SPOLZKE CESTE — Že centimeter snega na cesti je bilo dovolj, da so se pravkar minuli vikend vozila drsela a ceste ie v rahlih ovinkih. Na srečo so prevračanja bolj ali manj končala le ob pomoči zelo zaposlene vlečne službe, bilo je tudi več ranjenih, smrtne žrtve pa ni bilo nobene. — Foto: J. Zaplotnik Leto XXXI. Številka 95 Irtanovitelji: občinske konference t>ZDL Jettnice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka » Tržič - Izdaja Časopisno podjetje GlM Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 12. 12. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO v toPoi2*titev krajevnega praznika Šenčurja in Srednje vasi so v sob * **nčurju odkrili spominsko ploščo pred desetimi leti umrlem l°wcionarju in predvojnemu komunistu Janezu Miakariu v , 4**plotnik J ~ toto: Šenčur praznoval Šenčur — V šenčurski krajevni . kjer je bil zaposlen v Žele in v Šenčurju kjer je stanoval *». v .Wuriu ter med i<- ";kJ. Mm« Si"! "»'J^ .^liki no mise. Njegovi JfMvn' . b.l.samoizobraževanje n, v/t.a_ Mitično delo ie ooudai.l U° vornik na sobotni slovesnosti pred Mlakarjevo hišo. izvršni sekretar CK ZKS Bojan Klenienčič Skoraj vsi medvojni revolucionarni dogodki v Šenčurju nepovezani / -Janezom Mlakarjem it) njegovima sinovoma Stankom in Jankom, ki sta <>l>;i /e leta |942 omahnila kot hrabra partizana. Zato je spominska plošča le skomina zahvala /a vse. kar je storil -Janez Mlakar. Spominsko ploščo je odkril predstavnik jeseniške Železarne .Jože I ličar. Sledila je izredno skrbno in kvalitetno pripravljen« akademija v Domu Kokrške čete v Šenčurju. Sodelovali so pihalni orkester jeseniških železariev. šenčurski recita-torji in pevci •I Košu jek OBVESTILO! Cenjene potrošnike obve^amo, da bo veleblagovnica Globus v Kranju odprta v mesecu decembru tudi ob sobotah popoldan do 17. ure. Spomin zmage mrtvega bataljona POKLJUKA - Skupščina občine Radovljica in družbenopolitične organizacije občine Radovljica bodo v soboto, 16. decembra, pripravile pri grobišču padlih borcev 3. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki spominsko svečanost. Junaški boj in smrt 3. bataljona Prešernove brigade v gorečem hotelu na Pokljuki uvršča borce tega bataljona med največje junake revolucije. S svojo smrtjo so dokazali visoko zavest, spoštovanje partiji, saj so boj s premočnim sovražnikom vodili mladi komunisti in skojevci. Brez strahu in panike so vodili borbo in s svojo smrtjo zmagali ter onemogočili sovražniku, da jih zajame in javno strelja v Kranju. To je bila decembrska velika moralna zmaga — mrtvega bataljona. V soboto, 16, decembra, bodo na Pokljuki športna tekmovanja v smučarskih tekih, v nedeljo pa bodo tekmovali v biatlonu in v smučarskih skokih, rekreacijski tek se bo začel ob 10. uri in 30 minut. Začetek proslave bo v soboto, 16. decembra, ob 12. uri, častni pokrovitelj je generalpol-kovnik Franc Tavčar-Rok. Pozdravni govor na proslavi bo imel predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pernuš, v kulturnem, programu bodo poleg recitatorjev sodelovali še člani jeseniške godbe na pihala ter moški pevski zbor Kulturno-umetniškega društva Zasip. Ob tej tradicionalni prireditvi, ki bo letos še bolj svečana, saj bo organizirana ob obnovljenem grobišču padlih na Pokljuki ter ob spomeniku, bodo na Kopriv-niku odprli tudi štirirazredno podružnično šolo. I). Sede j Referendum v Čirč ah uspel V nedeljo so Cirčani glasovali za osamosvojitev in odcepitev svojega kraja od krajevne skupnosti Planina — Huje — Cirče in za ustanovitev svoje krajevne skupnosti. Referendumu se je Udeležilo 7TJ krajanov, od katerih jih je glasovalo za novo krajevno skupnost, kar je !>."> od-stotkov volivcev. I. H Varčujmo z elektriko! KRANJ, 11. DECEMBRA — Temeljne organizacije združenega dela Elektro Gorenjska pozivajo vse porabnike električne energije k maksimalnemu varčevanju, ker bomo le tako lahko brez večjih posledic premagali stisko v preskrbi z električno energijo. — Zato je potrebno takoj izključiti svetlobne reklame in omejiti razsvetljavo izložb na minimalno varnostno mejo. — Na polovico je treba zmanjšati porabo elektrike pri javnih razsvetljavah ulic, trgov in drugih objektov ter poskrbeti le za najpotrebnejši varnostni obseg. — V poslovnih in družbenih prostorih ni dovoljena uporaba elektrike za dopolnilno ogrevanje. — Vsi porabniki električne energije moramo z varčevanjem zmanjšati odjem električne energije. Le tako bodo ukrepi učinkoviti. ^ Poglobljeno na vseh področjih Beograjski center Sava, ki je bil v zadnjem času prizorišče številnih pomembnih dogodkov, od konference o varnosti in sodelovanju do 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, bo od jutri do petka tudi stočišče mladih delegatov na 10. kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije. S tretjo sejo konference ZSMJ 14. novembra se je končal najpomembnejši vsebinski del priprav na kongres. Delegati iz vseh republik in pokrajin so sprejeli vrsto dokumentov, ki bodo osnova za delo 10. kongresa. Mladina je v obdobju med dvema kongresoma uspešno uresničevala idejnopolitične naloge na področju družbenoekonomskih odnosov, razvoja samoupravljanja, krepitve družbenoekonomskega položaja mladih, na področju vzgoje, izobraževanja in kulture, negovanja in razvijanja prostovoljnega mladinskega dela, poglabljanja idejnopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja, uveljavljanja družbenih organizacij in socialističnega razvoja mladih. Akcijski program, ki bo usmerjal delo mladih po kongresu, je razdeljen na tri dele: na akcijsko-politični program, resolucijo o skupnem delovanju ZSMJ in družbenih organizacij pri socialistični vzgoji mladih in na resolucijo o mednarodnem sodelovanju ZSMJ. Dokumenti so nastali na osnovi kritičnega pregleda štiriletnega delovanja mladih in tudi ciljev mladinske organizacije. So nadaljevanje temeljnih izhodišč 9. kongresa in ne predstavljajo bistvenega idejnega ali organizacijskega premika v delu mladinske organizacije. Precej različnih pripomb je bilo v predkongresnih razpravah v zvezi s statutom ZSMJ. Mladi so se zadržali predvsem pri vprašanjih, ki zadevajo trajanje mandata organov in organizacij ZSM, starostno omejitev članstva, statuta družbenih organizacij in društev ter statutarno opredelitev različnih oblik dela, predvsem v osnovni organizaciji. V predlogu sprememb statuta so upoštevane vse tiste bistvene značilnosti, ki opredeljujejo ZSMJ kot enega od organiziranih subjektov družbene zavesti, kot ustvarjalni člen v samoupravnem socialističnem delegatskem sistemu in še posebej v enotni fronti, v SZDL. V središču pozornosti pa so seveda osnovne organizacije zveze socialistične mladine, v katerih morajo biti izbojevane najtežje bitke za prave, samoupravne in socialistične odnose. H. J. J 5. STRAN: DOGOVORIMO SE SKUPNO ZASEDANJE VSEH TREH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ŠKOEJA LOKA Na 5. strani objavljamo povzetke gradiv za skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine, ki bo v sredo, 20. decembra, ob 7.30 v sejni dvorani občinske skupščine. Med drugim to pot prihaja v razpravo osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana razvoja občine v prihodnjem letu. 19. novoletni sejem Vuunj, 15.-26.12. H- zabaviščni park, vsak dan ob 16 uri obisk dedka Mraza z novoletnim programom. — sejem rabljene smučarske opreme NAROČNIK -\ Suša ugaša luči Čeprav se v Sloveniji še vedno lahko pohvalimo, da nam ne manjka električne energije, bi nam vsak izpad katere od toplotnih central ugasil luči. V drugih republikah je položaj že nekaj časa kritičen. Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja morajo kar se da racionalno in z ostrimi omejitvami trošiti električno energijo na Hrvatskem, Bosni in Hercegovini, v Srbiji, Črni gori in v Dalmaciji. Dolanc se je vrnil s Poljske Sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je v soboto končal štiridnevni in prijateljski obisk na Poljskem in se prek Budimpešte vrnil v Beograd. Med obiskom na Poljskem se je Stane Dolanc pogovarjal s svojim gostiteljem Edwardom Babiuchom. sprejel pa ga je tudi prvi sekretar poljske delavske partije Edivard Gierek. Stane Dolanc je s poljskimi predstavniki izmenjal poglede na mednarodni položaj v delavskem gibanju in informacije o notranjem položaju. Rok je potekel Včeraj je potekel dveletni rok za uveljavitev zakona o združenem delu. Vendar tega roka ne bi smeli pretogo razlagati, saj je pravica in dolžnost delavcev v združenem delu, da samoupravne in družbenoekonomske odnose — predvsem vsebinsko in ne zgolj formalno — nenehno izpopolnjujejo. Seveda pa ne more biti nobenih kompromisov, če družbenopolitične skupnosti skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, pravobranilci samoupravljanja in komisijami za spremljanje izvajanja zakona — ugotovijo, da gre v posameznih primerih za motenje samoupravnih odnosov. Rudarji brez počitka Velenjski rudarji bodo ta mesec nakopali 400.000 ton premoga, približno toliko pa so ga nakopali tudi oktobra. Da bi lahko nakopali omenjene količine, so delavski sveti vseh temeljnih organizacij v petek sprejeli sklep, da bodo delali tudi vse sobote do konca leta, v nedeljah pa bodo prišli na delo delavci dopoldanske izmene. Suhi izviri Suša, sneg in mraz vse bolj izsušujejo vodne izvire, reke in podtalnice. Pomanjkanje vode močno občutijo v Halozah, kjer si že tri tedne pomagajo s cisternami. Vode manjka tudi na Dravskem polju, na Banjški planoti. Dolenjskem in v Zasavju. Pravzaprav je dovolj vode le na Gorenjskem in v večjih mestih. Marsikje si sedaj pomagajo tako, da topijo sneg. Mladinci čistili mesto V soboto je več kot 500 mladincev in vojakov priskočilo na pomoč M ari borca nom pri čiščenju snega z ulic. Akcijo sta pripravili občinska konferenca ZSMS Mari bor in mariborska SIS za komunalo. Mladinci in mladinke ter vojaki so de/ali v šestih skupinah v različnih mestnih predelih. Ta delovna akcija je bila hkrati tudi največja delovna manifestacija mariborske mladine ob 10. kongresu jugoslovanske ZM. Z akcijo bodo nadaljevali, dokler ne bo ves sneg izginil z mariborskih ulic. Seminarji za rezervne vojaške starešine Radovljica — Po delovnem programu občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica so pripravili za vsa vodstva lani in letos ustanova! jenih krajevnih in osnovnih organizacij ZRVŠ ter za vodstva vseh aktivov rezervnih starešin v večjih delovnih organizacijah in vseh šestih osnovnih šolah v občini celodnevne seminarje. Za udeležence iz radovljiškega, k ropa r-skega. leškega. gorjanskega in blejskega območja je bil seminar na Bledu. 4. decembra, ponedeljek. 11. decembra pa je bil v Bohinju za vodstva iz drugih krajev občine. Po programu so obravnavali določila novih pravil krajevnih organizacij in poslovnih osnovnih organizacij ZRVŠ, Udeleženci so se seznanili z napotki o organiziranosti in vodenju svojih organizacij ter z nalogami o uresničevanju programa strokovnega usposabljanja rezerv nih vojaških starešin in drugih družbenih akcijah za prihodnje leto. samozaščiti Skladno s sklepom sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito j«' občinski svet Zveze sindikatov Skofja Loka pripravil seminar o družbeni samozaščiti. Seminar poteka v štirih srečanjih in sicer ločeno za Poljansko in Selško dolino ter za mesto Skofja Loka in Trata. Sodelujejo individualni poslovodni organi, predsedniki delavskih svetov, predsedniki odborov za I.O in I)S ter predsedniki osnov nih organizacij sindikata. Poljanci ho imeli seminar včeraj v gostišču dom pod Planino na Trebi ji. seminaristi i/. Škofje Loke se bodo zbrali v torek. 12. decembra, ob 15, uri. v sejni dvorani občine .Skofja I.oka. za Selško dolino bo seminar v sredo, lil. decembra, ob 15. uri v mali dvorani zadružnega doma na ( Všnjici in za predstavnike s Trate v četrtek. 14 decembra, ob la uri v osnovni šoli Cvetko Gola I na Trat i L. B. V--__J Skofja Loka — Tesno sodelovanje enote JLA z družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in šolami je v škofjeloški občini že tradiconalno. V teh decembrskih dneh bodo ob praznovanju dneva JLA. 22. decembru, stiki še živahnejši. 2e 9. in H), decembra je občinska zveza vojaških rezervnih starešin organizirala strelsko tekmovanje. 15. decembra popoldne bo v kasarni Jožeta Gregorčiča šahovski turnir, ki ga garnizija pripravlja v sodelovanju z škofjeloškimi sindikati. Razglasitev rezultatov bo združena z akademijo ob slavnostni zaobljubi vojakov, ki bo 1H. decembra ob 9. uri. Na sam praznik. 22. december, pa bo v dvorani Jožeta Gregorčiča slavnostna akademija. Obisk predstavnikov družbenopolitičnih organiza- cij, skupin iz šol in društev bo združen z ogledom muzeja in : razgovori z vojaki o življenju v JLA Takšni obiski pa so seveda tudi osnova dogovarjanja o nadaljnjem sodelovanju. Občinska konferenca SZDL pnpo-roča šolam, da ob dnevu JLA posvetijo praznovanju dve šolski ur. Prvo naj porabijo za pisanje prostih spisov, drugo pa za razgovor i pripadniki JLA, ki bodo radi obiskali šole in prikazali filme, ki jih bodo prinesli s seboj. Družbenopolitične organizacije so se s poveljstvom enote JLA tuc dogovorile, da bo skupna deleea^ ; ob dnevu JLA obiskala obeležs NOB. predvsem pa spomen-Dražgošah in spomenik talcem v Skofji Loki. M. Volčjak SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ŽELEZNIKI razpisuje dela in naloge tajnika krajevne skupnosti Kandidati morajo imeti poleg splošnih predpisanih pogojev se: višjo ali srednjo izobrazbo upravne, splošne ali ekonomske smeri, od 3 do 5 let delovnih izkušenj na takem ali podobnih delih, da je aktiven družbeno političen delavec in ima pozitiven odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Ponudbe z dokazili in opisom dosedanjih del naj kandidati pošljejo na Svet krajevne skupnosti Železniki v 8 dneh po objavi tega razpisa. Izbira kandidata bo opravljena v 14 dneh po preteku roka za prijavo in bodo prijavljeni kandidati o rezultatu obveščeni. Izvršni avet skupščine občine Tržič bo danes ob 11 un obravnaval analizo uresničevanja družbenega placa občine I prvih treh letih tega srednjeročnega obdobja, uspehe gospod*^ jenja tržiških organizacij združenega dela od januarja do konc* septembra letos, med pomembnejšimi točkami dnevnega redi pa so še: predlog sprememb v proračunu občine za leto 197«» < »«• razdelitev izvenbilančnih sredstev splošne pora p« so še: P^Og,^ por.* predlog ****** rasoSv" o predlogih odlokov o prispet Zanimiva bo tudi 'Xin*r^^ stopnjah -~^^^t^JUjl! stroških komunalne o poprečni ^«^"'^1^^ t^r o nimesčanju obvestil, urejanja zemlj.šč.oodpad*^ ^ ^ ^ Popoldne ob 7^unp«j>o > {]o Q ? samoprispevka. Obravnava ^ |n 0 pripravah * cialnega zavoda za varstvo gradnjo večnamenske dvorane. V četrtek, 14. decembra, se bo ob 17. uri sestal koordinat ski odbor za družbeno izobraževanje pri predsedstvu občin.«*' konference SZDL Tržič. Sprejel bo poročilo o uresničeval* programa v zadnji izobraževalni sezoni ter predlog program« * leto 1978/79 ter razpravljal o predlogu za financiranje preplitve oddajnika RadiaTrtic. H j KRANJ — Krajevna organizacija RK Vodovodni stolp je v petek zvečer pripravila v DOMV JLA v Kranju proslavo ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva pri nas. Ob tej priložnosti so krvodajalcem za večkrat darovano kri podelili značke in priznanja. V tej krajevni organizaciji je med prostovoljnimi krvodajalci vpisanih 1000 občanov, vsako leto pa da kri okoli 400 krvodajalcev: tako je bilo tudi letos, ko se je pozivu Rdečega križa odzval 401 krvodajalec. Čeprav so v letošnjem letu presegli plan, ki določa število krvodajalcev za to krajevno skupnost, je krajevni odbor že sredi priprav na krvodajalsko akcijo v januarju. Kot je znano, je v začetku januarja 1979 kranjska občina med prvimi na razporedu krvodajalskih akcij v Sloveniji. Letos se je v Kranju odzvalo Rdečemu križu v krvodajalski akciji 3615 krvodajalcev, med vpisanimi občani, ki so vsaj enkrat dali kri, pa je že več kot 10.000 krvodajalcev. Kljub veliki odzivnosti pa čaka aktiviste Rdečega križa drugo leto veliko dela, saj je potreb po krvi vsak dan več, zato so plani za vsako krajevno organizacijo tudi nekoliko višji. — L. M. — Foto: J. Zaplotnik Ta mesec volitve Radovljica — Na razširjeni seji izvršnega odbora krajevne konference SZDL Radovljica, ki je po številu članstva največja v občini, so konec novembra ocenili priprave na volitve delegatov v skupščino krajevne skupnosti in v krajevno konferenco SZDL ter sklenili, da bodo volitve opravili v drugi polovici decembra. Zdravko Krvina — predsednik jugoslovanskih tabornikov Beograd — Jugoslovanski taborniki, ki jih je že 230.000, so na četrti konferenci pregledali svoje delo. Sprejeli pa so tudi program dela za prihodnje mandatno obdobje. Podelili so priznanje šti-riinštiridesetim najbolj delovnim članom in s konference poslali pozdravno brzojavko predsedniku Titu. Za novega predsednika jugoslovanske taborniške organizacije so izvolili Zdravka Krvina. medobčinskega sekretarja ZKS za Gorenjsko. Krvina je tudi predsednik slovenskih tabornikov. -h Evidentiranje kandidatov so opravili že spomladi. Na volitvah, ki bodo potekale na uličnih in vaških konferencah bodo občani volili po .'{ ali 4 svoje delegate v skupščino krajevne skupnosti in bodo skupaj dobili 28 delegatov. V sindikalnih organizacijah v organizacijah združenega dela bodo kot delegate združenega dela izvolili skupaj 32 delavcev, ki živijo na območju krajevne skupnosti, po enega delegata v skupščini pa bodo imele osnovne organizacije ZK. ZB. mladine in Zveze vojaških rezervnih starešin. Po statutu krajevne skupnosti Radovljica bo štela skupščina v prihodnje f>4 delegatov. Volilne konference po ulicah in po naseljih, ki jih organizirajo ulični in vaški odbori SZDL bodo sklicane takoj po 15 decembru, v tem času pa morajo svoje delegate izvoliti tudi v združenem delu in organizacijah. Ustanovna seja skupščine krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL pa bo po 10. januarju prihod-njega leta. J H Seminar _ j___»ti___• Praznovanje dneva JLA 30.000 mladih na delovnih akcijah Medtem ko so krampi in lopate na najdlje trajajoči mladinski delovni akciji v Jugoslaviji, na progi Samac — Sarajevo, utihnili Šele konec novembra, so se delo-višča v Sloveniji izpraznila že v poznem poletju. Letos je bilo v Sloveniji osem mladinskih delovnih akcij; zvezne na Kozjanskem, v Posočju in Suhi krajini ter republiške v Brkinih, Slovenskih goricah, Kožbani, na Kobanskem in Go-ričkem. Na njih je od 4. junija do 27. avgusta sodelovalo 4197 brigadirjev v 101 mladinski delovni brigadi. Mladi so na akcijah presegli z doseženimi rezultati zastavljene plane. Razen osnovnih delovišč so brigadirji skupaj s krajani in mladimi iz občin, kjer so akcije bile, s sodelovanjem pripadnikov JLA, brigadirjev-veteranov in pionirjev sodelovali še na številnih popoldanskih udarniških akcijah. Udeleženci letošnjih akcij so na manj razvitih območjih postavili in zgradili 56.500 metrov vodovodnega omrežja, 6150 metrov novih cest, 41.800 metrov utrjenih in razširjenih cestišč, 27 kilometrov PTT omrežja, 3 kilometre električnega omrežja, splanirali na desettisoče kva- JESENICE dratnih metrov površin, uredili okolico novih naselij in objektov, gradili rezervoarje, igrišča, urejali hudournike, popravljal', domove socialno ogroženih občanov in še bi lahko naštevali Vrednost opravljenih del znaša 33,009.779,12 dinarja. Pohvaliti velja predvsem mlade delavce, 1180 jih je bilo, ki so s svojimi izkušnjami, zrelostjo in prizadevnostjo bili pobudniki in ustvarjalci dobrih odnosov ter resnega odnosa do dela. Žal je bilo študentov le 289, kar je v primerjavi z lanskim letom precej manj. Vzrokov za to je sicer več, vendar je največji verjetno lenoba in nepravi odnos do skupnega dela. Na mladinskih delovnih akcijah v drugih republikah in pokrajinah je letos sodelovalo J* brigad iz Slovenije z okrog 27M brigadirji, od tega kar polovica na progi Samac — Sarajevo. Ne smemo pozabiti niti lokalnih mladinskih delovnih ako ki so se letos močno razmahnile Mladi so urejali in čistili okolje-obnavljali objekte, gradili in popravljali ceste, vodovode in podobno. Po grobih ocenah se je i te akcije vključilo več kot 20.0* mladih. H J Včeraj dopoldan se je sestal izvršni svet jeseniške občinsfr skupščine. Člani sveta so na seji potrdili predlog odrede« t ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje steklin* v občini Jesenice in sprejeli osnutek odloka o stopnjah prispevkov za zadovoljevanje potreb na področju SIS družbenih dejavnosti, samoupravne komunalne skupnosti ter skupnosti za varstvo pred požarom. Med drugim so obravnavali tudi anali*" o gospodarjenju v občini Jesenice v devetih mesecih letoinjefP leta in naloge za izvajanje družbenega plana razvoja jeseniške občine za obdobje 1976 — 1980 v 1979. letu. Razen tega je teti« beseda o osnutku proračuna občine Jesenice za prihodnje lete in nekaterih drugih zadevah. igj KRANJ Konec septembra se je začela v Sloveniji javna razpravi o predlogih programov RTV in zagotavljanju materialnih sredstev za leto 1979. Razprava je dosegla precejšnjo širino tudi na Gorenjskem. Nekateri so posredovali predloge, pripombe is stališča neposredno na RTV, drugi pa na republiško konference SZDL. Sklepna razprava o prihodnjem programu RTV pa je b*> včeraj, 11. decembra, v Kranju. Pripravil jo je medobčinski sv SZDL za Gorenjsko. -k SKOFJA LOKA Ob 7 uri se je začela seja izvršnega sveta občinske skupščine Skofja Loka. Med drugim obravnavam opravljanje z*m«*< službe in stanje prometnih površin, predlog M^°>*™"* grnitvi osnutka urbanističnega načrta Gorenja vas na W+ Jeste (lorenja vas_2irovski vrh in predlog sklepa o n.č.»« uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti. TRŽIČ Več skrbi delovanju delegatskega sistema Jesenice — Letošnjo pomlad smo volitvami novih delegatov ocenjevali delo delegacij v prvem man-■taeu obdobju. Pri tem smo na *h ravneh prišli do pomembnih •toznanj. na osnovi katerih smo v *ihodnosti sklenili izboljšati delo-" e delegatskega sistema. Vseka-•» pa v teh prizadevanjih že na - >tku drugega obdobja ne uspe-••so popolnoma. To potrjuje tudi *>faa o delovanju delegatskega si-v jeseniški občini, ki jo je med -rJ«nm obravnavalo predsedstvo na " > začetku tega meseca. Občinska konferenca Socialistične -v- je v analizi zajela podatke o •■J delegacij, konferenc delegacij delegatov za zbore občinske **p*čine in samoupravne interesne "■■POosti v občini Jesenice. V tem '-e.edu predvsem ugotavlja, da se J*fiBa delegacij redno sestaja, ude-na sejah pa ni zadovoljiva. "Prav jmajo zdaj skoraj povsod po-delegacije, se sej udeležuje v ^rečju manj kot 80 odstotkov delegatov, kar je le nekaj bolje kot v prvem obdobju. V nekaterih interesnih skupnostih niso dovolj obiskani niti zbori izvajalcev. .Še bolj zaskrbljujoč je podatek o aktivnosti posameznih delegatov, saj se le malo delegacij plodno vključuje v raz-pra ve. V pojasnilu k analizi je predsednik občinske konference SZDL -Jesenice Zdravko Crv poudaril, da gre le za statistični prikaz delovanja delegatov v letošnjem letu in da zato še ni moč izreči ocene glede uresničevanja vsebine v posameznih delegacijah. Kot je menil, pa se bo treba kar najbolj dosledno lotiti odpravljanja osnovnih napak, ki se v delegatski praksi stalno ponavljajo. Pri tem je podčrtal zlasti slabo udeležbo na sejah, neredno dostavo delegatskega gradiva in nezadostno usposobljenost delegatov. Razprava o analizi je bila dokaj široka in plodna, saj so v njej sodelovali tako člani predsedstva kot Najslabše je z jeseniškimi cestami Jeseniška občina sodi med tiste maloštevilne slo-jnske občine, ki niti letos ne bodo imele več kot ^ odstotkov moderniziranih regionalnih cest — Začetek gradnje karavanškega predora v letu 1980 predstavniki samoupravnih intere snih skupnosti in drugi družbeno" politični delavci. Iz nje je bilo moč izluščiti enotno ugotovitev, da je razvijanje delegatskega sistema proces, v katerem bo treba uresničiti še mnogo nalog. V prihodnosti bo treba poskrbeti, da delegacije ne bodo prepuščene same sebi. V delegatskem sistemu prav tako ne bodo smeli dopuščati, da bi bila udeležba na sejah manj kot stoodstotna, ker je za odgovorno odločanje potrebna aktivna prisotnost vseh delegatov Vse to pa so pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene že v prejšnjem obdobju. Zato bo treba pri uresničevanju teh nalog postaviti v ospredje predvsem moralnopolitično odgovornost. Predsedstvo Socialistične zveze je na osnovi razprave sklenilo, da morajo družbenopolitične organizacije, ki so najodgovornejše za uspešno delovanje družbenopolitičnega sistema, v bodoče posvetiti več pozornosti aktivnosti delegatov. V ta namen bodo osnovne organizacije vseh družbenopolitičnih organizacij na prvih sestankih pregledale delo delegatov iz svojih vrst ter se odločno zavzele za uresničtiev že sprejetih sklepov za odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti. Prav tako pa bodo morale za uspešnejše delovanje delegatskega sistema več storiti strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. S. Saje -novi samoupravnega spo-^uma o srednjeročnem planu -vanja. rekonstrukcij, moder-'M in gradenj magistralnih in /Bonalnih cest v Sloveniji bodo -jj? drugimi slovenskimi cestnimi J*"okončali gradnjo ceste Kranj-?ora— Korensko sedlo, cesto, ki - začeli graditi že v minulem ir]*j**m obdobju. Po dogovoru o >. družbenega plana Slovenije sl£*+ie 1976 do 1980 naj bi Agitirali okoli 50 odstotkov ^pfcafoih cest na območju vsake *-eta 1975 bilo v Sloveniji *f>n. ki so imele manj kot 50 od-moderniziranih regionalnih v letu 1979 pa bo ostalo le še ^| °pčin. ki tega odstotka ne bodo Med občinami, ki bodo na rjj^ju modernizacije cest tudi še ^jdnje leto občutno zaostajale, je r*njskem jeseniška občina, za "'• predvideva, da naj bi šele v '980 imela vsaj 50 odstotkov j^nizi ranih regionalnih cest. . * novo naj bi po dogovoru o "*'jih družbenega plana Slovenije ~_M>,k'\e 197H do gradili ver *''■'>'■ avtocest in hitrih cest. naj bi gradili odsek ceste Dolgi ^-Dolenjska cesta, zgradili od- sek Dolgi most — Vrhnika, mestni del hitre ceste skozi Maribor, rekonstruirali mejni prehod Šentilj, gradili mestni magistralni cesti skozi Celje, obalno cesto ter predor Karavanke. S pripravljalnimi deli za karavanški predor naj bi začeli v naslednjem letu. sam predor pa začeli graditi v letu 1980. Po podatkih republiške skupnosti za ceste bodo v skladu z mednarodnim sporazumom zgrajeni še mejni prehod Vrtojbna s priključkom na (.esto Nova Gorica—Razdrto, cesta Ravne—Kambreško ter cesta Solkan—Brdo. Ta dela na teh cestah se bodo financirala predvsem iz sredstev, ki izvirajo i/. 4 odstotkov združevanja sredstev temeljnih organizacij združenega dela. iz pristojbin na pogonska goriva, iz inozemskih posojil in posojil občanov. Ker kljuh prizadevanju udeležencem ni uspelo zagotoviti sredstev iz prerazdelitve davka na pogonska goriva ali iz drugih virov, predvsem posojil, se niso mogla začeti dela na cestah Kazdrto—Fernet iči. Pesnica—Šentilj, dodatni pasovi ceste Ljubljana — Višnja gora ter tudi cestni odsek Naklo — Ljubi ja na. I) Sedej Počasna preobrazba Vzgojnoizobraževalni sistem se stalno spreminja in izpopolni«, kakor se spreminja in napreduje družba kot celota. Naša *°la kot vzgojnoizobraževalna, kulturna in samoupravna družba ustanova zato vzgaja oziroma naj bi vzgajala samostojne ustvarjalne ljudi, pri čemer ima pomembno vlogo učitelj-Vzfojitelj, ki mora pomagati mlademu človeku, da si pridobi ^nje in'izkušnje, potrebne za vsestranski razvoj in nadaljnje ■paMavK.nl« v družbi ter da si oblikuje marksistični pogled od-*l vo pri iie in izkušnje, potrebne za vsestranski razvoj in nadaljnje 'veliv i.n1e v dVužbi ter da si oblikuje marksistični pogled na ♦*t Oblikovati mora delovne navade učencev in njihov odnos 1r dela ter jih z razvijanjem njihovih sposobnosti in nagnjenj senati v poklicno izobraževanje. Pobudniki in nosilci vsega novega b, moral, bit. usposob-W ?„ iae nopolitično dejavni pedagoški delavci. Za pa a-Wka struktura v osnovnih šolah ni zadovoljiva, saj na Go-^i-kern skoraj 12 odstotkov učiteljev n.ma primerne izobrazitepTJbno pa je to očitno med učitelj, tehnične vzgoje, glas-^evziroie, matematike in fizike. V nrete k lem šolskem letu je na Gorenjskem delovalo 8 samo-^jn^h in 20 centralnih šol s 45 nepopo n.m, podružničnim. *EmLi T«ko se ie v 73 vzgojno.zobraževaln.h organizacijah in '^Mih^Blo 21.045 učencev ali 255 učencev več kot leto ^b^-fiH kažeio da so šole v zadnjih petih letih v učnih uspe-k« ^RŽČinpredek. saj je v šolskem letu 1977/78 dose-W kar o|,2 odstotka. Tudi osip seje močno znižal ,n je b ^8-orfJto£n Vendar pa se povečuje število nezadostni ^ polamelnih predmetih, kar kaže, da učitelji pri rednem in ^opoTnTem po£ku niso »/VT^n^ *>ouk »o sicer imeli v vseh šolah, vendar pa so ga aeiezni le siaft-* učenci, medtem ko nadarjenim posvečamo premalo pozor- *,°*ti* • -„i,«-, s« hilo v nreteklem šolskem letu Sest celo- WGo"n^ V T torej bilo zajetih le 7 odstotkov učencev osnovnih šol >i so dosegli »9,3-ddstotni učni uspeh, kar pomen, za večkot ^Ctek boljšega od učencev v »navadnih« Aolah. Zato I.« s, Oi prizadevati vsi, da bi se celodnevne šole razvijale hitreje W se zlasti še v mestih, kjer so učenci prepuščeni cesti in 'auno -hVhe delovne navade. Tam, kjer ni možnosti celodnevni pouka, pa bi morali hitreje odpirati oddelke podaljšanega ki bi prevzemali elemente celodnevne šole in se tako *___:__.„H.IJ ni» nrehod vanjo. H. J. bil letos h ocen C7* J,van Odlok za nepodpisnike Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine je soglašal s predlogom odloka o stopnjah prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb pri otroškem varstvu, osnovnem izobraževanju, kulturi, telesni kulturi. zdravstvenem varstvu, socialnem skrbstvu, zaposlovanju, komunalni dejavnosti, varstvu pred požari in ljudski obrambi v občini Kranj. Predlog odloka ho jutri, 13. decembra, predložen delegatom občinske skupščin«-, veljal pa bo za tiste, ki niso podpisali oziroma sklenili samoupravnih sporazumov n temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti do leta 19S0 in dopolnil za leti 1979 in 1980. Pl pevki i/ bruto osebnih dohodkov bodo znašali 2.2 odstotka /; /vezo skupnosti otroškega vai Iva v Sloveniji. I.3H odstotka za občinsko skupnost otroškega variva. "> odstotkov za vzgojo in osnovno izobraževanje. 1.12 od totka za kulturo. 0.49 odstotki za telesno kulturo. 0.79 odstotki za socialno skrbstvo in 7.4H stotka /a zdravstveno van 'redlog odloka predvideva pevek i/ dohodka 1.02 odstotka za zdravstveno varstvo. 0.2"» od-totka /a zaposlovanje. O..U <«|-totka za varstvo pred požarom. 0.7 1 odstotka za komunalno dejavnost (0.27 odstotka je predvidenih za financiranje komunalne dejavnosti po krajevnih skupno stih m o. t7 odstotka za financiranje program« samoupravne komunalne interesne skupnosti) 111 0,1 I odstotka /a ljudsko obratnim Predlog takšnega odloka je mogoč, ker je do začetka preteklega tedna dopolnila k samoupravnim sporazumom že sprejelo 75 od stotkov zaposlenih v kraniski občini Odlok pa bo zavezoval liste, ki tega do določenega roka niso storili Več za vrtce Skupščina kranjske skupnosti otroškega varstva je potem, ko je ugotovila, da ie združeno delo spre jelo dodatek k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov otroškega varstva za prihodnji dve leti. sprejela tudi rebalans finančnega načrta za prihodnje leto. V tem načrtu je tudi 0O.">.(HM) dm namenjeno za načrte za novi vrtec na Planini, medtem k«) je iz dopolnilnega programa skupnosti otroškega varstva v prihodnjem letu namenjeno za novi vrte«' 7.1 milijona din Kol je znano, je okvirna cena za gradnjo novega vrtca na Planini zdaj ib milijonov din. V prihodnjem letu naj bi otroška skupnost z zbranimi sredstvi dobila tlldi kredit pri /vezi skupnosti otroškega varstva SRS, sredstva p;« se bodo sicer zbirala v skladu za gradnjo družbenih objektov občine Kranj. Vrtec, v katerem bo prostora za 240 otrok, ho imel tudi oddelek za predšolsko varstvo otrok motenih v duševnem in telesnem razvoju. Komisija za objavo oglasa oziroma javnega razpisa in izbiro strokovnih sodelavcev in administrativno tehničnih delavcev TEMELJNEGA SODIŠČA V KRANJU objavlja prosta dela in naloge, za katere se zahtevajo pri opravilih navedeni pogoji: a) NA SEDEŽU TEMELJNEGA SODIŠČA V KRANJU: 1. tajnika Temeljnega sodišča v Kranju — pravna fakulteta s pravosodnim izpitom in izkušnjami v tajniško organizacijskih opravilih 2. upravnika zgradb — hišnika — poklicna šola ustrezne smeri — usposobljenost oskrbovati sodno poslopje in opravljati manjša popravila stavbe in prostorov 3. snažilca — osnovna šola 4. kurirja in delavca na fotokopirnem stroju — osnovna šola — primerne delovne izkušnje za točno in zaupno opravljanje opravil 5. vodje računovodstva — višja šola ekonomske smeri in 5 let finančne ali računovodske službe — poskusno delo 2 meseca 6. 3 referentov v računovodstvu — 4-letna srednja šola ekonomske smeri in ustrezne delovne izkušnje — poskusno delo 2 meseca 7. 6 strojepisk — 4-letna srednja šola administrativne smeri in ustrezne delovne izkušnje — poskusno delo 2 meseca 8. sodnega izvršitelja — 2-letna administrativna šola — poskusno delo 2 meseca 9. 2 strokovnih sodelavcev — pravna fakulteta s pravosodnim izpitom b) NA ENOTI TEMELJNEGA SODIŠČA NA JESENICAH 10. strojepisca — 4 letna srednja šola administrativne smeri in ustrezne delovne izkušnje — poskusno delo 2 meseca c) NA ENOTI TEMELJNEGA SODIŠČA V RADOVLJICI 11. vodje zemljiške knjige — višja šola upravno pravne smeri in ustrezne delovne izkušnje — poskusno delo 3 mesece Vsi delavci, ki bodo sprejeti na delo v Temeljnem sodišču 1/1-1979 bodo združevali delo za nedoločen čas. Interesenti naj vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjenih splošnih zakonskih pogojih za sprejem v delovno razmerje kot o posebnih razpisnih pogojih v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: Pred-sedništvo okrožnega sodišča v Kranju, Ulica Moše Pija-deja št. 2, pod oznako »Razpisna komisija za Temeljno sodišče v Kranju«. rVr> alples Industrija pohištva Železniki 64228 ŽELEZNIKI objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih naslednja dela in naloge v TOZD Gostinstvo obratna knjigovodska opravila Pogoji za zasedbo: dokončana srednja šola — ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj na ekonomsko administrativnih ' opravilih; pomožna kuhinjska opravila Pogoji za zasedbo: dokončana osnovna šola smisel za red in čistočo čiščenje prostorov Pogoji za zasedbo: zaželena dokončana osnovna šola, smisel za čistočo in red ter samoiniciativni odnos do dela. Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ALPLES Industrija pohištva Železniki, Kadrovsko socialni oddelek, 64228 Železniki. 15 let Knjigoveznice in tiskarne Delavci Knjigoveznice in tiskarne Radovljica so v letih 1974 in 1975 ob starih stavbah obratov zgradili nov objekt in dobili najbolj sodobno opremljeno tiskarno z ročno in strojno stavnico — Okoli 70 odstotkov vsega prometa ustvarjajo izven radovljiške občine Radovljica — Petnajst let Knjigoveznice in tiskarne Radovljica je ta delovni kolektiv proslavil s ponosom in zavestjo, da so bili napori, ki so jih vložili v rast in razvoj, bogato poplačani z vidnimi poslovnimi rezultati. Čeprav so razmeroma majhni po številu zaposlenih, so vedno poskušali ujeti korak z drugimi delovnimi kolektivi v občini in se ustvarjalno vključili v skupna prizadevanja vseh delovnih ljudi in občanov za vestno uresničevanje samoupravnih dolžnosti. Danes v Knjigoveznici in tiskarni Radovljica kot edini v občini, ki se uspešno vključuje v gospodarstvo na širšem območju Gorenjske, že lahko govorijo o najsodobnejših tiskarskih RADOVLJICA - 15 let Tiskarne in knjigoveznice so svečano proslavili v hotelu Grajski dvor, kjer je v kulturnem programu nastopil komorni moški pevski zbor Anton Tomaž Linhart iz Radovljice, na slavnosti pa so po govoru predsednika občinskega sindikalnega sveta Radovljica Marjana Vrabca podelili delavcem za dolgoletno delo jubilejne nagrade. — Foto: J. Zaplotnik Priznanje Graditelju in knjigoveških obratih. Vztrajno so premagovali težave in v letih 1!>74 in 1975 oh starih stavbah zgradili nov objekt, za katerega so iz lastnih sredstev namenili več kot 2 milijona dinarjev. Na ta način so dobili najsodobnejšo opremljeno tiskarno / ročno in strojno stavnico in takoj povečali proizvodne zmogljivosti za več kot enkrat. Zaradi boljšega tehnološkega procesa se je bistveno popravila tudi kvaliteta izdelkov in produktivnost dela. ustvarili pa so tako tudi več dohodka. Za nove stroje so namenili še nadaljnjih 2.2 milijona dinarjev ter okoli 800.000 dinarjev za drugo tiskarsko opremo. Delavci tiskarne in knjigoveznice pa so tudi vedno prispevali denar za potrebe krajevne skupnosti Radovljica. V letu 19r*3, ko so delovno organizacijo ustanovili, so imeli le malo prometa in dohodka z 9 zaposlenimi delavci. V prvih devetih mesecih letošnjega leta pa so zabeležili že 14 milijonov 515. 000 dinarjev vsega prometa in več kot 8 milijonov doseženega dohodka, ki ga je ustvarilo 40 delavcev. Ze okoli 70 odstotkov vsega prometa ustvarjajo izven radovljiške občine. Delavci Knjigoveznice in tiskarne so vedno krepili samoupravljanje ter skrbeli za izboljšanje delovnih pogojev slehernega delavca. Posebno skrb so namenili za strokovno in družbeno usposabljati je kadra ter za reševanje stanovanjskih vprašanj. Uspelo jim je organizirati redno družbeno prehrano s toplimi obroki za dve izmeni delavcev. Za svoje delo. za sodelovanje in krepitev dobrih medsebojnih odnosov so dobili več priznani, med drugim so dobili občinsko priznanje OF s srebrno značko, plaketo Ljudske obrambe, priznanje -JI.A Bohinjska Bela. priznanje krajevne konference SZDL Radovljica, priznanje LIP Bled in AMD Radovljica. 1). Sedei Steklina pred vrati Kljub ukrepom, s katerimi skuša sosednja Avstrija za tre ti pojav stekline, se je bolezen razširila preko meje v severovzhodno Slovenijo, o pojavih stekline pa poročajo tudi iz Vojvodine. Najbolj nevarne raznašalke stekline so lisice. V Avstriji so samo v prvi polovici letošnjega leta odkrili steklino na okoli 500 lisicah, med ostalimi obolelimi živalmi pa naj bi bilo 12 mačk, 37 jazbecev, 3 kune itd. Velike skrbi s steklino imajo tudi v Vojvodini, kjer so za steklino obolele živali v 22 vojvodinskih občinah. Med obolelimi je bilo 188 lisic. Pokrajinski štab za boj proti steklini je že sprejel vrsto ukrepov za preprečevanje širjenja te bolezni. Od spomladi pa do jeseni so v Vojvodini pobili ie okoli 4000 lisic, saj jih na tem področju živi vsaj petkrat več, kot bi bilo prav. Veterinarji so mnenja, da so od domačih živali kot prenašal-ci bolj nevarne mačke kot pa psi. Le redko namreč lastniki mačke cepijo, medtem ko je večina psov vsako leto cepljena proti steklini. Mačke pa se prav tako rade potikajo okoli in zato lahko pridejo v stik z obolelimi gozdnimi živalmi. Če zboli za steklino lisica, je zelo popadljiva, običajno se tudi približa naseljem in se spopade s psi in drugimi živalmi. Zaradi tega je ogrožena tudi goveja živina, pri kateri se tako kot pri mačkah obolenje težje opazi. Seveda ni treba še posebej poudarjati, da je z obolevanjem živali za steklino ogrožen tudi človek. V letošnjem letu se je doslej steklina pojavila le v občini Murska Sobota, kjer so našteli 33 obolelih živali. V zadnjem času pa so od 22 ustreljenih lisic ugotovili steklino na osmih, razen tega pa je za steklino zbolel tudi en pes. Zaradi tega je bilo murskosoboško območje razglašeno za okuženo, za neposredno ogrožene pa občine Dravograd, Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Maribor, Mozirje, Radnje, Ravne na Koroškem, na Gorenjskem pa Jesenice in Tržič. Za ogrožena pa so razglašena vsa druga območja Slovenije. Uredba republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo določa tudi že ukrepe izvršnih svetov skupščin občin na okuženem in neposredno ogroženem območju. Tako naj bi jeseniška in trži-ška občina, ki sta na neposredno ogroženem območju, sprejeli ukrepe za preprečitev razširjanja morebitne okužbe 8 steklino: mačke morajo biti zaprte, psi pa privezani, prav tako ni dovoljen tudi lov s psi. Če se bodo omenjene živali še prosto gibale, jih je treba takoj pokončati, prav tako kot necepljene, neregistrirane in potepuške pse in mačke; to velja tudi za vso Slovenijo. Posebno nalogo bodo pri zaustavljanju stekline imele lovske organizacije. Sicer pa se bodo o izvajanju teh ukrepov na neposredno ogroženem področju v začetku tega tedna dogovorili na Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju pred-stavniki gorenjskih veterinarskih in drugih služb. »Sončno naselje« v Škofji Loki Kamnik — Skupščina mesta Ljubljana je pred dnevi podelila kamniškemu Splošnemu gradbenemu podjetju Graditelj priznanje za požrtvovalno sodelovanje pri izgradnji objektov prvega samoprispevka. Spomnila se je namreč vseh. ki so bistveno prispevali k uspešni izgradnji objektov, za katere so Ijuhljan-čani zbrali sredstva s samoprispevkom I v letih od 1972 do 1977. Tako so med drugim prejeli priznanja tudi številni posamezniki. Kamniški Graditelj je, bil eden najpomembnejših izvajalcev gradnje, saj je opravil skoraj četrtino gradbenih del. Od petdesetih je zgradil kar enajst objektov oziroma od skupno 800 milijonov dinarjev realiziral 200 milijonov dinarjev. Med pomembnejšimi objekti je osnovna šola Pirniče. prizidek osnovne šole v Preski, vzgojni zavod Janeza Levca in še bi lahko naštevali. Gradbena odbora za izgradnjo osnovne šole Pirniče in vzgojno varstvenega zavoda Šentvid sta Graditelju že preje podelila priznanji, vendar pa so pri Graditelju na to skupno priznanje posebej ponosni. Ne pomeni jim le pohvale za uspešno delo. temveč je tudi poslovno priporočilo za bodoče. Pri izgradnji samoprispevka so namreč uspeli v izredno močni konkurenci z drugimi, zlasti ljubljanskimi gradbenimi podjetji. Področje ljubljanskih občin doslej ni predstavljajo njihovega trga Bili so najboljši ponudnik, tako glede cene in kvalitete, kot tudi glede rokov. Vsi objekti so bili zgrajeni na funkcionalni ključ. To pa so pogoji, ki jih gradbeniki ne sprejemajo radi. Poleg samih gradbenih del je namreč potrebna še množica kooperantskih del. vključeno pa je tudi uporabno dovoljenje, torej kopica organizacijskih opravil. In prav v teh. za gradbenike težkih pogojih, se je kamniški Graditelj posebej izkazal. Navadno vidimo le napake naših gradbenikov in redko se zgodi, da razumemo njihove težave. Graditelj je zgradil tako rekoč pol Kamnika, toda doslej se Se ni zgodilo, da bi dobil doma kakršnokoli priznanj«* Nihče se ni spomnil na to. Vendar pa jim prav moralno priznanje veliko pomeni. M Volčjak LTH — TOZD Zavod za hlajenje in klimatizacijo, Jelovica in občinska skupščina razmišljajo o postavitvi naselja, kjer bi bile hiše opremljene s sončnimi kolektor ji za ogrevanje vode in stanovanj Pred dvema letoma so v LTH — TOZD Zavod za hlajenje in klimatizacijo v Škofji Loki začeli preskušati uporabo sončne energije za ogrevanje stanovanj in saniterne vode. Kot nad vsako novostjo, tudi nad omenjeno marsikdo ne bi bil navdušen, vendar poskus LTH že dobiva trdnejše in jasnejše oblike. Raziskave so namreč že nakazale široko možnost uporabe tudi pri nas, zlasti še v Primorju in Dalmaciji in ne nazadnje tudi na Gorenjskem. Tako v Škofji Loki že razmišljajo o gradnji »sončnega« naselja. Jelovica bi zgradila hiše, LTH pa vgradila sončne ko-lektorje. Zamisel podpira tudi občinska skupščina. Osnova sistema sončnega ogrevanja so kolektorji — zbiralniki, ki so še najbolj strešnim oknom podobna stekla. S svojimi zasteklenimi površinami v bistvu delujejo kot tople grede. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Vključevanje mladine v poklice Problematika vključevanja učencev na dve- in triletne srednje šole je vsekakor aktualna in pereča. Vsi vemo, da je drago uvažanje učencev iz drugih krajev tako za samo delovno organizacijo kot za širšo družbeno skupnost. Prav tako so draga izgubljena šolska leta, ki jih posameznik izgubi na štiriletni srednji šoli, ki jo je napačno izbral in ki ji ni kos. Kaj bi lahko storili, da taki primeri ne bi bili več tako pogosti? Komisija za kadrovanje in zaposlovanje pri izvršnem svetu skupščine občine Kranj je ob razpravi o problematiki učencev v gospodarstvu menila, -da bi bilo potrebno pravočasno in načrtno informirati osnovnošolce o kadrovskih potrebah v občini, o najbolj deficitarnih poklicih, jih seznanjati o zahtevnosti šol in poklicev in drugo; na ta način bi lahko mladi realneje ocenili svoje sposobnosti ter se pogosteje usmerjali v stroke, kjer strokovnjakov primanjkuje. O tej problematiki bi morali informirati tudi starše. Seveda pa naj bi k temu pripomogla tudi načrtna štipendijska politika, ki bo dosledno upoštevala kadrovske potrebe. Šolam naj bi pri tem pomagala tudi strokovna služba skupnosti za zaposlovanje. K reševanju tega problema bo pripomogla tudi ustreznejša mreža Sol, zato je še kako pomembno in nujno, da se najširši krog delovnih ljudi vključi v razprave o bodoči mreži usmerjenega izobraževanja, ki mora sloneti na kadrovskih potrebah združenega dela. Kadrovske potrebe pa so v mnogih OZD nerealne ali pa jih ponekod niti ne poznajo. Zato je nujno, da se v naslednjem srednjeročnem obdobju v srednjeročnih programih razvoja posamezne OZD izdela tudi podroben program potrebnih kadrov. Ker so se priprave za srednjeročno planiranje že pričele, ni prezgodaj, da se prično priprave tudi /a kadrovsko planiranje. Pereč problem pri vključevanju v poklic je pomanjkanje učnih mest za dekleta. Le četrtina vsakoletnih razpisnih prostih mest je tukih, kjer so OZD pripravljene sprejemati dekleta. Dekleta imajo torej malo možnosti izbire poklica, razen tega pa je v generaciji /aključujočih več deklet kot fantov. Komisija za kadrovanje in zaposlovanje zato predlaga, da OZD enakopravneje obravnavajo oba spola in da razširijo možnosti vključitve za dekleta. Na reševanje tega vprašanja bi lahko vplivale mladinske organizacije, zato je komisija predlagala občinski konferenci Zveze socialistične mladine, da širše obravnava problematiko učencev v gospodarstvu in sprejme predloge in sklepe za razreševanje aktualne problematike s tega področja. Branka K nšič Sončni žarki, ki vsebujejo toploto, »gredo lahko vanje, vračati pa se ne morejo«. Toplota se tako kopiči v tekočini, ki se pretaka v cevnem sistemu pod površino kolektorja, od koder jo je potem moč speljati na potrebna mesta v hiši. V škofjeloškem zavodu I svojimi poskusi skušajo odgovoriti na številna vprašanja, ki se pojavljajo ob uporabi sončne energije, predvsem pa, kako na uporabo sončne energije vplivajo vremenske razmere: oblačnost, veter, kakšno naj bo steklo, kako ga zavarovati proti toči, ki pri nas ni redek pojav in podobno. Na nekatera jim je že uspelo odgovoriti, druga se bodo razjasnila v nadaljnjih preiskavah, saj izkušenj od drugod skoraj ne morejo uporabiti, ker jih enostavno ni. Čeprav je spoznanje, da sonce greje najceneje in je tudi najbolj gotov vir energije, staro že toliko kot človeštvo, pa je vendar ob bogastvu drugih energetskih virov, ostajalo v ozadju. Sele energetska kriza zadnjih let je spodbudila raziskave o uporabi sončne energije. Najdlje so prišli Američani, ki imajo že kar pre-cej&nje število stanovanjskih naselij ogrevanih »s soncem«. !><> leta 1985 pa računajo kar 15 odstotkov vseh energetskih potreb pokriti z uporabo sončne ener- ^ Med osnovnimi problemi, ki se pojavljajo tako pri njih kot pri nas, je število sončnih dni v posameznih krajih. Sončni kolektorji zbirajo toploto sicer tudi ta krat, ko je oblačno, vendar znatno manj in lahko si predstavljamo, kakšna je razlika v ogrevanju nekje v sončni Dalmaciji ir naših meglenih mestih. Zato pn Zavodu za hladilstvo in klimatizacijo menijo, da bi za ogrevani«? stanovanj lahko uporabili same sončno energijo v Dalmaciji in Primorju, medtem ko bi pri nas morali sistem kolektorjev kombinirati z enim od klasičnih ogrevanj. Popolnoma pa lahko sonce ogreva sanitarno vodo. Pri uporabi sončne energije si namreč lahko pomagajmo s posebnimi toplotnimi črpalkami, k' delujejo podobno kot vodne, le da zbirajo toploto iz zraka ali zemlje. Tudi te naprave razvija v v Zavodu za hladilstvo in bod* prav tako pomagale pri varčevanju z energijo. S pomočjo toplotnih črpalk lahko črpamo toploto iz okolice, iz zraka ali vode ali zemlje. Iz zraka, ki ima komaj 5 stopinj, je mogoče dobiti trikrat več toplote s temperaturo 50 stopinj. Vse te pridobitve in spoznanja nameravajo v Škofji Loki tudi praktično preskusiti — z izgradnjo naselja montažnih hiš. kjer bi klasično ogrevanje v kar največji meri nadomestilo ogrevanje s pomočjo sončne energije Proizvodnja kolektorjev za ogrevanje vode in toplotnih črpalk pa naj bi stekla vsaj čez pet let Po sedanji oceni naj bi toplotni »sončni« sistem za enostano-vanjsko hišo veljal okoli 40.0ff dinarjev, vendar je zanj potrebna le začetna investicija. Potem je energija zastonj. Je pa tudi najčistejša. L. Bogataj Čez pet ali deset let najbrž sončni FotO! J Zaplotnik kolektorji ne bodo več redkost. - ®Osnutek razvoja za leto 1978 SKOFJA LOKA ry v« j i . Z večjo produktivnostjo do večjih uspehov Skofja Loka K. skupno zasedanje zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Skofja Loka. ki bo v sredo, 20. decembra 1977. ob 7..'10 i >tjni dvorani občinske skupščine. Poljanska cesta 2 Dnevni red - izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov ■ potrditev zapisnikov 2. seje družbenopolitičnega zbora in skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki so bile 7. in S. II. 1978 " predlog sklepa za podelitev priznanj občine Skofja Loka za leto 1978 - osnutek resolucije n politiki izvajanja družbenega plana razvoja ob-ciae .Skofja Loka 197:.- 1980 v letu 1979 ~ predlog odloka o izvršnem svetu »kupsčine občine Skofja boka " predlog odloka o organizaciji upravnih organov skupščine občine Skofja Loka " predlog odloka o .spremembi odloka o proračunu občine za leto 1978 - predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih dohodkov občine v prvem tromesečju 1979 - predlog odloka o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Skofja Loka za leto 1979 - predlog odloka o določitvi prispevka za financiranje vanja in urejanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za financiranje programa varstva pred požarom v občini Skofja Loka za leto 1979 - predlog odloka o obveznem prispevku uporabnikov komunalnih storitev z območja krajevne skupnosti Žiri za sofinanciranje gradnje pri marne kanalizacije ii prave v Žireh - predlog odloka o spremembah loka o komunalnih taksah v občini Skofja I ..oka - predlog odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarskohi-gienske službe v občini Skofja Laka - volitve in imenovanja - delegatska vprašanja stopnje vzdrže- čistilne na-od- Odlok za nepodpisnike 1 delovnih organizacijah so bik* novembra javne razprave <> Predlogih aneksov oziroma do Jktkov k samoupravnim sporazu-tenteliih planov SLS druž-Tuh dejavnosti v občini /a ob-— 1980 za leti 107!* in » samoupravnih spo- zdlUŽevan ju sredstev )bčinske komunalne interesne skupno-ke zemljiške skupnosti kupn osi i ■^edlojje skupščine n oeiav občini ^hje 197« izumih o i7.\ajai\'\u ^rnoupravne " obf'inske požarne so sprejele ^rr)ouj)rnvnih interesnih skupn "o in občinska skupščin; Ker pa vse delovne oi * niso obravnavale aneksov 'Prejele sklepov, da ''cenjenim sporazumom, mora fetiflska skitfjščina za te delovne 'efektive sprejeti odlok o dolo-^tvi stojtenj. To velja za druž "*e dejavnosti, kakor ^'^unalne skupnosti in ■^upnost. medtem ko '^''>ka za t'inxnviian\e organizacije in k |o /a tudi za požarno /a sprejem programa Itapeševanin kmetu* tva ni Priznanja občine ob prazniku Vsako leto ob občinskem Prazniku podeli občinska "kupsčina posameznikom, temeljnim samoupravnim orga-nizacijam, skupnostim ter drugim organizacijam in društvom za njihovo prizadevno delo in posebne uspehe pri izboljšanju družbenoekonomskega položaja in napredka občine veliko in malo plaketo, "agrado in pismeno priznanje. •"»Miisiia za pridobila 29 da ob- tin*ka skupščina podeli za 'eto 1978 veliko plaketo kolek- Letos je komisij« znanja in n«*ra*.* predlogov in predlaga tivu osnovne šole Prešernove kolektivu Nravstvenega Loka. krajevni dešič, krajevni SZDL Selca in ,z Godesiča. bemaarju iz "raku iz Škofje torju Potočniku ,n pismeno priznanje miru Vidmarju doma Skofja skupnosti Go-konferenvi Anici Krif.nar Nagrado Juriju Zahnice, Milohu Loke in Vik-iz Stirpnika Vladi- Gospodarsko rast naj bi v prihodnjem letu zagotavljali s povečanim izvozom, vlaganji v boljšo tehnologijo, večjo produktivnostjo ter s skladnejšo porabo. V javno razpravo in pred delegate vseh treh zborov občinske skupščine prihaja osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Skofja Loka v prihodnjem letu, izredno pomemben dokument, ki je osnova vsem dogajanjem na področju gospodarstva, skupne in splošne porabe, skratka dokument, ki opredeljuje razvoj celotne občine v prihodnjem letu. Narejena je na podlagi doseganja ciljev srednjeročnega plana, zlasti pa rezultatov letošnjega leta, ki po sredini srednjeročnega obdobja že točno kažejo, kje bo potrebno prihodnje leto in leta 1980 še bolj zgrabiti, da bi dosegli cilje, ki so bili zastavljeni pred tremi leti. Skrb vzbuja pretirana rast zaposlovanja oziroma premajhen delež produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda, kar pomeni, da večjega obsega proizvodnje delovne organizacije niso dosegle na račun produktivnosti, temveč predvsem na račun večjega števila delavcev. Preveč denarja je bilo razdeljeno na osebne dohodke, ne glede na realno rast družbenega proizvoda in preveč so porabile tudi družbene dejavnosti. Investicije se uresničujejo še vedno po stari praksi, se pravi, da delovni kolektivi gradijo predvsem nove prostore, premalo pa vlagajo v obnavljanje tehnologije v že obstoječih tovarnah. Premalo se vlaga tudi v investicije družbenih dejavnosti in večajo se materialni stroški proizvodnje. Zaradi vseh teh in tudi drugih vzrokov, kot so vse večje obveznosti, nepovezanost gospodarstva, prevelika uvozna odvisnost in slabi izvozni rezultati, se zmanjšuje akumulativnost gospodarjenja in se veča odvisnost delovnih organizacij od kreditiranja. DOGOVORIMO SE Za kanalizacijo in čistilno napravo Z investicijskim programom, ki ga je julija letos izdelalo SGP Tehnik. TOZD komunalne dejavnosti Skofja Loka, je predvidena gradnja primarne kanalizacije in čistilne naprave v Žireh. Program sta obravnavala in sprejela občinska komunalna interesna skupnost in izvršni svet občinske skupščine. Kanalizacija bo namenjena odvajanju meteornih, fekalnih in delno drenažnih voda z območja novih stanovanjskih sosesk individualne in blokovno organizirane gradnje v Žireh. Nanjo se bo priklučila tudi industrija. Investicijska vredno«! oroirramiranih del je ocenjena na 38.325.000 dinarjev. Sredstva za gradnjo bodo zagotovili na podlagi samoupravnega sporazuma, ki so ga sklenile delovne organizacije Žirov, Oskis in SGP Tehnik, TOZD Komunalne dejavnosti. Večina organizacij je pristopilo k omenjenemu sporazumu in sicer Alpina. Ktiketa, Poliks. Remont gradnje, KOZ Sora Žiri, Mizarsko podjetje in Kladivar. Za tiste, ki sporazuma niso sprejele, in občane pa predlagajo, da se prispevek predpi.se z odlokom in se tako izenačijo obveznosti delovnih ljudi in občanov na območju KS Žiri. Obravnava prestavljena na drugo leto |'o programu dela izvršnega sveta in občinske skupščine do junija prihodnje leto bi morala občinska skupščina še letos prejeti osnutek Več prihodka Občinski proračun /;i leto I07M je bil sprejet na seji sredi marca Predvideva, naj bi letos imela občinska skupščina i9.33O.OOO dinarjev prihodkov in prav toliko izdatkov. V desetih mesecih pa je bilo prihodkov 43.303.000 dinarjev ah H7.7 odstotka in predvidevalo, da bo plan prihod kov presežen za 4,230.1 JOO dinarjev Sprememba je nastala zaradi sprememb pri davkih, ki se jjh ni dalo planirati v začetku leta. Sredstva, ki zaradi višjega prihodka še niso razporejena, naj hi se razdelil.) nekaj za potrebe občinske skupščin1 (ne uprave), družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, družbenopolitičnim organizacijam, za posebne namene v skladu s sprejetimi obveznostmi in dogovori v regiji in sicer za sofinanciranje jek tov v Planici, za sofinaciranje nove objekta na Vodiški planini. oholi. za sofinanciranje objekta pri spomeniku v Dražgošah, za negospodarske investicije, socialno skrbstvo, gospodarske posege in za obvezno proračunsko rezervo Vsa prosta in nerazdeljena sredstva do višine prihodkov, ki ne bodo razdeljena po omenjenem ključu se bodo porabila za gradnjo prostorov državnih organov. odloka o zazidalnem načrtu športne cone Železniki, zazidalnem načrtu Obrtnik Skofja Loka in spremembi zazidalnega načrta Žiri za območje centra. Omenjeni dokumenti ne morejo biti predloženi v obravnavo iz naslednjih razlogov: Osnutek zazidalnega načrta za športni center Železniki je bil javno razgrnjen julija in avgusta. V javni razpravi so športne organizacije in osnovna šola Železniki imele takšne pripombe, da je bilo potrebno ponovno usklajevanje v okviru krajevne skupnosti Železniki zato bo osnutek odloka predložen v obravnavo na nasledn ji seji Osnutek zazidalnega načrta Obrtnik Skofja Loka ie hi I izdelan, vendar ni bil primeren za javno razgrnitev in javno ršzpravo, ker ne obravnava celotne cone za obrtno dejavnost, ne predvideva niti cestne, niti komunalne ureditve in ima še druge popoinan jkI jivost 1 Tudi Sli* kopleska rst v o. ki naj bi dobilo prostore v okviru obrtne tone. Se ni da Iti svojih programskih usmeritev. Osnutek bo do koma leta pripravljen za obravnavo na izvršnem svetu in javno razpravo, aprila pa ga bo moč predložili občinski skupščini v obravnavo. Osnutek odloka za Žiri - za center naselja je bil že pripravljen za sprejem na skupščini, vendar je bil umaknjen na predlog KS Žiri. Dopolnjenega bodo predložili za obravnavo na skupščini januarja prihodu je leto. Prav tako je za lani značilno počasno reševanje zemljiške in prostorske problematike, vključno z urbanizmom. Pri slednjem je bila letos postavljena osnova, za hitrejše reševanje in s tem za boljše uresničevanje družbenega plana na tem področju — sprejet je bil urbanistični program občine Skofja Loka. Še vedno zaostaja v razvoju kmetijstvo, pri katerem nosijo precejšen del krivde tudi krajevne skupnosti, ki se premalo angažirajo za razvoj svojih krajev in pa gostinstvo in turizem. Vsi našteti pokazatelji so elementi ekstenzivnega, prostorsko in globalno neuravnovešenega razvoja, ki bo kot kaže imelo podobne tendence vse do konca srednjeročnega obdobja. Za prihodnje leto predvidevajo v škofjeloški občini okoli 8-odstotno rast družbenega proizvoda. Osnovni nosilec gospodarstva bo industrijska proizvodnja. Takšno gospodarsko rast bodo zagotavljali s povečanim izvozom, vlaganji v osnovna sredstva na osnovi dogovorjenih meril, se pravi v takšne naložbe, ki bodo zagotavljale večjo produktivnost, boljšo tehnologijo dela in večjo konkurenčnost proizvodov, kakor tudi s skladnejšimi razmerji v porabi. Predvsem pa naj bi se v porastu družbenega proizvoda povečal delež produktivnosti. Število zaposlenih naj bi se namreč povečalo le za 3 odstotke. Pri odpiranju novih delovnih mest bo zlasti potrebno vztrajati pri zagotavljanju minimalnih življenjskih in kulturnih pogojev za nove delavce. Ob teh pogojih naj bi se prihodnje leto na izpraznjenih in novih delovnih mestih zaposlilo okoli 425 občanov. Zaposlovanje bo bistveno počasnejše na območjih, kjer delavcev že sedaj manjka. Kot že omenjeno naj bi gospodarsko rast zagotavljali predvsem z boljšo usmeritvijo v izvoz, zato predvidevajo, da naj bi škofjeloške delovne organizacije prihodnje leto prodale na tujem 10 odstotkov več blaga kot letos, medtem, ko naj bi uvoz porastel v manjši meri. Rast investicij v osnovna sredstva gospodarstva bo nekaj nad stopnjo rasti družbenega proizvoda, kar pomeni počasnejšo rast kot letos. Rast investicij zavirajo denar, ki je vezan v zalogah, velika odvisnost od bančnih sredstev in počasna krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Uresničevanje sklepov zadnjih sej — 2. seje družbenopolitičnega zbora, ki je bila 7. 11. 197« — 4. skupnega zasedanja ZZI) in ZKS. ki je bilo 8: 11. 1978 — 5. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora KS. ki je bilo 22. 11. 1978 1. Sklepi in stališča zborov občinske skupščine in skupščine izo-izobraževalne skupnosti na predlog programa usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem so bili poslani izobraževalni skupnosti, komisiji, šolam, družbenopolitičnim organizacijam in drugim v vednost in v uresničevanje sprejetih zadolžitev. 2. Odlok o novelaciji urbanističnega programa občine Skofja Loka je objavljen v današnji številki Uradnega vestnikn Gorenjske in začne veljati osmi dan po objavi. 3. Informacija o uresničevanju investicij v občini za letos in prihodnje leto je hila v obliki dokumenta posredovana vsem organizacijam združenega dela in temeljnim organizacijam ter družbenopolitičnim organizacijam. 4. Ugotovitve in sklepi zborov n izostankih z dela so bili posredovani vsem OŽI) v občini. 5. Odlok o merilih za razvrstitev objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so že v uporabi, je bil objavljen v Uradnem vestnikn Gorenjske 21. 11 1978. h. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve je bil objavljen v Urad nem vestnikn Gorenjske 21. 11. 1978. 7. Predlogi in pripombe, ki so jih imele delegacije na predloge aneksov so bili posredovani samoupravnim interesnim skupnostim. 8. Sklepi o volitvah in imenovanjih so bili izdani 9. Delegatska vprašanja KS Lu-čine. Sovodenj in DO Loka TOZD Trgovina so bila posredovana izvršnemu svetu, da pristojne službe pripravijo odgovore Predlog odloka o . . . ... O SPRFMFMBAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI SKOFJA LOKA. Nanaša se na turistično takso, ki je znašala 2 din dnevno, predlog spremembe pa prinaša visino 6 dinarjev. ... O ZACASNKM FINANCIRANJI' PRORAČUNSKIH ODHODKOV OBClNF V PRVKM TROMFSF.CJU PRIHODNJEGA LKTA. Na osnovi /aknna o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih se sme denar iz proračuna porabljati le /.a tekoče leto, oziroma Sele potem, ko proračun potrdi občinska skupščina. Ker pa proračun ne more hiti potrjen s I. I., je potrebno sprejeti odlok n začasnem financiranju. ... ORGANIZACIJI UPRAVNIH ORGANOV SKUPSClNF OBCINF SKOFJA LOKA ... o izvršnem svetu. Odloka opredeljujeta organiziranost občinskih upravnih organov in njihovo pristojnost O Iliroma organiziranost izvršnega sveta in njegove pravice, dolžnosti in odgovornosti. Odgovori delegatom Delegacija KS Lučine je v zapisniku o svojem delu za sejo skupščine 8. 11. postavila naslednja vprašanja: 1. Ali lahko v primeru, da je neko zemljišče predvideno z urbanističnim načrtom za stavbno zemljišče, prisilijo lastnika, da zemljišče odstopi? ODGOVOR: Na zemljiščih v mestih ali naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih namenjenih za stanovanjsko gradnjo in drugačno kompleksno graditev, preneha lastninska pravica na podlagi odloka občinske skupščine, s katerim je določeno, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev. Zemljišče pa je možno tudi razlastiti. Nepremičnina se sme razlastiti, če je v splošnem interesu to potrebno za zgraditev gospodarskih, komunalnih, zdravstvenih, prosvetnih, narodno-obrambnih in drugih objektov. Splošni interes pa je določen z urbanističnim dokumentom — urbanističnim programom, načrtom redom ali zazidalnim načrtom. 2. Kdo je razlastitveni upravičenec? ODGOVOR: Razlasitev lahko predlaga občinska skupščina, krajevna skupnost, SIS, TOZD, družbenopolitična organizacija, družbena organizacija in samoupravne organizacije, če nepremičnino potrebuje za svojo dejavnost. 3. Kako je. če lastnik noče odstopiti zemljišča posamezniku? ODGOVOR: Posameznik ni in ne more biti razlastitveni upravičenec. Zato posameznik ne more prisiliti lastnika zemljišča, da mu ga odstopi. 4. Kdo razpolaga z zemljiščem, ki je z urbanističnim načrtom predvideno za gradnjo? ODGOVOR: Z zemljiščem razpolaga lastnik, dokler ne bo izdelan zazidalni načrt in pa izdan odlok občinske skupščine, ki bo določal, na katerih zemljiščih bo stanovanjska ali drugačna graditev, ali dokler zemljišče ne bo razlaščeno. 6. stran Torek, 12. decembra 19 tm Cvetje v jeseni na visoškern odru Visoko pri Kranju — Najbrž ni ne pravi prostor ne pravi čas za kako razglabljali je, zakaj so ljudem, pa ne le starejšim, še vedno bolj všeč preproste, domače igre. ne pa kake »sodobne« predstave, govorjene v pocestni latovščini. Najbrž je res. da sodoben človek nehote beži iz. prozaične vsakdanjosti in si želi lepote, poezije, sanj . . . Zato so se odločili tudi v kulturno-umetniškem društvu Valentin Kukal j na Visokem pri Kranju uprizoriti domače Tavčarjevo delo Cvetje v jeseni. Morda eno od najlepših, vsekakor pa najbolj pesniško dožive- tih del ost.-irolfgu |ii>.it»lja /. Visokega v Poljanski dolini. Visočanom moram priznat i hrabrost; /daj sem bil že tretjič priča uprizoritvam s kar množično zasedbo (v »Cvetju« nastopa 27 igralcev). Dobiti toliko amaterjev, jih prepričati o potrebni disciplini in točnosti je zares uspeh. Seveda je Cvetje v jeseni uprizarjati po bleščeči barvni filmski po-ustvaritvi še posebej kočljivo. V Kosmovem -Janezu iščejo Bihiča, v Meti Mileno Zupančičevo, v Prc-sečniku Sotlarja. Najbrž se tudi S predstave Cvetja v jeseni na Visokem: Meti odpove srce S plesom ohranjajo stare vaške običaje Folklorna sekcija kulturno umetniškega društva Jaka Rabič z Dovjega in Mojstrane je prejela eno letošnjih Čufarjevih plaket za uspešno prenašanje folklornega izročila iz roda v rod — O delovanju skupine je pred nedavnim pripovedovala Hedvika Jalen, ki z možem Andrejem vodi ta umetniški ansambel »Najprej nam predstavite vašo skupino in povejte nekaj o njenih prizadevanjih!« »Naša folklorna sekcija ima sedem aktivnih plesnih parov in tri godbenike. Orkester sestavila jo navadna harmonika, klavirska harmonika iti kontrabas. Nekaj članov, ki tvorijo še druge štiri pare. ie zaradi različnih vzrokov začasno odsotnih. Sekcija, ki jo v glavnem sestav-* Ijajo mladi člani, ie začela delovati že po 19.r)(). letu. V vsem svojem obstoju je imela le nekaj krajših prekinitev. Zanjo je značilno, da skrbi za ohranjanj«' izvirnih plesov iz našega kraja, to je iz mojstransk«-doline. Gre za plese, v katere so vpleteni stari vaški običaji; tako na primer dogajanje po končanem delu na polju, ob vasovanju, svatbi in drugih šegah, ki sicer počasi izumirajo. Kako smo se naučili teh plesov'' Na začetku so plesalce poučevali stari vaščani po ustnem izročilu, pozneje pa smo tako melodije kot besedila zapisali. Povem naj. da smo se v zadnjem času poleg domačih plesov naučili pod mentorstvom Pavla Dimitrova in harmonikarja Staneta Sekardiia tudi splet gorenjskih plesov. Drugih plesov nimamo na sporedu, saj do ustreznih oblek in drugih potrebnih rekvizitov ni lahko prit i« »Koliko vadite in koliko nastopate?« »Itedne vaie imamo enkrat na te- den, pred nastopi pa vadimo pogosteje C«* so nastopi pomembnejši, se nestanemo tudi vsak dan in plešemo uro ali dve Naša skupina največ nastopa na raznih prireditvah v krajevni skup* nosti Dovje — Mojstrana, jeseniški občini, zadnji čas pa tudi širom po domovini in v zamejstvu: Prav tako prirejamo samostojne nastope Letos smo veliko nastopali: na primer v Novigradu na Ribarskih večerih, na škofjeloškem pikniku, v Obrežu in drugod. Vsega smo imeli okrog dvajset nastopov. Kaj nas privlači k plesu'' Peči moram, da v skupini vsi delamo s srcem. Po napornem delu se ob plesu sprostimo. Čeprav so tako vaje kot nastopi naporni, pa nam je ples v veliko zadovoljstvo; še posebno takrat, kadar je občinstvo zadovoljno z nastopom.« »Ali je Cufarjeva plaketa prvo priznanje za dolgoletno delovanje vaše skupin«'?« »Da. tako je. Zato smo lega priznanja nadvse veseli Spodbujalo nas bo pri našem nadaljnjem delu In vsaka spohuda je še kako dobrodošla, saj nam tudi načrtov n«' manjka. Predvsem bomo morali poskrbeti za pridobivani«- mladih članov. Zato hi se ž.eh'li tesneje po Vezati /.učenci osnovne šole Hi. «!«•-ceinh«-!' v Mojstrani. Le na tak način bomo folklorno tradicijo lahko uspešno prenašali na mlaiše rodove.« S Sa j«' igralci-amaterji tega zavedajo in so zato rahlo zatrti. A kljub temu smo vsi, bila nas je polna visoška dvorana, ogrevana in lepo prenovljena, znova doživljali lepoto Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Kje drugje na Slovenskem, recimo na Primorskem ali Štajerskem, bi iz igre napravili bučen spektakel. Taki Gorenjci niso. Zadržani, utišanih čustev, modrih besed, pa čeprav boli skopih. Nobenih objemati i in poljubov, nobenih zlaganih vzklikov, nobenih sladkih besed. Kar brž. povem, da je bil poleg Kosmovega -Janeza (Milan Krišeljl najboljši interpret na odru hlapec Danijel (Lojze Blažim >. polnokrven glumač. Natank«) tak kot si ga je zamislil v svoji noveli Ivan Tavčar. Imeniten zakonski kmečki par sta bila oba Presečnika (Tone Mohar in Olga Kepic). Meta (Anica Ajdovec) se mi je videla le preveč zadržana in premalo odrezava, prekrotka. Nosila pa je ona mlada, komaj zbujena dekliška leta. zelo naravno. Morda pa je to bolj prav. če je kmečko dekle sramežljivo in zadržano? Najbrž se je tudi tu začutila potrpežljiva roka režiserja Toneta Dolinarja. ki je brzdala temperament in poudarjala kmečko nenarejenost. zadržanost, preprostost'.' Vseh. ki so nastopali ali kako drugače sodelovali v uprizoritvi ('vetja v jeseni, ne bom našteval. Preveč bi bilo. Vsekakor pa hvala za lepo. poetično doživetje Tavčarjeve novele. C. Zore«- Pionirska knjižnica Kranj — Sneg je pobelil deželo in v prazničnem razpol«)ženju želimo zakorakati v novo leto. še bolj veselo, zdravo in uspešno kot je to, ki se pravkar izteka. Pionirska knjižnica spet pripravlja novo številko svojega biltena. Nekateri ga že poznate upamo pa, da ga boste vsi z veseljem prelistali iti našli v njem tudi kaj /ase. Prav v teh predprazničnih dneh pa želimo starše in najmlajše opozoriti na kvalitetne, bogato ilustrirane otroške povestice in pravljice. Nove knjige: Veš kaj. marjetica. Metuljčka, Zakaj imajo čuki tako velike oči. Veter na počitnicah, V sanjskem času. Indijanske Zgodbe. Na papirnatih letalih. Mama pravi, da v očkovi glavi. Se posebej opozarjamo na zimsk«' in novoletne zgodbe: delen -Jarko. Praznična pravljica. Novoletna zgodba. Zlati dež, Snežna kraljica. Mali smolček. Topli potok. Novo leto na strehi. Sinička nas je obiskala, Taščica. Modra rokavička. Hišnikov dan. Ribiča v modrem zalivu. Lisjaček V luninem gozdu. Maruška potepuška. Cenček in dedek Mraz. Srnjaček, Pravljice po telefonu, Cukec in Kala. Vsako sredo dopoldne bo v pionirski knjižnici tudi kviz. tokrat za učence prvih, drugih in tretjih razredov osnovni' šole. Zastavljali vam bomo razne knjižne ugank«-, prepoznavali boste odlomke raznih povesti, pravljic, ugotavljali bost«' ilustratorja, dokončali znano otroško pestmi in podobno. Za nagrado bomo najboljšemu iz vsake skupine podarili knjigo. Viki Kom Folklorna sekcija kulturno umetniškega društva Jaka Rabič Dovje — Mojstrana, ki jo le dve leti uspešno vodita Hedvika in Andrej Jalen, je prejela letošnjo Cufarjevo plaketo za ohranjanje izvirnega slovenskega folklornega izročila. Na sliki: predstavnik Jeseniške kulturne skupnosti podeljuje plaketo Hedviki Jalen iz Mojstrane. - Foto: J. Zaplotnik FILM Vse življenje je pred teboj Simone Signorei je v filmu Vse življenje je pred teboj zopet odigrala en<> svojih pomembnih filmskih vlog. V leni filmu je zaigrala ostarelo Židinjo, bh*šu prostitutko - gospo Rozik Sedaj, ko je stara, skrbi za otroki- dru Hth prostitutk, (/o se lahko />re}iv Ija. Skozi n/en vsakdan se nam počasi razgrinja n/en,t Hitenje, spoznamo, da je />i/a me,t vojno v taborišču in /<» // je pustilo p,, sledicc. Njeno zdravje je vedmi slabše in redno l>,,l/ se Zgublja i irealnein sretu sroph trpkih spo minoe To so gotovo ene na/mor ne/ših sekrene nasil/a človeka nad človekom, ki smo nh videli ' zadnjem fasu. čeproi m niti enega udarca, m prelita niti ena kupita krvi Nasilje ,e lahko tudi psihično kot r tem filmu m je lahko še hujše k<>t fizično V filmu /<• še polno drobnih dogodkov, ki mu dajejo prUtnmt: to so />/•«•-rizaciji en zaslužni športnik (Borut PetriM en Športnik mednarodnega razreda (M Rodič) ter deset plavalcev zveznega reda (Barbara Štembergar. Tatjana BlaTič Andreja Brumen, Tina KraSovec T 1'rankar. Vlado Hanžekovič, Dimiter V°" ko. Boris Novak. Miran Kos in n» lX Petrič). "»nar, Slovensko zvezo bo v Štiriletnem m datnem obdobju ponovno vodil p/"817" Petrič. podpredsednik je Milan Her"**0 tajnik Božidar Bučar, strokovni sodel m£ pa Lidija Prešeren.član predsedstva* l»7 Slovenije pa je tudi član CK ZK.I R *'br<'ht D H?,m"'" Na bolje gre Članska, mladinska in kadetski selekciji so zaključile s tekmovanjem, ki je bilo letos i/redno naporno in se ie navlekla v pozno jesen. Najprej je treba napisati nekaj besed n pogojih dela in treninga. Čeprav so igrišča dokaj dobra, kadetska selekcija iz Bri-tofa k* nima potrebnih objektov in gotovo jo ho potrebno vrpiti na Stadion Stanka Mlakarja. Znano je. da je osrednji problem denar. I.c IH starih milijonov za tako ohšj-rcn sistem je namreč premalo. Ker ie le-tega premalo (eno gostovanje članov je namreč zaradi drage vožnje veljalo okoli 300 starih tisočakov), ie potrebno veliko odrekanja igralcev in še posebej trenerjev, ki letos Se niso prejeli dinarja za »vofcr delo. Druga plat tega tekmovanja pa je trening. Kadeti, mladinci in člani morajo trenirati štirikrat tedensko. Le tako je mogoče v najbolj mno/ienem športu priti vsaj v slovenski prostor. Neprestani treningi, trening tekme in tekmovanje pa zahtevajo od vseh velike napore. Zavedati se moramo, da imam namreč vsi igralci in trenerji za sabo po osem ur delu ali pouka! Rezultati so odra/ dela Kadetski selekciji sta na čelu svoje lige. ki je /a njiju celo preslaba. V svojih vrstah imajo tudi štiri reprezentante Slovenije, ki so se i/ka/ali na zveznem turnirju v Skopju S kadeti s< dela dobro, opaziti pa je tudi prehod iz drugih selekcij. Se več dela pa bo potrebno na piHlročju vzgoje igralcev, ki jim mora biti jasno, da le trening prinaša tudi rezultate Mladinci so tretji v svoji ligi. točk« aa drugim Mercatorjem. T«) je lep uspeh vendar jim je Se holjfto uvrstitev preprečil slabfti začetek. Tudi oni imajo reprezen-tanta Slovenije, nekaj igralcev pa ,e trfcj| na vrata pete selekcije. V ekipi vlada borbeno in prijateljsko vzdušje, čeprav k» sestavljajo igralci z Jesenic, iz Naklepa Kranja itd. Članska selekcija je vedno najbolj na očeh javnosti. Letos so zabeležili napredek v igri, še vedno pa ekipo sestavljajo igralci ki so začeli v rekreaciji in nimajo p jonske in mladinske ftole. Čeprav imaio tudi nekaj dobrih posameznikov, jp ekipa Se vedno srednje kvalitete. Vzrok temu ie tudi premajhna konkurenca, saj mnogi obupajo ob težkih treningih in napornem tekmovanju. Skozi vrste članske selekcije ie Slo več »zvezd« rekreacijskih lig, ki pa so obupali ob trdem delu. Osrednji problem k> število kvalitetnih igralcev. Za vse, ki so ostali in trdo delajo, veljajo pohvale. Igraio precej neučinkovito in nihajo v formi ter delajo začetniSke napake. Oh prilivu ii četrte selekcije in vrst rekreacije pa bodo boljAi tudi rezultati. Splošen vtis je, da se položaj popravlja. Ugotovitev pa nas ne sme zavarati. Kranjski nogomet in z njim vsa Gorenjska sta Se daleč od nekdanje slave. \1 š„bK Sindikalne igre radovljiške občine Prvi mesti za LIP Bled in Iskro Otoče KADOVIJM A - V okviru programa šport norek rciitiv nih iger radovljiAkih sindikatov se jc za dan republike končalo Ic-tošnjc občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju posameznikov in ekip. Tokmova nje. ki ie bilo nn kegljišču hotela G rajski dvor v Radovljici, ic organiziral« In l«ved- la komisij« za šport in rekrea. im> on OS/. S R adovljica. Tekmovalne v kegljamo ki \v trma!" IH dni. je bila dvaiuusln in obenem tUdI Badnj« športno rekreativna disciplina i/ programa mnoalenih športnih iger radoi ijiftkih sindikatov za leto I97H Na tekmo vanju v kcljiinju |e nastopilo rekordnih »20 tekmovalcev in tekin"valk iz 79 OOS, tako da jc postalo kegljanje naiboli m«0 žična Športno rekreativna disciplina Itn-d..v ime kn sedanj« hotel«h« kegljišča ne ustrezam tako miio/iiinm tekmovalnem, bo verjetno potrebno v Radovljici č»'» P'«' pričeli razmišiiati o Izgradnji primernega šport nega kegljišča Tekmovalke in tekmovalci so bili ra»«C I jeni v |s.i posameznikov oziroma štirih najbol|Sih posumi /nn Rezultati ZKNSKK NAD 10 LK I ' >1» rija Rakovei KTP 1611, I Vnuel.i Ko/man KIT 179. 3 Dom Štular lah m Ol«'č- 171. i Selan Lojzka IH' Rad. 162, 5. Milka Faganel KTP 160 itd.: ZKNSKK [>0 4« I.KT: I. Marija Bec (Klan Begunje) 217, 1 Majda Pogačnik (Iskra Otoče) IU> 3. m.j. da Koftir (Klan) 201. L Mojca Milči,^ fPT Hud.) 200. 5. Danica Majstorovič favoritom težko. PriSlo je namreč že do prvega presenečenja, saj je branilec naslona moštvo Prosvete moralo že prvič kapitulirati. Premagalo ga je moštvo iskre. Y drugi tekmi pa je Iskra opravila Se z Gorenjskim tiskom. Dve zmagi so si prisvojili tadi igralci Ikosa. Le-ti so brez težav premamili Planiko in Gorenjski tisk. Ikos pa iepremagal tudi Savo. izidi — Ikos : Sava 9:5. Ikos : Planika '1:3. Iskra : Prosveta 10:8, Prosveta : Planika 15:8, Iskra : Gorenjski tisk 14:2. Ikos Gorenjski tisk 14:1. Lestvica: Ikos * '»kra 2 Proaveta 2 Planika 2 Gorenjski tisk 2 Sava 1 .14: 9 24:10 23: 18 11:26 3:28 5: 5 -clh Malomarnost ledeni šipe V minulih dneh. ko je temperatura zdrknila kar globoko pod ničlo, ie hil«) zjutraj na cestah tudi dosti avtomobilov, v katerih so vozniki oprezali na cesto skozi majčkeno izpraskanino na popolnoma zaledeneli prednji šipi. da o zadnji in stranskih niti ne govorimo. Res ni prijetno, če ni garaže in je t reha zlest i v popolnoma /aledenel in ohlajen avtomobil. Vendar pa je avtomobil, katerega lastnik nima niti navadnega strgalca. s katerim hi spraskal led s stekla, zgovorna priča malomarnega lastnika. Že navaden kos kartona na prednjem steklu zavaruje dovolj, da zjutraj ni potrebno odtajevati stekla. Led na steklu se tudi stopi pod razpršilom /a led. ki ga prodajajo na vsaki bencinski črpalki. Kes. da malo masti steklo, toda ledu ni več. Sicer pa velja začetnikom, ki se prvo zimo horii<» /. zaledenelimi stekli, tale nasvet: vwi stekla na avtomobilu it treba prej premazati s tekočim detergentom za pranje posode, pa zaledenele nadloge ne bo na steklih. Notranje površine pa velja zbrisati z mehko krpo preparirano s posebnim voskom proti rušenju, pa šipe ne bodo ledenele tudi znotraj. n/9k? f^aO/^/? S ceste v drevo Kranj — V sohoto. 9. decemhra. ob 1. uri zjutraj se je na magistralni cesti na Jeprci pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi cesti. Voznik osebnega avtomobila Iztok Sodja (roj. 19.r>(j) i/. Medvod je peljal od Kranja proti Medvodam, ko ga je v blagem desnem ovinku začelo zanašati. Trčil je v obcestni kamen, nato pa je avtomobil po prevračanju trčil še v drevo. V nesreči si je sopotnik Branko Krišnar iz Medvod zlomil ključnico. Škode na avtomobilu je za 41(MMIdin Zaneslo avtomobil Kranj — Na magistralni cesti med Pod taborom in Naklim se je v soboto. 9. decembra, nekaj po 12. uri pripet i la prometna nezgoda. Voznik kombija Drago Satler (roj. 1955) iz Kranja je peljal proti Podtaboru. V blagem ovinku po klancu navzdol ga je na mokri in spolzki cesti začelo zanašati, zaneslo ga je na levo stran ceste, da je trčil v osebni avtomobil avstrijske registracije, ki ga je pravilno po svoji desni pripeljal voznik Manfred Brugger (roj. 1944). V nesreči je bila huje ranjena sopotnica v avstrijskem avtomobilu, lažje pa voznik Brugger in njegov sin. Ranjena je bila tudi Cilka Satler. sopotnica v Satlarjevem avtomobilu. Škode na avtomobilih je za 70.000 din. Lokostrelski Težave zime p^11!*^1 y,meg!i tečaj Pod pokroviteljstvom ljubljanske expo-ziture Jugobanke je Lokostrelska zveza Jugoslavije v Velenju pripravila tečaj za lokostrelske vaditelje. Predaval je eden od "ajboljSih strokovnjakov za lokostrelstvo v Evropi, italijanski trener Mario Codi-•Potti. Predavanje je bilo spremljano s fil- "II i« diapozitivi. Lokostrelski klub Kxo-tenn bo v okviru teh predavanj pripravil 'krajSano verzijo, ki jo bodo člani kluba javrteli na osnovni Soli Maršala Tita v fredosljah. M. Kock KŽK Kranj KMETOVALCI! TOZD Agromehanika telefon 24 786 V trgovini na Koroški c. 25 v Kranju vam nudimo rezervne dele za traktorje: TOMO VINKOVIČ od 15 do 30 KM IMT 533 URSUSC330 UTB — Universal Za škropilnice naše proizvodnje Akumulatorje, snežne verige in gume za traktorje in avtomobile Trgovina je odprta od 6. do 18. ure v sobotah od 8. do 12. ure Pokljuka — Pokljuko ob največjem obisku okoli 1500 ljudi, ki se prav različno obnašajo, tisti pa. ki so prvič na Pokljuki, so včasih v resnih težavah. * Dvajset počitniških hiš in družbenih ter gospodarskih organizacij je zelo slabo označenih. razen Les-nine. ki ima lepo tablo ob cesti. Ko ljudje prihajajo na Pokljuko pozno zvečer ali velo ponoči tavajo in iščejo počitniške hiše vsi obupani, ker so hišice odmaknjene po gttzdo-iih. Do njih jc večkrat treba tudi gaziti. Cesta jc splufena šele takti /,■<» prenaha snežiti in ko se umiri veter, ki povzroča visoke zamete Delava Gozdnega gospodarstva Bled so pripravljeni s stroji delati na cesti, vendar morajo biti pogoji usklajeni s potrebami. Na zadnjem občnem zboru Turističnega društva Pokljuka srno skic niti. da bomo cesto plužili. čc bodo vsi uporabniki vplačali denar :a pluženje. Vendar pa številni niso plačali in zato cesta za praznik ni bila plužena. Občinski skupščini Radovljica smo predla gali. da bi vsak uporabnik ceste plačal po 15 dinarjev dnevno za parkiranje in ko bo predlog sprejet, bomo takoj začeli pobirati cestnino in tako redno plužili. Smučarji, sankači in vsi drugi naj na Pokljuki tudi ne bi uporabljali ceste za zabavo, sa/ je teh terenov dovolj izven cest. Na ovinkih pri stari -Jelki in spomeniku 'l. bata/ona lahko pride do nesreč. s. čiščenje prostorov (snažilka) Pogoj: dokončana osemletka. Poskusno delo za vsa objavljena dela in naloge je 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo povabljeni na informativni razgovor. O izidu izbora bodo obveščeni najkasneje v JO dneh po veljavnosti razpisa Sporočamo žalostno vest, da nas je v triinsedemdesetem letu starosti zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric SILVESTER POGAČNIK iz Kranja Pogreb bo v sredo, 13. 12. 1978, ob 15.30 iz mrliške vežice na pokopališče v Kranju Žalujoči: sin Peter in hči Mili z družinama ter sestre Ana, Mara, Cilka z družinami Kranj, Zaloše, Hrastje, 11. 12.1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ELIZABETE KORENJAK roj. Avguštin nailepše zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo J na zadnji poti. , P ebno zahvalo smo dolžni kolektivu in sindikalni podružnici SDK Kranj ter pksDOzituri Radovljica in duhovščini za lepo opravljeni pogrebni obred ter p poslovilne besede tolažbe. Iskrena hvala tudi osebju doma dr. J. Benedika v Radovljici in bolnišnice na Jesenicah za vso skrb in nego, ki so jo nudili naši dolgo bolni mami. Hvala vsem njenim prijateljem, ki so jo zvesto obiskovali. Vsi njeni! Bled, 30. novembra 1978 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata ALOJZA KRČA . trpno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem i. 9*^L t-i ^ «ot« ob težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Še po in ,n«nrem, ki ste nam *~——------.—--------.— -------— H«iuaSou. a« pu- hno se zahvaljujemo vsem njegovim bratom in sestram za iskreno vsestransko seonu pomoč. rw UvRliuiemo se sindikalni organizaciji DO SAVA Kranj za materialno pomoč . JZ^Zl nri organizaciji pogrebnega obreda, njegovim sodelavcem in celotnemu !_n ,P£5™ DO Sava Kranj, kolektivu BGP Kranj in sodelavkam pralnice, Gasil-,°, društvu Kranj-Primskovo, Društvu invalidov Kranj, TOZD MN ISKRA gkemu ar £ranj i„ gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. & trat iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje, izrazili sožalje in ga v Se enKra* ^0 veiikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. žena Francka, sinova Slavko in Benjamin, hčerka Tatjana z Žalujoči: ^^em, mama, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. Kranj, 7. decembra 1978 ZAHVALA Ob prerani smrti našega sina, brata in strica MIRKA TREBARJA • kreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za se 19|^«*no pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi neseni ." zahvaljujemo se gospodu župniku in kaplanu za pogrebni obred, zadnji Pkoiektivom: KZ Sloga, KOGP Kranj, Gorenjskemu tisku, Koteks Tobusu pevcem, 08^aYim, ki ste se pokojnika tako ali drugače spomnili v teh težkih in vsem trenutkih. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža in očeta FRANCA AMBROŽIČA Iz Krnice . i zahvaljujemo kolektivom ŽTP Ljubljana - sekcija za vleko, Osnovni 30 FnVl!! Ivan Gorje, OGP Grad Bled, tovarni Elan Begunje in Hoteli Bled za Šoli Uons darovano cvetje in vence. ^ unjpmo se tudi pevcem, g. župniku za pogrebni obred prijateljem, Zahvaljujemo s ^ ^ ^ trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje in ga sosedom m . spremili na njegovi zadnji poti. lo smo dolžni tudi govorniku za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. * . žena Lucija, sin Danilo in Branko, hčerke Erika in Katarina z družino. Žalujoči, žena i.u mama in 8estre ter ostalo sorodstvo. 1 D telefon OGLASI j 23-341 PRODAM Poceni prodam TERMOAKU-MULACIJSKO PEČ AEG H KW in 4-stezni M A G N ETO FO N Philips 4307. Zg. Duplje 20 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 9444 Prodam drobni KROMPIR. Zg. Brnik 44. Cerklje 9445 Prodam PRAŠIČE za zakol in polovico KRAVE. Apno 1. Cerklje 9440 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Cerklje 3:? 9447 Prodam TRAKTOR Fiat 350 ali zamenjam za Fiat s pogonom na vsa štiri kolesa. Prodam tudi novo BANJO, dolžino 170 iti leseno BARAKO 5 X :i. Smole. C.linje 5. Cerklje 9448 Prodam dve POSTELJI in en KAVČ v dobrem stanju. Petač. Pod-reča 04 9238 Ugodno prodam dve PKCI na trda goriva Kuppersbusch in Plamen. Bled. tel. 77-00* 9240 Zaradi selitve prodam DNEVNO SOBO. Ogled možen vsak dan popoldan. Majcen. Tavčarjeva 39/11 9330 Prodam trajno žarečo PEC Kii-perbusch. Peter Zaplotnik. Smlednik 9412 r dežurni veterinarji od 15. do 22. decembra 1978 dr. Cepuder Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994 in Rus Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015 za občino Kranj Pipp Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Skofja Loka Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske Prodam novo ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje, garancija 24 mesecev. Cepin Helena. Planina 26. Kranj 9413 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pod-brezje 110. Urbane Blaž 9414 Prodam KRAVO simentalko s teletom. G a bere. Lom. Grahovče 4. Tržič 94 Lr> Prodam OBRAČALNIK za seno znamke Maraton za kosilnico BCS in trajno žarečo PEC. Velesovo 40 941« Zaradi potrebe ugodno prodam nov. dragocen krznen PLAŠČ velikosti 40. Šifra »novo« 9417 Prodam moderno, novo. usnjeno SEDEŽNO GARNITURO rjave barve. Šifra »Bled« 9418 Prodam PŠENICO in FIŽOL. Breg ob Savi 17. Kranj 9419 Predpisani VARNOSTNI PAS za zastavo 750 (nov) zamenjam za SMUČKE ali KOLO primerno za otroka šestih let. Pokličite 22-354 po 15. uri 9420 Prodani malo rabljene KUHINJSKE ELEMENTE. Ogled vsak popoldan od 15. ure dalje. Šubic. Jezerska c. 93/b. Kranj 9421 Ugodno prodam črnobeli TELEVIZOR »Pacifik«. Informacije Naklo 215 ali po tel. 47-340 9422 Prodani malo rabljeno trajno žarečo PEC. Predoslje 7 9423 Prodam suha bukova DRVA. Žirovnica 57 9424 Prodam PLOŠČE salonitke. Zgor-n je Gorje 29 9425 Prodam termoakuniulacijsko PEC, 0 kw. Informacije po telefonu 24-913 9420 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem drugič teletila Stara Loka 45. Skofja Loka 9427 Prodam dva BIKCA za rejo. težka 200 in 300 kg. Mesec Stanko. Rovte 7. Selca 9428 Prodani dva PRAŠIČA težka 200 kg. Jugovic Ivan. Binkelj 10. Skofja Loka 9429 Prodam lepa zimska JABOLKA. Jerala. Podbrezje 111. telefon 70-080 9430 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO. Ogled možen vsak Cene malih oglasov: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din Naročniki imajo 25 odstotkov popusta Oglas pod šifro ali »naslov v oglasnem oddelku« dražji za 10 din. dan od 15. do 18. ure. Cenapo dogovoru. Logar Boris. Gubčeva 6, Kranj 9431 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Muže 0, Zasip, Bled 9432 Po ugodni ceni prodam hi-fi RADIO hsr, samo z UKV skalo, hi-fi OJAČEVALEC, 2x 40 transi-wat 80. MAGNETOFON stereo (ko-lutni) Tesla 1000. Ahačič. Ravne 0. Tržič 9433 KUPIM Kupim dobro ohranjeno ZAGO za obžagovanje lesa (cirkular) in 40 kv. metra TOPLEGA PODA. Naslov v oglasnem oddelku 9442 VOZILA Poceni prodam ŠKODO 100 L, letnik 1970. registriran do maja 1979 Kotor. Kidričeva 25 ' 9290 Bedford KOMBI, furgon, diesel. letnik 1977 — prodam. Hribar, Golnik 38 9293 Prodam komplet dele za ZASTAVO 750 in peč na olje. Ogled popoldan. Markovič. C. na Belo 4. Kok-rica 9294 Ugodno prodam ZASTAVO 750. starejši letnik. Delavska 3. Stražišče, tel. 21-544 9295 Ugodno prodam BMW 1602 športno opremljen. Merše Milan. Gre-goričeva 5. Cirče 9365 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1970. Justin Ivan. Podvrh 8. Poljane nad Škof jo loko 9434 Prodam ZASTAVO 1300. letnik 1972. Rožič. Kamna gorica 99 9445 Prodam FIAT 750 v voznem stanju: celega ali po delih. Telefon 064-42-140 9436 Ugodno prodam ZASTAVO 750 letnik 1971. Strahinj 2. tel. 47-120 9437 STANOVANJA Mlad poročni par brez otrok išče sobo v Kranju. Plačilo v naprej za eno leto. Šifra »soliden« 9438 Oddam dvoinpolsobno, lepo opremljeno STANOVANJE v Kranju proti odkupu opreme. Naslov v oglasnem oddelku 9439 POSESTI Kupim ali najamem STARO HIŠO. PARCELO ali NJIVO in nekaj GOZDA. Šifra »v Gostečah ali Dragi« 9395 ZAPOSLITVE Sprejmemo več KUHARIC in NATAKARIC za delo v gostilni s kegljiščem. Urejen delovni čas. plača dobra. Štefe Viktorija. Cerklje 130. telefon 42-051 9440 Iščem kvalificiranega delavca, prostega vojaščine, za dela na stru-žilnih avtomatih. Lavtar. Kranj. C. na K lanec 48. telefon 26-666 9441 IZGUBLJENO Izgubil sem smučarske ROKAVICE v nedeljo na avtobusni postaji Jošt — Rakovca. Prosim najditelja da pokiiče dopoldan 25-177 ali popoldan 22-003 9443 ■ OBVESTILA KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA. Staneta Žagarja 5. (80 m od avtobusne postaje) čisti oblačila iz tekstila in usnja, strokovno in hitro (dva dni). Parkiranje pri čistilnici. Odprto od 8. do 18. ure. inž. B. Zoreč 9392 PLESNA ŠOLA KRANJ prične z novim plesnim tečajem za mladino in starejše v sredo. 0. decembra v Domu JLA Kranj. Ob 18. uri je tečaj disco plesov, ob 20. uri pa začetni tečaj družabnih plesov: prijave z vpisom ob pričetku tečajev. Dijaki in študentje imajo 20 odstotkov popusta 9198 Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica Moftc Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, mak. oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 številko v kol porta* i 4 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Na Laborah najmodernejša avtomobilska pralnica Vse opravi avtomat Nova pralnica za avtomobile na Laborah bogati ponudbo servisa osebnih vozil, ker pa bo obratovala tudi v sobotah in nedeljah, bo zanimiva tudi za goste od drugod — Modernizacija servisa na Laborah se bo nadaljevala skupščina. Triglav in za v a roža vod i Labore — Leta 1970 je zašla Alpetourova temeljna organizacija združenega dela Servis osebnih vozil in mehanizacije v precejšnje težave. Kolektiv, ki združuje danes 107 delavcev, od katerih jih je 23 učencev v gospodarstvu, se je lotil sanacijskega programa, ki ni obsegal le reševanja gmotnih težav, temveč je hil eden od ciljev tudi dvig kvalitete uslug. V prvo fazo sanacije so sodili trenutni organizacijski in tehnični ukrepi, v drugo po posodabljanje uslug in širjenje možnosti za lastnike osebnih vozil. Še isto leto je bila uvedena zaščita avtomobilov z Dinitrolom. uvedene pa so bile še nekatere druge novosti. V soboto. 9. decembra, pa je servis na Laborah predal namenu še pomembnejši objekt. Obratovati je začela popolnoma avtomatizirana linijska pralnica za osebne avtomobile, edina tako moderna in izpopolnjena na Gorenjskem. Na Laborah bodo lahko v eni uri oprali 70 vozil. Pralnica bo odprta vsak dan med 6. in 20. uro. Še posebno zanimivo pa je. da bo obratovala tudi v sobotah med 7. in 18. uro in v nedeljah med 7. in 11. uro. To ne bo dobrodošlo le za lastnike osebnih vozil iz kranjske občine, temveč tudi za avtomobili-ste, ki bodo šli v sobotah in nedeljah skozi Kranj. Razen kolektiva servisa in Alpetoura so pri investiciji po- Nova avtomobilska pralnica je pomemben prispevek k modernizaciji servisa osebnih vozil in mehanizacije na Laborah — Foto: J. Zaplotnik magali kranjska valna skupnost Crvena zastava. Modernizacija servisne dejavnosti na Laborah pa s tem še ni zaključena. Prihodnje leto. ko se bo kmetijska mehanizacija preselila v nove prostore na Primskovo. bo v marsičem rešena prostorska stiska. Kolektiv, ki ga sestavlja veliko mladih strokovnjakov in mehanikov, že načrtuje nekatere novosti. Moderniziran bo oddelek za tehnične preglede, dopolnjen pa obrat za Dinitrol zaščito. V sodelovanju s Savo bodo uredili nakup, montažo in centriranje pnevmatik, dejavnost pa bodo razširili tudi na servisiranje vozil novomeškega IMV. Obe tovarni, tako Crvena zastava kot IMV. bosta sodelovali pri opravljanju servisnih naprav kot pri usposabljanju kadrov. Takšna širitev servisa na Laborah je nujna. Lastniku osebnega avtomobila je treba na enem mestu ponuditi čim več uslug. Prav tako pa število jeklenih konjičkov skokovito narašča. Leta 1973 je bilo v kranjski občini 12.000 vozil, med katerimi je bilo 9000 osebnih, lani 15.900. med katerimi je bilo osebnih 13.400. letos pa je število slednjih že doseglo 14.000. Kranjska družbenopolitična skupnost soglaša s takšno širitvijo servisne dejavnosti, saj so prav uslužnostne dejavnosti ena od slabosti, na katere občani pogosto opozarjajo. Na otvoritvi, ki sta se je udeležila tudi predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič in sekretar komiteja ZKS Jože Kavčič, je trak pred vhodom v pralnice simbolično prereza! inž. -Janez Frelih. za pomemben objekt pa se je v imenu kolektiva zahvalil predsednik delavskega sveta TOZD Martin Hočevar. -L Košnjek 25 let društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Kranj Uveljavili so se z delom v. Člani kranjske postaje Gorske reševalne službe, skupaj s pripravniki jih je 63, uspešno zaključili letošnjo sezono — Dobro sodelovanje z vsemi, ki lahko pomagajo pri reševanju v gorah — Pozornost opremi — Pomoč Mojstrčanom in zlati znak GRS Petru Kešetu Sejem za vsakogar Poudarek preobrazbi Kranj — Organizatorji letošnjega novoletnega sejma, ki bo v Savskem logu med 15. in 26. decembrom, zagotavljajo, da bo prireditev zanimiva tako za najmlajše kot za starejše. Izbire bo dovolj, prav tako pa bo blago kakovostno in zaradi primernih cen dostopno vsakomur Prevladovalo bo blago široke potrošnje in razni drobni izdelki, iskani v vsakem trenutku. Dovolj bo tudi najrazličnejših voščilnic, pri katerih oblikovanju so sodelovali tudi likov ni umetniki, ter najrazličnejših daril. Organizatorji sejma in nekateri razstavljavci pripravljajo diskontno oziroma cenejšo prodajo mesnih in drugih izdelkov ter pijač, razstavne paviljone pa že urejujejo tudi gostinci, ki se redno pojavljajo na sejmih. DEŽURNI NOVINAR: 21-860 Seja predsedstva ZKS - V Ljubljani se je sestalo predsedstvo rent talnega ko miteJH ZKS N» seji so razpravljati o glavnih smereh razvoja titanova n jakega gospodarsl vil \ |)i ihodlilem obdobju Tu se|a je nailaljevanje aktivnosti Zveze komunistov pri razreševanju pomemlmili rt Iti Sbenih ni rti užbennekniioinskih vprašan j Delegacija i/ Celja v Kranju - V pe- tek. K deremhra. |e obiskala kratijsko.ob-rino flelejjai ija svela za preventivu 111 v/(!o|o v cestnem prometu pri skupštini obrtne Celje. Sestavljali so jo predstav mki nekaterih delovnih otnani/aeij. vrtcev. Avlomoto društva, milne, osnovnih šol. družbenopolitičnih ornanizai i| in od delka za nolraine zadeve Kranjčani in Celjani so izmenjali i/kušnje na tem po dro«'|u tu razpravljala II možnostih fte bolp ;ena dela svetov Coslie so spremllali del prometne vzgoje v vrteli <'i< ihan. ohtskali •dini kabinet prometne vzK<>|e na osnovni šoli Kranieta Prešerna, sprejel pa |ih je tudi predsednik ohrinske skupščine Stane Bozir Celjani so s leni vrnili obisk Kranjčanom 11«. Ml Fon veto van je 0 predšolski vzgoji - Na Bledu se je načel« posvetovanja " piedšnlski vzgoji na katerem sortelu i.'jii direktorji in vodje vitcev iz Slovenije Na posvetovati ju razprav I |.i jo o p..mi -no picrtšnlskf vziinje in o povrzovanin lete s šolskim programom "deležem l razprav Ijajo tudi o osrmlku težko pričakov aneua zakona o predšolski vzgoji Izrael izziva - Vest da nameravajo. Izraelci na jligll I ibanona. ki vi U'li |io okupartji prepustili desni-" nuni. tW pa mirovnim silam, /vradili .oiaško Id ali šče. ja povzročila tazlm telite medna 11 "I ne javnosti Sodilo rifl i* I« >».«V izziv miru v Libanonu obenem pa bi Iztaelci lahko to letališče uporabltah za napade na druge dele Libanon i Prizadevanja za mir - \iiuiis,,i državni sekretar Vame je od s. I na novo turnem po Hližiuem Vzhodu Ze si (e ,ešel z egiptovskim predsednikom Kad« toni. sledil pa bo še obisk Izraela I o je hov poskus oživitve mirovnih pogajanj Vame bo šel (udi v ženevo. k|ei naj hi / Gromikotn podpisal sporu/um o iti..... Ivanin slniteškega i.slrs nbOrOievH I nta ' Koši'iik Sejemska popestritev bo tudi prodaja in nakup nove in rabljene smučarske opreme. Zaloge bo dovolj, čeprav je že dosedanja prodaja rabljene smučarske opreme, organizirana vsako soboto in nedeljo, izredno uspevala in so skoraj vso ponujeno opremo sprotno prodali Poskrbljeno bo tudi za najmlajše Otroci do 7 leta bodo imeli prost vstop, popust pri vstopnini pa bodo imele tudi delovne organizacije, ki bodo na sejmu pripravile obdaritve otrok svojih delavcev. Vsak dan ob 10. uri bosta na sporedu dve igrici, za dedka Mraza pa ie pripravljenih med drugim že okrog 2000 kilogramov sladkarij, s katerimi bo razvese- 1 jeva I najmlajše jk Dovoljeno za tranzit Kranj - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je obravnaval predlog odloka o ureditvi prometa v starem delu Kranja. Sodil je, naj velja prepoved parkiranja še naprej, skozi mesto pa bi dovolili le tranzitni promet. Zadnjo bese dn o tem bodo rekli delegati občinske skupščine. Sicer pa je most čez Kokro že popravljen in cesl išče asfaltirano. Opraviti bo treba Se nekatera manjša dela. Izvajalec del je upošteval dogovorjeni rok. pri čemei mu je pomagalo tudi lepo vreme. -ik KRANJ - Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev v Kranju, ki združuje člane tudi z Bleda, iz Radovljice in Begunj, je v minulih 25 letih, odkar je bilo ustanovljeno, doživljalo najrazličnejše vzpone in padce, krize in težave, kot jih je doživljala industrija, v kateri njegovi člani delajo. Namen društva ni bilo le spodbujanje družabnega življenja med tekstilci in prirejanje strokovnih izletov. Mnogo bolj so se člani posvečali izpopolnjevanju v stroki, sodelovali so pri iskanju sodobnejših pristopov v organizaciji proizvodnje in izboljšavah kvalitete izdelkov. Vemo za težave tekstilne industrije. Kako naprej, kako dohiteti druge industrijske panoge? S tem vprašanjem se ukvarja tudi društvo. Ponujata se dve rešitvi: ali modernizirati tekstilno industrojo do take stopnje, da bo delavcem zagotavljala enak položaj kot ga imajo delavci v drugih panogah, ali pa bo treba del manj donosnih obratov tekstilne industrije opustiti in jih preusmeriti v produktivnejšo proizvodnjo, je poudaril ob praznovanju srebrnega jubileja društva njegov predsednik Viktor Velikonja. H J Krvavec —-Naša družba izredno visoko ceni vlogo reševalne službe v gorah, vendar kljub temu služba in njeni člani še nimajo trajne in zadostne družbene gmotne podpore, potrebne za nakup in obnovo najnujnejše reševalne in osebne opreme reševalcev. GRS mora dobiti položaj humanitarne organizacije, reševalci pa vsaj del ugodnosti, kakršnih so deležni drugje po svetu. Zato si morajo reševalci še vedno najpogosteje pomagati sami. pri čemer so nekateri bolj drugi pa manj uspešni. To je bila ena od glavnih ugotovitev zbora kranjskih gorskih reševalcev v soboto na Krvavcu, ki sta se ga med drugim udeležila tudi načelnik komisije za GRS pri PZS Albin Ven gust in predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Štele. Za letošnje delo kranjske postaje, ki združuje 03 reševalcev in pripravnikov, je značilno še tesnejše sodelovanje z milico, -JLA in sektorjem letalske milice, ki je vedno bolj cenjena v gorskem reševanju. Ze deseto leto pripravlja kranjska postaja tečaje za miličnike reševalce na Krvavcu, v prihodnje pa želi Se bolj Utrditi sodelovanje s sosednjimi postajami GRS. Izredno je bilo preventivno in vzgojno delo reševalcev. Ni bilo večje akcije planinskega društva, da niso sodelovali ttidi reševalci, vendar vzgojno in preventivno delo ni le naloga GRS. temveč tudi drugih odsekov in sekcij planinske organizacije, še posebej pa šole. Tu se obeta na boljše, saj je planinstvo že postalo predmet na Pedagoški akademiji. Kranjski reševalci so bili nepogrešljivi na krvavških smučiščih, kjer so opozarjali in reševali. Tako bo tudi letošnjo zimo. Rezultat dobrega sodelovanja med reševalci in RTC Krvavec je to. Zahtevne in naporne akcije so čakale letos kranjske reševalce. Šti-rinajstkrat so jih poklicali na pomoč, kar |e kar šestkrat več kot lani. Za pel ponesrečenih ni bilo pomoči. Razveseljivo je. da le štirje reševalci niso sodelovali v nobeni akciji. To kaže. da je postaja složna, zavzeta in enotna. Okrepilo se je sodelovanje s komisijo za reševanje pri PZS. še posebno pa je razveseljivo, da se reševalci ne usposabljajo le za reševanje v gorah, temveč tudi za druge primere, ko je človeku potrebna pomoč. Kranjski reševalci so se lotili načrtne obnove opreme. Doma je ni in so jo s posredovanjem Gorenj skega sejma morali uvoziti. Z izpopolnjevanjem opreme bodo nadaljevali, saj se zavedajo, da mora biti dobra oprema tako za reševanje kot za reševalca, ki je prav tako izpostavljen številnim nevarnostim Predvsem pa se zavedajo, da bo njihov položaj boljši, če bodo sami še naprej tako vztrajno delali in širili svoje znanje tudi v druge predele -Jugoslavije, kjer planinstvo š^ ni doseglo takšnega razmaha. Na občnem zboru so sklenili podariti nekaj opreme reševalcem v Mojstrani. Njihova je zaradi številnih akcij precej iztrošena. Petru Kešetu so podelili za 25 let sodelovanja v GRS zlati znak službe. •, načelnika pa je bil ponovno izvoljen Emil Herlec. -J. Košnjek Vlaki v domovino V decembru se bo na naših ?, nicah močno povečalo število kov. ki bodo iz. tujine vozili naše delavce. Tako bo v decembru V nuarju pripeljalo delavce iz £ah Nemčije. Švice in Avstrije več kot 90 izrednih vlakov. Vsekakor ho na večja gneča na jeseniškem mednarodnem železnikem prehodu. Samo v tem mesecu bo preko jeseniške lezniške postaje peljalo okoli ,St) rednih vlakov. Ce pa bo za prevoz z vlakom na dopust med našimi delavc še večje, bo poleg že določenih ste lo vlakov zvečano še za 21. Največ i gneča na tirih bo prav gotovo 22 2 L in 24. decembra. Zaradi tega bo Železniško gospodarstvo Ljubljana vse službe predvsem na mejnih postajah okrepilo, več dela pa bode imeli tudi cariniki in delavci javne varnosti. Ce bo vreme zagodj visokim snegom, se bodo tudi dela\-ci. ki so se sicer nameravali vrnit v domovino z osebnimi avtomobili od ločni i za potovanje z vlakom. Zato bodo na relaciji med Jesenicam Salzburgom ter Miinchnom priprav ljeni tudi vagoni za prevoz osebnih avtomobilov. že iz- zanimanie novoletni v tujini Nova postaja Gorske reševalne službe PRIDOBITEV ZA KRANJSKO GORO - Zastopniki Autoeommen a iz Ljubljane so v petek, 8. decembra, i kranjski blagovnici Globus izročili predstavnikom krajevne skupnosti Kranjska gora nov snežni rez-kar za odstranjevanje snega. Stroj bo za Kranjsko goro velika pridobitev, saj imajo v Kranjski gori pogosto težave pri odstranjevanju snega s cest in parkirnih prostorov. Snežni rezkar ima velike sposobnosti inje kos delu v najtežjih pogojih, (jk) - Foto: J, Zaplotnik Skofja Loka - V petek. H decembra, so bili na ustanovnem občnem zboru postavljeni temelji postaje gorske reševalne službe v Škofji Loki. Pobudnik ustanovitve je bilo planinsko društvo Skofja Loka, zlasti njegov »lo aktivni alpi nistični odsek, že aktivni gorski teše valci iz Škofje Loke. |>.» posta |a milice, tesno pa je bilo tudi Že dnslci sodelovanje t enoto .JLA v Škofji Loki Za načelnika postale |e Ml izvoljen Zvone Korenjak, aktivni gorski reševalec in vodnik lavinskega psa. za njegovega namestnika pa Mile Pavlovič, gorski reševalec iz garnizona Jožeta Gregorčiča V Škofji Loki, kar bo seveda tudi v naprej '»snova tesnih stikov z -JLA Nova postaja je ustanovljena na področju, ki nima visokogorskega sveta, vendar lo ne pomeni, da rese valci ne bodo pripravljeni tudi za zahtevnejše leševanje. Izobraževalne gorskih reševalcev |e enotno in modpostaine va|e pniiieniio tudi funkcionalno zlitje dela Pomoč pri premagovali |U začetnih težav |c skol jeločanoni že ponudila radovljl ška postaja gorske reševalne službe, dušu dol rrimiAlo p-« bo tudi »odelo vanje / ljubljansko postaio. ki k? pi iv tako na območni ki nima visokogorskega sveta, vendar je zelo uspešna Škofjeloški gorski reševalci bodo na svojem območni skrbeh pred vsem za preventivno vzgojo planin cev. SVOJO pomoč bodo nudili organi KArijaitl civilM zaščite, pomembno bo tudi njihovo vključevanja v h. Tcmelini magali pri snovanju smučarske reševalne službe. Pri smučarskem klubu se bo namreč formirala posebna služba, ki bo skrbela za red in varnost na smučiščih ter posredovala ob nesrečah. Z odpiranjem Soriške planine hodo naloge te službe še zahtevnejše, saj tod obstaja v tudi nevarnosti plazov, zato bodo i. kušnje in pomoč gorskih reševalcev še bol i pomembna. M. Volčje! pa reševati i« Velika akcija zbiranja novih naročnikov GLASA F .smonoše ro pridobili že 549 novih naročnikov! na smili i « telesnokn'• urni skupnosti H lM' J