p0ŠTNINA plačana V 60T0VBU VECERN NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din | din 1*—- četrtek avgusta POSLOVALNIC CELJE ■Na silo ie treba odgovoriti le s silo" faLrZ'°^dynem oc*9ovoru 119 Hitlerjevo sporočilo pušča Anglija odprta vrata za nova posvetovanja 2? ievP°ljska mobilizirala — Varšava odklanja vsakršno Monakovo — Odbor za obrambo Nemčije — Nov predlog za rešitev spora: zamenjava manjšin med Poljsko in Nemčijo Rydz smygli S°sia3l- avg. Reuter. Angleški ve-o°Ži j ltv,s'r Henderson je nekaj po pol-% nemškemu zunanjemu mini-Ribbentropu odgovor angleške Hitlerjevo sporočilo. avg. Vsebina Hitlerjeve Kii. lovora na zadnjo angleško noto . An?]f.«nu^0ma sporočena poljski vla °i za * P°slanik jo je izročil Becku, Sy«t, o,6® Se ie sestal poljski ministrski Z^oženje je bilo precej pesi-' ‘°liska vlada je v posesti ab-j6 izvJfnes,^v,h vesti, da je Nemčija *Sedba ct w>I)0*n0. obča mobilizacijo. ,a,sV vaške po nemških četah je n°ž v hrbet Poljske. Izzivanja v foganizacii na poljski meji so .Berij^ Ponovnih poljskih protestov In , vlada prepričanje, da se . tska igra zavlekla še nekaj dni Ve’ bo Upadla* JA^AVaA10BIL1ZAC,JA POLJSKE “ia oa* 31 • avg- v odgovor na pre-tta°Ia^e iv, °** nemški meji in zasedbo qi» °ljsL_ nemških četah se je ogrože- ^edsp^lla za sPložno mobllbi-v c Mosclcki je vpoklical )J6ku VSe moške od 18. do 40. leta. SK rezerviJf daTl'ašnjega dne se iav-I>ti ,z vseh strani, odziv je t!e'Roijrpf rus'*1 kaikor Ukrajincih splo-tmnai.° *e nekatere pripadnike Da. da sb ž^,' Uradni komunike ugo-lan! Sv°iimi P^ka ogrožena, nima fiiu (lalnih brambniml ukrepi nobenih V!' k- Za^DON J!0LjSKI:: UKREPOV moKi'.,avg- Neposreden povod ^ ^niike v Z!C,|J na P^kem je dal fotfc^ilo nn J? 1,0 zasedbi Slovaške vlade o odgovoru sil Ne®čija ri I n0t0’ v kateri lfe». £ka- ne ,e na priključitvi ie Dre. vs®*a Poljskega ozem- k ° Nemčhi rSa,*lesk' •• mirom prl- St0 °dločenl l°Sn? Avstrl|l. Poljska \S0r 1’očo ! t,ran. Svo*° posest in Mitji' 0 vsei Pr.i i * novemu Mona- V{a °®et, »a,, l ie ustavljen ves ci- Nšm' s° nalerlZeT^a so vsa VOzi!a. Po 5 Od sl'Jen!..lei)aki z besedami 'tl I« g*ba: “Na silo je tre- vSlkiA s s1i°!« a^Sava Ru^lanica SVETU ’ U avg. Poljska vlada je LONDON, 31. avg. HITLERJEV ODGOVOR NA ANGLEŠKO NOTO JE BIL V POZNIH NOČNIH URAH SPOROČEN V LONDON. VČERAJ JE S POSEBNIM LETALOM PRISPEL V LONDON TUDI PISMEN HITLERJEV ODGOVOR. LONDON JE BIL URE POSLEJ V ZNAMENJU SENZACIJ, VELIKE NAPETOSTI IN DIPLOMATSKE ŽIVAHNOSTI. JAVNO MNENJE JE MENJAVALO OPTIMISTIČNE IN PESIMISTIČNE SKLEPE. V FOREIGN OFFICEU SO MRZLIČNO RAZPRAVLJALI O HITLERJEVEM ODGOVORU DO RANE ZORE. STILIZIRANO BESEDILO ANGLEŠKE VLADE JE BILO PRETRESENO ŠE NA MINISTRSKI SEJI, NAKAR SO ODGOVOR HITLERJU ODPOSLALI BRZOJAVNO V BERLIN. IZVE SE LE, DA JE PUSTILA ANGLIJA V TEM ODGOVORU ŠE VEDNO ODPRTA VRATA ZA NOVA POSVETOVANJA. VSEBINA HITLERJEVEGA ODGOVORA IN KAR JE ANGLIJA ODGOVORILA NA TO, JE BILO POSLANO TAKOJ V PARIZ IN VARŠAVO. V POLITIČNIH KROGIH ODKLANJAJO VSAKRŠNO IZJAVO O VSEBINI IZMENJAVE NOT MED CHAMBERLAINOM IN HITLERJEM, ZATRJUJEJO PA, DA JE POLOŽAJ ŠE VEDNO TEŽAK. H izdala poročilo, ki ga je poslala tudi vsem prijateljskim in nevtralnim vladam, in v katerem pravi, da vodi Nemčija že mesece agresivno kampanjo proti Poljski. Koncentracija čet, aktivnost v Gdansku, zasedba Slovaške, vse to je dokaz, da se pripravlja nekaj proti Poljski. Zaradi tega se Poljska počuti ogroženo. Poljska je pristala na vse mirne rešitve spora, saj je odgovorila tudi na Rooseveltovo poslanico. BERLIN PRESENEČEN BERLIN, 31. avg. Reuter. V političnih krogih je vzbudila veliko senzacijo vest, da je Poljska odredila splošno mobilizacijo. Sodelavcu agencije je politična osebnost izrazila, da je Poljska s tem korakom zaostrila položaj. ODBOR ZA OBRAMBO DRŽAVE BERLIN, 31. avg. Včeraj je bil objavljen ukaz o ustanovitvi ministrskega odbora za obrambo države. V odbor so imenovani Goring, Hess, Frick, Funk, Meiss-ner In KelteL V kompetenci tega odbora so vsa vojaška in politična pooblastila. Odbor lahko takoj in brez Hitlerjevega podpisa sklene in odredi najdalekosež-nejše odločitve. IGNAC MOSCICKI tovanjem o miru na osnovi izjav, ki jih je bil svoj čas podal zunanji minister Beck pred parlamentom. DEMANTI O TANNENBERGU BERLIN, 31. avg. Nemški uradni krogi zanikujejo vest poljskega radia, da je bila proslava pri Tannenbergu odpovedana na zahtevo Stalina. Proslave ni bilo zaradi splošnega položaja v svetu. FORSTER V BERLINU BERLIN, 31. avg. Reuter. Po še nekontroliranih vesteh je gdanskl gaulajter Forster prispel v Berlin. POJASNILO AMERIKI WASHINGTON, 31. avg. Havas. Poljski poslanik je sporočil ameriškemu tisku odredbe svoje vlade. V sporočilu pravi, da je morala poljska vlada seči po prisilnih merah v cilju obrambe ob očitnem ogražanju Poljske. Vlada obenem ponovno Izjavlja željo, da se pristopi k posve- Senzacionalni predlog o zamenjavi poljskih, nemških manjšin VARŠAVA, 31. avg. »Gazetta Polska«, eden izmed najuglednejših poljskih Hstov, piše, da bi bilo najprimernejše, če bi Poljska in Nemčija zamenjali svoje manjšine. To bi bilo mogoče narediti po istem principu, kakor sta se dogovorili Italija in Nemčija za Nemce v južnem Tlrolu, ter pred leti Turčija in Grčija. Preselitev bi morala biti postopna in pravična. Poljski list tudi navaja številke Nemcev na Poljskem, ki jih je 741.000, in Poljakov v Nemčiji, ki jih je po nemških uradnih statistikah iz 1. 1910 1,500.000. V poljski Šlezijl živi 382.000 Nemcev, vendar jih ni v nobeni občini 50%. Nemci imajo na Poljskem 597 osnovnih in 19 srednjih šol, Poljaki pa imajo v Nemčiji samo 59 osnovnih in 1 srednjo šolo. Nadalje izhaja na Poljskem 13 nemških dnevnikov in 96 tednikov in revij. V Nemčiji pa samo 6 poljskih tednikov, edini dnevnik je bil te dni ustavljen. „Vojno je treba na vsak način odstranili!“ Roosevelt: Dolžnost državnikov je, da okrepijo mir! — Lothian: Velika Britanija bo pristala na vse gospodarske aranžmaje, samo da zavaruje svet pred vojno! — Viktor Emanul III.: Italija bo vložila ves svoj napor, da reši svetu mir! WASHINGTON, 31. avg. Reuter. V javnosti Zedinjenih držav se od časa do časa oglaša zahteva po tesnem sodelovanju anglosaksonskih držav. Predsednik Roosevelt je z ozirom na to podal Izjavo, v kateri naglaša, da je želja USA, da se vzajemno sodelovanje med Ameriko In Veliko Britanijo čimbolj poglobi na temelju, ki je osnova svetovne pravičnosti in miru. Glavna dolžnost vseh državnikov je, da okrepijo mir In sporazumno odstranijo vse zapreke, ki so temu na poti. Vojno je treba na vsak način odstraniti! Ameriški narod si je vedno prizadeval, da zagotovi svetu trajni mir. Srečen sem, je izjavil Roosevelt, da lahko ugotovim, da je ameriški narod v teh naporih vedno našel vso podporo Anglije in britanskega naroda. WASHJNGTON, 31. avg. Reuter. Rooseveltu je izročil danes svoje akreditive novi angleški veleposlanik Lothian. Med Lord LOTHIAN drugim je slednji dejal: »Velika Britanija namerava storiti vse, da ohrani mir. Pri tem bo pristala na vse gospodarske aranžmane, ki bodo potrebni, samo da zavaruje svet pred katastrofo vojne!« WASHINGTON, 31. avg. Reuter. Italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel III., je poslal Rooseveltu brzojavko, v kateri naglaša, da je prezldentov predlog Izročil svoji vladi v proučevanje in da bo Italija kakor doslej tudi poslej vložila ves svoj napor, da bo rešila svetu mir. ARGENTINA IN MUSSOLINI BUENOS AIRES, 31. avg. Stefani. Argentinski tisk pod velikimi naslovi pozdravlja akcijo Mussolinija, ki da je zelo zaslužen, da ni vojna že do sedaj izbruhnila. Vesti o pogajanjih med Londonom in Berlinom so napravile v argentinskih krogih najboljši vtis. Iznenadenja niso izključena ti II Prizadevanja Anglije ogrožena? — Pes.mizen v Berlinu - Nemčija ne napravi prvega koraka BERLIN, ,31. avg. Snoči so berlinski krogi ugotavljali znatno poslabšanje položaja. Z mobilizacijo Poljske in pripravami na obeh straneh so ogrožena vsa prizadevanja Anglije, v kolikor že itak niso otežkočena. Skromni optimizem, ki je prevladoval v nekaterih krogih, je jel pešati. Sodijo, da ni izključena nemška reakcija na poljske ukrepe. S poučene strani demantirajo, da so diplomatske vezi s Poljsko znova vzpostavljene. Anglija se je v teku dopoldneva živo zavzela v Varšavi, da bi došio do direktnih pogajanj med Poljsko in Nemčijo. Najpovoljnejša gesta v zadnjem Hitlerjevem odgovoru Angliji je, da kancelar Rajha ni odbil možnosti diplomatskih pogovorov z Varšavo. Nemčija nove napraviti prvega koraka. Anglija še upa, da bo posredovalna akcija uspela. Nemčija zahteva čim krajši rok in noče oditi praznih rok iz velikih stroškov, ki jih je porabila za mobilizacijo čet. Značilno je, da se v tukajšnjih krogih potrjuje dejstvo, da se Rusija zanima za razplet dogodkov in nikakor ne ostaja ravnodušna v poljsko-nemškem sporu. FRANCOSKI RADIO VOJAŠKI. PARIZ, 31. avg. V tukajšnjih krogih vlada velika zaskrbljenost. Pričakujejo katastrofo. Listi so izšli cenzurirani, z velikimi belimi lisami. PARIZ, 31. avgusta. Davi je izšel »Jour nal Officiel«, ki prinaša uredbo o železnicah. Osebni promet ostane neizpreme-njen, vendar imajo vojaški transporti pred nost. Vse francoske radijske postaje so pod vojaško kontrolo — od sedaj naprej bodo dajale samo eno uradno poročilo. Včeraj je 27 vlakov odpeljalo 16.000 šoloobveznih otrok na deželo. 16.000 OTROK IZ PARIZA. PARIZ, 31. avgusta. Iz Pariza so evakuirali že 16.000 otrok. Evakuacija se na daljtije. LONDON SE PRAZNI. LONDON, 31. avgusta. Britanski filmski institut je prenesel ves svoj zgodovinski filmi. Tudi dragocena slikana ste-V tem arhivu so najdragocenejši zgodovinski filmi. Tudi dagocena slikana stekla oken katedrale so prenesli na deželo. Mehanični kopalci rovov v Londonu delujejo noč in dan. Vse mesto je polno tovornih avtomobilov, ki odvažajo izkopano zemjo. LONDON, 31. avgusta. Britanski jesenski manevri so odpovedani. LONDON, 31. avg. Današnji jutranjiki so izšli v za tretjino zmanjšanem obsegu. ZAKAJ VČERAJ FUNK NI GOVORIL? LONDON, 31. avg. Za snoči ob 11. je bila napovedano po radiu predavanje ministra dr. Funka o veličini nemških gospodarskih rezerv za primer vojne. To predavanje je iz neznanih razlogov odpadlo. Reuter poudarja, da je to verjetno zaradi tega, ker so pol ure prej angleške radijske postaje oddajale v nemščini pregled nemških rezerv ter odgovor na trditve nemškega ministra Darreja. ARETACIJE V GDANSKU VARŠAVA, 31. avg. PAT javlja iz Gdanska, da je Gestapo včeraj aretiral dva uradnika poljskega ministrstva za poljedelstvo, ki sta odšla v senat na konferenco zaradi preskrbe Gdanska z živili. Poljskemu generalnemu konzulu v Gdansku so prekinili telefonsko zvezo. Včeraj je padlo tudi 6 strelov z ozemlja Gdanska na poljsko ozemlje. ...IN AACHENU AACHEN, 31. avg. Policija je aretirala 46 oseb, ker so našli pri njih ilegalne propagandne letake proti nemškemu režimu. Policija je tudi razgnala žene, ki so prišle na kolodvor ob priliki odhoda mož. Odkrita je ilegalna organizacija. GANDHl VARŠAVA, 31. avg. Indijski voditelj Gandhi je poslal Poljakom, ki se borijo za svoje pravice, izraze simpatij in želje za uspeh. AFERA GOLJUFA FREUMANNA VARŠAVA, 31. avg. Oblasti so zaprle lastnika in izdajatelja nekega nemškega lista Freumanna. Pred dvema dnevoma je njegovo tiskarsko podjetje pogorelo do tal. Obdolžili so seveda takoj, da so ga požgali Poljaki. Sedaj se je izkazalo, da je Freumann goljuf z zavarovalnino, ker je sam zažgal tiskarno. DELAVCI ZA POLJSKO VARŠAVA, 31. avgusta PAT. Pri ministrstvu za socialno politiko se je ogla , sila delegacija delavskih strokovnih orga nizacij ter ponudila vso svojo pomoč. VARŠAVA V TEMI VARŠAVA, 31. avg. Havas. Vojaški ukrepi zadnjih ur niso izpremenili lica mesta. Promet se normalno razvija, prav tako vse javne službe. Mladeniči in dekleta kopljejo po parkih zaklone. Narod je dobil stroga navodila za nočno zatemnitev mest in ostale ukrepe za primer zračnih napadov. Snoči je bila vsa Varšava v temi. Veiike manifestacije turški vojski / Proslave lozsnskega Ven Papen o odnošajih Nemčije miru / do Balkana in Bližnjega vzhoda Vpoklic rezervistov v Bolgariji CARIGRAD, 31. avg. DNB. Nemški po-slanilk von Papen je izjavil glavnemu uredniku poluradnega turškega lista sUlus« o kampanji, ki se vodi v cilju, da se obdolži Nemčijo kot krivca za eventualno novo vojno, in o vestih, ki krožijo o ratifikaciji nenapadalnega pakta z Rusijo, naslednje: »Nemčija je do balkanskih držav in držav Bližnjega vzhoda vodila vedo politiko tesnega sodelovanja na osnovi popolne enakopravnosti in politične neodvisnosti. Takšna politika koristi vsem državam. Gospodarska bilanca vseh teh držav kaže, da je imela ta politika zelo povoljne uspehe zanje. Nemško-ruski nenapadalni pakt je odstranil nesporazume med obema državama in pripravil pot k gospodarskemu sodelovanju obeh držav. Ta pakt ima prav iste smernice, ki so vodile nemško politiko do balkanskih držav in Bližnjega vzhoda. Zato je vsako tolmačenje nemško-ruskega pakta kot agresiven cilj proti komurkoli zlobno. V teh, za Turčijo kakor vso Evropo usodnih trenutkih ni treba, da še posebej naglasim željo Nemčije, da živi Turčija v miru kot neodvisna čuvarica morskih ožin. Nadejam se, da »jo imela Turčija popolno razumevanje za odpravo poslednjih ostankov versaille-skega miru in za pravičen, trajen mir v Evropi.« ANKARA, 31. avg. Danes so svečano proslavili 17-letnico lozanskega miru, po katerem se je dvignila k napredku Kema-lova Turčija. V Ankari so bile velike vojaške parade, prav tako v Carigradu in na sedežu vseh garnizij. Prebivalstvo je vojake povsod navdušeno pozdravljalo. SOFIJA, 31. avg. Havas. Po vsej Bolgariji so prepovedana vsakršna zborovanja. Glavni generalni štab je pozval še dva letnika pod orožje. ttaršai PETAIN Izprementba v Španiji? MADRID, 31. avg. Španski zunanji minister Beigbeder je konferiral z britanskim veleposlanikom, nadalje japonskim, portugalskim poslanikom in maršalom Petainom, ki je Izjavil, da je o uspehu kon-ieceuce zadovoljen. Zbiižanje med< Madžarsko in Romunijo ZA NENAPADALNI PAKT MED MADŽARSKO, ROMUNIJO IN JUGOSLAVIJO BUKAREŠTA, 31. avg. V Bukarešti je prišk) do velikega preofcreta v odnošajih do Madžarske. Še nedavno je Madžarska odklonila romunsko ponudbo o nenapadalnem paktu, češ da zbirajo Romuni na meji čete proti Madžarom. V torek je pa madžarski poslanik v Bukarešti obiskal romunskega zunanjega ministra Gafencu-ja in mu izjavil pripravljenost budimpe-štanske vlade za sklep nenapadalnega pakta, ki bi obsegal Madžarsko, Romunijo in Jugoslavijo. Kronski svet v Bukarešti je javil v Budimpešto, da so vojaške mere na zahodni meji Romunije proti drugim eventualnostim, ne proti Madžarom in da se je stanje madžarske manjšine. odkar je ta pristopila k stranki »Narodnega preroda«, znatno izboljšalo. ZADOVOLJSTVO V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 31. avg. Romunija je zelo zadovoljna z zadržanjem Angleške. Njen položaj bo okrepljen, ko bo v kratkem podpisan definitiven sporazum glede madžarskih narodnih manjšin v Romuniji in Jugoslaviji. MADŽARSKA PRIPRAVLJENA BUDIMPEŠTA, 31. avg. Čeprav bo Madžarska varovala strogo nevtralnost, je prisiljena zaradi zasedbe Slovaške pripraviti se na vsako eventualnost. Na mostovih v Budimpešti so že postavljeni protiletalski topovi. GNEZDO ŠPIJONOV ODKRITO VARŠAVA, 31. avg. V Novem Šoncu pri Krakovu so odkrili špijonažno gnezdo. Policija je aretirala 15 ljudi. SOVJETI IN NACIZEM NEWYORK, 31. avgusta. Sovjeti so ustavili na svetovni razstavi v Ne\vyorku predvajanje protinacionalističnega filma »Provizor Mamlok«. UKREPI V AMERIKI NEW YORK, 31. avg. Zvezne oblasti so dobile poziv, da najstrože pazijo na vse tuje propagandne pisarne v USA. »NORMANDIE« ČAKA V NEW YORKU PARIZ, 31. avg. Francoska vlada je začasno prepovedala povratek iz Amerike veleparniku »Normandie«. »Aquitanija« je odplula iz New Yorka, »Normandie« pa mora počakati nadaljnjih navodil. ANGLIJA KUPUJE MESO BUENOS AIRES, 31. avg. Stefani. Anglija je kupila v Argentini 1000 ton n ,i. Zadnjih 10 dni je Argentina prodala 5uo tisoč ton pšcniice. Borza. C u r i h, 31. avg. Devize: Beograd 10, Pariz 10.95, London 19.25, New York 442t Amsterdam 256,12‘A. 10.000 ljudi Utonilo ŠANGHAJ, 31. avs. Kalasirola* J plava v Tiencinu nudi žalostno sli ■ ^ slej je utonilo 10.000 ljudi, l2,®®j!, brei porušenih. Nad pol milijona ljudi 1 8, strehe, prizadetih je nad tri j bivalcev. Dosedanjo škodo ceml milijone jenov. Parnik izginil LONDON, 31. avs. Reuter. O "K skem parniku »Conte Biancamano«* moral že v ponedeljek prispeti bay, ni sledu. Tudi nobenih racj!f , §ii ročil še niso prejeli. Zaradi ve** ? izvila potnikov — okoli 700 —« ffll ep rimi je tudi nekaj Angležev, vlada zaskrbljenost, kaj je s parnikom. NAVAL MED LEGIONARJA ( TUNIS, 31. avg. Prošenj za sP^ji tujske legije je toliko, posebno s j muslimanov in Židov, ki niso p0 jjiv vojaški službi, da je poveljnik me* ^ ral izdati pojasnilo, da se sicer V ^ voljci še dalje sprejemajo, da j« mogoče vsakemu posebej odgovar) jj potrebnem trenutku bo izdan P?0* vse prebivalstvo Tunisa. SKRIVNOSTNO LETALO LONDON, 31. avg. Havas. 19. uri je zapustilo londonski aerodf ^ talo tipa Junkers. Uradniki letali ^ mogli dati nobenih podatkov o P0^ po ki so se pripeljali iz Nemčije «* opravkih v Londonu vrnili. POLITIKA JAPONSKE v TOKIO, 31 avgusta. Za vrhovfl*^. mandanta mornarice je postavljen pft ral Yamanioto. Vlada je bila sPrf, vl^' cesarju. General Abe. predsednik so je izjavil časnikarjem, da bo JaP°n uniei0 delovala z vsemi državami, ki fa?Ldii' ... njeno politiko in njen položaj na Položaj je zelo nategnjen, wendaf ponska zanaša na svojo moč. LADJE ZAPUŠČAJO RUMUNU0^, BUKAREŠTA, 31. avg. Nemška * pijanske ladje so zapustile romufls .{< stanišča. Ladje s cisternami so od P ruska pristanišča. NORVEŠKA V PRIPRAVLJEN os*1 OSLO, 31. avg. Havas. Norveška J, H2 utrdbe so v najstrožji pripra.v Več divizij vojnega brodovja _ ^oji11 eskadrilja zrakoplovne sile so že določenih bazah. — Norveška je P dala prodajanje ladjeva tujim dr* UKREPI ZA VARNOST KAIRO, 31. avg. Havas. je sprejel dekret, s katerim se dal ^pt di izredba pooblastila za varnos v primeru oboroženega spopada.^pus11 člani nemške kolonije so včeraj Kairo. ŠVEDSKA IN TUJA STOCKHOLM, 31. avg. H*** ^ J je za slučaj vojne prepovedala {P ofav jih letal nad njenim ozemljem, h je prepovedala vsakršno pristaja Ukrepi v Halli1 ^ RIM, 31. avg. Stefani. Po l/, skih mestih, posebno v P*ern obs ,r bardiji in Liguriji so l>c>dvze .1Iieru z.s mere za pasivno obrambo v P tfofi1,. čnih napadov. Povsod gradijo j i jarke ter velika skladišča 23 ^ terial. V nekaterih tovarnah a ,aVce^<3, so poizkusili z evakuacijami so se po alarmih poskrili v Poizkusi so povsod dobro so bile v nekaj minutah izPr poP“ $ či so na mnOgM krajih iz zatemnitev mest. Preblva^^ # z razumevanjem sledi oa stev. RIM V TEMI da It RIM, 31. avg. Izšel Je odj* fle<. jutri naprej privatni avsiti** :ls \r Dimu \C &Iia smeli voziti. V Ritmi Je polna tema. .0v# ____________________________prevo j )e Mariborska napoved- \rW\y bo jasno in loplo vrcinc- ^alleS bila največja toplota -°^2. nižja 11.0, opoldne P« i Novic* Strahotna drama v Črensovcih dratri^r^S^VC^1 se 3e z80ditla strahovita ’ * ,e zahtevala življenje matere 12 -v 0 ro^ 43-letna Terezija Horvatova 33.ipt Ja ]r ime'a ljubezensko razmerje s tata nim yatlom Žalikom, ki je bil prav . p« .H0rocen> katerega žena pa je v U.na sezonskem delu. Ponoči, ko je Zapeljivec ustrelil mater šestih otrok in pobegnil v Nemčijo v Horvatovi hiši že vse spalo, pa je počil znenada v prednji sobi strel. Ranjena žena, ki se je najbrže pogovarjala z Ivanom Žalikom, je imela še toliko moči, da se je dvignila in se priplazila do vrat zadnje sobe in poklicala na pomoč moža in otroke, ki so sipali v zadnji sobi, nakar je izdihnila. Vsi znaki so kazali, da se je še Horvatova pred smrtjo razgovarjala z ubijalcem, ki je pobegnil po storjenem zločinu v nemško Radgono, kjer so ga sicer prijeli, vendar pa izpustili še pred prihodom naših Oblasti. Ljubljanski velesejem Povratek iz „zelene Amerike" nabit savmj?ki vlaki so že nekaj dni mj P°lni s hmeljskimi obiravka-Od p1..86 vl’ačajo na svoje domove, velii-rf ■ k-ier Jc kolodvor eno samo tibor ^1Sano mravljišče, pa do Ma-.vijjj. a se na vsaki postaji vsuje iz Hrtu mn°g° obiravcev obloženih s ioJa"° -*n zavitki. S pičlim zasluž-jih hS° S1 V CelJu kupili to in ono, kar sko s° sPorn^njalo na letošnjo hmelj-Oisft i,2?-110' ^biravci letos z zaslužkom zejo j1 zadovoljni, ker je bil hmelj ftabraJ°VT^ in se Je zel° mal° ■liti « i ^ekateri niso nabrali dnevno HjSo st škafov, torej niti 10 dinarjev sPretn U^i dtlevno- Najsrečnejše in 12 Cp ^iravke so spravile na dan v: kar pa je bil za letošnjo sezono že rekord. Obiravke pripovedujejo, da je zanimanje za savinjski hmelj letos zelo veliko. Mnogi kupci so že kar na njivah med obiranjem sklepali kupčije. ORGANIZACIJA ŠOLSKIH NADZORNI KOV Začasna uprava organizacije šolskih nadzornikov Jugoslavije je končala svoje delo in pripravila vse potrebno za prvi redni občni zbor. Zborovanje bo 14. in 15. septembra v Beogradu. Občnega zbora se bodo udeležili večinoma vsi jugoslovanski šolski nadzorniki. Med drugim bodo razpravljali tudi o ustanovitvi svojega glasila. Poslovanje protituberkuloznih dispanzerjev v Sloveniji „0rdi nacljske ure Protituberkuloznih rjev v dravski banovini so: v °d ig ,: Miklošičeva cesta 20 vsak dan ke J 7? ure (razen sobot); za otro-17. d0 ^ pol 17. ure, dijaki od pol Pol jo ‘ Ure’ mo,ški in ženske od 17. do 2draVs‘h)lre; ^ Kranju: Stara cesta 21, Hitela v ^ dom Kralja Aleksandra Zedi-Ure . e- Na ^darskega razvoja naše ?h?v*3ali ^'.kongresu se bodo raz-J° danes^'?-1 vsi Problemi pod pri-^ah°darstva r aktualnega načrtnega kakor *erir!,,n “ « ♦«- ^eferiralo se bo o te- .. preusmeritev naše zu- JV^taia. L’ in vl>iiv tuje; «tfi^SlUeritev I,? gospodarstvo1, % l,PO!jedektva“’ „Indu- sodei ovan^C drŽavc“’ »Gospodarja s sosednimi agrarni- mi državami11, „Organiziranje javnega kredita" itd. Na kongresu bodo navzoči tudi ekonomi iz Bolgarije, Turčije, Romunije in Grčije. — Udeleženci kongresa imajo 50 odst. popusta na železnicah, državni uradniki pa dovoljen dopust, ki se jim ne računa v letni dopust. PES V VODNJAKU Neznani zlikovci so vrgli v vodnjak nekega posestnika na Pragerskem psa. Lastnik vodnjaka je to opazil, ko je pes v vodnjaku žc začel razpadati. Imel bo mnogo stroškov z izpraznitvijo vodnjaka, saj je voda zadnji čas imeja nekam čuden okus. Za storilcem poizvedujejo. biij pisana EMIGRANTI Ho*111 so še V^!vava vse učitelje, ki so 1. IV .h^traktnal^i „1: ,1_____ Dis1 v. 193? “traktualci ali dnevničarji tr^kt s'edečo ^'tejo enemu pod- br\lUalne ^datke 's'u^!-0zir<»u a) doba kon »ina^ena dat?,Ula ,dnevničarske službe, %k'n Skuptmd-V c) sedanja sku-’ če bi se štela vsa leta ra,h. % riCi.*0, da v«° Pokrene-'nc^^ortia h«J1«™,priznai° kontraktu-Vkti- želi ska 'eta- Tovariš ^ za Ska Zjasnila, naj priloži Ogovor. Babič Josip, učit. Beltinci. P a v ke-tu^č Julij, učit. Hajdina pri Ptuju. GRADNJA SLADKORNE TOVARNE V SABCU Prve dni prihodnjega meseca bo država pričela gradnjo nove državne tovarne sladkorja v Sabcu. V ta namen je že zaključeno 100 milijonsko posojilo pri Državni hipotekami banki. Nova tovarna sladkorja bo proizvajala letno 1000 vagonov sladkorja. Spomnite se CMD! n. 45 let se vozi na istem kolesu 70-letni Gojko Unkovič iz Odžaka pri Nevesinju. Starček pripoveduje, da je bilo njegovo kolo pred 45 leti, ko ga je kupil od nekega »Švaba«,, pravo čudo v njegovi bližnji pa tudi daljni okolici. Pravi tudi, da se nobeno kolo ne more enačiti z njegovim, čeprav ima bolj staro »linijo«. Cel/e c. Brinove Vinko, ki je v vinjenosti s kolom do smrti pobil nekega Manka pri Braslovčah, da je slednji v bolnici umrl, se je sedaj sam prijavil okrajnemu sodišču na Vranskem. Do-sedaj se skrival in so menili, da je pobegnil v Avstrijo. c. Koncert bo priredil pevski odsek Proštov. gas čete v Gaberju v nedeljo, 3. septembra v št. Janžu na Dolenjskem. c. Klopotci se že veselo oglašajo raz celjskih vinorodnih gričev. Trta ni tako obložena kakor druga leta, vendar pa je grozdje zdravo, ker v celjskem okolišču dosedaj nimamo zaznamovati duugih ujm, kakor sušo. c. Celjski trg je obilno založen s sadjem. Slive se prodajajo po 1.25 din liter, hruške po 1.50 din. Cene sadju so izredno nizke in si sadje lahko vsak za mali denar privošči. I Od 2.-11. IX. 1939 Velika kmetijska razstava semenogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča,. kmetijski stroji. Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. — Lepo zabavišče — velik variete. — Tekma harmonikarjev 10. septem bra. — Nagradno žrebanje. — številna lepa darila za obiskovalce velesejma. — Polovična voznina na železnicah. c. Fingiran roparski napad. Pred kratkim smo poročali o roparskem napadu v nekem fozdu pri Polzeli na krošnjarja Josipa Paviča, 'a je izjavil, da sta ga v gozdu napadla dva neznanca in mu vzela 500 din. Sedaj se je pa izkazalo, da si je Pavič v nekem sadovnjaku privoščil preveč sadja in sta ga dva posestnika zato pretepla. Zato se je sramoval in si izmislil roparski napad. c. Obiranje hmelja v Savinjski dolini gre h koncu in bo v nekaj dneh končano. Hmeljske obiralke se, v kolikor se že niso vrnile, te dni trumoma vračajo na svoje domove. Vsi vlaki proti Mariboru in Brežicam so od Celja prenapolnjeni. Z zasluženim denarjem sl obiralke po celjskih trgovinah nakupujejo najpotrebnejše za zimo. Letos obiralke vsled drobnega hmelja in slabega plačila niso prišle na račun, zato so se nekatere že kar prve dni vračale, druge pa vkljub temu vztrajale do konca, da so vsaj nekaj zaslužile. c. Smrtna kosa. Umrla sta v Tovarniški ulici 9 2-letni sin krojaške pomočnice Stanko Čuden, na Dečkovem trgu 3 pa 60-letna žena mizarskega^ mojstra Marija Bajc. c. Volitev članov upravnega odbora Avtobusa mesta Celja bo na seji mestnega sveta celjskega, ki bo 29. septembra. c. Mestna občina celjska razpisuje nabavo in montažo strešnega žlebovja na gospodarskem poslopju mestnega zavetišča v Medlogu. Ponubdbe je vložiti do 1. septembra. c. Mesto referenta za obvezno telesno vzgojo razpisuje mestna občina celjska. Predpisano opremljene prošnje je vložiti do vključ no 12. septembra pri predsedništvu mestnega poglavarstva celjskega. c. Staro strugo Voglajne v Zavodni so te dni pričeli zasipavati. Preko nove struge so zgradili most, čez katerega prevažajo ogorke iz Cinkarne. Z zasipanjem stare struge se bo pridobil velik kompleks zemlje, ki so bo lahko uporabil za travnik ali njive. c. Cesta proti petrolejskim rezervarjem pri prvem železniškem mostu bi se morala vsaki dan najmanj enkrat škropiti. Za škropljenje bi menda moral poskrbeti lastnik dotičnih re-zervarjev, ki edini prevaža po njej vozila. Pot je posuta s črnim takozv. lešem in ko privozi avto, se vzdigne cela gora črnega prahu, ki ponesnaii slučajne pasante. Uredite zadevo! Ptui p. Na drž. gimnaziji v Ptuja bo vpisovanje za 1. razred 1. septembra t. I., za 2., 3. in 4. razred 2. septembra, za 5., '6., 7. in 8. razred pa 4. septembra. Vpisovanje za tiste dijake, ki pridejo od drugod, bo 5. septembra. Ker je letos dovoljena klasična paralelka 1. razredu, se svetuje staršem vpis v ta oddelek, kajti humanistična izobrazba predstavlja Sc vedno najtrdnejši temelj za višji študij. Lokomotiva razmesarila železničarja ŽRTEV POKLICA —POKOJNI DELAVEC ZAPUŠČA 3 NEDORASLE OTROKE Večerni vlak, ki vozi iz Šoštanja, je do smrti povozil 33-letnega železniškega preddelavca Rafaela Ž a g a r j a Iz Lukovice pri Šoštanju. Žagar je bil zaposlen na velenjski progi kot obhodnik ter je moral vsak večer prižgati signalne luči na progi. Tudi usodni večer je odšel od doma ter prižgal okoli 9. ure luč, nakar je odšel s hrbtom obrnjen proti prihajajočemu vlaka med tračnicami. Zaradi de- roče vode kraj proge pa je preslišal prihod lokomotive večernega vlaka, ki ga je vrgla pod se, mu odrezala glavo, levo nogo in prste na nogah ter ga docela razmesarila. Na vlaku ni nihče opazil nesreče; ponesrečenega Žagarja je našel drugo jutro šele železničar, ki je pregledoval progo. Ponesrečeni Žagar zapušča ženo in troje nedoraslih otrok. Dinar bo ohranil svojo vrednost Deviizm odbor Narodne banke je izdal odlok, da lahko uvozniki nabavljajo devize za svoje obveze v angleških funtih in francoskih frankih po tečajih, ki so veljali še pred razvrednotenjem angleškega funta. Posebno važen pa je odlok, da se dinar obdrži na svoji dosedanji višini, ne oziraje se na razvrednotenje dosedanjih valut. Kajti če bi se dinar vezal na katero valuto, ki ni stabilna, bi to zelo škodovalo naši zunanji trgovini. Zategadelj je sklenjeno, da se bo za praktično bazo pri deviznem obračunavanju jemal tečaj dolarja, dolar v vrednosti 55 din. Tudi skandinavske države, ki so računale svo, jo valuto po angleškem funtu, so začele jemati pri računanju deviz stabilnejšo valuto. JESENSKI VELESEJEM V PRAGI Vsakoletni praški velesejem bo tudi letos prirejen od 3. do 10. septembra v običajnem obsegu. Prireditev bo nazorna slika industrijskega in eksportnega življenja Češke in Moravske. Obiskovalci velesejma v Pragi bodo deležni popusta na železnicah in zračnih progah. Pojasnila daje zastopnik praškega velesejma ali velesejmski urad v Pragi. Maribor Za čezurno delo pravično plačilo Oni dan sem se razgovarjal z uglednim delavskim voditeljem, ki je tudi sam tovarniški delavec v neki tukajšnji tekstilni tovarni. Pripovedoval mi je same žalostne stvari, o izmozgavanju našega delavstva, o šikanah, ki jih mora prestajati in o nepravičnih mezdah. V tovarni, ki sem jo omenil, je navada, da morajo delavci, zlasti v času večjih naročil, delati preko zakonitega delovnega časa. Za čezurno delo delavci ne dobijo 50-odstotnega poviška na mezdo, kakor to zakon predpisuje. Podjetnik se izgovarja delavstvu, da dela pod izgubo in ima od nadurnega dela samo delavstvo dobiček. Seveda je to navadno norčevanje s siromašnim delavcem, ki dobro ve, kakšni so dohodki današnje tekstilne industrije. V zadnjem času je bilo v isti tovarni koliko zamudili pričetek dela. Vodstvo jim je to sicer sporočilo, kakšne so pO' sledice zamujanja, vendar pa to ne sme veljati za vse, tudi za upravičene primere, zlasti, če morajo delavci delati več nadur. Omenjeni delavski voditelj, ki je tudi sam trpin, je prepričan, da lastnik tovarne niti ne ve za krivice, ki jih tako pogosto utrpi njegovo delavstvo, ker dela neki gospod, ki se sicer šteje za zavedne ga Slovenca, popolnoma na svojo roko, kljub temu, da ga je delavstvo že večkrat prosilo, naj opusti svojo metodo, ki je de lavstvu v veliko škodo. Tako mi je pripovedoval prijatelj delavstva in izrazil željo, naj bi se prizadete delavske organizacije pobrigale za razmere v naših tekstilnih tovarnah, ki so več ali manj povsod enake. Nova elektrarna v Melju Košaška občina še vedno razmišlja o ustanovitvi nove električne centrale v Melju, o kateri smo svojčas že poročali. Nedavno so pričeli akcijo za gradnjo te elektrarne. Zamisel je zelo velikopotezna in bo uresničenje mo-več delavcev odpuščenih zato, ker so ne- j goče le, če bo k akciji pristopila tudi meljska industrija, mestna občina in občina na Pobrežju, ker bi od nove elektrarne vsi imeli koristi. Potom te centrale bi izpopolnili elektrifikacijo sosednjih občin in krajev proti Sv. Petru ter še dalje, na drugi strani Drave pa proti Dupleku in Vurbergu. Otvoritev gasilskega doma v Radvanju ••••••• SIMM Občina Radvanje je postavila tukajšnji prostovoljni gasilski četi nov gasilski dom, ki stoji pri šoli. Stari dom, ki je bil zidan 1. 1893 je bil že mnogo premajhen. Novi dom je enonadstropna stavba s stolpom za sušenje cevi. V pritličju je shramba za gasilski avtomobil in druge potrebščine, v nadstropju pa je krasna dvorana za seje in gasilske prireditve. Za domom pa je lepo zemljišče za vaje in nastope. V nedeljo, 3. sept, bo ob 15. uri blagoslovil dom v imenu škofa prelat dr. Cukala. Po blagoslovitvi ho prosta za bava. Vse gasilske organizacije, ka kor tudi prijatelje vljudno vabimo k udeležbi. Planinski tabor na Uršlji gori V nedeljo, 3. septembra, prireja celokupno Slov. plan. društvo (osrednji odbor iz Ljubljane in vse podružnice) velik vseslovenski II. planinski tabor na Uršlji gori. Na predvečer v soboto zagore kresovi na Plešivou, Kremžerjevem vrhu in na Veliki Kopi, v nedeljo služba božja v cerkvi sv. Uršule ob 9. uri, za tem ob 10. uri slavnostno zborovanje planincev pred planinskim domom, popoldne planinska zabava. « Mariborski planinci se zberemo v soboto na glavnem kolodvoru in se odpeljemo s koroškim vlakom ob 13.39 do Gu-Šfcanja, od tod v ?>% urah složne pešhoje do vrha do Planinskega doma. Druga skupina planincev se odpelje v soboto z večernim vlakom ob 18.45 do Guštanja, kjer prenočijo, a v nedeljo zarana se odpravijo na goro. ČEMU ČAKATI NA NEMŠKE VLAKE Brzovlak iz Gradca prihaja na mariborski kolodvor vsak dan z večurno zamudo. Po navadi se pripelje z njim le malenkostno število potnikov. Na teh nekaj potnikov morajo potem čakati tukajšnji potniki ter je zaradi njih postavljen na^glavo ves redni promet po naših progah. Zato bi naj direkcija državnih železnic uredila tako, da bi naš brzovlak odhajal po voznem redu. To bi storila tem laže, ker nemški brzovlak vozi zadnje dni samo do Maribora. DRZNA TATVINA V neko gos ti km v Splavarski ulici je prišel sinoči prenočevat mesarski pomočnik M. B. iz Ptuja. Ro je položil v gostilni na mizo 100 din, je znenada pristopil k mizi 25-leini Josip Pap iz Duga-rese na Hrvatskem, vzel z mize bankovec ter pobegnil z niim na ulico, kjer pa sta ga k sreči mesarski pomočnik in stražnik ujela. Tata so odgnali na stražnico ter ga zaprli. KOŠAŠKA OBČINA HM VINIČARJI Košaška občina ima med socialnimi izdatki v vsakoletnem občinskem proračunu večji znesek tudi za onemogle in ostarele viničarje. Berači v Košakih Izhajajo večinoma iz vrst nekdanjih viničarjev, ki morajo iznemogli in do skrajnosti zgarani na cesto z beraško palico. Ti siromaki se potem zatekajo v občinski urad, kjer dobijo denarne podpore m podpore v naturalijah. Tudi letošnjo zimo pripravlja košaška občina večjo socialno akcijo ra. onemogle viničarje. m. Uprava mariborskega pododbora Udru ženja rezervnih oficira i ratnika obvešča vse člane državne uradnike, ki so se prijavili za potovanje k slavnostim v Beograd v času od 5. do 8. septembra, da je predsed-ništvo min. sveta pod ad Br. 4492 z dne 9. VIII. 1939 odobrilo, državnim uradnikom dopust za potovanje v Beograd v navedenem času. Ker pa nekateri državni uradi, posebno pa šole, o prednjem še niso bil službeno obveščeni, obvešča naša uprava v sporazumu s kraljevsko bansko upravo v Ljubljani, o odobritvi dopusta za vse državne uradnike, ki bodo potovali v Beograd. Udeleženci, drž. uradniki se naj sklicujejo na našo notico. m. Novi mariborski občani. Za mariborsko občanstvo so zaprosili mestni svetnik Mirko Geratič, Hubert Angleitner, Oton Berger, doktor Veljem Kristen, dr. Robert Steiner, Jožef Engler, Roman Svviecicki, Ignac Anže!, Viktor Avberšek, Mirko Blaznik, Franc Brodar. Anton Fras, Jakob Hrastelj, Herman Murko, Alojz Stelzer, Ema in Jelena Tičak, Josip Weis in Meta Cafnik. O podelitvi občanstva je mestni svet razpravljal v tajni seji. m. Kdo je 50 let stara ženska? Pred 10 dnevi so pripeljali v mariborsko bolnišnico okrog 50 let staro žensko, ki je obležala sredi mesta pred hišo 108 na Koroški cesti. Ker je starka bolna, jo še danes zdravijo na inter- mogli izvedeti od nje, kdo je in od kod je prišla. m. Kako so postopali z nezakonskim otrokom... V bolnišnico so prinesli triletnega nezakonskega sinčka Julijane Zobčeve iz Hoč kega Pohorja ž zlomljeno in močno oteklo roko. Fantek se je zlomil roko, ker ga je neki moški, ki živi skupaj z fantkovo materjo, s palico pretekel in sunil po tleh, m. Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča svoje vernike, da se je g. paroh vrnil z bolezenskega dopusta ter se bo od nedelje, 3. IX. vršila redno služba božja kakor bo tudi odselj sprejemal stranke v svoji pisarni. m. Sokolska četa v Markovcih pri Ptuju bo otvorila v nedeljo 3. septembra ob 15. uri svoj »Sokolski dom«. Svečane otvoritve prvega četnega doma se udeležijo tudi mariborski Sokoli, člani društev Sokol I in Sokol II (Pobrežje). V to svrho bo vozil poseben avtobus ob 13. uri izpred »Publika«, Trg svobode,povratek iz Markovcev ob 20.30, uri. Vozna cena le din 30.— za osebo! Prijave je oddati najkasneje do sobote do 10. ure pri »Putniku«. m. Tatvine koles. V Pristaniški ulici je nekdo ukradel iz Felberjevega dvorišča moško kolo delavcu Vinko Kožuhu iz Koroške ceste. Kolo je znamke »Nero.« ter ima evidenčno štev. 2-2 23554. —* Izpred neke gostilne na Tržaški cesti pa je bilo ukradeno kolo delavcu Gustavu Bratcu iz Sp. Dobrave; kolo je znamke »Mundus« ter ima evd. štev 197399 2-10. Ko je Bratec iskal svoje kolo, je našel na dvorišču gostilne neko drugo kolo, ki ga je najbrže tat zamenjal. m. 100 kg breskev In marelic je bilo pokradenih iz vrta vrtnarja Konrada Žnuderla v Ljubljanski ulici. m. Neki žepar je izmaknil na Vodnikovem trgu 60 din z denarnico vred gospodinji Katarini Petističevi iz Loške ulice. m. S palico po glavi, ker je branil ženo. V Jareninskem dolu v Slov. goricah je napadel delavec Josip Keber ženo težaka Jerneja Kmetiča. Ko pa je Kmetič priskočil svoji » ženi na pomoč, ga je udaril Keber s tako silo s palico poglavi, da je padel Kmetič v nezavest in da so ga morali prepeljati v mariborsko bolničnico. Za prvoSoice — lepa raznovrstna ra- * Koncert v mestnem parku trtek zvečer od 20’30 do 22. uie- fr godba „Drava‘. „ ^ * Vpisovanje v enoletno drzavn , znano trgovsko učilišče »Christofovj zavod« — s pravico javnosti, na, Domobranska cesta 15 se vrši1 dopoldne in popoldne. Šolska iz^Jnl novi ilustrirani prospekti razpolago pismeno ali osebno. TMaJv trn in najmodernejši zavod te vrste v l Novo šolsko poslopje! Edinstvena s Pišnica s 50 pisalnimi in računskim' Zavod je potrjen od ministrstva s ^ javnosti (veljavnost izpričeva. . vico javnosti (veljavnost binske doklade, železniške kartelna zmerna. Zahtevajte prospekt. -* Obvestilo. Od 1. septembra dalje pričenja za mariborske trgu ^ pet normalni delovni čas in sl^|^e ^ poldne od 73/i do 12. ure in pop0 14. (2. ure) , do 18 V2 (6*30) ure-^ Mjfkr Združenje trgovcev za mesto * Ant. Rud. Legatov Enoletni tečaj s pravico javnosti, Maribor* ^ te- vanje je’ dnevno od 10.—12. tudi del j ah, v šolski pisarni, Vrazova Lastni dijaški internat. Šolski JL/dMill Ul|u5hl lulcTudL ovtvi* - ^ in pojasnilo brezplačno. Začetek ^ Nočna lekarniška služba (od 2^'p.j do vključno 1. septembra): Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. karna pri Angelu varuhu, Aleksa®* cesta 33, tel. 22-13. y Kino * Grajski kino. Samo vključno.J?-sc „Heidi“. — Petek 1. sept. otvori zono „Maria Antoinette". * Esplanade kino. Samo sredo n v«' row,,. /-.HHJCni fraUC05 Zapor brez rešetk", odlični Irani Iefilm. Petek otvoritev nove sezo j ^ Union Kino „Kapitan iz pomorskega življenja poln ro Harry Baur, Albert Prejan. Radio Petek, 1. septembra mK Ljubljana: 12. Plošče; 13.20 fV L40 Nar. ura; 20. Vokalni Ženska ura; 20.30 Mandolinsto ^ n]( 21.15 Koncert RO; 22.30 Angleže — Zagreb: 12.25 Iz slovanskih šče); 20.30 Konoert zagrebške nije. — Beograd: 19.05 Koncert ;a kvarteta; 22.15 Klavirski j ofija: 13.25 Vedra in plesna 0$ ! Bukarešta: 19.55 Verdijeva opera lo“. — Pratfa: 20.20 Foersterjeva “pfR lo“. - Praga: 20.20 Foersterja pjfr za zbor, orkester in orgije. — Tar* čunala, kupite najceneje v knjigarni in papirnici: „Tiskovne zadruge**, Maribor, Aleksandrova c. 13 — telefon 24-45. Marseille—Lyon: 20.30 Simfonični ..^j? iz Viehvia. — Radio Pariš: 10- Simfonpr,. iz Vichyja. simfonični koncert; 23. „».— ... cert. — London National: 20. ^ koncert s petjem (Beethoven). pj«j slava: 19.40 Dvorakovi slovans^j M 21.25 Španske pesmi. - BudimPfV); Ciganski orkester; 17.10 Konceri ^ K Ciganski orkester. — Varšava: ^ morna glasba. DRŽAVNA RAZREDNA LOTEP*^ Dne 29. t. m. so bili izžrebani dobitki: Din 50.000.—: 13793 20.000.—: 1386 Din Din Din 16.000.—: 27635 70494 12.000.—: 3259 5636 5385 89106 Din 10.000.—: 9666 16339 51481 59119 75611 * Jesenski ljubljanski velesejem od 2. do 11. septembra bo posvečen našemu kmetijstvu. Častno pokroviteljstvo je prevzel minister za kmetijstvo g. inž. Nikola Bešlič. Razstava ima 14 oddelkov: Seme-nogojstvo, zelenjadarslvo, cvetje, čebelarstvo, - mlekarstvo in sirastvo, vinarstvo, ovce in koze, perutnina, kunci in golobi, ribe in ribarstvo, gobarstvo, zdravilne rastline, kmetijski stroji in orodje. Ostale razstave bodo: Pohištvo, gospodinjska, industrijski in obrtniški izdelki. Na železnicah velja 50 % popust za odhod od 28. avgusta do 11. septembra, za povratek pa od 2. do 16. septembra. Din 8000.—: _ 11296 17536 20814 43691 47515 75900 77724 89272 Din 6000.—: 25809 29983 37700 40467 43719 62164 71235 77537 88447 ^ Din 5000.—: V 5377 10542 17434 18907 23583 43082 55268 70794 74793 94756 ^ Din 4000.—: ^ 3703 6340 7916 9685 12435 1^2 VU 19549 20149 21832 28565 32409 4^ 47122 48601 49165 51483 51533 g! 71167 71633 72850 73979 84303 dri. * firj/f Pooblaščena glavna kolekturai loterije bančna poslovalnica rlbor. Gosposka ulica 28. Pisma King-Halla tudi v Maribo^ Zadnje dni so dobili tudi nekateri ma- glavje z Angleževim imeo°lfI1' riborski Nemci pisma, ki jih razpošilja Nemcem Anglež King-Hall. Pisma so natiskana, imajo v zgornjem levem kotu za- n a slovi na navadnih kuvertah roko. Vsebina pisem se “ žaj v Nemčiji. »Mene n© bo nihče rubil, pa takoj obesijo!" čisto S! tffl Rubež je vedno nerodna zadeva. S težko mujo si si z leti pripravil to ali ono stvar, potem pa se te je oprijel kakšen dolg, i« ko imaš najmanj denarja, pa te upnik požene na dražbo. Potem pa pride izvršilni organ in ti ima pravico zarubiti stvari, ki so tvoje in ki pomenijo prav za prav del tvojega življenja. Tako je tudi mariborskemu mesarskemu mojstru Rudolfu Solaku zavrela kri, ko je zagle-nem oddelku, vendar pa še do'danes niso'dal med vrati izvršilnega organa,- Mesar- ski nož je imel sicer roki, kakor se 5, ot-v. .-;~i72oviu'7rtCei» je pozneje n, pač F verjetno, da je izrekel ^ rbe^ $y ivuu, icaKor se je blli »Mene ne bo nihče rubil. ^ obesijo!«. Sodnik poedinei: vueaijoi«. oooiim ,„a\ ta*** dišča v Mariboru ga je zar af ji j burjenja obsodil na 480 dh ^ ali na 7 dni zapora, vendar za dobo dveh let. L Beseda po festivalu Veliki f - Fran ^iž6k je za ^amf^ n^°Vensk’*1 °t|i2a- bi lahko imela katastrofalnejše posledice, če nihče nadelal • °fromen obisk, ki se ga ni najširše ie določno izpričal zanimanje st, da bo Mza tovrstne prireditve. Zdi Hvalov Iinrfoi-i?r- postal mest0 vsakoletnih Toda - ljudskih iger ' 'tstival naivnih mirno trdimo, da je bil Preteklih , J.?a Prireditev ne le vseh & svohodnf,I j j tednov«, temveč cele v'ndar pa rJ;a , dvajsetletja v Jugoslaviji, 5Sn°vnih hih i ■ -ga ne smemo preiti preko P*6- Festival’ • iavnosti morda niso niti vi-'ev slovenskecierPraei?vsem kulturna priredi-ra biti ,nodvr£ *Judskega duha in zato mo-IPen. je soi^ ? "»ii kritiki, katere na-°tn, NekritiJk? ?Va femelj bodočim festiva-skušajo +,??: ,nia *abko v današnji dobi, » SaloidH V™ ? rainimi p^od iž st ljudske kazati nesamorodnost na- UUaske fnlbj —nc&cimuruunasi na- Bo» Žal cp „ huiše posledice, kot mi-*n°vi ne hnm mestu radi preobširnosti Vama, knt ??Sel spuščati v kritiko pro-le nekai .temveč bom skušal po- ^>°mb ti -ltlc.nib, oziroma avtokritičnih boljšati priredh° lzkbu^no namen v bodoče fefihi pro^r^ganizaciia! Festival s tako ob-rth tean^nm ie mogoče organizirati v n,,?? Zadružniki »Mariborskega Hvo i Bel-fr? prijateljev Slov. goric« in ?1 nasDmtn? Krajina« so sicer hoteli doka-°kazovanjp !oda to je bilo faktično le kašnega zeleni mizi, ki se je za pov- Na faro?ledaIca tudi posrečilo «Ta teren., - mai posrečilo, barjo druv-.a1ZV?,n Maribora pa je bilo J^ico, npti-v-' e Priprave vrča«. Ba^nefetlcn°. brez izbire. so se vršile z Gg. Marolt in S iahkn^?!belokranjskih” skupin sta ’ ki imi^ClIa za uspeh svojih nastopa- . > M imnirt ovojni nuoiupa- celoJy Beogradu * nekaj -nastopov °nske VyAm Pred občinstvo. toda štirsko .s8fe..S0?bile na hitro roko zbra-Vz6r bi r? v Zavrni- am Jabko služili hrvaški festi-Ja>.,ki jJ, u- »Seljačka sloga«, organizator* d- Pritfcu? večmo hrvatskega naroda nrirn- ,vcl-luu nrvarsKega naroa; s«? tešfivain~Ja ie šest mesecev pred veli ^ ■izbime Zagrebu po posameznih va-8M, strokovn;?u:0rne festivale, katere obiš- Se?Mi°’ k°stumekitdZa glasb°’ koreografijo, be- Prin° banovin!..take organizacije nimamo. šte?*ela i0 ?ka oblast bi lahko vsaj za silo nekai Ž[°\ ki "i samo v tem, da od-?tveno nI 0v- Dokler bo kurentovanje r.a b.odo ra7! 1 obdavčen od carine in dokler »...M inittii kovaici in organizatorji ljudskih lu 1 Ugodno*? . tvene zaslombe in uživali vseV«,5d°. tal? ln možnosti, ki njihovemu de-pr' kira|e d°lgo bodo take prireditve terj i?13 in h«a,bl b't° treba, da je festival 2 v«i dJe so komercialna prireditev. Nekatolik?1. torei ^.mnenja, da lahko trgujejo - v°ost --j. tudi s folkloro. Toda špeku- razniu ° lulK1°ro. i oaa špeku-lft privatnih društev in podjetij ne bi vodje posameznih skupin čutili moralne odgovornosti. Poleg tega bi za tako prireditev bilo potreba idealnega in požrtvovalnega sodelovanja vseh mogočih kulturnih činiteljev, ne pa bojkota in sabotaže pri delu; zato_ potem na prireditvi ne deluje pravilno ojačevalec, niso nastopajoči dobro opremljeni, je odrska kulisa podobna nestvoru, ki jo kvečjemu lahko ustvari človek brez estetskega čuta itd. že prostor železničarskega igrišča je za festival neprimeren. Medtem ko se izvajajo na zeleni trati najsubtilnejši lirični nastopi, hrumijo v ozadju lokomotive. Optičen zaključek je nemogoč; nikjer si še za ljudske festivale niso dovolili ozadja iz tovarn. Ker je močna razsvetljava, ki bi te nedostatke vsaj deloma odpravila, predraga, pa tudi za narodne nastope sporna kot vsaka tehnika, ki bi hotela »pomagati«, bi se prireditelji morali odločiti za drug prostor in to morda za prekrasen protor v zahodnem delu mestnega parka. Seveda bi bilo treba tam tribuno šele zgraditi in še marsikaj drugega —te izdatke bi nujno morala prevzeti oblast, kot to delajo drugod po svetu. — šele takp bi festival dobil svoje pravo okolje. Dojm gledalcev pa tudi fotografije in filmi ne bi bili tako kla-verni, kot so v resnici bili. G. Marolt, ki je prevzel tehnično vodstvo festivala, je prostor organiziral centralno v obliki arene, le v enem koncu nasproti tribune je dal zgraditi hišno kuliso. V slušnem središču orhestre je postavil jambor z zastavo in mikrofonom. Ta jambor je bil postavljen nekako v tričetrtinski razdalji orhestre proč od tribune. Vsekakor je taka rešitev bila za velike figuralne nastope zelo posrečena, nesprejemljiva pa za manjše nastope, ki se v resnici dogajajo v interierih (biserjanski šterjak, poljansko Svatsko kolo itd.). Izvajajoči so se morali zvrstiti radi mikrofona krog jambora. Radi tega so marsikateri manjši obredni detajli šli v izgubo. Prav isto je bilo s kuliso, ki se je uporabljala za celo vrsto nastopov, viden pa je bil izključno le prizor osmukanja breze (Zeleni Jurij), dočim so se razna obdarovanja (kresnice, rusa, orači itd.) popolnoma izgubila. Pri svojih nastopih sem zato reševal take nastope ailuzionistično, t. j.: najavljal sem prostor izključno po mikrofonu. Frontalna rešitev prostora bi bila zato vsekakor boljša — seveda bi v tem slučaju bilo mnogo manj prostora za občinstvo. Vsekakor pa mislim, da bi se moral zgraditi v orhestri kakih 6 m- veliko odrišče za manjše nastope. To bi tudi mnogo pripomoglo k eksaktnemu izvajanju posameznih plesov, pri katerih si plesalci dajejo ritem s teni, da tolčejo z nogami ob tla (šamarjanka, maršanjajka). Mikrofon ob jamboru pa naj v bodoče ne služi samo radijski oddajni postaji, temveč naj posreduje zvok pesmi in godal vsemu občinstvu na stadionu. (Jutri konec.) Spori Maribor — Celje Na praznik, 6. septembra, se bo odigrala v Mariboru zanimiva povratna nogometna tekma meti enajstericama odbornikov Okrožnega odbora in sodnikov iz Maribora in Celja. Tekma bo nudila dovolj resnega, še več pa šaljivega nogometa. Ker bodo v obeh taborih nastopili znani športni delavci, bo tekma brez dvoma našla pri občinstvu enak odziv kakor pri prvi tekmi v Celju, ki se je končala s tesno zmago Mariborčanov. Znani sta že postavi moštev Celje: Ivrek, Horjak, Kunej, Dobnik, Veber, Ochs, Skelac, Veble Presinger, Štokelj, VVagner. Maribor: Grbec, Kasper, Vidic, Jenko, Glavič, Amon, Kocbek, Miheljak, Maver, Kopic, Nemec. V predigri bo nastopila pobreška Slavija proti II. reprezentanci mesta Maribora, ki jo setav-ljajo ostali trije klubi, v kolikor ne bo morda prišlo do zaključka tekme Maribor —Concordia. HRVATSKI KLUBI V SLOVENIJI Po gostovanju Concordije v Ljubljani Cin Slavije (V) v Dolnji Lendavi, bo sedaj gostoval SK Zagorac v Celju proti Olimpu dne 3. sept. Verjetno je, da bo prišlo do zaključka tekme med ISSK Mariborom ter Concordijo iz Zagreba, ki se je ponudila za gostovanje 6. sept. v Mariboru. s Sodniški izpiti za nogometne sodnike bodo za kandidate s področja Okrožnega odbora v Mariboru 16. in 17. septembra Izpitno komisijo tvorijo ss. gg. Macorattj (Škerlj) in Kopič (Bergant), dočim bo tretjega člana imenoval u. o. LNP-a. s Sodniki za nedeljske tekme. Sodniški odbor pri LNP-u je delegiral sledeče gg. sodnike: Maribor—Grad j anski Veble, CsK—Rapid Deržaj, oba po sporazumu, Mura—Železničar Camernik, Atletik— Amater Kopič, Hrastnik—Celje Nemec. s V hrvatsko slovenski ligi so v nedeljo na sporedu tekme Grad j anski—Concordia, Ljubljana — Hašk, Hajduk — Slavija (V), Sašk—Split ter Slavija (O)—Bačka. Zagrebško tekmo bo sodil Ljubljančan g. Ma-coratti. s V nogometnem turnirju za svetovno akademsko prvenstvo v Monacu je Jugoslavija premagala Luksemburg z 8:0 ter izgubila proti Belgiji z 1:2, čeprav so bili naši akademiki v premoči. s Kombinirano moštvo varaždinske Sla-rijje je premagalo v Dolnji Lendavi SK Lendavo z 9:1. s V ligi JNS-a se bo v nedeljo odigrala tekma Slavija—Zak. Ne pozabi naročnine! Sah Zagrebški finale za naslov mojstra Turnir v Zagrebu je končan. Zgodilo se je, česai' ninče ni pričakoval. Naslov nacionalnega mojstra je osvojil jedva 16 jetni beograjski gimnazijec Svetozar Gli-gorič, prvak beograjskega šahovskega kluba. Veliki favoriti pa bodo morali poskusiti znova: Gabrovšek, Šorli, Rajkovič in Rabar. Skoraj nerazumljiv je debacle, ki ga je doživel prof. Gabrovšek, ta odlični m mirni igralec, ki bi že zdavnaj zaslužil naslov mojstra. V finalu je docela popustil; prav tako tudi Šorli, ki je eden najmočnejših jugoslovanskih amaterjev. Mladi nacionalni mojster Gligorič igra odličen šah, zlasti je precizen tehnik ter silno zdravo presoja pozicije. Najmanjša prednost mu zadošča za zmago, kar je dokazal v nekaterih končnicah. Njegova igra je lahka in nagla Od njega lahko naš šah še mnogo pričakuje. V zadnjem kolu se je bila silno ogorčena borba Partija šubarlč—Gligorič je v nekaterih fazah dala mnogo izgledov Šu-bariču, vendar pa je Gligoricu uspelo, da je izvedel radikalno likvidacijo ter izsilil remis. Težko se je godilo tudi Rajkoviču v patiji z Jermanom, ki pa svoje prednosti m znal izkoristiti, tako da je Rajkovič partijo naposled odločil v svojo korist in po točkah dosegel Gligoriča. Vendar pa je naslov mojstra pripadel Gligo-1 riču, ker je v finalu dobil partijo proti Rajkoviču. Šorli je porazil Rabarja, dočim sta se šiška in Gabrovšek sporazumela za remis. Končni rezultati: Gligorič in Rajkovič 5 m pol, Šorli in šubarič 4, prof. Gabrovšek in Rabar 3 in pol, šiška in Jerman 1 in pol točke. V naslednjem objavljamo srečanje Gligoriča in Rajkoviča, ki je odločilo o naslovu nacionalnega mojstra. 155. Retijeva otvoritev (4. kolo finalnega turnirja) Beli: M. Rajkovič črni: S. Gligorič 1. Sf3, d5 2. e3, c5 3. b3, Sc6 4. Lb2, Sf6 5. Le2, g6 6. 0—0, Lg7 7. Se5, Dc7 8. f4, 0—0 9. Sxc6, Dxc6 10. d3, b5 11. a4, a6 12, Lf3, Lb7 13. De2, Tfd8 14. Sd2, Db6 15. Khl, Lc6 16. axb5, axb5 17. e4, dxe4 18. Txa8, Txa8 19. dxe4, Ta2 20. Lxf6, exf6 21. Dd3, Ta8 22. De3, Da7 23. Le2, Db7 24. Dxc5, f5 25. Tdl, fxe4 26. Sil, Lf8 27. Dd4, Lg7 28. Dc5, Lh6 29. g3, U8 30. Dd4, e3+ 31. Kg!, Te8 32. Sxe4, Te4 33. Dc3, b4 in beli ipreda, ker izgubi najmanj figuro. Plašče 'S obleke ol»ene jopice Perilo Rokavice in nogavice Ph Zahvala. Obvestilo. MACAROL ANA, vdova po pekovskem mojstru Andrej Macarol se zahvaljuje vsem svojim cenjenim odjemalcem za dolgoletno naklonjenost in zaupanje. Obenem obvešča, da prevzame s 1. septembrom njeno pekarno g. Fras Maks, kateremu naj bi cenjeni odjemalci blagovolili izkazati v isti meri svojo naklonjenost. FRAS MAKS, pekovski mojster vljudno obveščam vse cenjene odjemalce pekarne Macarol, Meljska cesta, da s 1. septembrom prevzamem imenovano pekarno. Ob tej priliki se priporočam vsem starim in novim odjemalcem z zagotovilom, da jim bom vedno postregel s prvovrstnim kruhom in pecivom, ter jih prosim, da ohranijo svojo naklonjenost in zaupanje kakor mojemu predniku, tudi meni. ■■■■■■■■■■ 91 ■ vvvi univ i ■ mali oglasi so najcenejši, saj stane beseda samo 50 p •šili”" LJUBEZEN MII Mit EIICSSONA nel0 so R O Uto* obeša;.’ 0 katerih sem pravil, že- ^tah6?1 id jih ?7at vsa dela sv°fi:n tti^teio v Vp^e* ’ če se tJ branijo. vasi tamle, ki njene strehe bij? Gornji?;1? s funtom tobaka in no-di s čoino!.Praš? ,Helgi Olssen, ki je L ridita pnšel sem- -MajJ '* WaVi Ericsson' »fn videla ^5’ °lssen krevl)al Proti skupini tale : 013 Prihah,,^a8nus za ni'm. Ženske k_ln .‘““latuu mn? Z- ____________■ ___ Hv1 brbljaleai\VU U10ž še glasneje sme-nn%,y$e ie kazalo, da se iz Ha; mikalo °-' Ericss°nu je vzva-s^viiMrePkih 7jfa ie’ da bi jim povedal ieprav lahkonreH- Prav lahko predzgodbo o ponižnih em ravnanju z njimi. i blajsn,.111 Sratnotn ^^'Piavo^deki naj|ep5a od gru5e-k?' ki,noni! P z. drznim obrazom v 0^renii Se k ie ? o1,?1*1 za 'as povesila SeieJ' dabiVrJi ,Žal’ ko pa ie Klavo nadoma tovarišicama šalivko tesla v rokah smejočega MAN 3 se orjaka, ki ji je s plosko dlanjo primazal par prav krepkih na zadnji del telesa. Potem jo je dvignil visoko v zrak in ji dal glasen poljub. V istem trenutku ga je ona ugriznila v brado in zdrvela proč, zasledovana od posmeha in zmerljivk tovarišic, ter izginila v smeri proti vasi med peščenimi holmci. »Ugriznila me je!« se je smejal Ericsson in se prijemal za mesto, kjer so njeni zobje zapustili krvavečo sled. »Te ženske imajo na sebi nekaj neprijetnega,« de Magnus, ki je bil sprejemljiv za okultne vplive in ideje. »Prešmentano babše,« je menil Ericsson in si še vedno tri brado. »K vragu, bilo je pa najlepše dekle, kar sem jih kdaj držal v svojem naročju. In še prostovoljno me bo poljubila, preden se odpeljemo — ali pa se naj ne imenujem več Ericsson. Kdo gre stavit z menoj?« »Stavim za čutarico žganja, da tega ne dosežeš,«pravi Magnus. »In žganje boš plačal, ko se vrnemo v Reykjavik.« »Drži!« Ericsson. Vrnili so se k čolnu. Briem je dogodek z dekletom opazoval in se smejal, kakor tudi japonski uradniki. Toda japonski delavci, ki so jih bili pripeljali uradniki s seboj, da bi pomagali, so stali poleg z bedastimi, negibnimi obrazi. Ko so grebli kabel, so sedli Ericsson in njegovi tovariši v pesek in použili pro-viant, ki so si ga bili prinesli s seboj. Ko so jedli, so se pogovarjali z Japoncu Eden je smejoč se dal izraza svojemu čudenju nad tem, da se je Ericsson tako dobro izmazal po sramoti, ki jo je napravil dekletu. »Čudne ženske so to,« je dejal, »čisto drugačne kakor prave Japonke. Trdo delajo, potapljajo se za školjčnicami med skalovjem; zdaj bodo ob oseki začele z lovom. Poglejte —« Pokazal je proti čerem na jugu, m videli so, kako se gibljejo žene med skalami sern^ in tja in se pripravljajo. »če se vam ljubi, lahko izrabimo priliko, ko so že vse zunaj na lovu, da si ogledamo njihovo vas,« pravi Japonec. Ko je dobil Ericsson dovoljenje od Briema, je sledil z Magnusom in Olsse-nom Japoncu čez pesek, dokler niso prišli do prve vaške hiše, drobne lesene zgradbe, katere odprta vrata so kazala en sam prostor. Tla so bila pokrita s plahto, nobenega kosa pohištva ni bilo razen žerjavice na tleh in zvite žimnice v kotu. Razen tega je visela blizu vrat majčkena kletka, spletena iz vrbovih šib, v kateri je ščebetal v tišino cvrček. Prostor je bil zelo čist. »To je hiša dekleta, ki ste jo poljubili,« de Japonec. »Od materine smrti stanuje tu čisto sama.« Š liso k naslednji hiši, ki je ležala kakih petnajst metrov proč, in tu so zagledali prvega moža v vasi. Stal je ob perilni kadi in mikastil par kosov perila — precej beden stvor v kratki modri jopi, z golimi lahtmi in z zmedenim zamišljenim izrazom, nekako tako kakor da bi j Jizku-šal spomniti se nečesa, kar bi moral prav za prav delati, pa je pozabil. Japonski uradnik ga je nagovoril in mož je odgovoril, dvignivši oči samo bežno, kakor da bi se sramoval samega sebe in svojega položaja v življenju. Ko so prišli do naslednje hiše, je mož od znotraj zahapnil vrata. In tako je storilo celotno moško prebivalstvo vasi; vsa vrata so bila zaprta, toda slišati je bilo iz hiš šum korakov in vekanje otrok, ki so jih mirile in tolažile' nenaravne dojilje. (Se nadaljuje.) Če hočete v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v „CGŠk6l!1 1113 9 B Z111 ll“ Maribor, pri glavni policiji, la® ^ največjo izbiro češkega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov, polovične ^ krojaške potrebščine. Mali oglasi Razno Kava »KAVALIR« sc odlikuje po okusu in aromi. »Kavalir«, Gosposka 28. 8152—1 Prima ESTRAGON-KIS za vlaganje kumare kakor najboljše olivno in bučno olje Specialno olje za želodčno bolne. »Kavalir«. Gosposka 28 _______________________8154—1 LEPA OREHOVA 1EDERCA IN MED dobavi najceneje Medarna Ljubljana. Židovska ul 6. _______________________7710—1 NOGAVICE — PLETENINE volno za strojna in ročna dela, konjske koce. posteljne odeje, platno - perilo, blago za ženske obleke itd. dobite usodno v novi treovini in ple tilnici »MARA«. Koroška ce-sta 26._______________ 7888—1 TRGOVSKA ŠOLA KOVAČ s pravico javnosti. Maribor, Tyrševa 14. Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi. Enoletni treovski tečaj, Večerni tečai. Specialni tečaji za strojepisje, stenogra fi.io, nemščino itd. Največja strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroii. Izpričevala služijo kot dokaz dovršene vajeniške dobe in dve leti pomočniške prakse v trg. obrti. — Redni učenci Imajo pravico do dijaških voznih kart in rodbinskih doklad. Vpisovanje dnevno. 7770-1 ŠOLSKE TORBICE aktovke, nahrbtniki, velika izbira pri M. Šterbal, Meljska 2 — Trg svobode 6. 8114—1 URADNIKI ALI UCITEL.II se sprejmejo na dobro domačo hrano. Vprašati: Razlagova 24-11, levo. 8181—1 Kolesarsko društvo »Pobrežje« vabi slavno občinstvo na DALMATINSKO TRGATEV katero priredi v gostilni Kren na Pobrežju v nedeljo 3. IX. 8175-1 ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Alek sandrova 13. 7933—1 Prodam RADIOAPARAT »Schaub 40«. nainovejše konstrukcije, zaradi selitve za po lovično ceno. Jurič. Melje, Kraljeviča Marka 13. S168—4 MOTORNO KOLO »Victoria« 350 ccm. šport, pro dam. Velle Rudi. Košaki. 8226—4 Stanovanie SOBA IN KUHINJA se odda. Maribor. Pobreška cesta 38. 8200—5 Sončno DVOSOBNO STANOVANJE se odda v novi hiši Nova vas, Livadna ul. 9. 8208—5 LOČENKA 38 let, z lastno hišo, dvojno dobroidočo obrtjo, želi solast nika(-co) s 40—50.000 din za izplačilo dedičev. Cenjene po nudbe pod šifro »Takoj skupno gospodarstvo« na upravo. ______________________8203—1 VSE ŠOLSKE KNJIGE rabljene in nove, tudi šolske potrebščine. Velika izbira v knjigarni Scheidbach. Gosposka 28, pri hotelu »Zamorc«. 8319—1 Posest SHHBBLu .... HIŠA z velikim vrtom se proda. Zg. Radvanje. Vpraša se v trgovini Vodenik, Hoče Pri Mariboru. 8189—2 Širite „Večernik M SOBO IN KUHINJO oddam takoj. Praorotnikova ul. 17. pritličje. 8224—5 STANOVANJE 2 sobi, predsoba, se odda s prvim oktobrom. Parmova ul, 10. 8228—5 Sobo odda Sprejme se takoi DEKLE na stanovanje in hrano. Kejžarjeva _ul._26.___ 8196—7 SOSTANOVALEC se sprejme na stanovanje in hrano. Koroška 17- 8204^-7 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam s 15. sept. Studenci, Ciril-Metodova 17. 8205—7 OPREMLJENA SOBA s prostim vhodom se odda Jerovškova 50 (prej Magda-lenska). 8209—7 MEBL1RANA SOBA s strogo posebnim vhodom se takoj odda eni ali dvema osebama. Koroščeva 5-1, levo. 8210-7 SPREJMEM GOSPODIČNO v vso oskrbo, k' ie celi dan v službi. Meljska c 12-1. 4. 8212—7 Odda se OPREMLJENA SOBA z uporabo kopalnice. Radvanj ska cesta 45. pritličie, desno. 8215—7 DVE GOSPODIČNI se sprejmeta na stanovanje. Pobreška c. 15. 8216—7 cerkve 8217—7 GOSPODIČNA sc sprejme na stanovanje in hrano. Ob železnici 4-1. 8218—7 Oddam takoi VELIKO SONČNO SOBO s štedilnikom na dvorišču, do 2 osebi. Tržaška 5. nasproti Primorski. 8220—7 SOBICA za dijaka ali dijakinjo s celo oskrbo, pomoč pri učenju. — Naslov v upravi. 8201—7 ODDAM PRAZNO SOBO na Pobrežju. Vpraša se Pobreška c. 21. blizu magd. GOSPOD se sprejme na hrano in stano vanje v sobo s posebnim vho dom. Ruška c. 3, Marin. 8221—7 SOBA s posebnim vhodom s hrani ali brez Smetanova ulica 51-1 vršita 3. 8225—7 1~(jOSPODA ALI DIJAKA se vzameta na posteljo. Smetanova ul.' 48. vrata 1. . 8227—7 Sprejmeta se DVA NIŽJEŠOLCA v popolno oskrbo. V bližini vseh šol. Naslov v uoravi. 8229—7 Oddam OPREMLJENO SOBO pri glavnem kolodvoru. Aleksandrova 44-11. 8230—7 SOBA SE ODDA eni ali dvema osebama. Koroška c. 43 Vpraša se pri hišniku. 8231—7 DVA NIŽJEŠOLCA sprejme učiteljska družina na stanovanje in hrano. Kneza Koclja 15, vrata 2. 8234-7 SPREJME SE DIJAKINJA na vso oskrbo. Naslov pove uprava •»Večernika" 8202—7 Sobo išče DIJAKINJA višjih razredov išče stanovanje s souporabo kopalnice in dobro hrano v boliši družini. Ponudbe na upravo pod »999« 8163—8 Službo dobi Sprejmem KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike komade. Mole, Koroška 50. 8197—9 Službo ISte URADNICA želi spremeniti službo. Cenjene ponudbe na upravo pod »800« 8214—10 Zgublieno ZATEKEL SE JE temno lisast maček v okolici Popovičeve, Radvanjske, Frankopanove. Sliši na ime »Bubi«. Izročiti v Popovičevi ul. 9. Nagrada 20 din. 8211—11 Čitajte„Večernik“ mmmmmmmmm, Kupi* Kadar p o š I f denar po pošti'* sledu o boja*11*'' zakai Di se torei . -očiti blago D° po5t " Ako oiago, ki ga vaj1 mo poslali, ne bi usu 3 Vam ga zamematf js vrnemo denar Zahtevajte naš 0'e2f.Lti Dogato ilustrirani *• [( najrazličnejšega zelo nizkih cenah Ve e o • a g « v m postni (K9 opis , dramo prepovedane ljubezni, Poročnik Indiiske brigade v glavi vlogi prekrasni ljubavni par EmH Flynn OHvia de Havilland Film naj večjega formata, svetovnega slovesa, ki natn v krvavem ozadju krhnske vojne in skrivnostne indijske džungle prikazuje veliko dramo in herojstvo na pogin obsojene indijske brigade. Medtem ko se vitka telesa indijskih lepotic zvijajo v orgijah plesa, zabave in razburkanih strasti, v čarobnih in razkošnih indijskih palačah, odmevajo z bojišča klici ranjenih in trobente kličejo na napad, zmago in smrt. Tako odličnega filma že dolgo ni bik) v Mariboru. Za novo sezono smo nabavili veliko sve' tovno senzacijo, film največjega ljubimca %etl’ skih src, najlepšega filmskega igralca vse^ časov RUDOLFA VALENTINA v njegovem največjem filmu Šejkov sin Po dolgih letih se je posrečilo najti neg ^ tega filma ter je filmska družba izdelala^ popolnoma novi kopiji ta splošno znan' iz časa nemega filma Nedvomno senzacija za staro hi ^ sebno pa za nežni spol, da vidi §e el1 Rudolfa Valentina. ..............................................._ iiiiiiv _______ 1 1 . £0 ———-----------------— 1 1 ’ — Rok»P|S M Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — y jj, pa vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67, in uprave šjev. 28-67. — Poštni čekovni račun