Glas zaveznikov
Leto II • St. 247
oirmacijskii dl in e o n i k A. L S.
Cena 4 lire
Sovjelshn-nerziiski sporazum
n umiku sovjetskih čet
TRST, sobota 6. aprila 1946
UREDNIŠTVO: Via S. PelUco 12 Telefon št 93854 in 94443
OGLASI: Cena Za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27. mrtvaški L. 56 (osmrtnice I* 100), objave L. 20. finančni In pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.PX, Soc leti per la Pubbllcitš ln Italla, Trst ul. Silvio Pelllco St 4. tel. 94044. Cena posamezne številke I* 4 (zaostale I* 8). Rokopisov ne vračamo.

Varnostni svet organizacije Združenih narodov je izžel iz zadnjih preizkušenj moči nekoliko zasopljen, toda brez dvoma s povečanim ugledom. Vse je bilo odvisno od odgovora Moskve in Teherana na zahtevo po točnih podatkih o dogodkih. Varnostni svet in opazujoče človeštvo sta doživela Štiri dni nestrpnega pričakovanja. Splošno zadovoljstvo je zavladalo, ko je glavni tajnik Trygve Lie lahko sporočil, da so prejeli odgovor iz obeh prestolnic.
• Ti odgovori so pojasnili številna važna vprašanja. Prvo je, da^ se je umik sovjetskih čet začel in se bo 6. maja zaključil. Nadalje je razkrilo, da v Perziji nadaljujejo razgovore o petrolejskih koncesijah Sovjetski zvezi, vendar pa obe stranki poudarjata, da so ti razgovori popolnoma neodvisni od vprašanja umika. To je bila pomembna razjasnitev, ker so prejšnja poročila nakazovala da je umik sovjetskih čet odvisen od ugodne petrolejske pogodbe. Edini pridržek v pogledu umika — in ne bilo bi pametno, če bi ga pozabili — je sovjetska izjava, da bodo umik
dokončali, če se ne pojavijo «nepredvidene okoliščine».
Stališče, ki bi ga moral za■ vzeti Varnostni svet, je bilo tako pojasnjeno. Če pride do umika na podlagi splošnega sporazuma - čeprav sicer z zamudo -odpade takoj prvotna perzijska pritožba, da pomeni nadaljnja prisotnost sovjetskih čet v Perziji grožnjo za svetovno varnost. Glavno je skrb, da bo sporazum tudi izveden. Z ozirom na to je Bymes nasvetoval in stavil predlog, naj zadevo odgo-dijo do 6. maja. Tega dne bosta obe stranki predložili Varnostnemu svetu nadaljnje potrošilo. če bo umik popoln, bo s tem stvar zaključena. Če iz določenih razlogov ne bi bil, bodo o njej ta dan ponovno razpravljali.
Razprava v vsakem pogledu seveda ni bila zadovoljiva. Stališče Gromika je delo Varnost, nega sveta precej otežkočilo, ker se ni hotel udeležiti dela Sveta o perzijskem vprašanju, dasi je sicer predložil noto svoje vlade. Avstralski odposlanec, edini ki ni soglašal z Byrneso-vim predlogom, je to poudaril. Stal je na stališču, da bi moral Varnostni svet kljub sporočenemu sporazumu izvesti popolno preiskavo. Vendar pa ni našel nikogar, ki bi podprl njegovo mnenje.
Pomembnost teh razgovorov je v tem, da je Sovjetska zveza kljub odsotnosti Gromika dala konkreten primer svoje vere v Združene narode, vere, ki jo je nedavno potrdil generalisim Stalin. Dasi je vztrajala na svojem stališču, da perzijsko vprašanje lahko uredita obe prizadeti vladi, je kljub temu takoj dostavila informacije, ki jih je °d nje zahteval Varnostni svet. S tem je Varnostni svet lahko stvar uredil tako, kot jo je. Brez sodelovanja Sovjetske zve-ze to ne bi bilo mogoče.
Organizacija Združenih narodov je na ta način zadovoljila em izmed nal ^ fco,ere je
bila ustanovljena. Dve stranki je pripravila do možnosti primernega sporazuma, pridržala pa si je pravico, da stori nadaljnje korake, ce do sporazuma ne bi prišlo. Perzijski predstavnik v Nevo Yorku je ugotovil, da pozitivnih uspehov, ki so jih dosegli, samo z razgovori med Sovjetsko zvezo in Perzijo, ne
mogli doseči. Njegova ugotovitev bo gotovo vlila zaupanje Vsem malim narodom.
V številnih državah bi ljudje radi videli, da bi zaključek prinesel poraz Sovjetski zvezi. Takšno stališče je neumnost, zlobna neumnost, ki temelji na domnevi, da so na svetu vprašanja, v katerih «se Sovjetska zveza pojavlja proti ostalim». Sporazum, če se bo izkazal kot porazum, ni bil dosežen z grof-ali Prisilnimi dejanji Kakršne koli vrste. Dosežen je ® stapljanjem pametnih tešho^' 8 Pokusi premostitve prana' ne Pa 3 sodelovanjem v *a»ija s bitki. Brez sodelo-ne bi hiuJjtske zveze ga sploh
Nihče, čde°T9li'
nes ne bo 3e Vzmeten, se da-neki novi s£?el ir} ?ledal na odstranili sumnJ katere^a razume: Imamo ^ ”* WCS
Petrolejski vrelci
pod skupno upravo
Aserbejdžanski avtonomisti
prepuščeni teheranski vladi
NEW YORK, 6. aprila. — Po poročilih, ki so prispela iz Teherana, je perzijski ministrski predsednik Ghavam Sulta-nch podpisal sporazum s sovjetskim veleposlanikom. S sporazumom. so sklenili, da se bodo sovjetske tete »brezpogojno* umaknile iz Perzije v šestih tednih po 24. marcu. Sporazum predvideva tudi, da naj v sedmih ncsecih predložijo parlamentu vprašanje petroljskih koncesij Sovjetski zvezi.
BBC poroča iz Moskve, da je Sovjetska vlada izdala uradno poročilo, v katerem zatrjujejo, da so rešili vsa glavna vprašanja, o katerih so se razgovarjali s Perzijo.
V perzijski prestolnici so uradno
ZA PRELOŽITEV MIBOVNE KONFERENCE
London, 6. aprila Sovjetska zveza je opozorila Francijo, da bi bilo potrebno preložiti mirovno konferenco, ki bi morala biti v Parizu 1. maja, dokler ne bodo pripravili načrtov za mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko točno po sporazumu na moskovski konferenci.
Velika Britanija pa je mnenja, da bi mirovna konferenca lahko pričela s preučevanjem načrtov, ki so jih pripravili, a ne še izgotovili namestniki zunanjih ministrov.
ARETACIJE ZIDOV NA POTI V PALESTINO
Rim, 6. aprila
Iz uradnih krogov, poročajo da so aretirali v La Spezia 1200 Židov, ki so tajno prišli v Italijo. Aretirali so jih, k,o so se hoteli vkrcati na treh majhnih parnikih za Palestino.
"razume. kreten dokaz
so
nespo-vsaj kon-
ssfts
ko knt yJe’ ^ nudimo priti-irneti L™0.™ deI?vati, če hoče
, vsak oodočnost,
izmed
nas kakšno
objavili, da sta Perzija in Sovjetska zveza podpisali sporazum za umik sovjetskih čet iz Perzije.
Pogodba predvideva brezpogojni umik sovjetske vojske iz Perzije šestih tednih od 24. marca, to jo dneva, ko se Je pričela evakuacija in predloge za petrolejske koncesije Sovjetski zvez), ki jih bodo predložili perzijskemu parlamentu v tednih mesecih v odobritev.
Novi perzijski parlament bodo Izvolili takoj po zaključenem uniku sovjetskih čet.
Obvestilo je prispelo, preden Je preteklo 24 ur, ko je organizacija ZN sklenila in določila 6. maj kot dan za popolni ln brezpogojni umik sovjetskih čet iz Perzije ln predstavlja — pravi diplomatski »Reuterjev* dopisnik — bistven dokaz rešitve, ki so jo dosegli pred Varnostnim »vetom. Dobro poučeni krogi so bili vedno mnenja, da bi Teheranu sklenjen sporazum bil pogoj, ki bi zaključil razpravljanja Ncw Yorku.
Prva poročila jasno kažejo, da se pogodiba razen samega sporazuma umiku čet razteza tudi na vprašanje Azerbejdiana in petroleja.
Perzijski ministrski predsednik Je včeraj ves dan razpravljal s svojo vlado ln se je sestal tudi z veleposlanikom Združenih držav Wallacem Murrayem ter z novim sovjetskim poslanikom Ivanom Sadčikovim,
Poročilo, ki sta ga Izdala ministrski predsednik Ghavam in sovjetski poslanik Sadčikov, je sledeče: »Razgovore med perzijskim ministrskim predsednikom In pristojnimi sovjetskimi funkcionarji v Moskvi so obnovili v Teheranu po prihodu sovjetskega poslanika. Dne aprila so dosegli popoln sporazum v vseh točkah*.
Zaupni viri perzijske prestolnice poročajo, da so pri razgovorih razpravljali o ustanovitvi mešane sov-jetsko-pcrziijske petrolejsko družbe, pri kateri bi vsaka država imela 50 odstotkov delnic in bi izkoriščala petrolejske vrelce severne Perzije.
«New York Times* poroča, da je način, s katerim je Varnostni svet organizacijo ZN obravnaval perzijsko vprašanje, bil zmaga javnega mnonja in ameriške pobude.
«Ni pretirano, če rečemo P™-vl imenovani časopis — da so z včerajšnjim zasedanjem postali Združeni naredi nova svetovna avtoriteta*.	i
Komisija dokončala preučevanje Odpotovala bo v London
TRST, 6. aprila. — Po izjavi, ki jo je podal včeraj tajnik komisije za preučitev italijansko - jugoslovanske meje, je ta zaključila svoje delo v Julijski krajini in zapušča to področje.
Komisija izvedencev za preučevanje italijansko-ju-goslovanske meje je zdaj zaključila svoja raziskavanja nn področjih, ki so jih ji določili za preučitev. Komisija je u teku svojih preiskav obiskala znatno število krajev in se je razgovarjala z mnogimi oblastmi in odličnimi osebnostmi. Sprejela in preučila je številne listine in izjave, ki so jih ji pismeno predložili.
Komisija namerava nemudoma odpotovati v London kjer bo pripravila zaključno poročilo in pa predloge, ki Jih bo predložila namestnikom zunanjih ministrov».
ANGLIJA NE PRIZNA ALBANSKE VLADE
London, 6. aprila Britanska vlada je objavila nove sklepe o diplomatskih odnoiajih z Albanijo. Preklicali so le podvzete mere za odhod britanskega poslanika v Albanijo. Tako tudi ne bo britanska vlada sprejela v Londonu predstavnika albanske vlade.
Med razlogi, ki so dovedli do teh strogih ukrepov, so izgon britanske komisije, ki je imela nalogo poiskati grobove britanskih vojakov, napad albanskega tiska na britansko vojaško misijo in onemogočanje svobodnega delovanja misiji.
Pretekli november je londonska vlada objavila, da namerava pri-znati kot začasno vlado Albanije vlado generala Bodle, ker je dala za. gotovila o svobodnih volitvah in o vzpostavitvi demokratske vlade. Ko je preučila pololaj, je britanska vlada prišla do zaključka, da Albanija ne leli ponovne vzpostavitve diplomatskih odnosa jev z Veliko Britanijo, iz česar sledi, da nova zagotovila, ki so jih zahtevali v Tirani, niso sprejemljiva.
V Londonskih diplomatskih krogih so mnenja, da sklep britanska vlade more vplivati na zadrlanje vlade, ko bodo razpravljali o albanski zahtevi za pristop v organizacijo ZN; ta prošnja je na dnevnem redu sedanjega zasedanja Varnostnega sveta. V londonskih diplomatskih krogih so tudi mnenja, da je britanska vlada pripravljena vzeti v obzir vsak nov predlog albanske vlade.
Uitajshi komunisti zahtevajo ukinitev pomoči Kitajski
CUNGKING, 6. aprila. — General Cou En Lal, komunistični predstavnik pri osrednji kitajski vladi v Cungkingu, je na tiskovni konferenci izjavil, da bi se morali zavezniki za zdaj vzdržati dajanja finančne pomoči Kitajski.
LEON BLOM OBISKAL MACKENZIE KINGA
Ottawa, 6. aprila Francoski posebni pooblaščenec Leon Blum je prispel z letalom iz Washingtona in se je sestal s kanadskim ministrskim predsednikom Mackenzie Kingom.
Dozniva se, da so govorili o posojilu Franciji in o možnosti izboljšanja trgovine
Izjavil je, da bi vsaka podpora ln še posebno finančna s strani zaveznikov pomenila podporo reakcionarjem in podaljšala diktaturo in trpljenje naroda.
General je dejal, da bi morala vlada sloneti na mnogih strankah, da bi moral biti izvršni svet odgovoren pravnemu svetu, a ne podvržen pravici razpusta in bi morala biti avtonomna pokrajinska vlada in samo ena ustava, ki bi jo za sprejem predložili narodni skupščini.
Cou je dejal, da so oblasti Kuo-mintanga v Pekingu aretirale 44 komunistov »brez najmanjšega vzroka*.
Dolžil je tudi Kuomintang prekrvitve ukaza, da prenehajo boji, katerega so doline izpolnjevati vse čete v kakršnem koli kraju. Dejal je, da so čete Kuomintanga odvzele komunistom od 13. januarja, ko je bil podpisan ukaz za prekinitev sovražnosti, do konca marca šestnajst okrajev in 38 vasi v sami Kitajski.
Na severovzhodu, kjer je bilo premikanje čet dovoljeno samo z odobritvijo izvršnega glavnega stana, so narastle čete Kuomintanga od dveh na sedem armad od preteklega januarja, ne da bi glavni stan o tem obvestili.
General je izjavil, da priznavajo komunisti vladi pravico, da prevzame severovzhodne pokrajine, a je vztrajal na t^em, da se mora vlada posvetovati s komunisti in ne po-služiti se sile v tistih mestih, ki so v komunističnih rokah. S trditvijo, da je zapora, ki jo je izvedel Kuo-mintang proti komunističnim po-
ki ajinam,, zelo stroga in vedno za-dilujejo brzojavke in pošto, Je general zaključil: «V teh okoliščinah bi bilo nepremišljeno s strani zavezniških narodov nuditi Kitaj, ski pomoč. Prvo ln najvažnejšo stvar, kj bi jo morali pomagat) ustvariti, je vzpostavitev demokracije na Kitajskem*.
Pomen 21. marca
Na nilrnberSki razpravi so vprašali nemškega maršala von Paulusa glede nemškega vdora v Jugoslavijo in Grčijo. Dejal je, da bi Hitler nikoli ne mogel napasti Sovjetske zveze, če bi se zaveznikom posrečilo zadržati Grčijo v svojih rokah. Hitler je naredil načrt, po katerem bi morala Jugoslavija dati Nemčiji na razpolago železniško progo Beo-grad-Nii, katera naj bi služila za prevoz čet proti grški meji. Ko je 27. marca 1941 nastal v Beogradu preobrat, so Nemci morali načrt za napad na Sovjetsko zvezo odložiti.
MRL REjVUVER ZAHTEVA
SKLENITEV MIRU Z AVSTRIJO
DUNAJ, 6. aprila. — Predsednik avstrijske republike dr. Karl Renner, ki je govoril na Dunaju na sestanku »Avstrijske zveze za Združene narode*, je pozval zaveznike, naj bi čim-prej določili mir za Avstrijo, da bi dali možnost državi prispevati k obnovi sveta.
Renner je dejal, da bi mogli prenesti nadzorstvo na organizacijo ZN, kateri Avstrijci popolnoma zaupajo, če že ne bi bili zavezniki pripravljeni podeliti Avstriji čim prejšnjo popolno svobodo.
Sovjeti vračajo avstrijsko zaplenjeno zemljo
Poročajo, da se sovjetske čete umikajo iz predelov, ki so jih zasedle pretekli mesec na Nižjeavstrij-skem. Tedaj so javili, da sovjetske oblasti potrebujejo nad 40 tisoč hektarjev zemlja v njihovem področju. Zdaj pa so pojasnili, da potrebujejo le 16 tisoč hektarjev zemlje, kj so ga Nemci uporabljali za vojaško vežbanje in nekaj tisoč hektarjev ozemlja, ki so ga prej posedovali Nemci.
Sovjetski častniki in avstrijske osebnosti, ki so obiskale v poštev
prihajajoča poljedelska področja, zagotavljajo, da so čete, ki so se umaknile, pustile posevke in poljedelske stroje nedotaknjene. Sovjetske oblasti so med drugim ponudile, da bodo prevzele odgovornost za prehrano v prihodnjih dveh mesecih v »stradajočem predelu* južne Avstrije okoli Industrijskega središča Dunaja, Dunajskega Novega mesta v zameno za sadje in zelenjavo avstrijskega jesenskega pridelka za Rdečo vojsko.
Izvedeli so, da nameravajo sovjetske oblasti ponovno sprožiti vprašanje plačila posojila 400 milijonov mark, ki ga je avstrijska začasna vlada dovolila Sovjetom po osvoboditvi. Mnogi Avstrijci vidijo v teh razvojih prve dokaze temeljite spremembe sovjetskega zadržanja v pogledu Avstrije.
NASEUETANJE KANADE
Ottawa, 6. aprila
Senator Arthur Roebuck je pozval senat, naj omogoči z imigracijo povečanje števila kanadskega prebivalstva. Dejal je, da ima Kanada dve možnosti, ali da izkoristi svoja obširna ozemlja ali pa jih bo morala pdstopiti drugim narodom.
Podprl je predlog, ki zahteva, da preuči senatni odbor za imigracijo to vprašanje v velikem obsegu.
Predsednik senata Thomas Vien je odgodil razpravo ter poudaril, da je treba v prvi vrsti upoštevati zaposlenost krajevnega delavstva. Pripomnil je nadalje, da bi imigracijo morali izvajati po določenem na črtu.
UKREPI PROTI INFLACIJI NA POLJSKEM
Varšava, 6. aprila Namestnik poljskega ministrskega predsednika in voditelj kmečke atranke Mlkoiajczyk je izjavil na tiskovni konferenci, da namerava Poljska vlada strogo nadzorovati izdajanje bankovcev, da prepreči inflacijo. Mikolajczyk je pripomnil, da predstavlja sklep vlade, izdati posojilo za obnovo, temeljni ukrep za vzpostavitev gospodarstva na Poljskem. Ustanovitve občinskih odborov za razpečavanje posojila se bodo udeležili prostovoljno člani poljske kmetske stranke.
Važnost perzijske rešitve za položaj Indije
, _ NEW YORK, 6. aprila. — Indijski pisatelj dr. Krišnalal •oridharani, ki se udeležuje zasedanj Varnostnega sveta organizacije Združenih narodov, je sinoči izjavil Reuterjevemu dopisniku: »Mi Indijci se lahko veselimo Bymesovega predloga, ki ga je Svet odobril. Dejstvo, da je azijska država, kot je p1'zlJa> lahko dosegla pravico o odnosih z velesilo, kot je Sovjetska zveza, je resnična zmaga majhnih držav*,
«To ne pomeni, da
»o za vedno odstranili sovjetsko vme5avanje v
Perzijo, pomeni pa gotovo, da se bo Sovjetska zveza vedno zavedala tega, da vos svet opazuje katero koli njeno dejanje v Perziji.
Utrditev suverenosti, v kateri koli majhni azijski državi je v prid Indiji,- ki je na tem, da doseže
svobodo.
Ne bi bil iznenaden, če bi bil eden izmed vzrokov, zaradi katerih skuša Velika Britanija podeliti Indiji in Egiptu neodvisnost dejstvo, da se Velika Britanija zaveda povečane moči Varnostnega sveta. Ce ne bodo kmalu rešili vprašanja indijske neodvisnosti — Je pripomnil — bo moralo priti to vprašanje čez kak mesec spet na dnevni red Varnostnega sveta. Sovjetsko-perzij skl dogodki so tesno povezani z anglolndijskiml dogodki.
Indijski parlament zahteva Tanganjiko
V	zgornji zbornici Indijskega osrednjega kongresa Je predlagal Pandit Hradayanath Kunzru, naj indijska vlada zahteva od britanske, da poveri Indiji mandat nad Tanganjiko.
Stavil je ta predlog z ozirom na predlog, s katerim so zahtevali, da naj indijska vlada posreduje pri britanski vladi, naj ne omeji posredno ali neposredno vstopa Indijcev v Kenijo.
V	odgovor je dr. N. B. Khare, član urada za odnošaje s Com-iuonwealthom, Izjavil, da je vlada ze sporočila svoje mnenje britanski vladi ln vztrajala na tem, naj vlada enakopravnost med Evropejci in Indijci. Pritožil se Je, ker ni dala britanska vlada mnogo upanja na ugodno rešitev.
Protižidovski Izgredi BRITANSKI ATOMIK na Madžarskem
Div$ fašisti skriti v levičarskih strankah izzivalo Izgrede proti Zidom, pri katerih plenilo njihovo premoženje
BUDIMPEŠTA, 6. aprila. «Reuterjev» dopisnik iz Budimpešte javlja, da so številni bivši madžarski fašisti bili mnenja, da bo pozabljena njihova preteklost, če se bodo vpisali v razne politične stranke in se skrili pod krinko skrajnih komunistov, toda v zadnjih tednih so pokazali svoje pravo lice.
Nekatere demonstracije, ki so jih vprizdrile delavske stranke, so jim pripomogle, da so oplenili hiše in trgovine Zidov in izgnali iz raznih vasi in mest židovsko prebivalstvo. Prvi neredi so nastali ob koncu februarja v rudarskem središču Ozd, kjer so navalili na Žide, jih oplenili in izgnali iz mesta ob demonstracijah, ki so jih organizirali komunisti. Podobni neredi so bili tudi v Tot-Komlosu, kjer je zveza komunistov priredila protižidovski govor in trpinčila številne Žide. V Szentesu so zapovedali Zidom, da zapuste mesto ter jim niso dovolili, da bi vzeli s seboj več kot 5 kg prtljage. V Szevoarju so ob demonstracijah, ki jih je priredila tajnica ženske sekcije socialnodemokratske stranke, bivša jašistinja, tepli Žide, jih prisilili, da so zapustili mesto, medtem ko so jim oplenili hiše in trgovine.
Ti dogodki so povzročili nezadovoljstvo med strankami ter so nekateri člani izvršilnega osrednjega odbora komunistične stranke odšli v razne okraje in preiskali te primere.
Ministrski predsednik Ferenz Na-gy je izjavil, da bo v kratkem objemi) razglas, po katerem bodo kazniva antisemitska preganjanja.
Število madžarskih Zidov, žrtev fašizma — nadaljuje dopisnik — znaša približno 700.00. Danes ni v Madžarski več 195.000 Zidov. Od teh živi 50.000 na podeželju, ostali Pa v prestolnici. Položaj Zidov je na podeželju slabši. Medtem ko ni-so na temelju agrarne reforme raz-astili okrog sto posestev madžar-h junkerjev, niso Se povrnili zemljišč, ki pripadajo' Zidom in so nh razlastili na temelju fašističnih 'a (°nov- Ne samo to; predsednik sveta narodnega področja Peter Ve-
bil na ielu narodne ,/ * s-rankp- in so njegovi anti-^rnitski proglasi povzročili antise-tske manifestacije po VOjni. si zadeva, da ne bi Zidom, ki so nm zaplenili posestva, tudi v bodo-če ta vrnili, to vkljub členu premirja ki določa popolno vrnitev pravic Zidom.	v
Končno je treba pripomniti — nadaljuje eRtutern - da ne samo, da niso Židje, ki so se vrnili iz iz-gnanstva, mogli uživati nobenih posebnih prehranjevalnih ugodnosti, ampak so jim celo naložili Se razne dolžnosti o vojni škodi. Z druge strani pa so nekateri Židje v Budimpešti, ki so se takoj po osvobo-
ditvi oprijeli z veliko vnemo trgovine in industrije, danes v mnogo boljšem materialnem položaju kot ostalo prebivalstvo. Razen tega je mnogo prekupčevalcev na črni borzi Zidov; toda to število je v primeri z Židi, ki dejansko umirajo od lakote, majhno.
TRADICIONALNO PRIJATELJSTVO BOLGARIJE IN ITALIJE
Rim, 6. aprila
Predsednik ministrskega sveta Alcide De Gasperi je prejel poslanico novega bolgarskega zunanjega ministra Kuliševa: «Ob trenotku prevzema vodstva zunanjega ministrstva v Bolgariji je za mene hvaležna dolžnost izraziti Vaši Ekscelenci iskrena čustva za nadaljevanje iskrenih in globokih odnošajev/ ki tako srečno združujejo naši državi*.
POŽAR SILOSA V BENETKAH
Benetke, 6. aprila Velik požar, ki je Izbruhnil okrog polnoči, je popolnoma uničil veliki silos pomorske postaje. Požar so gasili ognjegascl iz Benetk, Mar-gliere, Mestre, Padove in Trevisn, Poleg velikega poslopa z devetimi nadstropji in upravnimi uradi Je požar uničil še 6000 ton žita.
Skoda je čez šest sto milijonov lir. Na mesto požara so prižig vse krajevne oblasti.
VOHUNSTVO V KANADI
OttaWa, 6. aprila Kanadski ministrski predsednik MacKenzie King je javil v parlamentu preklic ukaza, na podlagi katerega eo aretirali razne osebe ter jih zasliševali o predaji tajnih poročil Sovjetski zvezi. Izjavil je, da ukaz ni več potreben, toda ni pojasnil, če zaradi tega ne bo več aretacij v zvezi z vohunstvom.
Izjava Pandita Nehruja
IHeodi/isnost Indije
...k®?®®?*’. aPrila- — Britansko vladno odposlanstvo za Indijo je zakljuiilo drugi teden dela, ko je sprejelo med drugim tudi voditelje Siksov. Morali bi se posvetovati še z mnogimi voditelji pokrajin in manjših političnih skupin, toda glavne stranke so ze pojasnile britanskim ministrom svoja mnenja. Kongresna stranka je nujno zah-
JOHN DOUGLAS COCKROFT,
načelnik oddelka za preučevanje atomske sile in ravnatelj poskusnega zavoda za atomsko silo na letališču Hanvell, Didcot, Berks, kjer izvajajo vse poskuse, ki spadajo v področje atom tke.
tevala takojšnjo izjavo o indijski neodvisnosti, postavitev prehodne vlade in izjavo, da bodo vprašanja, kot je muslimanska država, rešili pozneje Indijci sami.
Vodja muslimanske zveze jinnah le pojasnil, da noče niti za palec odstopiti od svoje zahteve po ločeni muslimanski državi.
Pandit Nehru, vodja stranke indijskega kongresa, je izjavil, da je edini način za rešitev sedanjega položaja, ko je bila idijska neodvisnost priznamt, da prepuste Indijcem, da poravnajo svoje spore brez zunanjega vmešavanja. Vedno je težko razpravljati o sporih v prisotnosti tretjega, ki nadzoruje položaj, ker se prizadete stranke, namesto da bi gledale resnici v oči, izogibajo težavam, in se skušajo za-
teči za rešitev k tretjemu. O neredih, ki bi lahko nastali zaradi odklonitev zahtev muslimanske lige, je Nehru izjavil: cMorda bodo nastali majhni incidenti, a če bomo preprečili, da bi kakršno koli stranko prisilili, da se vede proti svoji volji, ne vidim razloga, da bi prišlo do težkih incidentov. Dobro se zavedam, da se more veliko število muslimanov, ki so industrijsko in gospodarsko zaostali, bati gospodarskega gospodstva».
O indijski komunistični stranki je Nehru izjavil: zStranka je bolj šibka, a tudi šibka stranka se lahko okoristi s poslabšanjem gospodarskega in prehranjevalnega položaja. Povzročila bo mnoge neprijetnosti kongresu in ministrstvom, ker se zaveda, da mora opravičiti svoj obstanek v tem času*.
Odstop grškega regenta
ATENE, 6. aprila. — Uradno so sporočili, da je odstopil grški regent nadškof Damaskinos. Sinoči takoj po zaprisegi novih ministrov je poslal grškemu kralju Juriju v London brzojavko, v kateri je sporočil Svoj odstop.
Uradni poročevalec, katerega so vprašali, če bodo povabili regenta, naj ostane na svojem mestu, je odgovoril: *Ta zavisi zdaj od, kralja». Damaskinos je odstopil v soglasju s sklepom, ki ga je objavil ze mijiuli mesec november, da bo odstopil takoj po volitvah.
TURČIJA BO KUPILA
VOJNE LADJE V AVSTRALIJI
Canberra, 6. aprila Norman Makln, avstralski mornariški minister, je naznanil, da je britanska mornarica sklenila prodati turški vladi pet izmed 20 korvet, ki so Jih zgradili med vojno v Avstraliji za račun Velike Britanije.
Včeraj je nova grška vlada na svojem prvem sestanku soglasno sklenila, da bo prosila nadškofa Damaskinosa, naj ostane na svojem mestu.
Grška vlada pričakuje pojasnilo kralja Jurija II., ki je v izgnanstvu v Londonu, če je sprejel ostavko regenta nadškofa Damaskinosa in če želi, da obdrži svoje mesto, dokler ne bo plebiscit odločil o vzpostavitvi kraljevine.
V Londonu so člani kraljevske hiše izjavili diplomatskemu dopisniku «Rcuterja», da kralj Jurij začasno ne bo podal nobene uradne izjave.
Neki vladni poročevalec, ki je prisegel Damisklnosu, preden je ta odstopil, je izjavil: «Krnlj ima pravico prositi nadškofa, da še nadalje obdrži to mesto ali pa imenovati novega regenta, dokler ne bo rešeno ustavno vprašanje».
Nova vlada, ki predstavlja koalicijo med monarhistično stranko «populistov» in «osrednjim blokom*, je izjavila, da bodo novi parlament sklicali 29. aprila in bodo njemu dali nalogo izvedbo plebiscita o vprašanju kraljevine.
Populisti žele, da bi izvedli plebiscit prihodnji mesec. Nikoli niso
sprejeli prejšnjih obveznosti vlade Themistoklesa Sophoulisa za odgo-ditev tega vprašanja do 1. 1948.
Levičarske stranke zahtevajo razveljavljenje volitev
Vse grške levičarske stranke, ki so se vzdržale nedavnih volitev, so poslale brzojavni poziv britanski, ameriški, francoski in sovjetski vladi, da valitve razveljavijo. Dodajajo, da se je volitev vzdržalo 55% volivcev in da so dokazali nepravilnost volivnih imenikov.
Dan za grški plebiscit
Voditelj osrednjega bloka Sopho-cles Venizelos je obrazložil izjavo vlade, v kateri izjavlja, da bodo zahtevali, da parlament razglasi ljudsko glasovanje o vprašanju monarhije, ter dejal, da se osrednji blok ni zavezal določiti dneva plebiscita. Pripomnil je, da tega ne bo, dokler arazmere ne bodo tega dovolile.*
Venizelos je nadalje izjavil, da so po njegovem mnenju neobhodno potrebni pogoji za plebiscit vzpostavitev zakona in javnega reda za vse ter p.eglbd volivnih seznamov z ljuaskim štetjem po vsej Grčiji.
SPOPADI V MANDŽURIJI
Cungking, 6. aprila
Merodajni krogi so Izrazili strah, da bedo nastali težki boji med bližajočimi so komunističnimi in vladnimi ailami blizu Cangčunga v osrednji Mandžuriji, kjer so že nastali spopadi med vladnimi četami, ki ao jilh tja poslali za vzdrževanje miru ki komumiatično armado.
Sporočajo, da se komunistične sile zgrinjajo proti mestu skoraj od vseh strani in ao pred štirimi dnevi zasedle dve vasi, ki sta "komaj šestnajst kilometrov Južno od Cang-cunga.
Uradno poročajo, da so kitajske nacionalistične čete zasedle mesto Yingkow v Mandžuriji to bližnja mesta Nevčang to Ansčan, ki sta na polotoku Liaotungu, ki j« 240 km oddaljen od Fort Arthurja. Kakor poroča osrednja kitajska ob-veščevalna agencija, bo v Mandžuriji odstranili približno 1900 km železniških prog. Železniško progo proti Suifenhu Mančuli v severni Mandžuriji so razširili na širino ruskih železnic.
KRIŽARKO J4ISS0URI"
PR ČiKUJEJO r CARIGRADU
London. 6. aprila Križarka »Misaouri* bo prispela v Carigrad s truplom bivšega turškega poslanika v Washingtonu Mehemeta Munira Atagrola ki je preminul meseca novembra 1944 v Washlngtonu. Poveljnik ameriških pomorskih ail v Evropi admiral Hearett ln ameriški poslanik v Turčiji IVinston se bosta sestala a predsednikom Ineonujem ln mu ob tej pril,ki izročila poslanico predsednika Trumana.
Dan ameriške vojske
AMERIŠKI VOJAKI SO PRED LETOM DNI Z AVTOMOBILI PREPLULI PAD ...Bojevali so se za svobodo človeštva...
Danes slavi narod Združenih držav svojo vojsko. Vojsko, ki se je bojevala od Casablance do Brennerja, od Normandije do Berlina, od Guadalcanala do To-kija. Spodobi se, da se tudi mi danes spomnimo uspehov teh moi, ki so se borili za svobodo sveta.
V	mirnem lasu Amerika nikoli ni imela za potrebno, da bi vzdr-ievala veliko vojsko. Kakor Velika Britanija, tako se tudi Zdru-lene države niso potegovale za prisilno vojaško sluibo. Toda razvoj dogodkov v začetku evropske vojne Je jasno pokazal, da ustroj prostovoljnega stopanja v vojaiko sluibo ne bo več zadostoval V oktobru mesecu, po podu Francije, so Zdruiene driave povečale svojo vojsko, ki Je dotlej bila sestavljena iz prostovoljcev, s prilivom mladih mol, ki so Jih poklicali v vojaiko sluibo.
Ko Je Japonska udarila, ni bila amer lika vojska velika in ne iz-vežbana. Povečati in izvelbatl Jo je bilo potrebno z veliko naglico. Vpoklice so izvajali z večjo brzi-no in prav tako veibanje. Ogromni viri in brezmejne sile Zdru-ienih driav so se osredotočili na eno samo važno nalogo: izgraditev obaroienlh sil in njihovo o-premo z orožjem.
Kmalu so začele plaviti po Atlantiku v Veliko Britanijo velike spremljave z blagom in četami. Američani so prihajali v Anglijo, ki Je bila odskočna deska za vdor zavezniških čet na evropsko celino in njeno osvobo-jcnje. Druge velike mornarice so krilarile po Pacifiku v Avstralijo in Novi Zeland. Prevalale so vojsko, ki se je sprijela z Japonci. Amerika se Je pripravljala na to, da prenese vojno na sovralnikovo ozemlje.
V	novembru 1942 so začeli podjetje na Uroki osnovi. Ameriške in britanske čete pod poveljstvom generala Elsenhovierja, poveljnika slavne Prve armije, so vdrle v Severno Afriko. Pristaniiča Casablanca, Oran in Alžir so zasedli brez telav. Upali so, da se bo na isti način posrečilo zasesti Tuniz. Toda v hribih so bile velike sile Nemcev, izvelbanlh in odločnih borcev.
Oboji, Američani in Britanci, ki so sestavljali Prvo ar,mi jo, niso imeli tega, kar Je osnovne važ-nosti za zmago — bojnih-lzkufenj. Hitro so se učili, toda učili so se na telak način — pod sovral-nim ognjem. Vztrajno so potiskali sovražnika nazaj. Z vzhoda se je pribliievala Montgomergjeva britanska Osma armija.
Obe armiji sta se srečali in začel se Je zadnji zmagoviti napad na rt Bon. Američani in Britanci so vdrli na to zadnje nacistično oporišče v Afriki in zajeli 300.000 Nemcev. To je bila zmagd, podobna zmagi v Stalingradu.
Naslednji korak je bil jasen — Sicilija in južna Evropa. Mussolini Je padel in ž njim je šel tudi zadnji ostanek italijanske volje bojevati se proti zaveznikom. Toda Nemci so naredili iz Italije
KP!'?
>
DOUGLAS MacARTHUR ...zmagal je v Aziji...
bojišče, ravnajoč se po priljubljeni taktiki, ki je ukazovala bojevati se čim dalje od njihovih meja.
Zavezniške sile so zdaj le preo-snovali. Ko je Osma armija prodirala po vzhodni obali Italije, so se Američani izkrcali pri Salernu. To Je bila njihova največja preizkušnja, kar so Jih dotlej doliveli. Več dni ni bilo jasno, kdo bo zmagal. Po dolgih in krvavih bojih so Američani utrdili svoje mostišče. Kmalu so osvobodili Neapelj. Toda vsi so dobrom vedeli, od generala do zadnjega vojaka, koliko dela Je Se pred njimi.
Zima in spomlad 1944 sta nam Se vedno v spominu. Gustavova črta, Hitlerjeva črta in Gotska črta — vsako so napadli in pregazili. AmeriSki vojak, ki ga doma imenujejo G. I. Joe, je pokazal skupaj s svojim britanskim prijateljem, da je sHerrnvolk» končno naSel svojega mojstra. Ko so osvobodili Rim, so jih navdušeno sprejeli. Toda vojna je SUt naprej, proti severu.
Za nekaj časa so se vojne črte ustavile. Vojaki so morali preživeti drugo straSno zimo v jarkih. Toda spomladi je prišla končna in popolna zmaga: predaja milijonov Nemcev.
Medtem so bili veliki dogodki v teku. Dan po osvoboditvi Rima so mogočne zavezniške vojske vdrle na normandijske obale. A-meričani in Britanci so začeli skupaj, kakor v Italiji, najodlo-čilnejSe vojaiko podjetje izmed vseh. Američani so napadali na desnem krilu, Britanci na levem. Naloga Američanov je bila razširiti mostišče, medtem ko so Britanci držali v Šahu nemSke oklepne divizije pri Caenu. Sijajno so izvedli to operacijo. Dramatični predor do Cherbourga je bil prvo napredovanje z vso naglico. Kmalu so tri ameriške armije prodirale v osrčje Francije. Odrezali so Nemce na zahod in zaprli smrtno zanko pri Falaise. Vdrli to proti Seini in Parizu. Nihče ni vedel tiste dni, kje so ameriške divizije:	«Neutrudljivi potnik»,
pravljični general Patton, je izginjal za oblaki prahu in se pojavljal vedno na nepričakovanih krajih, vedno bliže Nemčiji.
Nove ameriške čete so vdirale v južno Francijo.
Potem so priSli do Rena in do zadnjega mostu, ki ga Nemci niso imeli časa podreti. Prišli so v Nemčijo, ki je po petih letih prvič postala bojišče. Nemci so se bojevali obupno, vendar se jc Število njihovih ujetnikov kmalu
dvignilo z enega milijona na dva. Tedaj je priiel zgodovinski dan, ko je neki ameriški poročnik čez porušeni most v Torgau priSel do sovjetskih črt in podal roko nekemu sovjetskemu častniku. Konec nemškega odpora je bil pred durmi.
Prav tako se je približeval konec Japonske, čeprav se tedaj Se nihče ni upal tega prerokovati. V močvirjih in pragozdovih Salomonskih otokov in MarSalov so se ameriSki vojuki bojevali z Japonci, kakor so se Britanci v Burmi.
Američani so brez prediha prodirali preko obširnih pacifiških daljav z otoka na otok in se vedno bolj približevali Japonski. Na vsaki obali je obležalo veliko a-meriSkih vojakov, toda napad ni popustil. Filipine so znova osvobodili, kakor je prerokoval general MacArthur, ki jg moral leta 1942 zapustiti Corregldor. Iz zavzetih oporiSč je ameriško letalstvo začelo bombardirati Japonsko. Dve eksploziji, ki sta i-meli odmev po vsem svetu, atomski eksploziji v Nagasakiju in HiroSimi, sta naznanili konec Japonske,
KakSen je ameriSki vojakr ki se je bojeval na tolikih frontah po vsem svetu? Dobro ga poznate. Morebiti je uradnik v kakSncm newyorlkem podjetju, farmar z bogatega Srednjega Zahoda, delavec v železarnah v Detroitu ali combov iz Texasa ali Arizone. Morebiti so bili njegovi predniki Angleži, Nemci, Skandinavci ali Slovenci, kajti ameriSki narod je sestavljen iz narodov vsega sveta. Toda predvsem je Američan, državljan ene izmed največjih držav, ki se je bojevala za svobodo. Spoznate ga ne samo po uniformi, temveč tudi po posebnem, sproščenem hodu, prijateljskem in ne togem vedenju in posebnem humorju, ki je včasi za druge narode tako zagoneten
Podatki, ki Jih je zbral za a me. riško revijo «Publ!sher's Weekly» (Založnikov teden) novinar Irving Harlow Hart, nam prikazujejo, katere knjige ao najrajši čitali v Združenih državah od leta 1895 do 1944.
Kateri pisatelji so v teh 50 letih dosegli vrhunec proizvodnje? Evropski čltatelj se bo začudil, ko bc mogel najti komaj na sedmem mestu svetovno znanega pisatelja Sinclalra Lewisa. Vsi drugi pisatelji, ki prekaSajo tega pisatelja, so skoraj neznani v Evropi. Najvažnejši so Mary Roberts Rine. hart, Booth Tarkington in Lloyd C. Douglas.
Kateri činitelji so povzdignili na tako visoka mesta te pisatelje, Imena katerih, kakor menijo vsi najboljši presojevalci, prav gotovo ne bodo preSla v prihodnje stoletje? Posamezni pisatelj ima svoj slog in poseben način pripovedovanja; toda vsi skupaj imajo navado, da IzkoriSSajo nagnjenje člta-teljev do Čustva prej ko do strasti, do zunanjega vtisa dejanj, do obi-Cajne morale, združene z optimističnim, pojmovanjem Človeške narave, in Se posebno do preprostega realizma, ki nam kaže vsakdanje nekoliko smešno življenje.
Pisateljica Rinehart je uspela zaradi svojih policijskih zgodb. To je znaCilen in trajen uspeh, ki gre od 1908 leta do danes. Njeni naj. bolj znani romani so po vrsti »The Circular Stalrcase» (Polžaste stopnice), «The Man in Lower Ten« (MladeniC), «The Yellow Booms (Rumena soba).
Mary Roberts Rinehart se je rodila v Plttsburgu leta 1876. Njen oCe Je bil trgovec s gilvalniml stroji in je izvršil samomor, ker ni uspel kot iznajditelj. Mary je najprej služila kot bolniška strežnica v Plttsburgu, nato se Je poročila z dr. Stanley Marshall Rinehartom, nakar je začela pisati romane, da b‘ z zaslužkom lahko izplačala dol. gove. Ima tri sinove, izmed katerih sta dva dane« ravnatelja dveh najvažnejših ameriških založb, a tretji je, kakor mati, pisatelj. Mary živi v New Yorku in kljub
svojim 70 letom, Se vedno piše romane, z istim ritmom kot v mladosti.
Drugi je Booth Tarkington. Nje. gova književna delavnost se začenja s knjigo «The Gentleman from Indiana« (Gospod iz Indiane), ki je izšla leta 1899. Njegov zadnji roman je «Image of Josephlne* (Slika Josipine), ki so ga Izdali lani in sprejeli z velikim navdušenjem. Tarkington je že dvakrat dobil Pulitzerjevo književno nagrado in je najveCjl predstavnik ameriške zabavne književnosti. Najboljši njegov pisateljski izraz predstavlja roman «Seventeen», ki ga je spisal leta 1916. «Seventeen», to se pravi sedemnajst let; kritična doba dečka, čigar mladeništvo se razcveti v mladost, v prvo ljubezen, v družinsko življenje, kadar s* za mater začenja razodetje in za oCeta čudo, a sestrica venomer preganja ubogega sedemnajstletnika. Tarkingtonov svet je vsakdanji in preprosti svet; satirično pretvorjen in sentimentalno predelan. Ta posrečena pomešanost je prvi vir, iz katerega izide uspeh pisatelja.
Morda pa je Lloyd C. Douglas najpomembnejši od vseh teh. Douglas, upokojeni protestantski pastor, je pozno zašel v književno tefomo. Rojen je bil leta 1877 v Columbia City, Indiana, kjer je dolgo časa izvrševal svojo duhovniško dolžnost. Njegov prvi roman, «Magnificent Obsesslon« (Čudovita obsedenost), je izšel leta 1929 in je bil navdušeno sprejet. Vse druge Douglasove romane so Citali z Istim navdušenjem, ki je prišlo do vrhunca 1942 leta, ko je izšla njegova zadnja povest »The Robe« (Obleka).
Kritiki niso dodobra razumeli tega navdušenja. Douglas namreč, kakor sam izjavlja, nima namena, da bi s svojimi romani zabaval Citat sije, marveč hoče vznemirjati nasilna in melodramatična navdlh-njenja z romantičnimi in živahni, m, spletkami. Pravijo, da ima Douglas nekaj, kar lahko tolmačimo kot primitivni krščanski čut. To je anahronizem, ki ga pa Američani zelo radi iščejo, a še rajši najdejo...
Obnova na Norveškem
Skoraj devet mesecev je že preteklo, odkar je zavezniška zmaga osvobodila Norveško — piše londonski «Times» — toda če vprašate povprečnega Norvežana, kako je kaj zadovoljen z obnovo, vam bo povedal, da ni preveč, ker gre delo počasi od rok. Pritoževal se bo nad prevelikim Številom uradov, ki se bavijo z malenkostmi; utrujen je zaradi vojnih prikrajšanj in zelo rad dela neprijazne primerjave s sedanjim in predvojnim položajem Norveške.
TEMELJITA OBNOVA
Toda ko se Norvežan zamisli, kaj so vse v zadnjih desetih mesecih naredili, kakSnih nevarnosti so se ognili in na kakšno viSino so spravili način Življenja, bo priznal, da je NorveSka storila Ze veliko, da bi se približala blaginji. Norvežani niso v strahu zaradi razvoja notranje političnih dogodkov. Toda Norveška, katere pro-speh zavisi v veliki meri od trgovanja s tujino, se zaveda, da lahko živi v blaginji le, če je na svetu trajen mir, katerega pogoj ja uspeSno mednarodno sodelovanje vseh drZav.
DOGODKI PO OSVOBODITVI
Ko so zavezniki lani v maju mesecu osvobodili NorveSko, so se začeli razvijati v tem emirnem kotu» Emope nenavadni dogodki. Podtalna vojska, ki je Stela okoli 1,0.000 moZ, je priSla iz gozdov in prevzela oblast, skupaj z zavezniškimi in norveškimi četami, ki so priSle iz Velike Britanije, Okoli 10.000 kvlzlingov so kmalu brez posebnih težav zajeli in spravili za Hce.
Takoj so začeli razoroZevati,
Vt
ojm romam
V obširnem članku, ki ga je napisala ameriška novinarka Adriana Foulke, beremo, da so ameriški čltatcljl izrazili priznanje štirim vojnim romanom. Zanimivo Je, da pisatelji teh romanov niso vsi Američani in da romam opisujejo tako civilno življenje med vojno preganjanih ne rodov, kakor tudi doživljaje na bojišču.
Ti romani so: «Dnevi in noči«, ki ga Je spisal sovjetski msatelj Konstantin Simonov, «Slavolok», znanega Henrika M. Remarquea, «Beach Red« Petra Bovvmana in «Repent in Haste«, Johna P. Mar-quanda.
Simonovi «Dnevi in noči« nam prikazujejo realistično sliko srditih bojev, ki so jih bili okoli Stalingrada in v meBtu samem, preden so prešli Sovjeti v napad. Glevna oseba tega romana je stotnik Su-barov, delavec v železarni, bodoč' učitelj, ki ga vojna pretvori v junaškega poveljnika. Subarov poeta-ne tako simbol sovjetskega sodobnika. Ljubezen med Subarovom in Anjo, ki ravno tako služi v Rdeči Armadi, tovarištvo med poveljnikom in njegovimi vojaki, Vas'ljev-ljevo izdajstvo in še mnoge drugih osnovlh dejanj ustvarja razvneto ozračje in daI0 romanu izraz posebnega človeškega realizma
Orville Prescott piše v «New York Timesu«, da je Ramarqueov »Slavolok« njegova najboljša knjiga. Remarque Živi Ze štiri leta v Združenih državah in bo kmalu dobil ameriško državljanstvo. V
sar, ker tam skoraj nič ne raete. Vse, kar potrebujejo prebivalci za obnovo hiš, morajo prevažati na stotine kilometrov daleč po morju. Zaradi velikih minskih polj in po-ruSenih svetilnikov je prevoz po morju stlno nevaren. NorveSka vlada je ustanovila poseben urad, ki se bavi z obnovo Finmarke. Urad ima veliko Stavilo inženirjev, arhitektov, ribiških, prometnih, poljedelskih in drugih strokovnjakov.
NOVINAR NA OBISKU
Dopisnik *Timesa» je nedavno obiskal te kraje ter piše, da nudijo strahoten prizor. V Hammcr-festu, ki je najsevernejše mesto na svetu, je ostala nepoškodovana samo kapelica na pokopališču. Nemci so razrušili celo kleti. Rt-b ške ladje in čolne so uničili s tem, da so dinamitlratl strojne prostore. Pristanišča so Se vedno nevarna, ker so minirana z električnimi minami. Naselbine so tako temeljito porušene, da lastniki s teSavo najdejo mejnike svojih posesti.
Vse lansko poletje in jesen so inienlrj, in arhitekti izgotavljali nove zemljevide in gradili zasilne hiše. Zgradili so 3.000 koč, v katerih so nastanjeni delavci, ki obnavljajo Finmarko. Računajo, da bo obnova v potih letih konča* na ter bo stala So milijonov angleških funtov (270 milijard lir). V letoSnjem poletju bodo Ze vse oeste vozne in vsi mostovi za silo popravljeni. Nemci so porušili vseh 876 poštnih poslopij; doslej so jih 165 Ze popravili. Napeli so Zs tudi čez 1,50 km novih brzojavnih žic.
Posebni odbor strokovnjakov preučuje, na kakšen način bodo
obnovili ribiško industrijo. Pred vojno so v severni Norveški nalovili okoli IZ5 milijonov kg rib na leto. Zdaj mislijo zgraditi velike tovarne za konzerviranje teh rib v V ar do ju in Honningsvdgu ter Se več manjših. Dve večji tovarni bosta lahko konzervirali 80.000 kg rib v Bi urah. Zgradili bodo tudi posebne ladje, 500 do 800 tonske, s katerimi bodo vozili konzervirano ribe po vsem svetu.
VELIK OBNOVITVENI NAČRT
Obnova Finmarke je samo del velikega norveškega obnovitvenega načrta. Norveška industrija potrebuje nove stroje, železnice, nove lokomotive in vozove, avtomobilski promet l.ooo novih avtobusov. obalna plovba nove ladje.
Toda kljub petletni izolaciji in gospodarskim težavam, je danes na Norveškem več delavcev zaposlenih v industriji, kakor jih je bilo pred vojno. Med, vojno je norveška industrija izdelala 85% blaga manj kot v mirnih časih, toda danes se Ze vrača na stare Številke,
TEŽAVE OBNOVE
Največje teZave imajo Norvežani v lesni industriji, ker primanjkuje 18.000 izveZbanih gozdarjev in delavcev. Spomladi bo delavcev še manj.
Izvoz je Se vedno majhen, vendar stalno narašča. Norveška je naročila okoli l mil. ton ladij, večinoma v danskih in švedskih ladjedelnicah.
Gospodarsko vprašanje, ki je najbolj pereče, jč:	kako izvesti
obnovo in istočasno izogniti se nevarnosti inflacije. Toda nobenega dvoma ni; do bo norveška vlada prebrodila vse JfZave.
DWIGHT EISENHOWER ...zmagal je v Evropi...
Velike vojske Američanov so zdaj večinoma že odšle domov. Nekateri ležijo zakopani v zemlji, za katero so se bojevali, da jo osvobodijo. Toda delo ameriškega vojaka Se ni končano. Na tisoče lih mora ostati v Evropi in na Javanskem. Čeprav hočejo iti domov, da začno spet živeti v rodbinskem okolju, se zavedajo, da morajo Združene države, kakor tudi drugi zavezniki, obveznosti izpolniti do konca.
, AmeriSki vojak, ki ga vidite na naših ulicah in cestah, se tega zaveda, Dal je vse, da bi prišlo do miru; zdaj ta mir varuje.
Danes imajo ameriSki vojaki po vsem svetu parade. Ameriški narod jih pozdravlja in slavi za vlogo, ki so jo odigrali v boju za svetovno svobodo. Tudi ostali svet naj primerno proslavi to veliko vojsko.
«Slavoloku» nam pisatelj predstavlja sliko glavnega mesta Francije v dobi nacistične zasedbe, kjer v stalnem terorju žive nemški iz. seljenci, ki se bore proti krvavemu režimu.
V »Repent in Haste« pripoveduje John P. Marqand zgodbo vojnega dopisnika Wllliama ^gtggsa. Brlggs, prijatelj nekega mladega letalca, ki se bojuje na Tihem oceanu, se znajde v položaju, da mora razodeti prijatelju resnico: njegova Zena Ima ljubimca. Toda letalec je neobčutljiv In daleč od sveta. Nenavaden je psihološki značaj tega romana, ki nam prikazuje življenjsko pojmovanje ameriške mladine v stiku z mnogimi in težavnimi vojnimi izkušnjami.
«Beach Red« je knjiga Petra Bowmana, uradnega dopisnika ameriške letalske službe. Prej kot roman, je neke vrste lirično pripovedovanje misli, ki prevzamejo vojaka v času, ko so Japonci zasedli neki otok v Tihem oceanu. Prizori o dolgih pohodih skozi pragozd, o sovražnikovem ognju, srditih bojih, zasedah in slednjič sami smrti, vse to je opisano kot v filmu; ne manjka niti ironije, niti gnusa, harmonično pomešanega z bojaznijo.
Knjiga, ki spominja na Tolstojevo delo «Vojna in mir«, je značilna po preprostem pripovedovanju in predstavlja klasični izraz človeškega bratstva, ki izvira iz medsebojnih stikov.
NorveSka tovarna «težke voden,
pregledovati 4n pošiljati domov, okoli pol milijona nemških vojakov. Za 1.800 nemških vojnih zlo- \ č.ncev so naredili posebna taborišča. Danes je samo št 1,0.000 Nemoev na Norveškem in še ti so večinoma doma s sovjetskega zasedbenega področja. Sovjetske oblasti jih Se ne morejo sprejeti. Zdaj delajo na cestah in v gozdovih, nekateri pa č.slijo norveško morje nemških min. Od bivših nemških prisilnih delavcev je ostalo na Norveškem Se okoli 1.850 Poljakov. Istočasno s pošiljanjem nemških čet domov, so Norvežani
kateri so Nemci delali poizkuse Angleži leta 1942 porušili.
atomsko bombo in katero
Kultura v ČSR
Židje zahtevajo
svojo državo
predsednik sve-
je izjavil ki
zveze,
Dr. Wcizmann, tovne zionlstične pred anglo-amerlško komisijo, preiskuje palestinske zadeve, da velesile morale naredit) iz Palestine državo, v kateri bi vsak Zid našel po njegovem mne-
razpuščali tudi svoje neregularne svojo domovino. Po r.*,* i™ uh nošiliali domov, ali jih nju lahko Židov
Kulturno življenje češkoslovaške republike se razvija z veliko naglico. Odpravili so tudi Ze večino tehničnih primanjkljajev, predvsem pomanjkanje papirja. V izložbah knjigarn jfe vsak dan več novih knlig.
Kakor v znanstveni literaturi, tako je tudi v beletristiki opaziti velike napore, da nadoknadijo zamujena leta. Izdajateljsko delo regulira tretja sekcija ministrstva za informacije, ki JI načeluje eden izmed najboljših sodobnih čeških pesnikov, František Halas. V zad. njem času so objavili podatke, po katerih so dovolili tiskanje 520 strokovnih knjig in 131 visokošolskih učbenikov. Lani so izdali knjig v skupnem številu 1.572.000 izvodov. Zastopanih je 448 pisateljev, k' so dobili čez 5 milijonov avtorskega honorarja.
Največje zanimanje čeških pisateljev Je še vedno obrnjeno k vojni. Teodor Prohazka Jc obdelal francosko in arigloške dokumente v knjigi »Pred vojno«. Prav tako se za isto vprašanje zanima Menek Smetačka, ki je napisal k.ujigo »Od Monakovega do vojne«. Veliko zanimanje Je vzbudila knjiga znanega novinarja Jlri Bcn^a »V nemškem suženjstvu«, ki je eden izmed najmočnejših dokumentov
nemškega divjanja po koncentracijskih taboriščih. Emil Vabek je napisal »Nemško vojno«, ki bo izšla v sedmih knjigah. Prvo knjigo so sprejeli z velikim navdušenjem.
Najboljši romanopisci so Karel Novi, Jožef Kopta, Jožef Horal la Jiri Maržanek. Kopta jo napisal «D!es irae«, v katerem opisuje življenje češke vasi. Horal obravnava dobo nemške okupacije v romanu «Molk». Maržanek je popisal v »Neranljivem smehu« dobo kralja Vaclava I., vendar se nanaša na sodobno dobo češkega suženjstva pod nemško okupacijo.
Med pesniki so znova izdali ne. katere klasike. Poleg del Jožefa Hore so izdali tudi dve zbirki Františka Halasa, ki ste narav, nost monumentalni.
Med književnimi časopisi so naj. bolj znani: »Kitica«, ki jo urejuje pesnik Sajfert; «Doba», ki jo ure-
čete in jih pošiljali domov, ali jih prevzemali v novo redno vojsko.
100.000 PORUŠENIH HIS
Največje vprašanje za Norveško jo obnova 100.000 MS, ki so jih porušili večinoma Nemci, nekaj pa tudi zavezniška bombardiranja ali bojevanje. Ker je vseh Norvežanov komaj 8 milijone, je število porušenih hiS precej visoko.
Največja Skoda jo v pokrajinah Troms in Finmark, na najsevernejšem delu driave, kjer se stikajo meje Švedske, Norveške in Finske, do sovjetske meje pri Petsamu. Ko so sovjetske čete v jeseni 191,1, začele prodirati proti Norveški, so Nemci zapustili pokrajino Finmark ter se umaknili na močne postojanke v zahodnem delu Lyngenškega fjorda.
Med umikom so pokrajino Finmark popolnoma opustošUi. Požgali in porušili so vse hiše; uničili ribiške ladje in čolna ter vsa druga prevozna sredstva, poru i mostove, poklali vso Živino, ki je niso mogli odvleči s seboj in postavili veliko Število min.
IZSELITEV PREBIVALSTVA
Poleg tega sistematičnega uničevanja so Nemci izvedli tudi prisilno Izselitev vsega norveškega prebivalstva. Mnogo ljudi je ušlo v hribe in okoli 20.000 jih je preživelo strahotno severno zimo, skrivajoč se v gorskih jamah in zasilnih prebivališčih. Ko se je v maju Nemčija predala, so ti ljudje začeli prihajati s hribov na
jujeta Karel Novi in Marij Pujma-1 wQja prebivaliSča. Toda našli so
nov ter «Generaclja», časopis mladine, ki jo urejuje Hajek.
Brata Karel )n Jožef C a pek,
slavna češka pisatelja, sta umrla v tej vojni. Prvi je umrl kmalu po monakovskih dogodkih, drugi pa v nemškem koncentracijskem taborišču. Zdaj izdajajo v Pragi njihova zbrana dela.
je bila popolnoma nepopisno opusto-
pokrajino, ki in naravnost Smo.
OBNOVA FINMARKE
Pokrajina Finmark je nekoč bila bogata zaradi velikih ribjih lovišč, ki so v morju okoli te najsevernejše civilizirane pokrajine na
svetu, Zemlja sama na nudi niče-
malno življenje samo v svoji državi, ki naj bi bila Palestina.
Anglo-ameriška komisija posluje v Jeruzalemu ter zaslišuje Žide in Arabce. Dr. Weizmann je eden izmed najbolj znanih voditeljev Židov na vsem svetu. Komisiji je povedal, koliko so Židje v tej vojni pretrpeli.
Sest milijonov mrtvih
Dejal je, da so Židje izgubili svoj-stvo naroda in samo izraelski Bog je Žide v tej vojni rešil pred popolnim uničenjem. Ne morejo več žive-ti v Evropi, katere zemlja Je zalita z židovsko krvjo. Najmanj šest milijonov Židov je v tej vojni umrlo.
Nemški Židje, ki so navzlic svojemu razmeroma majhnemu številu toliko prispevali k nemški kulturi in napredku, so izginili preko noči, ko je prišla Hitlerjeva poplava. Palestine ni mogoče zamenjati s kakršno drugo deželo in tudi nima nobenega smisla ponujati Židom naselitev drugod.
Dr. Weizmann je dejal, da zioni-zem ni nova pojava, kajti sam Mojzes je bil prvi zionist. V Palestini živijo Arabci in Židje Skupaj že stoletja in dr. Welzmann misli, da ni razloga, da ne bi Se v naprej. Poleg ugodnosti, ki bi jo dobili evropski Židje z naselitvijo v novi domovini, bi tudi drugi Židje, ki Mijo zdaj v državah, kjer )ifl ™ ganjajo, imeli občutek nos ti.
To, kar so Židje naredili v lestini, je dokaz njihove sposobnosti in njihov ponos. Vendar so se njihove pravice vedno bolj manjšale. Bela knjiga iz leta 1931 je imela namen Žide za vedno spraviti v položaj manjšine, ker bi jih hiin komaj ena tretjina celokupnega prebivalstva. TodL brez svoje države je dvomljivo, če židovski narod ne bo izginil z zemeljskega površja.
Dr. Weizmann je izjavil, da se
želi 60 do 70 odstotkov preživelih Židov, ki so še v Evropi ali pa živijo kot pravi talci v muslimanskih državah, naseliti v Palestini.
Milijon naseljencev
Za zdaj bi prišla v poštev naselitev enega milijona emigrantov.
Večje število bi se pojavilo morebiti pozneje, če bi se v kakšni državi antisemitizem povečal. Toda vprašanje ni samo begunsko vprae Sanje, že pred Hitlerjem, leta 191? je bilo jasno, da je ustanovitev židovske države v Palestini edino možno sredstvo za ohranitev žldovstva-Čeprav je židovska industrija v palesitini pomembna, vendar se tir dje v glavnem bavijo s poljedelstvom. Židje zahtevajo dva šnja ukrepa; odstranitev prepove vseljevanja tn ukinitev prepovedi prodajanja zemlje židovskim naseljencem.	....	.
S temi ukrepi bi hitro pr ■ 1 ustanovitve židovske dr v lestini, kajti Židje hi bili tam kmalu v večini. Dr. VJeizmann j> dejal, da so se *** « ^ojnl bojevali in pripomogli k skupni zmagi' medtem ko so bili Arabci nevtralni-Zdaj je pet	h držav član*
organizacije Združenih narodov. dje pa niso nikjer zastopani.
Most med celinami
Srednji Vzhod je svetovno križi' Sie in most med celinami. Lahko nastane vir moči in varnosti, v
pride do sodelovanja med Združenimi narodi, Židi in Arabci.
Dr. Weizmann je na koncu . vil, da bo ustanovitev židovske ^ žave Palestine zmanjšala antise,n tizem na svetu.	.
var-
AMERIŠKA „<It DEFINICIJA DEMOKRACIJI,
General George Catlett Marsfl ^ posebni Trumanov odposlanec Kitajskem, je takole definiral o’ riško demokracijo:	. y\
sNaša demokracija je ustroj, ^ vsebuje našo pravico odločati o devah, ki se tičejo nas samih, V vico govoriti svobodno, pravico no se sestajati in skrbeti za ^ zadeve brez tujega umešava dokler se mi ne vmešamo v prav drugih...,.
Strojarjev sin SNGlESK1 SAH
angleški minister
Baron Latharh of Hendan je naslov in ime predsednika londonskega grofijskega sveta.- Ta svet je sestavljen is predstavnikov vseh londonskih okrajev ter posluje kot nekakšen ministrski svet. Zato pravijo baronu Lathamu tudi elon-donski ministrski predsedniki).
Baron Latham je majhen človek, čistega videza, jekleno.sivih las in značilnega nasmeška, kakor bi hotel reči: «Oh, te stvari sem pa le davno videih).
Kot naslednik laburističnega voditelja Herberta Morrisona je bil baron Latham le ves čas vojne na čelu londonskega grofijskega sveta. Kot tak je storil veliko dobrega v strašnih časih, ko so London noč za nočjo bombardirala nemška letala.
Rodil se je v Nonvichu kot Char-lie Lathan. Zadnja črka v njegovem imenu je bila «n», kakor se toliko ljudi v Vzhodni Angliji tako piše. Toda ljudje so ga iz čudne navade vedno klicali za Lathama, s črko <wn» na koncu imena. Sprva se je branil, toda napaka je ostala lelezna srajca. Sčasoma — ko se je začel udeleževati javnega življenja — so njegovo ime tudi tiskali
napačno, s črko «m*. Davno je le prenehal ljudi popravljati. Ko mu je angleški kralj podelil baronski naslov, je tudi Charlie izpremenil ime Lathgn v baron Latham of Hendon.
Toda Charlie se je rodil kot sin strojarja Lathana. Njegova mati, potomka hugenotskega begunca, ki je bežal pred nasiljem iz Francije in si poiskal novo življenje v svobodoljubni Angliji, je imela še devet otrok, poleg Charlieja. Ker je bilo sedem otrok starejših od Charlieja, gotovo ni zrastel brez prave vzgoje in še posebno — discipline.
Toda njegovi bratje in sestrice ga niso zadosti marljivo priganjale k učenju. Zato je v ljudski šoli leta JS93 bil «izredno slab učenec*, kakor danes sam zatrjuje.
Čeprav je znan kot finančni strokovnjak, je bil v šoli vedno sprt z matematiko. Nekoč pa so mu prt-Ms v roke zgodovinske knjige. Poglobil se je zlasti v zgodovino francoske revolucije. Bil je očaran in od tedaj ni nikoli prenehal čitati knjig.
Knjige in Lathanova bodočnost
Knjige so popolnoma izpremeni-le Lathanovo bodočnost. Iz njih se je navzel dveh stvari: uporniškega socializma in ljubezni do Francije.
Takoj ko je prišel v železniško službo, je od 5 šilingov plače na teden porabil 9 penceov za to, da ie plačeval francoske ure.
Ko je odrastel v mladeniča, je znal govoriti dobro francoščino; bil
pa je tudi delaven laburistični organizator. Toda majhno mesto Nonoich se mu je zdelo preozek delokrog. Zato je zapuslil službo in Sel po svetu, s trebuhom za kruhom.
Jasno je, da je najprej odšel v Francijo. «Moral sem iti tja, ker sem o Franciji toliko sanjal,)) pravi Se danes.
V	Parizu se je sestal z nekaterimi francoskimi socialisti, s katerimi si je že dalje časa dopisoval.
Cez dolgo časa, potem ko je že stradal in spal pod mostovi, se je odločil, da brzojavi bratu in ga zaprosi za denarno pomoč, da bi se lahko vrnil v domovino.
Delo v Londonu
Toda Charlie ni šel nazaj v Nor-ivich. Odšel je v London, kjer je imel več sreče kot v Parizu. Dobil je kmalu službo; v prostem času je hodil na dolge sprehode, čital Mana in študiral računovodstvo na Politehniki.
Potem ko je bil vojak v prvi svetovni vojni, je postal ravnatelj in pozneje solastnik tvrdke, v kateri je delal. V Ilendonu, londonskem okraju, se je tudi oženil. Njegova soproga še danes rada pripoveduje, kako je tolkla na boben v godbi su-fražetk.
V	Hendonu se je Lathan vrgel v politiko. Postal je predsednik laburistične stranke in član občinskega sveta: Istočasno je postal tudi ravnatelj različnih trgovskih podjetij. Vse njegovo politično delo v socialistični stranki ter zasebnih podjetjih pa ga ni oviralo, da se ne bi naučil igrati golf. Zelo rad je tudi jezdil v bližnjem gozdu. Se vedno je rad čital francoske knjige in veliko počitnic je preživel v Franciji.
Lathan je kmalu postal predsednik finančnega odbora londonskega grofijskega sveta. To mesto je podobno položaju finančnega ministra v vladi. Z njegovo pomočjo je prejšnji predsednik Herbert Morrison naredil iz ■ londonske uprave upravni vzor vsem mestom na svetu.
V	temnih dneh nemških bombnih
napadov na London je Charlie
Lathan zasedel mesto Morrisona, ki je postal minister v Churchillovi vladi. Leta 1942 je Charlie Lathan postal lord Latham.
Lord Latham je bil na svojem novem položaju 24 ur na dan. Delal in spal je v svojem uradu, ki ga ni skoraj nikoli zapustil. Zena je bila v službi pri Rdečem križu, sin pri vojakih, dve hčerki sta tudi bili v vojaški službi, le najmlajšo je poslal v Ameriko, kjer je hodila v Solo. Rodbine Se zdaj nima doma, ker so otroci v Indiji, Novem Ze-landu in v Ameriki.
Britanski šah kaže make poživitve, potem ko je med sedanjo vojno skoraj popolnoma zamrl. Na prvem povojnem Šahovskem prvenstvu Londona, ki se ga je v različnih razredih udeležilo 128 1-gralcev, je bilo tudi nekaj znanih tujih mojstrov, ki živijo v Angliji že nekaj let kot begunci pred totalitarnimi režimi.
Drugi dogodek je bila zopetna vprizoritev vsakoletnega božičnega tumorja v Hastingsu. Zvragal je dr. Tariakover, sledijo mu Ekstrem (Švedska), dr. Emve (Nizozemska), Denker in Steiner (oba USA), J. Mlescs, ki je igral na prvem ha-stingškem turnirju pred 50 leti, je navzlic visoki starosti (82 let) dosegel lep uspeh. Ena Izmed najlepših iger je bil njegov remis v partiji proti nizozemskemu mojstru Prinsu, ki je trajala čez sto potez.
Veliko važnejši dogodek je bil londonski mednarodni turnir, ki so ga razdelili na dva dela. V prvem delu so bili po vrstnem redu Steiner, dr. Bernstein in dr. Tartako-ver, v drugem pa dr. Euwe, Chri-stoffol in Denker. Odigrali s0 nekaj zelo lepih partij, odstotek napak pa je bil tudi zelo velik, lcar je seveda posledica pomanjkanja turnirske prakse v vojnem času.
Dr. Euwe v stari formi
Najboljši šah Je igral dr. Euwe. Izgubil je v svoji skupini eno samo igro — proti belgijskemu prvaku Devosu. — Večino svojih, iger je dr. Emve dobil v sijajnem slogu svetovnega prvaka. Angleški mojster Winter je že mislil, da ima
NOVA DRŽAVA
Trans jordanija
Dežela, ki ima samo 275.000 pre bivalcev, je postala neodvisna
Razmere na Madžarskem
Budimpešta je danes mesto glasujočih milijonov, piše dopisnik Slavnega angleškega laburističnega Slasila «Daily Heraldi). Istočasno Po lahko dobite vse, kar si le ono-rete zamisliti. Na Madžarskem lah-k° jeste boljše kot v vsaki drugi Zmagoviti ali poraženi državi.
Dopisnik je videl veliko politično femonstracijo, pri kateri je pol bilijona delavcev in delavk demon-striralo proti «reakcionarnim vpli-Ua’>!» v vladi. Demonstranti so bili zlebo oblečeni, vdrtih lic in sestni-'kni.
Demonstranti so imeli večinoma V°hošene in raztrgane čevlje. V iz-ožbah trgovin pa razstavljajo čev-ki so naravnost umetniško iz-e^ani. Po 5. uri popoldne so takšne Jvouine prazne. Na oknih imajo «ZVe izplača se vam vlomiti, a)ti vso robo čez noč odnesemo!)). Delavska dekleta so prav tako slabo oblečena kakor na Dunaju. TodA v jutranjih urah uhko mite
po nekaterih ulicah nailevie *enc
*££ « »
Ta nenavadna ugotovitev Se na-naša tudi na politične razmere, v Parlamentu je 240 poslancev fcon-Servativne stranke majhnih posest-nikov in samo 70 komunistov, 69 *°ctalistov in 23 poslancev demokratske kmetske stranke. Predsed-Pik nove madžarske lepublike Zol-P71 Tildy in ministrski predsednik erenc Nagy sta oba člana stranke m*hnih Posestnikov.
bijp0#71^6 Velike demonstracije so P°iem, ko je komuni-ram J, Unena<la ukazal, da mo-vtL	delo in trgo-
mti zaprte. Delavce in uradnl-
m<Zrrii na ulico, kjer so de-
Vrankellaihnih desnCmU ^
.. „ ma-jhnih posestnikov.
pričakovalo levt-
rtdi \nkn)Llni Udar iU nemire Za~ bua , . e' T°da demonstracija je
do nemirov 'n™	B<^er ni prm°
^Prejem odloči^*™’1 je bil tudi r<’>	ny1 resolucij, v kate-
* ^ au Z&ht
reakcionarji0'!1 izkVučitev 120
Posestnikov. Torto 8tranke majhnih °dta vodilnih oseh SC )e V01 tU~ Majhnih posestnikov0^1 stranke "ran demonstrant,	«
desničarji v nevarnosti , *
ključ.ijo iz stranke ie ' iih U~ levičarji	’ temvei prav ti
-etflTzat 7gH »<*
je Pred meseci imel
2.000	pengov plače. Danes znašajo njegovi dohodki 15 milijonov pengov. Toda dolarska vrednost je še večja. V začetku ste dobili za dolar šest pengov, kmalu že 60. Vsi na Madžarskem računajo v Volarjih. Čeprav morate v svetu plačati za angleški junt štiri ameriške dolarje, ga dobite v Budimpešti že za dva dolarja.
Ko je angleški novinar prispel v Budimpešto, je plačal za časnik
5.000	pengov; čez dva dni je moral odriniti 10.000 pengov in čez teden dni že 20.000. Ameriški dolar je na črni borzi v istem času zrastel od
2.300.000	pengov na 4,000.000.
Vsak četrtek ponoči dvigne gospodarsko ministrstvo plače, da grede lahko v korak z naraščajočimi cenami. Ko objavijo nove plače v petkovih jutranjikih, gredo cene blagu sorazmerno kvišku. Kdor dobi plačo v soboto, je že prikrajšan.
Da bi pomagali delavcem pri preživljanju, so ustanovili poseben način plačevanja «po kalorijah*. Službodajalci morajo dajati nameščencem toliko denarja, da' le-ti lahko kupijo za 2.000 kalorij živil V treh tednih se je vrednost ene kalorije, kakor jo je določilo gospodarsko ministrstvo, potrojila. Ce gospodinja takoj ne kupi živil s celotno plačo, se ji zgodi, da ostane vrednost njenega denarja polovična.
čnfladja se je začela z dnem, ko so sovjetske čete zasedle Budimpe-l°:.Da bi prisilili kmete prinašati živila na trg, so zasedbene oblasti
s sodelovanjem krajevnih činiteljev
odpravile iivilske karte, z namenom, da bi se razvila «svobodna» trgovina. Res so kmetje začeli dovažati živila, toda cene industrijskim in drugim izdelkom so začele hitro rasti.
Ker narod po pravici ali krivici misli, da imajo krajevni komunisti vso podporo zasedbenih oblasti, imajo komunisti v vladi tudi sedeže, ki so odločilne važnosti, kar je seveda v velikem nesorazmerju z njihovo pravo močjo. Od časa do časa se zgodi, da pride med njimi ter različnimi reakcionarji, ki so zadnjih 25 let naredili iz Madžarske največjo kaznilnico za demokrate, do nenadnih spopadov.
Navadni državljan, ki se boji oboroženih uporov, državljanske vojne, panike in inflacije, pa je najbolj prizadet. Angleški laburistični novinar pravi, da je položaj na Madžarskem. zavit v verigo brezkončnih krogov, političnih, denarnih in gospodarskih. Toda nihče ne ve, kako naj bi iz njih izšli.
Nedavno se je rodila nova neodvisna državica! Ibrahim paša Hašin. ministrski predsednik Transjordanije, je v imenu svoje domovine podpisal v Downing Streetu št. 10 v Londonu, kjer je angleško ministrsko pred-sedništvo, pakt o suverenosti in neodvisnosti Transjordanije. Za Veliko Britanijo sta pakt podpisala zunanji minister Ernest Bevin in državni podtajnik za kolonije Creeck Jones.
Na ta način je prenehal nad Transjordanijo angleški mandat, ki je bil v veljavi 26 let. V resnici je ta majhna arabska dežela bila praktično neodvisna že ves čas trajanja mandata in se je naglo bližala popolni suverenosti, katero je zdaj dosegla. ANGLEšKi MANDAT
Po prvi svetovni vojni, v kateri so Transjordanijo angleške čete osvobodile izpod turškega jarma, je Zveza narodov dala Veliki Britaniji mandat nad to puščavsko deželo. Toda že leta 1923 je Velika Britanija izjavila, da bi rada videla, če bi emir
_	........ ^ _____ (t. j. kralj) Abdulah ibn Hu-
zmago proti dr. Euwcju 'v žepu, kčr sein, transjordanski vladar, sejo imel prednost dveh kmetov, to-1 stavil avtonomno vlado, da dr. Euwe je našel sijajno o-. brambo in zmagal.
Dr. Euwe je igral Izvrstno proti j. ameriškemu mojstru Denkerju, kij je bil za bivšega svetovnega prva-J ka trd oreh. Švicarski mojster Chri-sboffel je imel veliko sreče; dobil je več partij, ki ?o bile zanj 'že izgubljene, posebno proti angleškima mojstroma siru G. A. Thomasu in Woodu. NaVzlic temu pa ga lahko imamo za mojstra, ki ima še veliko bodočnost.
V svoji je skupini je zmagal Steiner zaradi umerjene igre. Bil je edini igralec, ki ni naredil nobene napake, Čeprav sam priznava, da njegove igre niso bile na posebni ' višini, Je zelo izdrčljiv igralec. * spreten v izkoriščanju najmanjše nasprotnikove napake, vztrajen ter izredno dober v končnicah.
Dr. Bernstein, ki je zmagal na velemojstrskem turnirju leta 1907, je v svoji skupini igral najbolj zanimiv šah. Dokazal je, da ga niso zrušila ne leta in ne nacisti pod .katerimi je ye!jk.Q, trpel, Njegova igra z ,dr. Tartakoverjem je bila sijajna.
Dr. Tartakover se v Londonu ni tako izkazal kot v Hastingsu. Lah. komiselno je zapravil možnost za zmago, ko je Izgubil proti začetniku Stoneu.
Zanimiv igralec je bil tudi 15 letni Spanec Arturo Pirnar, ki je nedavno premagal svetovnega prvaka Aljehina. Mladi Spanec je zelo nadarjen igralec in je v Londonu odigral nekaj odličnih partij.
Aljehin — kolaboracioSiist
Po londonskem turnirju so imeli šahovski mojstri neprijetno nalogo, da pregledajo položaj svetovnega prvaka Aljehina. Le-ta je pred mesecem dni še živel na Portugalskem in so ga nekateri obtožili, da. je kolaboriral v vojnem času s sovražnikom. Posebno odločni so bili proti njemu Igralci iz držav, ki so neposredno občutile nacistično peto.
Zedinili so se na zahtevi, da se mera Aljehin vrniti v Francijo in dokazati svojo nedolžnost, če hoče, da bo lahko še nastopal na šahovskih turnirjih. Sprejeli so tudi resolu-
pelje iz Sirije skozi Transjordanijo v Hedžaz, do fnuslimanske-ga romarskega mesta Meka.
Ta zahodni del Transjordanije je visoka ravnica, ki pada strmo v dolino reke Jordan in do Mrtvega morja. Ravnico sekajo tri globoke reke: Yarmuk, labbok in Amon. Te tri dolino, delijo tudi državo na tri jasno določene predele.
POKRAJINA GILEAD
Severna pokrajina se imenuje Gilead ter leži 600 do 900 m nad morjem. Ta so apnenčasta, vendar dokaj rodovitna, ker prinašajo vetrovi s Sredozemskega morja dosti padavin. Poleg rodovitnih polj je v Gileadu tudi dosti gozdov in pašnikov. Večjih krajev tam ni, pač pa veliko vasi.
POKRAJINA AL-BELQA
Južno od Gileada leži pokrajina al-Belqa, ki je politično središče Transjordanije. Ta pokrajina je presekana z več globokimi dolinami rek, ki se zlivajo v Jordan in Mrtvo morje. Je precej bogata dobrih pašnikov. Po rusko-turški vojni 1877 so se tam naselili kavkaški Cer-
00*"*
f
‘	S mm ARABI JA
..Transjordanski Arabci imajo navzlic majhnemu številu le pravico do svojega prostora na soncu...
$ c.Q
Dr. A. ALJEHIN ...Obtožili so ga sodelovanja...
cijo, ki so jo poslali mednarodni šahovski zvezi, po kateri naj bi leta natančno preiskala Aljehinov položaj.
Aljehinove nasprotnike pa je svetovni mojster sam razrešil neprijetne dolžnosti. Pred nekaj dnevi je namreč utr-rl v Lizboni; zadela ga je kap. Prihodnje leto bi se moral srečati na Angleškem s sovjetskim velemojstrom V. Botvini-kom v turnirju za svetovno prvenstva
Aljehin izhaja iz bogate moskovske družine in je zmagal v prvenstvu ruskih začetnikov, ko mu je bilo 16 let. Po revoluciji so ga obsodili na smrt, a pozneje pomilostili. Pobegnil je v Francijo in debil francosko državljanstvo. Kot svetovni šahovski mojster je bil zelo bogat človek. Nastopal je skoraj po vsem svetu. Tudi v Jugoslaviji je bil velikokrat. Navadno je igral simultanke. Tržaški šahisti so se tudi večkrat pomerili z njim.
Emir Abdulah je sin emira Huseina, katerega je sedanji vladar Saudove Arabije, Ibn Saud- pregnal iz Meke. Emir Abdulah je odšel v Transjordanijo, ki ga je priznala za svojega vladarja. Leta 1928 so sklenili posebni angleško-transjor-danski dogovor, po katerem je Transjordanija dobila svojo vlado.
V tem času so upravljali Transjordanijo Angleži po visokem komisarju v Palestini, ki je imel posebnega delegata v Transjordaniji. Pozneje so sestavili posebni svet, ki je bil deloma izvoljen. V njem so bili 9 muslimanskih Arabcev, 3 krščanski Arabci, 2 Čerkeza in 2 nomadska beduina. Ta svet so leta 1936 nadomestili z ministrskim svetom, ki je bil odgovoren emiru.
NA STRANI ZAVEZNIKOV
Velika Britanija je upravljala Tranjsordanijo s pomočjo emira in njegovega sveta, oz. ministrskega sveta, ves čas trajanja mandata. Emir Abdulah je vestno izpolnil vse vojaške točke dogovora in v tej vojni je arabska transjordanska legija imela važno vlogo pri britanskih vojaških odpravah v Siriji in Iraku.
Ob koncu 1943 je Transjordanija izjavila svojo željo po končanju britanskega mandata ter popolni neodvisnosti. Emir Abdulah je predložil podpis novega angleško-transjordanskega dogovora. Britanska vlada je nanj pristala in zdaj so ga podpisali.
NOVA CLANICA ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Zdaj ko je Transjordanija postala suverena država, bo vstopila v panarabsko ligo in čez nekaj mesecev jo bodo sprejeli v organizacijo Združenih narodov. Ker še niso rešili palestinskega vprašanja, ni mogoče predvideti, če se bo Transjordanija povečala z arabskim delom Palestine, medtem ko bi židovski del tvoril posebno državo. Tudi še ni jasno- s kakšnim naslovom bo 1 ransjordanija v bodočnosti vstopila v arabsko federacijo na Bližnjem Vzhodu, kot emirat ali kraljestvo.
KAKŠNA
JE TRANSJORDANIJA Danes ima Transjordanija okoli 86.300 kvadratnih kilometrov ozemlja, vendar samo 275.000 prebivalcev, t. j. komaj tri na kvadratni kilometer. Večji del države je puščava, v kateri ni prebivalcev, razen redkih nomadskih pastirjev. Skoraj vsi prebivalci živijo v zahodnem delu države, t. j. med Mrtvim morjem in železniško progo, ki
kezi, ki so marljivi ljudje in imajo danes velike predele obdelane zemlje. Prebivajo v lepih vaseh ob železniški progi. Glavno mesto te pokrajine in vse Transjordanije je Amman, ki stoji na kraju rimskega mesta Philadelphije.
POKRAJINA MOAB
Najjužnejša transjordanska pokrajina je Moab, kjer so prebivali svetopisemski Moabiti. Tudi ta pokrajina je dokaj rodovitna, ker ima dosti padavin. Posebno uspevajo žitarice. Južni del pokrajine pa je skoraj popolna puščava, v kateri je le malo naselbin. Na Rdečem fhorju je mesto al-Aqabah, ki je edino transjordansko pristanišče, s komaj 5 km obale, med palestinsko in hedžaško mejo.
VZHODNA
TRANSJORDANIJA
Vzhodni del Transjordanije, ki se razteza med železniško progo ter Sirijo na severu, Irakom na vzhodu ter Saudovo A-rabijo na vzhodu in jugu, je skoraj popolna puščava. V njej jo le malo oaz. Znana je samo zelenica al-Azraq, ki leži na avtomobilski cesti vzdolž petrolejskega voda iz lijaka v Haifo.
PREBIVALSTVO
TRANSJORDANIJE
Večino 275.000 transjordan-skih prebivalcev tvorijo muslimanski Arabci. Med njimi je tudi okoli 25.000 krščanskih Arabcev ter 6.500 Čerkezov.
Glavno mesto Amman ima 12.000 prebivalcev. Največje mesto je es-Salt- ki ima 15.000 prebivalcev. Noben drugi kraj nima več kot 3000 prebivalcev.
KMETIJSTVO IN ŽIVINOREJA
Kmetijstvo je v Transjorda-riji važna panoga, toda še na zelo nizki stopnji. Glavni pridelek so žitarice, pšenica, in rž, ki dajo včasi letino celo za izvoz. Znano je transjordansko sadno drevje in še posebno vinska trta. Najvažnejša je seveda živinoreja, toda manjkajo podatki o številu ovac, ki jih je največ. Transjordanija izvaža precej ovčjih kož in volne. V državi so ležišča fosfatov, ki jih doslej še niso izrabljali. Na obalah Mrtvega morja je precej kalijevih soli.
PROMETNA SREDSTVA
Skozi Transjoi-danijo teče edina železnica, ki veže Sirijo z Arabijo. Dolga je na transjor-danskem ozemlju 325 km. Država ima tudi nekaj avtomobilskih cest. Najboljša je asfaltirana ter vodi iz Ammana preko es-Salta v Jeruzalem. Glavno mesto Amman ima tudi leatlišče, na katerem se ustavljajo letala, ki vozijo iz Kaira v Bagdad,
SOVJETSKI ŠAH
V	Sovjetski zvezi je sah zelo priljubljena igra. V Rusijo je prišel že v 11. stoletju, ko so se odprla vrata kulturnim vplivom z Vzhoda. Puškin, Oerniževski, Turgenjev, Tolstoj, Mendelejev in še drugi znani Rusi so bili v prejšnjem stoletju strastni igralci šaha. Puškinova knjižnica v Leningradu ima knjigo slovitega francoskega šahovskega teoretika in mojstra Frangoisa Filidorja.
V	prejšnjem stoletju sta bila najbolj znana ruska šahovska mojstra Aleksander Petrov, ki so ga imenovali «Severnl Filidor*, in Mihael C.igorin. Lc-tn je postal znan po vsem svetu zaradi uspehov na mednarodnih turnirjih ter zaradi b strega teoretičnega razglabljanja šahovskih partij. Leta 1889 je tedanji svetovni mojster Wilhelm Steinitz priznal, da je C‘gorin edini živeči šahist, ki bi mu po pravici pripadel naslov svetovnega prvaka. Na številnh turnirjih v Angiji ter v tekmi za svetovno prvenstvo med Cigorinom In Stel-nitzem v Havani na Kubi, je C-gorin pokazal sijajno igro, čeprav mu ni uspelo, da bi Steinltzu iztrgal svetovno prvenstvo.
Sovjetska šahovska sola sloni še danes na ('igorinovih teoretičnih dogr.anjh. Prvi važnejši šahovski turnir so v Rusiji priredili leta 1914. Zmagal je Emanuel Lasker; Raoul Capablanca je bil drugi.
Po revoluciji so priredili prvi mednarodni turnir leta 1925. Udeležili so se ga Lasker, Capablanca, Marshall in drugi. Vzbudil je veliko zan manjc. Drugi turnir je bil leta 1985 in tretj) 1936. Zadnjega se je udeležil tudi slovenski šahovski mojster Pirc, ki pa ni pokazal uspešne igre. Drugi udeleženci so bili Lasker, Capablanca, Rudolf Spielmann, Salo Flohr in Andrej Lilienthal.
ZANIMANJE ZA SAH
V	Sovjetski zvezi je na tisoče šahovskih krožkov. Zanimanje za šah ni samo v Moskvi in Leningradu, temveč tudi v vseh manjših mestih in v najoddaljenejših vaseh. Povsod imajo krožke, prirejajo turnirje in šahovska predavanja-Pred vojno so celo izdajali časopis «64», ki so je bavll večinoma s šahom.
V	teh krožkih so zrastli novi sovjetski mojstri, ki so nadomestili stare ruske mojstre. V letih 1925 do 1929 so stari mojstri Peter Ro-manovski, Aleksander Iljin-Zenev-ekl, Nikolaj Grigorjev ln Grigorlj Lcvenfiš s težavo kljubovali mladini ter se komaj zmagovali na prvenstvenih turnirjih.
Leta 1931 pa je na sovjetskem šahovskem prvenstvu prvič zmagala mladina. Novi prvak Sovjetske zveze je postal elektrotehnični inženir Mihael Botvinik. Rojet. je bil leta 1911 v Leningradu. Prvič je postal znan zaradi senzacionalne zmage v simultanki proti tedanjemu svetovnemu prvaku Raoulu Capablanci. Tudi leta 1933 jo zmagal v sovjetskem prvenstvu. Igral je potem na drugem sovjetskem mednarodnem turnirju ter si delil prvo nagrado s Flohrom (pred Lasker jem ln Capablanco). S tem sl je pridobil tudi naslov velemojstra.
Na angleškem mednarodnem turnirju v Nottinghamu je leta 1936 delil prvo nagrado s Capablanco. Ostala mesta so zasedli Aljehin, dr. Euwe, Lasker, Rueben Fine, Samuel Reshevsky, Salo Flohr in drugi. Tedaj je Botvinik dobil tudi vladno odlikovanje.
V amsterdamskem mednarodnem turnirju leta 1938 je Botvinik ostal na tretjem mestu, vendar je bil pred Aljehinom, Capablanco in dr. Euvvejem. Botvinik je zmagal tudi leta 1944 in 1945 na sovjetskem prvenstvu.
DRUGI MOJSTRI
Poleg Botvinika, ki je danes glavni kandidat za naslov svetovnega šahovskega prvaka — mesto, ki je zdaj po smrti Aljehina Izpraznjeno — !ma Sovjetska zveza še veliko dobrih šahovskih mojstrov. Najbolj nadarjen je prvak Moskve v letih 1941 do 1944, Vasilij Smislov. Rodil se je leta 1921 v Moskvi-Njegov oče, inženir, je tudi dober šahovski igralec. Obvlada vso vrste šahovske igre.
Izaka Boleslavskcga so nedavno p: oglasili za velemojstra. Ta naslov imata še dva znana igralca, Kotov in Igor Bondarevski. Znana mojstra sta tudi Vjačeslav Ragozin in David Bronsteln.
Sovjetska zveza ima zdaj 7 velemojstrov, preko 90 mojstrov in neposrednih kandidatov za ta naslov ter čez tisoč igralcev prve kategorije.
Med vojno je na tisoče šahlstov organiziralo šahovske turnirje v različnih bolnišnicah in tudi na fronti. Mojstri so vojakom razlagali šahovsko teorijo, igrali so simultanke ln Imeli predavanja.
V	septembru lanskega leta so priredili zanimivo radijsko tekmovanje med šahovskima moštvoma Sovjetske zveze in Združenih držav. Sovjetsko moštvo je zmagalo s 15 In .pol točkami proti 4 in pol.
Letos bodo vodilni ameriški šahovski mojstri prišli v Sovjetsko zvezo, drugo leto pa bodo Sovjeti vrnili Američanom obisk. Dogovorili so se tudi, da bodo vsako leto med 1. ln 5. septembrom prirejali radijska šahovska srečanja med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Angleški šahovski mojstri so predložili, da bi Imeli takšno radijsko srečanje s sovjetskimi mojstri vsako leto v februarju ali marcu.
Velik napredek Nove Zemlje
llija Tiho-Vilka je znan med sovjetskimi mornarji kot «gospodar Nove Zemlje». Kajti llija je že 25 let predsednik sovjeta Nove Zemlje, dveh zaledenelih otokov med Ba-rentovim in Karajskim morjem v Arktičnem oceanu.
Ta 60 letni Nenec ne dela vtisa svojih let. Mnogo mlajši je videti. Tihc-Vilka je živeča zgodovina majhnega arktičnega naroda Nene-cev. O njem vedo pripovedovati veliko čudovitih zgodb. Ima izvrsten spornim ter vam lahko pripoveduje — piše sovjetski novinar Jurij Ko-novalov — natančno o vseh dogodkih, ki so se primerili v zadnjih 45 letih na Visokem Severu. Spominja se časov, ko je še kot mladenič na pasjih saneh srečal dva ruska raziskovalca severnih pokrajin, Rusanova in Sedova.
Videl sem njegov dnevnik — pripoveduje novinar — v katerega si je zapisoval vse dogodke zadnjih desetlelij. Vsebujejo vse, kar se je zgodilo na Novi Zemlji, od snežnih viharjev do zapiskov o ladjah raziskovalcev, rojstvu otrok in uspešnega lova na tjulne.
PRITLIČNA DREVESA
Samo pritlična 1drevesa rastejo na pustih tleh Nove Zemlje. Petdeset ali šestdeset let stare vrbe in breze so debele komaj nekaj centimetrov in visoke komaj pedenj. Celo redke rože zrastejo vsako poletje visoko nad temi drevesi. Arktični mak, ki je najvišja rastlina na Novi Zemlji, zraste v višino 15 centimetrov.
Toda Nova Zemlja ni tako siromašna, kakor bi sodili po njenem rastlinstvu. Zelo bogata je ptičev in drugih živali. V juliju mesecu je na njenih obalah vse živo divjih gosi, rac, labodov, galebov in albatrosov. Nova Zemlja je pravi raj za lovce, ki jim nikoli ne zmanjka modrih lisic, polarnih medvedov, kitov, ’mrožev in drugih živalskih prebivalcev Visokega Severa. Nene-ci so, kar lahko saimo po sebi razumemo, izvrstni lovci in izurjeni ribiči.
Do druge polovice prejšnjega stoletja na Novi Zemlji prav za prav še niso živeli ljudje. Prvih sedem neneških družin je ruska vlada preselila na Novo Zemljo pred 75 leti. Zgradili so jim štiri majhne koče, trgovino in kapelico. Naselbino so imenovali Mali Karmakuli. Nekaj let pozneje je prišlo še nekaj Nene-cev, med njimi lovec Tiho-Vilka.
IZRABLJANJE NENECEV
«To je bil moj oče», je dejal sovjetskemu novinarju Tiho-Vilka. «F tistih časih noben Nenec ni znal pisati. Oboževali so idole, bili so pogani, ter so bili za različne trgovce s kožami lahek plen. Dragocene modre lisice so plačevali s steklenicami vodke in žepnimi nožis.
«F tistih časih ni bilo na obeh otokih nobene šole ali bolnišnice. Ker je narastlo število prebivalcev, štiri koče kmalu niso več zadostovale za vse. Večina je živela v šotorih, ki so jih naredili iz kože severnega jelena. Nekateri pa so kar izkopali luknje v sneg».
...Civilizacija prodira na sever...
eStevilo smrtnih primerov je bilo zelo veliko in prebivalstvo se ni večalo, navzlic stalnemu prilivu novih Nenecev, ki so prihajali t celine. Le-ti so bili po večini ie liro-mašnejši od nas samihs.
Sovjetski novinar pravi, da jt bilo čudno poslušati to pripovedovanje moža, katerega trije sinovi so končali šolo za severne narode v Leningradu. Danes so Neneci polnopravni državljani Sovjetske zveze. Mnogo novih naselbin je nastalo v zadnjem času in število pre-bivalsta je večkrat narastlo.
eDanes nihče več ne stanuje v šotorih ali luknjah v snegu. Naši otroci jih poznajo samo še po našem pripovedovanju)), je dejal Tiho-Vilka. «Zgradili smo si nove hiše, javna kopališča, skladišča in koče za lovce v oddaljenih krajih. Imamo tudi šolo in bolnišnico v naselbini Velika Guba. Tudi v drugih naselbinah smo zgradili bolnišničen.
NENECI SO NAPREDOVALI
Včasi je bila Nova Zemlja odrezana od sveta, danes je zvezana z radijskimi oddajami. Na obeh otokih ni nobenega Neneca več, ki ne bi znal čitati, razen starega lovca Vasilija Prerka, «Hoteli smo ga naučiti», je dejal Tiho-ViUca, «(o-da stari možakar ni hotel! Veste, stari Vasilij je silno praznoveren in ne more pozabiti prerokovanja, ki mu ga je povedal stari čarovnik, ko je bil Vasilij še mlad: da bo gotovo umrl, če 60 čital smrtve beseden, kar pomeni knjige. Čarovnikov že dolga leta več ni na Novi Zemlji, toda Prerko še vedno verjame v njihovo moč. Zato mu moramo mi čitati iz knjig in časnikov!*.
Včasi so se Neneci bavili samo z lovom in ribolovom. Danes so nekateri zdravniki, učitelji, tehniki, mornarji in letalski mehaniki. Celo lov ni več tisto, kar je bil nekoč. Ribiči so nekoč uporabljali preprosto mrežo in harpune kot glavne priprave. Danes so si omislili motorne čolne, velike mreže, pusti in puške.
Ribje In tjulnovo meso je bila nekoč glavna neneška hrana. Danes so napredovali in poznajo ma. slo, kruh, konservirano hrano, sladkor, čaj in celo povrtnino. Neneci se oblačijo kot Rusi in redno zahajajo v kopališče. Milo in zobna kre-ma sta v vsaki hiši. Samo takrat, kadar gredo v tundro na lov na modre lisice ali na ribolovske odprave, se oblečejo v emalico», obleko iz kožuhovine, in obujejo spi-me*, t. j. velike koluhovinest-škornje.
Plemič -
Sir Sta^ord Cripps se je rodil kot najmlajSi sin lorda Parmoora. Kmalu je končal Sole:	srednjo,
univerzo in postal odvetnik. V Šolskih letih se je navzel nekaterih naairan), ki so ga kmalu spravila v nasprotje s prijatelji njegove družine.
V svetovni vojni je bil vojak v Franciji, dokler ga niso leta 1915 pokKcali domov, da je vodil neko
SIR STAFFORD CRIPPS ...Plemič - socialist...
vojaSko tovarno. Delal je brez prestanka, včasi celo S3 ur na dan. Zaradi tega je težko zbolel.
Zdravil se je nekaj let. Tedaj je tudi veliko	čital in mislil.
Postal je upornik proti tedaj vladajoči konservativni stranki.
Potem ko se je oženil e dekletom, ki mu je nekoč pomagala delati propagando za volitve, katerih se je kot konservativni kandidat udeležil njegov oče, se je vrgel znova na delo. Z 38 leti je zasluzil	po	10.000	funtov	(9 mi-
lijonov lir) na leto.
Njegovo ime je na sodiSčih kmalu zaslovelo. Pravijo, da je v najboljših časih zasluzil 50.000 funtov (1,5 mil. Ur) na leto, toda sam pravi,	da	je pravilna	Številka
30.000 funtov (27	milijonov Ur).
Danes	bi	mm	od teh	30.000
socialist
funtov ostalo le zborih* 4.200 (3.780.000 lir), ker bi ves ostatl znesek moral oddati za davke. Toda v tistih časih je b l njegov zasluZek zares lep.
Sir Stafford Cripps je postal plemič leta 1930. Toda poleg denarja mu t*di to ni Slo v glavo. Živel je 4 mirno in skromno Življenje, z leno in Štirimi otroki na svojem podeželskem domu.
Vsako leto sta z Ženo naredila denarni načrt, koliko bosta izdala za Življenje na dele. H, za majhno stanovanje v Londonu, za potovanja v tujini itd. Ostalo pa je razdelil v dobrodelne namene. V vasi, kjer prebiva, je zgradil druStveni dom, hi Se za staroe, kopališče in druge športne naprave.
Toda sir Stafford Cripps je bil tudi akth^n politik. Ko je bil poslanec, je v parlamentu posta! znan kot skrajni levičar. Ker ni bil nikoli naklonjen kompromisom, ga je laburistična stranka leta 1939 izključila, ker se «» strinjala z njegovim prizadevanjem tudi v Angliji ustvariti ljudsko fronto, skupaj s komunisti.
Ko je priSla druga svetovna vojna, je popolnoma opustil svoje zasebno delo. Tudi zaslužek se mu je znižal: namesto prejšnjih 30.000 funtov na leto jih je zastu-Zil samo Je 600 (51,0.000 lir).
Sir Stafford Cripps je bil doslej ie trikrat v svojem Življenju v Indiji. Kot zasebnik Je potoval v diugem razredu in stano\)al v cenenih hotelih.
Drugič je potoval v Indijo koi uradni predstavnik Velike Britanije, ko je leta 1942 poizkušal doseč i sporazum za ureditev te kronske kolonije. Takrat ni uspel, zapustil pa je vtis odkritosrčnosti.
Zdaj je tretjič v Indiji, skupaj z A. V. Alexandrom in lordom Pethick-Leucrenceom, kot uradni predstavnik Velike Britanije, ki bi Želela urediti indijsko zadeve.
Med vojno je bil tudi angleikt veleposlanik v Moskvi In minister v Churchillovi vladi. Zdaj je trgovinski minister v Attleeiovi^ vladi.

ŽENSKI KOTIČEK
Spomladanska obleka iz lahkega volnenega blaga v pastelni barvi. Rokavi so Uroki ob izrezu in segajo preko komolcev
Zadnja leta se je tudi pri nas zelo razlirilo sončenje in muljenje, da Je to zelo zdravo. Ko spomladi postane malo topleje, vse olivi in ob nedeljah hiti v naravo in na sonce.
Kakor pri vsaki stvari, je tudi tukaj vsako pretiravanje kvarno in lahko bolj ikoduje kakor koristi. Celo najrazličnejle bolezni so lahko posledica prekomernega sončenja, da ne omenim navadnega opečenja.
Ce se pravilno sončite, lahko sonce pomaga zdraviti različne bolezni, če nepravilno povzroči druge. Seveda, če bi sestavili statistiko, bi najbrle dobre strani zmagale, vendar Je dobro vedeti in poznati tudi slabe, da se jim lahko izognete.
Naprimer zaradi prekomernega sončenja leto za letom lahko obolite za kalnim rakom. Hoteli ste si nabrati zdravja za vso zimo, pralili ste se na soncu in na mesto zdravja nabirali v sebi kal tako stralne bolezni.
Rekli boste, pa vitamin D, ali ga ne vsrkava telo iz ultravijoli-častlh žarkov? Da, temu je tako. Toda vitamina D dobi telo dovolj-ne količine, če je tri minute na d/tn na svelem zraku. Potrebne količine vitamina D, se lahko nasrkate na poti v urad, na trg, povsod, v mestu, na deleli ali ob obali morja. Ce ste zelo ogoreli, to le ne pomeni, da ste zdravi in ste sl nabrali za vso zimo vitamina D. Zavisi od vale kole, kako lahko ogori. In če ste zelo ogoreni, postane tudi vala kola debelejSa in dobrodejni larki ne morejo prodirati v notranjost.
Prekomerno sočenje lahko povzroči navadni izpulčaj in razne vrste llSajev, ki zelo srbe. Po eni strani je sonce najboljle zdravilo za mozolje, po drugi jih pa celo lahko povzroči in z raznimi olji za sončenje Jih raznesete po vsem obrazu.	\
Ce se sončite, se sončite pametno in zato vam bom dala nekaj nasvetov za pravilno sončenje. V tem pogledu je več različnih na-ziranj in načinov, kako se privadite vročemu soncu.
1)	Izpostavite se soncu prvi dan le 10 minut in za dobo dveh tednov dodajajte po pet minut na dan.
2)	Postopoma se izpostavljajte soncu. Prvi dan le noge .do kolen za dobo 10 minut. Drugi dan noge IS minut in obraz 10 minut. Tretji dan roke in ramena ter noge, ki so med tem le utrjene, 20 minut. Četrti dan potem vedno dalje. Tako se vsak dan lahko malo bolj odkrijete in podaljiate dobo sončenja.
3)	Najboljle je, če se gibljete na soncu, ker tako noben del ne bo predirektno obsevan.
Posebno pa to velja za bolne ljudi, rekonvalescente in ljudi slabe konstitucije.
Nekateri deli telesa so bolj ob-
E. WALLACE
čutljivl za sončne larke, zlasti ramena, kolena, stegna, nos, zgornja ustnica, veke. Dekleta z redkimi lasmi in pleSasti molki morajo posebno paziti na lobanjo in je najpriporočljivejSe, če nosijo slamnik ali čepico.
Rdečelasi in plavolasi so mnogo bolj občutljivi, ker je njihova kola svetla. To je zato, ker je v koli manj pigmenta — barvnih zrnc, ki Ščitijo kolo pret soncem. Temnolasi in temnopolti ljudje, katerih kola ima dovolj pigmenta, so mnogo odpornejši. Zato je tudi pri temnih rasah mnogo manj kolnega raka, kakor pri bdokolcih.
Mnogo sigurnejSe se lahko sončite pod vedrim nebom, kot kadar je nebo pokrito z majhnimi oblački. Tudi indirektno lahko ogorite, ker odseva larke pesek, voda, in celo mestni tlak. Tudi v senci lahko ogorite.
Otrokom strogo prepovedujemo, da ne smejo spati na soncu, marsikateri odrasli človek pa to dela in» potem drago plačuje svojo lahkomiselnost.
Za kolo je dobro, če pred sončenjem pijete, ker jo sonce precej izsuSl. Toda pijte, preden greste na sonce; med sončenjem ni zdravo piti. Pitje mrzlih pijač na vročem soncu je zelo Škodljivo.
Praktični nasveti
Ce hočete odvzeti steklenici neprijetni vonj, jo najprej dobro operite z mlačno vodo. Nato vlijte v steklenico nekaj amonijaka, splaknite jo in postavite na zrak, da se osuSi.
Ce lelite očistiti marmorne predmete, pripravite naslednjo meSanico: 100 gr plovca v prahu (pietra porniče), 200 gr sode in 100 gr mavca. Pred uporabo razmešajte v vodi.
Ce vam zmanjka maščobe pri pečenju mesa, si lahko pomagate tako, da dolijete dve Iliči vode. Ko Izhlapi, dolijte znova.
Za kuharice
Pomarančna marmelada:	Vze-
mite 2 kg olupljenih pomaranč, oranlnih lupin, 2 limoni in 500 gr sladkorja. Pomaranče in limoni prerelite na Štiri dele in zmeljite skozi stroj za meso in nasekljajte. Lupine kuhajte v vodi-Ko je mehko, dodajte zmlete pomaranče, limone in sladkor. Da bo marmelada postala trSa, dodajte listič stopljene lelatlne. Kuhajte pri močnem plamenu priblilno 15 minut in ves čas mešajte.
Lešnikove rezine:	Pripravite
kavno skodelico moke, skodelico mleka, 3/4 skodelice sladkorja, lll-co pecilnega praska, 1 jajce, 50 gr nasekljanih lesnikov in Ščepec soli. Dobro zmeSajte v gladko testo in razmalite po namaščenem pekaču. Pecite v srednje vroči pečici priblilno 25 minut. Razrelite na ozke podolgovate rezine.
53.
POTEPUH
Pustolovska zgodba
«To Je smešno*, }e menila Otilija.
«Moja slabost», Je priznal Pito.
Otilija se Je nasmehnila.
«Ni ml žal, da moram bivati v tako lepi hiši, ko sem ae že navadila na duh po tobaku v vseh sobah... vendar se tl n« zdi smešno? Liza ali Marija, mislim sobarico, ki sl Jo najel včeraj, Ima že dovolj najinih zakonskih prepirov. Ce bi smela, bi ml že pokazala vso simpatijo, ki Jo Čuti zame.*
Pito Je vzdihnil.
c Saj ni konca ne kraja težav; tako sem moral ravnati, da sem dobil pojasnila ln potrdila o najinem zakonu. Zdaj sem gotov, da sva poročena.*
«In čemu bi s« morala še enkrat porroCitl?*
Pito Je približal svoj stol OtlUJl-
nemu. Bilo Je ob Času, ko sta zvonika cerkve Notre Dame oblita z zlato lučjo zahajajočega sonca in je mesto ovito v modrikasto kopreno.
♦Slišal sem, da se dekleta rada spominjajo dneva poroke; vesele so, če lahko shranijo porotno obleko s šopki sivke ln vehCek lz pomarančnih cvetov v posebno škatlico.*
♦Cernu?*
♦Tudi moški ljubijo spomine*, je milo dejal Pito. ♦Jaz ne morem shraniti za spomin niti podplute-ga oCesa, ki sem ga Imel na dan najine poroke. Ce bi zelo iskal, bi ae ml posrečilo najti strupeni bršljan, lahko bi si pustil rasti brado, vsaj za fotografijo kot Ženin, toda to ni isto kot spomin na porodno ceremonijo*.
	
| ZANIMIVOSTI	| IZ SLOVENIJE I
OBNAVLJANJE PRISTANIŠČ
2e med vojno je angleška morna rica poverila svojim izvedencem nalogo, da obnovijo delo v evropskih In azijskih pristaniščih, ki so jih sovražniki v zadnjih mesecih vojne uničili. Posebni vojaški oddelki kraljevske mornarice, kadetov in pionirjev so takoj začeli s težavnim delom; nekatera pristanišča so Angleži prepustili v oskrbo Američanom.
Strašna so bila uničenja, ki so jih povzročili Nemci zato, da bi zaveznikom onemogočili izkrcanja; potopljene ladje so ovirale vhode v vsa pristanišča, kjer je bilo tudi vse polno skritih zased; pristaniških naprav sploh ni bilo več.
Rotterdam, Amsterdam, Vlissln-gen, Anverza, Ostend, vsa severna francoska pristanišča Calais, Boulo-gne, Dieppe, Italijanska Livorno in Ravenna, nemška Bremen in Hamburg, azijska Rangoon ln Hongkong, ki so jih osvobodili Japonske okupacije, so bila samo nekatera pristanišča, kjer so angleški mornariški izvedenci opravljali svoje delo zato, da bi se ladje varno zasidrale in da bi zgradili začasne stavbe in naprave, ki. naj bi nadomestile prejšnje. Čeprav so s tem mogli le deloma odstraniti ruševine ln napraviti le nekaj reda v močno uničenih pristaniščih, je to predstavljalo ogrorr.no delo.
Uničenje v Rotterdamu
Meseca maja 1945 je oddelek angleških pristaniških delavcev prevzel v oskrbo pristanišče v Rotterdamu, kjer so Nemci povzročili najhujše uničenje. Angleški častniki in nizozemski pristaniški upravitelji računajo, da bo za ta popravila treba potrositi 50,000.000 lir. Potapljači in strokovnjaki za čiščenje bomb in min so takoj začeli z delom ln so že očistili velik del pristanišča. V jeseni 1944 so Nemci uničili pristaniške naprave v Amsterdamu. Pred kratkim je londonski «Tim.«3» objavil, da so Nizozemci že v času nemške zasedbe preračunali višino povzročene škode in so še, preden so se Nemci predali — kar se je zgodilo meseca maja 1945 — v Angliji tajno naročili gradivo, ki so ga kesneje uporabili za popravila. Angleška mornarica še danes sodeluje pri tem delu z nizozemskimi oblastmi.
Po osvoboditvi je angleška kraljevska mornarica pomagala razstreljevati potopljeno ladje, ki so ovirale vhod v pristanišče.
Meseca novembra 1945 so nizozemski Inženirji s pomočjo angleških izvedencev in z napravami, ki Jih je dalo na razpolago angleško mornariško vojno poveljstvo, popravili prvo pregrado pri Jezu v Walche-reniu. Večji del naprav so prevzeli od zasilnega pristanišča «Mulber-ry».
Anverze, ki je za londonskim In newyorškim najvažnejše pristanišče na svetu, Nemci do zadnjega treti otka niso zapustili. Maršal von Rundstedt je v teku zadnje velike nemške protiofenzive nameraval pristanišče znova osvojiti. Proti koncu leta 1944 sta poveljnik pristanišča, ki je bil neki angleški polkovnik, ln njegov pomočnik takoj začela z obnovo. Ko je angleška mornarica meseca avgusta 1945 prepustila upravo pristanišča v Calaau francoski mornarici, je bilo pristanišče že precej obnovljeno. Tako je bilo tudi z drugimi francoskimi pristanišči.
Nesreča v Livornu
Neštevilne so bile nevamoetl, katerim so se med tem delom Izpostavljali angleški mornarji. Pri razstreljevanju mine v Livornu se je avtomatično razpočila bomba, ki je istočasno sprožila naboj pod bližnjim svetilnikom. Svetilnik je eksplodiral, pri čemer je vrglo kamenje v višino 100 metrov. Podobno so ob neki drugi priliki pri razstreljevanju mine, ki naj bd uničila neko ladjo, ki Je ovirala prehod v pristanišče, nevede sprožili tudi tono razstreliva, ki je bilo zakopano pod bližnjim nabrežjem.
Toda v Ravenni je morala angleška' mornarica pretrpeti tudi raznovrstne druge težave. Zelo težavno je bilo odstranjevanje min, ker je bilo morje prenizko ln ni bilo mogoče preprečiti nesreč ln
življenjskih izgub. Za odstranjevanje min so takrat prvič v vojni uporabili najmanjše izkrcevalne ladjice.
Angleški mornarji so imeli v nemških zasedenih pristaniščih ogromno dela. V Hamburgu so nemški mornarji skupno z angleškimi odstranili v pristanišču cele hribe ruševin, ki so jih povzročili angleški bombniki. Petdesettisočtonskl nemški prekooceanski parnik «Evropa» je lahko brez nevarnosti odpotoval iz Bremena, ker je angleško mornariško moštvo za čiščenje min že v naprej očistilo morje in ker so potapljači nevtralizirali vse mine, ki Jih ni bilo mogoče odstraniti na drug način. To delo je zahtevalo mnogo poguma in sposobnosti.
Z izredno hitrostjo so angleški mornarji in kadeti opravljali podobno delo v azijskih pristaniščih Rangoon in Hongkong. Pri tem delu je uspešno sodelovala angleška vojna ladja «Shirrabank», ki so jo kadeti v Avstraliji predelali in o-premili z napravami, ki so jih rabili strokovnjaki za popravljalna dela v pristaniščih.
V Hamburgu se je zače i razprava proti 14 članom osebji koncentracijskega taborišča Neuengamme pri Hamburgu, kjer so Nemci za uničevanje ujetnikov vpeljali prisilno delo in na ta način v dveh letih načrtno pomorili 40.000 oseb.
• • •
Dvalnpetdesetletnl plavač Pcdro Cadiottj je poskuSal preplavati razdaljo 320 km reke La Platta med Rosariom in Buenos Airesom. Preplaval je le 302 km in s tem po, stavil nov svetovni rekord. V vodi je bil nepretrgoma 3 dni, tri ure in 15 minut.
• * *
Izbruh vulkana Sakuraja na Japonskem je zahteval le mnogo Irtev, 6000 oseb pa je zapustilo domove. Lava se vali s hitrostjo tl m na uro proti mestu Ka-goSimi, ki ima ISO tisoč prebivalcev. Reka lave je Široka l km in pol ter visoka 15 m.
* • •
Kot prv« lene belega plemena jo japonslei cesar sprejel Članice ameriške misije za ■vzgojo na Japonskem. Sprejem je bil tl. marca v cesarski palači.
* • •
Zadnje dni marca meseca je v Parizu umrl slavni francoski zgodovinar in član francoske akademije Octave Aubry.
Od obnove tujskega prometa si obetajo v Sloveniji veliko koristi. Okupator je vse tujsko-prometne napravo silno opustošil in izropal. Pred vojno so letoviški kraji razpolagali z 18.000 posteljami, medtem ko jih imajo danes samo 1640; takrat je obiskalo Slovenijo okoli 197.000 turistov, med temi 50.000 tujcev. Letni gospodarski donos tujskega prometa je znašal okoli 170 milijonov din. Poglavitni člni-telji, ki se jih bodo pri obnovi posluževali, so: izraba državnih sredstev (20 milijonov din), vključitev privatnega sektorja, organizirana propaganda in podaljšanje tujsko-prometne sezone na spomladanske ln jesenske mesece.
Kulturni delavci iz vse Slovenije je so te dni priredili v Ljubljani veliko kulturno zborovanje, ki je Imelo namen, da obvesti svetovno kulturno javnost o upravičenosti jugoslovanskih zahtev po Trstu in Julijski krajini. Med drugimi so govorili o primorskem vprašanju pesnik Oton Zupančič, prosvetni minister dr. Ferdi Kozak, pisatelj J uš Kozak in dr. France Kidrič.
Branko Rudolf piše v ♦Ljudski pravici*, da je mariborska opera začela svoje delo z veliko voljo in okusom. Ker ne razpolaga z glasovno dobrim pevskim kadrom, si mora pač pomagati z okusno izvedbo in v kar največji meri izrabiti sile dobrega orkestra. Večkrat se mora zateči tudi k pevcem-go-stom. Od ljubljanske opere so go-tovall Anton Orel, Lado Korošec in
GOSPODARSTVO
Izdelovanje železniških vagonov
na Češkoslovaškem
Meseca februarja so izdelali v češkoslovaških tovarnah vsega 409 novih vagonov, pretežno tovornih, za češkoslovaške državne železnice. Program proizvodnje so izvršili z 88 odstotki. V marcu so začeli z izdelovanjem modernih tipov tovornih vagonov z nosilnostjo 20 ton. Program proizvodnje bo zelo razširjen. Praška tovarna ♦Tatra* bo vsak dan Izdelala 14 novih vagonov, ali več kot 300 na mesec. Češkoslovaška republika ima vsega 6 tovarn za izdelovanje 'železniških tovornih in osebnih vagonov. Odgovorni krogi se dobro zavedajo, da le dovoljna količina razpoložljivih vagonov more oživiti gospodarsko življenje republike, posebno še zato, ker je Češkoslovaška popolnoma navezana na železniški promet tudi s tuplno.
Spet na svojem mestu
Med vojno so dragocene in znamenite slike londonskega muzeja Tate Gallerg spravili v varna zaklonišča podzemskih leleznic. Galerijo Tate so nemSke bombe telko poškodovale, tako da je previdnost na mestv/..Zdaj so slike vrnili na staro mesto. Na fotografiji vidite prizor, kako usluibenci galerije prenašajo po premičnih stopnicah dragocene slike na zemeljsko povrSje,
♦Strašen sl bil*, je zamišljeno dejala Otilija. ♦Imel sl videz pravega potepuha ln bil si...»
♦Pijan*, jo z resnim glasom dostavil Pito. ♦Priznam; zato bi bil srečen, če bi se mogla znova poročiti... prav zares.*
Otilija ga je pazljivo motrila. ♦Težko so te spominjam, kakšen si bil; tudi v hiši gospodične He. lene. Ko sem te danes zjutraj videla v uniformi z zlatimi našlvi, se ml je zdelo popolnoma nemogoče, da bi Imel kaj skupnega e potepuhom, ki st je pral srajco v potoku ln el je sposodil žensko uro, da je lahko kupil staro obleko. Sl pisal gospodični Heleni?* Pito je pokimal.
♦Si ji kaj poslal?*
♦Poslal sem ji Izjavo, ki jo Je podpisal njen oče na smrtni postelj!. Meni ne služi, njegovemu spominu bi pa lahko škodovala. Najboljše bo shranjena pri gospodični.*
♦Ničesar drugega JI nisi poslal?* je vztrajala Otilija.
♦Da, nekaj denarja*, Je odgovo-ril Pito v zadregi. ♦Nlstm mogel povedati svojega pravega naslova,
Sicer pa mislim, da že ve. Ali se spominjaš, ko je rekla, da j« videla nekje mojo fotografijo? Z generalnim guvernerjem sem bil na obisku pri nekem njenem prijatelju.*
♦Kj;?»
♦V mestu, ki ga nikoli nisva dosegla.*
♦Ogdcnsburgi* je vzkliknila Otilija in globoko vzdihnila.
Pito se je zresnil.
♦Obiskal sem guvernerja ln mu razložil vso dogodivščine. Bil je zelo dober z menoj. Vztrajal je na misli, da bi fotografirali izjavo ubogega profesorja. Mislim, da bo pisal washingtonskemu državnemu tajniku, ki jc njegov prijatelj. Potem sem mu povedal... da sem r.e oženil*.
Sledil je daljši molk.
♦Ali se je razjokal?* Je z nedolžnim obrazom vprašala Otilija.
♦Ne, pogumen je bil. Na dopust me je poslal.*	(
Otilija je nagubala čelo. ♦Na dopust?*
♦Da», je odvrnil Pito — ♦dopust za medene tedne; tako je v navadi.*
Sledil Je še daljši molk.
♦To pomeni, da sva zares poročena*, je menila Otilija.
♦Da*.
Pito in Otilija sta zamišljena opazovala reko, ki se je žarila v zadnjih sončnih žarkih.
♦Nekoliko težko je zate, ubogi fant*, je posmehljivo dejala Otilija.
♦Težje zate*, je odvrnil Pito in ponovil naslov iz časopisov: ♦Študentka se je v napadu blaznosti omožila s potepuhom.*
♦Oh! Ali je bila norost tako velika?*
Otilija je vstala, kakor da bi hotela boljše videti pokrajino, ki se je potapljala v vedno bolj gosto temo. Nenadoma se jc obrnila, položila Pltu roke na ramena, ee sklonila ln ga poljubila.
♦Sedi*, je dejal Pito in Otilija Jb poslušno sedla, toda njen stol je ostal prazen...
♦Večerja Je na mizi, mllorrd*, Je s praga sobe nemanll Mortlmer. Otilija je Izrabila temo lo sl popravila lase.
Friderik Lupša, od zagrebške pa Jože Gostič. Izmed opernih predstav jo še dokaj lepo uspela ♦Prodana nevesta*, medtem ko predstava ♦Evgenija Onjegina* ni dosegla zadovoljive višine. Pri tej predstavi je odpovedal tudi režiser, po čigar zaslugi ustreli Onjegin nesrečnega Lenskega kar v hrbet. Tudi orkester, ki ga je vodil sicer izvrstni kapelnik Neffat, je večkrat popolnoma odpovedal.
Med okupacijo so v Sloveniji močno gojili tobak. Zaradi tega verjetno še mnogi posedujejo to-bakovo seme. Ker spada v strogi monopol, opozarjajo prebivalstvo, naj ne sade tobaka ter naj tudi sa-morastle tobačne sadike takoj u-nlčijo.
Smuški odsek fizkultumg zveze Slovenije je razpisal pod imenom ♦Triglavski dan* tekmo v smuku n Triglava, ki jo bedo izvedli 28. t. m.
Odkup presežkov kmetijskih pridelkov v Sloveniji nadaljujejo z r.ajvečjo naglico. Na sestanku crrednje odkupne komisije so ugotovili, da dosedanji rezultati odkupa niso zadovoljivi. Zaradi tega so odkupno kampanjo krompirja podaljšali do 10. aprila. Od 1.650 vagonov krompirja, ki ga morajo zbrati, bo šlo za potrebe drugih republik Jugoslavije 1.200 vagonov, 250 vagonov bo za potrebe Slovenije, ostanek pa za potrebe vojske. Doslej s 0 zbrali okoli 1.000 vagonov krompirja, ln sicer delno po dolžnostnem odkupu, delno pa v zameno za koruzo. Ljubljana bi morala zbrati 65 vagonov, zbrala je le 26 vagonov. Žita bi morali zbrati 1.000 vagonov, a so ga zbrali le 180; fižola pa 150 vagonov, od česar so zbrali 60 vagonov. Zaradi tega so zbiranje žita in fižola podaljšali do konca aprila. V redu in zadovoljivo je potekal odkup sena za vojsko.
Umrli so: Jerica Zelenec, posestnica, Lojze Rak, železniški uradnik, Novak Janez, uslužbenec mestne elektrarne, Bogdan Zupan, rač. Inšpektor, Zorman Helena, upokojenka, dr. Vinko Šarabon, profesor v pokoju, Franc Anžlovar, Ana Skerlava j-Stanlšlč, soproga sodnega uradnika, vsi lz Ljubljane; Marija Daničič-Skušek, posestnica v Zabukovju, Vinko Štraus v Kranju, Alojzija Borisek v Polšniku in Jožefa Gorišek, vdova posestnika in gostilničarja v Stični.
KULTURA
Slovanska godba v Londonu
Dela slovanskih skladateljev tvorijo v zadnji dobi velik del londonskih koncertnih programov. V Queen Mary Hallu je bil koncert del Aleksandra Cerepnlna, katerega je predvajal sam skladatelj. Na drugem koncertu so prvič v Angliji Izvajali znano Prokofije-vo sonato št 84 ln Šostakovičev trio št 67. Skladatelji, katerih dela v Angliji zelo pogostoma igrajo, so Peter Iljlč Čajkovski in Stavinski; zelo priljubljena sta tudi Glinka in Musorgski. V londonski dvorani Wigmore Hallu so 1. oktobra 1945 prvič izvajali fragment sonate za glasovlr Leoša Janačka, ki jo je zložil v spomin češkega delavca, ustreljenega 1. oktobra 1905 v Brnu pri demonstracijah za češko univerzo.
Prva slovanska šola v Pragi
Pri trgovinski akademiji v Pragi so odprli šolo slovanskih jezikov, ki je edinstvena v češkoslovaški republiki. Zanimanje za učenje slovanskih jezikov je pri Cehih in Slovakih izredno veliko. Zato so takoj ob otvoritvi odprli tri razrede, kjer poučujejo ruščino. Po en oddelek imajo poljščina, srbohrvaščina in češčina ter slovaščina za tujce, ki žive v Pragi. Dalje poučujejo slovenščino, ukrajinšči-no, beloruščino, bolgarščino in jezik Lužišklh Srbov. Predvideno je tudi poučevanje litvanskega, estonskega, lotiškega in finskega jezika. Na šoli poučujejo tudi narodno gospodarstvo, pravno in kulturno življenje posameznega slovanskega naroda. Namen te šole je, da nudi absolventom možnost nastopiti v. diplomatični ali konzularni službi, v trgovini ln v novinarskem poklicu.
♦Ali je prišla pošta?* je vprašala.	%
Ni pričakovala nikakega pisma, toda menila je, da mora v tem novem svetu pokazati kako mima je in kako se zna obvladati. Da ni nikoli razburjena... skratka vse, kar v tem trenotku ni bila.
♦Ne, gospa. Pozabil sem povedati gospodu, da je pred desetimi minutami bila tukaj lady Glorija in pustila majhen ovoj.*
♦Glorija!*
pito ni izrekel tega, kar je mislil. Sel je v obednlco in našel poleg svojega krožnika škatlico v ovoju. Pito je odprl pokrov ln vzel in škatlice vizitko in majhno kam o jo,
♦Čestitam*, jc bilo napisano na vizitki.
Pito je globoko vzdihnil.
♦Dobra igralka je», je menil Pito,
Na koncu večerje je vstopil sluga in vprašal, za katero uro naj naroči avto.
Otilija je odgovorila namesto Pita.
♦Lord Rochford nocoj no potrebuje avtomobila.*
KONEO
JULIJSKA KRAJINA
SODBA V PULJSKEM PROCESE
Pulj, 6. aprila
Pri nadaljevanju procesa proti Bllucagliju l.n drugim obtožencem, je včeraj po zaslišanju številnih prič, prevzel besedo javni tožilec, ki je začel z t>esedami, da je opazil, kako hočejo obtoženci opravičiti svoja zla dejanja z izjavami, da Jih je v njihovih akcijah vodil izključno duh italijanstva. Iz svojega življenja poveličujejo dejanja nacionalizma in v svojih družinah navajajo primere italijanstva.. V svojem nadaljnjem govoru je tožilec nato dejal, da ne bo uporabil členov 54 ln 75, po katerih bi mo-
ral za nekatere obtožence upor* biti smrtno kazen.
Po govorih odvetnikov, Je sodi ščo odšlo k posvetu in ko se j< vrnilo v razpravno dvorano, je ii reklo naslednjo sodbo:
Vernier oproščen; Mar&cchi ob sojen na 15 let zapora; Artusi ob sojen na 20 let zapora; Bilucagli* za katerega je javni tožilec zaht* val 25 let, je sodišče obsodilo ni 28 let; za Roccoja je sodišče potrdi lo tožilčevo zahtevo ln ga je obse dilo na 30 let zapora. Vsi obte ženci izgubijo tudi pravico do jaV nih služb. .
Potreba po krompirju Prosta prodaja žvepla
Gorica, 6. aprila Odsek za prehrano poveljstva 88. ameriške divizije s sedežem v Gorici objavlja, da bi bil zelo zadovoljen, če bi mogel kupiti kakršen koli poljedelski pridelek, ki bi bil na razpolago po zadovoljitvi vseh potreb civilnega prebivalstva na področju ♦A*.
Znano je no primer, da se nekateri kmetje obotavljajo saditi krompir, v bojazni, da bi zaradi preobilnega pridelka padle cene.
88. divizija potrebuje dnevno 40 stotov krompirja za prehrano svojih čet. To količino dobiva zdaj fz Združenih držav, mogla pa bi to količino nabaviti na licu mesta, do bi se ob letini izkazalo, da luompir preostaja.
Trst, 6. aprila
Poljedelski odsek Zavezniški vojaške uprave javlja:
Zaradi zadostne razpoložljive ko ličlne žvepla bo ta proizvod odšle; v prosti prodaji ln brez bonov V poljubnih količinah.
PULJ
NOGOMETNA TEKMA MED MO STVOM USP IN ANGLEŠKO REPREZENTANCO
V nedeljo ob 15. url bo na obči ir skem stadionu nogometna tekni* med moštvom USP (bivši ASP) 1» angleško reprezentanco 169. brigade.
TRST
Izpred izrednega sodisea
PoročDik milice obtožen umora
Danes se je pričela pred izrednim porotnim sodiščem razprava proti poročniku milice Brunu Be-nedettiju, roj. v Trstu 1. 1907, uradniku pri Jadranski zavarovalnici. Obtožen je, da je 8. decembra 1944 prostovoljno povzročil smrt Friderika Pacorja, imenovanega ♦arne-rikanček*, podpoveljnika garibaldinske brigade; nadalje je obtožen smrti Iginija Jacumina. Razen tega ga obtožujejo, da je v družbi z drugimi neznanci 15. decembra 1941 na Opčinah prisostvoval eksekuciji skupine Slovencev, ki jih je obsodilo posebno sodišče.
Benedettl je zanikal, da bi sodeloval pri eksekucijskem vodu, ki je takrat usmrtil pet protifašističnih Slovencev In je dejal, da v tistem času ni bil niti pri milici. Potem je dejal, da je 8 decembra 1944, prvega dne po njegovi prestavitvi v Ronke, bil v ♦Albergo alla Stazio-nc», kamor sta vstopila dva partizana, ki sta mu ukazala, naj dvigne roki; grozila sta mu z brzostrelko. On se je nato skril v notranjih sobah poslopja in ko sta mu sledila, je Izvlekel revolver ter Izstrelili tri strele. Za tem je zaslišal rafal brzostrelke In pok ročne granate.
Zaradi Benedettljevega streljanja sta našla smrt partizan Pacor in neki gost lokala po imenu Jaoumin, medtem ko je nekega vojaka, ki je bil zunaj lokala, ustrelil bežeči partizan.
Nekatere priče, ki so prišle lz Ronkov, so dale več ali manj odgovarjajoče podrobnosti, na obtežon-cevo izjavo.
Jetnlški kurat, oče Missiva, je dejal, da je prisostvoval streljanju
na smrt obsojenih na Opčinah. Ob sodbo so izvršili ob 8.15 zjutraj. Pri ča ni mogla ne zanikati no potrditi da je bil obtoženec navzoč, ker J' njegova pozornost veljala ustrelj*' nim. Priča Salico je zatrdil, da t1 spominja tistega jutra ln da je p®’*’ šel Benedettl v njegovo trgovin' kupit kruh.
Trije uslužbenci ♦Rasa* so p^1 čall, da se je med uslužbenci ra* nesel glas, da je Benedettl prisostvoval eksekucijskemu vodu in d* se je bahal, da ima robec, na kat«’ rem je kri umorjenih.
Ko je vprašal predsednik o vir1 teh glasov, je priča Adellna Ms11' zettijeva odgovorila, da je bilo v*' zagonetno in da stvari nihče ni m*' gel razjasniti.
Zaradi potrebe zaslišanja drugi* prič je predsednik odgodil razpravo na 11. t. m.
Popis iujcev
Vse osebe, ki nimajo italija*1' skega, ali so brez državljan' stva, se morajo javiti na urad11 za tujce pri policiji Julijsk' krajino v ulici 30. oktobr* št. 2-III. nadstr. med 9. in l^-uro.
Od 8. do 10. aprila so vrsti črke V, W, X, Z in t.
Gledališče Fenlce
7a Welfare Entertainments pre^ vaja v gledališču Fenice revU° <tLa'
dja kroži*, ki jo igra mednarodni
skupina Zacchini. Predstave dan®* m jutri v nedeljo ob 15. in 20. uf> Predprodaja vstopnic pri gledališč blagajni.
GORICA
Slovensko gledališče
Danes zvečer vprizori Slovensko narodno gledališče v Gorici v Ljudskem domu ob 20. uri dramo v treh dejanjih ♦Razti-ganei*, ki jo je napisal Matej Bor.
Jutri, v nedeljo, bodo vpri-2orili ob 15. uri P- Surekovo igro v treh dejanjih «Pesem s ceste*, ob 20. uri pa Golarjevo komedijo v treh dejanjih «Vdo-
va Ilošlinkn».
Cene prostorom: 80, 60 in 40 lir; stojišče 30 lir.
Pojasnilo
Glede na področni ukaz št. 77, s katerim jc goriški guverner preklical imenovanje g. Lorenza Stratte za predsednika zavoda za zdravniško pomoč delavcem, pojasnjujejo, da Je bil ukrep izdan izključno zaradi nove ureditve zavoda, ki predvideva odpravitev službenega mesta predsednika.
Dva požara
četrtek proti 17.30 uri se 3« zeleznižki postaji v Krm nu ilo nekaj vagonov, del tovor-ei vlaka, ki je »tal na slepem , Medtem ko je po«‘sirijo 3je poskrbelo za odklopljenje ičih vagonov, so poklicali na loč gasilce. Po njihovi zaslugi pred ognjem rešili mnogo va-ov. Kljub temu »o zgoreli štirje oai, izmed katerih je bil eden olncma nov, Skoda znaša nad j on lir.
čeraj se je v G-abrjah pri Min-vnela suha praprot na gozdna-
terenu. Na kraj požara bo priti goriškl gasilci.
Vozni red
z soriškega gl. kolodvora
Odhodi:	Trat:	6.11, 8.26*,
16.45*, 18.10; Videm: 6.38, 1**! 18.14; Ajdovščina:	4.20,	1^-
*) Delavski vlaki.	.
Prihodi: iz Trsta: 6.33, 8*, 14.4* 10.15*, 18.08; iz Vidma: 5.45, 13.6 18.04; iz Ajdovščine: 6.38, 18.6"’ *) Delavski vlak'.
Od nedeljah vlaki iz Trsta V dma ter obratno ne vozijo.
Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23.1® u Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23. 1
Nedelja, 7. aprila 7 glasba za dobro jutro; 7.65 J stra Jutranja glasba; 9.30 km®1 ska oddaja; lo prenos sv. mo*|® Bv. Justa; H nedeljski gla®1^ epored; 12.15 verski govor v » vensčinl; 12.30 kmetijsko P®4 vanje; (slov.); 13.15 reprodudr® glasba; 13.30 «4 mušketirji* &
, Pregled tedenskih spor® ,j 14.15 pregled vesti; 15.20 otr°? ura v slovenščini; 15.40 OrfiM ura v italijanščini; 16	ra®1.1 jf
kronika; 16.45 pestra gla*bf’gb»; športna poročila; 17 plesna
17.30	operna glasba; 18 P , J-tiska; 18.45 športna poročil®;.^; partizanski napevi na P10 19.20 predavanje o telesni y ?.e)i
19.30	komorna glasba tP‘° 2030 simfonični valčki:
Ponedeljek, 8. aprila ^ 7 glasba za dobro jutro; 7.	.«1j
ra jutranja glasba; 11 .. .. v. trni; 11.45 univerza po radiu v asba za vas; 12.30 predavan) ^
d vensčinl; 14 predavanje v
janšclni, 14.15 pregled vestb^.