v takojšni pristop. r a m dne 12 julija 1930. Lovro Smozavc. iza T'/QKi'i - MARI B OR Najholfši ,,, in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin Modna trgovina ANTON PAŠ Maribor, Slovenska ul. 4 Stanovanje šestsobno blizu državnega mosta in velike trgovske prostore za večje podjetje odda posredovalnica, Maribor, So dna ulica 30. 1999 »Ada« otomana (divan) lepa praktična za vsako družino Din 550 do 650. Razpošilja se tudi na deželo. »Ada«, Židovska ulica 4. Maribor. 2000 Hišo pri mariborskem parku 140.000 in posestva, gostilne, trgovine, žage, mline proda ugodno posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 1998 Dva poštena mladeniča sprejmem kot sostanovalca in na hrano. Loška ulica 5 I, vrata 7. 2002 Prodam takoj trafiko na prometnem kraju radi odpotovanja. Naslov v upravi lista. 2001 Dobro dirkalno moško kolo skoraj novo prodam. Magdalenska ul. 77._________________________________ 2003 Prodam čebele 7 družin in več praznih panjev in krasen paviljon za 9 družin. Ivan Pirc, Maribor, Betnavska cesta 1. 2004 Motociklisti pozor! — Nova tipa! Astor-Motor-Import d. z o. z. DreScli je neprekosljiv v ceni in trpežnosti. — Pojasnila daje zastopnik za dravsko ba: novino F. Horvat, Jadranska ulica — Magdalenski park. 2010 Za potovanje: potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kov-čekl za auto in kolekcijo vzorcev poi naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 1763 Mlajši trg. pomočnik manufakturist, spreten prodajalec, zmožen slov. in nemškega jezika se sprejme takoj pri Karol Jančič, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 1989 Učenca sfrejme specerijska trgovina K. Do-bljekar, Tattenbachova ulica 3. 1995 Inštruktorja ali inštruktorico za angleščino išče mlad gospod. Ponudbe pod šifro »Nujno« na upravo lista. 1993 Opremljeno sobo oddam. Maistrova ulica 18 I, vrata 4. 1994 Opravilna številka: E IX 1812/30 9 Dražbeni oklic! Dne 10. septembra 1930 dop. ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11, dražba nepremičnin do polovice: Zemljiška knjiga k. o. Ruše vi. št. 340. Cenilna vrednost: Din 1.63250. Najmanjši ponudek: Din 1.088'24. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. IM* Okrajno. sodišie v Mariboru dne 2. Julija 1930. sezona omaric Preskrbite se pravočasno z najfinejšim vinskim in špiritnim kisom tvrdke Jakob Perhavec ■■ Maribor Soscoska ulica št. 9 i TOVARNA OLASBIL IN GRAMOFONOV MEINEI HEPIOLD a Oramofonl od Din 298'— dalje Mandoline , , 136— „ Violine „ , 85'— „ Gitare „ „ 207'— , Trombe , , 505’— H Holm turmofllkc » „ 85 — . 3861 PRODAJALNA: TRG SVOBODE Neva Schorbaumova zgradba Linolejum je najboljši in najcenejši obložek za tla 3ABOLKA PONUDITE! VnovČuiemo naj«olidneje vse vrste in vsake Vinotoč Tonimo dobro kapljico naravnost iz seda. Vino je znano pod imenom »Dravski biser« in je že večkrat premirano. Vinotoč se nahaja poleg tovarne Ježek. Za obilen obisk se priporočata 2007 Puh—Scheidbach. h vknhaviBie In vnanje sadja, jagod in zeljišč priporočam lastno pristno slivovko, vinski špirit in droženko. Obenem priporočam najboljši ms kis za vlaganie kumare. GUSEL ADALBERT, iganiarna, Aleksandrova c. 39 MARIBOR Koroška c. 18 množine prešnega in nami/ne^a sadla. Blago plačujemo pri prevzemu točno. Zahtevajte pojasnila STAJERIKASADJAaSKAZADRUGA r. z. z o. z. MARIBOR. MIKLOŠIČEVA ULICA ŠT. 2 1992 TELEFON 2581 /anatori! v Mariboru ❖ Gosposka 49 Telefon 23-58 Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica „Hala\ Lastnik primarij Dr. Mirko Černič specijalist za kirurgijo. n posestmi srass smem In vsi ki hočejo vlažno z dovje osumit, oziioma zavarovati pred vlai>o in vodo. naj uporabljajo naš absolutno zanesljivi izolačni prepaiat n I S O L“ Prospekte z navodili uooiahe noMlia brezplačno Ljubljanska komercijalna druZba. Ljubljana, Bleiwesova ulica 18 IC5 U 87.294 ie zade!a Din 60.000'- kupljena pri Anton-u Go!ež-ut v Mariboru. I ll Ker dotični kupec srečke ni oddal imena, naj vpošlje srečko v izplačilo po pošti ali pa naj dvigne denar proti izročitvi srečke osebno pri zgoraj navedeni prodajalni srečk drž. razredne loterije. 1996 Znižane csne! Kje? V gostilni LOVSKI DOM nad Tremi rib niki se toči od danes naprej vrček piva po Dif 3.50. Najboljša vina po Din 16.— in 12.— liter Tudi prigrizki so ceneji. Godba na klavir. Za obilen obisk se priporočata 2005 Franc in Roza Kranjčič. | Brez strokovnjak J. PETELN . Maribor. Gosposka ui. 5 Diplomiran in državno preizkušen optik Pomerjenjc vseh očal O Trgovski lokal v Mariboru, v sredini mesta, kjer je bila več let dobro idoča veletrgovina — se odda v najem. — Pojasnila daje Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka 5. 1927 Vinotoč Majorske hranilnice v Košakih — Pekel otvorjen 1978 Kvalitetna vina no nizkih cenah. Zahtevajte povsod „Večernik \‘* Eksporfna h Ja „LUNA“ Eaftnik A.Prifternik nrliroua cesti« 19 MAR BOR Aleksandrova cest* 19 Boga?o izbrana zaloga: Poletne malice za otroke koinad od Din 11.— naprej Veslaški Jopiči za gospode koinad od Din 24 — naprp-i Kopalne hlačke komad od Din 12.— Jlaprei Kopalne obleke koinad od Din 35.— naprej Kratke nogavice za otroke nar od Din 6.50 naprej Kratke nogavice za dame par od Din 10.— naprej Kopalne čer.ice komad od Din 8,— naprej Gumliasli kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske malce komad od Din 20.— naprei Nadalje velika zaloga čipk. vezenin, svilenih trakov, čevljev Iz Jadrovlne, sandal, kravat srajc, ovratnikov, ženskih in moških nogavic Itd. XXI Kal J« za vlagatelja najvažnejše 7 Popolna varnost njegove naložbe! Zato nalagajte svoje prihranke v OBLASTNI HRANILNICI MARIBORSKE OBLASTI za katero jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Centrala: MARIBOR, Trq svobode 3 Podružn ca: CELJE. Cankarjeva utica 11 (Prej: Južnoštajerska hranilnica) Najugodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Vsakovrstna posojila pod najugodnejšimi pogoji. Vlagateljem izven Matibora in Celja na razpolago položnice. uu Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja tn urednik: FKAN HHn&.viC v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.