Potmtna plačane « (fotorlnl
Leto ДОЦ1А
V Ljubljani, v četrtek 14. junija 1934
Štev. 133 a
Ceua 1.50 Diu
Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — ne* deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi oL6/UI

Telefoni aredništvai dnevna ilniba 209« — nočna 299*. 2994 la 205«
Izhaja reak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Ček. račun: Ljubljana St. 10.630 ia 10.349 za ineerale; Sarajevo štv. 7561 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999
Je vtiče v obisk v Parizu
Sinoči je po dvodnevnem uradnem obisku naš zunanji minister B. Jevtič zapustil Pariz in se vrača v domovino. Prisrčnost, s katero so francoska prestolica in najvišji predstavniki francoskega naroda pozdravili in sprejeli glasnika naše države, dokazi iskrenega prijateljstva, ki jih je od vseh strani dobival ter čast, ki mu jo je kot predstavniku velike države bila izkazana, so nam ljubi in veseli nas, da se moremo Franciji zu toplo gostoljubnost v imenu našega naroda zahvaliti. Sicer smo vedno vedeli, da za francosko-jugoslovansko prijateljstvo ni treba nobenih novih dokazov in nobenih novih
Ž'amstev, ker stara, dana na bojnih poljanah, :o je tekla naša kri za svobodo, nam zadostujejo, a v vrtincu sodobne evropske politike, kjer so se pojavljali črnogledi preroki, ki so govorili in strašili okrog, da Francija in Jugoslavija ne hodita več po vzajemnih skupnih potih, je bilo naravnost potrebno, da je bil podan nov dokaz za to, kako trajno sta med seboj povezani usoda Francije in usoda Jugoslavije. Jeziki se bodo sedaj pomirili in zamotani politični položaj bo pridobil s pariškim obiskom na jasnosti in preglednosti.
Čudno naključje je, da je pariški obisk našega zunanjega ministra padel ravno v obletnico, ki jo bodo v zatišju slavili poborniki lani, dne 15. junija podpisanega pakta štirih velesil, ki je tako globoko razgibal politično delovanje v Evropi in sprožil mednarodne pokrete, ki so danes še le v začetku razvoja, а ki jim vidimo oddaljene cilje že v velikih obrisih. Pakt štirih, ki ga je v velikem idealističnem poletu podpisal tudi Barthoujev predhodnik Pavel Bon-cour, nas ni zadovoljil, medtem, ko je naravnost ozlovoljil veliko število držav evropskega vzhoda. Dvignil je, upravičeno ali neupravičeno, o tem danes, ko je pakt štirih podlegel otroškim boleznim, ne bomo razpravljali, strah, da bodo male države, ki eo ostale izven njega, morale same skrbeti za varnost svojih ozemelj. S tem je nehote dal pobudo za celo vrsto politično pomembnih dogodkov. 16. februarja 1933 se je strnilq Mala zveza v disciplinirano politično enoto, eno leto pozneje, 6. februarja 1934 se ie med seboj pomiril Balkan e podpisom balkanskega sporazuma, ki je otvoril nove možnosti za končno zbližanje balkanskih držav z zadnjo balkansko državo Bolgarijo, ki je ostala še izven tega velikega mirovnega zbiranja. Učinki sunka pakta štirih so se čutili še na večje razdalje. 3. julija 1933 so vzhodnoevropske države sklenile v Londonu prve pogodbe e sovjetsko Rusijo ter tako jasno pokazale, kam se hočejo naslanjati V Svojem stremljenju za varnost svojih zemlja. Pakt štirih je dal pobudo za strumno politično organizacijo vsega evropskega vzhoda. Tega ni hotel, to vemo, zato nam je tudi lahko, da ob uspehu, ki ga ni želel, u ki nam je dobrodošel, pozabimo tudi na trenutke razočaranja, ki smo jih preživeli, ko je lani kot neka temna pošast zatemnil naše politično obzorje. Zato pravimo tudi, da je srečno naključje, da je Pariz ravno na obletnico tega črnega dejanja hotel pred vsem svetom na najbolj prisrčni način pokazati našemu zunanjemu ministru, da je pakt štirih le še spomin, ki je najbolje, da ga čimpreje zakopljemo v novem, dejanskem sodelovanju.
O vsebini razgovorov med g. Jevtičem in g. Barthoujem smo navezani le na poročila časopisja, ki pa zaenkrat ne morejo povedati več kot ugibanja. Čisto naravno se nam zdi, da je bilo treba sedaj, ko se je Francija vrnila nazaj k svoji tradicionelni politiki brezpogojnega sodelovanja s svojimi zavezniki, spraviti v sklad vee to, kar se je v enem letu zgodilo, organizacijo Male zveze, balkanski pakt, zbliževanje z Bolgarijo, zbliževanje z Rusijo, obrambo Podonavja pred Habsburžani in pred nem-ško-italijansko nadvlado, z velikimi cilji nove francoske zunanje politike, ki si je stavila nalogo, s pomočjo svojih zaveznikov in Rusije ustvariti v Evropi nepremagljiv tabor držav, ki hočejo braniti dosedanjo politično razdelitev Evrope ter normalizirati odnošaje med Francijo in Italijo na eni, med Italijo in Balkanom na drugi strani. Vloga Jugoslavije tako pri ustvarjanju velikega evropskega pakta za medsebojno pomoč proti revizionizmu, kakor pri ozdravitvi italijanskih odnošajev do balkanskih držav, je vodilna, odločujoča naravnost in zdrava pamet odobrava, da je francoska vlada želela slišati iz najbolj avtentičnih ust naše zunanje politike, kako si Jugoslavija zamišlja eno in drugo. Naš zunanji minister je v enem letu svojega delovanja prinesel toliko dokazov bistrosti in diplomatične spretnosti ter jeklene volje uspeti, da je njegovo mnenje dragoceno za uspeh katerekoli politične misli, ki hoče doseči, da se Evropa pomiri in ustali v delu.
Toda poleg navedenih čisto političnih predmetov, ki so polnili dnevni red dvodnevnih razgovorov v Parizu, smo prepričani, računajoč pri tem na patriotično daljevidnost našega zunanjega ministra, ki se je že več kot enkrat izkazala kot izredna, da sta Bogoljub Jevtič in Louis Barthou obravnavala v okviru evropske politike tudi gospodarska vprašanja, ki zanimajo predvsem Francijo in Jugoslavijo. Prva naša želja je, da nam nikdo ne krati naših pravic svobodne in neodvisne države. Druga pa je, da se moremo na tem svojem nedotakljivem ozemlju gospodarsko razvijati in v sedanji gospodarski krizi zopet znova zaživeti. In na tem polju je po našem mnenju silno veliko možnosti, da se razmere izboljšajo. Statistika našega uvoza in izvoza iz Francije nam pomaga do jasnih pojmov v tem pogledu. Letu 1930 smo uvažali iz Francije zn 269.1 milj.. 1931 za 210.6 milj., 1932 za 129.3 milj., 1933 za 120.6 milj. Din. Izvažali pa smo v Francijo leta 1930 za 283.1
i
Kmečka revolucija v Španiji
Prelom med osrednjo vlado in
Katalonijo? Katalonski poslanci zapustijo Madrid
Barcelona, 13. jun. TG. Novice, da jo prišlo do sporazuma med Katulonijo in madridsko vlado, ne odgovarjajo resnici. Danes je katalonski parlament enoglasno sprejel zakon o agrarni reformi, čeravno ga je madridska vlada, oziroma madridsko sodišče za obrambo ustave, zavrnilo. Madridska vlada katalonskega zakona o agrarni reformi ni hotela, ker deli veleposestva v male kmetije, kar ne ugaja osrednji vladi, ki bi rada svoje zakone o poljedelskem delavstvu razširila na vso Španijo. Po mestu se vrše danes velike manifestacije za ta pogumni korak katalonske vlade, ki si ne pusti ukazovati od Madrida. V mesto so se navalile ogromne mase kmetskega prebivalstva, ki so je prišlo znhvaljevat za zakon, po katerem bodo dobili v lastnino male kmetije. Manifestacija se je razvila v demonstracijo proti katalonskim poslancem v Madridu, ki da niso ščitili upravičenih želja katalonskega kmeta.
Posledica katalonske kretnje v Madridu je postala katastrofalna, ker so vsi katalonski poslanci izjavili svoj odhod iz parlamenta. Kataloncem je sledilo tudi 15 baških nacionalistov. Parlament v Madridu je postal nepopoln. Katalonski afront proti osrednji madridski vladi je tein bolj zapletel notranji politični položaj Španije, ker je katalonska vlada v rokah združenih katalonskih levičarskih strank, tako zvane »Esquerru«, ki ima naravno na svoji strani simpatije onih španskih skrajnih levi-
čarjev, ki so v opoziciji proti madridski vladi in ]l podpihujejo socialistično-kontunistično revolto proti legitimni vladi.
Koloni v južni Španiji streljajo -Nebroj aretacij
Ta revolta, ki ima značaj revolucijo kinotskih najemnikov in dninarjev proti veleposestnikom, je zadnje čase postala posebno nevarna v seviljski provinci. Tu stavkujoči najemniki in poljedelski delavci pokvarjajo poljedelske stroje in vlada se boji, da bi zaradi tega ne trpela občutno letošnja žetev. Godijo se pa tudi drugo ilegalne stvari. V Villanuevi de las Minas so stavkujoči napadli župana in skoraj do smrti pobili nekega občinskega svetnika. Ko so hoteli koloni naskočiti občinsko hišo, je prihitela na lice mesta četa vojaštva, ki je napravila red in 200 vstašev aretirala. V Utresi bo koloni a' i'i nekega starca, ki se jim ni hotel pridružiti, in ko ranili njegovega nečaka, ki se je bil z njim podal na polje delat. Podobna nasilstva so se zgodila tudi v številnih drugih krajih. V Santa Cruz (le la Zarza v provinci Toledo so našli v socialističnem Ljudskem domu osem bomb, vsaka po 20 kg teže. V Ciudad Real so položili stavkujoči dve bombi v samostan sester dominikank. Stavka se je razširila tudi na Malago in Madeiro, kjer je
oblast zaprlu vse člaiie »tavkarskega odbora. V San Sebastianu ho zaprli človeku, ki je širil med vojake ondotno garnizije prevratno'letake. Ni skoraj kraja v južni Španiji, kjer se nc hi vršili spopadi med oboroženimi poljedelskimi delavci in orožniki. Vsega skupaj je oblast dozdaj zaprla uad 2500 stav-kujočih.
Krvavi spopadi in uboji v Madridu
Tudi v Madridu se množijo krvavi spopadi, Skupina komunistov jc napadla izletnike nemške kolonije, mod katerimi so jc nubajal tudi nemški poslanik, in težko ranila neko deklico. Komunisti so streljali tudi nu direktorja desničarskega lista »Epoca«, grofa Val de Iglesias, ne da bi ga ranili. Pa tudi fašisti so streljali nu neko skupino socialistov in enega izmed njih ubili.
Vlada je prepovedala v Madridu vse shode. ★
Madrid, 13. juniju, m. Vojni minister j« poslal tajno naredbo v Sem poveljstvom mest, kjer se nahajajo letališča, da strogo pazijo na vsako letalo, ki prileti v Španijo iz inozemstva, ker obstoja bojazen, da bi sc bivši španski kralj Alfonz XIII. tako povrnil nazaj v domo-
Boj proti „nergačem" v Nemčiji
V Nemčiji se lomi
Sovražnik je na desnici
Berlin, 12. junija, z. Borba proti »nergačem«, ki jo je zaukazal propagandni minister dr. Gobbels in v kateri se je dozdaj vršilo že 4000 propagandnih zborovanj po vsej Nemčiji, je postala sedaj še hujša, odkar je dobila tudi hitlerjevska mladina ukaz, da se ii pridruži. Vrhovni voditelj hitlerjev-ske mladine Baldur von Schirach je izdal povelje, da je treba organzirati kar 1000 zborovanj za njemu podrejeno mladino, da se ona ne okuži od »nergaškega zaslrupljevanja« protirežimske opozicije. Prvo zborovanje hitlerjevske mladine je otvori' v Hannoveru najožji sotrudnik von Schiracha, sku-pinski voditelj Štabe, ki se je v svojem govoru proti meščanstvu in proli plemstvu tako razvnel, da podobnih demagoških govorov še nismo slišali, odkar so se boljševiki v Rusiji že nekoliko pomirili.
. . . zaviti vratove !
»Sovražnik je na desnici«, je začel svoj govor. (Zanimivo in značilno je, da je na dan uboja nemškega ministra Rathenaua spregovoril iste besede takratni centrumski drž. kancler dr. Wirth, ki so ga zaradi tega vsa poznejša leta zasmehovali in preganjali. Dr. Wirth je takrat pravilno gledal in če bi ga poslušali, bi danes v Nemčiji ne bilo hitlerizma. Štabe je torej po 12 letih ponovil besede takrat najhujšega nasprotnika vstajajočega narodnega socializma in s tem hotel povedati, da narodnega socializma noče sprejeti nemško meščanstvo, še manj pa nemško plemstvo. Op. ured.) — »Največji nasprotnik razmaha Nemčije,« je dejal Štabe, »je v zgodovini vedno bilo meščanstvo. Ono je razklalo nemški narod v stanovske razrede in izdajalo kar po vrsti nemško mladino. Tudi danes je isto reakcionarno meščanstvo zopet na delu in rije ter ruje proti revoluciji mladine, fi? se mu dovoli, da nadaljuje svoje podtalno delo, se bo ne-
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, pri tem pa vendar razmeroma jasno in nekoliko topleje.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, še vedno nestalno, topleje.
milj., 1931 za 192.7 milj., 1932 za 82.2 milj., 1933 samo še za 74 milj. Din. Naša trgovinska bilanca je bila torej s Francijo aktivna še leta 1930 za 14 milj. Din, medtem ko je postala 1. 1931 že pasivna za 117.9 milj.. 1932 za 46.3 milj., 1933 za 4b.3 milj., v prvih treh mesecih
1. 1934 pa celo že za 20 milj. Din. V odstotkih je naš uvoz v Francijo od 1930 do danes padel od 3.87% vsega našega uvoza na 3.7%, medtem ko je naš izvoz v Francijo v istem času nazadoval od 4.18% vsega našega izvoza na komaj 1.21%. Te številke so zelo zgovorne in povedo, kako bo treba politično prijateljstvo polagoma podpreti z gospodarskim sodelovanjem, ko imamo mi toliko proizvodov, tla imenujemo le koruzo, fižol, gobe, hmelj, prašiče, jajce, kože, les, rude, opij, ki jih Francija potrebuje in za katere je zadnje čase dovolila sorazmerno veliko večje kontingente v prilog Avstrije, Madjarske in Italije, ki se ne morejo ponašati s leni da podpirajo francoske načrte, kot jih je dovolila naši državi. Z veseljem verujemo, da je francoska vlada uvidevno poslušala naše gospodarske težnje in da stojimo v tem pogledu na pragu novih, razveseljivih pojavov.
kega dne nova mladina morala res spozabiti in tem reakcionarjem zaviti vratove (sic!).« Ko je nehal govoriti, so mladi zborovalci dolgo vpili: »Naj pogine reakcija, da bo živela socialistična revolucija!«
Razpust „jeklenih čelad"
Kot prva posledica strastne borbe proti reakcionarnemu meščanstvu in plemstvu bo sledil razpust organizacije »jeklenih čelad«, ki je svoje pristaše nabirala predvsem v meščanstvu in med plemstvom. Pri tem gre za približno 800 tisoč »jeklenih čelad«, ki so deloma itak že včlanjeni v hitlerjevskih napadalnih oddelkih, a ki tvorijo nezanesljive elemente, ki so gene-
Dr. Gobbels govori v Varšavi:
racija bivših bojevnikov, ponosnih na svojo vojaško službo in se ne puste komandirati od mladičev, ki so med svetovno vojno, ko je bilo treba za domovino umirati, sedeli še po šolskih klopeh. Razpust jeklenih čelad je torej le vprašanje časa.
Po akademikih
Da se v Nemčiji zares lomi, priča tudi kazen, ki je zadela 6 velikih dijaških akademskih društev, ki so bila izgnana iz vseneinške hitlerjevske akademske organizacije. Kaznovane akademske organizacije spadajo med najbolj trdne z največjimi tradicijami, ki so v svojem starešinstvu ohranile notranjo medsebojno povezanost in obdržale močan vpliv ravno po svojih starešinah na vplivnih mestih državne uprave. Zunanji minister von Neurath je sam starešina »Suevie«, ki je bila tudi izgnana in razpuščena. Narodni socializem hoče akademike pri siliti, da vstopijo v rujavo organizacijo ali pa dr brez društva ohrome v svojem poletu, ker sicei nimajo nikakega izgleda na kakšno namestitev. Zares, v Nemčiji se nekaj lomi . . .
„Nemčija - poplemenitena demokracija"
Berlin, 13. jun. AA. DNB poroča iz Varšave: V govoru, ki ga je imel nemški propagandni minister v Zvezi intelektualcev o narodno socialistični Nemčiji kot činitelju evropskega miru, je Giibhels izvajal, da je narodui socializem bistveno nemški pojav. Nastal je iz tesoe zveze z značajem in krvjo Nemcev in hoče predvsem rešiti vprašanja, ki jih ima nemška država na znotraj in zunaj. Nacionalni socializem nima zato mednarodnega poslanstvo v agresivnem smislu. V kolikor mora nemška država vzdrževati odnošaje aa področju zunanje politike in braniti svetovne interese, dela to kakor vso druge države. Pri tem ravau kot narod, ki brani svoje življenjske pravice. Poleg teh nalog nacionalni socialisti v zunanji politiki nimajo drugih, posebnih ciljev.
Narod, ki je po vojni preživel najhujše moralne in gospodarske udarce, je za vsako žrlev, ki naj vzpostavi red v notranjosti. Ali zasluži lak narod, da ga svet obsodi? Nasprotno, vsi bi mu morali pritrjevati, ko skuša najti rešitev velikih sodobnih vprašanj z novimi načini.
Nemčija je pripravljena sodelovati pri plemenitem delu pomiritve sveta in pričakuje odgovorov. Nemčija izteza roko svojim bivšim nasprotnikom. Nemška vlada in nemški narod sta drug za drugega. To dokazuje izid volitev od 12. novembra 1933, ko je 92% vseh volilcev glasovalo za vlado. Moderna nemška država jc poplcinciiitena demokracija. To dejstvo bi moralo olajšati sporazume med novo avtoritarno Nemčijo in njenimi sosedi ki so večinoma pristaši demokratskih režimov.
Bolgarska diktatura se razvija
Vse stranke so razpuščene - Ves tisk je v nevarnosti, da izgine
Sofija, 13. junija. TO. Po ministrski seji, ki je trajala vse popoldne in še dolgo v noč, je predsednik vlade Oeorgijcv izdal uradno poročilo, ki ga je tudi osebno tolmačil časnikarjem. Predsednik vlade je povedal, da s; je vlada bavila z dvema vprašanjima: s slrankami in s tiskom. Kar se tiče političnih strank, je vlada sklenila, da nemudoma razpusti vse politične slranke in politične pokrete in da ne dovoli pod nobenim pogojem njihove obnovitve. Ce bi se vzdrževale slranke na tajen način, je predvidena tudi smrtna kazen za odgovorne voditelje. Smrtna kazen zadene tudi voditelje tajnih revolucionarnih organizacij. Glede obnove tiska je vlada sklenila, da morajo vsi izhajajoči časopisi, revije in periodične tiskovine v teku 10 dni zaprositi pri ministrskem predsedstvu, kjer se ustanovi poseben oddelek za državno obnovo, za dovoljenje, da smejo nadalje izhajali. Vlada bo presojala, kateri list še sme izhajati, kateri pa ne. Listi, ki dovoljenja ne bodo dobili, morajo v 14 dneh prenehati. Tudi glede urednikov bodo izdane nove uredbe, ker se za časnikarja zahteva posebno šolanje in nad 30 letna starost ter politična neoniadeževanost. Izdajatelji tajnih — »od roke v roko« — časopisov se bodo kaznovali s smrtjo.
Umor sredi ulice
Sofija, 13. juniia. AA. Danes so na ulici ubili bivšega lastnika tobačne tovarne Stankova. Ubijalci so pobegnili. Stankov ni igral vidnejše politične vloge. Zato smatrajo, da ne gre za zločin iz političnih pobud.
Pogodba z Avstrijo
Dunaj, 13. junija, p. Avstrijska vladn je sklenila z Bolgarijo kompenzacijsko pogodbo za večje dobave bolgarskega tobaka v zameno za avstrijske industrijske proizvode. Bolgarija bi dobavila za 10 milijonov šilingov tobaka, avstrijski izvoz industrijskih izdelkov v Molgarijo pa je cenjen nn 9.4 milijonov šilingov. Obenem je avstrijska vlada I>rev7,elo garancijo za eventualni izpad plačil avstrijskih izdelkov v Bolgariji do zneska 75 odstot kov celokupne vrednosti.
Budimpešta, 13. junija. AA. MTI poroča: Danes so na podlagi poročila mešane madžarsko-bolgarske komisije, ki je zasedala aprila v Sofiji, podpisali novo troovinsko pogodbo med Madžarsko in Bolgarsko.
Vselej, kadar зЈа^ерД	Ц Д |Д Д Ц |4Т
Dr. Jevtič v Parizu Zdravice prijateljev Q|j HlOffII Q(lSoČiiGV
Pariz, 13. jun. AA. Snoči so v inedzuvezniSkom klubu priredili svečan banket na čast jugoslovanskega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiča. Banketu jo predsedoval general F r a u c b e t d'E s p 0 -rev. Bankela so se udeležili na (odličnejši zastopniki francoskega javnega življenja in pariške družbe. Med banketom je general Franchot d'Esperey imel govor, v katerem se je z. izbranimi besedami
razvnema iu mi polni srco s ponosom. Izkazujoč čast Jugoslaviji, so vašo prijateljske misli vsekakor bile pri tistem preizkušenem rodu seljakov, ki so \ednu v svoji trpki in nemirni preteklosti raje prenašali nevarnosti, kakur ila bi se izpostavljali ponižanju in suženjstvu, Vsi tisti, ki količkaj poznajo zgodovin« Jugoslavije — koliko dragih in slavnih francoskih imen hi moral tu'navesti — su
obrnil k zunanjemu ministru Jevtiču in mu čestital i ugotovili, da se na dnu naše duše nahaja na prvem
' mestu ljuhezen do svobode in narodne neodvisnosti. prav tnfco pu tudi absolutno spoštovanje tujo svobode. To skupno čutenje naših dveh narodov in njuna solidarnost v tem idealu jc delovalo v naših združenih dušah in srcih v tragičnem trenutku velike skupne preizkušnje, ki jc omogočila našima prijateljskima narodoma, <la sc še botje med seboj spoznata in spoštujeta.
Ko je srbskemu narodu in srbski vojski tekla kri iz. vseh iil in ko je edini Zarok upanja sijal iz mučeniškegu izgnanstva, se je Francija materinsko sklonila nad našimi ranami in s svoja viteško dušo združila svojo usodo z našo. V miru. ki smo ga dosegli z največjimi žrtvami naših dragih skupnih pokojnikov, smo vedno obračali svoje pogled« in svoje upu k idealu, ki nas je družil in ki jc bil, ki jo in ki ostane osnovni zakon v viharju mednarodnega življenja. Navzlic tegobam mednarodne politiko nam dnnaša blagodejni mir in nuni bo do-našal z vsakim dnom novo nagrado zaradi te našo moralno solidarnosti, ki jo vočja nd vseh drugih, kor tli v dušah naših dveh prijateljskih in zavezniških narodov.
Izrekajoč to želj«, gospodje, dvigam svojo rašo v čast predsednika francosko republiko g. Lobruna in v čast prijateljsko in zavezniško Francijo.
za velike uspehe, ki jih je dosegel s svojim miroljubnim delom v zadnjih letih. Svoj govor je zaključil z zdravim Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in za napredek Jugoslavije.
Zunanji minister Bogoljub Jevtič je nalo odgovoril maršalu Franchetu d'Esp6reyu s tem le govorom:
Gospod maršal! Gospoda!
Dovolile lili, ila (lani izraza svoji radosti, ki jo čutim zdaj med vami ua tem sijajnem banketu, pri katerem miiu zbrani, da obnovimo slavne spomin«, ki vežejo duš« naših dveh narodov. Gospod maršal, nihče ni liil tako poklican, ila poveliča francosko-jiigoslovuusko prijateljstvo in bratstvo, kakor vi, -lavni maršal Francijo in vojvoda Jugoslavije, vi, ki slo znali navdihniti francoske in srbsko vojake /. vero in z veličastnim zanosom, ila so mogli zlomili odpor sovražnika in nosti osvobodilno zastave ilo krajuili moj jugoslovanskega ozemlja. Vaše imo jc zapi-auo '<■ zlatimi črkami na najlepši slrani naše zgodovin«. Vsi Jugoslovani čutijo do vas najgloblje spoštovanje in hvaležnost. Dovolite mi, da se v njihovem imenu z največjim upoštevanjem poklonim vaši plemeniti osebnosti in (lu vam obenem izročam prisrčno pozdrave svojega vzvišenega vladarja kralja Vleksandra, ki nikoli no pozabi slavnih uslug, ki sto jih storili našima dvoma doino-i inama.
Gospodje, vom, ila volj« čast, ki sto mi jo nocoj izkazali, jugoslovanskemu narodu., To ino tem bolj
Pariz, 13. junija, k. Jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič je ob 5.55 v spremstvu francoskega poslanika na našem dvoru Naggiara in šefa kabineta Markoviča odpotoval v Belgrad.
Divjanje teroristov v Avstriji
Nastop vetesit proti Nemčiji?
V glavnem se po najhujšem terorju vrača mir v državo
Dunaj, 13. junija, b. V tnestu vlada mir, vendar pa se |iovsod čutijo izredni varnostni ukrepi. Policija jc snoči ustavila na važnejših prehodnih točkali vse avtomobile in jili preiskala. V dveh slučajih je našla eksplozive. Vsa javna poslopja so zastražena IX) policijskih oddelkih in osebe, ki prihajajo v mesto. se preiskujejo od tajnih agentov in policijskih organov. — Snoči je ljudstvo napadlo raznašalce »Abend Kttrierja«, ki je prikrito narodno - socialistično glasilo, jih preteplo in razmetalo in raztrgalo liste. Enako se jc zgodilo kolporterjem tudi v pokrajini. Dalje se čuje, da je bilo na zahodni in južni progi zopel poskušenih nekaj atentatov, ki pa niso uspeli. Škoda je bila le malenkostna in poškodbe so se takoj popravile. Na donavski obali so našli |>el ranili granat, ki jih je nekdo vrgel proč. Tudi v Innsbrucku so našli v nekem skladišču precejšnjo množino eksplozivnega materiala.
V lektt včerajšnjega in današnjega dne so postavljeni po vsej Avstriji tako zvani krajevni zaščitni oddelki, ki imajo obširna pooblastila. Člani teh skupin imajo pravico aretirati vsakogar, ki jim je sumljiv. Njihova naloga je, da čuvajo javne naprave.
Snoči je bilo več atentatov v Avstriji. Eden izmed teli je bil na progi Dunaj—Budimpešta na sami meji. Šliri osebe so laže ranjene. Materialna {koda ni velika. V Lincu so našli skladišče s 06 kg ekrazila. Del tega razstreliva jc bil v škatlah z napisom Berlin«.
Nocoj so zažgali hišo premožnega kmetovalca, ki je veljal za avstrijskega rodoljuba. Njegovo poslopje jc 1 ktn oddaljeno od bavarske meje. Sodijo, da so ga zažgali člani tako zvane avstrijske legije, ki so ponoči skrivaj šli čez mejo.
Pariz, 13. junija, b. »Journal« poroča, da se je včerajšnji razgovor med francoskim zunanjim ministrom Barthoujem in italijanskim poslanikom v Parizu grofom Pignattijem v glavnem nanašal na sestanek, ki bo med nemškim državnim kancelarjetn I litlerjem in predsednikom italijanske vlade Musso-linijem in na avstrijsko vprašanje. Italijanski poslanik ga jc o|X>zoril na hitlerjcvski pokret v Avstriji, ki zavzema čedalje večji obseg. Francoski poslanik je bil mnenja, da bi morali Francija in Italija na podlagi svoje izjave od februarja zavzeti napram temu pokretu svoje stališče.
Begunci že prihajajo
Maribor. Iv. jun. c. Po najnovejših političnih dogodkih v Avstriji se zopet ugotavlja, Ha prihaja v Jugoslavijo dnevno zmeraj več političnih beguncev i/. Avstrije. Z vsakim vlakom prihajajo v Maribor begunci, ki so večinoma lire/, sredstev in povzročajo našim oblastem mnogo skrbi. To so večinoma državni uradniki, ki so bili zaradi svojega prejšnjega prepričanja odpuščeni iz državne službe. Danes jo prispel v Maribor neki vseučiliški profesor iz Gradca.
Med tem ko Evropa svoje silne politične in gospodarske sile vedno bolj izrablja in trasi v neprestanih medsebojnih prepirih in sporih, se na obalah Velikega oceana dogajajo jako pomembni dogodki, ki bodo odločilni za bodoče človeške rodove. Že danes vidimo, da v odločilni borbi med Moskvo, Toki jem in VVashinglonoin Evropa skoraj ne igra nobeno vloge več, čeprav bi ji po njenem številu in moči pripadala vsaj vloga četrtega partnerja. Tudi na obalah Tihega oceana gre za odločilne evropske inlerese, a vendar mora brez-močna, nolranje raztrgana Evropa igrati le še klavrno vlogo nezadovoljnega opazovalca. Kar sc odloča nu Duljnem vzhodu, s« odloča hrez Evropo in proti Evropi. Več kot 2000 let je bila Evropa lista, ki je odločevala usodo narodov, danes pa so je težišče svetovne politike prvič [vo tisoč lotili zopet premaknilo na obale Tihega morja, kjer se oblikujejo obrisi novih velikih imperijev. Poleg Japonske, ki s Korejo in Mandžurijo kontrolira danes nad 120 milijonov ljudi, in Severne Amerike z enakim številom prebivajslva, je v naglem razvoju oblikovanje južno- in srednjeameriškega imperija, ki bo tudi štel nad 120 milijonov prebivalcev. Meddržavne konference v Valparadsu in Guatemali so pokazale že prve konkretne oblike južnoameriškega imperija.
Kakor bo našim fcilateljem znano, je ameriški kongres 10. marca letošnjega leta sklenil, da se Združene države odpovedo Filipinom. Takoj naslednji dan je predsednik Roosevolt sklep kongresa sprejel in potrdil. To dejanje ameriške vlade j>o-monja flilno važno preureditev sil v Tihom oceanu. Amerika s lom trenutkom prepušča nadoblast nad vzhodno Azijo in nad zapadninii doli Tihega oceana japonskemu imperiju, mod tom ko sc sama potegne nazaj za črt« Havajskogu oločja. Lahko je mogoče, da so bili tudi gospodarski in socialni momenti (konkurenca filipinskega sladkorja in številno preseljevanje Filipincev v Ameriko) važni za lako dalekosežni sklep. Toda nihče nc dvomi, da jc odločilne važnosti bilo vendarle dejstvo, ila so Amorikanci zavedajo, da hi v vojnem konfliktu z Japonsko vojaštvo no mogli drsati svojih pozicij na Filipinih.
Sicer se je v povojnih lelih nekai časa zdelo, da je gospodarska in življenjska lisa Amerike neomejena in da bodo Amerikanci s svojo silo objeli ves svet. Mnogi njihovi gospodarstveniki in politiki so gledali v Filipinih pripravno bazo za prodiranje v osrčje Azije, zlasti" pa na ogromno kitajsko ozemlje. Toda časi so se med tem zelo spremenili. Ameriko je strahotno zvila gospodarska k r i za, med tem ko je vojaška in gospodarska sila Japonske od leta do leta bolj naraščala. Daljnovidni državnik Roosevelt je dobro pretehtal, kaj je mogoče in česa Amerika ne zmore, pa je opustil sanje o azijskem pohodu in se omejil na gospodarsko in vojaško črto, ki jo Amerika brez rizika more držati.
Po tej odločitvi bo japonski' imperij dobil proste roke v Aziji in na morju zapadno od Havajskega oločja. Seveda je samo vprašanje časa, kako dolgo se bodo Filipine! mogli veselili svoje, lako vročr zaželjene svobode. Kajti japonski imperij je na azijskih Irdnih tleh s posestvom Mandžurije popolnoma satuziran. Njena udarna sila sc
bo poslej razvijala proti jugu — proti Filipinom. Po vsej verjetnosti ne bosla mogli ne Rusija pu ludi ne Anglija več računali na kako izdatnejšo ameriško pomoč v zaplelljajih nn Daljnem vzhodu. Z opustitvijo Filipinov jo Amerika |i ' aziila svojo itcsiiitcrosiranost na vzhodnoazijskih vjirn sanji li.
Filipinsko otočje, ki ga je lela 1521 ndkrii Magalhaes,• je bilo od I5tf3. leta dal je špans'.a In -t in je ostalo do pariškega mira leln 1808, ki je končal Špansko-anieriško vojno. Amerikanci so dobili Filipine od Špancev za 20 milijonov .dolarjev Filipinsko otočje šteje čez 7(i(X) otokov razne velikosti s skupno površino ЗОО.СОО kvadratnih ki|o-melrov. To je nekako površina llalije. Prebivalstva je 12 milijonov," raznih plemen, ki predstavljajo neko mešanico malajskih iu melaiieziških elementov. Šliri peline prebivalstva je katoliški! Veroizpovedi.
Že Španci so zadnja detmllclju vedno mu li opraviti z upori domačinov. Tudi Amerikanci sn šele po ogromnih krvnih in denarnih žrtvah postali gospodarji otočja, ki so gu nalo vzorno uredili. 'ikoraj 70 odstotkov izvoza, čigar skupiih vrednost presega 130 milijonov dolarjev, gn,' v Ameriko. Pa tudi pri uvozu (nekako z.a 100 milijonov dolarjev) je udeležena Amerika s lil) odstotki. Glavni izvozni predmeti so volna, slajki^r in lobak. Filipinski sladkor je zlasli delal konkurenco domaČemu ameriškemu. Zalo je , razumljivo, da so zlasti farmarji pritiskali na vlado,'ila se odpove Filipinom. Pri sedanjem polilirnem in in gospodarskem stanju je torej razumljivo, da Filipine! kljub veselju, ki ga uživajo nad doseženo svobodo, vendar niso popolnoma zadovoljni. Snj bodo izgubili ameriški trg, poleg tega bo pa, Amerika jioslej zaprla njihovi številni emigraciji!
"Za prehod k popolni državni samostojnosti ijt suverenosti določa pogodba sledeče: 4. julija 103! bo ameriška zastava sneta, ki je dozdaj plapolala nad otočjem. Г)о leta 1030 mora filipinska vlada izdelali ustavo, s .katero mora predsednik Ameriko izraziti svojo soglasnost. Takoj nato nvora bili ljudsko glasovanje o novi ustavi in če bo sprejeta, mora ameriški generalni guverner v roku 30 dni pozvati zbornico, da izbere novo vlado. Od tega dne dalje zastopa Ameriko v glavnem mrslu Manili visoki komisar v lastnosti poslanika, republika pa imenuje v Washingtonu svojega dipiotua-tifenega zastopnika.
Gospodarska klavzula določa, da za dobo 10 let za vse uvozno blago, ki prihaja iz Filipinov v Združene države, veljajo običajne ameriške tarifne določbe za uvoz tujega blaga. Izšeljeniška kvota z,a Filipince pa je določena s številom 50 na leto.
Gospodarska bodočnost Filipinov je torej ravno tako temna kakor politična. Zelo verjetno1 je, da bo sen o samostojnosti zelo kratek, čeprav so Fi-lipitici desetletja zanj žrtvovali poloke svojo najboljše krvi. Sicer je Amerika obvezana, da nadaljnjih 10 let brani samostojnost Filipinov, toda iz te jilatoničije določbe si nihče ne bo nič storil. Najverjetnejše jo, da bo japonski imperij prav v kratkem razvil nad Filipini zastavo vzhajajočega sobica.., 1 a tiou —__oleaicj
Sestanek Hitler - Mussolini
Italija hoče povedati Hitlerju, hnj misli o neodvisnosti Avstrije
Rim. 13. jutiija. b. Dopisnik »United Pressa« p roea: Uradni program sestanka med Hitlerjem in Mussolini jem. po katerem bo šef italijanske vlade Mussolini prisjjcl nocoj v Castel di Stra in bo prisostvoval v četrtek zjutraj svečani blagoslovitvi nove avlomobilske cesle, ki veže Bcticlke s kopnim, nato pa bo odšel na beneško letališče, ki se bo nanj pripeljal z letalom nemški državni kancler Hitler okoli 10 dopoldne, je vzbudil v svetovni politični javnosti precejšnje zanimanje. V soboto zju-traj odpotuje nemški državni kanccr Hitler žc nazaj v Nemčijo. Posebno sc poudarja, da sc bodo l>ogajaiija vodila v nemščini, ker lako Mussolini kakor tudi Suvich obvladala ta jezik sijajno. Vsem |x>gajanjam pa bo prisostvoval nemški zunanji minister von Neuratli in italijanski državni tajnik za zunanje zadeve Fulvio Suvich. O vsebini pogajanj doslej ni bilo uradno sporočeno prav ničesar in vše vesti, ki so doslej krožile v tem pogledu, so le časnikarske dotnireve. Dopisniku »United Pressa« pa sc na merodajneni mestu priznava, da se bo ves kompleks pogajanj razdelil na tri glavne skupine:
L avstrijski problem,
2.	razorožitveno vprašanje,
3.	povrnitev Nemčije v Zvezo narodov.
Kar so tiče prve točke, je italijansko stališče znano in od tega stališča šel italijanske vlade Mussolini v nobenem primeru ne bo odstopil, ampak ga Ivo celo povezal z drugo in Ireljo točko. V nobenem primeru Italija ni pripravljena podpirali Hitlerja v znanem nemškem cilju: od Berlinu do Bagdada Nemčija lahko računa na absolutno itali-
Pevsko društvo jugosl. železničarjev na obisku v Romuniji
Bukarešta, 13. junija. AA. Rador poroča: Pev-s:.o iJ ruš Ivo jugoslovanskih železničarjev je prispelo v Bukarešto, kjer so jih toplo pozdravili za-sln|iiiiki romunskih železnic, predstavniki jugoslovanskega poslaništva in velika množica. l'o prihodu so jugoslovanski pevci zapeli romunsko in jugoslovansko himno. Nalo so jih prisotni predstavniki pozdravili. Po ogledu m osla so snoči pri-rodi 1: koncerl v veliki dvorani »Ateneja«, Koncertu so prisostvovali jugoslovanski poslanik v Bukarešti ('olak-Antič z osebjem poslaništva, predstavniki otilastov in romunske družbe. Dvorana je bila na-i>i'n polna. Jugoslovanski pevci so želi s svojimi iz-rajunji krasen uspeli. Po koncertu jim jo pevsko Intš'vo romunskih železničarjev priredilo banket, t ■ osi i si danes ogledajo okolico Bukarešte. Po koncertu v radiju odpotujejo jugoslovanski pevci
v Sinajo, Brašovo in Konatanco.
*
Biigrau. 13. junija, m. Finančni tn;nisier Djor-ciievič ie predložil Narodni skupščini zakonski c snutek o državnem računovodstvu in zakonski o«nutek o državnem pravobranilstvu.
jansko diplomatsko pomoč glede na ostala vprašanja in probleme, zlasti v kolikor se tiče nemške enakopravnosti.
,, Times" : S nrovo dirjanje narodnih socialislov v Avstriji
London, 13. jun. b. -Times« prinašajo uvodni članek o sestanku Hitler-Mussolini in so prepričani, da bo na tem scslaiiku glavni predmet razgovorov razorožitveno vprašanje in avstrijski problem. Kar se tiče prvega vprašanja, ne bo sporazum med Italijo in Nemčijo niti malo težak. Glede lirmicga vprašanja, avstrijskega problema, pa se bo najbrž mlatila prazna slama, ker so tozadevna uasiirolstva med Berlinom in Rimom naravnost ogromna in jc že danes jasno, da ne bo hotel popustili niti Hitler, še manj pa Mussolini.
Zadnje dni so narodni socialisti pokazali v Avstriji naravnost surovo divjanje in je bilo lako rekoč žc ogroženo življenje in premoz nje avstrijskih državljanov po skrajno anarhističnih in boljševističnih metodah nahujskanih elementov. Ta gnusna taktika opravičuje največjo obrambo Avstrije. Nemčija jc zaigrala svoje simpatije v inozemstvu. Hitler bo slišal iz ust Mussolinija, da italijanska jvoliiika v Podonavju sestoji v tem, da sc zavaruje avstrijska samostojnost in neodvisnost, njeno gospodarstvo in njene financ«. V tem oziru Italija ni osamljena, ampak lahko Avstrija poleg italijanske pomoči računa tudi na pomoč Francijo jn Velike Britanije,
Otohe za voine dolgove
London, 15. j ti ii. \A. Konici poroča: Ameriški odgovor nu noto ungleške vlado o vojnih dolgovih, ki jo bil izročen danes iu ki dopušča možnost plačil z blagom, je zbudil v angleških uradnih krogih ogromno pozornost, Po mnenju teli krogov jo to prvi znak, du jo ameriška vlada pripravljena na kompromisno rešitev. Predlog, naj bi Velika Britanija odstopila Zcdinje-nini državam Severne \inoriko nek« svoje otoke, odklanjajo uradni krogi kot po|Hilnoinn no-mogočo rešitev. Prav tnko pu bi v sedanjih g<>-spodurskih okoliščinah bil Itopolnomu nemogoč vsak pronos večjih količin rud in gumijn. Triinsfer tega blaga bi povzročil enako (o/kočo kakor plnčilu z gotovino.
Potres v Braziliji
Buenos Aires, 13. junija. AA. Po potresu v pokrajini Cordovi jo skora' vsa poslopja poškodovana. Del teh se bo najbrže zrušil. Gmotna škoda je ogromna, prebivalstvo prebiva pod šotori ki mu jih je dala vojska, deloma v iti". - V 'h vozovih. Večje število ljudi je anjenih. Vlada ie i odobrila večje kredite za prvo pomoč.
Zbor hotelirjev in gostilničarjev
Bclgrutl, f v. junija, m. Tu je konferenca predstavnikov hotelske industrije in gostilničar-ske obrti iz vse države. Na dopoldanskem se-stanku so jo v glavnem razpravljalo o vprašanju .kuko naj so plačuje hunovinsku trošarina nu vino in žganje. Izdelala se je tudi posebna spomenica v sporazumu s predstavniki vinogradov, ki jo je posebna delegacija danes dopoldne izročila li tlačnemu ministru Djordje-viču. Na konferenci pu so se pretresala tudi vprašanju glede sanacije hotelske industrije. V lej zadevi so bo -vršila še posebna konferenca predstavnikov hotelske industrije, katere se udeleži zastopnik trgovinskega in finančnega : ministrstva in zastopnik Držžuvne hip. banke. V to svrho je pripravljen poseben kredit. Popoldne so jo konferenca nadaljevala in je bil na njej sprejet sklep, <la se letošnji kongres hotelirjev in gostilničarjev sestane meseca oktobra v Z a gre 4i.
Pojasnilo h agrarni relormi
Belgrad. 13. junija. AA. Pri razlaščanju zemljišč na velepnsestvih so ugotovili, da sc pogostokrat na parcelah, določenih za razlastitev, oziroma na robovih njiv, livad in pašnikov nahajaj« starejša delila hrastov in drugih dreves, za katera zahtevajo veleposestniki posebno odškodnino. Sklicujejo so na zakon o likvidaciji agrarne reforme, ki določa lo odškodnino za zemljo in zgradbe, ki se z zemljiščem razlaste.
Radi pravilnega tolmačenja lo oilrodbc zakona o likvidaciji agrarne reforme je kmetijsko ministrstvo izdalo tolo pojasnilo:
Sadno drevje hrez razliko, grinovi in druga drevesa, ki so v prsni višini izpod 30 eni v preč-niku debela, preidejo v last agrarnih subjektov kot sestavni dol ruzluš«eneg:i zemljišča. Veleposestnikom pa so zanjo no prizna nobena posebna odškodnina jiolog zakonit« odškodnin« za zemljišč«.
Za (lrugo drevje, debelo nad 30 cm v predniku in v prsni višini lioiiii komisij« za likvidacijo agrarno reformo dovolil« lastnikom, da ga Iniiko v določenem roku posočejo in da stebla odpeljejo, č« s« z agrarnimi subjekti n« sporazumejo o višini odškodnine.
Vladajte oravorasno orošnie
Liubliana. П. juniju. A \. Kr brniška upr. dravske banovine objavlja tolo: V Službenih novinah št. П1 od It. junija I<rv4 jo objavljen razpis prostih most na nnrorlnih šoinh. Rok, do knlcregn moril jo bili prošnjo nnbnnski upravi, je podaljšan do 1. julija. Kasneje vloženo prošnje se m- bodo vpoštevale.
Osebne vesti
Bilgrad, 3. junija. A A. Premeščen: «o: za višjega konlroloria pošte v Čiikovcu Ciril J e I c k , višji kontrolor pošle v Djiirdjevcu. za inšpektorja posle v Ljubljani Pavel Krulej, inšpektor poŠte Gornja Radgona, za konlrolorja pošte v Gornji Radgoni Franc B r u m e c , kontrolor pošte v Can-I ov! za kontrolorja pošle v Cankovi Rikarda
G s c 1 m a n , kontrolor pošle Maribor L ★
Belgrad, 13. juii'ia AA. Danos lo državno so-:>.šče za zušcilo dr/avc i're io ol-s- dbn proti Barbari Gee, obtoženi zaradi voh^stva v k <-:it ->?ke tuje države. Obsojena je na 4 leta robije in 5 let izgube čaMnih praiic.
Viharji v Hondurasu
Newyork, 13. jun, p. Po dosedanjih poročilih so viharji v državah San Salvador in Honduras zahtevali več tisoč smrtnih žrtev. Danes prihaja vest, da je tornado uničil v chilskem mestu Con-cepcioo okoli 50 hiš. V več predelih Argentine je zapadel sneg. Nad Buenos Airesom in okolico je divjala huda nevihta, ki je napravila ogromno škodo, ki gre v več desetin milijon pezov. Iz srednje Argentine pa prihajajo poročila o potresih, ki so porušili več hiš.
Ob noreli honzul, ki je domala povzročil vojne zapletljaje
Nanking, 13. junija, p. Pred dnevi je vzbudilo zanimahje javnosti dejstvo, da je izginil japonski vicekonzul v Nankingu Turamola. Pogrešali so ga že več dni in japonska vlada je ukrenila vse, da napravi iz tega veliko pojitičtio afero. Kitajska vlada se je morala že opravičiti, poslala pa je svojo policijo, ki je Turamoto iskala vsepovsod. Danos so ga dobili kitajski jiolieisti živega v cesarski grobnici v Nankingu. Bil je popolnoma brez moči ler je ležal na tleli. Če ga ne bi dobili, bi mogoče umrl. Pravijo, da ga jc k temu privedla duševna zmedenost.
Politično šolsko teto v Nemčiji
Beilin, 13. junija, b. Vse kaže, da se bo v Nemčiji vpeljalo v srednji šoli obvezno politično šolsko leto. Vodja nemškega dijaštva dr. Slabe je imel v Trieriu govor, v katerem je dejal, da se bodo odslej vršili zrelostni izpiti že po končanem 7. razredu, 8. razred srednje šole pa se bo pre-osnoval v politično šolsko leto.
Drobne vesti
Belgrad, 13. junija, m. Semkai so prispeli de legati Zveze mesl kraljevine Jugoslavije, ki bj 'o imeli jutri svojo sejo zaradi zakonskega osnutka o mestnih občinah. Predsednik Zveze mest, zagrebški župan dr. Krbek je za jutrišnjo razpravo delal celo -razpravo o novem zakonskem osnutku.
Bern, 13. junija. AA. Narodni svet je z ogromno večino odklonil socialistični predlog o prizna , it Sovjetske Rusije.
St. Elienue, 13. jun. c. Včeraj je prišlo tu'-aj do zelo težkih spopa 'nv med 'iacitinalis i in komunisti. Komunisti so na ulicah postavili barik-de. Policija je naskočila le ba'i'ta 'e in jc boj Iraja! več ur. 200 oseb je lahko ranjenih, 15 pa htrlo.
Mantua, 13. jun. c. V severni Italiji ie včerai strela treščila v šolo, ki je bila j.o.lna oirok. radi strele sc je onesvestilo 22 otrok, med i! i-leljslvom in ostalimi ol oci pa je nastala Silila panika. Vsi so namreč biil prepričani, da je onih 22 otrok ubitih. f»da kinalu sc je pokazalo, da so še vsi živi.
Kanton, 13, jun. p. Na nekom kilajskem parni ku je eksplodiral parni kolel. Vsj potniki, ki so se nahajali na parniku, so mrtvi. Mrtvih je nad 200 oseb.
Varšava, 13. jun. c. Poljska pripravlja veliko znanstveno ckspcdicijo na severni lečaj.
Rim, 13. junij«. AA. Končnega finančnega efekta nogometnih tekem za prvenslvo sveta šp ni mogoče določiti. Že zdaj so ugotovili, da so sc vse lektne končale s presežkom. Končna tekma med Italijo in Čcikoslovaiko jc vrgla 750.000 lir 13 miliione Din).
Berlin, 13. junija. AA. Tu sta Aljehin in Bogo-liubov odigrala svojo 25. igro za prvenstvo sveta v šahu. Igro je dobil Aljehin.
f Župnik Jakob Rozman
V	torek popoldne je razsajala nevihta po Koz-jaku in okolici. Ob pol 3 popoldne je udarila strela v župnišče pri Sv. Duhu ua Ostrem vrhu. Župnika Rozmana so nato našli mrtvega v sobi. Malo prej je prišel iz šole domov. Ne ve se, ali ga je zadela strela ali kap.
Gospod župnik Rozman je bil rojen 26, julija 1876 v Radgoni, študiral je gimnazijo in bogoslovje v Gradcu. Kot zaveden Slovenec je prosil za slovensko župnijo Sv. Duh na Osi rem vrhu. katero je nastopil dne 16. novembra 1906. Po preobratu je bila župnija prideljena lavantinski škofiji in lako je prišel g. župnik v vrste slovenske duhovščine. Skrbpo je čuval slovensko točko Sveti Duh na Ostrem vrhu in širil med župljani ve sko in narodno zavednost. Velika slovesnost je bil za celi okoliš vsakoletni binkoštni praznik, ko je obhajala župnijska cerkev svoj god ali obletnico. Od oddaljenih krajev so vsakikrat prihiteli verniki k Sv. Duhu. G. župnik je skrbel, da se je praznik vedno slovesno obhajal in da so bili domačini in lujci vzradoščeni. Sam šaljive narave, je vedel tudi drugim povedati vedno kaj šaljivega in dobrosrčnega. Zato se ga je ljudstvo oklenilo z vso ljubeznijo kot dobrega skupnega očeta. Dobro so ga poznali tudi razni izletniki, ki so v zadnjem času vedno pogosteje obiskovali lepo izletniško iočko s prekrasnim razgledom. Njegove zasluge in vrline je cenila tudi višja cerkvena oblast, pokojni knezoškof dr. Andrej Karlin ga je imenoval za svojega duhovnega svetnika. Naj blagi gospod na visokem hribu Sv. Duha, kjer ie zvesto pasel ovce Gospodove celih 28 let, v njegovi sredi mirno v Gospodu počiva. Pogreb bo danes ob 10 dopoldne м župnišča.
Donos k politični morali
Zadnje čase večkrat kaj beremo v »Jutru« o raznih fašizmih (še ni dolgo, kar te besede v glasilu Knafljeve ulice kar m bilo zaslediti). Toda medtem, ko mu italijanski in Hitlerjev fašizem očividno iniponirata in prijata, se kar ne more pomiriti radi diktature v Avstriji, za katero si je »Jutro« — originalno kakor vedno je — izposodilo pri marksistih skovanko »kle-rofašizem«. In čujte, ljudje božji: »Jutro« se med drugim zgraža celo nad političnim ovadu-štvom, ki je baje v teku v sosednji republiki!
Režima v Avstriji nihče pri nas ne brani in ne zagovarja, čeprav bi bombnih atentatov na mostove, ceste in železnice tudi oblast kje drugje najbrže ne gledala mirno in prekrižanih rok — kaj misli, gospoda pri »Jutru«? Naj malo pomisli, pa ne bo treba toliko zavijati oči. Toda če se pri pri nae »Jutro« ne more razpisati o avstrijskem »klerofašizmu«, je kakor bi uzmovič tekel po ulici in kričal na vse grlo: »Primite tatu!« Kajti ni ga v Evropi ne črno ne rjavo ne zeleno in ne rumeno barvanega fašizma, ki bi uteleševal v sebi temnejše politično reakcio-narstvo in pa idejno večjo sterilnost, kakor veje iz »Jutra« in njegove okolice. Kaj vse je to »napredno« (sicl) glasilo zagovarjalo, kakšnih političnih metod se je posluževalo — je še prav vsem v svežem spominu in ne bo tako kmalu pozabljeno. Zato je vnebovpiioča nesramnost, da se s takimi stvarmi sploh upa v javnost. Še bolj pa se vara »Jutro«, če misli, da se bo s spretnim mešanjem pojmov rešilo pred napredujočim razkrojem, ki ga vedno bolj zajema. Bolje bi bilo, da bi »Jutro« razpisalo med svojimi zelo razredčenimi bralci anketo: Kako čim častneje likvidirati? To bo bolj vleklo, kakor pa bajanje o fašizmih po svetu — v njegovih ustih.
Občinske volitve v Križevcih pri Ljutomera
V	ljubljanskem tedniku »Edinost« beremo o občinskih volitvah v Križevcih pri Ljutomeru to-le:
»Volilni odbor je takrat (oktobra 1933) proglasil izid volitev tako, da je kandidatna lista JNS dobila 358, opozicijska lista pa le 296 glasov. Ugotoviti moram, da predstavnikoma opozicijske liste takrat sploh ni bilo dovoljeno vršiti kako kontrolo nad glasovanjem in zapisovanjem oddanih glasov. Za kontrolo sta se morala posluževati zelo primitivnega sredstva, namreč štetja glasov na eno ali drugo listo s pomočjo koruznih ali kavnih zrn, ki sta jih spuščala v levi oziroma desni žep. S tem enostavnim, pa popolnoma zanesljivim štetjem oddanih glasov sta točno ugotovila, da je prejela lista JNS le 188, opozicijska lista pa 443 glasov, kar sta omenjena predstavnika opozicijske liste potrdila tudi pod prisego.
Pri ponovnih občinskih volitvah dne 23. maja je sicer bilo dovoljeno predstavnikoma opozicijske liste zabeleževati glasovanje vseh volilcev, nista pa nikakor smela kontrolirati zapisovanja zapisnikarja, ki je bil postavljen celo iz druge občine. Volilni odbor je pri ponovnih volitvah proglasil volilni izid tako, da je dobila lista JNS kar 408, opozicijska pa komaj 213 glasov. Oba predstavnika, katerih točno zabeleževanje sta stalno nadzirala tudi občinska odbornika in namestnika, sta pripravljena pod prisego potrditi, da je po njunih točnih zapiskih dobila lista JNS le 301 glas, lista opozicije pa točno 317 glasov. Z ozirom na omenjeni, uradno proglašeni izid je bilo JNS priznanih 21 občinskih odbornikov, opoziciji pa le tri.«
Huda nesreča na Črnučah
Ljubljana, 13. junija.
Danes dopoldne se je na Črnučah zgodila izredno huda nesreča. Streho električnega transformatorja je dopoldne popravljal 32 letni Franc Trk-nar, kleparski pomočnik pri tvrdki Mihelčič na Tyrševi cesti 41 in stanujoč v Jenkovi ulici 3. Okoli pol enajstih pa je izgubil ravnotežje ter je strmoglavil približno kakšnih 10 metrov globoko. Trknar je obležal s strašnimi poškodbami. Poškodovan je na glavi, na hrbtu, po vseh udih. Desno nogo si je zlomil tako, da je odlomljeni del visel pri telesu samo še pri koži. Poklican je bil reševalni avto, ki je nesrečneža prepeljal v bolnišnico. Pri vseh poškodbah pa je bil Trknar še pri zavesti. Njegovo stanje je zelo resno. Četudi se zdravnikom f>osreči rešiti mu življenje, bo skoro gotovo ob nogo.
Ubit pred lastno hišo
Sv. Jernej pri Ločah, 12. jun.
V	ponedeljek, fl. t. m. zvečer je prišel nek znan delavec k hiši posest. Bogatina Matije, na katerega je imel piko zaradi neke pravde, v kateri je bil obsojen. Prišlec je Bogatina poklical iz hiše ter ga začel pretepati z verigo in kolom, dokler sc je ta kaj gibal.
Napadenega so potem domači zanesli v hišo, kjer je kmalu izdihnil, ne da bi ee bil zavedel. Zapušča ženo in tri sinove.
Napadalec je znan, da je nasilen človek, ker je že pred leti zabodel do smrti nekega fanta.
Predlogi Zveze mest
h novemu zakonu za mesta
Ko je bil predložen vladi načrt zakona za mesta, se je v Belgradu zbralo k plenarni seji Zveze mest kraljevine Jugoslavije 80 mes nih županov in zastopnikov. Na tem zborovanju je Zveza mest ugotovila svoje stališče ter izvolila poseben odbor, ki bo preštudiral zakonski načrt za mesta ter podal svoie opombe in dopolnila. Prihodnja plenarna seja tega odbora bo 14. t. m. v Belgradu.
Na plenarni seji Zveze mest je bila po dolgi ibravnavi soglasno sprejela daljša resolucija, iz katere povzemamo tele glavne misli:
1.	Zveza mest najprvo prosi, naj bi se ob iz-delavanju definitivnega zakonskega načrta za mesta vpoštevale predstavke in resolucije Zveze mest, sprejete na kongresu Zveze mest v 1. 1932 in 1933.
2.	Zveza mest prosi, da bi kraljevska vlada v smislu večkratnih obljub uradno poslala definitiv-ni zakonski načrt o mestih Zvezi mest kot vrhovnemu komunalnemu zastopstvu v naši kraljevini, da bi o niem mogel podati svoje mišljenje. To svojo prošnjo Zveza mest utemeljuje v resoluciji s tem, da mesta zastopajo 2 milijona prebivalcev, ki plačujejo 507,707.393 Din neposrednih davkov državi, medtem ko 4280 podeželskih občin z 11 milijoni prebivalci plačuje le 557,238.844 Din neposrednih davkov. Iz tega Zveza mest v svoji resoluciji sklepa na potrebo, da bi moral novi zakon za mesta dati mestom pogoie za živahen in krepak napredek, kar bi bilo le v korist narodnemu gospodarstvu in finančni moči države.
3.	Zveza mest je tega mišljenja, da je popolna z ničimer neokrnjena samouprava mest pogoj, brez katerega ni ne državnega, ne komunalnega napredka, vsled česar mora prihodnji zakon za mesta v najpopolnejši meri zadovoljevati želje in zahteve po široki mestni samoupravi.
4.	Mesta že sedaj opravljalo najvažnejša opravila splošne uprave. Mnogo si prizadevajo in veliko žrtvujejo, da bi zgradila kulturne, zdravstvene in higijenske ustanove, prizadevajo si za socialno skrbstvo ter doprinašajo za državne ustanove, za državna poslopja in promet. Celo zadolževala so se, da bi izpolnila naloge, ki so jim naložene z raznimi zakoni. Zaradi tega prosijo, da bi se z novim zakonom prepustila izdatna sredstva, da bi mogla mesta ustreči vsem nalogam, katere jim zakoni
nalagajo. Zveza mest prosi, nal bi se poleg enotnega zakona o samoupravi mest sklenil tudi zakon o samoupravnih financah. Ta zakon bi moral nuditi vse možnosti in reforme pri ustvarjanju socialno pravičnejših virov dohodkov, a v mejah najširše finančne avtonomije mest. Na la način bi mesta mogla razviti svoj komunalni program in izvesti vse tiste socialno-komunalne reforme, katere so brez krepke finančne podlage nemogoče.
5.	Zveza mest prosi, da bi tistim mestom v državi, katera so doslej opravljala splošno upravno oblast 1. stopnje, ta splošna upravna oblast še dalje ostala, da bi mogla uspešno opravljati naloge, katere iim je namenil zakon o notranji upravi. Izkušnja je pokazala, da so mesta ta opravila dobro opravljala ter da so tudi samoupravne posle uspešneje izvrševala, ker se ti posli bolje izvršujejo, če ima mesto v svojih rokah vso upravno oblast. Samo mesta morejo poskrbeti za napredek industrije, trgovine in obrti, ker teh poslov ne opravljalo samo birokratsko, ampak tudi z drugimi sredstvi, posebno s skladnim sodelovanjem, z meščanstvom. Mesta pa, katera teh poslov doslei niso izvrševala, naj imajo možnost, da se sama odločijo, katere posle splošne uprave hočejo prevzeti.
6.	Zveza mest, ki zastopa široko in polno samoupravo mest, prosi, naj bi se posebno poskrbelo za dobro organizacijo mestnega predstavništva in mestnih oblasti, posebno pa za enotnost in izbor vodstva, vsled česar naj bi meščani (volivci) smeli voliti ves mestni svet, predsednik pa naj bi se volil v mestnem svetu. Ako pa bi se iz višjih razlogov ena tretjina mestnih svetnikov imenovala iz vrst strokovnjakov, naj se volitev drugih izvrši po čistem proporcu, volitev predsednika mesta pa prepusti celcmu mestnemu svetu. Posamezna mesta naj bi pa imela možnost, da bi s svoiim statutom določila prejšnji način volitev mestnega predsednika.
7.	Zveza mest prosi, da bi zakon omogočil ustvarjati razne oddelke, da bi se izvedla racionalna notranja dekoncentracija uprave v korist prebivalstva, posebno tistega, ki stanuje daleč iz središča, kakor tudi v interesu hitrejšega delovanja osrednjih mestnih oblasti, ki so sedaj v velikih mestih preobremenjene z delom.
8.	Pri reševanju položaja občinskih uslužbencev Zveza mest zahteva, da pri urejevanju vseh službenih odnošajev odločajo izključno le mesta v svojem samoupravnem delokrogu, da mestni sveti izdajajo službene pragmatike, da poslavljajo občinske uslužbence in določajo višino njihovih prejemkov v okviru krajevnih, gospodarskih in finančnih možnosti. Zveza mest predlaga, naj se občinskim uslužbencem s prihodnjim zakonom za mesta prizna stalnost, pravica osebne in družinske pokojnine, obvezno socialno in zdravstveno zavarovanje ter absolutna nepremakliivost. V zvezi s tem prosi Zveza mesl, naj se pri urejevanju službenih odnosov mestnih uradnikov in njihovih prejemkov, kakor tudi dosedanjih pokojnin potrdi na-Celo pridobljenih pravic. V ljudstvu je treba ob vsaki priliki utrditi zaupanje v pravo, v pravni red, z zakonom storjen, v zakonito pridobliene pravice. Zveza mest prosi, da bi to vrhovno načelo popolnoma bilo izraženo v zakonu za mesta.
9.	Zveza mest prosi, da bi se v odredbah o nadzorstvu s strani državne uprave, posebno v finančnem nadzorstvu, zagotovila kontrola v okviru samoupravnega načela, kjer bi smiselnost ocenjevali mestni organi. Poleg tega prosi, da bi bilo nadzorstvo tako urejeno, da bi bilo administrativno lahko in da bi se veled tega vsi posli brez zamude lahko vršili. Posebno velja to za gradbene posle, kjer bi vsaka zamuda povzročila stroške.
10.	Zveza mest prosi, da se v zakonskem načrtu določi Zveza mest kraljevine Jugoslavije kot stalna in prisiljena zveza mest.
11.	V tem delu resolucije se Zveza meet obrača proti temu, da bi prebivalec občine po 10 letih imel pravico postati član občine, češ, da bi bilo to za mestne občine preveliko finančno breme.
12.	Kakor gospodarska delavnost celote in socialna struktura mest ter kulturni napredek države zahtevajo, naj mesla kot gospodarska in kulturna žarišča imaio svoj poseben zakon, tako je tudi najvišji interes države, gospodarskega poleta in komunalnega napredka, da imajo glavno mesto Belgrad kakor tudi druga banovinska središča svoje posebne zakonske odredbe za svojo komunalno organizacijo. V zvezi s tem naj se kraljevski vladi da zakonsko pooblastilo, da more na predlog mestnega predstavništva izdati uredbe z zakonsko močjo za vsa ta omenjena mesta.
Sem in tja po Zagrebu
O novem zagrebškem nadškofu
Kaj pravi Zagreb o novoimenovanem nadškofu, Ni važno samo to, marveč tudi ono, kaj novoimenovani reče o Zagrebu. Glede prvega tole: prve dni po imenovanju je vse strmelo. Saj so pol leta neprestano modrovali po vsej nadškofiji in celo po časopisju ... vsa kdo si je
v težki nalogi, ki mu je namenjena v življenju. Tako sodi o odlični osebi novo imenovanega javnost, a njegova misel o nalogi, ki gu čaka, jc izražena z njegovo besedo, da je to križ, težak križ, ki ga je odklanjal, u ker ga odkloniti ni mogel, se zanaša ua Boga, da sa bo
mislil, da ga zanima tudi to... Pa je bilo ime- j podprl, pa tudi na duhovne sobrate, da mu ------—i------i._:u —u ---j_ —i .r, j bodo z razumevanjem sledili. Tudi to je napovedal, da bo prvo in čez vse božja in cerkvena postava.
V vrsti jubilejnih umetnostnih razstav je sedaj tretja, ki kaže 98 umetnin novejših slikarjev. Motivi, ki jih razstava vsebuje so jako pestri. Največ je pokrajinskih idil, jako mnogo bibličnih predstav, jx>rtre'tov in tudi narodopisnih zamisli. V vsej zbirki najbolj privlačna je Csikoševa »Pieta«. Višek umetnosti je podan v čudovitem svetlobnem efektu zahajajočega solnca. Pa tudi drugi mnogoštevilni produkti tega umetnika so originalni in polni umetniš-
novanih vsakovrstnih oseb... menda vsaj 12, če ne več... eni so bili preveč »ultramontanci«, drugi prevč »j>olitični«, tretji premalo »sodobni«, nekateri premalo »zagrebški«... Kar hitro je dobil kako marko tisti, čigar ime je bilo sj>o-minjano v zvezi s koadjutoretvom. Pa kakor tudi se je javnost za to zanimala, prav z osebnostjo novoimenovanega si pa ni tlala opraviti kar nič... Podobno, kot je bilo pred pol stoletja s papežem Leonom XIII.... Pa je žreb zadel ravno njega ...
Presenečena je bila javnost, da prvi dan sploh ni prišla do nikakega stališča. Drugi dan so že imeli »stališče« tisti, katerih je prvo načelo: »udri popa« in so hiteli ustvarjati neraz-polženje z raznimi namigovanji. Tretji dan je bilo mnenje vseh umerjenih ljudi: tega je kar zares izbral Sveti Duh. In to mnenje tucfi drži, ker je novoimenovani, če tudi po letih še mlad, mož, ki razume zahteve našega časa in naših razmer, ki je že doslej videl težišče verske f>o-trebe v smotreno tipeljanem katoliškem časopisju in vzgoji duhovskega naraščaja...
Kot duhovnik je le malo let delavec v vinogradu Gospodovem, a je v teh malo letih imel posla s kočljivimi zadevami, kjer je šlo za prave razkole. Izkazal se je kot mož spretnega nastopa, a obenem nezlomljive odločnosti • • • Zopet je pokazal spretnost pretekli teden, ko je v župniji Lukač pri Virovitici grozila nevarnost odpada v starokatoliško vero. Ko je bil pretekli petek tain veliki semenj, je bil napovedan prihod starokatoliškega duhovnika, ki do sprejemal v svojo vero. Pa je prihitel dr. Stepinac in ves narod se jc zbral, da ga slovesno sprejme... S tem je bila situacija ugodna, da se odstrani ono, kar je bilo sjx>rno... Ko se je novoimenovaneniu poklonil zagrebški kaptolj, si je s svojo odkrito besedo osvojil srca vseh, ki so mu zagotavljali svojo pomoč
kega čuta. Bil je vojaškega rodu in je tudi svoji umetnosti vdahnil nekaj bojevitih nijans in je imel posebno veselje za heroične motive. Neko posebno milino je vdahnil svojim umetninam frančiškan Medovič. Njegov Frančišek Asiški spada gotovo med najdovršenejše slike tega svetnika. Na svoj načjn originalen je tudi Bukovue, čigar »Črnagorka« spada med najod-ličnejše umetnine. Originalen pa je on bolj po svojem ahasveEskein živjlenju, kot po svoji umetnosti. Pričel je v Ameriki kot delavec v neki livarni, nadaljeval kot natakar, ki je po strani tudi sobe slikal, pozneje podprt po Strossiuaverjevi naklonjenosti prišel v Pariz, kjer se je v umenost |>oglobil in si malo po malo pridobil tudi znano umetniško ime. Njegova privlačnost je prav v njegovi naravnosti. Kot žive stoje pred teboj njegove umetnine. Neko posebno ljubkost kažejo tvorbe gluhoneme umetnice Raškajeve, ki je najgloblja v svojih pokrajinah. Razstava vsebuje tudi nekatere kipe Valdecove: |x>|>rsja slavnih hrvatskih mož in »hudega kritika«, čigar ostri nos in ostro pero kaj izvirno podaja sarkazem človeka, čigar glavna vsebina življenja je v tem, da drugače misli ko večina ljudi.
i komunisti pred sodiščem
Maribor, 13. junija.
Danes je bila pred velikim senatom tu-kajšnega okrožnega sodišča raz|jrava proti trem
SDsestnikom in dvema poljskimu delavcema iz aloz, ki jih je državno pruvtlnišvo obtožilo radi komunistične propagande. Na zatožni klopi so se znašli 48-letni posestnik Jožef Mere iz Belavščeka, 45-Ietni Franc Kinetec, posestnik iz Zg. Leskovca, 41-letni posestnik Aioiz Kranjc iz Skorišnjaka in brata Emeršič: 34-letni Anton ter 29-letni Alojz, oba poljska delavca iz Malega Okiča.
Dne 5. januurja so bili raztreseni v Leskov-cu, Skorišnjaku in okolici letaki s komunistično vsebino. Orožniki so takrat zaman poizvedovali za izvorom letakov. Do odkritju izvora in razširjevalcev letakov jih je privedel zgolj slučaj. Doznali so, da je kupil Emeršič vojaške hlače, kar je po zakonu strogo prepovedano, pa so mu napravili dne 24. marca t. 1. hišno preiskavo, da bi našli osumljene hlače. Pri tej priliki so čisto nepričakovano našli tudi II le-
Radarji v Lešah še vedno v bedi čakajo na premog №rp!ZTg ГЈЦГ?
Leše pri Prevaljah, 12. junija.
Dne 28. maja je bil tukaj strokovnjak iz Nemčije. Pa kaj je povedal? »Še tri metre, pa bo premog,« se je glasil odgovor. Tako so namreč pokazali aparati. Tudi vodstvo rudnika računa, da bo premog odkrit do konca junija. In lako čakajo rudarji. — Že štiri mesece čakajo.
Saj vendar tudi leški rudarji danes vedo, da nikjer na svetu ni raja, kjer bi se ljudje mogli pohvaliti: tukaj je dobro. Rudarji tudi vedo, da gospodarska kriza stiska ves svet, a vendar niso nikoli pričakovali, da jih bo življenje prignalo lako daleč, da bo njihov kruh tako grenak. Morda celo ni več daleč tisti čas, ko bodo gledali, kje je Se zadnja skorjica grenkega kruhka. Ali bodo morali leški rudarji, žene in otroci v resnici doživeti ta dan? Strašna mora, ki leži nad Lešami, še ne bo kmalu izginila; ostali bodo še dolgo upadli obrazi, čeprav najdejo premog.
Taki so dnevi leških rudarjev. Srečujejo se na cesti in se komaj pozdravijo. Ta in oni malo |>o-kramlja nekaj vsakdanjih besed in gre naprej, kakor je prišel. Beda jim pije kri. K vsemu je prišla, pri vseh je gost, vse stiska in tlači, vsem se šibe ramena.
Kolikor delavcev še dela, pa prejemajo večinoma same bone za izplačilo. In tako je izjavil neki trgovec, da bonov sploh ne bo več sprejemal, ker jih v roku ne more izmenjati za denar. — Bonov pa ima reci in piši za 50.000 Din.
Rudniški jez v Prevaljah bo dograjen v treh tednih. Zadnjič, ko je močno deževalo, je zopet napravilo pri jezu nekaj škode, tako, da bodo morali obrežje Meže zabetonirati, ker bo drugače ob povodnji Meža udarila nn rudniške kolonije.
Kje pa so sedaj leški fantje? Porazgubili so se, da se prežive. Nekaj jih dela pri TorČevi žagi pri Meiici. Tam delajo namreč betonsko škarpo pri Meži.. Delati pa morajo 13 ur na dan, enkrat so pa delali celih 18 ur, t. j. do 2 ponoči. Dva delavca sla šla obedovat v 20 minut oddaljeno Mežico. Ko se vrnela, je bilo pa že 2 minuti čez 13. Za kazen sta morala (za 2 minuti zamude) čakati ilo 14, začeti sta |>a morala 4 minute pred 14. — Čudno se nam zdi, da je veliko delavcev tam zaposlenih iz drugih krajev, med tem, ko je domn brezjioseltiih, da ne vemo kam г njimi. Ali bi se ne dalo temu tia kakšen način odpomoči?
To je ena plat zvona Druga stran je pa drugačna. Na Lešah manjka nekaj, namreč — vere. I In kaj je rekel neki »kulturni« leški fanti »Da v 1 cerkev in k spovedi naj le kmetje hodijo, ko imajo čas, rudarji pa kaj takega ne potrebujemo.« — A lako?! In res so na l.ešah pravi kristjani — nn žalost — jako redki. In kar iz nevere siedi, je to: da se nn Lešah dogajajo stvari, ki nas je sram 1 o njih pisati.
Rudarjem kličemo: »Najprej iščite božjega
takov, sličnih onim, ki so bili januarja raz troseni v bližini. Letaki so imeli dvojno vsebino. Prvi nosi napis »Delavci, kmetje, kočarji« in takoj spodaj opozorilo: »Čitaj lako, da te ne vidi žnndar« ter poziva kmete, naj slede komunistični stranki. — V drugem letaku pa se proslavlja 10- letnica ruske prolotarske revolucije. Nn obeh letakih je podpisan mestni odbor komunistične stranke v Ptuju
Zasliševanja so dognala, da je dobil omenjene letake najprej obdolženi Mere v roke. Omenjeni je v svojem zagovoru navajal, da mu lih je koncem januarja izročil neznan moški, ki ga je pred vasjo Leskovec dohitel z avtomobilom. Dni mu je dva zavoja letakov in 20 dinarjev nagrade z navodilom, da razdeli letake med ljudi. Mere da ni niti čital nobeneM letaka in iii vedel za vsebino, temveč izročil en zavoj obdolžencu Kmetecu, ki dn je imel več časa za ruzdeljevanje. Ko pa je zvedel, da so 1 nekateri obdolženci aretirani, je drugi zavoj , sežgal. Kmetec jc letake sprejel ter jih izročil Kranjcu. Kranjčeva žena ve povedati, da je prišel Kmetec skrivaj k možu ter sta njo pognala iz sobe ter se pogovarjala pri zaprtih vratih. Ona pa je vseeno prisluškovala ter ujela na uho, kako je Kinetec njenemu možu naročal, naj skrivaj raznese letake po vasi. Pristavil je še, da so bili tiskani v Ptuju v neki kleti ter da jih tiska neki oficir iz Nemčije. Kranjc je jm> Kmctčevem naročilu razne-sel letake ter jih II dal tudi Kmeršiču Antonu. Slednji zatrjuje, da jih niti ni prečital, ker mu jih je preje vzel brat Alojz. Ta pa se zopet zgovarja dn mu jih je izročil Anton s pripombo nuj jih dobro skrije. Položil jih je v skrivni predal v omaro. Vsi obdolženci zanikajo, da bi bili 5. januarja trosili letake ter da bi bili imeli kako zvezo s komunistično celico v Ptuju.
Kranjc Alojz in Emeršič Alojz sta pofeg zgoraj navedenega dejanja obdolžcna še. da sta kupila vsak po ene vojaške hlače — prvi (hI nekega civilista na Pragerskem, drugi pa pri vojakih v Požegi. Oba dejanje priznavata.
Obtožencc je sodil veliki senat, ki mu je predsedoval vss. Lenart, prisedniki pn so bili vss. dr. Tombak, vss. Zemljič, vss. dr. Kotnik in ss. Kolšck. — Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Ilojnik. Sodba je izpadla tako. da so se /. njo zadovoljili vsi obsojenci brez pri-ziva. ()l>sojeni so Jožef Mere, Franc Kmetec. Alojz Kranjc in Anton Emeršič, vsak na 4 mesece strogega zapora, Alojz Emeršič pa na 3 mesece strogega zapora. Rad posesti vojaških hlač sta bila posebej obsojena Kranjc nn 120. Alojz Emeršič pa nn 160 Din denarne kazni.
— Pri slabosti )e naravna »Franz Joselova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, k'
kraljestva in vse drugo se bo vam navrglo.« " , ЈГ Гш^Б foTčinat k^isTno^' "" "
Liublianske vesti:
Pritožbe slovenskih umetnikov
Ljubljana, 13. junija, likovni umetniki imajo že dalj časa ki prav živahno delujeta v korist
ni nnLlica 4la tn društvi • ^k'lnh
Slovenski dve društvi. ) umetniškega siauu in jx>klica. Sla to društvi: »Klub nenameščeni h likovnih umetnikov« in pa »Društvo likovnih umetnikov dravske banovine«. Prvemu predseduje sedaj Miha Maleš, ker je dosedanji predsednik Božidar Jakac odpotoval za dalj časa v Italijo, drugemu pa pro i. Gojmir Anton Kos.
Ti dve društvi sla v zadnjem času začeli več akcij za zboljšanje položaja umetnikov. Predvsem sc borila proti diletantizmu. Dobe sc celo javne korporacije, ki odkupujejo slike od diletantov in ne od kvalificiranih umetnikov. Društvi sta v tem oziru odločno nastopili, vendar pa nista uspeli.
Druga zadeva, v kateri sta društvi odločno nastopili, je zadeva s pomladno razstavo društva Cvijete Zuzorič« v Belgradu Kakor vsako leto, lako je to društvo tudi letos priredilo veliko raz: stavo umetnin v Belgradu in je nanjo jx>vabilo tudi slovenske umetnike. Jamčilo jim je, da bo samo plačalo prevozne stroške. Društvo pa umetnin niti razstavilo ni in jih je pust ilo ležat i na kolodvoru. Takoj |x> otvoritvi razstave so slovenski umetniki prejeli od Cvijete Zuzorič- pismo z naslednjo vsebino: Vaše stvari so na kolodvoru v Belgradu, kjer jili izvolite prevzeti!' Slovenski umetniki so bili na la način o|ieharjeni, razžaljeni in so zašli še v velike stroške, ker so morali sami plačati prevozne stroške za umetnine. Čudno jc, da jc društvo ■ Cvijete Zuzorič« razstavilo tudi dela diletantov, odklonilo pa je dela kvalificiranih umetnikov.
Pravda
o kranjskih klobasah
Ljubljana. 13. junija.
Mali senat jc včeraj pod predsedstvom s. o. s. g. Frana Orožna obravnaval zanimivo pravdo o kranjskih |)lobasah. I ran Urle|), za se in kot lastnik pro t. tvrdke Marija Urbas naslednik v Konienskega ulici št 10, je vložil tožbo proti trgovcu Miroslavu Urbasu v Ljubljani, stanujočem v Slomškovi ulici. Zastopnik Frana Urlepa, odvetnik dr. Vladislav 1'e-gan je proti tožencu Miroslavu Urbasu, ki ga je zastopal odvetnik dr. Rudolf Krivic, inkriminiral vsebino članka ki je decembra lani bil objavljen ikhI naslovom »Svarilo!« v vseh treh ljubljanskih dnevnikih. V tein članku jc obtoženi Miroslav Urbas očital tožitelju Franu Urle|iu. nc sicer imenoma, pač pa z drugačnim jasnim označenjem, da |irodaja trgovcem, gostilničarjem in privatnim strankam v Ljubljani ter okolici na prejTovedan način krošnja-renja manjvredne klobase, ki utegnejo biti tudi zdravju škodljive. S tem očitkom jc obtoženi Miroslav Urbas zakrivil presto|->ek zoper čast po čl. 52 in 60 tiskovnega zakona. Obtožnica je navajala v razlogih vse okolnosti, kakšno razmerje vlada med obema konkurenčnima tvrdkama, ki izdelujeta kranjske klobase.
Obtoženec je skušal izpodbijali razloge obtožbe ter sc jc skliceval na to. da tožitelj nima dovoljenja za izdelovanje kranjskih klobas in da so njegovi (to/iteljevi) uslužbenci okoli ponujali Urbasove klobase. Tako se je dogodilo, da so stranke zamenjavale obe firmi.
Sodišče je nato zaslišalo 15 prič, ki sla jih predlagali obe stranki. Ugotovilo se je, da so јзго-dajalci tvrdke Marija Urbas naslednik imeli legitimacije in da so se ž njimi pri strankah izkazali, pri drugih pa nc. Priča nadgeometer Ivo Petrošnik ie |x>trdil. da je imel on, kakor tudi družba, v kateri se je nahajal, ko je čital »Svarilo«, vtis, da gre Iu za umazano konkurenco proti zasebnemu tožitelju Urlepu.
Sodišče je obtoženega Miroslava Urbasa obsodilo zaradi preslo|3ka po čl. 52 tisk. zakona na 1500 Din denarne kazni ter še na nadaljnih 500 Din denarne kazni, kakor tudi. da ima plačati obtoženec odškodnino Franu Urlepu v znesku 2500 Din in vse pravdne stroške. Poleg tega je bil obtoženec obsojen. da mora v vseh treh ljubljanskih dnevnikih na lastne stroške objaviti vsebino sodbe na čelu lista. Razprava je trajala 4 ure.
Kakšen kriterij jo je vodil |iri tem. nihče nc ve Jasno je, da bosta obe slovenski društvi ukrenili vse potrebno, da pridejo naši umetniki do zadoščenja.
Podobna zadeva je tudi z »ravnateljem galerije tujcev«. Francoska vlada je namreč ustanovila |xhI imenom »galerija tujcev« velik muzej moderne umetnosti ter je pooblastila ravnatelja, naj nakupi veliko število umetnin vseh narodov ler mu je v ta namen nakazala večjo vsoto denarja. Ravnatelj te galerije je pred kratkim potoval |x> Jugoslaviji. Obiskal jc Belgrad in Zagreb, ni pa prišel v Ljubljano. Slovenski umetniki so postali tako /rtev i kakšnega teiideiiciozncga informatorja, ki je spe Ijal tega ravnatelja mimo slovenske kulturne metropole. Obe slovenski društvi sta na to krivico o|x>- j zori li tukajšnjega francoskega konzula.
Društvi sta dalje sklenili prirejali stalne |*>- j niladanskc razstave umetnin.
Živahno delovanje slovenskih umetnikov je j vzbudilo zanimanje tudi v Belgradu in Zagrebu. Belgrajski umetniki so že sklenili sodelovati s slovenskimi, obenem pa so pozvali slovenske umel uikc, naj organizirajo prvi jugoslovanski umetniški kongres, ua katerem bi se osnovala skupna orga nizacija jugoslovanskih umetnikov. Organiziranih slovenskih umetnikov je sedaj okoli 100.
Obe društvi dalje pozivata vse slovenske umetnike. naj do 20. t. m. predložc mestni občini pismene prošnje za odku|> umetnin ali za subvencijo. Podrobne informacije daje tajništvo obelj društev v Narodni galeriji v Ljubljani.
izvedovala o njegovem prejšnjem življenju. Te dni pa so orožniki iz Škofljice aretirali pri Rudniku dva sumljiva potepuha, ki slu še mladoletna in za katera se je izkazalo, da sta Zalarjeva tovariša. Vsi trije so priznali celo vrsto tatvin in vlomov, ki so jih izvršili po deželi, največ |>o Notranjskem in Dolenjskem. Tolpa jo štela pel članov, od kalerih sla dva še na prostem in ju oblasti pridno iščejo. Ta dva sta med drugim vlomila tudi pri trgovcu Šviglju n r Kožljeku pri Begunjah in sta odnesla več -špecerijo v vrednosti nad 1200 Din. Ko so ju orožniki zasledovali proti Krvavi |>eči, je eden streljal nanjo, drugi pa metal kamenje.
0 Ljubljanski vlomilci so zadnje čase postali izredno podjetni. V noči na včeraj je predrzen vlomilec oplenil trafiko invalida Franca Pateta na Krekovem trgu in odnesel več denarja in tobačnih izdelkov. Vlom je prvi odkril delavec Matija Rak. ki je hotel ob 0.30 kupiti nekaj v trafiki, j)a jc opazil, da so stranska vrata odprla. Rak je poklical stražnika, ki je ugotovil vlom. Poklicani so bili Patetovi, ki stanujejo v Rožni dolini. Ti eo ugotovili, da jim je neznan vlomilec odnesel 10 bankovcev po 100 Din, 20 novcev po 50 Din in za okoli
■1000 Din drugega denarja. Poleg tega je vlomilec odnesel še okoli 20O0 cigaret. >Drava« in 500 »Zola«, tako, du trpi Pate nad 7000 Din škode. Vlomilec je prišel v trafiko na ta način, da je z vitrihoni odprl stranska vrata v javno stranišče, tam pa je prekopal zid v trafiko in splezal skozi luknjo iz stranišča. Izhod iz trafike je bil zanj prav lahek. O vlomu so bile takoj obveščene vse bližnje orož-niške postaje, med temi tudi črnuška. Orožnišlki patrulji s črnuč se je res posrečilo prijeti na cesti nekega sumljivega moškega, pri kaierem so našli večjo množino papirnatega in kovanega denarja. Moža, nekega Jožeta C., so privedli popoldne na ljubljansko policijo. Mož je znan star tat iz navade in je policija prepričana, da ima v rokah pravega. Zasliševanje aretiranca še traja.
0 Pozor pred strupenimi kačami. Po Golovcu se pojavljajo ob vročih dneh 'ladje in goši; zato naj bo zlasti mladina, ki hodi bosa po grmovju, nad vse previdna.
Zaradi vlomov v Sosirem 3 leta ječe
Ljubljana, 13. junija.
Starejši človek se je sredi aprila prikazal v okolici Sostrega. Kjer se je prikazal, so gotovo ljudje pozneje opazili, da so jim zmanjkale ure, srebrnimi in gotovina. Dvema kmeticama je odnesel razno srobrnino v vrednosti okoli 1000 Din, naposled je poskušal svojo srečo pri kmetu černetu v Zavogljah. Splazil se je v hišo. Naglo in srečno je spravil 200 Din iu 220 Din vredno srebrno uro. Pa sla se |>ri vodnjaku srečala z gospodarjem. Človek. ko gu je gospodar )>rijul, je z nožem zamahnil nad njim, la se inu je umaknil. Gospodar je. že sicer držal ukradeni denar in uro v rokah, toda vlomilec mu jili je Iztrgal iz rok ter zbežal. Pozneje pa jc vlomilec prinesel vse lepo gospodarju nazaj.
Ta neznani človek, ki jc bil pravi strah soslr-ski okolici, jo bil 45 letni Vinko Zoreč, vlomilec po poklicu. Pred malim senatom, ki tnu je predsedoval s. o. s. g. Lojze Kovač, je Vinko zatrjeval: Ženskam sploh nisem nič vzel, ker nisem bil tam. Pri Černetu sem vzel 220 Din in uro. Vse je bilo odprlo. Na dvorišču'sem zagledal moža, ki si je umival roke pri vodnjaku. Lepo sem ga pozdravil: Dober dan, oče! in prosil: 'Ali imate kaj mleka?} Pa me Je prijel in mi vzel denar. Vzei je mojo listnico, ki som jo potem njemu iztrgal. Z nožem selil ga hotel samo oplašiti!"
Ko jo Jera (ialičeva spoznala med corpora de-licti« svoj prstan in verižico, jo Vinko vzkliknil: Prstan innani že dve loti. Ne dovolim, da bi ga žena vzela. Prstan je namenjen moji nevesti.« —■ >Kje pa je vaša nevesta?? —■ »Tam v Litiji. Dpla v tovarni.« — »Ali ni v Ljubljani?« — »Nek — V preiskavi ste pa rekli da je v Ljubljani.« — Koliko časa žc iščete nevesto?-- — So slabi časi.« Vinko je mnogo povedal o slabih časih, toda z barvo ni holel priti na dan. In bil jo Vinko obsojen na Iri leta robije, ker je drugače star grešnik ter ima že mnogo vlomov na vesti.
Pizmovha pri nas
Iz Maribora poročajo, da je pri Rančab na pobočju Pohorja nekii lovec iz Frama ustrelil izredno veliko pižmovko (Bisainratte). Žival, ki jn podganje žlahte, jc bil pred 25 leti prinesel iz Kanado neki grof na svoje posestvo na Češkem; mislil je, da bo imel kar doma dobavitelja lej>o kožuhovinn. Pu se je zmotil. Živali so so tako za redile, da jih sedaj poznajo že nu Nemškem, Poljskem, Ogrskem, povsod v Avstriji in nazadnje tudi pri nas.
K nam je prišla preko Drave in čudno, da je zlezla nu Pohorje, kot; ima rada nižave. Tc živali vso oglodajo in zvollijo jezove in nasipe; zato niso prijetni gosli. Tudi nevarne znajo bili človeku. Saj je pred kakimi štirimi leti ena na Dunaju ponoči napadla celo stražnika na cesti, ko se je radoveden približni, kdo se tako malomarno sprehaja po mestu.
□	Sreča v nesreči. V Kristancih 'je povozil vlak 71 letnega prevžitkarja Vida Zmazeka. Starček je šel ob jirogi tik tračnic in ker je skoro po-|)olooma gluh, jo preslišal ropot bližajočega so vlnka in svarilne znake, ki jih jn dajal strojevodja. Slednji je vlak zavrl, pa je bilo že prepozno. Lo-kottiotiva je udarila Zmazeka z odbijačem ter ga vrgla k sreči v jarek, mesto pod kolosa. Zadobil jo hude notranje poškodbo ter so ga morali zapeljati v bolnišnico.
□	Mrtvaški zvon. V Dušanovi ulici 2 jo umrl v starosti 42 let ključavničar državnih železnic Maksimilijan Vedlin. — V visoki starosti 83 let je umrla zasebnica gospa Antonija Kocjančič.
O Poceni meso. Dane* v četrtek se bo prodalo od sedmih nuprcj.ua stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 301) kg volovskega inesa po 4 Din. na osebo do 2 kg.
□	Roka v transmisiji. V neki tukajšnji tekstilni tovarni sc je ponesrečil 25-letni tkalec Ivan Koline iz Košnkov. Zašel jo z roku v transmisijo. ki mu je zmečkala 4 prste na desnici. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico.
□	Otroka zadušila. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjala 22 letna posestniška hči Marija Glažar iz Boločke vasi. Državno pravdnišlvo jo je obdolžilo detomora. Dne 28. aprila lelos je porodila skrivaj nezakonsko žensko dete. Porod je bil normalon in tudi obdolženka trdi, da se je dete rodilo živo. Pravi pa, da je padla po porodu v nezavest, ter jo pn osveščonju videla, da jo dete že umrlo. Skrivaj jo otroku pokopala na vHu. Orožniki na Ptujski gori so zvedeli po ljudski govorici, da je osumljenka porodila, da pa je otroka nekam skrila. Preiskali so zadevo ter odkrili dejanski stan. Zdravnika, ki sta truplo otroka preiskala, sta ugotovila podplutke na vratu ler prišla do zaključka, da je otrok umrl rudi zadušenja. Ob-toženkn je bila obsojena na šest mesecev pogojno tri lota.
Celje
Maribor
v mednarodnem zračnem prometu
Kopališče
№fony
v dolini Vnga CSIt. Knkor hitro sn reuma pojavi, sc mora takoj energično zdraviti — pravočasno zdrav ! cilje v PlcStany .ic važno za celo življenje. Natančneje Drogeriia Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
• Načrti za novi ljubljanski rotovž so bili izdelani že leta 1905 in se še zdaj praše v mestni registraluri. Po teb načrtih bi se bilo imelo zgraditi magistralno poslopje na Vodnikovem trgu, z dvema nadstropjema, in sicer na štiri fronte. Za to zgradbo so bili stroški proračunani na 800.000 takratnih avstr. kron. Nekdo je ija takrat izvršitev tega načrta preprečil, deloma iz otročje naga-jivosti, deloma iz demagogije, češ, da je »staro poslopje še dovolj prostorno«, »mesto pa mora varčevati!-. — Iz lega se vidi, da bi bila imela Ljubljana že zdavnai lahko novo, moderno uradno poslopje, kakor je ima n. pr. Gradec, vprav monu-mentalno stavbo, pa razmeroma za inal denar. Tako pa se ta gospodarska mizerija« vleče pri občini že skozi 30 let, razliko, da mestni občini prej ni bilo treba najemati in drago plačevati za razne urade v drugih hišah lokalov, kakor se to prakti-cirn zadnjih 5—6 let.
0 Mestna plinarna ljubljanska bo dne 14. in IV t. m. zaprla križišče Aleksandrove in Bleivveisove cc.ste. Dohod i/. Aleksandrove ceste na Bleivvcisovo cesto za tovorna vozila 1к> pn Toiminovi iu Puliarjcvi ulici.
0 Borovnice in revni sloji. Golovec in sosedni gozdovi okrog Ljubljane so zadnje dni polni revnih družin z otroki, ki nabirajo v prostem čaeu borovnice pa jagode, Nekaj jih prodajo, da imajo za mleko in kruh, ostanek pa je marsikje za ve-čerio. Pa so veseli, če si morejo pomagali z — borovnicami!
© Velik promet v kaznilnici. Uprava ljubljanske kaznilnice je včeraj po daljšem času imela večji tujski promet. Sprejela ie v zapore 7 are-slantov, med drugimi 5 člansko vlomilsko družbo, ki je vlomila v Kunčevo konfekcijsko trgovino. Vsi člani tc družbe so bili izročeni sodišču ter odvedeni v preiskovalne zapore. Litijski orožniki so pripeljali v Ljubljano nekega Bosanca, ki ima na vesli več deliklov.
0 Novn vlomilska tolpa razkrila« Poročali smo, da se je ljubljanski policiji posrečilo poloviti in razkrinkali vlomilsko lolpo, ki je okradla ljubljanskega trgovca Kunca. Tc dni pa je policija razkrila še drugo tolpo. Pred dnevi se je na ljubljanski policiji sam prijavil neki France Znlar z Blok in priznal, da je vlomil pri nekem kmetu na Blokah. Policija je Zalarja pridržala v zaporu in j>o-
žba zu zračni potniški promet že v Belgradu. S tem letalom bi sc vzdrževali priključki na mednarodne letalske potniške linij..", v Zagrebu. Gradcu, Celovcu in Ljubljani. Če se. bo pokazalo dovolj zanimanja med potujočim občinstvom za letalski promet, bi dobil Maribor tako zvano carinsko letališče, nu katerem bi se ustavljala letala važnih mednarodnih prog. Meteorološki pogoji za lo so mnogo ugodnejši, kakor v Ljubljani, ki ima carinsko letališče. Dokazano je, da ima Maribor letno le dve do Iri dni meglo, ki je letalom lako nevarna, in še lo samo v zimskem fusu, ko so promet ne vrši, poleg tega pa stalne enosmerne vetrove. Nad Mariborom gredo ludi važne mednarodne letalske proge: Praga-Sušak. Dunaj—Zagreb, Budimpešta —Benetke in Dunaj—Benetke.
□ Smrt vzorne žene. V 65. letu svoje dobe je umrla zasebnica Miza lomažič. Rajnka je bila vzgled- pobožne in krščanske žene. Dolgo vrsto let jo bila tretjcrcdnicu in članica tukaj š nje Krščanske ženske zveze. Bila je tudi zvesta naročnica našega lista, ki ga je z zanimanjem in veseljem ' prebirala. Pogreb pokojnice bo v petek, 15. t. m. ob 16 nu frančiškanskem pokopališču. Plemeniti duši svetila večna
ss Prekinjenje električnega toka. Elektrarna Faia sporoča, da bo v nedeljo, dne 17. t. m. v Celju in okolici prekinjen električni tok od 8—10 dopoldne.
& Umrli sta v celjski bolnišnici Кгајпиаи Frančiška, 48 letna preužitkarica iz Lemberga pri Šmarju, in Cilenšek Neža, 01 letna služkinja, Ka-saze pri Petrovčah. N. v ni, p.!
£r Zborovanje Borccv v Novi cerkvi. V nedeljo, dne 17. t. in. bo v Novi cerkvi zborovanje Borcov. Poleg g. Fabjančiča iz Ljubljane bodo nastopili šo trije celjski govorniki, in sicer trgovec Fazarinc, odvetnik dr. Voršič in Josip šribar.
& Nesreča pri telovadbi. Wimmer Rudoslava. 10 letne hčerka brzojavnega mojstra v Laškem, jo padla 12. t. ni. pri telovadbi in si zlomila lovo roko.
& Število brezposelnih, prijavljenih pri cclj-ski ekspozituri Borze dela, je po zadnjem izkazu naraslo od 345 na 308. med temi je 37 žensk.
Ptuj
luč!
□ Izredni občni zbor tukajšnjega prm voljnega gasilnega in reševalnega društvu sklican
Dolgoletni in zaslužni predsednik mariborskih »Naših kril vpok. gimn. ravnatelj dr. Josip Tominšek.
Zdi se, da je vprašanje mariborskega letališča vendarle krenilo z mrtve točke. Na prizadevanje tukajšnjega uerokluba Naša Krila . ki je postal svojega tajnika Pivka,zaradi potrebnih intervencij v Belgrad in v Novi Sad k letalskemu poveljstvu, je prispela v Maribor posebna komisija, v kateri je zastopal letalsko poveljstvo strokovnjak polkovnik inž. Hadži-Popovič ter si je v nedeljo ogledala terene na Teznu. Komisija je ugotovila, du se bo dalo tezensko letališče z razmeroma majhnimi stroški preurediti, da bo odgovarjalo vsem zahtevam modernega aerodroma. Predpogoj je primeren hangar, za katerega je država že obljubila prispevati tretjino gradbenih stroškov in potrebne načrte pod pogojeni, če prisjjeva tretjino mestna občina mariborska, ostalo tretjino pa spravi skupaj aeroklub s podporo banske uprave in javnosti. Ker so stroški za hangar preračunani nu 300.000 Din, se ho ponudba mogla z lahkoto realizirati. Tako bi dobili letos na Teznetn hangar, ki bi zadostoval tudi za sprejem triniotornega letala, drugo leto pn l'i se jirenredilo tudi letališče.
Nu tu način dobi Maribor vse predpogoje za priključek k mednarodnemu zračnemu prometu. Tudi v tem oziru obstojajo že načrti, in sicer bi dobilo mariborsko letališče zaenkrat manjše tri-sodežno letalo, nekak aerotaxi, kakor ga ima Dru-
— Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef « grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo. da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Joscf« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje marveč tudi učinkuje kol specifično protisredstvo. »
oeto-tva je
za J5. junija.
□	Vojni invalidi prejmejo radi kopuliške-ga zdravljenja podrobna pojasnila pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu II med uradnimi urami.
□	Zopet požar radi saj. V Globokem je pogorela hiša in gosjiodarsko poslopje posestnika Danijela Сага. Požar no zanetile saje, ki so se užgale v dimniku.
Ustanovitev Narodnega prosvetnega društva v Ptuju. V Ptuju sino ustanovili vNarodno prosvetno društvo«, ki je imelo dne 10. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Na tem občnem zboru je liil izvoljon sledeči odbor: Župnik p. Alfonz Svet, predsednik; p. Mirko Godina, podjiredsednik; organist Franc Petek, tajnik; Anica tlerženjukova, knjižničarka; upravitelj bolnišnice v pok. Janez Rupur, blagajnik. Pregledniki: Franc širec, mehanik, in Franc Prapor, bančni uradnik, oba iz Ptuja. Društvo dobi v doglednem času večje število raznih knjig na razpolago, ki se bodo izposojevale občinstvu. Pričetek poslovanja kakor tudi izposojevanja knjig je določen nu 23. t. ni. Društveni prostori so določeni v pritličju uiiiiorilskega samostanu z direktnim vhodom z ininoritskega trga. Prostori se sedaj urejujejo in bodo moderno opremljeni.
Danes je otvoritev prodajalne in knjigarne Tiskarne sv. Cirila v prostorih dosedanjega Tiskovnega društva. Lokal je povsem prenovljen, zalogu v celoti izpopolnjena, tako bo v vsakem oziru vsakemu ustreženo! V prodajalni ie tudi uprava Slov. Gospodarja in Nedelje za Ptuj in okolico. Naročila za tiskarska delu in za knjigovezniška dela so sprejemajo in v najkrajšem času dobavijo jirora-čuni. Priporočamo vsem naročnikom in čitateljem Slovenca, da poselijo knjigarno Tiskarne sv. Cirila podružnica v Ptuju, Slovenski Irg 7.
ћЈ a oznanil a
Liubliana
1 Prof. Karel Jeraj je znan in priznan dirigent orke,slrov. Iz vočlli izvnjnn.i jo znnno, dn doseže ludi /. mladinskim orkestrom nujsijajnejše uspehe. Jcrsjev liilndinski orkester bomo imeli priliko slikati v potek, 15. jnnljn ob 18 v rillinrmnnični dvorani nn tretji, zadnji produkciji gojencev šole Glasbene Matice. Polog tega nastopi (e mladinski zbor imhI vodstvom prof. Sonca tor učenci oddelkov za klavir, čelo iu solopclje. Vsi op prost, nobnvlti si Jc lc tiskan spored, ki stane 2 Din.
1 Vjinkojenei, iipoltojeitlec hi driuvni nameščenci, po:or.' širši sestanek zii ustanovitev Ždrnvstvene zn druge /.a dmvskn bnnovino bo v nedeljo, 17. junija ob IU v dvomili Delavske zbornice v Ljubljani. Vabljeni so vsi upokojenci in upokojenko, kakor tudi oni dr žavni nameščene!, ki do sednj niso Imeli bolniškega zavarovanja.
I Maistra ri bnrii (Ljubljanski odsek) imsjo v soboto, dno Iti. junija t. I. v restavraciji Pri Levu družabni sestanek. Udeležba vsega članstva obvezna Vabljeni tudi Se vsi neprijavljeni borci, - O.lbnr.
1 Obrtniško drnitvo v Ljubljani priredi v torek, dno 10. junija t. 1. poučni izlet v papirno tovarno gospoda Ivana llonača na Kollčevoni. Izletniki se. peljejo z avtobusom. Prijave sprejema do sobote, dne 1«. t. ni. predsednik c. Itehek .toslp, Cnnknrjcvo nabrežje 0. Vabljeni tUdI prljiilel.ll društva.
1 Nofnn sluihn I mri Jo lekarne: mr. Unhovec, Kongresni Irg 12: mr. Istar. Sv. Petru instii 78. in mr. Ho čevsr, Celovška eestn 31.
Drugi krati
Kranj. IVodukoiJn Glasbeno Sole In. dnnes ob t« telovadnici ninnzije. Vstop prost. Občni zbor ho petek ob 'Al v gliniinziji.
Radio
Programi Radio Liublianai
Četrtek, 14. juniju: 12.15 Reproduciranii plesna glnsbn 12.15 Poročila 13ДИ1 fuis, rcprodiicinine operne urijo 1K.no O človeku (dr. liožo ftkerll) 18.311 Srbohrvaščina (dr. Mirko Kupol) 111,00 Plošče po žollsh in.lin Pogovor s poslušalci (prof. Prezclj) 20.nn Prenos Ir Hol grndn 22.00 Cas, poročila, lahka glasba.
Drugi programi:
ČETRTEK, H. junija. Bet urad: l:i.:io Kvartet I,i sinski (plošče) 20.00 Deseti simfonični koncert '/.n preb: 20.00 Prenos iz Belgradu — Dunaj: lii.to Uverture lil valčki 18.2.5 Svečanu igra ■ Nibelmiškl prstmi , Wng ner - Budimpešta: 18.30 Luhkn glasba 20.,'IS Koncert učencev glasbene šole Milan-Trst: 20.45 Opera Snoma.. [{. Stranss — tlim: 20.15 Orkestralni in vokalni koncert. — Prana: 10.25 Knnlulii švandn dudne , llciult 20.20 Drama Pustinja . Nušič — I'al-Savu: 10.15 Plošče 20.12 Lahka glasba 21.12 Orkestralni in vokalni koncert - Nemfilja: 20.15 (Iz Berlina) V počastitev Siegtncde v\ agnorjn.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
fetrtek, 11. junija: ttoljeniOHOV. Нсв C'etrlck Petek, 15. junija: Zaprto.
Sobota. Ili. j unij n. ob m.:l0: Kulturna nrirer/iter r cm I mlaki. Letno gledališče v Tivoliju. Znižano i-ene.
OPKRA (Začetek ob 20)
1'etrtek, H. junija: Kliara. Hcd B. Petek, 15. junija: Zaprto.
Sobota, lfi. junija: Trubadur. Hcd Л. Gostuje Adrina. Nedelja. 17. junija: Manon. Gostuje Andrč tliir.lino.
lirični lenor pariške Opera (.'оиицис. Izven. Znižane cene.
Poziv Slovencem
Kongresi Kristusa - kralja
V Švico k Mariji v Puščavi
Mednarodni kongresi Krista-kralja so nova prikazen v katoliškem življenju in gibanju. Pričeli «o se v Nemčiji, ker ic slučaj tako nanescl. Namen imajo, da iz malega zrastejo v veliko. Prvi kongres je bil v malem kraju Leutesdorf ob Renu, koder ima svoj sedež nova redovna družba Johannes-bund«, ki sc je za stvar zavzela. Tega sestanka sta sc udeležila dva Slovenca. — Drugi kongres je bil L 1932. v Berlinu, kjer ima ista družba svoj nov velik dom. Na tem kongresu so bili štirje Slovenci. — Tretji kongres je bil minulo leto pred praznikom in na praznik Kristusa-kralja v Mainzu. Na ta kongres ie prišel iz Jugoslavije edino nadškof Šarič iz Sarajeva, in povedati smemo, da je Jugoslavijo prav častno zastopal; Njegova visoka in lepa postava, pa njegova izredna ljubeznivost in ponižnost je vzbujala splošno pozornost in simpatije. Imel je v mogočni in častitljivi mogunški stolnici tudi slovesno pontifikalno mašo, na zborovanju pa referat »o na dah na združenje vzhodnih cerkva«. Zraven je pa — če smemo izdati to skrivnost — pri Nemcih tudi nekai nabral za svojo novo župno cerkev sv. Jožefa v Sarajevom, ki je zdaj njegova glavna skrb in briga.
Ti kongresi se imajo razviti iz malih v velike, v svetovne kongrese, kakor so evharistični, Iivha-ristični služijo bolj pobožnosti, ti kongresi pa imajo eluiiti praktičnim potrebam katoličanov: utrjevati, poglabljati in širiti kraljestvo božje na zemlji. Imajo lorei velikansko misijo — brez meja na širino in globino. Mednarodnost ali nadnarodnost je njih bistveni značaj. Podlaga vsemu nadaljnemu delu je: narode zbližati, sprijazniti, pobratiti. Žc samo to je velikanska naloga, prelepa misija, v čaeu mednarodne razrvanosti kričeče potrebna. Zato bodo kflngresi gojili in zahtevali pristno katoličanstvo, prvobitno krščanstvo, popolno pravičnost vsem narodom, malim kakor velikim, in vsem stanovom, nizkim kakor visokim; medsebojno ljubezen in bratstvo. Da ie taka napetost med narodi in stanovi, temu jc vzrok le to, ker smo mi samo polovičarski katoličani, slabi kristjani, bolj po imenu kakor v resnici. Ko bi krščanstvo vladalo po svetu, kakor bi po svoji ideji moralo, bi bilo drugače na svetu. Dokler ne bomo boljši kristjani, kraljestvo božje ne more zavladati na zemlji. »Pošlji svojega Duha in vse bo prerojeno!« To ni samo lepa beseda, lepa prošnja, to ie polna resnica. Ko bi ta Duh vladal, bi bilo vse drudače. A tega Duha nam manjka. Če bi ga imeli, bi Italijani tle zatirali slovenščine celo po cerkvah! In tako je tudi drugod in v drugih ozirih. Duha, pravega in polnega krščanstva, duha pravice in ljubezni svetu dali, to je prvi namen kongresov Kristusa-Kralja. Drugo pride potem samo po sebi.
Prvi kongres je bil majhen. Drugi, v Berlinu, jc znatno večji. Tretji v Mainzu, že impozanten. Česar pa je dosedanjim kongresom manjkalo, to je mednarodna udeležba. Govorniki so bili pač iz raznih narodov, udeležencev nenemških narodov pa le malo. Po ideji in po imenu so bili kongresi pač mednarodni, v resnici pa premalo. Na kongresu v Mainzu se jc bilo z ozirom na nemški nacionalizem eelo imena »mednaroden« ogibati, Nemčija danes ni zemlja za mednarodne prireditve, Kongresi morajo prekoračiti nemško mejo, — kar je bilo sicer le spočetka v načrtu.
Švica, svobodna zemlja, sredi Evrope, z narodno mešanim prebivalstvom, je za mednarodne shode kot nalašč. V Švici pa jc neki kraj za krščan-«ka srca posebno vabljiv; to je švicarsko narodno svetišče: Einsiedeln, Marija v Puščavi. Ravno tisoč let že romajo kristjani na ta kraj. Letos obhaja Einsiedeln svojo tisočletnico. Velikanski bo v tem letu naval romarjev k temu častitemu svetišču. Dnevi od 23.—26. avgusta pa so določeni za kongres Krista-kralja.
Einsiedeln je mestece s kakimi 5000 dušami. Celo mesto je nastalo samo zaradi samostana in božje poti, ki jo ie začel leta 934 sveti Meinard — v puščavi, Krai leži blizu 1000 metrov nad morjem. Iz puščave jc nastalo v teku časa moderno mesto, ki obstoji največ iz hotelov. Samostan je ogromno oslopie, skoro bi rekel: malo mesto zase. Opatija enediktinska je nullius, to je: opat ima škofovske pravicc. Saj ima ludi veliko družino. V samostanu je kakih 50 patrov, približno ravno toliko bratov in večje število klerikov. V samostanu je cela gimnazija za domače gojence in vnanje dijake. Razen tega pa ima opatija še mnogo župnij in zavodov, na katerih deluje tudi nekako toliko redovnikov kakor v samostanu samem. — Pred cerkvijo je krasen trg. Pročelje cerkve je častitljivo, v zvonikih krasni mogočni zvonovi, a »vsa lepota cerkve je od znotraj«. Sloga je baročnega, prostora ima
b
v njej 7000 ljudi, in težko boste videli kje baročno cerkev tolike krasote kakor je lo. Že zidava z mogočnim slebrovjem in oboki je velika umetnost; stene pa so obložene in okrašene z lepimi katurami, kipi in slikarijami. Tudi jo obkrožuje oko- i li in okoli na korih več orgel, oziroma ene ogromne orgle, porazdeljene po raznih krajih cerkve. Milostna kapela stoji sredi cerkve, a bolj blizu velikih vrat. Milostna podoba ima začrnel obraz, okrašena z zlatom in srebrom.
V tem kraju torej ima biti koncem avgusta IV. mednarodni kongres Kristusa-kralja. Ali bi sc ga ne hoteli udeležiti tudi Slovenci? Tukai se lahko pokažemo pred mednarodnim katoliškim svetom. Lepšega izleta in božje poti si je komaj misliti. Švica — dežela naravnih krasot, kamor prihaja toliko tujcev iz cele Evrope, celo iz Amerike! Vozili se bomo tik ob velikem in dolgem ziiriškem jezeru in malo manj kakor mimogrede lahko vidimo čudovito štirikantonsko jezero ob prelepem mestu Luzcrnu. Kogar bi veselilo, lahko skoči z železnico-vzpenjačo ali na Rigi ali na Pilatuža. A že tudi vožnja do Švice vodi po samih krasnih planinskih krajih: po Koroškem, Solnograškem, 1 i-rolskcm in Predarlskem. Avstrijska Železniška uprava bo dovolila znižano voznino za na kongres in po%avstrijskem ozemlju sc bomo najdalj vozili
Čas je ugoden. Malo, vendar šc dosti časa pred koncem počitnic. Kaj, ko bi se na kongresu oglasila slovenska pesem? . . . Katoliška inteligenca, posebno še kat. učileljstvo, poskusite spraviti skupaj čeden zbor! Pričnite varčevati že zdaj! Pogum! Na pot k Mariji v puščavi!
Kaj pravite?
Tisto Zupančičevo pesem o zlatu v Blatni vasi bi bilo dobro večkrat ponoviti, da bi sc mi lilatni-čani vedno zavedali, kako nore včasih počenjamo. Zlato je ležalo v Blatni vasi, pa so prišli tepci, s cepci, prišli su norci s korci in razmetali slalo. Prišla je še puta kokodajca, lci je vse zlato pozo-bala, Blafniianl zbrani pa so zavpiti v en glas: »Ta puta kokodajca bo nesla zlata jajca,U Potem so šli jw pit vsi Blatničaui zbrani. Tako nekako (tre ta pesem.
Kolje ni mogel nihče zadeti slovenskih razmer. Pa če je ta. satira veljala pred vojno, toliko bolj velja po vojni. Kaj je bilo treba, da se je tuji kapital pri nas lako zelo razpasel? Tujec, ki je bil na Češkem, v Avstriji, v Švici in drugod še pravi nemanil, pride k nam z nekaj obrabljenimi stroji, in ie si kopiči premoženje na račun izrabljancga našega delavstvu in na račun prav lako izrabljancga leonzumenla, to je kmeta. mi. pa vpijemo: »Zivio tuji kapital, ki nam nosi zlata jajca! V resnici, pa se pri nas obogateli tuji kapitalist smeje, saj izvaža mnogo pri nos nabranega kapitala v inozemstvo, kar čutimo od dne do dne vedno bolj. Morda se bodo Hlatniiani kdaj sami zbrihtali in ne bodo pustili. domačim norcem in tepcem, da bi razmetavali domače zlato, ki bi ga potem pobrala tuja puta! Nemara se bodo ludi v Blatni vasi našli ljudje, ki bodo sami znali zbirali zlato in ki ga ne bodo izvažali iz Blatne vasi, temveč bo ostalo lepo doma. Kar zmore od drugod privandrani tifut, vi zlomita, da nc bi zmogli ludi domači ljudje!
Cerknica
Kače so se precej zaredile po naših krajih. Žc dolgo časa ne pomnijo ljudje, da bi gad,je tako zgodaj prišli iz svojih prezimovališč kakor letos. Že o veliki noči sta dva dijaka ujela gada, ki se je solnčll. Dne 8. junija pa je gad pičil v nogo nekega dečka, doma od Sv. Vida. Prvo pomoč so mu nudili doma, da so niu trdno prevezali nogo, nalo pa so ga prepeljali v Cerknico k zdravniku in fantek je sedaj izven nevarnosti.
Slovenske Konjice
V fantovsko marijansko kongregacije bo 24. junija sprejetih precejšnje število novincev. Ob pol 2 popoldne bo popisovanje v Društvenem domu, nato slovesen vhod v cerkev, kjer bodo ve-černice, sprejem in nauk za fante Marijine družbe. Po cerkveni slovesnosti bo sestanek v domu.
„Mu&eclus" Љнасс tnifo, da Upo MU #uilo.
Koledar
četrtek, 14. junija: Bazilij, cerkvcni ttče-nik; Elizej, prerok.
Novi grobovi
,. . + У Ljubljani je v torek umrl g. Franc Si m čj č, pisarniški ravnatelj v p. jn rezervni kapetan. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše globoko sožalje!
+ V šmartnem pri Litiji jc umrl g. Franc BI unč. stn r 80 let. Pogreb bo v četrtek popoldne. Nuj v miru počiva!
Osebne vesli
-	Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Ум naddekana v Prekmurju je imenovan stolni kanonik p. dr. Jožef Mirt. Prestavljen jo gosp. Štefan Bakan, ekspozit v Hozjzi, zu kaplana v Dolnjo Lendavo; Franc Glavnik iz Vidma ob Savi k Sv. Vidu na Planini, in Jožef Varga od Sv. Vida i in Planini k Sv. Juriju v Prekmurju. Nastavljen je bil p. \nton Vovk. kapnejn iz Celja, za kaplana v Ponikvi ob južni zeleznicj. Bolezenski dopust je nastopil Franc I.asbalier, kaplan v Vojniku. V zagrebško nadškofijo je odšel p. Ferdinand Herman, kaplan pri Sv. Juriju v Prekmurju.
Ostale vesti
■— Za manifestativni izlet iz Ljubljane v Maribor, ki bo 24. t, in., sc pripravljajo razen Ljubljančanov ludi Gorenjci in Dolenjci iz mnogih krajev, ki so bili zastopani ludi lani jeseni na izletu v Slov. goricah. Prjiave sprejema Tičarjeva trgovina v Šelenburgovi ulici v Ljubljani, kjer dobe lahko vsi, ki se zanimajo za izlet, vse podrobne informacije. Kdor se prijavi prej, si lažje izbere poljubno izletniško skupino. Izletniki namreč napravijo, razdeljeni po skupinah, več izletov iz Maribora v kraje v Slovenskih goricah, v dravsko sotesko in na Pohorje. Za vsako skupino je določenih omejeno število izletnikov.
—	Sodne počitnice sc bližajo. Okrožno sodišče v Ljubljani ie objavilo na razglasnih deskah feri-ialno razdelitev poslov, ki bo veljala od 1. julija do 15. avgusta, ko trajajo sodne počitnicc.
—Znamke za zračno poŠto. Posebne znamke po 50 par, 1, 2, 3 in 10 Din za frankiranje avijon-skili poštnih pošiljk pridejo v promet dne 15, junija t. 1. Na področju poštne direkcije v Ljubljani jih bodo prodajale vse večje pošte. S temi znamkami se plača redna jn dopolnilna taksa za avi-jonske pošiljke. Za pošiljke, ki se odpravljajo rednim poštnim potom, sc tc znamke nc morejo upo-rabljati.
V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine ori 13. t. m. je objavljena _ »Naredba o pokojninskem zavarovanju nameščencev pomorskih parniških podjetij ter lekarnarjev in dispenzuntov«, dalje »Pravilnik o postopku ob izdajanju dovolil za pregled in žigosanje meril in merilnih priprav«, »Izpremembe v odločbi o središčih za občasni pregled meril«, »Obvestilo glede držav, okuženih s kaparjem«, »Razpis: — odločba o dopolnitvi razpisa glede priznanja železnih bobnov za zuobalo po členu 10 pravil o tari«. »Odpustitev, preureditev in oprema zapornic na costnih
prehodih«, »Razpis: — ukinitev carinskega raz-oelka v Otoški dolini pri Rakeku,« »Razpis: — dopolnitev t. 6. občilih opomb k XV. delu cur. uvozno turil'e«, »Naredba o obratovalnem času v pogostinskih podjetjih (policijski uri)«. Razpis o izprenieinni naziva trgu Konjice v Slovenske Konjice« in »Objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v I. 1934.«
—	Pri revmatizinu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He*enschuss) so uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
—	Gospodinje — kuharice. Čas za vkuhavanie in koserviranje sadja in zelenjadi je prišel, saj so sedaj vsi domači vrtovi in po mestih sadni in zc-lenjadni trgi obilo založeni s takimi dobrotami. Skrbne gospodinje imajo sedaj obilo posla, da po-skrbe in pripravijo tudi za zimske mesece spremembo jedilnega lista za družinico in raznih marmelad za deco. Kako velik razmah je zavzelo ravno zadnje čase ukuhavanje (konservirauje) sadja in povrtnine v domačem gospodinjstvu nam pričajo pogosta povpraševanja po novih navodilih in načinih, Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala žc v II. izdaji knjigo našega priznanega strokovnjaka na tem polju Martina llumeka: Sadje v gospodinjstvu — v kateri nam daje kratko navodilo o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Knjižica ima 100 strani, obilo slik med besedilom in več barvastih tabel ter stane nevezana 24 Din. vezana 32 Din. Vsaki gospodinji in kuharici neobhodno potrebna knjiga.
Ribnica
Dve Marieki — je naslov mladinski igrici, s katero jc Pomladek Jadranske Straže nu tukajšnji šoli za sklep šolskega leta naši jav-nosi pokazal, dn poleg notranjega šolskega dela iičitcl jstvo tudi nurodnoobramlinogu dolu no zanemarja, saj jc ves gmotni uspeli namenjen v korist Pomladka J. S. Tiho in skoro ncopa-ženo je ueiteljstvo imenovane dekliške šole pripravljalo in vežbalo šolsko mladino za to predstavo; koliko truda in skrbi je bilo treba, da so se deklice vživele v svojo vloge, da se bolje in sigurneje sploh niso mogle: koliko pevskih vaj jc bilo trebu, saj v vsakem dejanju, in teh jc šest. nastopajo igralke s petjem v zboru iu posamezno! No — in v soboto /večer in v nedeljo popoldne je ta mlada igrulskn družina nastopila na odru bivšega Kat. prosv. društva tako naštudirano, da smo bili res nad vse pričakovanje presenečeni. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da bi z imenovano predstavo lahko nastopile v najbolj izbranem mestnem gledališču in najbolj razvajena geldališka publika bi bila z njihovim nastopom v vsem /ado-voljnu. Učiteljstvu dekliške šole smo hvaležui za to predstavo in mu samo čestitamo na uspehu! Pokazalo jc, du tudi ztinaj šole dela — nc samo z besedo, umpuk res v dejanju! Ker je v soboto istočasno med to predstavo imelo neko društvo svojo kinopredstavo, je bila udeležba od strani onih, ki radi poudarjajo narodnost — prav malenkostna. Jc pa splošna želja, naj bi mlade Pomladkarice svojo predstavo ponovili; še enkrat v dvorani, ki jim je sedaj dala goslo-Ijpbno streho; občinstvo sc bo še z boljšo udeležbo vabilu odzvalo. Na svidenje!
SpCEt
Povratek čeških nogometašev
Triumfalen sprejem na praškem kolodvoru
Maščevanje poraja zlo
Poljčane, 13. junija.
Danes se Je hipoma razvedelo po Dravinjski dolini o žalostnem slučaju, ki se je pripetil v fcent .lerneju pri Ločah. Posestnik Ferdinand Purkell jc navalil z debelo palico na posestnika Ivana Boga-I i nn. mu s prvim udarcem stri roko. z drugim pa mn prizadjal 18 cm zcvajočo rano ob sencih, ki je bila smrtonosna. Bogatinu je prihitela na pomoč njeuova svakinja, ki ji je 1'urkelt stri roko in prizadjal z nadaljnjimi udarci poškodbe na nogah. Bogatina so domači takoj prenesli v hišo, kjer pa je že v nekai urah podlegel poškodbam. Purkelta,
ki je pred nedavnim prišel iz zapora, kjer je radi uboja odsedel dve leti, so aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Konjicah. Na lice mesta je' prispela včeraj zvečer sodna komisija, v kateri so bili sodnik Punčuh iz Konjic ter zdravnika dr. Latt-Iner in dr. Rudolf. V ozadju je neka tožba, ki jo je bil vložil Bogatin Ivan proli Ferdinandu 1'ur-kcltu pri okrajnem sodišču v Konjicah, kjer jc bila pretekli teden razprava, pri kateri je bil Purkelt obsojen tia mesec dni zapora. Že med razpravo jo Purkeit napram Bogatinu iztekel neke grožnje. Dogodek je med ljudmi povzročil veliko razburjenje
V torek se je vrnilo v Prago češkoslovaško nogometno moštvo, ki je doseglo na letošnjem svetovnem prvenstvu drugo mesto. Takšnega sprejema že dolgo let ni bil nihče deležen; kajti vsa Praga se je združila v triumfalen pohod ter ob velikanskem navdušenju sprejela svoje hrabre sinove. Navdušenje jo bilo že na vseh postajah velikansko, zlasti v Plznju, kjor je pričakovala več tisočglava množica svojih vrlih nogometašev, ki so tako častno zastopali barve svoje domovine v težki svetovni tekmi. Višek pa je dosegla Praga.
Že dolgo pred prihodom vlaka je bil vos prostor pred kolodvorom in vso. ulice, ki vodijo k kolodvoru, nabilo polne praškega meščanstva. Pravijo, da je bilo več kot stotiso? ljudi navzočih pri sprejemu. K kolodvoru se jc moglo priti samo s posebno legitimacijo. Ko je privor.il vlak. je nastalo urnebesno klicanje in navdušenja ni bilo ne konca no kraja. Vsakega igralca je množica posebej pozdravljala. Štabni kapetan Brada je pozdravil moštvo v imenu zveze. Dr. Kavanek pa v imenu občinskega sveta, nakar je odgovoril sloviti vratar Planifka v imenu moštva.
Nalo so sedli nogometaši v avtomobile ter se odpeljali v mesto. Val navdušenja med množico ni ponehal in vedno znova so se slišala imena posameznih igralcev, posebno Puča in Planička.
Pred magistratom se jo sprevod ustavil. Tu je pozdravil nogometaše župan dr. Ваха, kateremu so bili predstavljeni vsi igralci. Minister Stina pa jih je pozdravil v imenu predsednika republike in povedal, da je Masaryk sledil tekmi v radiu. Minister je izročil zmagovalcem zlato plaketo, katero je zn posebne zasluge podaril predsednik republike. Nato so govorili še drugi odlični zastopniki osi. naroda. Ljudstvo pa ni mirovalo, dokler se niso igralci pokazali na balkonu magistrata. Navdušenje je trajalo še dolgo, akoravno so. nogometaši že zdavnaj odšli na svoje domove.
Najboljši nogometaši sveta
Poznamo že polno list takozvanlh >dcsotih najboljših med športniki. V tem pogledu ko Igralci le. ni.su, odnosno eostuvtjulcl omenjenih list šo najbolj agllnl. Seveda ko take liste vodno prikrojeno v prid tistega naroda, kateremu tak sestavljalec pač pripada iu o kaki zanesljivosti pri tem sploh nc raore biti govora. Stvar jo žo кат« nn sobi lelo težku, če pa pridejo zraven Sc noobjoktivnl ljudje, dobimo v»e drugo prej kakor pa rosnlčno sliko o vrstnem redu mojstrov svetovne znamke.
Nn podlagi zadnjih nogometnih tekem z.a svetovno prvenstvo jo pariški »L Auto? soetuvll listo najboljših nogometašev svota. Kakor že omonjeno, jo ros zelo ležko sestaviti Inko list«, ki bt bila absolutno zanesljiva, kujti uspehi nogometašev se nc morejo meriti z uro ali merilom, ampak so prepuščeni subjektivnemu mnenju vsakega posameznika. Kljub temu na vendarle dobiš vsaj približno sliko o najboljših športnikih. Omenjeni pariški ll«t je Igralce posamez. uib držav takole razporedil:
Vratarji: Planička (Češkoslovaška), IMatzer (Avstrija). Zamoni (Španija), Combi (Italija), Thepot (Francija).
Hranilci: Zenišok (iVškoslovitfka), Šesta (Avstrija), (Jisar (Avstrija), Uulncoces (Španija), Msirosse (Francija).
Zunanji h alfi: \Vagnnr (Avstrija), lerrari (Italija). Pnlolon (Mailjerekn), Cltlamen (Španija), Delfonr (Francija), vini Itecl (llolandljo).
Srednji lialfi: Sze.pan (Nemčija). Szues (Mmljar iknV M nn 1 i (tinlilnl. Smlstik (Avstrija).
Napadalci na l.rlllli: Knbterskl (NomfHJn), liiuiilii (Italija), Aston (Francija), Woll» (Hnlandlja), Orsi (Italija), Oorostlzu (Španija).
Napadalni v z vazah: Itogueiro (Španija), Nejedls (Češkoslovaška). Ferrari (Italija), Aucr (Mudjurska), Bičan (Avstrljn).
Srednji napadalci: Conen (Nemčija). Lungara (Španija), Barkhuys (liolaudija), Sindelnr (Avstrija), Sarosl (Madjarska).
Iz gornjih nogometnih prvakov bi se pa že dale sostuvili reprezentativno moštvo, ki hi sc v resnici lahko imenovalo Wtinderlonm in ki Id s svojo igro zadlvilo ves svet. Seveda ,iih ne bomo videli igrali in se burno morali zadovoljili samo s lo listo imen.
Mednarodni sabljaški turnir
Sniblja.ski turnir pripravlja Mariborski akademski sabljaški klub v času Mariborskega ledna na Mariborskem otoku. Vršilo se bo srečanje med reprezentanco Slovenije in Zgornje Avstrije. Naša reprezentanca bo ojacena z zagrebškimi sabljači, damska ekipa pa z državno prvakinjo Krietijnnovo iz Vel. BeČkereka. Avstrijsko reprezentanco bodn tvorili sabljali iz Welsa in Linza, v damski ekipi pa bodo tudi članice dunajskih klubov, med njimi svetovna prvakinja Ellen Preis.
Krajevni olimpijski odbor v Mariboru priredi v nedeljo, dno Ki. t. m. ob 20 v kavami hotela Orel (UI. . nadstropje) družaben večer športnikov, oh kateri pri-' liki se bodo razdelila 1111 Olimpijskem dnevu sodelujočim spominska darila. Istočasno se vrSi pozdravni večer tckmovaleom-kolcsarjcm, ki se udeležijo Olimpijske dirke dno 17. t. m. Vabijo se športniki in športu naklonjeno občinstvo, da sc večjem udeležijo v čnslnem Številu. Spominska darila Olimpijskega dne sc, ni/, stavljena v izložbi Prvo hrvatsko šledlonice v (lospn-skl ulici.
Športno življenje v Skofji Loki
Športno življenje, ki gn pred par leti v Skofji Loki sploh šo ni bilo mogoče zaznamovati, se je ludi pri nas začelo lepo razvijati, največ 1*1 zaslugi novo iislanovljonega Sporlnega kluba Sora, ki si Jo uud«' nalogo, du tudi v Skofji Loki vzbudi zanimanje zu šport.
Mladi iu ugilni člani kluba Sora so razumel' svgjo nalogo ter so takoj začeli z delom, tc pozimi sn »i napravili načrt, po katerem naj bi se razvijal klub Dno 11. februarja je priredil 1. smučurske tekme, 1111 kuterlli jc nastopilo 13 članov in 11 naraičujliikm Tekma je v vsakem oziru uspela.
Takoj ko je »kopnel sneg, so no vrgli ila delo /a ureditev igrišču, ki ga jc dobil klub v najem od žup niku g. Podbevška po zelo ugodnih pogojih, za kar mu najlepša hvalo. Skoro brez sredstev jc klub s pomočjo dobrotnikov in članstva, ki je delalo nadvse požrlvo valno kuluk na igrišču tako, da io danes igrišee SK Sore ograjono, splanlrano In jo gotovo eno najlepših igrišč 11a Gorenjskem. Poleg nogometnega prostora Je nu Igrišču šo prostor zu odbojko, tckulišec ter priprave zu skoke.
Kaj pa športni uspehi mladih in ugilnih škofje ločanovl Smučarske tekme sem že omenil. Najboljši junior je vozil nu progi 12 km 1 uro S minut. Najboljši čtan pa nn progi IS km 1 uro 8 minut in 8 sekund. V nogometu je bilo v začel kil precej razočaranja. Kar osom tekem liovrsti je bilo izgubljenih. Toda obrnilo se je na bolje. Tako Je v zadnjih tekmah Sora /e parkrat prav prepričevalno zmagala, n. pr. zadnjo no deljo Je premagala ljubljanske Jadranufio z : I, kar jo za Soro res lep uspeli. 7.elo sc zanimajo z.n klub ludi domači oficirji, ki se jih jo ie več prijavilo zu klub In Iz katerega smo dobili tudi nogometnega Ire nerjn.
Polno življenja je tudi v drugih panogah športa, kakor n. pr. v luhkoulletikl.
M 1н<tem 11 u agilncuiu klubu želimo še lepih uspe hov, čeprav Je 1111 gotovem delil meščanstva naletel nu nerazumevanje lu bojkot, vendar pa klubn, ki iiuu v sebi toliko življenja, lo ne bo oviralo in ho Sel p,, -m,Ji začrtani poli naprej, z.eioii pa bi bilo, da m- v-,, meščanstvo strm- ''« klubom ln ga podpre v nJai/«,v(fc težnjah.
P ozir e k „težke vode": smrt
Odkritje ameriških kemikov - Tudi v človeškem telesu,težka voda4
Čudno ime eo vzdeli učenjaki novemu odkritju, o katerem govorijo že precej v zadnjih letih. Te dni je prispelo iz Amerike poročilo, da so tam odkrili »težko vodo«. Trije kemiki so ugotovili, da obstoji voda, ki vsebuje vodik, katerega atomi so težji kakor vodikovi atomi navadne vode, ki jo vsi poznamo. Eno je že gotovo, da je pridobivanje takšne vode združeno z ogromnimi stroški; saj stane žlička take vode okrog tisoč dolarjev. Ta voda ima posebno lastnost. Dober požirek bi te spravil ob življenje. S to novico se je širša javnost zadovoljila. Zanimala ee ni za podrobnosti o zadevi.
Deziderij Papp piše v nekem dunajskem listu, da je ta pojav vreden vsekakor večje pozornosti. Nikakega dvoma ni, da bodo v bližnji bodočnosti mnogo govorili o tem odkritju, ki utegne biti predmet najhujših polemik med znanstveniki. Treba je poudariti, da niso odkrili težke vode šele zdaj, temveč že pred nekaj leti. Leta 1931 se je ameriškemu kemiku Ureyu, profesorju na vseučilišču v Kolumbiji, posrečilo odkriti težko vodo, ko je s spektroanalizo preiskoval vodikov plamen. Opazil je sledove atomov, ki so se razlikovali od navadnih vodikovih atomov. Tega učenjaka je pri raziskovanju podpiral tovariš Murphy, skupno sla izvršila mnogo nevarnih poskusov ter končno prišla do spoznanja, da je atom molekula vodika dvakrat težji kakor atom v vodikovem molekulu navadne vode. Učenjakoma ee je копбдо posrečilo pridobiti precejšnjo količino težke vode. Z njo sta lahko napolnila naprstnik.
Profesorja Leviš in Harvay v Princetovvnu sta ugotovila, da ima težka voda nenavadne lastnosti. Zadostovala sla dva miligrama težke vode za smrt uboge miške. Drugi miši so dali nekoliko te tekočine, ki je bila razredčena; miš je tekočina opija-
Krščanska internacio-nala za demokracijo
V Montreuxu v Švici je bil kongres krščanske strokovne internacionale. Udeležil se ga je tudi predstavnik krščanskih strokovnih organizacij v Avstriji. Razpravljali so posebno podrobno o dogodkih v Avstriji. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se strokovne organizacije zavzemajo za to, da se jim dovoli še nadalje obstoj, ker edino one morejo braniti koristi delavstva. Pravica do organizacije po stanovih je dana po naravnem pravu. Organizacija mora biti svobodna. Resolucija obsoja poeeganje države v poslovanje strokovnih organizacij. Kakor zavrača socializacijo kot sistem, tako brani demokracijo kot načelo in zavrača vsako diktaturo, prav tako proletarsko kakor fašistično in narodno-socialistično.	•
¥
»Kaj, vi torej pijete pivo? Saj ste bili vendar včlanjeni v društvu abstinentov!«
»Da, to je vse v redu. Toda nič več nisem mogel plačevati članarine .. .«
predolgo časa zamudijo v vodi in jih prime krč. <«Naše duhovuo življenje« — Dallbor — B. Aires)
„Smrtna legija" na delu!
Narodni socialisti in drugi opozicionalci bi radi zrušili Dollfussovo vlado z bombami in ekrazitom. Na levi sliki vidimo viadukt na progi čez Semme-ring, ki so ga hoteli atentatorji razrušiti. S tem bi bila prekinjena važna srednjeevropska železniška žila, ki pelje z Dunaja čez Maribor in Ljubljano v Trst. Atentat ni uepel; delavci popravljajo malenkostno škodo. — Spodaj vidimo, kako je peklenski stroj razdejal železniške tračnice in poškodoval tudi most v Vocklamartu. Vse te atentate izvršuje baje »smrtna
legija«.
To je ulica zastav na čikaški razstavi. Razobešene so zastave vseh držav, ki so se udeležile razstave. Razstava v Čikagu bo odprta pet mesecev.
Nino mimado - razvajen otrok Rdeči križ v pomoč kopalcem
Po skoraj vseh pisarnah uživajo ženske, ki so lepega obraza, privilegiran položaj »nino mimado«, razvajen otrok; predstojniki ne gledajo toliko njih dela kot njihovo ženstvo. Tako favorizirane večkrat ne mislijo na to, da bi točno in redno vršile svoj posel, ne pokore se uradni disciplini, s evojo muhavostjo tiranizirajo svoje tovariše in dostikrat zrastejo čez glavo celo svojim predstojnikom.
Večna laskanja in dvorjenja ustvarjajo v taki ženski prepričanje, da je neko izvoljeno bitje, da je nad drugimi ljudmi, da ee ni dolžna ničesar učiti, da ji ni treba ničesar znati, ničeear delati, da vse nadomestuje njena telesna lepota. Na drugi strani pa bi se morale nameščenke po pisarnah zaščititi pred preganjanjem in maščevanjem tistih, katerih nedovoljenim željam se niso hotele pokoriti.
Izstopim na postaji Olivos. Komaj premerim par kveder, že sem na obrežju.
Kmalu sem opazil kaj hvalevredno napravo; argentinski Rdeči križ, prav oni Rdeči križ, ki bi v primeru vojne oskrboval ranjence in mrliče, je poetavil na severnem obrežju Rio de la Plate sedem rešilnih postaji Misel argentinskega Rdečega križa, da se stavi kopalcem na razpolago in uslugo, je bila prav srečna in vse hvale vredna. Vedno me je zanimalo vse, kar je v zvezi z medicino in rad prebiram medicinske knjige, ako niso pre-strokovnjaško in presuhoparno pisane. Zato nisem zamudil prilike, da se kaj poučim. Vstopim torej v senco take rešilne postaje ter se spustim v pome-nek z bolničarjem.
Pri vstopu sem mislil: »Kaj pa je tebe treba bilo«, ali bolničar me je kmalu o nasprotnem prepričal.
Takole nekako je govoril: Potrebni, prepotreb-ni smo in še premalo nas je. Preteklo nedeljo na primer smo imeli na sedmih postajah 159 ljudi, ki so pri nas iskali pomoči. Večina se jih je porezalo. Ti urezi prihajajo večinoma od strtih steklenic in kupic ter pločevine konservnih škatelj. ki jih meče v vodo občinstvo, ko piknikuje nn ol>-režju. Treba je vedeti, da ima Rio de la Plata plimo in oseko kakor morje. Kadar se vode odtekajo, daleč na okoli raznašajo te pikničurske ostanke. Naš Rdeči križ se ne plaši nobenih naporov. da omeji takšne nezgode ali vse zaman. Postavili smo ob obrežju na stotine svarilnih tablic, kjer se občinstvo prosi, da iz ljubezni do bližnjega opusti to graje vredno razvado — ali uspeh je žal klavern. Mnogi se naši gorečnosti celo posmehu jejo — Mnogi kopalci se obrežejo celo po glavi, ker računajo, da je voda povsod globoka in se navpik zaženejo vanjo. Mnogi se izpostavijo predolgo žgočim solnčnim žarkom, popade jih solnčarica in jih
nila. S težko vodo so ubili vse mogoče bakterije, ki so sicer tako odporne proti raznim strupom. Učenjaka Leviš in Harvay eta ugotovila, da težka voda prestriže dihanje vsakemu bitju.
»Neues Wiener Journal* piše, da ne smemo misliti, da gre za kak strup. V resnici nosimo vsi | ta »strup« v svojem telesu. Ze Murphy in Urey sta spoznala, da v navadni vodi najdemo sledove težke vode. Dva druga biologa, Westlieb in Hack, sta celo ugotovila, da vsebuje tudi človeško telo težko vodo. O svojem raziskovanju poročata v »New York American«. Tu trdita, da je v mladem telesu mnogo manj težke vode. Njena količina pa raste s starostjo. Čim bolj se človek stara, tem več težke vode vsebuje njegovo telo. Obetoje tudi nekatera znamenja, ki kažejo, da vprav težka voda povzroča staranje. Usodno je za človeka, da zgublja navadno vodo in da stopa na njeno mesto težka voda. Ta snov ovira delavnost organov in polagoma dovede do smrti.
Nekateri strokovnjaki gredo v svoji logiki celo tako daleč, da trde, da utegne težka voda ugonobiti vse življenje na zemlji. Če v resnici težka voda ostaja kot nekaka usedlina navadne vode, lahko potem v geološkem razdobju napovemo dan, ko ne bo več v oceanu, v rečnih strugah in potokih oživljajoče vode, ki pokriva tri četrtine sveta, tem- j več samo tekočina emrti, to je težka voda. Zaloga vode na svetu bi se morala posušiti v milijonu let. Razni kemični postopki zadržijo vedno nekaj vode, deloma tudi razni vplivi, ki ji jemljejo paro. Nato naj bi ostala samo težka voda e težkim atomom. Po vsem tem bi nevihte z oceana ne prinašale več tako pričakovanega dežja. En milijon let, ki pomenijo morda sekundo na uri večnosti, naj bi tekočino življenja, kakor je pač voda, izpremenil v vodo smrti.
Orgle
za pet organistov
V Sidneyu so postavili nove orgle, ki imajo 140 registrov in 10.000 piščali. Ko zagrmijo te orgle, morajo odpreti v cerkvi vsa okna, ker bi sicer šipe popokale. Če hočejo igrati 6 polnimi orglami, je potrebnih pet organistov.
Jugoslovansko letalo v Brno
Preteklo nedeljo je bil v Brnu velik letalski miting, in sicer v nadomestilo slovanskega letalskega mitinga, ki bi se bil moral vršiti prejšnjo nedeljo, a ga je preprečilo deževje. V Brno je priletelo 40 letal, med njimi tudi letalo jugoslovanskega aerokluba iz Zagreba. Prisostvovalo je mitingu okoli 40.000 gledalcev.
Kakor znano, je prišlo v Ženevi do sporazuma glede plebiscita v Posaarju. Na sliki vidimo tipičnega delavca iz livarne v Posaarju.
, Tako bi rešili krizo tudi v našem gledališču
Občinstvo v londonskem predmestnem gledališču v Croydonu se je zelo začudilo, ko se je med odmorom po drugem dejanju prikazal na odru neki Američan ter pričel deliti denar. Gledalci so od kraja mislili, da je to samo šala, gledališko »sredstvo zoper krizo« z nepravimi bankovci in so se glasno krohotali darovalcu. Toda kmalu se je pokazalo, da deli pravi denar. Američan je poklical na oder do 20 gledalcev, med katerimi so bile žene in otroci. Razdelil jim je ovitke z zneski od 5 funtov sterlingov do 2 šilingov. Sporočil je, da bo na ta način razdelil veak večer po 250 funtov. »Nikogar nočem užaliti,« je rekel, »a upam, da sem zbral ljudi, ki so res potrebni denarja. Lani je v Chicagu umrl moj oče, James Rodney, ki si je pridobil milijone z gledališči v Zedinjenih državah in na Angleškem. Podedoval sem pretežno večino premoženja. Zdaj sem 52 let star, ostal sem samec in smatram, da imam več denarja, ka-j kor ga potrebujem za življenje. Zato eem sklenil, I da bom povrnil prebitek obiskovalcem onih gle-i dališč, kjer je koval moj oče svoje bogastvo. Opro-! elite, če sem nekoliko nervozen in neroden. Danes 1 delim denar prvič v življenju. Upam, da bom jutri urnejši in mirnejši.« — Obisk gledališča je seveda takoj zelo narasel.
>Tu počiva pošteni Johann Missegger, ustreljen na jelenjem lovu po neprevidnosti — iz odkritosrčnega prijateljstva od svojega svaka. Anton Steyer.«
Argentinski filmi
Mrtev otrok nad pol leta v kovčegu
Iz stanovanja 33 letne Helene Ševčikove v Pfe-rovu je prihajal dalj časa čuden smrad. Policija je zadnjo nedeljo izvršila preiskavo. V hiši je našla kovčeg, v katerem je bil zaprt otrok, ki je že razpadal. Ševčikova je po ostrem zaslišavanju priznala, da je oktobra lanskega leta zadušila dveletnega otroka in ga nato zaklenila v kovčeg. Kovčeg je najprej postavila pod posteljo. Šele pred dvema mesecema, ko je bil smrad tako neznosen, da ga ni mogla več prenašati, ga je zaklenila v omaro. Povedala je, da je to nezakonsko dete, ki ga ni mogla več hraniti. Zato je izvršila strašno dejanje.
Ne vem, kako je z žensko namestitvijo drugod, ali v Argentini postaja to vprašanje usodno za družine, za uradništvo in za ženstvo samo.
Pribiti moram, da je pripisovati tovarniškim obratom več resnosti kakor pa trgovskim pisarnam. Koliko mladenk, neizkušenih in poštenih, se upropasti, da postanejo žrtve svojih brezvestnih , predstojnikov? V najbližjem sosedstvu sem doži-; vel, da je mož po 12 letnem srečnem zakonu pustil I ženo in otroke na cedilu in sledil sirenskim klicem take propadle uradnice, ki ji niti ognjišče zakonske sreče ni bilo sveto. Po mnogih uradih je radi novonameščenega ženskega osebja zavel čisto nov veter. Moške sotrudnike smatrajo za »quantitč ne-gligeable« — malo vredno blago, ki ga je dovolj na razpolago.
Čujte, kakor vidim, ste si nabavili moderno pohištvo?
Da, da, toda premoga nimam ... *
Prijatelji eo se sešli. »Kje si bil ti?« »Na tečaju samarijanov.« »Čeea si se pa tam naučil?« »Pri nesreči priskočiti bližnjemu na pomoč.« »Izvrstno! Ali mi lahko priskočiš na pomoč r sto dinarji?«
KuUurrt« obzornik Gospodarstvo
Druga operna produkcija
državnega konservatorija
Po prvi operni produkciji, ki je na splošno zapustila jako lep vtis, se je pretekli torek vršil v dramskem gledališču še drug nastop konserva-torijskih učencev operne šole, ki jo vodi ga. Škerlj-Medvcdova.
Pogled s povprečne perspektive na celotno produkcijo izvablja nedvomno ugodno sodbo. Človeku, ki je kritično prisostvoval temu zgoščenemu prikazu vsega letnega vzgojnega dela v tej smeri, močno godi resna in ambicijozna delavnost, ki je sijala z vseli posameznih odrskih prizorov ter utrjevala mnenje, da je vprav pevsko izblikovalno stremljenje na našem konservatoriju močno razvito. Število nastopajočih jc namreč v svojem bogastvu vzbujalo kar začudenje. Vprav iz tega dejstva pa se poraja dvoje vprašanj: Ali so lake_produkcije le manitcstaciia občega operno vzgojnega dola na konservatoriju ter prenosno le ustvarjena možnost, ki naj nudi vsem gojencem priliko vsaj enkrat se v tej umetnostni panogi pokazati pred javnostjo in tako utešiti svoje tiho hrepenenje, — ali pa imaio take produkcije resnoben umetniški pomen in skušajo predstavili postopoma občinstvu oni nadepolni naraščai, ki nai bi sčasoma prešel iz šole na deske prave in polne operne umetnosti, Če se vzdržuje prvo vprašanje, potem k izberi vseh, ki so nastopili, nimamo nič pripomniti, pa je istočasno izpodkopana osnova izbere umetniške snovi, ki se je reproducirala, kajti vsa ta zaporednost prizorov, ki smo jo videli, presega bodisi po tehničnih težkočah, bodisi po stilnem pravcu izrecno sposobnosti in moči izvajalcev, Če pa se potrjuje drugo vprašanje, potem pa je brez dvoma merilo za izbero prave vrednosti naraščaja pre-ohlapno, kajti kritična presoja bi morala v danem . primeril vrsto teh, ki so nastopili, precei razred- , čiti. Zato naj bi se vodstvo v tem primeru oprijelo vsebolj gesla: malo, pa dobro.
Preostane na splošno ugotoviti nekaj dejstev, j ki so važna v vsakem primeru. Z ozirom na pev- , sko stran je treba prehajaje vrednosti glasov samih po sebi poudariti, da obstoja občutna razlika med koncertnim in opernim petjem. Slednje namreč zahteva neko sintezo z igro, v čemer se mora ta odoblikovali tudi v pevskem podajanju, ki zato ne sme biti podrejeno zgolj estetskim, čisto mu-zikalnim zakonom, ki pa zopet z druge strani nc sme pretirano zapadati čuvistvenim afektom pojočega igralca in se tako prcoddaljevati estetskim muzikalnim zakonom. Prav tc zlate srede, kjer je glas skladno prepojen z notranjim igralskim izrazom, smo v danem primeru pri pevcih . najbolj pogrešali in bo tedaj v tej smeri treba popolnejšega dela. Kar se pa igre tiče, bo neglede na posamezne okorne pojave treba še več pažnje skladni stilni podrejenosti, kar je, priznam, jako težko, pa vprav zato zahteva toliko več obdelovanja.
Naj preidem še na posameznosti. V Smetanovi »Prodani nevesti« se je sekstet pevcev (Tratnikova, Lapajne, Hribar, Vcrbičeva, Likovič, Lupša) obnesel izredno lepo. Glasovi so zveneli ubrano in čislo in kljub deloma majhni nervoznosti zapustili, zelo ugoden vtis, ki pri tem glasbenem stavku ni tako vsaktkiien. Tratnikova s Um, kar Љк pokazala z Магшкзр in pozneje z Desdeinono WF»Othellu«, nujno Jiftt-eva, da se ji posveti vsa pozornost. Njenemu dobro izoblikovanemu glasu je treba še končne enotne izdelanosti, ki naj odpravi mestoma neizenačene ostanke najbrž njenih različnih šol in pa nekaj slabših navad, ki so pri začetniku pogoste. Ker zmore v svojem podajanju, vključenem z igro, zelo mnogo iskreno doživljenega in prepričevalnega izraza, vzbuja vero, da nam v njej ra6te prava umetnica. Zalo apeliramo na me-rodajne kroge, da jo vsestransko podpro. — Pe-trovčičev bas-baritonski glas je že danes pri nas poznan po svoji izrecni mehkobi in ludi po splošni vrednosti. VsekakoT vpoštevanja vredna kvaliteta njegovega glasu pa iz. danega pogleda še vedno vzbuja pomisleke, ne spada li bolj v koncertno dvorano, kot na operni oder vsled pomanjkanja morda še nerazvitih igralskih sposobnosti pevca.
_ V Čajkovskega »Onjeginu« in- še posebej o Puc-
cinijevi »Bolieme« je Drmota s svojim tenorskim glasom vzbudil mnogo simpatij. Glas ni ravno obsežen, a v liričnosti mehak in iz zadostnega čustva topel. Treba pa bo še nadaljnjega oblikovanja, ki bo iz ugodne osnove izkazalo končno eodbo. —-Mnogo sposobnosti in še več ambicije za operni oder so nadalje pokazali v »Onjeginu« Korenča-nova, v »Rigolettu« Likovič in Sokova, v »Bohe-me« dobra Mimi Gnusova (Igličeva, ki jo poznamo iz drugih prilik kot dobro pevko, je tu izostala) in končno so mnogo storili v svojem prizadevaniu tudi pevke Obervvalderjeva, Rudolfova, Dolenčeva, Stritarjeva in pevci Švigelj, Arčon, Burger in Hribar, o katerih izrecncm opernem umetniškem poklicu pa je zaenkrat še težko govoriti.
Voditeljici operne šole ge. Cirili Medvedovi moramo k sklepu čestitati, da je v danih prilikah dosegla tako lepe uspehe in to z vzpodbudo k stremljenju po čim večji popolnosti v pravi umetniški smeri, — Vse nastope sta vodila in spremljala pri klavirju z veliko pozornostjo gg. kapelnika Anion Neffat in dr. Švara.
Zanimanie za prireditev pa je bilo veliko, kar jc izdajala zelo zasedena gledališka dvorana.
Ob tej priliki naj še omenim, da se je pre-lečeni teden vršila v Filh. dvorani enotno in lepo izoblikovana produkcija gojencev Glasbene Matice iz šole prof. Jeraja in ge. Jeraj-Hribarjeve, pod naslovom »Gojitev glasbe v domačem krogu«, in ie pod vodstvom prof. K. Jeraja zelo lepo uspela.
V. U.
»šolska knjižnica« pri Mohorjevi družbi. Kakor smo poučeni, namerava Mohorjeva družba izpolniti vrzel, ki zija že od časov slovenske gimnazije sem. Po vseli srednjih šolah, zlasti pa v gimnazijah, je uvedeno tako zvano zasebno čtivo domačih in tujih klasikov, na podlagi katerih se učencem odpira pogled v silo in čar velikih del domače in svetovne literature. Cestokrat ni mogoče posvetiti posebne ure temu ali onemu delu, ki ga slovenski dijak nujno mora poznati, zato je pre-potrebna kritična izdaja s popolnim komentarjem ozadja, da se dijak sam dokoplje do jedra in pomena dela. In za lo bo poskrbela Šolska knjiž-• niča«, v kateri bo izdajala MD v uredništvu stro-kovnjaka-elavista posamezne slovenske in tuje klasike. — Za enkrat smo Izvedeli za sledeči načrt, ki ga misli MD izvesti v razdobju enega ali dveh lel: V tisku sla Levstikov Martin Krpan z obširnim uvodom (Slednjak) in Gregorčič (Pregelj). Sledili jima bodo: Jurčičev -Jurij Kozjakc, Ciglarjijva »Sreča v nesreči«- (Kolarič), Jurčičev -»Doseli brnt<-(Koblar), Valentin Vodnik (Grafenauor), Ivan Gan-kar (nekaj značilnih novel; Borštnikova), - Hornc o pesništvu (priredil Sovrč), Izbor llijade (ijovre), Dante (Baje), Srott: Ivanhoe (Sovre), Sienkievvicz, Revmont Itd. Na te izdaje klasikov opozarjamo že danes slovensko dljaštvo in profesorjč-slaviele.
Sanacija rudarskega zavarovanja je nujno potrebna
Prejeli smo poslovno poročilo Glavne bratov-ske skladnice v Ljubljani za leto 1033, iz katerega posnemamo za naše rudarske zavarovanje naslednje važne podatke:
Že nova pravila bralovske skladnice z dne 16. februarja 1933 so imela v cilju sanacijo bratovskih skladnic v Sloveniji, saj so se znatno znižale dajatve članom, odnosno upokojencem. Toda ta prihranek še ni zadoščal za sanacijo, zato je bilo tudi lani sklenjeno in odobreno povišanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Toda tudi ti ukrepi niso mogli rešiti stanja bratovskih skladnic in zalo je glavna bratovska skladnica predložila vladi, da sc naj ustanovi poseben sklad za sanacijo brtovskih skladnic. Banska uprava v Ljubljani je doslej dovolila za sanacijo rudarskega zavarovanja žc 0.9 milj. Din, veudr še doslej ni izplačala tega
Pokojninsko zavarovanje
V preteklem letu se je stanje pokojninskega zavarovanja poslabšalo. Dočini je leta 1042 izkazovalo presežek dohodkov nad izdatki 8 skladnic v Sloveniji, je preteklo lelo zaključeno z deficitom pri 9 skladnicah, pa v znatno večjem znesku kol leta 1932. Vedno liolj se pritegujejo rezerve iz prejšnjih let, vendar padca ni mogoče zaustaviti. Pokojninska blagajna jc imela lani dohodkov 13.3. izdalkov pa 13.8 milj. (leta 19.32 jc bilo dohodkov še 13.1, izdalkov 13.03 milj. Din). Dočim je lela
1932	bilo zavarovanje kolikor toliko uravnoteženo, je lela 1933 nastopilo občutno poslabšanje, katerega ni moglo ustaviti ludi znatno zmanjšanje izdatkov. Namesto prebitka 0.1 milj. je stopit primanjkljaj 0.5 milj. Din, radi česar se je tudi premoženje primerno zmanjšalo. Cisto premoženje (aktiva |X) odbitku pasiv) sc je zmanjšalo za 0.5 na 15.26 milj. Din
Kakšne so pokojnim rudarjev, se vidi iz tegale pregleda: Stara pravila povprečno letno Din leta
1933	(v oklepajih podatki za 1932): član 78.96 (81.33), vdova 33.62 (33.08), sirota 13.09 (12.46); nova pravila: član 5134.86 (5456.24), vdova 2168.15 (2439.16). sirota 766.44 (920.29). za sorodnika 1484.75 (1340). K temu je še omenili, da jc lela 1933 prevzela svojo upravo Glavna bratovska skladnica pokrajinski pokojninski sklad za rudarje, ki ga je doslej ttprvlial Pokojninski zavod. Ta sklacf je imel lani dohodkov 4.17, izdatkov na 4.58 milj., tako da jc primanjkljaj 0.41 milj. Din zmanjšal čislo premoženje sklada na 7 4 milj. Din.
Nič boljši ni položai v ostalih panogah rudarskega zavarovanja: v bolniškem in nezgodnem. Povsod prekašajo prispevke, odnosno dohodke izdatki in se zmanjšuje čislo premoženje.
Bolniška panoga
Z novimi pravili so se uvedle lani izpremembe v odmerili podlagi za prispevke. Bolniški stalež je bil na področju Glavne bralovske skladnice lani relativno visok, povprečno je bilo 43.8 članov v bolniškem staležu (1932 samo 40.97), pri tem se jc pa število zavarovancev znatno znižalo. Število obolenj je znatno naraslo. Skupno so se izdatki bratovskih skladnic za bolniško zavarovanje razdelili v odstotkih (v oklepajih podatki za 1932, vse v odstotkih v primeri s prispevki): liraiiarina 26.25 (26.09), |x>rodniškc podpore 1.07 (1.15). podpore za dečjo opremo in dojenje 2.78 (6.56). pogrebnine 1.82
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz o stanju Narodne banke kaže za 8. junij te-le glavno postavke (vse v inilij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za dan 31. maja.):
Aktiva: 186H.0 (— 0.233), devize izven podlage 50.1 ( + 12.4), kovani denar 207.0 (—3.8), posojila (menična in lombardna) 1822.0 (—12.85).
Pasiva: bankovci v obtoku 4101.2 (—17.(i). obveznosti po vidu 1135.8 (+10.45), obveznosti z, rokom 952.0 (—1.85), razna pasiva 217.4 (—7.7).
Konkurz je razglašen o imovini Terezije Šcvar, trgovke na Rakeku, reg pod firmo Trgovina in špedicija Ludvik Ševar vdova na Rakeku, oglasiti se je 1. avgusta, prvi zbor upnikov 30. junija. Ugotovitveni narok 14. avgusta.
(1.74), zdravniki, bolniško osebje, babice, bolniška kontrola 23.38 (22.87), zdravila in zdravilni pripomočki 15.6-1 (14.17), specialno zdravljenje 3.63 (3.93). oskrba v bolnicah 14.23 (13.41), uprav, stroški 10.44 (9.-11) vseh prispevkov.
Vsi dohodki bolniške blagajne pri bratovskih rtkladnicah so znašali 1932 9.7. 1933 pa 9.45 milj., izdatki pa so istočasno padli od 10.03 ua 9.64 milj., zaradi primanjkljaja sc je čisto premoženje zmanjšalo od 18.5 na 18.3 milj. Din.
Nezgodno zavarovanje
Kol smo že omenili, so tudi v nezgodnem zavarovanju izdatki bili višji kol dohodki: dohodki so narasli ..d 1932 na 1933 od 2.58 na 2.88 milj., izdatki pa so se zmanjšali od 3.4 ua 3.06 milj.,
veiiUdi je idiu sc primanjkljaja 0.18 milj. (РШО.оЈ milj. Din) in se je premoženje zmanjšalo za 0.16 na 4.96 milj. Din.
Zaradi znižanja rent so se v lej panogi zmanjšali Izdatki, pa vendar ne bodo prispevki zadoščali za krilje izdatkov in se je moral zvišati ne varnostni odstotek Vendar je v splošnem stanje nekoliko boljše kot lela 1932, tedaj je bilo pasivnih 12 skladnic, aktivne pa 3, leta 1933 pa je bilo pasivnih samo še 7. aktivnih pa že 8. Seveda je v vsem poslovanju od leta 1025 dalje prebitek le pri mjkaterih znaten, šc večji pa so primanjkljaji.
Razloge za tako finančno stanje jc iskali predvsem v krizi naših premogovnikov, /alo tudi stalno pada število zavarovuncev in je prišlo lela 1933 na najnižje stanje, saj je bilo zavarovanih 9746 polnopravnih in SIS manj pravnih članov, lo je manj kol lela 1932, seveda pa se li podatki ne morejo |>ri-merjati s prejšnjimi leti. ko jc prekašalo število polnopravnih zavarovancev 16.700. lela ,1425 n. pr. 16.737. Število upokojencev iu nezgodnikov se je lani znatno |x>večalo.
Premoženje bolniške blagajne se je lani zmanjšalo od 18.5 na 18.3, nezgodne od 5.15 na 4.96 in pokojninske od 15.77 ua 15.26 milj. Din. kar jiomcni torej znatno zmanjšanje rezerv socialnega ' zavarovanja naših rudarjev, ker so sc n. pr pn ue-! zgodili blagajni zmanjšali tudi odpadajoči deli na 1 enega aktivnega člana.
1* julija - popoten nemški moratorij!
t
Na tem mestu stalno poročamo o velikih izgubah zlata nemške državne banke. Vsa podlaga nemške marke znaša nekaj nad 111 milijonov v zlatu in I) milijonov v devizah in lo pri obtoku bankovcev za 3508 milijonov mark. Tc šlevilke so kaj značilne in naj navedemo v primer: kakšen bi bil naš valutami položaj, če bi iinoli namesto 1800 milijonov podlage samo 100 ali 150 milijonov Din? Posledice lega niso izostale za nemško marko, ki že del j časa tudi uradno beleži disagio v primeri z drugimi devizami, dočim jc uspevalo doslej vsaj v valutnem prometu držali marko skoro na prejšnji jiariteti z zlato, odnosno zlatimi valutami. Seveda to ni prikrilo poznavalcu razmer pravega stanja, ker je bilo z raznimi moratoriji itd. ustvarjenih ne-broj vrst marke, pred nedavnim so jih našteli 13, pa po najrazličnejših tečajih. Tako so se nekatere vezane marke prodajale z ažijem do 40 in še več odstotkov.
V takih razmerah seveda Nemci kažejo s prstom na ustavitev plačil za Inozemske upnike, kar se imenuje transferni moratorij, ker so pripravljeni še nadalje plačevati svoje dolgove v markah. Ta transferni moratorij (knr la plačila ne transferi-rajo v devize) bi se začel s L julijem. To je predsednik Reichsbanke napovedal že ob začetku konference z inozemskimi upniki, ki je bila pred nedavnim v Berlinu.
Sedaj je pa prišel še nov ukrep Reichsbanke, kot poročajo uradno: Zaradi zlorab plačil po tretjih državah na koule Reichsbanke v inozemstvu je zadnje dni nastopila velika ponudba marke. Zalo je bilo naročeno podružnicam banke, da za približno 14 dni ne sprejemajo vplačil v markah za posebne konte emisijskih bank v Parizu. Rimu, Stockholmu, Bruslju, Madridu. Lizboni. Ilelsing-Torsu in Curihu. Nemška vlada je že začela pogajanja, da se preprečijo zlorabe plačil po leh kontih.
To pomeni, da so ustavljena predvsem plačila za države, ki imajo še kolikor toliko prost devizni
Borza
Denar
Dne 13. junija.
Nemška marka je danes ponovno znatno popustila na vseh tržiščih. Nadalje so na naših borzah jjopuslili šc tečaji Amsterdama. Londona, Pa riza, Prage in Trsta, dočim je narastel New Vork, neizpremenjena sta pa ostala Curih in Bruselj.
V zasebnem kliringu jc avstrijski šiling na ljubljanski borzi os'al neizpremenjen: 9.35. na zagrebški pa sc jc neznatno učvrstil na 9.31. - Grški boni zaključeni v Ljubljani 30.80, v Zagrebu 30.87 in v Belgradu 29.65. - Španska pezeta v Zagrebu zaklj. 6.43. - Angleški funt je v Zagrebu narastel na 256.90, v Belgradu pa je popustil ua 256.
Ljubljana. Amsterdam 2314.29 2325 65, Berlin 1294.58—1305.38, Bruselj 796.91—800.85, London 171.75 -173.35. Curih 1108.35-1113.85, Nevv York 3377.72—3405.98, Pariz 225.15- 226.27, Praga 141.90 do 142.76. Trst 292.96 295.36.
Promet na zagrebški borzi jc znašal 31.631 Din.
Curih. Pariz 20.315, London 15.52, Nevv Vork 307.50, Bruselj 71.90. Milan 26.50, Madrid 42.10, Amsterdam 208.80, Berlin 11675. Dunaj 73.12 (priv. 57.50), Stockholm 80, Oslo 77.95, Kopenhagen 69.25,
piumet. Vaša država pri tem ni prizadeta iri se naš klirinški promet z Nemčijo razvija 'normalno dalje.
Drug važen ukrep Reichsbanke, oziroma Urada za dodeljevanje deviz, je pa znižanje deviznih kontingentov za junij na 10% normalnih zneskov. Pa šo ni gotovo, če bo kvota za julij znašala toliko. Posledice tega ukrepa so velike. "Tako poročajo listi, da so ameriški izvozniki vse v Nemčijo poslano blago ali ustavili ali pu dirigirali v depo, dokler jim uvozniki ne zagotovo plačila. Poleg lega ;e v boioffc skoro ves izvoz ustavljen in nastaja za Nemce vprašanje, kako si bodo preskrbeli nekatere živijcnjsko važno industrije, '/.c dalj časa <o je vo nla obsežna strokovna razprava o nemških za-lugHh surovin. Inozemstvo jo opozarjalo na stal.io viKok uvoz surovin, ki je izčrpal vse devizne r. -žene Reichsbanke. Po nemških uradnih poroči ih so pa zaloge lako majhne, da zadostujejo komaj za nor,iHh.p obratovanje nemške industrije z,u pn l,>dnov ali nieseccv. Vse kaže, da bo Nemčija prenesla. v kolikor se ho le dalo, v one države, i katerimi ima ugodne dogovore glede plačil, zlasti v ene, s katerimi ima kliring ua koiupeiu.icr.ski podlagi.
Ustavitev plačil na klirinške račune je vzbu lila posebno veliko pozornost v Franciji. V torek jo francoski poslanik predložil nemški vlad: v Berlinu demaršo, v kateri opozarja nemško vlado na posledice tega ukrepa. Ustavitev plačil /,a dalj časa oo imela z.a posledico popolen zastoj pruneta mod občina državama, kar bo šlo ludi v škodo Nemčije. 1-ravkar objavljajo tudi francoski iisti statistiko klirinškega obračuna z Nemčijo. Frnr.cn-sko-nemški urad za trgovska plačila.' pri pariški trgovsk, zbornici ugotavlja, da so znašale lcja've dne 31. maja 1934: 355.3 milij. fr. frankov, dočim c.o francoski izvozniki dobili 334.0 inilij. fr frankov. kar da šalilo v korist Francije 20.7 m'lij. 'r. frankov. Ta saldo se bo sedaj z ustavitvijo nemških plačil zelo povečal.	^
•
Praga 12.81, Varšava 58.125. Ateuc 2.93, Carigrad 2.50. Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca je za vojno škodo nekoliko slabša, dočini je za druge državne papirje ostala neizpre-meiijeno čvrsta. Posebnih izpremcinb v tečajih ni, promet je pa postal nekoliko večji. Znašal jc na zagrebški borzi: vojna škoda 200 kom., begi. obv. 50.00(1 iu 1% Bler pos. '2000 dol
Ljubljana. 7% inv. pos, 70.50 den., agrarji 37.50 den., vojna škoda 307 308. begi. obv. 5-1.50, 8% Bler. pos. 60 61, 7",; Bler. |n>s. 54.50 den., 1% pos. Drž. hip. banke 67.50 68.50. Kranj. ind. 25U bi
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. |x>s. 70.50 den.. vojna škoda 307 308 (307), 6. 307 - 308, 6"„ begi. obv. 54.50 55 ( 54.50). $,% Bler. pos. 60.50 61.50, 1% Bler. pos. 54.50 55 (54.50), T)!, pos. Drž hip. banke 68 70. Delnice: Priv. agr. banka 215 do 215.25. Osj sladk tov. 120 150. Impeks 50 den.. Trboveljska 80 90
Belgrad. Drž. papirji: T/o inv pos 71 71.50 (71). vojna škotln '506 307 (307. 306). 6% begi. obv. 5-1.25 54.50 ( 54.25), 8<j;, Bler. |>os. 61.25 62 (62). 7% Bler pos. 55 50 (56, 55.50). Delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. agr. banka 214 -215 (215.50).
.'V .-.V,:..'-- •• . . •<• <*-..	...-.■•. •• • •• V. .:• •■:■ ..',
Ljudska hranilnica ln posojilnica v Ormožu naznanja žalostno
vest, da jc včeraj popoldne ob 1/'г 15 nenadoma umrl nje dolgoletni tajnik, častili gospod
DRAGO HRABA
župnik v pok.
Zemske ostanke blagega pokojnika preneso jutri, v četrtek 14. junija, ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti v mestno župno cerkev, kjer se opravi za dušo rajnega sv. maša zadušnica, nalo pa pokopljejo na mestnem pokopališču. Rajnega tajnika ohranimo v trajnem spominu.
Ormož, dne 13 junija 1934.
Načelstvo.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din 1'—; ienllovanjekl oglasi Din 2 —. Na|manjil znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokoloneka S mm visoka petilna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
Ireba prlloiiH znamko.
it Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JOS, REICH
Ljubljana
Poljanski nasip Л-5 Pralnica — Svetlolikalnica
ilužbodobe
Tekstilni potnik!
Bombaževa tkalnica (hla-čevine) išče za Slovenijo mladega, sposobnega potnika, ki je pri angrosi-stih kakor tudi detajtistih dobro vpeljan ter ima perfektno blago® nanstvo. Dopise upravi »Slov.« pod >168—Maribor« 6456. (b)
Služkinjo
pridno, pošteno, veščo kuhanja in vseh hišnih in vrtnih del, iščemo. Slap-ničarjeva ulica 12, Moste.
(b)
mm i
Mesarski vajenec
zdrav, močan, išče učnega mojstra. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 6517.	(v)
Zaslužek
Samoizdelava
in prodaja mednarodno priznanega specijalnega predmeta (igrače) se odda za Jugoslavijo. Hotel Me-taepol, soba 44, od 2—4.
(z)
1
Objave
Izjava!
Podpisani nisem plačnik ;a dolgove, ki so se napravili brez moje vednosti. — Fervega Leopold.
(o)
Mesečno sobo
ugodno oddam tik trnovske cerkve. Kolezijska ulica 8.	(s)
ODDAJO: Lokal
na prometni točki, pripraven za lahko obrt — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6658. (n)
Restavracija
v centru Zagreba, z bogatim inventarjem, zaradi družinskih razmer naprodaj. Lokal Ima centralno kurjavo. Prijeten vrt, velik promet. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi »Slovenca« št. 6669. (p)
I
Rabim nekoga,
da mi napravi par skic ter prestavi par stvari iz slovenščine v hrvaščino. Odgovor prosim pod »Dijak« št. 6709 upravi »Slovenca«.	(r)
I
Stanovanja
ODDAJO:
Opremljena soba
se takoj odda. Poizve se: Gradišče št. 14, pritličje, levo.	(s)
Dve sobi
prazno in opremljeno — oddam pri Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6730. (s)
Še ni prepozno!
Danes še lahko kupite srečko knjižnega srečo-lova Belo-modre knjižnice, da Vam nakloni glavni dobitek v vrednosti 25.000 Din. Vabimo Vas na javno žrebanje, ki se bo vršilo danes, t. j. 14. junija t. 1. ob 17 v restavraciji »Zvezda«. Srečke, ki do omenjene ure ne bodo plačane, so neveljavne. Nakazila po pošti, ki dospejo do 17. ure 14. junija, se bodo vpo-števala pri žrebanju. Nadaljnja nakazila bi hvaležno sprejeli kot prispevek k ustanovnemu fondu za izdajo zbranih del slovenskih avtoric. (r)
Posestva
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
Urooen oglas v 'Hlai'tncn. oosestvo ti hitro proda; če it ne г gotovim denarjem nai kupca ti s kniiiicn da. iuuuiuuuiuiiuuiiuuiiiiuiiiiuuiiiii
Tristanovanjska hiša
z lepim vrtom, v Kamniku, naprodaj ali se zamenja v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6705.	(p)
Hiša z gostilno in večjim vrtom
v Domžalah, Studljanska cesta, bo prodana na javni dražbi pri sodišču v Kamniku dne 18. VI. 1934 ob 9. uri 30 minut. Cenilna vrednost znaša Din 121.842, najmanjši ponudek Din 62.437.66. Prevzem hipoteke po dogovoru. Informacije daje advokat dr. 2vokelj, Kamnik.	(p)
ГВУГЕТмТА
iiiuiiiuiiiiuiiuiiiiiiuiiiuiiiiiiuiuiu!
Ce avto svo/ stan proda/as aT motorja bi znebil se rad bri kupcev ti тпнцо prižem 5Utveniev na/mani? inseral iiuiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiuiuiiiiiuiiuiuiii
Zelo poceni
se oblečete pri Preekerlu, Sv Petra cesta 14.
Domače salame
priznane najboljše ter polemendolski sir nudi delikatesa 1. Buzzolini, Lingarjeva ulica, za škofijo_(1)
Parkete
kupite najugodneje v tovarni Alojzij Kane, Mengeš. Ustanovljena 1900. (1
Kose po 5 in 6 Din
in druga stara železnina. Velika izbira ograj, nosilcev, strojnih delov itd. — pri Gustinčič, Maribor — Tattenbachova ul. št. 14.
Stavbeniki, mizarji!
2 izložbeni vrati, izložbeno okno za trgovski lokal, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1725.	(1)
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2
Fižol
vseh vrst, za prehrano, dobite najceneje pri tvrdki
Fran Pogačnik,
d. z o. z., Tyrševa (Dunajska) cesta 67.
Telefon 2039
/4 PREMOG KARB0PAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šj. 5.
Kupimo
Suhe gobe
povzorčeno, kupuje stalno po najvišji ceni Artur Nachbar, Radeče.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po Dajvišjih cenah CERNE, luvelir, Ljub1 ana Wolfova ulica št. 3.
Manjšo prešo
(Spindelpresse), rabljeno, kupim. — Ponuditi upravi »Slovenca« pod »Preša« št. 6708.	(k)
Kino projektor
»Ernemann I« — dobro ohranjen, kupim. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Projektor« 6739. (k)
Težave v nogah
se olajSajo » 1
Ali no Vaše noge bolež-ljive, občutljive in zatečene? Takoj lahko dosežete i>la;-šanje, če £i priredite kopel s Saltrat Ro-dellom. Bolečine takoj prenehajo in že v eni minuti ne bo več ozeblin in občutka, da kaj boli ali peče Krepke zdravilne soli in kisik, sproščen v Saltrat Rodellu, prodirajo popolnoma v lojnice ter odstranjujejo vse kisline in strupe. Kurja očesa omehčajo tako, da jih lahko cele odstranite s korenino vred.
Po eni sami kopeli s Saltrat Rodellom boste že lahko nosili čevlje, ki so za eno Številko manjši. Vporabljajte to sredstvo redno, pa se boste za vedno rešili bolnih, zatečenih in ranljivih nog. Saltrat Rodell se dobi za nekaj dinarjev z jamstvom uspeha v lekarnah, drogerijah in parfumeriiah.
P VIII 52/28-96.
Oklic
Prostovoljna sodna dražba na Kodeljevem
V torek 19. junija t. 1. ob 10 dopoldne se bo pri podpisanem sodišču soba št. 37 prodala:
hiša št. 137 Kodeljevo-Štepanja vas
z izklicno ceno 100.000 Din. Odkupnine ostane lahko polovica vknjižene na posestvu proti 6% obrestovanju. Ostali pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 37.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 11. junija 1934.
VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM NAZNANJAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE DNE 12. JUNIJA, PO MUČNEM TRPLJENJU, PREVIDEN S SV. ZAKRAMENTI, ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI BRAT, OZIROMA STRIC, GOSPOD
FRANC SIMČIČ
PISARNIŠKI RAVNATELJ V POKOJU IN REZERVNI KAPETAN
POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO 14. JUNIJA 1934 OB POL 5 POPOLDNE IZPRED MRTVAŠKE VEŽE SPLOŠNE BOLNIŠNICE NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
LJUBLJANA, DNE 13. JUNIJA 1934
ŽALUJOČI RODBINI DETELA IN MEZE
Rekordna vožnja
34
»Da, vsa so zaprta ... Ladja?«
Počasi je glas dobival svojo značilno barvo. Bil je le Davisov.
»Ladja. Treba jo bo izprazniti... NičesaT ... Izprazniti... Za menoj so... Da, obveščal vas bom o naraščanju vode ... Rešil jih bom ... Ne, na svidenje, Daviš 1«
Obesil je slušalo.
»Vi, ki nimate službe, idile gori. Držite se la/pitanovih povelij.«
---V svoji naglici je Simon zadel ob Daviš a, ki je sklonjen nad pisalno mizo pisal brzojavko.
»Prihajam iz strojnice... Voda teče od po-vsodi, iz desetih špranj, iz dvajsetih špranj.«
.Vem,« mu je odvrnil Daviš.
In nadaljeval je s pisanjem: »S. O. S. Steamp schlp, ,Morska zvezda'. V nevarnosti, da se potopimo. Prosimo nujno pomoč.« Naznačil je kraj, kjer so se nahajali in podpisal: »Daviš.«
»Nesite to telegrafistom in se nemudoma vrnite.«
Nato Je §el na zapovedišče in potrkal tretjega poročnika po rami.
»Gerard,« je dejal, »potapljamo se.«
»Kako?«
Slina osuplost se je brala na obrazu mladega laslpika. Bilo je nemogoče. Umoval je tako, kakor kurjači nekaj minul prej.
»Da, res je. Voda vdira v ladjo. Treba jo je Izprazniti.«
Trikrat je zažvigal, da je zbudil pozornost mož na kaštelu, ki jih je, kakor njega, zibalo va-„ lovje. In z zamolklim glasom, ki je daleč segel, je poklical:
»Haynes, Hervvick. Vsi možje sem! Takoj 1«
Glas, zvok njegov je pretresel može do dna. Brez besede so pustili svoje delo in se zagnali proti poveljniškemu mostu. Zeleaen krov je odmeval od njihovega dira.
Kmalu so bili vsi zbrani ob poveljniku. Pogledal je vsakega posebej, vse te ljudi je poznal, nekatere že dolga leta, druge komaj dva dni. Do vseh je čutil enako, skoro očetovsko ljubezen. Samo na morju se tako čustvuje. Zanje, za svoje otroke, je ob tej uri opustil suhoparni zvok svojega glasu, ki je bil samo maska, da bi se laže odmaknil vsem.
»Poslušajte torej vsi!« je dejal...
Nepotrebno je bilo pozivati jih k pozornosti. Nnpeti so bili in vsa njihova pojava je pričala, da so pripravljeni na najhujše.
»Poslušajte! Grayson mi je te'.efoniral. Voda vdira v strojnico. Trup se udaja. Moramo izprazniti .Morsko zvezdo'.«
»Počakajte, otroci! Treba se bo izogniti paniki. Nismo sami! počakajte! Šli boste na svoja mesta. Vsak bo pripravil svoj čoln. Oslanite mirni. Ko boste, nared s svojo ladjo, dam signal za izpraznitev. Poslušajte! Idite nalahko in premislite dobro, da nas je vse naše življenje pripravljalo na to. Idite nemudoma na svoja mestn in mislile name. Jaz sem tu in vas vidim. Jaz ostanem za vami. Ne pozabitel Pojdite I«
Krog mornarjev se je počasi razšel. Potrebovali so trenotek, da so se zavedli: vse je končano in zapustiti morajo brod. Toda zakaj? Bili so tako presenečeni kot kurjači, toda njim, ki niso videli vdirati vode, je bilo teže predočiti si nevarnost.
»Krov pod tvojimi nogami ni več varen. Poloni! se bo. pogreznil v globino. Čez koliko minut?«
Njihov nemir je bil tem večji, ker vode niso videli. Na videz je bilo vse tako trdno — in vendar — — čez koliko minut? Nekateri bi radi zdirjali do mesta, kjer so imeli shranjene dragocenosti, dražje od zlata: pisma — fotografije — morda od že rajne ...
»Ne!« je dejal Daviš, ki je to opazil. »Pustite vse na krovu. Idite nemudoma na svoja mesta. Na-denite si rešilne pasove! Poročnik Herwick prevzame poveljstvo čolnov. Na morju sledite njegovim poveljem! Hervvick!«
Hervvick je skočil k Davisu. Simon je stal zraven in trdovratno vpiral pogled v svojega tovariša. Ne bo mu li da', znaka, šepnil mu besedo v uho, mu dejal: »Nisem vas varal, Simon«? Ne, ničesar; Herwick je bil povsem ravnodušen.
»Hervvick, podali se boste na morje v enem prvih rešilnih čolnov. Prevzeli boste poveljstvo. Zbrali boste vse okrog svojega čolna. Ne oddaljujte se, ,Berlin' bo ob zori tu.«
»Dobro,« je odvrnil Hervvick.
Poveljnik se je obotavljal, naito pa ob misli na slavno Jorganovo pismo dodal, nudeč mu desnico:
»Zaupam vam — na svidenje!«
»Na svidenje, poveljnik!«
Hervvick se je oddaljil. Ob Davisu so ostali le Simon, Gerard in Ilaynes. Ta se je približal in ob medli luči magnetnice je bilo opaziti, da se mu je brada besno gibala.
»Daviš! Ste prepričani? Izprazniti — zapustiti ,Morsko zvezdo'? Tisoč razburjenih potnikov sredi noči, ki se bodo pognali na čolne! Borbe, ženske, ki jih bodo pometali v morje!«
»Simon je videl, Haynes. Nikoli nisem govoril tja v en dan. Grayson mi je telefonira'.. Ce ne izpraznimo ,Morske zvezde', tvegamo, da se vsi po-greznemo z njo vred. Počakajte!«
Ali imate lepe bele zobe 1
Če ne moreta na to vprotonj v pritrditi z veseljem, potem Vam svetujemo poskus • Chlorodonton.
Chlorodont ie zobna pasta z veliko čistilno močjo, ne da »e loti pri tem dragocene zobne sklenine. S Chlorodontom negovani zobje bolje izgledajo in imajo lepii sijaj.
Da dosežete popolen učinek dnevne nege zob in ust, je potrebna Chlorodont ustna voda, katera ne vpliva samo blažilno no okusne živce, temveč tudi osvežuje in čisti usta kakor kopel telo. Ista je močno koncentrirana ter varčna pri uporabi
Zobno postoi tubo Oin. S,- In Oin. IX-Ustno vodo, steklenico Oin 16.- In Oin 30.-
Chlorodont
zobna pasta	ustna voda
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. IN 17. LETOM.
To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in iz-boren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah, pollitrska steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32.
Št. 1324/34.
RAZPIS
Občina Ribnica okolica razpisuje službo občinskega delovodje. Prošnje, ki morajo biti opremljene z dokazili v smislu čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih (SI. 1. št. 184/22 z dne 17. III. 1934) je vlagati pri upravi podpisane občine do 1. julija 1934.
Uprava občine Ribnica okolica,
dne 11. junija 1934.
Vsakega in povsod tahkb doleti nesreča
»Fitonin« preprečuje infekcijo, ustavlja krvavenje in zelo hitro zaceli rane. Ako se poslužite »Fito-nina« takoj kot prvega sredstva, sploh ne more priti do gnojenja, ker »Fitonin« v roku pol ure ubije vse klice, ki povzročajo gnojenje. Zato je »Fitonin« potreben povsod, kjer preti nevarnost nesreče. Steklenica v lekarnah 20 Din. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno »Fiton« dr. z o. z., Zagreb 1/78. (Reg. pod br. 1281 od 28. VII. 1933.)
KAKOR KRONOMETER BO DELOVAL VAŠ ŽELODEC,
ako jemljete za iztrebljenje prašek »Magna« purga. Otroci malo, odrasli veliko žlico na vodi. Ako použijete prašek »Magna« na konici noža, pospešuje prebavo, odpravo zagatenja, zgago, vzpehavanje, bluvanje in zoprn dih ust. Zdravi: želodčni in črevesni katar, hemoroide in ture v želodcu.
»Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Reg. S. br. 4788/32)
Poklical je:
»Grayson! Sedaj? — Voda še močneje teče...«
Obesil je slušalko.
»Moramo naglo ravnati. Idite, pozovite komisarje! Obvestite moštvo restavracije. Čez deset minut bo zatulila sirena. Haynes, Simon, Gerard: računam na vasi Preprečite paniko!«
Vnovič je pozval Graysona.
»Imate paro? Dinamski stroji so na varnem? In luč? Spustite tok v električne žerjave in luči na krovih. Dobro! In brezžični brzojav oskrbujte do konca s tokom.«
Ostal je sam. Trije častniki so izvrševali njegova povelja. Kako čuden občutek, biti tako sam v poltemi in mrazu! Sam? Ne. »Stoj, kdo je tam?«
»O, ti si, Parham! Kaj delaš tu? Idi na svoje mesto, žuri se!«
»Poveljnik, kaj pa rakete?«
»Res je. Dobro. Prižgi jih... Toda prej še pritisni na zaklopko na sireni, da bo dolgo tulila ...«
---Vsi potniki niso spali. Simonove besede so za hip pregnale vznemirjenost in Mane-kova godba jih je omotila. Vrgli so se v vrtinec plesa, zahtevajoč od godcev vedno hitrejši ritem. Upehani so se ustavili in nemir se je povrnil, še silnejši kot prej se je zajel v telesa, zmučena po divjem gibanju.
Molčali so in v tišini je tuljenje sirene še po-šastneje donelo.
»Ta sirena!«
In dvom:
»Mislite, da nam je poročnik povedal resnico?«
Možje so se dvignili. Morali so dajati poguma. Klicali so se k igram in ženskam svetovali, naj gredo počivat.
(Dalje sledi.)
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
Urednik: Loiie Golobi*.