ill
	 LIST IZ MARKOVCEV 
	Maj 07
Vsem društvom in posameznikom, ki so sodelovali pri organizaciji prireditev in nastopajočim ob letošnjem občinskem prazniku se lepo zahvaljujem!
Župan Franc Kekec
l -
2
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
Maj 07
LIST IZ MARKOVCEV
Lep pomladni pozdrav!
Osmi praznik občine Markovci, za katerega lahko rečemo, da je bil v letošnjem letu še posebej slovesen prav zaradi novih cerkvenih orgel, se je zaključil s slavnostnim podpisom dokumenta o prijateljskem sodelovanju med občina Markovci in Samugheo. Tovrstno sodelovanje med podeželskimi občinami ima številne prednosti - občini, ki sta bogati s tradicijo, lahko z roko v roki vodita naprej razvoj etnografske dediščine in sta vzgled lokalnim subjektom. Korant je svojega brata torej našel na italijanskem otočku, ni pa zanemarljiv podatek, da se koratnu podobni etnografski liki najdejo tudi drugod po evropskih tleh.
Sicer pa smo v občini Markovci, korantovi deželi, ob občinskem prazniku ponovno naredili obračun postorjenega v minulem enoletnem obdobju. Naložb je bilo veliko, zagotovo pa velja poudariti, da so majhne podeželske občine z osamosvojitvijo veliko pridobile zlasti na razvoju infrastrukture. V devetih letih samstojnosti smo Markovci s svojim proračunom zares lepo okitili svojo občino. Obrtna cona, novi ali obnovljeni vaško-gasilski domovi, ceste, sprehajalne poti, športna igrišča, dvorani v Bukovcih in Mar-kovcih, občinsko poslopje in urejeno središče občine, pokopališka vežica, pokopališče ...
Smo občina, ki svojim občanom - kar se tiče infrastrukture - ponuja res veliko. Podobno je tudi z društvenim življenjem. Čeprav bi društva v svojo blagajno rada še kakšen dodaten občinski evro, pa vsem željam ob vsakem trenutku res ni mogoče ustreči. V bodoče se obeta revitalizacija ptujsko-markovskega jezera - tudi iz tega naslova bi lahko kovali naše vizije. Kako v občino, ki se ponaša s kulturno in etno-grasko dediščino, ki jo društveni zanesenjaki ohranjajo, pripeljati turista? Da imamo ponuditi marsikaj, smo se lahko prepričali na kulturnem večeru svetega Marka čas. In če nam bo uspelo združiti vse zgoraj našteto, si verjetno lahko kakšen cekin obetamo tudi s turističnega naslova.
Odgovorna urednica Mojca Zemljarič
V članku o pustovanju v Stojncih smo v prejšnji številki pozabili omeniti eno izmed stojnskih pustnih skupin, in sicer skupino Pika Nogavičk iz Sigeta. Zagodel pa je tudi tiskarski škrat. Zato je izpadel pogovor z Janezem Obranom. Članek objavljamo v tej številki. Za napaki se opravičujemo.
Uredništvo
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Liponik, Hedvika Rojko, Alenka Rožanc, Darko Meznarič in Marija Prelog. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Slika na naslovnici: Nove orgle, Foto Laura. Oblikovanje in priprava za tisk: VEJICA, Rado Škijanec s. p.. Tisk: Grafis Rače. Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov.
Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
3
	 LIST IZ MARKOVCEV 
	Maj 07
Občina namerava kupiti nepremičnine v Sobetincih
10. aprila je bila že 6. seja občinskega sveta v novem mandatu. Svetniki so razpravljali o 18 točkah
dnevnega reda.
Po pregledu in potrditvi zapisnika prejšnje seje so najprej vzeli na znanje zaključni račun proračuna v preteklem letu, ki se je finančno zadovoljivo zaključilo. Sledile so spremembe odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. S spremembo odloka so se spremenile globe iz tolarjev v evre, tako da znaša globa za prekršek pravne osebe 1.400 € za prekršek samostojnega podjetnika posameznika pa 400 €. Za isti znesek se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe in samostojnega podjetnika.
Člani občinskega sveta so sprejeli tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta za del območju P13-01 Novi Jork - območje Reseda.
Komisija za kulturo je občinskemu svetu predložila v sprejem nova merila za izračun dotacij iz proračuna občine, namenjenih za redno dejavnost kulturnih društev. Po daljši razpravi svetniki novih meril niso izglasovali, kar pomeni, da bo letošnji razpis za kulturna sredstva v skladu z merili preteklega leta. Sprejeli pa so vsebinski del letnega športnega programa za leto 2007. Sledila sta dokumenta identifikacije investicijskega projekta za zamenjavo vodovodnega omrežja v naseljih Markovci in Zabovci in za preplastitev
cest in rekonstrukcijo javne razsvetljave Markovci-Zabovci.
V nadaljevanju je občinska KVIAZ podala svetnikom zahtevo OŠ Markovci po oblikovanju mnenja k imenovanju ravnatelja OŠ. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov, med njimi tudi dva sedaj zaposlena v OŠ Markovci. Po tajnem glasovanju so svetniki pet glasov namenili domačemu kandidatu Milanu Gabrovcu, pet glasov Daši Jakol in en glas Ivanu Štrafeli.
Komisija za priznanja in oblikovanja je občinskemu svetu podala predloge za podelitev občinskih priznanj ob 8. občinskem prazniku. Svetniki so predlogu komisije v celoti ugodili, tako da so priznanja prejeli: plaketo Mirko Janžekovič iz Stojncev 136/c in Janez Veršič iz Nove vasi pri Markovcih 12/a; listino pa Jože Foltin, Ulica Jožefe Lackove 13, Ptuj, Športno društvo Bukovci in po predlogu sveta še Alojz Hojnik iz Borovcev.
Svetniki so odločali tudi o prometu z nepremičninami in sklenili, da se po ceni 13,69 €/m2 kupi nepremičnina v lasti Perutnine Ptuj, in sicer parcela št. 1/3.S k.o. Sobetinci. Prav tako so sklenili, da se kupi parc. št. 506/6 k.o. Markovci po ceni 10,65 €'m2. Občinski svet je soglašal tudi s predlogom Stanislava Kokola, da se njegova parcela v obrtni coni št. 258/30 proda novemu kupcu »Zmazek - ZAF,
d.o.o.«, občina pa se odpove bremenom v zemljiški knjigi, vpisanih v korist občine Markovci.
Svetniki so soglašali s predlogom JZ Zdravstveni dom Ptuj k izplačilu nagrade za delovno uspešnost direktorice zavoda. Na znanje so vzeli tudi obvestilo podjetnika Janeza Kukovca iz Markovcev glede morebitnega izvajanja del pri gradnji kanalizacije. Prav tako so vzeli na znanje porevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih pri reviziji o pravilnosti poslovanja občine v delu, ki se nanaša na požarno varnost. Iz poročila izhaja, da so ugotovljene napake odpravljene.
Občinska uprava je svetnike seznanila s sklepom ustavnega sodišča, ki je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje občine Markovci, ki jo je na ustavno sodišče podal vaški odbor Prvenci.
V nadaljevanju je rajonski policaj svetnike seznanil s trendi varnostnih pojavov na območju naše občine za leto 2006.
Po nekaj zanimivih svetniških vprašanjih in pobudah je župan sejo zaključil.
MBK
Foto: MZ
Tudi na 6. redni seji so občinski svetniki razpravljali o obrtni coni Novi Jork.
4	Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
Maj 07 - list iz markovcev
Podpis pogodbe za vitalizacijo ptujsko-markovskega jezera
Aprila se je zgodil eden izmed pomembnejših dogodkov za občino Markovci v tem letu.
V poročni dvorani ptujske mestne hiše so namreč minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver ter župana občin Ptuj in Markovci, dr. Štefan Čelan in Franc Kekec, podpisali pogodbo o sofinanciranju projekta vitalizacije ptujskega jezera, umeščenega tudi v Načrt razvojnih programov Republike Slovenije.
Slovesnega podpisa pogodbe, ki prinaša nove razvojne možnosti na turistič-no-rekreativnem področju, so se udeležili številni gostje, med njimi tudi državni sekretar mag. Zvonko Zinrajh, direktor direktorata za šport na Ministrstvu za šolstvo in šport Simon Starček ter poslanec državnega zbora Branko Marinič. Projekt bodo uresničili pretežno s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 654.200 evrov in z denarjem, ki ga bosta prispevali ptujska in markovška občina. Zgradili bodo pristanišče na Ranci v Budini, dve vstopno-izstopni mesti v Zabovcih in pri Termah Ptuj, uredili veslaške proge in označili plovbne poti. Po
Župan Franc Kekec ob podpisu pogodbe
napovedih naj bi z deli pričeli junija in jih končali predvidoma septembra, celotna naložba pa bo državo in obe občini stala
nekaj manj kot 773.000 evrov.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Kako kmetovati na območju Nature 2000?
Občina Markovci je v mesecu marcu pripravila okroglo mizo na temo Kako kmetovati na zemljiščih v Naturi 2000, ki zajema območje ob reki Dravi in krajinskega parka Šturmovci.
Že leta 1979 so v okviru mestne občine Ptuj sprejeli odlok o varovanju krajinskega parka Šturmovci, ki ga lastniki zemljišč morajo še vedno upoštevati. To pomeni, da brez ustreznih predhodnih soglasij strokovnih služb ne smejo podirati dreves ali spreminjati namembnosti zemljišč (na primer iz travnika v njivo).
Kmetovalci so na okrogli mizi opozarjali, da mnoge drevesne vrste in druge rastline v krajinskem parku izumirajo, ker je od leta 1979, ko so gradili jez za hidroelektrarno, na tem območju podtalnica zelo padla. Skupaj z županom Francem Kekcem so se zbrani na okrogli mizi strinjali, da je na določenih ministrstvih potrebno storiti več za pridobitev določenih subvencij, da Šturmovci ne bodo zarasli.
Besedilo in foto: MZ
Krajinski park Šturmovci spada v zaščiteno območje Nature 2000.
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
5
- LIST IZ MARKOVCEV -
Ko se dogodki selijo med spomine
Maj 07
Vabilo občine Markovci, ki sem ga prejela pred mesecem (še enkrat ga vzamem v roke ter preverim njegovo vsebino): naslov je 8. občinski praznik, sledijo pa datumi vseh prireditev ter ob njih moje označbe. Prav pri vseh sem tedaj, v začetku aprila, napisala črko Ž in klicaj, s čimer sem sama sebe opozorila, da si želim in se bom tudi udeležila vseh ali skoraj vseh dogodkov, dogajanj.
Zdaj ko so minili tudi že mnogi prazniki s svojim dogajanjem, zadovoljna in ponosna ugotavljam, da sem željam sledila in zato doživela mnogo lepih trenutkov, srečanj ... Pa naj še koga izmed občanov Markovcevpopeljem skozi dogodke in spomine nanje.
10. aprila, bil je torek, sem si med čakanjem v avli osnovne šole Markovci najprej ogledala razstavljene slike, doživela lepo otvoritev slikarske razstave Jožeta Foltina in se srečala z njim ter mnogimi prijaznimi ljudmi (naj omenim še posebej Rozino Šebetič, znano ptujsko slikarko).
V	soboto, 14. aprila, sem še pravočasno prikolesarila s svojega družinskega obiska na Forminu, da sem ob 17. uri v večnamenski dvorani v Markovcih lahko odprtega srca uživala ob koncertu Vrača se pomlad in se ob vseh prelepih zimzelenih melodijah spomnila mnogo pomladi in se razveselila te, letošnje. Ob tem pa še kratko, a zato nič manj lepo srečanje z dragimi ljudmi. Drugi dan po nedeljski pozni sveti maši pa presenečenje: kratek (poslovilni) koncert Mestnega pihalnega orkestra Radlje ob Dravi z dirigentom, našim domačinom, Danielom Tementom. Bilo je kot »pika na i«.
Čeprav je zame mesec april posebej bogat tudi zaradi šestih osebnih praznikov mojih najdražjih, nisem mogla niti hotela opustiti naslednjih občinskih dogodkov. 20. aprila sem v kar vročem petkovem popoldnevu prišla na osrednjo prireditev ob osmem občinskem prazniku, kjer sem z veseljem prisluhnila zanimivemu programu učencev OŠ, MoPZ Markovci, CePZ Markovski zvon in še komu. Potem pa še čestitke vsem dobitnikom občinskih priznanj, malo druženja s sokrajani ob okusni ponudbi z žara, srečanje s prijateljico Marto ...
Doživetje prejšnjega dne sem dopolnila z dogodkom kulturnega večera z naslovom Svetega Marka čas. Bil je v soboto, 21. aprila. Mnogi smo solznih oči spremljali splet, ki so ga za življenjsko leto na vasi - v Markovcih in vseh ostalih - domiselno sestavila vsa kulturna društva občine Markovci. Solznih oči? Da, zaradi spominov, še posebno pa zaradi iskrenega ponosa na vse, kar nam je uspelo ohraniti doslej. Obljubljamo, da bomo to ohranili tudi za bodoče rodove.
Poseben sijaj pa je vsemu dogajanju osmega občinskega praznika dala Markova nedelja, 22. april 2007. Že mesece nazaj smo poznali željo in odločitev našega gospoda župnika in vseh faranov, da bi prav na ta dan doživeli blagoslov novih orgel. Vse je potekalo tako, da bi ne moglo biti bolje in dobri dve uri v cerkvi sta kar prehitro minili.
Glas srca in spominov me je v ponedeljek 23. aprila zvabil še na Ptuj na Jurjev sejem in srednjeveško tržnico, kjer sem kupila kak spominek in doživela nekaj dragocenih srečanj.
Svoj zapis z letošnjega občinskega praznovanja pa naj zaključim z dogodkom na dan 25. aprila, ko goduje sveti Marko in z njim vsak Markovčan. V poznih popoldanskih urah sta v prostorih občine Markovci slovesno podpisali listino o sodelovanju in prijateljstvu občina Samugheo s Sardinije in občina Markovci. Ves dogodek pa so obogatili ljudski pevci in godci iz vasi Bukovci in Prvenci. Ko sem odhajala domov, še nisem slutila, da bom gostom s Sardinije lahko vsaj prijazno pomahala v slovo, kar se je potem zares slučajno zgodilo drugi dan oziroma dopoldan v Ptuju, ko so gostje odhajali domov, k svoji bogati in spoštovani dediščini. »Dobro jutro in obenem na svidenje!« smo si voščili, nato pa v mali skupini tukajšnjih ljudi ugotavljali, da se bo to novo prijateljstvo gotovo širili in krepilo ... Saj res: najprej sezimo v roko svojim sosedom (v cerkvi in drugod), nato se bo prijateljsko čustvovanje širilo dalje.
V	mislih smo morda segli v roko našim romarjem v Lurd ob njihovem odhodu in spet ob vrnitvi v upanju, da so z njim obogatili življenje naše farne skupnosti.
Ko odložim vabilo na osmi občinski praznik, ugotovim: na tiskovni konferenci 11. aprila pa res nisem bila ...
Karolina Pičerko
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
6
Maj 07
LIST IZ MARKOVCEV
V Markovcih razstava Jožeta Foltina
Jože Foltin, profesor likovne vzgoje, je rojen leta 1944 v nemškem Wilfinge-nu. Obiskoval je Pedagoško akademijo v Mariboru (likovna smer), diplomiral pa je na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške akademije v Ljubljani, in sicer na temo „Barva kot izrazito sredstvo."
Kot profesor likovne pedagogike je poučeval na več osnovnih šolah in gimnaziji Ormož. Markovčani ga poznamo kot dolgoletnega ravnatelja naše osnovne šole; v letošnjem letu pa odhaja v pokoj. Foltin je prejel več nagrad in priznanj. Je tudi dobitnik oljenke MO Ptuj in nagrajenec DLUM-a za leto 2000. Samostojno je razstavljal doma in tudi v tujini (Maribor, Ptuj, Ljubljana, Ormož, Lendava, Radenci, Sladki vrh, Avstrija, Nemčija, Italija, Hrvaška ...). Sodeloval je na več skupinskih razstavah, likovnih kolonijah in srečanjih. Je tudi večkratni udeleženec Ex-tempora v Ljutomeru in Piranu.
Že od začetkov svoje likovne ustvarjalnosti se Foltin v okviru „klasične" motivike najraje posveča krajinam, vedutam, cvetličnim tihožitjem in etnografskim motivom, tematsko izhajajoč iz svojega neposrednega življenjskega okolja Ptujskega polja.
Po eni strani torej najraje slika vinorodne gorice, sadovnjake in neskončna polja Dravske doline, vključno z značilnimi vaškimi zaselki ali osamljenimi kmetijami, cerkvami ali kapelicami, po drugi strani pa v neštevilnih variacijah upodablja eno izmed najznamenitejših lokalnih etnografskih posebnosti: koranta. Umetnik je skozi vse ustvarjalne faze - kot izraziti
risar - tudi v slikarstvu uporabljal linijo kot osnovni oblikotvorni likovni element. Njegov likovni izraz je bil dolgo časa v osnovi naravoposnemajoč z umirjenim koloritom, četudi se je formalno nagibal k blagi ekspresivni deformaciji likovnih objektov (kot so gore, drevesa, hiše ...). 90. leta prejšnjega stoletja zaznamujejo precejšnje spremembe in celo odstopanja od dotedanjega Foltinovega formalnega izraza, kot posledica na novo odkritega veselja do raziskovanja drugačnih likovno izraznih možnosti. Umetnik namreč stopnjuje učinek dinamične ekspresije s pomočjo izrazitejše gestualnosti in celo dripinga, puščajoč sledove odtekajoče barve po nosilcu, vedno bližje abstraktnemu ekspresionizmu. Skrajno stopnjo doseže
razvoj nekje leta 1998 s pojavom informe-lovsko zasnovanega ciklusa Najdišč, kjer avtor pri oblikovanju slikovne površine ob akrilnih barvah prvič uporabi tudi nesli-karske materiale, kot so pesek, zemlja ali drobno kamenje. Slikovna površina hkrati pridobi reliefno strukturo v simboličnem pomenu slojevitosti arheoloških najdišč, temu ustrezen pa je tudi prevladujoč ugasel zemeljski lokalni kolorit. Prevladujejo torej rjavi in oker odtenki, pogosto tudi nekromatične črne in sive nianse, morda celo v spremstvu temno zelenih koloristič-nih variant. Foltin se v svojih poznejših delih tako usmeri od krajin na površju zemlje proti krajinam v zemljini globini, pri čemer pridobi njegov opus popolnoma nov, simboličen pomen. Skrajno nenavadno je tudi preoblikovanje korantove podobe, kjer združuje informelovski pristop Najdišč z ekspresivno učinkujočo klasično risbo ob kontrastno učinkujočem koloritu počlovečene, strah vzbujajoče maske. Z „zemljo zasuta" korantova maska simbolizira prehod iz življenja v smrt in obratno, v arheološkem kontekstu pa tudi povezavo med preteklostjo in sedanjostjo kot nesmrtno znamenje vseh časov. Na zadnji razstavi, ki je bila organizirana v okviru prireditev 8. praznika občine Markovci, Jože Foltin predstavlja najnovejša dela, ki se navezujejo na njegovo tradicionalno tematiko in motiviko, hkrati pa razstavlja redke samostojne ženske figuralne kompozicije, vračajoč se k svojemu risarskemu izhodišču.
MZ
Foto: Martin Ozmec
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
7
	 LIST IZ MARKOVCEV 
	Maj 07
Na osrednji prireditvi podelili občinska priznanja
Osrednja prireditev ob prazniku občine Markovci s podelitvijo priznanj in odlikovanj je bila v petek, 17.
aprila.
jšl $ praznik m- Občine Markovci
W f t t F S
V l \ J J i #11 lil 1
— *
„Z letošnjim praznikom vstopamo v tretji mandat naše občine. Zastavili smo si nove cilje, ki so ekološko zastavljeni v smislu izboljšanja življenjskih pogojev. Hiter razvoj in nove tehnologije zahtevajo, da začnemo aktivno delati na ohranjanju narave, okolja v katerem živimo. Največji okoljski projekt bo izgradnja kanalizacije, ki smo jo začeli v minulem letu v Mar-kovcih, nadaljujemo letos in jo želimo v Zabovcih zaključiti v prihodnjem letu. Ob kanalizaciji posodabljamo tudi ostalo infrastrukturo - vodovod in elektriko s soinvestitorjema Komunalnim podjetjem Ptuj in Elektro Ptuj. V prihodnjem letu naj bi stekel tudi projekt kanalizacije pod imenom »Zaščita podtalnice ptujskega polja«, v katerega sta vključeni vasi Bukovci in Stojnci. Zaključili bomo gasilski dom v Markovcih, pripravili projektno dokumentacijo v letošnjem letu za cesto Markovci - Borovci in v Bukovcih v zaselku Vopoš-nica ter jih zgradili v letu 2008. Poleg omenjenih investicij je v letu 2007 in 2008 nekaj več denarja, namenjenega tudi za kulturo in šport.
Župan Franc Kekec
Občina Markovci je odprta za najrazličnejša povezovanja na področju gospodarstva, kulture in še kje v regiji in tudi v Evropi. Naš korant je našel podoben lik v Sardiniji v Italiji, kar pomeni, da jezik in razdalja nista ovira za prijateljsko druženje. Na Markovo smo tako potrdili tudi prijateljsko sodelovanje s podpisom listine o prijateljstvu," je na osrednji proslavi povedal markovski župan Franc Kekec, ki
Moški pevski zbor Markovci
občino vodi tretji mandat.
Občinska odlikovanja občine Markovci pa so na letošnjem občinskem prazniku prejeli: Janez Veršič iz Nove vasi, ravnatelj OŠ Markovci Jože Foltin, Mirko Janžeko-vič iz Stojncev, Alojz Hojnik iz Borovcev ter Športno društvo Bukovci.
Janez Veršič je v KS Markovci med leti 1970 in 1978 dva mandata uspešno deloval kot vaški odbornik. Bil je tajnik pri gradnji telefonskega omrežja v Novi vasi, član gradbenega odbora pri gradnji vodovoda in asfaltiranja cestišča v Novi vasi, v času zaposlitve je redno daroval kri,
dolga leta pa je tudi član lovske družine. Vse od včlanitve v PGD Nova vas (leta 1960) je vesten in aktiven član društva. V okviru društva je opravljal več funkcij: bil je član prosvete, predsednik in poveljnik društva, vodja moške mladine, predsednik nadzornega odbora, član upravnega odbora ter član gradbenega odbora pri izgradnji novega gasilskega doma z vaško dvorano. Kot aktiven član PGD Nova vas je prejel že več priznanj na občinskem in tudi državnem nivoju. Kot ljubitelj narave - predvsem Šturmovca - se zavzema za ohranitev naravne in kulturne dediščine,

/ 4
tel 8. praznik W Občine Markovci

Folklorna skupina FD Markovci
8
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
Maj 07
LIST IZ MARKOVCEV


Janez Veršič
vsekakor pa je potrebno omeniti, da je Janez Veršič, letošnji občinski nagrajenec, zares veliko dela in truda vložil v gradnjo novega gasilskega doma.
Jožeta Foltina Markovčani poznamo kot dolgoletnega ravnatelja naše osnovne šole. To funkcijo je prevzel že leta 1985, v letošnjem letu pa se mu že nasmiha tretje življenjsko obdobje, ki ga bo lahko še v večji meri posvečal svojim hobijem, zlasti slikarstvu, s čimer se ukvarja že dolga leta. Pod vodstvom ravnatelja Foltina je

Jože Foltin
OŠ Markovci dosegla vidne rezultate na učno-vzgojnem, kulturnem in športnem področju. Foltin je ves čas sledil sodobnim pedagoškim trendom ter k temu nenehno vzpodbujal celoten kolektiv. Šola se je tako razvijala v razpoznavno pedagoško kvaliteto.
Foltinovo temeljno vodilo je vzgajati učence v samozavestne, samoiniciativne in vedoželjne mlade osebnosti. Ena njegovih pomembnejših zaslug je skrb za kulturne oziroma tradicionalne vrednote kraja. Na tak način so nastali številni projekti: Iz korantove dežele, Tukaj smo doma, Tak so se negda ženili, Od kolin do mesa iz tunke, Pri nas pa bomo zibali, Občina Markovci
Mirko Janžekovič
- to smo mi ... Posebno dejaven pa je Jože Foltin na umetniškem področju.
Mirko Janžekovič je v gasilskih vrstah član že več kot 50 let. Svoje življenje je med drugim aktivno posvečal društvenemu področju. Bil je predsednik lovske družine in pihalne godbe ter član športnega društva. Kot podjetnik se je zavzemal za razvoj turizma in gostinstva v občini, v prvem mandatu nove občine je bil član občinskega sveta in tudi glavni pobudnik za postavitev Florjanovega spomenika pri
preuredili v ribnika, ki danes služita zlasti ribolovu. V lanskem letu je ekipa upokojencev ŠRD Markovci na čelu s Hoj-nikom sodelovala na državnem ribiškem tekmovanju, kjer je osvojila prvo mesto. Alojz Hojnik je kot občan veliko prispeval za razvoj občine na kulturnem, naravovarstvenem in športnem področju.
Športno društvo Bukovci je bilo ustanovljeno leta 1977, in sicer na pobudo Franca Meznariča in Franca Bezjaka. Ustanovni člani nogometne sekcije so si

%
\ v
Janez Janžekovič, predsednik ŠD Bukovci
gasilskem domu v Stojncih.
Alojz Hojnik je
ustanovni član in prvi predsednik Športno-ribiškega društva Markovci. Z ustanovitvijo tega društva se je pričela tudi sanacija dveh zapuščenih gramoznic. Pod Hojniko-vim vodstvom in s prostovoljnim delom članov društva sta se tako obe gramoznici
Alojz Hojnik
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
9
	 LIST IZ MARKOVCEV 
	Maj 07
najprej zadali nalogo, da se nogometna ekipa opremi z dresi in začne nastopati v ligaškem tekmovanju. Tako so bile prve tekme odigrane v sezoni jesen 1977. Tekme so se igrale na igrišču v Markovcih, eno sezono pa tudi na igrišču v Sobetincih. Člani sekcije so že razmišljali, da bi tudi v Bukovcih imeli svoje igrišče in leta 1980 se tako rodi ideja, da se uredi nogometno igrišče v Hameršakovi gramoznici.
Člani nogometne sekcije Bukovci z gospodom Janezom Janžekovičem in ostalim vodstvom gasilskega društva Bukovci so z nekaj tisoč urami prostovoljnega dela uredili igrišče za veliki nogomet v velikosti 95x58 metrov, ki je bilo julija 1985 svečano predano svojemu namenu. Ob otvoritvi igrišča je bil organiziran veliki gimnastični miting, katerega si je ogledalo okrog 2000 gledalcev. Naslednje leto so ob igrišču že bili zgrajeni prvi klubski prostori, ki so pomenili boljše pogoje za delo v sekciji. Leta 1989 se začne delati z mlajšimi kategorijami, ki zelo hitro pokažejo svojo nadarjenost za nogomet, saj leta 1991 mladinska ekipa NK Bukovci postane pokalni zmagovalec medobčinske nogometne zveze Ptuj.
Po osamosvojitvi naše države pa z izstopom člani nogometne sekcije Bukovci iz TVD Partizan Markovci 14. 3. 1992 v dvorani kulturnega društva v Bukovcih na ustanovnem občnem zboru ustanovijo Športno društvo Bukovci. Za prvega predsednika je bil izvoljen Franc Njegač. Poleg tekmovanj v tem času povečajo prostore društva in pridobijo dodatno klubsko sobo.
Mešani cerkveni pevski zbor KUD Markovski zvon
Leta 1996 društvo dobi novi upravni odbor, ki mu predseduje Franc Petrovič, v tem času se ob prostorih društva uredi asfaltno igrišče za rokomet in mali nogomet.
V začetku leta 1999 pa se prične z nujno rekonstrukcijo garderob in ostalih prostorov, saj le-ti niso zadoščali kriterijem za tekmovanje vseh kategorij nogometašev. Ob veliki pomoči vseh članov in simpati-zeijev društva se leta 2002 konča z deli.
Leta 1999 društvo ustanovi šahovsko sekcijo in leta 2000 namizno teniško sekcijo, ki je še danes zelo aktivna.
Po osemletnem uspešnem in predanem vodenju športnega društva Bukovci je leta 2004 Franca Petroviča zamenjal novi in
ambiciozni predsednik Janez Janžekovič.
Z novimi idejami in zagnanostjo ter ob pomoči vseh članov se športno društvo Bukovci v zadnjih letih prebija v sam vrh organiziranosti športnih društev na širšem ptujskem območju.
Športno društvo Bukovci šteje 59 članov, zraven tega je v mlajših kategorijah vključenih 40 otrok, starih od 7 do15 let. Ekipe članov, starejših dečkov, mlajših dečkov in cicibanov tekmujejo v ligah medobčinske nogometne zveze Ptuj.
MZ
Foto: Laura
Godba na pihala občine Markovci
10
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
Maj 07
LIST IZ MARKOVCEV
Markovo 2007 - Pozdravljene, ve orgle nove!
Praznovanje osmega občinskega praznika, ki se je s kulturnimi prireditvami začelo ob koncertu zimzelenih melodij, je prav gotovo doseglo svoj vrhunec na Markovo nedeljo, 22. aprila, ko je mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger blagoslovil nove orgle - opus 91, delo Mariborske orglarske delavnice.
V zadnji številki Lista iz Markovcev je bilo na dolgo in široko opisano delo, ki je potekalo od začetka del na koru, pa vse do tedaj, ko so nove orgle začele dobivati svojo končno podobo. Fina mizarska dela in uglaševanje piščali so se zavlekla do zadnjih dni pred blagoslovom, tako da smo pevci nestrpno čakali, kdaj bomo lahko "prevzeli" kor v uporabo.
Priprave cerkvenega pevskega zbora sv. Marko, otroškega pevskega zbora Zvonček in organista na ta velik dogodek so se začele že takoj po novem letu, ko smo skupaj z našim župnikom pripravili protokol slovesne svete maše in izbrali primerne pesmi. Pevske vaje so prve tri mesece potekale v društvenih prostorih, v drugi polovici aprila pa smo se preselili na novi kor, ki je po končni obdelavi dobil lepo in uporabno obliko. Organist Andrej, ki se je za slovesnost pripravljal na novih orglah v cerkvi sv. Doroteje v Dornavi, je prav tako nestrpno čakal trenutek, ko bo na prvi skupni vaji z zborom preizkusil domače orgle. Zgodilo se je na velikonočni ponedeljek, ko smo se prvič skupaj zbrali pevci, zborovodja in organist, da preizkusimo sad našega večmesečnega dela. Kljub temu da takrat orgle še niso delovale popolnoma zanesljivo in da še niso bili uglašeni vsi registri, smo bili vsi navdušeni nad njihovo mogočnostjo. Vse nadaljnje vaje na koru so pripomogle, da smo se pevci in organist ujeli in izbrali primeren izbor registrov k posameznim pesmim.
Približevalo se je Markovo in farani smo bili že malo utrujeni od vseh prireditev, ki so se zvrstile ob letošnjem občinskem prazniku. A se je Markovska nedelja za mnoge začela malo drugače. Skoraj običajna jutranja sveta maša z obvezno pesmijo sv. Marku in cerkvenimi pevci Jutranje zarje je minila. Zunaj pred cerkvijo in na občinskem in župnijskem dvorišču pa so pridni farani različnih društev in združenj pripravljali vse potrebno za nedeljsko slovesnost. Okoli cerkve in pred občino je nekaj izdelovalcev suhe robe in lectarjev postavilo svoje stojnice in vabilo k nakupu tradicionalnih izdelkov ob farnem žegna-nju.
Kopjaši so pospremili procesijo do cerkve
Silva Meznarič je v imenu župljanov pozdravila g. nadškofa
Ura je odbila 9.00 in zvonovi so s pritrkavanjem začeli vabiti farane v cerkev. Kar kmalu zatem so se prvič oglasili godbeniki Godbe na pihala Občine Markovci z dirigentko Heleno Bezjak in zaigrali v čast novim orglam. Sledilo je petje na koru. Tako smo privabili prve farane v cerkev. Pevci "odraslega" in otroškega cerkvenega zbora so ob uvodnih pesmih ogreli glasilke, le organist je še počival. Zadnjih dvajset minut pred deseto uro se je pričakovanje stopnjevalo. Godba je zaigrala še nekaj slovesnih melodij, nakar so že priplesali markovski kopjaši iz Folklornega društva Markovci in s plesom pospremili sprevod duhovščine do cerkve ter jim pred cerkvenimi vrati postavili slovesni "špalir" Po pozdravni pesmi g. nadškofu dr.
Francu Krambergerju je prve pozdravne besede v imenu vseh faranov, župnijskega pastoralnega sveta, vseh generacij pevcev in botrov spregovorila predsednica cerkvenega pevskega zbora Silva Meznarič. Sledil je pozdravni nagovor župana Franca Kekca in župnika Janeza Maučeca.
Po blagoslovni molitvi za nove orgle je organist Andrej Kramberger dobil znak, da lahko začne. In ta trenutek si bomo vsi zapomnili. Orgelski preludij Introduction-Choral Leona Boëllmanna je napolnil z zrakom vseh 24 registrov, kar jih premorejo nove orgle. In zadonele so s takšno močjo, da se je cerkev kar zatresla in pogledi faranov v cerkvi so se obrnili proti orglam. Tudi pevci smo bili tako prevzeti, da so nam od sreče stekle solze in smo s
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
11
	 LIST IZ MARKOVCEV 
	Maj 07
Nadškof dr. Franc Kramberger je na koru blagoslovil orgle, kor in pevce.
težavo zapeli prvo pesem: Pozdravljene, ve orgle nove. Med petjem pesmi je na kor pristopil tudi g. nadškof s spremstvom ter z blagoslovljeno vodo pokropil nove orgle in nas pevce.
Po blagoslovu se je nadaljevala slovesna sveta maša, ki jo je prav tako vodil nadškof dr. Franc Kramberger ob somaševanju domačega župnika in nekaj dekanijskih duhovnikov. Posebej smo bili veseli soma-ševanja našega novomašnika Marka Verši-ča, ki je sedaj že župnik v fari Šmarje pri Jelšah.
Cerkveni pevski zbor sv. Marko je pod vodstvom zborovodje Ernesta Kokota pri sveti maši izvedel vse dele latinske maše Missa in G skladatelja Joannesa Gašpari-ča in še mnogo drugih pesmi. Organistu Andreju je pri upravljanju z registri pomagala njegova profesorica orgel z mariborske orglarske šole, Marjeta Urbanič. Kot vsako nedeljo pri sveti maši so tudi ob tej veliki slovesnosti zapele pevke otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvonček pod vodstvom Alenke Rožanc in ob spremljavi Gregorja Zmazka na kitari.
Po obhajilu je Zlatko Munda, predstavnik mariborske orglarske delavnice, na kratko predstavil sestavo novih orgel in se zahvalil za dobro sodelovanje župnije z delavnico pri tem velikem projektu. Sledile so še zahvale in priložnostna darila vsem botrom, ki so finančno najbolj pripomogli k temu, da imajo orgle takšno podobo, kot smo jo lahko na sami slovesnosti tudi prvič videli in slišali.
Župnik Janez Maučec se je ob tem še posebej zahvalil vsem izvajalcem del ob preureditvi kora, vsem faranom in posameznikom, ki so pri tem projektu prebili ure in ure svojega prostega časa in poma-
gali k temu, da smo 22. aprila - na Markovo nedeljo - lahko slavili nepozabne trenutke ob blagoslovu novih orgel.
Slovesna sveta maša je trajala dobri dve uri, a se na koru še dolgo časa ni umirilo. Nekaj časa smo pevci in organist še vztrajali ter prepevali lepe slovenske pesmi, nakar smo se morali umakniti vsem, ki so si želeli od bliže ogledati ta prečudoviti instrument in morda "pokukati" v notranjost med piščali. Vsem obiskovalcem je bil na voljo bilten, ki ga je ob tej priložnosti izdala župnija.
Po pričakovanju se je slovesnosti udeležilo več tisoč faranov iz domače župnije in sosednjih far, tako da je bila cerkev premajhna za vse. Za vse, ki niso imeli prostora v cerkvi, je bilo poskrbljeno v šotorski dvorani, kjer je bil prenos preko zvočnikov in velikega platna.
Mogočne orgle in polna cerkev (v ospredju botri in gostje)
12
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
Maj 07
LIST IZ MARKOVCEV
Za nami je veliko praznovanje - dogodek, ki ga bomo pomnili še desetletja. Nove orgle smo blagoslovili in takoj po blagoslovu so zadonele in začele svoje poslanstvo. Ob tem se zahvaljujem vsem izvajalcem del, in sicer: tesarstvu Matjašič, zidarstvu Vinkovič, kleparju Marjanu Bezjaku, pleskarstvu Franca Tašnerja, mizarstvu Ivana Soka, električarju Slavku Maru in seveda Mariborski orglarski delavnici. Da delavci niso bili lačni, je poskrbela restavracija Gastro. Posebna zahvala gre vsem domačim delavcem za ure in ure brezplačnega dela od mladih do starejših. Hvala članom župnijskega pastoralnega sveta, cerkvenega pevskega zbora, društvom za pomoč pri izvedbi slovesnosti Markove nedelje - od podeželskih žena, turističnega društva, društva mladih, konjeniškega kluba, gasilcev, članov vaških odborov do vseh ostalih neimenovanih. Hvala vsem botrom, vsem darovalcem za orgle in seveda Občini Markovci.
Naj orgle bogatijo bogoslužje in kulturno življenje ter na priprošnjo sv. Marka in sv. Cecilije hvalijo in slavijo Boga.
Janez Maučec, župnik
Postrežba na dvorišču je potekala zelo profesionalno.
Kar se je pripravljalo že od zgodnjih jutranjih ur v kotlih in na žarih, se je po maši kaj hitro izpraznilo, saj je več tisoč-glava množica zapolnila vse mize in klopi v šotorski dvorani in zunaj na občinskem ter župnijskem dvorišču. K veselemu razpoloženju so pripomogli še člani ansambla Upanje, ki so s slovensko narodno glasbo zagotovili veselo razpoloženje in druženje v popoldanskih urah. Pridnost in delavnost vseh, ki so pripomogli k temu, da smo bili
vsi, ki smo lahko sedli za mizo, postreženi, je bila res pohvale vredna.
S skupnimi močmi nam vedno uspe in tudi tokrat je bilo tako. Markova nedelja in blagoslov orgel je bil vrhunec letošnjih praznovanj ob občinskem prazniku v vseh pogledih in vsekakor dogodek stoletja v naši farni cerkvi.
Darko Meznarič Foto: Laura
Podpis protokola med občinama Markovci in Samugheo
Pred dobrim letom smo člani Turističnega društva občine Markovci skupaj s člani Etnografskega društva Korant iz Markovcev sodelovali na veliki pustni povorki v Samugheu. V tistem času smo tudi podpisali prvi del protokola o prijateljstvu med občinama.
24. maja 2007 je delegacija občine Samugheo prišla v Markovce na povabilo občine Markovci na podpis drugega dela tega protokola. S tem se je začelo novo poglavje sodelovanja med občinama. To sodelovanje se je začelo na kulturni ravni s sodelovanjem na njihovi povorki, protokol pa zajema sodelovanje na področju gospodarstva, šolstva in medsebojnega sodelovanja med občinama na vseh nivojih.
Delegacijo iz Samughea je sprejel župan občine Markovci Franc Kekec, za dobrodošlico pa so poskrbeli člani Turističnega društva. Delegacijo iz Samughea je vodil dr. Emanuel Sanna, predsednik regije Sar-
Gostje iz Italije v družbi župana Franca Kekca in dr. Aleša Gačnika
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
13
dinija, senator v italijanskem parlamentu in župan občine Samugheo. V delegaciji pa so bili člani vseh strank v njihovem občinskem svetu in Gigi Deida, prejšnji župan in legendarni vodja skupine Mamut-zones, katera je naše člane v lanskem letu povabila na gostovanje na Sardinijo. Po kratkem ogledu občinske zgradbe in govoru obeh županov so gostje po večerji odšli počivat, kajti za njimi je bila dolga pot.
25. maj, Markovo, je praznik tudi v Italiji. Naše goste smo počakali pred Hotelom Mitra na Ptuju, kjer so prenočevali in jih popeljali na ogled najstarejšega slovenskega mesta. Ogledali so si zbirke na ptujskem gradu, knjižnico, stari del mesta in znamenito Ptujsko klet, kjer so jim pripravili tudi degustacijo vin. Po kosilu se je začel ogled v občini Markovci. Prijazno so nas sprejeli v Mlinu Korošec v Zabovcih, kjer so gostom zapele tudi Šturmovske grabljice, po ogledu mlina in zakuski pa so člani Konjeniškega društva Nova vas naše goste popeljali s konjskimi vpregami po občini Markovci. Ogledali so si jez v Markovcih in bili so presenečeni nad velikostjo in neizkoriščenostjo našega jezera, nato pa so si z zanimanjem ogledali prostore in proizvodnjo v družbi Vitiva v naši industrijski coni. Seveda pa ni šlo brez ogleda farne cerkve in novih orgel.
Sledil je najpomembnejši del obiska - podpis protokola
Po kulturnem programu, v katerem so sodelovali nepogrešljivi Kopjaši FD Mar-kovci, in odpetih pesmih Vaških pevcev iz Bukovcev in pevcev članov Kulturnega društva Prvenci-Strelci in odigranih himnah obeh držav sta se najprej predstavili obe občini. Župana obeh občin sta nato nagovorila prisotne. Že iz nagovorov je bilo razvidno, da je podpis protokola pomemben dogodek za obe lokalni skupnosti. Protokol je napisan v obeh jezikih podpisnikov, v slovenskem in italijanskem. Slovensko verzijo protokola je predstavil dr. Aleš Gačnik, tudi pobudnik podpisa in veliki poznavalec pustnih likov in navad v Sloveniji in Italiji. Italijansko verzijo je prebral Gigi Deida, vodja skupine Mamut-zones. Župana obeh občin sta podpisala protokol in s tem začela novo poglavje sodelovanja med podeželskimi središči v Evropi, kar je popolna novost, saj so takšna sodelovanja do sedaj potekala samo med mesti. Tudi pooblaščenka Ministrstva za zunanje zadeve RS je z velikim odobravanjem podprla podpis tega dokumenta, ki bo veliko pripomogel k še boljšemu sodelovanju med obema državama.
Med gosti na slavnostnem podpisu so bili
14
tudi dr. Ludvik Toplak, nekdanji ambasador RS v Vatikanu, Franc Pukšič, poslanec v DZ RS in župan občine Destrnik. Vsi gostje so si bili enotni, da je podpis protokola velik izziv za obe lokalni skupnosti in samo na tistih, ki odločajo, je sedaj, kako bodo izkoristili ponujeno priložnost.
Na slavnostni večerji po končanem podpisu smo si gostitelji in gostje izmenjali darila in posebej ponosni smo na miniaturni lik Mamutzonesa, ki smo ga dobili v dar od naših gostov, saj tisti, ki smo bili na Sardiniji, vemo, koliko jim pomeni in tudi to, da ga podarijo zelo poredko. Med nagovori na večerji pa smo izvedeli tudi to, da bo naslednje leto v času fašenka naš korant, ki stoji v avli občinske zgradbe, dobil tudi družbo v obliki čisto pravega Mamutzonesa, kar bi bilo prvič, da bi bil
ta zelo redek lik predstavljen izven meja Sardinije. In prav na to bi morali biti Mar-kovčani zelo ponosni.
26. maja dopoldan smo se od naših gostov morali posloviti. Navkljub jezikovni oviri, ki smo jo s pomočjo naših prevajalcev dobro prestali, smo si bili enotni, da moramo to sodelovanje negovati še naprej.
Na koncu želim povedati, da je podpis Protokola prijateljstva med občinama Markovci in Samugheo organizirala občina Markovci ob sodelovanju Turističnega društva občine Markovci in ZRS Bistra Ptuj, za kar se vsem sodelujočim in vsem, ki so kakor koli sodelovali v tem projektu, iskreno zahvaljujem.
Franc Brodnjak, TD Markovci Foto: Laura
nv^^^K-
Podpisu Protokola o prijateljstvu med občinama Markovci in Samugheo je prisostvovalo večdeset gostov, med njimi tudi dr. Ludvik Toplak in Franc Pukšič.
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007	14
Maj 07
LIST IZ MARKOVCEV
Koncert »Vrača se pomlad«
KUD Markovski zvon združuje številne pevske sekcije, ki se trudijo ohranjati lepo petje v naši občini.
Tako je do nedavnega k Mešanemu cerkvenemu zboru, Otroškemu cerkvenemu zboru Zvonček, Jutranji zarji in Fantovski skupini Šarki spadala tudi vokalna skupina Kor. Z letošnjo pomladjo se je skupina malce spremenila in tako je medse povabila še nekatere pevce, željne petja in nastopov. Tako se je rodila povečana zasedba - Komorni zbor Kor. Seveda pa dosedanja skupina ni »dokončna«, zato vabijo vse tiste, ki jim glasba in petje nista španska vas, da se jim pridružijo.
Tako smo lahko prisluhnili njihovemu koncertu z naslovom »Vrača se pomlad« v novi športni dvorani v Markovcih. Koncert je spadal v okvir 8. praznika občine Mar-kovci in je bil v soboto 14. aprila 2007. Skupaj s solisti Majo in Vanjo Kampl, Urško Zvonar in Gregorjem Zmazkom ter gosti: Mešanim pihalnim orkestrom Radlje ob Dravi, ki ga prav tako kakor Komorni zbor Kor vodi naš domačin Daniel Tement, smo zapeli znane zimzelene melodije, ki vsakemu izmed nas sežejo do srca. Spomnili smo se 60. in 70. let prejšnjega stoletja in tako skupaj zapeli Dan ljubezni, Ljudje pomladi, Vrača se pomlad, Mini in maksi,
Koncert Mestnega pihalnega orkestra Radlje ob Dravi z vokalno spremljavo markovskega komornega zbora KOR ter vokalnih solistov
Dirigent Daniel Tement
Kdo, Ribič me je ujel ... Za oddih instru-mentalistov so Korovci zapeli tudi nekaj avtorskih skladb Daniela Tementa. Tudi za vse preostale skladbe je priredbe zapisal prav on.
Ob dokaj polni markovski dvorani je ob koncu bilo čutiti navdušenje vseh poslušalcev, kar je potrdil njihov močan aplavz. Bili
smo zadovoljni, da se je v občini ponovno pokazalo nekaj novega, drugačnega in predvsem nekaj preprostega. Ponovitev tega koncerta lahko konec meseca junija obiščete tudi v hotelu Mitra na Ptuju.
Alenka Rožanc
Foto: MZ
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
15
	 LIST IZ MARKOVCEV 
	Maj 07
MOPZ Markovci na intenzivnih vajah v Umagu
ga bivanja v Umagu. Prepevali smo osem do devet ur dnevno. Na vajah smo največ časa posvetili repertoarju za območno revijo pevskih zborov (na kateri smo se 20. aprila 2007 z odliko odrezali) in repertoarju za bližajoči se koncert.
Na začetku letošnje pevske sezone (jesen 2006), so se nam pridružili trije mladi pevci, ki so prav tako potovali z nami. Že pred potovanjem pa so si morali izbrati »botere«, katere so pred samim krstnim obredom pred ostalimi pevskimi kolegi na kolenih zaprosili. Krstni obred je vodil »pater Benjamin«.
Tako kot vsaka lepa stvar hitro mine, so
Skupinska fotografija pevcev MoPZ Markovci
tudi intenzivne vaje že za nami. Kljub temu pa so spomini na njih še vedno sveži.
Besedilo in foto: Marko Kunčnik
Pevci moškega pevskega zbora iz Mar-kovcev smo se konec meseca marca odpravili na intenzivne pevske vaje, ki so potekale v sosednji Hrvaški, natančneje v Umagu.
Tako kot pretekla leta smo se tudi tokrat na pot odpravili z vlakom. Pot je potekala v prijetnem vzdušju. Po vagonih so vse tja do Kopra odmevale pesmi, ki so jih s pomočjo glasbil spremljali naši »muzi-kantje«, prav tako naši pevci. S pesmijo in dobro voljo smo se dotaknili marsikaterega potnika na vlaku. Pot od Ptuja do Kopra je hitro minila.
Pot v Umag smo nadaljevali z avtobusom. Na cilj (v hotel) smo že malce utrujeni prispeli v zgodnjih večernih urah. Utrujenost je botrovala k temu, da smo presenetljivo hitro po večerji popadali v postelje.
Pevske vaje so potekale vsak dan naše-
Članice Društva podeželskih žena občine Markovci, ki ga vodi predsednica Slavica Vincek, so tudi letos v prostorih župnijske dvorane v Markovcih pripravile velikonočno razstavo pisanic.
Razstava je vrata odprla na cvetno nedeljo, ko je bilo v markovski fari še posebej slovesno. Iz večine vasi so namreč možje
Po novem tržnica na občinskem dvorišču deluje vsako prvo nedeljo v mesecu. Nekakšno krovno skrbstvo nad njo je prevzelo turistično društvo občine, ki se je odločilo, da prevzame prvo nedeljo v mesecu organizacijo tržnice po ena vas, oziroma člani turističnega društva iz posamezne vasi.
Prvo nedeljo v maju smo imeli skrb za tržnico Markovci. Kljub trudu, da bi privabili ljudi z njihovimi izdelki, nismo bili ravno uspešni. Zraven naše turistične stojnice je bilo še pet prodajalcev, ki so prišli z upanjem, da bodo pa le mogoče imeli kakšen izkupiček.
Kupcev, glede na to, da je bila nedelja in je pretok ljudi zaradi obeh maš vseeno večji kot v soboto, ni bilo veliko. Branjevci pa so vseeno bili zadovoljni, vsaj za nekaj zasluženih evrov.
Dejstvo je, da tržnici manjka življenja, za to pa je potrebno več prodajalcev in konkretno več kupcev, ki jih moramo
Bogato ob veliki noči
in fantje prinesli blagoslovit izjemno velike presmece, ki so jih z združenimi močmi spletali dan ali dva pred praznikom. Veliko obiskovalcev je na cvetno nedeljo s svojo ponudbo v Markovce pritegnila velikonočna kmečka tržnica, bogato pripravljena pa je bila tudi razstava pisanic v župnijski dvorani. Tudi tokrat so članice Društva
Kako obuditi tržnico?
podeželskih žena občine Markovci, ki so aktivne vse leto, izdelale čudovite pisani-ce, na razstavi pa si je bilo moč ogledati še prtičke in prte z vezenimi motivi ter druge raznovrstne izdelke ročnih del (od kvačkanja, pletenja ...).
MZ
znati privabiti, posebno še tiste iz Ptuja.	dopoldne, pa ne prodajo niti za en evro.
Kajti tržnica je namenjena temu, da naši	Besedilo in foto:
branjevci in branjevke tudi zaslužijo in da	Nina Prelog se ne bi dogajalo, da zapravijo nedeljsko
Kako na markovsko kmečko tržnico pripeljati več ponudnikov in kupcev?
16
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
Maj 07
LIST IZ MARKOVCEV
Občni zbor FD Markovci
V začetku marca smo se člani FD Markovci zbrali na rednem letnem občnem zboru in se pogovorili o tem, kaj smo naredili v preteklem letu, ter napravili načrt za naslednje leto. V letu 2006 so vse sekcije društva (kopjaši, plesna skupina, ljudske pevke in pustni liki) zabeležile čez štirideset nastopov, od tega kar štiri v tujini (Italija, Črna Gora, Hrvaška in Bolgarija). FS se je udeležila območnega in nato še
medobmočnega srečanja, nastopili pa so na domačih in tujih tleh. Največji projekt lanskega leta je bilo devetdnevno gostovanje v Bolgariji, na katerem je sodelovala folklorna skupina, kopjaši in dva koranta ter nekaj članov, ki so skrbeli za spremljevalne potrebe, ki jih prinaša tako obsežen projekt.
Pri napovedih za letošnje leto imamo v načrtu obnovitev dela narodnih noš in
mednarodno gostovanje v Makedoniji, večina aktivnosti pa bo že v smeri praznovanja 70. obletnice delovanja društva, ki ga praznujemo naslednje leto. Načrtujemo pa seveda tudi veliko nastopov doma in po celotni Sloveniji ter sodelovanje na območnem in medobmočnem srečanju, želje pa so uvrstiti se na državno srečanje.
Milan Gabrovec, predsednik FD Markovci
Obiskal nas je Robert Friškovec - župnik v zaporih
V začetku marca je župnijska Karitas pripravila srečanje z Robertom Friškov-cem, župnikom, ki svojo duhovniško službo opravlja v slovenskih zaporih.
Moški, nekaj čez trideset, z dolgimi ravnimi lasmi, brki in bradico, oblečen v kavbojke in običajno srajco, okoli vratu nosi vrvico s križem in na rokah ima prstane. Friškovec po zunanjosti spominja na rokerja (v pripovedovanju nam pove, da mu je pri srcu ta zvrst glasbe) in ne na duhovnika.
To ni bilo predavanje, kot smo ga navajeni, ko povabimo nekega strokovnjaka, ko nam razlaga o določeni temi. To je bil neposreden kontakt s človekom, ki smo ga prišli poslušat.
S svojo dinamiko in kretnjami ter seveda odkrito pripovedjo svoje življenjske poti je izžareval ljubezen. Ljubezen do sočloveka, ki je na prestajanju zaporne kazni in je za nas običajne ljudi, ki se imamo za vernike, zločinec - takšen ali drugačen. Že če poznamo nekoga, ki je bil v zaporu, ga običajno namesto da bi mu pomagali, da se vklopi v družbo, izoliramo in ga obsojamo, čeprav ne poznamo okoliščin.
Robert nam razkrije svojo pot do duhovniškega poklica
Začne z otroštvom, ko se starša ločita in mora kot 12-leten fantič poprijeti za vsako delo, da mama lahko preživi z dvema sinovoma. Družina ni hodila v cerkev, že zato ker je mama delala na upravi za notranje zadeve. Konec osnovne šole pa je začel ob sobotah zahajati v cerkev zato, ker je bila cerkev sredi mesta in zanimalo ga je, zakaj ljudje sploh zahajajo tja. S svojo mimiko nam je pokazal, kako je on videl obnašanje ljudi v cerkvi in kako je opazoval izraze na obrazu ljudi ob molitvi »Oče naš«. Ljudje so se križali mlahavo, brez notranjega srčnega miru, molili so kar tja v tri dni. Ni
Robert Friškovec
se mu zdelo smiselno, zakaj ljudje hodijo v cerkev, na njihovih obrazih pa ni veselja. Po srednji šoli je študiral teologijo in, kot nam je povedal, še vedno ne z namenom, da bi postal duhovnik, toda kasneje se je obrnilo tako, da je imel možnost študija v Rimu in tam je začel delati z zaporniki. Pri nas v Sloveniji je oral ledino, kajti zaenkrat je edini župnik, ki dela z zaporniki in mladimi prestopniki. Med drugim obiskuje tudi mladinski dom v Radečah, kjer so mladi prestopniki, stari od 14 do 20 let. Pri mladini pa je najpomembnejši sam pristop do njih.
Ti ljudje imajo svoje življenjske zgodbe in njegova naloga je, da vlije v njihova srca ljubezen do samega sebe in upanje, da jih posluša in se jim približa, da si smejo olajšati dušo.
Dela z mladimi, ki so imeli težave z drogo, takšno ali drugačno. Sodeluje z različnimi verskimi skupinami mladih po svetu, ki pomagajo mladim pri odvajanju od drog.
Prstani, ki jih nosi, so spomini na te skupine, s katerimi sodeluje, saj govori pet tujih jezikov.
Na koncu predstavitve se je razvila debata z vprašanji, kar nekaj konkretnih mu jih je postavil naš gospod župnik, ki ga je brez dlake na jeziku med drugim vprašal, kakšno je njegovo videnje glede pedofilije med duhovniki. Pove nam, da si ne smemo zatiskati oči pred tem, toda kljub vsemu mediji naredijo velik linč že prej, kot je komu v resnici kar koli dokazano.
Za mene osebno je bilo srečanje s člo-
vekom, ki govori o ljubezni do Boga z vzhičenostjo in hkrati ponižnostjo v srcu, da sme delati z ljudmi, ki so skrenili s poti in jih učiti verjeti v pošteno življenje, kot da bi gledala samo sebe v ogledalo in videla, kaj vse moram popraviti, toda ne v svoji zunanji podobi, temveč v notranji - srčni. Robert Friškovec nas je tudi vprašal, kaj smo do sedaj naredili glede droge v našem okolju. Ali smo kaj? Predavanja v šoli so premalo. Zato se dragi starši prebudimo in se v precej večjem številu udeležujmo takšnih srečanj, da bomo znali otroku pomagati, če bo zašel v težave.
Sodelavci Karitasa se obenem zahvaljujemo našemu gospodu župniku, da nam je znal prisluhniti in je v goste povabil cenjenega župnika. V prihodnje si želimo še več takšnih četrtkovih večerov.
Marija Prelog Foto: Darko Meznarič
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
17
	 LIST IZ MARKOVCEV 
	Maj 07
Čistili tematsko pot ob Dravi
Tudi letos je bilo v občini Markovci organizirano tradicionalno spomladansko čiščenje okolja. Zbirna mesta po vaseh so bila ob gasilskih oziroma vaških domovih, osrednja akcija pa je bila ob tematski poti med Novo vasjo in Stojnci.
Vodja in organizator akcije Konrad Janžekovič, sicer predsednik Odbora za okolje in prostor občine Markovci, spo-
mladansko organizirano čiščenje okolja ocenjuje pozitivno: „Akcija je glede na število udeležencev vsekakor uspela. Že pred to akcijo smo ob tematski poti sanirali nekaj divjih odlagališč, s čimer se bomo po mojem mnenju ukvarjali tudi v prihodnje. V zaledju poti je namreč kar nekaj odlagališč, še pred akcijo pa smo zbrali za okrog 4,5 tone kosovnih odpadkov (odsluženih
štedilnikov, hladilnikov, avtodelov ...). Se pa žal na robovih gozdov in v obcestnih jarkih najde tudi kakšna plastična vreča s svinjskimi kožami. Menim, da bi morali ljudje spoštovati okolje, odlagati smeti na za to določena mesta, kajti naravo moramo varovati, saj smo jo v zadnjem stoletju preveč obremenili in onesnažili."
Besedilo in foto: MZ
Udeleženci skupne čistilne akcije v Novi vasi, ki so čistili območje ob reki Dravi, kjer je urejena tematska pot.
O delovanju OO SLS Markovci
Slovenska ljudska stranka, občinski odbor Markovci (OO), ima od decembra lanskega leta po volilnem občnem zboru novo vodstvo. Upravnemu odboru OO SLS po novem predseduje Jože Bezjak, ki je po zadnjih lokalnih volitvah tudi občinski svetnik in podžupan občine Mar-kovci.
Podpredsednik ostaja Franc Obran, tudi občinski svetnik novega mandata. Tajnik sem povsem nov v OO Markovci, Maks Lečnik, saj sem tudi novi občan vaše oz. naše prelepe občine Markovci. Kot politik v SLS nisem nov, saj sem član le-te stranke od vsega začetka tako zasnovane stranke. Blagajnik ostaja Ivan Svržnjak. V upravnem in nadzornem odboru je zraven najvišjih funkcij kar nekaj novih imen.
V	današnjem članku bi želel predstaviti nekaj novosti, ki smo si jih zastavili ob naši izvolitvi.
V	mesecu maju bomo imeli ustanovni občni zbor Slovenske ženske zveze v našem občinskem odboru. Do sedaj
aktivno deluje Nova generacija - to so naši mladi. V Slovensko žensko zvezo vljudno vabimo vse ženske, mlade, srednjih let kakor tudi starejše. Zveza ni namenjena izključno politiki. Na svojih srečanjih se boste drage gospe zbirale, se prijetno družile, organizirale kakšne izlete, piknike in podobno. Z ustanovitvijo Slovenske ženske zveze si želimo tudi aktivno sodelovanje pri oblikovanju politike v naši občini in na državni ravni. Zdi se mi, da ste ženske premalo zastopane v politiki, predvsem na področjih kot so socialne zadeve, zdravstvo, družbene dejavnosti in podobno. Miselnost, da je ženska le za dom in štedilnik, je v naši stranki neznanka. Še enkrat, drage gospe, le pogumno pristopite v Slovensko žensko zvezo v Slovenski ljudski stranki. Pristopne izjave imajo vaški predstavniki upravnega odbora ter vodstvo upravnega odbora.
Kot drugo novost bi rad predstavil odprtje naše pisarne za vse občanke in občane. Po dopustih bo naša pisarna začela s tako ime-
novanimi uradnimi urami. To pomeni, da bo en dan v tednu pisarna odprta v popoldanskem in večernem času. Dan in ure odprte pisarne bomo še objavili. Prepričan sem, da imate, drage soobčanke, spoštovani soobčani, veliko vprašanj, mnenj ali predlogov o delu naše občine in vaških odborov. Z veseljem vam bomo prisluhnili, posredovali vaša vprašanja in mnenja na ustrezne organe občine. Potrudili se bomo, da vam preko naših svetnikov pomagamo. Poskušali bomo priti do odgovorov na vaša vprašanja.
Upravni odbor Slovenske ljudske stranke v naši občini se sestaja mesečno na rednih sejah, če pa se pojavi potreba, imamo tudi izredno sejo, predvsem pred sejami občinskega sveta.
Naše člane bi rad seznanil tudi s tem, da smo bili donatorji pri novih orglah, katere so prvič zapele na Markovo nedeljo. Zavedamo se namreč, da smo tudi del farnega občestva.
Maks Lečnik, tajnik OO SLS Markovci
18
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
Maj 07
LIST IZ MARKOVCEV
Zamenjava vodstva PGD Nova vas
Franc Panikvar, gasilski častnik 2. stopnje, se je po 27 letih delovanja v gasilski organizaciji upokojil.
Tri leta je bil podpredsednik društva. 17 let je bil predsednik in 10 let član predsedstva OGZ Ptuj, ki je skrbel za različna področja. nazadnje za pravilnost in pravičnost deljenja gasilskih odlikovanj. Če gasilci govorimo o Francu Panikvarju,
Franc Panikvar je 17 let vodil PGD Nova vas
imamo pred sabo človeka z visokimi načeli. Nič mu ni bilo težko in zato so sledili dobri rezultati dela, ki bodo pustili za njim neizbrisni pečat.
Prisoten je bil pri nabavi gasilskega vozila, izgradnji športnega parka in pri gradnji novega gasilskega doma. Predsedniki društva imajo v teh primerih zelo odgovorne naloge in Franc Panikvar jih je izpeljal odlično. To so samo največje naloge, s katerimi se je spoprijel, še pomembnejše od tega pa je to, da ima za sabo novo generacijo odgovornih gasilcev.
Na občnem zboru društva, ki je bil 27. 1. 2007, so mu člani društva v zahvalo za vse povedano izročili zlato plaketo društva. Gasilci za svoje prostovoljno opravljeno delo ne dobivajo plačila ali nagrad, prav pa je, da jim izkažemo majhno pozornost,
Branko Strelec je 27. 1. 2007 nasledil funkcijo predsednika PGD Nova vas
pa čeprav je to samo topel stisk roke. Čestitkam ob prejemu tako pomembnega priznanja kot je zlata plaketa društva se pridružujemo tudi člani, ki smo v organih OGZ Ptuj.
Funkcijo predsednika je prevzel Branko Strelec, kateremu želimo, da bi bil prav tako uspešen, kot je bil Franc Panikvar.
LJ
f\	V	V A	• 1	V	V • 1 1 • v • •
Povečano število nesreč v nasi bližini
V zadnjem času smo priča povečanemu številu nesreč v naši okolici. Samo po sebi to ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bilo smrtnih žrtev. Iz statistik, ki jih vodimo gasilci, je razvidno, da naraščajo prometne nesreče, požari v naravi in namerni požigi.
Posredovanje oz. reševanje na cestah gasilci opravljamo za državo preko koncesijske pogodbe. Delo v takih primerih je zelo odgovorno, obenem pa terja od naših gasilcev veliko stopnjo koncentracije, za sabo pa pušča tudi strese zaradi videnega na samem kraju nesreče.
Prehod iz zimskega v poletni čas je vedno bolj zabrisan. Že leta smo lahko priča, da mesec april, ki je veljal za najbolj deževen mesec, že dolgo ni več to. Ker je prav v tem času največ suhega podrastja, vegeta-
cija pa se še ni pričela, v naravi nastajajo velika tveganja za nastanek požarov. Že najbolj nedolžna uporaba odprtega ognja lahko povzroči katastrofo oz. veliko škodo. Temu smo letos gasilci že bili priča.
Namernih požigov je vedno več. Za te požare je značilno, da se zelo hitro razvijejo v polno moč, rezultat posredovanja pa je zato bolj slab. Kljub temu pa se je na vsako intervencijo treba pripraviti in tudi iti. Pri tem obstajajo velika tveganja, da se zgodi še kaj, saj se na intervencijo gre vedno pod izrednimi pogoji. S tem lahko nastanejo še večje škode.
Da bi bili priče čim manjšemu številu intervencij, bi bilo potrebno takoj nekaj storiti. Večletna prizadevanja raznih institucij od AMZS, GZS in policije (Natakar, taksi prosim; Preprečujmo požare; Hitrost
Davek, plačan zaradi neprimerne vožnje po cestah, je velik.
ubija) niso prinesla želenih rezultatov. Eno je gotovo: ni recepta, kako zmanjšati število tragedij.
Besedilo in foto: LJ
SEZNAM GASILSKIH PRIREDITEV V LETU 2007 V OBČINI MARKOVCI
Dan	Datum	Organizator	Tema
Sobota	05/05/2007	PGD Stojnci	14. gasilsko tekmovanje pionirjev za kipec Florjana
Nedelja	20/05/2007	PGD Prvenci-Strelci	Tekmovanje v ligi (1)
Sobota	02/06/2007	PGD Nova vas	13. gasilsko tekmovanje pionirjev za pokal Nove vasi
Nedelja	10/06/2007	PGD Bukovci	24. gasilsko tekmovanje za pokal Bukovcev + tekmovanje zveze
Sobota	23/06/2007	PGD Borovci	12. gasilsko tekmovanje za pokal Borovcev
Sobota	23/06/2007	PGD Zabovci	20. gasilsko tekmovanje za pokal Ivančka Horvata in Marjana Bračič
Nedelja	24/06/2007	PGD Grajena	50. obletnica društva in predaja vozila + dan gasilca OGZ PTUJ
Sobota	30/06/2007	PGD Markovci	19. gasilsko tekmovanje za pokal Marka Slamerška
Nedelja	01/07/2007	PGD Markovci	Predaja gasilskega vaškega doma Markovci
Sobota	26/08/2007	PGD Zabovci	80. obletnica društva
Sobota	07/07/2007	PGD Sobetinci	24. gasilsko tekmovanje pionirjev in članov za pokal Sobetincev
Sobota	01/09/2007	PGD Nova vas	Tekmovanje v ligi (8)
Sobota	15/09/2007	PGD Markovci	Tekmovanje v ligi (10)
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
19
	 LIST IZ MARKOVCEV 
	Maj 07
Najstarejši pokač Janez Obran
Na svečnico, 2. februarja, je Etnografsko društvo občine Markovci organiziralo 1. bičev pok.
Ideja se je porodila članu društva Petru Vrtačniku iz Markovcev, ki jo je s pomočjo društvenih članov in prijateljev tudi realiziral. Okrog 23. ure na večer svečnice so se pred občino začeli zbirati fantje in možje, večinoma opremljeni s »fašenskimi« biči. Scenarij, ki si ga je za prireditev zamislil Peter, je bil zelo zanimiv. Pokači so se razporedili po celi vasi, pred občino in cerkvijo. Ko je v cerkvenem zvoniku ura odbila polnoč, je začel prvi pokati najstarejši pokač Janez Obran iz Markovcev, po domače Melačov Janez. Melačov stric bodo 9. junija napolnili osemdeset let, so pa še zelo kleni in polni življenjske moči. Zaprosila sem jih, da mi povedo, kako se spominjajo svečnice in priprav na pustni čas v preteklosti.
Koliko ste bili stari, ko ste začeli pokati?
„Bilo je okoli mojega sedmega leta, ko sva se z bratom Francem začela učiti pokati z bičem.
Biče sva si naredila iz kravjih »štrikov«, ki sva jih lepo spletla, na koncu pa zvezala še »žmic«, da je res dobro počilo. Zjutraj je oče prišel v hlev in nama biče razdrl, midva sva si popoldne spet naredila biča za pokanje."
Kako pa je bilo v času 2. svetovne vojne?
„Vse, kar je bilo naše, tudi naše navade, so bile v času Nemčije prepovedane, tako tudi naše etnografsko izročilo."
Kako pa je bilo po osvoboditvi, v Jugoslaviji?
„Takoj po vojni še nismo pokali, kasneje, mogoče okoli leta 1950, pa smo že začeli v času svečnice. Kasneje pa se je začelo na
Janez Obran
Ptuju že vse bolj etnografsko razvijati in takrat smo že to začeli namensko ohranjati. Tako sem na Ptuju pokal od 1963. do 1990. leta, celih 27 let, in bil sem vedno prvi pokač."
Od česa je odvisen pravzaprav dober pok?
„Bistvo vsega je, da moraš bič vrteti pod pravim kotom, da ustvariš brezzračni prostor in s tem ustvariš pok. Seveda se tega naučiš z vajo in z leti. Bič pa ne sme biti pretrdo pleten."
Kakšen je pravzaprav pomen oziroma naloga pokača?
„Pokač mora imeti čez glavo ruto, da se mu ne vidi obraza in ga ljudje ne spoznajo. Vedno mora pokač prvi priti na dvorišče, da naznanja, da k hiši pridejo orači s korantom, ki bodo zaorali in zapeli za dobro letino in da odženejo zimo."
Ali ste tudi sami izdelovali oziroma ali še izdelujete biče?
„Da, mislim, da sem naredil preko sto bičev, svojega sem uporabljal 27 let."
Kaj porečete na letošnji 1. bičev pok?
„Moram čestitati Petru Vrtačniku, da je svojo zamisel izvedel, kajti ne smemo pozabiti, da se za svečnico ne začne samo zvoniti, ampak tudi pokati z bičem. Bil sem prav presenečen na tako velik odziv ljudi, pokati znajo že osnovnošolci, tako da se za tradicijo pokačev ni bati."
Melačev stric, zahvaljujem se vam za pogovor in želim vam, da boste tudi naslednje leto sodelovali na 2. bičevem poku.
Marija Prelog Foto: Marko Lepoša
Srečanje starejših občanov
V petek 16. marca je komisija za družbene dejavnosti, ki ji v občini Markovci predseduje Slavko Rožmarin in prvo leto tudi občinski RK, organizirala srečanje občanov, starih nad 75 let.
Srečanje je bilo v jedilnici osnovne šole, kjer so zbrane pozdravili župan Franc Kekec, predsednik komisije za družbene dejavnosti Slavko Rožmarin, predsednik društva upokojencev Markovci Janez Majer in namestnik ravnatelja OŠ Ivan Štrafela.
Nadebudni mladi šolarji so pripravili čudovit kratki kulturni program pod vodstvom mentoric Marjetke Kocuvan in Darje Frangež. Otroci so s svojim sproščenim plesom in duhovitim skečem razveselili svoje babice in dedke ali morda že prabice in pradedke.
Opazovala sem ljudi, kako so živahno razpredali drug z drugim: Kako dolgo se že niso videli, kako kdo živi, kje katerega kaj boli, kdo je že umrl. Ugotovila sem, kako so starejši ljudje potrebni druženja, naloga
nas mlajših pa je, da jim omogočimo ta srečanja.
Kljub njihovi visoki starosti si želijo druženja z ljudmi njihove starosti, precej različnih druženj organizira tudi Društvo upokojencev Markovci.
Pomembno je, da se starejši ljudje počutijo ljubljene, kljub morda njihovi bolezni, ne da bi bili mišljenja, da je širša družba pozabila na njih.
Marija Prelog
20
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
Maj 07
LIST IZ MARKOVCEV
V	v
Sesti zbor članov SRD Zabovci
Tudi letos smo se člani ŠRD Zabovci zbrali na našem že 6. občnem zboru. Ker smo zaradi organizacije malo kasnili, nam je prišlo prav lepo vreme, ki nas preseneča že vso pomlad. Tako smo se odločili, da bomo imeli naš občni zbor v naši brunarici (običajno smo ga imeli v gasilskem domu).
V prijetnem ambientu, čeprav nas je ravno to popoldne presenetil dež, se je občni zbor začel s pozdravnim nagovorom predsednika Jožefa Vrtiča. Po izvolitvi delovnega predsednika je občni zbor nadaljeval delovni predsednik Roman Bračič. Besedo je dodelil predsedniku Jožefu Vrtiču, ki je podal poročilo za leto 2006, v katerem je orisal delo in aktivnosti. „Na začetku leta je društvo začelo pripravljati finančno poročilo in davčno napoved, ki smo jo pravočasno oddali. Na razpis komisije za šport smo se prijavili, ker nam tudi ta minimalna sredstva še kako pridejo prav. Sodelovali smo na občinski prireditvi ob odprtju dvorane v Markovcih pri pogostitvi sodelujočih ter gostov in obiskovalcev. Na investicijskem področju smo opravili skoraj vse načrte, nekaj smo jih prenesli še v naslednje leto, to pa zaradi pomanjkanja denarja in zamud izvajalcev del. Mansarda brunarice je končana do te faze, da se lahko vselimo, le opremo si še moramo urediti. V ta namen bomo uporabili nekaj
rezanega hrasta za mize in klopi. Les, ki bo ostal, bomo uporabili za klopi okrog ribnika in igrišč. Tudi dela okrog ribnika še niso dokončana. Od izvajalca pričakujemo, da jih bo dokončal po priloženi dokumentaciji. Na ostrešje brunarice so se montirali snegolovi ter zamenjala opeka in žleb. Opeka je bila polomljena zaradi padca hrasta ob neurju v lanskem letu. Opravljeno je bilo prebarvanje ter montaža lesene ograje. Kupljena je bila tudi nova močnejša kosilnica ? traktor, katero nujno porebujemo za košnjo. Da nas pozimi ne bi zeblo, smo napolnili cisterno s kurilnim oljem. Ker pa je bila zima mila, bi nam zaloga morala zadoščati še za naslednjo zimo. Na pristopu k jezeru se je izvedla montaža ograje. Ostale aktivnosti okrog gradnje pomola ter veslaške oziroma kajakaške proge pa so bile prenesene v leto 2007," se glasi poročilo predsednika za leto 2006.
Na občnem zboru je sledilo poročilo športnega referenta Edija Popošeka, ki je povedal, da smo imeli pohod okrog ptujskega jezera. Ker se nekateri člani navdušujejo nad streljanjem, je bilo organizirano streljanje pod vodstvom profesionalnega strelca. Kolesarili smo po mejah občine Markovci..Udeležili smo se raznih turnirjev in rancarije, kjer vsako leto dosežemo visoko mesto. Organizirane so bile vaške igre z nekoliko manjšo udeležbo kot je bila
na prvih. Ribiška sekcija se je udeležila desetih tekem v širši okolici, sedaj pa včasih namakajo svoje trnke tudi v domačem ribniku. Sekcija pričakuje, da se bodo člani bolj odzivali na organizirane prireditve in tekme. Sledila so še ostala poročila, ki so bila sprejeta, saj je verifikacijska komisija ugotovila, da je na zboru zadostno število članov.
Ker je z mesta predsednika odstopil dosedanji predsednik Jožef Vrtič, so se opravile volitve novih članov upravnega odbora ter obeh komisij. Za predsednika je bil za dobo štirih let izvoljen Franci Letonja, ki je kasneje podal investicijski plan za leto 2007. Nekaj vzpodbudnih besed nam je namenil podžupan občine Markovci Jože Bezjak ob podpori drugega podžupana Zvonka Črešnika.
Na koncu zbora se je stari predsednik zahvalil vsem članom za njihovo pomoč ter podelil društvena priznanja.
Na koncu pa še povabilo vsem rekrea-tivcem v naš športni park, kjer se boste ob ptičjem petju lahko rekreirali na različnih igralnih površinah, ali pa si malo spočili.
Jožef Vrtič
n	•	•••	v	i	v« ■ v* •
Reorganizacija in prenova športa v nasi občini
Šport naše občine je svojo današnjo podobo gradil iz predvojne tradicije sokolske in orlovske telovadbe, kasneje iz politično-športnih organizacij TVD Partizan vse do današnjih dni, ko glavnino organiziranega dogajanja na tem področju predstavljajo športni programi v 10 društvih občine. Več poskusov reorganizacije športa na državni ravni, ruralnemu okolju kakor je naše ni prineslo bistvenih izboljšav. Vzpostavitev lastne lokalne organiziranosti, ki nam je prinesla hitrejši lokalni razvoj, je bila še posebej darežljiva do vlaganj v športno infrastrukturo, saj smo samo v nekaj letih pridobili zavidanja vredne materialne pogoje za nadaljnji razvoj športa. Šport občine Markovci je danes na razpotju, ena pot vodi v samozadotnost z doseženim in verjetno počasno stagnacijo in vzdrževanje trenutnega druga pa vodi v novo organiziranost, ki bo sposobna odgovoriti spre-
menjenim družbenim razmeram časa, ki ga živimo. Potrebujemo prenovljen model športa v občini, ki bo zmožen:
•	preseči trenutno organiziranost, tako da bo vzpostavil nov model, ki bo avtonomen, demokratičen, programsko prenovljen, model ki naj pomeni novo kvaliteto v delovanju športa naše občine;
•	vpeljati za svoje uporabnike (pasivne, aktivne občane občine Markovci) celostne rešitve za oba spola in vse starosti, upravljalno organiziranost na občinski ravni, upoštevaje tudi zdajšnje in bodoče lokalne posebnosti ter možnosti okolja, v katerem deluje;
•	organizirati delo na volonterski ravni v tesnem sodelovanju z drugimi lokalnimi akterji, šolo, občinsko upravo, drugimi društvi in gospodarsko-podjetniško sfero;
•	demokratično centralistično odločati
o najpomembnejših vprašanjih športa, predvsem pa vzposatviti transparenten, racionalen in strogo namenski način financiranja te dejavnosti.
Prenova športa (v občini Markovci) - kaj zajema ?
3.	Dopolnjen sistem vodenja in upravljanja
1.	Prevetritev in dopolnitev programov športa
4.	Drugačno politiko zagotavljanja materialnih pogojev za delovanje in razvoj športa
2.	Prenovo in posodobitev športne vzgoje v šoli
Robert Bezjak,
Komisija za šport Občine Markovci
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
21
	 LIST IZ MARKOVCEV 
	Maj 07
i^TUitiiiiA J , A™ ti IV "lïLH^wLl
zj .at.lL .W^ca^La v «^¿¿^v^ jh* ■Jt^uiVUU.	yw^ii v h tod/
vtth&yrjps	-JT b Y à
W p^r.-^H^a^, ¿s/m^ata vu .tVL'iUoUi-vail .p^.td.V^V?' jlMti -*	/d^-^Kr. xJ^/liùritf .ju JAM^
.i pJU*a/ûàtti iitwukfliuj, CwïvHJLiLô^j ^vuj^-.vrri- VHjfuOm
iaj' jifim iHA^Oûl ¿t- AdAty
M JEZERU
jàuRffiNû/ifer	JcvVi> ur ^uiii, .-joA ji
ÎTÎLJW ^aaws^^art r jnv ¿Afya/i n w
IL'IA^	rTm^r ¿CVL£ H+ia^ fd iVjik
¿ft
mit/ /ui/^la AŒS, dariw 411UT .'V	Jft .Y. ¿ÀidJÈ M^.'uiiiiJ.^
cmfciV /tr Î^irt^TU. .JVjlÎÎ' yïïn^ ¿ji-vidût
iîïtw y.
'VicLWJro
kemija - državno tekmovanje
Državno tekmovanje iz znanja kemije je potekalo 10. marca 2007. Na njem so sodelovali Mojca Kostanjevec iz osmega razreda ter Maja Kostanjevec in Denis Mlinarič iz devetega razreda.
Tamara Horvat, 9. a
22
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
Maj 07
LIST IZ MARKOVCEV
življenje nekoč, ko so bili dedki in babice še otroci
Ena od tem, ki nas spremljajo skozi pouk v drugem razredu, je tudi življenje nekoč.
Izkazalo se je, da je to zelo zanimiva in široka tema, ki nam ne daje le veliko informacij o
naši preteklosti in kulturni dediščini, pač pa nas tudi osebnostno oblikuje, saj se ljudje, ki se zavedajo svojih korenin, bolje zavedajo tudi samih sebe.
In kako smo se lotili raziskovanja naše preteklosti? Najprej smo zbirali predmete, fotografije,
spričevala, pisma,pesmice ... iz tistih časov. Nato smo povprašali dedke in babice. No, ti so naredili največ. Z nami so delili najlepše, najbolj zanimive in slikovite spomine na tiste čase. In tako se je v glavicah njihovih vnukov začela vrstiti cela paleta slik in dogodkov, ki so vezani na čas, ko njih še ni bilo na svetu.
Naloge, ki so sledile, so bile po tem » mala malca«. Ob slikah smo opisovali stare obrti in vsakdanje dejavnosti, stare zgradbe in primerjali uporabne predmete nekoč in danes.
Zanimivost projekta je bila, da smo se o preteklosti učili eden od drugega. Tako smo si na prijeten način razgibali šolski vsakdanjik in postali radovedni še na več.
Spoznali smo, da je bilo življenje nekoč drugačno kot sedaj, po drugi strani pa zelo podobno, da smo dediči skromnih, vendar iznajdljivih, močnih in duhovitih ljudi, ki so se radi družili in gojili bogato kulturno življenje.
učenci in razredničarka 2.a razreda
ČUDEŽNI KORENČEK
Korenčki veliki METER IN POL!!?? IN ŽIVI ??!! ....in CELO PLEŠEJO!!
Kaj takega je možno samo v pravljici!
Člani šolske gledališko - lutkovne skupine ČEBELICE tudi to šolsko
leto nismo mirovali. Na OBMOČNI REVIJI ŠOLSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN, ki je potekala 13. marca v Kulturnem domu Grajena, smo se predstavili z igrivo zgodbico ČUDEŽNI KORENČEK. Nastopalo je osem gledaliških skupin iz Ptuja in okolice.
Gledalce je v živalski svet popeljal mali Hopek, navihan in iznajdljiv zajček. Ne samo, da je s težavo pripeljal na lesenem vozičku ogromne korenčke, ki so zadostovali za več dni in so veselo plesali po odru .... eden med njimi je bil celo čudežen in tako junaški, da je Hopku pomagal pregnati lačnega volka, ki so se mu pocedile sline po mladem zajčjem mesu.
Konec dober - vse dobro: zajci in korenčki od veselja na koncu zapojejo in zaplešejo RAP ob glasbi skupine YO - ZO....
Korenček je najljubša zdrava zajčja hrana, z njim nas hrani naša zajčja mama, kuhan, surov ali pečen, da le na mizi je koren!
KORENČEK, KORENČEK, NAJBOLJŠI JE KORENČEK!
S svojo igro in prepričljivim nastopom je tokrat strokovno komisijo prepričala predvsem Nina Kosec (glavna vloga: Hopek) in zajčici Tačica in Skokica (Taja Žnidarič in Tamara Galun)
Ob igranju smo tako uživali, da smo igro ponovili še nekajkrat v dvorani v Markovcih, za materinski dan pa smo razvedrili tudi vse obiskovalce v dvorani v Bukovcih.
Zahvalila bi se vsem članom, saj smo dokazali, da kot skupina zelo dobro delujemo in zanesljivo in po svojih najboljših močeh opravimo vsak svoje naloge in zadolžitve.
Mentorica skupine ČEBELICE Nataša Lačen
MATEMATIKA - šolsko, področno in državno tekmovanje za Vegova priznanja
Šolsko matematično tekmovanje za bronasta Vegova priznanja »KENGURU« je bilo v četrtek, 15.3.07. Tekmovalo je 125 učencev od 1. razreda do 9. razreda.
46 učencev je prejelo bronasta priznanja. Glede na število učencev na šoli in na rezultate tekmovanja se je 11 učencev uvrstilo na področno tekmovanje, ki je bilo 4.4.2007 na OŠ »Olge Meglič« v Ptuju.
Trije učenci: Daniel Pivko iz 7. razreda, Aleš Strelec iz 8. razreda in Jan Meznarič iz 9. razreda so osvojili srebrno priznanje. Zadnja dva sta se uvrstila tudi na državno tekmovanje, ki je bilo v soboto, 21.4.2007, na OŠ Bratov Polančič v Mariboru.
Zlato Vegovo priznanje sta osvojila Jan Meznarič in Aleš Strelec.
Čestitamo!
Marija Petek
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
23
Maj 07
LIST IZ MARKOVCEV
OBMOČNA REVIJA PLESNIH SKUPIN
V sredo, 11. aprila 2007, je na OŠ Olge Meglič Ptuj potekala območna revija plesnih skupin z naslovom Pozdrav pomladi. Prireditev se je začela ob 11. uri. Udeležile so se je tudi učenke naše šole.
Na prireditvi je nastopilo kar 15 plesnih skupin. Pete po vrsti so svoj ples odplesale »Mini zvezdice« iz OŠ Markovci. Skupino sestavlja 14 učenk z razredne stopnje. Vodi jih mentorica ga. Darja Frangež.
Osme po vrsti so ponovno nastopile učenke naše šole. V skupini »Ladies first« pleše 8 učenk osmega in devetega razreda, prav tako pod vodstvom Darje Frangež.
Plesalke so na prireditvi svojo šolo dobro predstavile.
Mojca Kostanjevec, 8.a
PLANINSKI KROŽEK
V	šolskem letu 2006/07 je v planinski krožek vključenih 35 učencev od 1.- 9. razreda.
Srečujemo se ob petkih, pred in pa izletu ter ob tekmovanjih iz orientacije. Delujemo pa tudi v okviru PD Ptuj. Pred načrtovanjem izleta se pogovorimo o prehrani v gorah, varni hoji in varstvu narave. Vselej napravimo tudi načrt ture.
Na izletih se sprostimo, spoznavamo lepote gora in se navajamo na koristno izrabo prostega časa. Najraje imamo izlete, na katere se odpeljemo z vlakom.
V	letošnjem šolskem letu smo se udeležili že treh izletov. Zasavsko goro in Okrešelj ( jeseni) ter Pohorje - Črni vrh (pozimi).
V	okviru krožka se odvija tudi tekmovanje iz orientacije, v katerem sodelujejo učenci osmega razreda. V soboto, 12.maja, so se odpravili na izlet v Logarsko dolino.
Mentorica: Darja Šori
Kulturni, tehniški in športni dnevi
23.2.2007 so si učenci razredne stopnje v sklopu kulturnega dneva ogledali lutkovno predstavo Sneguljčico. Predstava je potekala v lutkovnem gledališču v Mariboru.
21.3.2007 so si v okviru kulturnega dneva ogledali glasbeno pravljico Zajčkova hiša v izvedbi Glasbene šole Ptuj. Hkrati so jim glasbeniki predstavili tudi instrumente. Istega dne so si ogledali še kino predstavo Sezona lova.
Od 3.4.2007 do 5.4.2007 je na razredni stopnji potekal tehniški dan. Učenci so izdelovali velikonočne pirhe in zajčke.
V sredo, 18.4.2007, je potekal športni dan za učence 3. in 4. razredov. Učenci so se pomerili v igri med dvema ognjema na igrišču v Zabovcih.
Pri predmetu spoznavanje družbe so učenci 4. razreda raziskovali kulturne spomenike v naši Občini.
Podrobneje so si ogledali kužna znamenja, kapele, cerkev sv. Marka in Dominkovo domačijo iz Občine Gorišnica.
S tem so prispevali k ohranjanju kulturne dediščine, kar je ena izmed temeljnih nalog naše Občine.
Tamara Horvat, 9.a
VRTEC
Tudi vrtec se je v tem šolskem letu zelo potrudili, saj so 23.3.2007 za materinski dan, ki ga sicer praznujemo 25.4., predstavili balet Labodje jezero v večnamenski dvorani v Markovcih. Za to predstavo so vadili 14 dni. Predstava je bila zelo uspešna.
Za Prešernov dan pa so si vzeli majhen počitek, saj je k njim prišla pravljičarka Lilijana Klemenčič. Ob pravljicah so se zelo zabavali.
Eva Bratec, 9.b, Tamara Horvat. 9.a
MODA, MODA, MODA!
V soboto, 31. marca 2oo7, smo se člani krožka modnega oblikovanja zbrali na dopoldanskih delavnicah. Dobili smo se ob 9.oo uri zjutraj z mentorico Manjo Jerič. Zraven smo si prinesli material za šivanje, vse svoje kreacije in veliko domišljije. Nekateri so delali nakit za natečaj, spet drugi smo dodajali svojim lastnim oblekam še zadnje dodatke za modno revijo. Učitelj Gregor Zmazek je celotno dogajanje zabeležil na filmskem traku, ter s fotoaparatom. Vsi smo se trudili, rezali, šivali, ustvarjali in se veselili do 13.oo ure popoldan. Obleke ter nakit smo odnesli s seboj, saj jih bomo dokončali še doma, ter jih predstavili na lastni modni reviji, ki bo v začetku junija. Vabljeni!
Nika Rožanc
ROŽA
Roža je vzcvetela, je rdeče zadehtela. To je bila roža smeha, želja in lepega nasmeha.
Bila kraljica je vseh rož, a vrezal jo je bridki nož.
Ko roža je umrla, bili vsi jezni so do grla.
Zasovražili so kradljivca rož in vstran so vrgli grdi nož, ki ubil je rožo to, ki vsi so občudovali jo.
Vanja Vajda, 7. b
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2007
24