PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PR« ORJE teto 3. štev. 541 • Cen? 5 lir - 3 jugoiire - 2 din TRST, sobota, 15. marca 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOIiDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo STO mora postati tisto ozemlje, ki bo vezalo dva naroda in posredovalo kulturno, gospodarsko in politično sodelovanje med obema narodoma. NASEDANJE V MOSKVI Svet zunanjih ministrov bo najprej pregledal vsa vprašanja, nato pa bo priče! sklepati Mcskva, 14. — Namestniki za ■Nemč.jo so se danes spet sestali Iod predsestvom ameriškega dele-Sata Strar.ga in razpravljali o Predlogu za ustanovitev posvetovalne in informativne komisije,, ki rfi obvešča zavezniške države, ki 4 Prisotne pri razpravah Sveta Vnanjih ministrov, o onih delih hsmškega vprašanja, o katerih bo razpravljal Svet in kil naj se s te-1,1,1 državami posvetuje. Višinski je izjavil, da ta komisija ne bi.amela biti upravno podrejena svetu zunanjih ministrov tem-b’eč naj samo deluje pod njegovim koralnim im političnim vodstvom. r.aj sestavljajo prcdstav-. Štirih velikih in držav, ki me-114 Nemčijo ali katerih vojske ® se borile proti Nemčiji. Višin-■ je poudaril, da mora imeti v tej noisjjj svojega predstavnika tu-* Albanija. Albanija si je to pra-Priborila s krvjo in ji je ni Soee odrekati. Politične, razlike ®d nekaterimi člani Sveta in Algi/11?0 ne smejo biti ovira. ViSin-,1 j* Poudaril, da smatra Sovjet-inp ^legaclja albansko sodelova-, •* f posvetovalni lin informativni emisiji za popolnoma logično in Vhodno potrebno. se3'^n?tci jo -ato predlagal, naj .ftav.jajo konferenco predetav-ja r19 držav: Albanija, Avstralija' “elgiija, Bela Rusija, Brazilija,, j^*ada, Kitajska, čoškoslovaška, toka, Grčija, Indija, Luksem-Holandska, Nova Z landija, Poljska, Ukrajina, Juž-Pr s “"'a zveza in Jugoslavija. . čdstavnlkj ostalih velesi! so cdo-si bJ^tski predlog, vendar so ".jj danski in ameriški predstav-. c Predržata dokončni odgovor na SOv3«tski predlog. N°rireška ^afriška' Pred; brin Nemška imetja v Avstriji - ^raestnlkj za Avstrijo so raz-^vljalj o nemških imetjih v Av-av :?*’•.je zelo važno vprašanje rtjske mirovne pogodbe. je^r!tan®ki predstavnik Hood, ki g , Predsedoval, je predlagal disku-blo° ° nfckaterih posameznih pro-o te^*1 £!ede nemškega imetja in ali je potreben štiristransk: azu,n o tem, ali naj se preme-Avstrije samo en del tega (■., l-*a ali pa vse. Sovjetski delegat U«S.V • ek: «P0r; * iž "tet J6 pojasnil, da je na beriin-^nč 'enc,i 83 sprejet do- 2vezi sklep, ki pušča Sevjetski 5,: 1 vse nemško imetje v vzhod-v* Avstriji, v Bolgarij, Finski, bietfe rSk* ^ Homuniji, nemška i-»tr-i na zabodnih področjih Av-Pa Pripadajo ZDA, Vellkf n; 'radiji in Franciji. Zaradi: tega Sodl»:rebna nova štirlstranska po- Tod' bala u avstr’dska vlada še ni prizem sklepov potsdamske konferen-btvn ra<^' bega mora avstrijska mi-^ a Pogodba vsebovati določilo, zj v' 5nava Avstrija Sovjetski zjte-cijj ki Britaniji. ZDA in Fram-irp6tpavico, da odpeljejo nemška ■‘a s svojih pedročij v Avstriji. Končno so se namestniki sporazumeli, da bo Avstrija po mirovni pogodbi morala priznati potsdamske sklepe. Dokaj zmedena in dolgočasna seja Sveta zunanjih ministrov, ki ji je predsedoval Molotov, je bila posvečena diskusiji o demokratizaciji in denacifikaciji Nemčije, posegla pa je tudi v vprašanja, ki se tičejo demilitarizacij;. Diskusija ni prinesla nič novega, kajti vsa dejstva, ki so jih ministri navedli, so že v poročilu kontrolnega sveta. Vtis zmede je nastal že ob začetku, kio je general Marshall razdJlil neko izjavo o demokratizaciji, šele po desetih minutah pa je spoznal, da je nihče ne bere. Marshall je moral tor;j sam na glas prebrati svojo izjavo, kj pričenja z razlago ameriškega pojmovanja demokracije. Izjava vsebuje pet točk: 1. spoštovanje državljanskih pravic, t. j. zaščita posameznika; 2. spoštovanje pravic političnih strank; 3. spoštovanje pravic svobodnih sindikatov; 4. spoštovanje svobode tiska; 5. svoboda gibanja za osebe in blago. G’-ncr»l Marshall je zaključil s trditvijo, da ni dovoljeno zamenjavati demokracijo z dehaclfikacijo. Nato je Marshall odgovoril na nekatere točke včerajšnjega Molotovljev;ga govora. Po Marshallu je govoril Bidault, ki je z neko ironijo izjavil, da so bili dosedanji razgovori «nekoliko polemični*. Odgovoril je Molotovu glede nekaterih sodnikov na francoskem področju. Nato j$ govorM o vprašanju političnih strank in srn-dikatov in dejal, da ne more sprejeti predloga za združitev političnih strank in sindikatov z vseh področij. Nato je polemiziral z Bevmom o vplivnem sistemu. Končno je govori! B’dault o procfduri in dejal, da obstoje tri možnosti: 1. proučiti vse dosedanje predloge; 2. predložiti te predloge namestnikom; 3. ne storit* n'č. Po njegovem mnenju bi bilo trfba sprejeti to zadnjo možnost. Končno je govoril Molotov, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi twvih e-lementov v Marshallovi izjaWi. Dejal te, da bi tudi sovjetska delegacija lahko mnogo govora os.de- 13825 pa v Italiji, ki jih repatriirajo. Nadalje je na ameriškem področju v Nemčiji 15.873 ujetnikov. Celotno štfvilo vojnih ujetnikov v britanskih rokah je 435.295. Povprečno jih repatriirajo 17.500 mesečno. Francija zadržuje še 631.483 ujetnikov, od tega 19.601 v severni Afriki, 18.060 pa v Nemčiji. Pol milijona ujetnikov dela v Franciji. Nemški ujetniki de!aio za Anglijo v Egiptu Kairo, 14. — V Egiptu še vedno živi 87.000 nemških vojnih ujetnikov, ki delajo za britanske čete v zasedbenem področju ob Sueškem kanalu. List «A1 Ahram» zahteva, da te ujetnike takoj presele iz Egipta, v druge kraje, ker Egipt nima j kot predsednik minister trgovine J. nobenih koristi zaradi njihovega j Bogilov ter mnogo osebnosti iz go-bivanja S deželi. j spodarskih in kulturnih krogov. Italijanska mladinska delegacija si ogleduje Jugoslavijo Beograd, 14. — Delegacija italijanske napredne mladine je na svojem potovanju po Jugoslaviji obiskala med drugim tudi institucije in podjetja v Beogradu, razna ministrstva, odbor za kulturno in umetnost in odbor za šolstvo in znanost. Pri teh obiskih so se delegati zanimali za delovanje teh ustanov, posebno pa v zvezi z obnovo Jugoslavije. Italijanska mladinska delegacija je obiskala tudi Novi Sad. Ob prihodu je delegacijo-pozdravil Milo-say Gonja, član pokrajinskega sveta ljudske mladine Vojvodine.^ Italijanski mladinci so obiskali mesto in kulturne ustanove. Odpotovali so v Cervenko, kjer si bodo ogledali delovni kolektiv in se spoznali z življenjem kolonistov. Sofija, 'V Včeraj Je imelo ita-lijansko-bolgarsko društvo svoj prvi sestanek v dvorani ustavodajne skupščine. Sestanku je prisostvoval Priprave za trgovinska pogajanja] med Italijo in Jugoslavijo Beograd, 14. — Kot poroča Tanjug, je zastopnik italijanske vlade Cesare Mersagora včeraj odpotoval iz Beograda. Mudil se je ven dni v Beogradu, kjer je vodil priprave za trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, ki se bodo začela proti koncu meseca marca. V Beogradu je minister za trgovino jugoslovanske vlade inžiner Nikola Petrovič skupno z zastopniki ministrstev za industrijo, rudnike in promet sprejel delegata italijanske vlade. Jugoslavija na praškem velesejmu Beograd, 14. — Danes je bila v Pragi otvoritev vzorčnega velesejma, ki je že drugi po tej vojni. Razstavni prostor je bil razširjen na 84.000 ky. m. Razstavlja preko 3.000 češkoslovaških industrijskih tvrdk. Tuje države imajo lastne razstavne paviljone, predvsem Jugoslavija, Bolgarija, Peru, Švica in Avstrija druge države bodo pa zastopale poe-dine tvrdke. TRUMANOVA ŠIBKA TOČKA Stare metode kolonizatorjev so odslužile in so obsojene na polom mokrac j*. toda važnejej^ra* 1 jati o praktičnih vpralanjm In"”pustiti načelne razprave ob strani. Molotov ni soglašal z Bidaultom glede političnih strank in sindikatov, o procedur* pa je dejal, da ima Bevln popolnoma prav in da se naj konferenca za enkrat omeji na splošen pregled vprašanj, zato pa začenja sklepati. Svet zunanjih ministrov se bo sestal v soboto ob 16. uri. Na dnevnem redu je preseljevanje prebivalstva in teritorialna organizacija. DesTs so bile objavljene številke o vojn-'lh uietn!kih v rokah ZDA, Anglije in Franc*je. ZDA imajo 13. marca 15103 ujetnikov, od katerih je 1175 v Franciji, ameriško ljudstvo naj spkegovori fjtatace obscj3 Trumanov/ govor ^°rk, 14. — Bivši ameriški nski minister in voditelj opo- 1 He * amer-^ici zunanji politi- IVallace je izjavil dar.es se je treba upreti vsa-arne'r:šketnu posojilu nedemo-iasI'ail'ftIU in do,5ro oskrbljetni Turčiji. Sbtft J® izjavil, da je naspro- ®9 v ^aI‘emu posojilu Grčiji, dokler t deželi ne ustvari resnično tt^t.vna vlada, ki bo zagc-*°Klo ) rneriki, da bo uporabila po-»V '~k-lju6ro za dobrobit ljud- aj, J« dejaj, da predlogi * bli« Trumana vodijo svet <1,k-0Voi0 k konfliktu. »Vso d:2avc so c^ier®116 ?-a aedanje mednarodno vat; države morajo s-ode- j*51"' miru. Cas je, tla ves svet dfesničrnjt obnovitvenega onim. letom je ■k®**«; 1' PtedlcZil v Fultonu diplo- naPad proti Sovjetski zv-zi, v^lr- . odobrava Churchillov sprejema borbo proti Ni'z Agg,. . angleško p/omočjo. politika se je izkazalo Ič kio- r,ear6Čena za Ang i jo, da ta i> a p-* Ve° vzdržati. Srdaj pred-UtVzei ''cLnik Truman, da bi ZDA « Jktr Cd A.nglije obupno nalo-' 1,0 brezpogojno zahteval, [/'tV/^brll Kttajsko ali pa ar-vlado. Ta politika je e-” brezupna. Ljudstva ni A-merika ne moro v ^tuan milijone in milijo- ^Cv- Politika predied.ijka A^lu 1,0 pripomogla k razSl- °tnunizma v Evropi in v ProdlcžU gospodarski ,ZQ’ ^ISaJl Vzh:d, ki ga bo N^ttl a racdnarcdna banka pod ZN- Ta program bi mo-^ Ir-, ^tCUubne namer.e brez Irt^Th},' PeTla'Isttftnih pobud. v^ovatl n* Mrazil ameriških a,,! *a^° jo oa,s, ila sprego- litikj. Nekateri člani Kongres^ so izjavili, da predstavlja govor vojno nap:ved Rusiji. Dragi ga primerjajo z državijaivsko vojno v Spaniiji in pravijo, da nameravajo imeti ZDA v Grčiji isto vlogo, kakor Hitler in Mussolini v Španiji. Senator Pepper je predlagal, do, bi predložili t je na svoji predzadnji voinjš in predsednik italijanske vlade De Gaspari se je «na predvečer konca izseljevanja so-rojakOv iz mesta, ki je bilo krivično odtrgano od Domovine» zahvalil CLN za ojdSkega poveljnika «Toscane» zapušča mrtvaSni-co na ladji, kjer so med prevozom iz Pulja o Italijo počivali Saurovi ostanki. Ko bo Se zavezniško vojaško sodišče izreklo sodbo p )Y>Či atentatorki PasquinelH,ki je v Pulju ustrelila angleškega generala Wintona, bodo italijanski publicisti, ki so s pomočjo zakulisnih in zainteresiranih režiserjev upHzorili puljsko tragikomedijo, verjetno spustili zaveso. Tudi v teh burnih dneh, ki s silovitostjo povojnega časa in velikih socialnih prevratov drvijo mimo nas, mora človek za trenutek obstati in se vpraiati, čemu vse to. Vsi vemo, da smo paS tako ustvarjeni, da se tetko poslovimo od mesta, kjer smo v družbi svojih dragih preti veli pomlad, poletje ali jesen svojega Življenja: tetko je slovo od svojega doma in svoje delavnice. Toda kdo naj nos i odgovornost za takšen paničen beg, če ne brezvestna propaganda, ki je potrebovala takšno en sečne» pred svetovnim javnim mnenjem za svoje cilje, ki so vse prej kakor čisto humanitarni. Gotovo v skladu s temi cilji je De Gasperi prav v Wa-shlngtonu prosil ladje za prevoz puljskih Italijanov. ^ Pod dojmom te propagande m obljubljanja zlatih gradov se je večina puljskih Italijanov odločila za odhod, čeprav niso imeli stvarnega razloga za svoj nepremišljeni korak. Mar jugoslovanska ustava ni zajamčila vseh pra-o?o tudi državljanom neslovanskih narodnosti? Mar Italijani o coni B dejansko ne uživajo vseh pravic enakopravnih državljanov, v uradih, pred sodišči, v šoH in cerkvi T Mnogi Italijani v Pulju so v poslednjem trenutku spra-videl\, da so se prenaglili, ko so se javili za izselitev, in so tudi ostali. Čudno, da se od tolikih predstavnikov tujih poročevalskih a-gencij, ki rade prenašajo iz italijanskih Kstov vesti o izseljevanju puljskih Italijanov z vsemi izmišljotinami vred, nikdo ni spomnil tistih naših ljudi, ki so po mirovni pogodbi ostali onkraj -francoske črte» in ki jih zdaj z grozilnimi pismi, s pretepanjem In z bombami skušajo prisiliti, do bi zapustili svoj rojstni kraj in svojo zemljo, ki jo obdelujejo ie 1300 let (medtem ko gre v Pulju samo za meščane, ki niso tako prirastli na svojo zemljo), Danes se seveda nikdo ne spomni vlakov Tržačanov slovenske narodnostki so morali leta 1018. na povelje «Andč a Lubianah zapu stiti Trst, kakor tudi na deset in desttisočev, ki so jih «Kozul\Se-ve' ladje prepeljale v Južno Ameriko, in drugih, 'ki so se moral' za časa fašistične vladavine Izseliti iz Julijske krajine. Okoli sto tisoč naših ljudi je šlo v svet za kruhom, brez posebnega hrupa in dostojanstveno, s prepričanjem v srcu, da bo pravica nekoč vendar zmagala. . G ulmer n Kakor je razvidno fo poročila nekega milanskega gospodarskega lista, je peščica italijanskih industrijcev, ki so zapustili cono B, organizirala združenje «Giul-mer* in v okviru, stanovske organizacije «(Xnrindustria» usta--novila lastno eUnione*. Oni nameravajo zahtevati odškodnino za industrijo, ki so jo pustili v pasu «B» in v južni tlallji na novo postaviti svoja podjetja s pomočjo, ki jim jo je obljubil minister industrije 'in trgovine. Tem revežem je tudi argentiski poslanik obljubil svojo pomoč, če se preselijo v «Italijansko obljubljeno deželo, kakor je nekdo imenoval Argentino, «Julijski> indkistrijci se v kratkem sestanejo na posve-tovanjg v Vidmu. Jasno je, da se iz zgolj gospodarskih nagibov ne ustanavljajo oroanizacniA za nekaj ljudi. PRIMORSKI DNEVNIK — * — 15. marca 19^ Obnovite proces proti Colottijevi bandi I Premile obsodbe proti pajdašem Colottijeve bande, so izzvale med prebivalstvom veliko ogorčenje. Ljudstvo zahteva, da se proces obnovi, zločinci pa da prejmejo zasluženo kazen. Prebivalci Sempolaja so poslali protestno pismo ZVU, v katerem pravijo: «Ne moremo pristati, da je bil Gue-11 obsojen samo na 8 let ječe! Se so žive pride, ki govore o njegovih zločinih in grozodejstvih. Zahtevamo, da tisti, ki so odgovorni za red na tem ozemlju, revidirajo proces, ki odkrito kaže, da se tu podpira fašizem in se na ta način ogroža svetovni mir». Smrt fašizmu, svoboda narodu! Sledi 123 podpisov Na podoben način so protestirali iz Devina in poslali, ZVU pismo s podpisi, Pravtako tudi iz vasi Gabrovec, Mavhinje, Praproti itd. Ljudstvo odločno zahteva, da ZVU obnovi proces proti fašističnim zločincem. TRŽAŠKI DNEVNIK Niti črnila niso preskrbeli Velikokrat smo že čuli ZVU, kako »i je glede lolstvn pela slavospeve. Kako pa je v resnici nate šolstvo organizirala in kako skrbi za naje Sole, pa naj pove tale zgodbica: V B regin ju imajo Solo. Okrog nje so rasla lepa drevesa, Nelce-pw dne so jih posekali in naredili iz njih dober meter drv. Prodali so jih, češ da je treba kupiti Šolske potrebSHne. Ljudstvo je protestiralo, saj je Šolska oblast obljubila, da bo otrokom preskrbela vse, kar potrebujejo za pouk. Torej prva teikoča je bila, ker ni bilo denarja za Šolske potrebščine, zato so posekali drevesa. Druga pa je nastala, ker je denar za posekana drevesa izginil, tako, da sl morajo danes otroci, če se hočejo učiti jn.sw.fi, sami nositi črnilo v Solo. Ljudstvo spoznava *dobrote» vaSe Šolske politike g■ Simoni! Policija in otroške Igračke... Stari policajski praktiki trde, da noben policist ne sme brati kriminalnih romanov, ker potem začne bujno fantazirati, *i domiS-Ijuje pod vplivom zgodb, da je že velik junak, .brihtna glava» in pamet mu zraste» v toliki meri, da je bolje, da sleče uniformo ter gre tolči kamen, To velja tudi vsaj tako kale — za kanalsko policijo. Pod raznimi dvomljivimi vplivi jim je fantazij tako narasla, da so se spomnili, da bi moral imeti mali Lar zarjev Joško orožje. «V tihi temni noči* so Sli in zbudili vso hišo. Zahtevali so samokres. Joško se je res spomnil, da je imel takr-at, ko je bii star S let, igračko, ki je bila podobna samokresu. Peljal jih je na podstrešje, kjer so ga med starimi rekviziti res našli. Policija ga je odvedla na svoj u-rad in tam so ga skoraj dve uri zasliševali. Potem so ga izpustili. Kaže torej, da imajo stari praktiki prav. Poli (liji res ne smejo brati kriminalnih romanov, sicer postanejo taki, da je bolje, da slečejo uniforme in gredo tolči kamen. TUDI SODISCE IVA STRANI REAKCIJE toda zadružniki bodo preprečili vse spletke 13. t. m. je tržaško sodišče spreje- ustreza kakovosti plina. Občina mo-lo priziv, ki ga je vložilo dvanajst; Pa pri »Ilvi* postaviti stalnega nad-članov Delavskih zadrug zato, da bi j zornika, ki bo nadziral izvrševanje začasno ukinili sklepe, sprejete na 1 nove pogodbe. Prav tako naj Mestni zborovanjih članov, in preprečili J svet zahteva od Zavezniške vojne u-sklicanje izrednega kongresa. Na prave, da «I!vo» prisil1, da dobavlja tem kongrtsu bi namreč morali iz- j večje količine plina, in sicer bolj-voliti novi upravni odbor. | šega kakor je bil doslej. Danes se ne bomo pečali z dej- i stvom, da nima priziv dvanajstih članov prav nikake pravne osnove, j Poudariti pa moramo, da je tria- j ško sodišče podredilo voljo desettisoč \ članov Delavskih zadrug, ki so fee j na 48 zborovanjih jasno izrazili,' da hočejo vrnitev zadirug v svoje i roke, podlim spletkam dvanajstih špekulantov, hlapcev protiljudske klik*. Se bolj značilna je poteza sodišča, ki je tem dvanajstim gospodom pridružilo tudi pokrajino in tržaško občino, tako da bedo mogli s pomočjo teh dveh ustanov plačati kavcijo, ki jo je zahteval nadzorni odbor Delavskih zadrug. Dokler bodo taka podla dejanja uživala podporo oblasti, bo popolno- J PREDJAMA ma nemogoč;, da b! se povrnile normalne razmere v zadružništvo in v vse ustanove, ki se tičejo širokih ljudskih plasti. SLOVENSKO NPOBNO GLEDALIŠČE V nedeljo 16. t. m. ob 18. v Skednju »TAKO TUDI BO» Prodaja vstopnic pn gledališki blagajni eno uro pred pričetkom predstave. Preskrba Po Vi kg riža delijo od danes do 31. t. m. za vse potrošnike okoliških občin na odrezek za prednaročilo III. za testenine. Po 200 gr praška za juho delijo od danes do 31. t. m, ea vse potrošnike podeželskih občin na odrezek št. XXV. Cena: riž po 70 Ur kf, prah za juho po 50 lir kg. Delitev sladkorja in testenin delavske zbornice za delavce, njihove družine in upokojence bo danes za-klpučena. Do 18. t. m. morajo trgovci prijaviti pismeno Sepralu preostanke omenjenih živil. Koneo delitve. Danes zaključijo razdeljevanje testenin za mesto in okolico, ki se je začelo 6. in 7. t. m. Isti dan »e zaključi delitev testenin za delavce pri zavezniških silah v mestu in na podeželju, ki se je začela 15. februarja. Dvignile odrezbe. Vodje za prehrano podeželskih občin naj se danes predstavijo v ul. Genova 9 soba 2, kjtr bodo dvignili odrezke za bele testenine, riž, sladkor in mast za 1 bolnike, za koruz|no moko in oljčno olje za brezposelne in za testenine za delavce. Vse navedeno blago bodo delili v kratkem. S složnim nastopom je delavstvo doseglo uspeh Včeraj smo javMi, da je enotni rije, ga je potrebno postaviti v rav-tovaifniškl odbor prevzel vodstvo to- nateljsko kategorijo, one uradnike, varne »Gaalini* in odposlal na glav- j ki so bili dosidaj v IL kategoriji no ravnateljstvo v Genovo brzojav- pa v I. kategorijo, ko s pozivom, naj nemudoma imenuje odgovornega ravnatelja, ki bo pooblaščen razpravljati z delavstvom o .vseh vprašanjih. Danes je tovarniški odbor prejel odgovor predsednika Gashnlja, da je g. As-salim polnopooblaščen ravnatelj tovarne. Podobno brzojavko je prejel tud’ urad za delo pri ZVU. Jasno je, da je s tem rešeno tudi njegovo začasno upravljanje tovarne. Drlavstvo ima sedaj ravnatelja, ki bo moral reševati vsa vprašanja, vse delavske spore. Vsekakor se bodo morali pogajati v Trstu, ne pa v Genovi. S tem pa bi moralo biti rešeno tudi drugo vprašanje, razdelitev nameščencev po kategorijah. Če je .ravnatelj res polnopooblaščeni ravnatelj in ne uradnik I. katego- Delavstvo je s svojim odločnim nastopom doseglo uspeh. Dokazalo je, da zna braniti svoje interese. Delavci in nameščenci so pokazal'' veliko discipliniranost Takoj po prevzemu ravnateljskega mesta po tovarniškem odboru, so prekinili belo stavko in pričeli z delom. Vse to pa je obenem tudi dokaz, da delavstvo ne bo popustilo v svo-j b pravičnih zahtevah do ravnateljstva, ki je dobtsedno prezrlo, kar je bilo že določeno in podpisano. Nadaljevalo bo začeto borbo dokler ne doseže svojih pravic. KULTURA ZVU ME DOVOLI pevsko-baletnega nastopa v Verdiju T POD L 31 A Res je, da je fašizem uničil zadružništvo, toda pri tem je imel vsaj toliko poguma, da je privzel nase odgovornost za to ter izdal zakone, ki j'h je uveljavil. Ti gospodje pa nimajo niti tega poguma in se hočejo zakrinkati za postopkom, ki pa ga to pot ne bodo mogli z ničemer opravičiti. Stvar je jasna. Tu gre le za politično in gospodarsko borbo, v katfri se je so-d’šče kljub svoji «vzvišenosti» in «nepristr%nosti» odločno postavilo na stran reakcije. Na žalost moramo priznati, da je reakciji s pomočjo sodnih in oblastnih organov uspelo ovirati vrnitev Delavskih zadrug njihovim članom, toda gotovi smo, da bodo zadružniki s svojo vztrajnostjo preprečili tudi ta manever in vse one, ki mu bodo sledili. Od komisije do komisije Na zadnji seji začasnega občinskega sveta je ing. Forti podal poročilo v imenu komisije, kii je preiskala zadevo dobave plina od strani »Ilvo* v Skednju. Komisija je predložila, dia mestni svet odločno protestira pri Zavezniški vojni upravi proti neupravičeno visoki ceni plina in dd zahteva revizijo pogodbe med oBčirio in »Ilvo*. Cena, ki jo je odredil odbor za cene pri Zavezniški vojni upravi nikakor ne Mi se le malo oglašamo v našem časopisu, čeprav je naša vas znana daleč naokrog po slovitem gradu Erazma Predjamskega. Za časa narodno osvobodilne borbe smo mnogo žrtvovali za našo osvoboditev, sedaj pa pridno delamo na kulturnem polju in obnavljamo. Ob dnevu žena smo se oddolžile žrtvam osvobodilne borbe in njihovim materam. Spomnile smo se tudi svojih koroških sestra, ki Se vedno čakajo svobode. Napisali smo jim vzpodbujajočo pozdravno resolucijo. RAZDRTO Za naše brigade, V tednu «Za našo brigade* smo žene »kupno z mla-dino Izvedle akdjo v prid mladincev, ki odpotujejo na mladinsko progo Samoc-Sarajevo. Nabrale smo 1925 lir denarja, 28 kg fižola. 25 kg krompirja, 2 kg masti, 13 jajc, 4 krampe in 1 lopato. Javilo se je tudi precejšnje število mladincev za brigadi;. Delo v .Tednu žene*. Zene smo v »Tednu žena* razširile svoj odbor, obdarile stare onemogle ljudi z drvmi in pomnožile naročnice za «Našo že-no*. Počastile smo tudi padile borce in talce ter jim nesle venec na grobove. SEŽANA Sestanek mladine in ZPP. Pred kratkim smo se sestali mladinci in ZiPP. Sklerjili smo, da bomo čim prej uprizorili igri «Dekle s severa* in trodejanko «Zelena vrvica*. Prosvetno društvo pa pripravlja pevski koncert za 23. t. m. Fizkulturno delovanje. Pred kratkim smo izpopolnili fizkulturrni od, sek za Sežano. Sedaj itnamo svoje prostore, kjer Se zbiramo in zabavamo z raznimi vrstami na miznega športa. Zaradi slabega vremena se 8e nismo vadili za nogomet in odbojko, imamo pa redne telovadne vaje. Udarniška nedelja. Preteklo nedeljo smo mladinci šli na igrišče in odpeljali sedem voz kamenja in smeti. Sklenili »mo tudii pomagati družinam, ki so potrebne pomoči. Pripravili smo neki družini štiri vozove drv. KONKONELJ Tudi konkoneljske žene smo dostojno praznovale svoj praznik. Tov. Albina nam je spregovorila o pomenu praznika, nato pa smo recitirale in igrale enodejanko «Zadnje sreča- nje*. Igralke so se dobro vživele v svoje vloge in ljudstvo je bilo z igro zadovoljno. Za zaključek je domači mešani zbor zapel nekaj lepih pesmi. MAREZIGE «Ne jokaj mamicah). Zene iz Marezig smo že dolgo časa nestipno pričakovale svoj praznik. Z veseljem smo se. pripravljale, da ga lepo proslavimo. Odhitele smo na proslavo vse praznične z geslom: «Tudi žena mora imeti svoje pravice«. Z recitacijo «Samo milijon nas je« smo prikazale moč slovenskega ljudstva, mala pionirka pa je z deklamacijo «Ne jokaj mamica bodrila mater, naj se dvigne, stisne pesti in naj bo kot doslej močna in trdna v borbi za naše pravice. Po prazniku smo se vse navdušene še z večjim zagonoih lotile novega dela. r SPOROČILA IN OBJAVE 0 IZPRED SOD1SCA Inšpektor Magnielli se je zaletel ker predsednik Bayilss „ne verjame časapisain" FIZKULTURA Po noQometnih igriščih pokrajinskega in okrožnega prvenstva Po dvonedeljskem odmoru bodo jutri zopet vsa igrišča polno zasedama. V Trstu bosta odigrani dve tekmi in sicer med Skednjem in Postojno ter med Tovarno strojev in Torpedom. Nedvomno je druga mnogo bolj zanimiva tako po vrednosti obeh enajstonc kot po borbenosti. Vroč* nedeljsko popoldne bo tudi v Kopru, kjer *e bosta srečali enajstorici Gasllnija in Kopra. Prognoze so na strani Gasllnija, vendar pa bodo r«kll svojo besedo tudi Ko perčami. Rudar iz Raše bo tudi igral v Kopru proti enajstorici iz Milja. Tekmo bo po vsej verjetnosti odločil v svojo korist Goriška enajstorica bo morala na nevarno pot v Izolo, Piranska pa v Pulj. Ostane še tekma med Krm+nom in Tržičem, ki bo odigrana v Krminu. Spored tekem je sledeč: V Trstu na Igrišču Pcnziame ob 11.30 škede-nj-Poertojna; igrišče stad'ona ob 13. uri Tovarna strojev-Torpedo. V Kopru ob 11. uri Rudar-Milje; ob 15. uri Gaslint Koper. V Pulju ob 15. rud Piran-Pulj. V Izoli ob 16. uri Gorica-Izola. V Krminu ob 15. uri Krmlm-Tržlč. Nič manj zanimive ne bodo tekme okrožnega prvenstva, kjer bo najhujša borba med dvema najnevarnejšima nasprotnikoma: proseškim Primorjem in tržaško Costalungo. Ta tekma bo najbrže odločila prvaka skupine. Omembe vredni sta še tekmi Rkedenj II-Opčine in Kraljič Dreher I. Spored tekem je nasled nji: IgriSče CRDA: ob 8. uri Tovarna etrojev II-Sv. Marko; ob 9.45 Skedenj II-Opčine; ob 11.30 Ponziama-Acegat Igrišče Ponzianr: ob 8. url Cebulso-Rauber; ob 9.45 Costalun-ga-Prlmorje P. Opensko igrišče ob 14. uri Kraljič-Dreher L MltiDevft enajstorica na stadionu Jutri ob 15.30 bo na stadionu nogometna tekma med beograjsko nogometno enajsterico Rdečo zvezdo in tržaško Lj. Ponziame. Z ozirom na odlično igro, ki jo Je dala prejšnjo nedeljo tržaška enajatori-ca v tekmi prof i Partizanu, vlada za Jutrišnjo tekmo med tržaško športno publiko ogromno zanimanje. Rdeča zvezda bo v Trstu naatopda s postavo, s katero Je teden dni te ga pregazila 14. oktober z katastrofalnim rezultatom 8:0. Postava zgleda takole: Lavrič, Stankovič, Petrovič, Djajič, Drenovac, Veljkovlč, To-mašSvič, Mitič, Jezerklč, Arandjelo-vič in Seče rov. Enajstorica LJ. Ponaane bo nastopila v postavi prejšnje nedelje !n «lcar: Furlan, Corbntto II, Caproni, Corbatto I. O'* v Trat..uh Ko- vačič, Karlin, Maluta, SUvol!, Tom-mas.ni. V predtekmi bosta igrali enajstorici Tovarne strojev in Torpeda za pokrajinsko prvenstvo. Košarka Jutri bodo odigrane sledeče tekme v košarki za pokrajinsko prvenstvo ter za Rauberjev in Morganov pokal: Pokrajinsko prvenstvo: V Trstu: moški na igrišču Delavske športne zveza v ul. Conti 11 ob 11. url Tomažič-Kraljič; Kvamer: ženske: ob 10. uri Redivo-Kvarner. V Izoli: moški: Izola-Col; ž"n*ke: Izola-Rinaldi. Na praznik Sv. Jožefa dne 19. t. m. pa bo v Trstu na igrišču Delavske »porine zveze tekma moških ekip Čermelja in Gradiške. Morganov in Rauberjev pokal: moški za Morganov pokal: Igrišče DS7, ob 9. uri Rauber-Sv. Marko; ob 12. uri Barkovljf-Roianese. Igri. Sre Tomažiča ob 10. uri DSZ-Vom. IgriSče /Skednja ob 9. uri Skedenj-Sv. Vid; ob 11. uri Redivo-Arsenal. Zenske za Rauberjev pokal: IgriS Tomažiča ob B. url Magdalena DSZ; ob 11. uri Rauber-Rlualdi; ob 12. uri Tomažič-Sv. Vid. Igrišče Skednja ob 10. uri Col Vesna. Partizanski marš za moštva na praznik sv. Jožefa Na praznik Sv. Jožefa priredi športno društvo Lj. Sv. Vid partizanski marš za moštva’ na progi 8 km. Start bo izpred kulturnega krožka Tomažič ob 14. uri ter bo vod la po ulicah Rossetti, konjsko dirkališče, Cesta na Reko, Vzpon na Katinaro, Katinara in Sv. Jožef, kjer bo cilj. Prijave s prijavnino 20 lir »C bodo sprejemale eno uro pred pričetkom marša. Prvopl-asirano društvo bo prejeto v dav pokal, posamezniki pa kolajne. Smučarski vlak v Planico Ravnokar so končale tekme v skakanju za jugoslovansko državno prvenstvo s krasnimi rezultati. Skakalnica, ki pred tednom dn: ni bila uporabna zaradi prevelike količine-zapadlega snega, je sedaj že popolnoma odkidana in Jo pora. bljajo. Planinsko društvo priredi ob tej priliki dvodnevni smučarski izlet v Planico. Odhod s posebnim smučar, skim vlakom iz Trsta v soboto dne 22. t. m. z glavnega kolodvora. Na Bledu prenočišče, večerja in zajtrk naslednje jutro. Kosilo v Planici iz nahrbtnika. Povratek ob 17. uri preko Ljubljane v Trst. Strošek za izlet vključena voznina, prenočnina in oskrba znaša 1040,— L. Prijave in predplačila v knjigarni Stoka v ul. Milano, na sedežu Planinskega društva v ul. Sv. Vida 17 (Gregorčičeva zal.) in pri C. A. T. v ul. Conti 11. samo Je danes do večera. Le malo mest je se na razpolago, m se vpisovanje danes nepreklicno zaključi. Včeraj je zavezniško vojaško sodišče sodilo Dariju BerchieUiju im J. Svari, predsedniku oziroma tajniku Italijanskega gospodarskega udru-žtnja za Tržaško ozemlje. Obtožnica jima je očitala, da sta 9. februarja 1947. prisostvovala skupščini, za katero ZVU ni dala dovoljenja. Kot obremenilna priča je nastopil inšpektor C. P. Magnielli. Povedal je, da je to udruženje zaprosilo za dovoljenje, da bi imelo v kinu Im. pero skupščino, polkovnik Gardne-pa je dovoljenje odbil. Zato so se člani udruženja sestali v ulici Gin-rasttea v dvorani »Ponziane*. Ko so se sestali, so mlislili, da je sestanek zasebem in da zato ni treba zanj dovoljenja. Na vprašanje branilca dr. Kukanje je inšpektor povedal, da je bilo zborovanje javno. Ko ga je branilec vprašal, kako mora to dokazati, je omenil poročilo lista »Cor-rlere dd Trieste*, kii piše, da je bilo na zborovanju 200 članov. Pri tem Je posegel vmes predsednik in dejal, da to ni zadosten dokaz, češ da ni ved|no res, kar poročajo časopisi. Nato je predsednik vprašal inšpektorja, če je bil pri zborovanju sploh navzoč kak Man civilne policije. Inšpektor je odgovoril, da ne. Branile? je tedaj dejal, da je njegova naloga zelo lahka, saj ni niti dokazano, da »ta bila obtoženca navzoča. Obtoženi Švara je povedal, da sploh ni bil navzoč in. da ni podpredsednik udruženja, kot mu je očitala obtcZhioa, temveč samo tajnik. Obtoženi Berrchielli je priznal, da je bil navzoč pri zborovanju, toda bilo je zasebri >, saj so ee ga udeležili samo povabljeni člani ki jih je bilo le kakih 25. Predsednik sodišča major Bakliss je obteženca oprostil, dejal pa je, da sta to pot vendar stopila ZVU »na rep*, kar je včasih vendar le ke rišimo. Vsa obravnava, ki Je trajala dobro uro, e>. Med leposloti* mi spisi prinaša ta Štev Uka 'P* leg pesmi daljšo novelo Lokarja «Peta protiletalska•» krtico Andreja Bndala «Zetova ^ nitev». Novela