Ameriška Domovina flt/1/1' E K? IE/ltll—HO/W1E FORCGif^f^AHcJuiSJoHit National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 5, 1959 SLOVfNUN MORNING NCWSRAPGR STEV. Lvm.—VOL. Lvm. ^if.erikanec sestavlja v«jaško pomoč Tibetu Clevelandčan, sedaj vi-S()košolec v Kaliforniji, or-Sanizira brigado, ki se poj-tie v Tibet borit proti kitilj-sKim komunistom. CLEVELAND, O. — John 'ackmore, 27 let stari visoko-ai ec na University of California v ^erkeley; zbira prijatelje in ^išljenike, ki naj bi šli v Ti-e pomagat domačinom v borbi lfJli kitajskim nasilnikom. Bri- £ctC] j^0 sestavljajo večinoma visoški z vseh univerz dežele. ‘N morem povedati, kako bo aert izveden,” je dejal Black-^ re o svojem gibanju in delu L P°moč tibetanskim upomi-v0rn 'in dodal: ‘‘Bilo bi preveč ‘J^kusov zaustaviti nas. Toda 'gotavljam vas, da bo načrt iz-»eclen!” Člani brigade se bodo skušali famozno prebiti v Himalajske et'ele in se tam zbrati za skup- 0 Pot v Tibet. I kckmore je veteran, prav prj0 So veterani člani njegove ^Jlade. Dejal je, da se je za-^ ’ Ja bo nekaj napravil, če se ^‘godi ge ]ccjaj ^a]tega) kot inr^ Madžarski upor jeseni p • To se je sedaj zgodilo. ° njegovih besedah je odziv C ° Jober. Doslej se je javilo Preko 150 borcev, drugi pa bo ’hidilj finančno pomoč in ts!ri 11 ‘ ° ’ ,,,aja Je pa o ška parada glavne vloge. V Mo- rističnega morja. V Rimu je socie so redke in slabe. Posodo ( skvi se je zd'elo, da jo Hrušče/, praznovanje prvega maja pome- ponekod večkrat enostavno o-, skoraj namenoma porinil voja^nilo tekmovanje med komunisti brišejo z umazanimi krpami ške nastope precej daleč vstran, , in njihovimi sopotniki na eni _ da tako podčrta svojo miroljub- | strani in njihovimi nasprotniki Samo 426 bolnikov ima pro- WASHINGT0N D c — Prednost. Moskvi je najbolj verno na drugi strani. Nasprotniki so stori kamoh lahko spravi svoje ^ sledila. Praga. Poljaki so pra- se izbrali v cerkvi sv. Petra, kjer osebne stvari. V severnem Ohio ‘ ' - znovali prvi maj na svoj način, je sv. Oče imel zanje sv. mašo. je v teh bolnišnicah za duše-Vojaško parado so omejili na Cerkev je bila polna, kajti bilo vne bolezni 10,481. . . 27. aprila do 3. maja je padlo v bojih v Alžiriji po francoskih vojaških podatkih 911 alžirskih domačinov (upornikov) in 55 pripadnikov francoskih oboroženih sil. Francoski kardinal umrl LE MANS, Fr. — Včeraj je umrl 87 let stari Georges kardinal Grente, eden od osmih francoskih kardinalov. Bil je bolan že dalj časa. Za kardinala je bil imenovan 1 1953 kot sedanji papež Janez XXIII. minimum, zato pa dovolili na- je v njej okoli 35,000 delavcev rodu, da se je zabaval po svoje in delavk, kakih 15,000 jih je pa brez vsakih uradnih programov, stalo na trgu pred cerkvijo. Koše celo Tito ni postavil vojaške munisti in njihovi sopotniki ni-parade na prvo mesto. Več po- so na nobenem od svojih zboro-udarka je bilo v koncertih, zbo- vanj spravili skupaj toliko Iju-rovanjih in ljudskih zabavah. Le di. v Peipingu so se še držali stare f V ostalih evropskih prestoli-formule. Tam je vojaška para- cah so praznovali prvi maj po da igrala, veliko vlogo, kar je navadi.. Tam, kjer imajo socija-razumljivo, saj ne morejo tajiti, listične vlade, je imelo prazno-kaij so napravili s Tibetom in vanje večji obseg. Velik cirkus kake sitnosti imajo v zapadni je bil seveda v Havani na Kubi. kitajski provinci Sinkjang. Kot Tam revolucijonarjem že manj-nekaj izrednega so vodili tibet- ka prilik za parade in manife-skega Pančen lamo po ulicah, stacije in jim je prvi maj prišel da. je narod videl, zakaj so mo- kakor nalašč prav. rali komunisti okupirati Tibet. J V Tokiju so hoteli levičarji Guverner obljublja izboljšanje Guverner Michael DiSalle, ki je odredil preiskavo o stanju v državnih bolnišnicah za duševne bolezni, je obljubil izvesti priporočila komisije postopno, v kolikor bodo dopuščala sredstva. Za prihodnji dve leti je predložil v Moskvi Thompsonu, naj po-zve pri predsedniku sovjetske vlade Hruščevu. ka j se je zgodilo z 11 ameriškimi letalci letala, ki jc bilo 20. septembra lani ses'rcljeno nad sovjetsko Armenijo. Sovjeti so doslej izjavljali, da o njihovi usodi ne vedo nič, izročili pa so našim oblastem šest trupel, ki da so jih našli pri razvalinah letala. Pogreb— I Pogreb pok. Petra' Dugan bo jutri zjutraj ob 8.30 iz Zakraj-škovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob de- vetih- I*! fii’j I Iz bolnišnice— Mrs. HHen Tibijas, 16318 Huntmetc Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obi-na> domu so dobrodošli. Poroka— | Zadnjo soboto opoldne sta se v cerkvi sv. Križa na Lake Shore Blvd. poročila gdč. Lillian Modic, hči g. Louis Modica z 21171 Lake Shore Blvd. in njegove žene, in g. Rudy Bratina, sin Rudolfa' Bratine s 16207 Huntmere Ave. in njegove žene. Novoporočenca sta odpoto-\ ala v Florido. Čestitamo! ta namen povišanje sredstev za BOGALUSA, La. Včeraj $37,500,000. Skupno predvideva, da bo država v dveh lethi potrebovala za te namene $179,900,-000. Guverner sodi, da bo najtežje odpraviti razmere, ki zahtevajo preureditev sedanjih zgradb in našli v Pearl River kakih 20 milj od Poplarville truplo 23 let starega črnen Parkerja, ki je bil obdolžen, da je posilil * mlado nosečo belo ženo. Parkerja so neznanci sredi noči odpeljali iz okrajne ječe, ga pobili in vrgli v vodo. Oblastem se doslej krivcev še ni posrečilo odkriti. Vremenski prerok pravi; Ve£j Wvig;0ma sončno in toplo. hižja a teriaperatura 78, naj-J P^oči 55. posebno uredbo, ki obvezuje vse lastnike hiš in parcel, ki bodo po zakonu razlaščene, da naj se javijo posebnim- komisijam, ki so jih imenovali občinski odbori, da izvedejo naci-jonalizacijo nepremičnim v duhu zadnjega zakona. Kdor se ne bo javil, mu grozi zapor do enega leta ali denarna kazen do milijona dinarjev za ran Komumsu o^upuan- Xiucv. ; V Tokiju so *.v.— ----------------- ., r, ■ „„ Precej časa in prostora je dode- porabiti prvi maj za demonstra- postavitev novih. Priznava pa lil vojaštvu vzhodnonemški re- cije. Načrt se jim je ponesrečil, nujno potrebo po tem. Glavno Žim v Vzhodnem Berlinu. Nag-' Ameriški komunisti niso mogli vprašanje po njegovem m v tem, nal je skoraj pol milijona ljudi,' prirediti ničesar, jih je premalo, ah je potrebno priporočila ko-, .. ° v. .. da so prisostvovali paradi in po- Praznovanje prvega maja je bi- m,s„e izvest, ah ne ampak v Integracua Alz.r.jeoo slušali uradne komunistične go-, lo zelo pičlo v južni Aziji, še tem, KAKO TO STORITI. | DeGaullovl zamisli vore ki so bili razmeram pri- celo v Indoneziji. Anglosakson-' Državne bolnišnice za duševno PARIZ, »r. - Za besedo in-merno precej bojeviti. Poslu-' ske dežele so praznik samo re- bolne nimajo pod svojo streho in tegracija je toliko tolmačenj, šalci so oa vedeli da ta bojevi- gistrirale. ' v svojih tesnih prostorih samo kolikor je političnih ambicij po ^ F ’ ________________________________________________vsem svetu. Sedaj je tudi gene- ral De Gaulle povedal, kaj misli o njej. I Francoski priseljenci v Afriki so ga pogosto napadali, zakaj molči o tem vprašanju. Sedaj jim je odgovoril, toda ne tako, kot so želeli. De Gaulle pravi, da je za integracijo Alžirije s Francijo, toda ne v tem smislu, da bi se Alžirija vtopila v francosko republiko. Ravno narobe: alžirij-ski domačini morajo postati rav-nopravni ne samo na papirju ampak v resnici, kar naj pomeni, da se morajo francoski priseljenci približati domačinom in ne narobe. I Francoske priseljence je De Gaullova izjava precej poparila. Kdo je izgubil očala— , Očala z zlatim okvirom so bila najdena v SND na St. Clair Ave. Kdor jih je izgubil, naj kliče EX 1-5908. Rokoborba— Prihodnji četrtek se bosta pomerila v Areni ob 8.30 Lord Athol Layton in Fritz von Erich. Nastopilo bo tudi več drugih. Spored bo izredno zanimiv. Seja— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7:30 sejo v šoli sv. ■Vida. Podružnica št. 41 SŽZ ima nocoj ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Po seji domača zabava v čast materam. Komur je Tito že pobral premoženje, blagor rru! CLEVELAND 0.-0 tem ka- pravne osebe. Za tiste lastnike,) Zanimivo je vprašanje, ali naj tem kaj ve? Verjetno da saj je ko je komunistični režim v Ju- ki živijo zunaj Jugoslavije, ni se tujci prijavijo komisijam. E- ameriško poslaništvo v Beogra- goslaviji razlastil vse stanova- nobene izjeme. Ako se ne po-j ni trdijo, d'a tega ni treba do- du gotovo naročeno na titovski njske hiše in stavbne parcele po korijo uredbi, jih zadene pred-^der jugoslovanske konzularne uradni list m ga tudi bere mestih smo še obširno poročali, videna kazen. Ta najnovejša oblasti v Ameriki ne razglasijo Ah naj oškodovanci protesti-Sedaj ’je prišlo iz Jugoslavije'uredba ne velja za tiste, ki jim te uredbe na način, ki je tukaj rajo pri državnem tajništvu, še poročilo da je režim objavil je komunistični režim že preje v navadi. Dodajajo, oa bi pri- Nekaj skupin o o ovancev je ’ pobral nepremičnine. Blagor java vtegnila pomeniti načelni ze podalo načelne proteste pri jjmi | pristanek na precej krivično od- državnem tajništvu. Konkretnih Za ameriške državljane, ki i- merjeno odškodnino za razla- pritožb niso napravili, ker nimajo stanovanjske hiše ali par-,ščene neprimičnine. Drugi pa hče še ne ve, kako veliko ško- cele po mestih, je cela zadeva grdijo, da prisilne izjave ne po- do bo utrpel, kajti zemljeknji-precej nerodna. Ako se ne po-(menijo nobenega pristanka na .ni prenosi §e niso izvršeni. To korijo uredbi, jim grozi nevar-j ničesar in da se. lahko prijavi nost da bodo tekom morebitnih vsak, ki ga je volja; ne bo s obiskov v Jugoslaviji prišli na- tem korakom ničesar priznal, konkreten odoo- vskriž s titovskimi sodnijami in kar bi mu škodilo- j *0 i komisijami. Ali naše dfržavno tajništvo o vor na pripravljene proteste. bo verjetno razlog, da tudi državno tajništvo ne bo moglo ta- Naša politika do Latinske Amerike utrpela škodo WASHINGTON, D. C. — Prepir Mrs. Clare B. Luce s sena-thorjem Morsejem, načelnikom Benatnega pododbora za Latinsko Ameriko, je povzročil ameriški zunanji politiki občutno škodo. V očeh Latinske Amerike smo se osmešili in nemara tudi zadeli narodni ponos Brazilijan-cev. Ti so imenovanje Mrs. Luce pozdravili, sedaj pa so doživeli vso javno obravnavo o njeni “nestalnosti” in “duševnih boleznih.” Človek se čudi, ali res ne znamo v naši deželi takih stvari reševati za zaprtimi vrati. Mar je res potrebno vse to spravljati v javnost in se smešiti doma in v (tujini! ■HEHISKA DOMOVINA, MAV S, 1959 Ameriška Douoviiva ^ViiIiib " /_jTBAA l ■ ll L J. K\3 III fc VI Kum •117 St. CUlr Ave. — HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 88 Tues., May 5, 19559 Novi državni tajnik Christian A. Herter Novi državni tajnik je bil dolga desetletja aktiven v domači politiki kot odličen republikanec. Sedel je 10 let (1943-1953) v Predstavniškem domu ravno v tisti dobi, ko je Amerika spregledala komunistično nevarnost. Potem je bil par let za guvernerja v državi Massachusettes, nakar sta ga Eisenhower in Dulles poklicala za svojega sotrudnika v državno tajništvo. Tam je dobro vršil svoje posle in se odlikoval z lastnostjo, ki je pri nas skoraj izjema v političnem življenju: ni se silil v ospredje. Ta lastnost mu je pomagala do mnogih prijateljstev med našimi javnimi delavci, ki ga preje niti poznali niso. Herter ni postal državni tajnik ob običajnih prilikah. Eisenhower ni bil morda nezadovoljen z njegovim prednikom Dullesom in ni radi tega menjal gospodarja v državnem tajništvu. Dulles je omagal pod težo dela in moral pustiti vodstvo zunanje politike. Predsednik Eisenhower je do zadnjega neomejeno zaupal Dullesu. Najboljši dokaz temu je njegova izjava: “Dulles in jaz sva prišla do zaključka, da je Herter najbolj kvalificiran za novega državnega tajnika.’’ Herter bo torej lahko nastopal kot zastopnik naše zunanje politike, toda ta čast bo spremljana z mnogimi okoliščinami, ki jih bo Herter moral bolj vpoštevati, kot jih je Dulles. Naj Eisenhower hvali Herterja kolikor hoče, ne bo mogel in tudi noče zatajiti svoje privezanosti na Dullesa in svojega spoštovanja Duliesovih nasvetov. Ni ga sedaj samo radi časti nastavil kot svojega uradnega svetovalca v zunanji politiki in mu dal v državnem tajništvu celo posebno pisarno s pisarniškim osobjem. Mnogi so dobili vtis, da bi rad Dulles še zmeraj igra! vlogo v zunanji politiki. Dulles je radi tega takoj izjavil, da noče biti noben posredovalec med predsednikom in komurkoli. Dulles je gotovo iskreno zamislil svojo izjavo, toda vprašanje je, ali mu bo njegov temperament dovolil tako očetovsko pasivno vlogo, v kolikor seveda ne bo zdravstveno stanje vplivalo na njegovo veselje do dela in odločanja. Kot je že pri nas navada, ima vsak predsednik vse polno nenaprošenih svetovalcev v'zunanji politiki, tako da se jih mora včasih kar javno otresati. Dokler je bil Dulles državni tajnik, je bilo takih svetovalcev malo; vsi so vedeli, kako se predsednik zanese na državnega tajnika, vsi so tudi \edeli, da Dulles sam takih svetovalcev ni ravno gladil z rokavicami. Herter bo imel težje stališče. Republikanci bodo hoteli porivati svoje voditelje v zunanjo politiko, na primer podpredsednika Nixona, demokratje se bodo hoteli uveljaviti preko Kongresa. Ali bo predsednik branil zmeraj, kar bo delal Herter? Herter bo imel lažji posel s Kongresom, kot ga je imel Dulles. Dulles je poznal Kongres samo takrat, kadar je bil v zadregi in kadar je bil — na redke čase — v Washingtonu Kongres ga ni smatral nikoli za “svojega človeka.” Pri Her-terju je položaj drugačen. Herter je sedel celih 10 let Kongresu kot kongresnik, zastopal je tam z velikim taktom državno tajništvo, kadar je bil Dulles na potovanjih. Kon greš ne taji, da mu je Herter simpatičen diplomat. Še nobenega tajnika z zunanje zadeve ni senat tako hitro potrdil kot ravno Herterja. Seveda to ne pomeni, da mu bo demokratska kongresna večina peia hvalo. Gledala bo kritično na njegovo delo, pri tem pa seveda vpoštevala, da bo sedaj Eisenhower bolj odgovoren za zunanjo politiko, kot je bil pod Dullesovim režimom. Herter bo imel druge delovne metode, kot jih je imel Dulles. Dulles je spadal med tiste ne ravno priljubljene javne delavce, ki mislijo, da morajo vsa dela opraviti sami Dulles je odločeval v vseh važnih stvareh sam in se ni dosti brigal, kaj so o njih mislili in ukrenili njegovi sodelavci. Radi tega se je zameril mnogim sodelavcem. Na drugi strani se ni Dulles dosti brigal za notranje poslovanje v tajništvu, upravni organizator ni nikoli bil in ni imel želja postati. Pod režimom novega državnega tajnika bot to drugače. Je takoj izjavil, da so mu znane vse koristi skupnega dela. Zato bo pustil svoje sotrudnike do večje veljave v dnevnem od-ločevanju v zunanji politiki. Delo komisije za načrte v zunanji politiki se bo zopet poživilo. Skušal bo tudi doseči več skladnosti v odnosih do ostalih tajništev, posebno do narodne obrambe, na kar Dulles ni nikoli veliko dal. Na drugi strani ne smemo pozabiti, da Herter nima takega ugleda in vpliva, kot ga je imel Dulles, in da bo radi teea narastlo število “domačih prepirov” med diplomati v državnem tajništvu kakor tudi med državnim tajništvom in ostalimi tajništvi. Herter bo svoje odnose do tujih držav spravil zopet nazaj v običajne diplomatske kanale. Je že rekel, da ne bo brez potrebe potoval, kar mu radi verjamemo, saj trpi pod težkim revmatizmom, tako da je vsajco gibanje zanj prava muka. Zanesel se bo na naše poslanike, ki bodo tako po dolgih letih — v svoje neprikrito veselje — zopet postali iz poštnih predalov pravi diplomatski zastopniki z uveljavlja- njem svojih osebnih pogledov na mednarodno politiko. Tuje države bodo pa tudi vedele, da jim ne treba več čakati na obiske državnega tajnika in da lahko zvedo vse, kar hoče povedati Amerika, kar od ameriških poslanikov. Herter je nastopil svojo novo službo pred viharnimi dnevi, ne samo v zunanji, tudi v notranji politiki. Dobro poldrugo leto nas še loči od volitev v 1. 1960, toda volivni boj se je že začel vsaj na vrhovih, kamor spada tudi tisti hribček, ki ga poznamo pod imenom Kapitol v Washingtonu. Polena bodo začela kmalu leteti na Herterjevo zunanjo politiko, naj bo dobra ali slaba. Vsako hvalo in kritiko o Her-terju moramo presojati samo z mislijo, da tiči morda v nji kak zakrit volivni manever. Še nekaj drugega ne. smemo spregledati. Herter spada med tiste redke državne tajnike, ki lahko že danes izračuna, kolikor dni bo vodil našo zunanje politiko. Natančno do tistega januarja v I. 1961, ko bo nastopil nov predsednik! Gospodaril bo torej komaj dobro poldrugo leto, ako mu Bog da zdravje. To je izredno kratka doba, bolj podobna začasnemu vodstvu zunanje politike kot dolgotrajnemu. Herter se bo moral sprijazniti z mislijo, da bo zapisan v zgodovini naše zunanje politike kot prehoden državici tajnik, ki je prišel do te časti samo radi težke bolezni svojega prednika. To bo seveda imelo tudi precej vpliva na našo praktično zunanjo politiko. Podružnica št. 14 SŽZ Cleveland, O. — Zopet je prišel veseli manj, da počastimo Kraljico manj niško in prosimo vsak po svojih potrebah milosti. Drage sosestre, pri naši podružnici bo sv. maša za vse žive In mrtve članice 10. maja ob sedmih zjutraj pri Sv. Lovrencu. Vse ste prisrčno 'vabljene, da se maše udeležite. Pojdemo skupno v cerkev in prejele bomo po Mariji Jezusa v svoje srce. V sredo, 13. maja, ob 7:30 bo v SND na E. 80. St. v navadnih prostorih redna mesečna seja, na katero ste vse vabljene. Frances Lindič, predsed. Pismo iz Loke pri Zidanem mostu Podpisani sem prejel iz Loke pri Zidanem mostu pismo od 11. apr. t. 1. Ker pismo ni namenjeno samo meni, marveč vsem rojakom, ki so od tam doma, ga v naslednjem objavljam, v koli-kro se nanaša na farno cerkev v Loki. Rojak iz domovine, čigar naslov je vsakomur pri meni na razpolago, piše takole: ' * “Dragi prijatelji! Česar je polno srce, o tem usta rada govore. Ta pregovor mi daje opravičilo, da Vam pišem o stvari, ki je daleč proč od Vaših interesov, za nas pa je bistvenega pomena. Brez zvonov je že itak revno in pičlo naše versko življenje še bolj pusto in prazno. Izpolnila se nam je želja — priti do zvonov: nemška župnija Alt-log (?) (Pismo je pisano c črnilom in se ne da dobro prebrati. Moja prip.) v nemškem manjšinskem otoku je prenehala obstojati: vsi Nemci so se med okupacijo za vedno odiselili, cerkev je bila zravnana z zemljo, danes so tam velika državna posestva, zvonovi pa so ostali. Ljubljanska škofija nam jih je po enoletnih pogajanjih prodala, denar bo porabila za najnujnejša popravila cerkve v Kočevju in v Moz-Iju. Lastniki zvonov postanemo, ko bodo izplačani. Po pogodbi se to mora izvršiti najpozneje do 1. 1975. Kje bomo takrat!? Nabiralna akcija ni dovoljena, prostovoljno pa prinašajo kakor “tringeld.” Mnogi ne morejo, drugi ne marajo. Zvonovi' nam pa vendarle zvonijo od 15. 3. 59., hvala Bogu, čeprav so bile velike ovire: grozili so, da bodo zvona prestrelili itd. Ker Loko poznate, Vam v spomin in dokaz prilagam posnetke. Za Vaše' razmere so to gotovo samo zvončki, za nas pa je to zelo (veliko, smo zadovoljni in veseli.” Pismo ni sicer naravnost prošnja, pa ga moramo vendar sprejeti kot tako. Če je kdo voljan kaj prispevati, naj pošlje na moj naslov: Alojzij Vrtačnik, 11816 Strattford Ave. Cleveland 11, Ohio. Lahko me pa pokliče tudi po telefonu OR 1-4015 in se bom oglasil pri dotičnemu. A.. Vrtačnik. Wickliffe, Ohio. — Tu Vam pošiljam naročnino. Ameriško Domovino bi z^lo pogrešala, ker jo rada čitam, saj je v listu dosti zanimivega branja. In tudi smo že nanj naročeni toliko let, odkar izhaja, želim vam dosti novih naročnikov. Z najlepšimi pozdravi! Anna Snyder. ■ * Girard, Ohio. — Zopet se vam oglašam in pošiljam naročnino. Ameriško Domovino rada čitam, saj je v listu veliko novic iz starega kraja, katere me pač najbolj zanimajo. Lepo pozdravljeni! Mary Gabrovšek. * Forest City, Pa. — Naročnina na list mi bo skoro potekla in jo hočem obnoviti, ker sem se lista privadila in bi ga zelo pogrešala. Bodite lepo pozdravljeni vsi v uredništvu in .tudi vsi naročniki, ki ta list berejo in ga podpirajo. Zbogom! Mrs. Mary Shivitz. * Reseda, Calif. — Oprostite, da nisem že preje poslala naročnino, saj veste, taka zadeva se tako lahko odloži. Ameriško Domovino radi čitamo in zelo pogrešamo vsako številko, ki se zgubi. Seveda dosti reči pogrešamo v A. D. ker jo beremo že blizu 45 let. Pa kaj hočemo, svet sc spreminja in tako se tudi to. Če nam bo dana prilika se bomo oglasili v Clevelandu in tudi pri Vas. Prav lepe pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Karl in Alice Kokah * Milwaukee, Wis. — Sem vesela, da ste me spomnili na potek moje naročnine. List Ameriška Domovina se mi je res tako priljubil in sem se tako navadila nanj, da bi brez njega res ne mogla biti. Moji dnevi bi bili še bolj prazni, če ne bi imela tega lista, ki mi pove, kaj se po svetu in predvsem v starem kraju dogaja. Vas pozdravlja! Frances Marolt. * Sheboygan, Wis. — Pošiljam zi obnovo Ameriške Domovine in upam, da še ni prepozno. Sem prav zadovoljen z njo. Angleščino v pisanju in branju bolj slabo obvladam. Naučil pa sem se toliko, da sem letos dobil državljanstvo. Drugače pa naj-rajše čitam Ameriško Domovino in Ave Marijo. Spoštovanjem in Bog Vas živi! Ludvik Strmec. * Arcola, Sašk. — Pošiljam naročnino in se Vam zahvaljujem za redno pošiljanje. Ameriško Domovino vedno z veseljem sprejmem in tudi vso prečitam. Slovensko branje mi krajša domotožje. Zelo všeč bo mi New- 1 burske novice, dr. Meršolovi J zdravstveni nasveti, Tonetu s hriba pa se iz srca nasmejem. Za nas, ki živimo v tujini, je Vaš list neprecenljive vrednosti, želim, da bi bili vsi slovenski izseljenci naročeni nanj. Pozdrav vsem Slovencem v Kanadi in Ameriki! Anica Cetinski. * Waukegan, 111. — Spoštovani! Nisem prav nič zadovoljna s temi starimi povestmi. Res, da so novice in dopisi zanimivi, vse drugo je samo za v Cleveland. Vas lepo pozdravljam. Frances Drobnič, # Vancouver, B. C. — Prejmite ‘ money order” za naročnino A-meriške Domovine. Z listom sem vsesplošno zadovoljna ter upam, da se ohrani in širi še v bodočih letih. Prav lepo pozdravljeni! Cecille Zi?ek. * Peoria, 111. — Tu Vam pošiljam nadaljno naročnino za celo leto. Hvala lepa za redno pošiljanje. Brez tega lista bi bilo žalostno življenja, vselej nas razveseli, ko pride. Z vljudnim pozdravom! James Terlep, izobrazba v llaliji Italija je zadnje čase dosegla znaten napredek na področju osnovnošolske izobrazbe, dasi vendar še ni bilo mogoče odstraniti delne ali popolne nepismenosti. Po najnovejših podatkih je še vedno kakih trinajist odstotkov prebivalstva nepisme. nega, 46 odstotkov pa je obiskovalo samo tri razrede osnovne šole. V primeri z drugimi evropskimi državami je to velik odstotek, saj tam nepismenost ne preseže 2.5 odst. in samo 5 do 10 odst. ljudi konča izobraževanje s tretjim razredom. Samo osnovno šolo je končalo ckoli 30.6 odstotkov Italijanov. V državah Evropskega enotnega tržišča in v Angliji znaša ta odstotek 20 do 25. 5.9 odst. italijanskega prebivalstva ima malo maturo na nižji srednji šoli ali na obrtnih nadaljevalnih šolah. V državah EST je takih ljudi 40 do 50 odst. Maturo na višji srednji šoli ima v Italiji 3.3 odist, prebivalcev, v Franciji, Angliji in Belgiji 10 odst., v Holandiji pa kar 20 odst. 30 do 355,000 italijanskih otrok na leto ne izpolni obveznosti o vpisu v osnovno šolo, to zlasti v južnih krajih in na otokih. Vendar pa se to stanje iz dneva v dan izboljšuje. Danes že kakih 580,000 učencev od skupnega števila okoli 800,000 konča pet razredov osnovne šole; to je, nad dve tretjini šolskih obveznikov. Leta 1951 je to število znašalo samo 27 odst. Manj razveseljive iso statistike glede srednjih šol. Od 2,300,-000 otrok v starosti od 11 do 14 let jih samo 970,000 obiskuje nižjo srednjo šolo, obrtne šole ali podobne zavode. Vsaj 580,000 otrok ne hodi v nobeno tako šolo. 60 odst. Italijanov pri 14 letih torej ni naredilo osem let šole, kakor bi bilo treba, če pomislimo, da je mala matura neob-hodni pogoj za kakršno koli strokovno delo ali službo. Samo 13 odst. mladih ljudi v Italiji pa obiskuje višje srednje šole. Vsako leto pride iz teh šol 65.000 maturantov; od tega jih i je 48,000 naredilo klasično ali 1 realno gimnazijo ali učiteljišče, 22.000 pa tehnične srednje šole. ------o------ Podzemski tihotapci Blizu Chiassa na švicarski meji so finančni stražniki prišli na sled čudni poti, po kateri je pri-j bajalo prepovedano blago v Italijo. Sled je peljala po potoku, | ki se na švicarskih tleh zgublja pod zemljo in pride tostran meje na dan. Tihotapci 50 kar v vo-eo spuščali v nepremočljivo platno zašito blago, v Italiji so ga pa zmenjeni tovariši lepo polovili. Doslej tako varna pot je sedaj zaprta. j K sodobnim svetovnim problemom Posveti v Parizu pretekli teden so bili nenavadno naglo končani. Izjava ob zaključku posvetovanj zunanjih ministrov Združenih držav, Anglije, Francije in Nemčije trdi, da je bil dosežen popoln sporazum. Ob odločnem stališču Francije in Zah. Nemčije so Angleži popustili in svoje predloge prilagodili zahtevam zaveznikov. Predlogi, na katere so se zahodne sile zedinile v Parizu, bodo prihodnji ponedeljek predloženi sovjetskemu zunanjemu ministru Gromi-ku v razpravo. Zahodne sile so odločene varovati isvoj sedanji položaj v Zah. Berlinu, dokler ne bo sklenjena mirovna pogodba z združeno Nemčijo. Združitev Nemčije naj bi bila po zahodnih predlogih dosežena postopno iv dveh do treh letih. Angleški predlog za zamrznitev oboroževanja v •Srednji Evropi in za kasnejšo omejitev je zvezan s sovjetskim pristankom na združitev Nemčije. Zahodni predlogi so od sovjetskih želj tako daleč, da verjetnost na uspeh razgovorov v Ženevi ni posebno velika, čeprav so države varšavske zveze, ki so se pretekli teden sestale na posvetovanje v Varšavi poudarile prožno politiko in željo po sporazumu. Posvetovanj v Varšavi so se udeležili tudi zastopniki Rdeče Kitajske. * Jugoslovanski Tito se čuti osamljenega, ker nima nobene zveze ne z Zahodom ne z Vzhodom, ki se te dni pripravljata na težavna medsebojna pogajanja. V strahu, da se taki razgovori ne bi morda obrnili iv njegovo škodo in v škodo drugih “nevtralcev,” je baje povabil na čim prejšnji posvet Nehruja in Naserja. Ta dva nemara za kaj takega v tem času ne bosta posebno navdušena, ker imata dovolj težav doma. Polagoma prihajajo vsi trije vodilni “nevtralci” v (ivetu do spoznanja, da se sedenje med dvema stoloma na dolgi rok ne obnese. Naser spoznava to v svojem sporu z iraškim Ka-semom, Nehru pa ob kitajskih nasiljih v Tibetu, ki ga je nekdaj pustil tiho spraviti pod nadzorstvo Rdeče Kitajske. ❖ Sovjetska zveza je pretekli teden ponovno ostro protestirala in svarila evropske države pred (sprejemom ameriškega atomskega orožja in vodljivih izstrelkov. Posebne note so bile izročene vladi Italije, Norveške in Turčije. ❖ * Razgovori o končanju preskušanja atomskega streliva v Ženevi se bistveno niso premeknili dalje. Sovjetija je predložila “omejeno nadziranje” izvajanja morebitnega dogovora o končanju preskusov, o katerem se je v Moskvi ob času svojega obiska razgovarjal s Hruščevim angleški Macmillan. V čem in kako naj bi tako omejeno nadziranje obstojalo, ni jasno. Vsekakor so Sovjeti zahtevali popolno končanje preskusov in zavrnili Eisenhowerjev predlog za končanje preskusov v ozračju do 30 milj visoko, dokler se ne doseže sporazum o popolnem končanju. Jzgleda, da pri teh razgovorih ni resne volje za sporazum. Obe strani se pripravljata že na nove poskuse pozno v jeseni. med Nasarjem in Kasemom- Jz' nenadenja niso izključena, če' prav so nacionalne sile v Irak'-1 že tako oslabljene, da same ne morejo računati na uspešen nastop proti komunistom. * V Alžiriji se domačini še praV tako trdovratno bore za svojo neodvisnost kot v preteklih le' tih. Francoskemu vojaštvu ne uspeva upora zadušiti, čepraV poročajo o vedno novih “uspe‘ hih” v borbi z uporniki. De Gaulle se je pretekli teden prvič javno izrazil za ohranit^ Alžirije v okviru Francije sestavnega dela te države in ne kot samostojne enote v Franc0' ski skupnosti. Francoski naseljenci v Alžiriji so DeGaullo^0 izjavo z zadovoljstvom spreJe ’ prav tako tudi desničarji doma in vojaški krogi. Pomiritev o žirije je težavna naloga, ker d°' bivajo uporniki pomoč in podp° ro tako iz Tunizije kot iz M3r°' ka in ostalih arabskih držav. * Nemir pretresa vso črno -Afr' ko vse od Sahare pa do Rtiča d° bre nade na njenem južnem koa cu. Črnska plemena se nag prebujajo in zahtevajo neodvh nost. Kolonialne sile bogate dežele nočejo izpustiti iz rok izgovorom, da “Afrika še ni zre la za samostojnost,” da še ni SP0 sobna stati na -svojih nogah insC ubraniti komunistične nevarn0" sti, ki si jo je izbrala za Sv°l bližnji cilj. Afrika postaja eno najvažn6) ših poprišč borbe med komun zrnom in svobodnim svet011’' Moskva vežba na tisoče afri^1. domačinov za svoje agente v nj>' hovih domovinah, Zahod pa okleva, kako pot bi ubral. * Komunisti ne tišče samo na Srednji vzhod, ampak pritisk^ jo še vedno z vso silo tudi naJU ?no Azijo. Nemire povzročo^ vse od Indije in Ceylona pa Pr,e kc Malaje, Buirnie in Siama Indonezije. V Malaji so se med ostnh^ komunističnih gerilcev pojaV sveže skupine, ki so jih izivož^ li v Sev. Vietnamu in na Ki^ skem. Vprašanje je, če ne slijo rdeči tam državljansko v no, ki je že skoro zamrzla, oživl Indiji in Pakistanu povzr0^ največ skrbi razvoj v Tih® Neodvisnega Tibeta, ki je n0^ ko zadrževal kitajski pritisk smeri proti jugu, ni več. v tega vise do sedanjega uPoraie. Tibetu ni čutil, čeprav se je 1 ča Kitajska zasidrala v Že pred petimi leti. Rdeča nevarnost s severs izgleda do neke mere spa0113 ^ vala vodnike v New Delhi)11 Karačiju. V zadnjih dneh s0^ pojavile v javnosti zahteve, je prepir med Indijo in P3^13 . nom treba končati in se skup truditi za zavarovanje mej® severu. Združene države se ta cilj trudijo že vsa p°v j>a Oj!'3 k0' leta brez posebnega uspeha, munistični nastop iv Tibetu j je nalogo olajšal. * Avstralija in Nova ZelaU^ razvoj v jugovzhodni Aziji P zno zasledujeta, zavedata se S je šibkosti zaradi malega ®teVa. prebivalstva. Avstralija tu f,. da dobila nove vseljence iz rope in Amerike, da bi ok1-6^ svoje obrambne sposobnosti Pr nevarnostjo, ki ji preti iz Pre?0e seljene južne in jugavzho Pretekli teden iso prihajal® voljneži s sedanjo vlado so li skupino kubanskih revo Irak je po splošni sodbi zahod- Azije, nih opazovalcev že pod popolnim nadzorstvom komunistov in Moskva bi ga lahko spremenila'nemirljive vesti tudi iz Sre' v satelitsko državo, pa tega ne Amerike. Panamski neza' mara, ker tako boljše služi njenim koristim. i Zahodne sile razmišljajo, kaj narjev, da bi jim z orožje«1 - • bi ee dalo storiti za rešitev polo- magala zrušiti vlado predse«^ žaja v Iraku in na vsem Srednjem vzhodu. Edina trdna opora jim naj bi bil Izrael, tako vsaj trdijo v Jeruzalemu. Jordanija in Saudska Arabija sta precej tiho in čakata na razvoj borbe vz' ■drie do- , naj®' lucij0' per ^axa VlclUU H'- g, Ka De la Guardie. Vmes so P° ^ g!e ostale ameriške držav'® vzpostavile mir. — Banane so bile prvič žene v Združene države 1< T AmARiSHa domovina, 9S Domovih /irii/i'E’ n i e f% i%i— h o/vi c AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Iz slovenskega Toronta “Slovenska pesem” ^ovenski cerkveni pevski °r v Torontu je priredil svoj ebne pevske kulture. V zbo-u Pa je tudi nekaj dobrih in lelzkušenih pevcev, ki so ste-bri zbora. ^.P^uinstvo je za koncert napol-f, - ° dvorano in je bilo z izvaja-Vev*1 ^onceida zadovoljno. Naj-PeCJa te2ava pri izvajanju kon-^ f a ie bila gotovo neakusti-°st dvorane, kar pa ni krivda Pevce!V ni dok; pevovodje. Zbor je Jo . azal> da bo z vztrajnim de-^ ^ahko dosegel še lepe uspe- r Koncerta se je udeležil tudi škof'-/^teNdhiH’ predsednik nad-^_Jtekega imlgracijlskega odbo- ra. Da so pevci in pevovodja dosegli s tem koncertom nad vse lep uspeh, dokazuje tudi dejstvo, da je zbor dobil povabilo, da nastopi 15. maja pri kardinalovi maši v stolnici sv. Mihaela v Torontu. Pevqvodji, preč. g. F. Sodji CM in pevcem je treba h koncertu samo čestitati in jim izreči zahvalo z-željo, da bi z vztrajnim delom šli novim uspehom nasproti. Por. Boštjan iz predmestja “Pošiljam vas kot jagnjeta med volkove,” je bral pater Boštjan svetopisemske besede med zidovi samostana ter se je zamislil. Mar te besede govorjene 12 apostolom, ki so odhajali med poganske narode, nimajo polne vrednosti tudi v modemih časih, ko zunaj v svetu tulijo volkovi modernega brezboštva in poganstva. Tako je premišljeval pater Boštjan in se je odločil, da gre ven v svet spreobračat moderne volkove. Prišel je med najbolj bedne, med proletarisat, ki ga brezsrčni kapitalizem nečloveško izrablja. Postal je tem bednim ljudem na zunaj popolnorpa enak le z eno razliko; krotil je sovraštvo in razširjal ljubezen v besedi in de. janju. Ko je do dna spoznal telesno bedo in duhovno revščino, ko je videl vse sovraštvo in pokvarjenost teh bednih ljudi, je skoraj obupal, da bi mogel opraviti poslanstvo ljubezni. Pokleknil je in molil in bil je uslišan. Njegov zgled nesebične ljubezni je zbral okrog njega družbo delavcev in delavk, ki so ob njem zadobili pravi smisel življenja. Ko je videl vso kruto brezsrčnost kapitalističnega izžemanja, se mu je kakor zameglilo v glavi, da je 'za trenutek zgubil izpred oči cilj svojega poslanstva in je pozval množice bednih na nasilnih upor proti izže-malcem. Pravočasno se je zavedel, zopet molil in se kesal ter skušal popraviti svojo napako. Zaključil je svoje poslanstvo pred oltarjem v krogu svojih zvestih, ko je sila razmer priki-pela do viška, ko je proletariat TRAVELWAYS SERVICE LTD. Vam nudi svojo pomoč v sledečih zadevah: h Vam preskrbi vozne listke po suhem, po morju in po zraku. 2- Urerujc različne dokumente in preskrbi prevode. 2- 1‘omaKa vam dobiti svojce iz Evrope. 4- Pošilja denar in pakete v Jugoslavijo. Sprejemamo tudi naročila po pošti! 62,i BL«01{ ST. W. TEL.: LE 6-3089 TORONTO 4, CANADA darilne pakete lahko naročite pri naših uslužbencih: JANEZ CVETKO: 643 Euclid Ave., Toronto. Tel.: LE 5-5136 LUDVIK STAJAN: 174 Delta St., Toronto 14. Tel.: CL 1-2417 ČE SE SELITE spolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA ®ll7 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio ^oj stari naslov:-------------------------- novi naslov: IME:...................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. Združene države bodo kupovale v Kanadi več potrebščin in opreme za svoje oborožene sile V preteklih letih je veljalo v nakupovalnih oddelkih ameriških oboroženih sil načelo, naj se kupujejo vse potrebščine m naroča vsa oprema v domačih podjetjih, pa četudi bi bila malo dražja od ponudb v tujini, kamor je bila šteta tudi Kanada. Sedaj je vlada dala vojaštvu nalog, naj kupuje svoje potrebščirte tudi v Kanadi pod enakimi pogoji kot doma. brez usmiljenja in brez čuta pravičnosti z orožjem terjal svoje pravice. Ustrelili so ga tisti, za katere se je v ljubezni razdajal. To je vsebina igre v petih dejanjih Boštjan iz predmestja,” ki jo je iv nedeljo, 26. apr., postavil na oder v Torontu dramatski odsek S. K. P. D. Baraga. Režiral je z zadovoljivim uspehom g, Fr. Paulin. Igra je zahtevna zaradi števila igralcev (24), zaradi hitrega dogajanja in zaradi naglih duševnih preobratov nastopajočih. Če rečem, da je igra dosegla uispeh, s tem ne trdim, da ni bilo v njej pomankljivosti. Največji uspeh je bil gotovo v tem, da je bila postavljena na slovenski oder v Torontu igra s sodobno problematiko, ki je vesoljna, igra z jasno ideološko miselnostjo, kako reševati družbene probleme, igra polna krščanske svežine. Naj bi dramatski odsek stopal po tej poti! " OTTAWA. — Združene države so pristale na opustitev načela, ki je doslej priporočalo obo-loženim silam, naj kupujejo svoje potrebščine doma. V bodoče bodo kupovale vse potrebščine in naročale opremo pod istimi pogoji tudi iv Kanadi. Minister za proizvodnjo za potrebe narodne obrambe O’Hurley je dejal v parlamentu, da bo imela kanadska industrija veliko večjo možnost sodelovati pri izdelavi opreme ameriških oboroženih sil. Ni še znano, v koliko bo ka- nadska industrija lahko nov položaj izkoristila. Doslej je bila konkurenca prehuda, ker so n,a vsako tujo ponudbo dodali še 6%, če se je za isto delo potegovala kaka domača, ameriška družba. Če je bila ta ameriška družba v predelu, -ki je bil označen za občutno prizadet po brezposelnosti, so dodali k tuji ponudbi še 6%. Letalske sile so se navodila “Kupuj ameriško” na splošno bolj malo držale in so naročale svoje potrebščine tudi pri kanadski industriji. Armada je to storila le od časa do časa, med tem ko se je mornarica istrogo držala navodila. V bodoče je to navodilo, v kolikor zadeva Kanado, ukinjeno. Sodijo, da kanadska industrija o tem ne bo posebno glasna, ker se boji, da bi morala ameriška vlada prod pritiskom javnosti in Kongresa načelo “Kupuj ameriško” uvesti znova, če bi prišlo v javnost, da so naročila v Kanadi večja. Iz življenja SKASA v Torontu TORONTO, Ont. — Dne 3. aprila je imela sekcija SKAS-a v Torontu svoj redni sestanek. Predaval je g. dr. Peter Klopčič o “Reformi družbe po katoliških načelih.” Koreferat z naslovom “Gospodarske fluktuaci-je in brezposelnost” je podal g. ing. Božidar Golob. Predavatelj je analiziral glavne ideje na katerih sloni reforma družbe po katoliških načelih. Privatna lastnina ostane osnova, toda potrebna je odprava prole-tarijata, ki je nastal kot posledica kapitalizma. To zadnje bi se dalo doseči z raztegnitvijo lastnine na ivise sloje družbe in pa, pc drugi strani, z uvajanjem delavstvu naklonjenega delavskega prava in z uvajanjem splošno obveznega zavarovanja. Tudi splošna gospodarska politika bi morala biti socialno usmerjena Por. SONČNA URA — Zahodnonemški patentni urad v Muenchenu na Bavarskem ima prostor za parkanje izbran tako, da senca poslopja Kaže za parkanje dovoljen čas. Krive črte z znaki zodiaka kažejo vrednost črt ob raznih letnih časih. Slika je bilo posneta ob 11:30 dopoldne. NJEN LJUBLJENEC — Zriana italijauskd filmska zvezda Gina Lollobrigida ima tudi'' neko j kiparskega talenta. Tu jo vidimo pri modeliranju glave njenega sinka dve leti starega Milka Škofiča Ml. Gina je prišla nedavno v Ameriko snemat svoj prvi film v Hollg-ivood Kot znano je Gina poročena s dr. M. Škofičem iz Maribora, ki si je kot toliko drugih Slovencev in Slovenk poiskal zavetja pred komunističnim nasiljem v tujini. in se morala truditi za čim večjo omejitev gospodarskih kriz. G. ing. Golob je v koreferatu analiziral nastanek kriz in omenil glavna sredstva, s katerimi se omejujejo. Eno glavnih sredstev sedaj je daivčna politika, s katero se lahko gospodarstvo pospešuje ali pa zavira, kakršne so pač potrebe v danem momentu. Dne 24. aprila je imela sekcija SKAS-a drugi sestanek v mesecu. Bil je posvečen važnim organizacijskim zadevam, kot n. p. možnosti zborovanja katoliških starešin s severnoameriškega kontinenta itd. Odbor S. K. A. S.-a -----o----- Porast porabe alkoholnih pijač v Saskatchewanu REGINA, Sašk. — V preteklem letu so v Saskatchewanu izdali za razne akloholne prijače skupno $53,282,000, kar je po mnenju oblasti veliko preveč. Pokrajinski zakladni tajnik je mnenja, da je treba najti pot, ki bo te izdatke omejila. Javna uprava je imela od prodaje^ alkoholnih pijač lani $12,-449,000 čistega dobička, okoli $800,000 več kot leto preje. --------------o----- Deset palcev snega za 1. maj EDMONTON, Alta. — ' Prvi maj je bil v Alberti in Saskatchewanu bolj podoben januarju kot maju. Mrzli veter s severa je prinesel obema pokrajinama do 10 palcev svežega snega, temperatura je padla v več krajih precej pod ničlo. -----o——— Kobaltove bombe v Argentino OTTAWA. — Kronska Atomska komisija je prodala Argentini takozvane kobaltove bombe za zdravljenje raka. Vsega skupaj je bilo prodanih 60, po $35,-000 ena. -----o----- Kanadsko olje bo teklo neovirano v Združene države WASHINGTON, D. C.. — Predsednik Eisenhower je ukinil omejitev uvoza kanadskega olja v Združene države. Uvoz kanadskega olja v Združene države je padel na polovico, odkar je bila omejitev uvedena. Kanada je znova protestirala, toda Washington se ni podal, ker je hotel ščititi lastno petrolejsko industrijo. V bodoče je dovoljeno uvažati olje v Združene države v neo-mejnem obscegu samo iz dežel, ki to olje doma pridobivajo in Mehika je doslej olje uvažala v Združene države po morju. Kanadsko olje je precej drago in bo moglo uspeti na ameriškem trgu samo v bližini meje na Zahodu. Prevoz v predele na vzhodu dežele bi ceno dvignil v taki meri, da ne bi mogla tekmovati z domačimi. Odstranitev omejitve je v Kanadi — ugodno odjeknila. Sam predsednik zvezne vlade Diefen-baker je v parlamentu poudaril, da je z njo odstranjen vzrok nejevolje. V vladnih krogih zatrjujejo, da je to uspeh odločnega nastopa kanadske vladej ki je Washington vedno znova opozarjala na vprašanja, ki škodijo dobremu sosedstvu med Ameriko in Združenimi državami. -----o------ Denar z “vragovo podobo” v laseh kraljice v obtoku VICTORIA, B. C. — Allan Klenman, predsednik Kanadske numizmatične zveze, je dejal, da je zelo nerodno, da je vlada dala v obtok denar natiskan 1. 1954, pa zadržan, ker so v laseh kraljice Elizabete II., ki je na denarju naslikana, “odkrili vragove lice.” Izdaja tega denarja je 1. 1954 vzbudila po vsej deželi dosti prerekanja, dokler se vlada ni odločila in denar zadržala. Oni bankovci, ki so prišli v promet, so dosegli kot redkost precej večjo vrednost od določene. Ta- ko so na pr. prodajali $1.00 baru kovce po $1.50. | Zdaj je vlada dala v promel teh bankovcev v raznih vredno-« stih za skupno okoli $10,000,000, — o—...............- Petrolej iščejo OTTAWA.—Korporacija in pow samezniki so zaprosili za pravN co do raziskovanja zemeljskega bogastva na več kot 68 % Arkti-. čnega področja, kolikor je bilq odprtega v te namene. | ------o----- Združene države ne pu-« ste kitajskega blaga preko svojega ozemlja OTTAWA. — Kanadska vlada razmišlja o uradnem protestu v Washingtonu zaradi zavrnitve kanadskih tovornih avtomobilov ki so hoteli preko Združenih držav prepeljati svoj tovor — blago uvoženo iz Rdeče Kitajske v vzhodne predele Kanade. Združene države so zavrnitev utemeljile češ, da “ogroža” varnost dežele. Podobno se je zgodilo preteklo jesen, ko je prišlo do stavke v pristanišču Vancouverja. Brodarska podjetja so napotila ladje v Seattle, kjer pa so ameriške oblasti prepovedala razkladanje blaga, ki je prišlo iz Rdeče Kitajske, pa čeprav je bilo predelano v angleškem Hong Kongu, -------------o—----- Nova cerkev v Nazaretu V kratkem bodo začeli v Nazaretu z zidavo cerkve na kraju, kjer naj bi po izročilu bilo sporočeno angelovo oznanilo Mariji, da bo Mati božja. To bo največje svetišče na Srednjem Vzhodu. Staro cerkev so podrli leta 1953; bila je iz XII. stoletja; postavili so jo križarji. To veselo novico je povedal čuvar svete dežele, frančiškanski patec Alfred Polidori. < AVE AFELY AVINGS •13 East 185th StrMt 35000 Euclid Avanu* •235 St. Clair Avanua Cleveland. Ohio Zenske dobijo delo Kuharska pomočnica Išče se izkušena kuharska pomočnica za delo od 2 pop. do 3 zv- Mora razumeti angleško. SORNS RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. (x)] Delo za žensko Išče se ženska, da bi skrbelai za enega otroka. Stanovanje i« mala plača- KE 1-3911. (89)] mLIOBUS! Hiša naprodaj Nov D/z bungalow z 2 spalnicami, predeljena klet, zidano pročelje, poploščena kopalnica, cementni dovoz v Nottingham okolici. $16,000. WH 4-4278. (5,8 maj)' Hiša naprodaj Dvodružinska, 5-5, pralna soba, polna klet, 2 plinska furne-za. Na 18730 Abby Ave. Kličita IV 6-0803. (92)! ZULICH INSURANCE AGENCY i i FRANCES ZULICH, Agent * Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo > ZDRAVILA £i za Evropo Vi MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in 1 tudi za Cleveland 8 izvršujemo po pošti J Pegam in Lambergar •pital dr. Fr. Detela AMERIŠKA DOMOVINA. g J__- jB - - “Boljši mož bi bil jaz gotovo,” se je hudoval prijatelj. “Ti ne smeš misliti, da ugaja, ženskam vedno premišljevanje in vse tiste skrivnosti, ki nam kisajo srce in obraz- Bodi vesel in ne kliči slabih časov! Povej, kaj imaš zopet, da ti odvalim kamen od srca!” “Ti meni?” se je rogal Vito-vec. “Odkaj si pa tako zvit? Aloje skrivnosti hočeš vedeti, a svoje hraniš zase.” “Jaz, skrivnosti?” je odgovarjal oni počasi, nekoliko oparjen. Spomnil se je dogovora s kneginjo in na jeziku mu je že bila beseda, ki bi bila pomirila sumnjivega tovariša. A premagal se je, ker je mislil, da bi pokvaril kneginji veselje, in ker je hotel dražiti Vitovca, ki ga je sprepo gledal. “Aj, kako si zvedav!” se je zagrohotal. “Potrpi in počakaj!” “Morda še ni vse pripravljeno?” je vprašal oni zlobno. “Ne še”, se je rogal Ostrovar-har, kar je kačilo Vitovca še bolj. “Torej hitite, da vas ne prehitim jaz! To ti povem, Ostravar-har!” je zapretil Vitovec in ga CHICAGO. ILL. BUSINESS OPPORTUNITY MEAT MARKET — Retail and wholesale. South. Sausage kitchen. Blast freezing equipment. With or without building. IRiangle 4-5689. (88) TAVERN FOR SALE — Busiest spot South of Halsted St. Owner ill. Phone evenings after 5: CAnal 6-8335. . (S8) GROCERY - MEAT MARKET—Good going business. Established 35 •years. Selling on account of illness. Phone: BEverly 8-9312. (SB) RESTAURANT and COCKTAIL LOUNGE — I year lease with option to buy building. Vicinity of S. Water Market. EqiApped with two air conditioning units. Banquet hall. Phone: Weekdays: SEely 3-8618; Saturday and Sunday Van Buren 6-4120. (88) SHOE REPAIR SHOP in Niles. Retiring from business. New machinery and tools. Very good location. Business center. No competition. For appointment call: HUmboldt 6-1101. (88) TAVERN — Lock, stock and barrel. Completely equipped. Good going business. Established 11 years. — Air conditioned. Phone: ATIantic 5-4007. . (88) TAVERN and BUILDING, OUTH-WEST SUBURB BY OWNER -CALL GUnderson 4-9648'or see at 6611 West 39th after 10 A.M. (88) FOOD SHOP — Fully equipped, good neighborhood business, 7 days, adjacent 2 schools, large room in rear. Sell at sacrifice due to illness. Call CRawford 7-8247 after 4. (&1) ELECTRICAL MOTOR REPAIR BUSINESS. — Widow must sell, festa-blished 6 years. Fully equipped. For appointment call HUmboldt 9-2236 before noon. (SB) SHOE REPAIR SHOP with complete machinery, tools, gas heat. Reasonable rent. Inquire at 4501 W. Congress or call SAcramento 2-7473. (90) GROCERY STORE — Complete fixtures and new stock. 4 room flat in rear. Priced for immediate sale. Gall CLiffside 4-2172. (90) ostavil. Oni pa se je grohotal za njim, da> ga je tako razjezil, in preudarjal, kako se bode Vitovec sam smejal svoji jezi, ko ga iznenadijo prijetni dogodki; zakaj dobri Ostrovrhar je bil ' preverjen, da izpregovori kneginja v par dneh odločno besedo. j Vitovec pani dvomil več, da ga je prodal prijatelj in se zarotil s kneginjo proti njemu, j Bridko je bilo spoznanje in (sklonilo je glavo ponosnemu mo-tzu- Razvrstili so se zopet pred njegovimi očmi važni dogodki prešlega leta. Kolika moč je ^ila v njegovih rokah, ko se je (bil ustavil kneginji in se dogo-|Varjal s cesarjem, ko mu je po-! nujal kralj Ladislav poveljni-,štvo svoje vojske, ako mu izroči grofijo! Potem se je bil sprl s cesarjem in se maščeval nad njim; odbil je vse sovražne napade in priboril kneginji vso prejšnjo last. In kaj je priboril sebi’ Ničesar. Oj, grenki sad grenkega truda! Kaj je bilo treba vseh naporov! Čim d'alje je premišljeval razmerje med nagibi in uspefii svojega delovanja, tem bo1] mu je silila v glavo zavest, da je vedno srečen, kadar dela za druge, vedno nesrečen, kadar zase kaj ukrene. Baš ko je priplaval do brega, mu strmi nasproti pečina, in zaman išče trudna roka opore, ki bi mu pomagala na suho. “Ni mi usojeno”, si je dejal potrt; “a tudi kneginji tej pisani kači, ne bode!” In gospod Vitovec, spreten s peresom kakor z mečem, je sedel in pisal dolgo pismo! In ko je spisal, je prebral pisanje še dvakrat, je zgenil in zapečatil. To ga je bilonekoliko umirilo. Hodil je nekaj časa zamišljen semterja po sobi, potem pa vte-knil pismo v žep, si dal pripeljati konja in jezdil počasi po cesti od mesta. Takoj so ga obsule zopet neprijtene misli Zakaj je nahujskala kneginja proti njemu Ostrovrharja? Zakaj CHICAGO. ILL. mu ne odreče, naravnost, če ne rpara zanj? Kdo jo more siliti!— Boji se očividno, da se ne bi on maščeval in ji potegnil raz glavo knežje krone, ki jo je on postavil nanjo. In, bogme, bojazen ni prazna. Sama pa nimg moči, da bi to preprečila; zatorej išče zaveznika; in izbrati bi si ne bilai mogla boljšega. “A jaz jima zmešam račun”, si je d'ejal razjarjen. — “Če me ne prehitita.” Mraz ga je pretresel pri tej misli. On jezdi mirno svojo pot, in ura poteka za uro; onadva ga pa zalezujeta in pridobivata z denarji in laskanjem pomočnikov, in kadar dobe večina poveljnikov na njuni strani, ne bode več nobene rešitve zanj. Koliko častnikov pa mu je še zvestih? In on niti ne poskuša raztrgati mreže, ki se bode kmalu zadrgnila nad njim. In kaj potem, če ga dobe v pest sovražniki, ki ga črte toliko huje, kolikor bolj se ga boje! Burno je obrnil Vitovec konja in dirjal nazaj proti mestu. V taboru je oddal konja in se napotil peš med šatori proti domu. Vojaki so sedeli okrog ognjev pri večerji in se pogovarjali in šalili. “Dober poveljnik bode”, je menil eden. “Ostrovrharja misliš”, se je oglasil drugi. Vitovec pa je postal v temi in poslušal radoveden in sumnjiv, kaj da se govori. “Da”, je dejal zopet prvi. “Ne bode nas tako strahoval in ne gledal na vsak vinar.” “Nocoj napaja častnike pri “črnem volu”, je povzel oni-“Jutri večer pridemo pa mi na vrsto.” “Bog ga živi!” je odgovoril tovariš. “Ni ga boljšega viteza.” Bled od jeze je hitel Vitovec iz vojaškega stana. “Torej vse že dogovorjeno in uloge že razdeljene!” si je dejal bridko. “O zle slutnje moje, kako se u-resničujete! Ženska me je prekanila; in jutri nemara nisem I že več poveljnik, nemara že u-1 jetnik in—.“ Ni si hotel dopol-initi misli. Kaj, ko bi vdrl s svojimi vojaki v mesto in zajel zarotnike! A negotovo in opasno |bi bilo početje, ko ne ve, na ko-jga se sme zanesti; in morebiti |pa častniki še niso popolnoma 'pridobljeni, in spravi jih nemara še na pravo pot, če stopi na-j ravnost med nje. j Pol jezen, pol pobit je hitel naravnost v imenovano krčmo. Oddaleč mu je že donel naproti vesel hrup, in uho je dobro razločilo Ostrovrharja. Oj, REAL ESTATE FOR SALE BARRINGTON ,— By owner. 3 bedroom brick. .Living room with fireplace. Paneled recreation room. Dining room, den, Wz baths. Near schools, transportation and shop-p ng. Low 30’s. Phone: DUnkirk 1-3(48. (88) MIDLOTHIAN — 77 rooms, 3 large bedrooms, fireplace, knotty pine den, aluminum storms, screens. Fiber glass awnings, 10j'x280, landscaped, ' bearng fru'it trees. By owner. Call FUlton 5-6500, Ext. 22. (90) NORTH LAKE — 7 rooms, attached garage, paved drive, carpeting, range,' washer, dryer, fiber glass awnings. 60x160. Landscaped. —315 East Village Drive, Fillmore 5-8779. (88) J I] MALE HELP Immediate openings for AUTOMATIC SCREW MACHINE OPERATORS (CLEVELAND) To operate and set-up. Steady work. Overtime. Afternoon shifts 4:15 - 12:45 a.m. Top experienced men can average $3.00 or more per hour. , AVILDSEN TOOLS & MACHINES, Inc. 322 S. GREEN ST. Apply in person, 9 a.m. - 5 p.m. (88) I ^ V blag spomin OSME OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE SOPROGE IN SKRBNE MATERE Theresa Trobentar ki je preminula dne 5. maja leta 1951 Osem let je minilo že, odkar si šla od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je v\ prvi čas. Tvoj duh dobrotni z nami biva’ čeprav Te ruša nam zakriva, življenja težke, grenke dni, spomin na Tebe nam vedri! žalujoči: I SOPROG IN OTROCI Cleveland, O., 5. maja, 1959. kolikokrat mu je ljubo zadonel v boju njegov grmeči glas, kako je osrčeval svojce in plašil sovražnike. A sedaj mu je presedal, in čul je iz njega zlobno roganje. “Živio naš poveljnik Ostrovrhar!” je kričala glasna druščina, in kozarci so zveneli, ko je vstopil Vitovec. Spogledali so se veseli tovariši, in nastal je mučen molk. Bliskoma je pregledal Vitovec vso družbo, kakor je stala po napitnici okrog Ostrovrharja. Na njegovi desnici je zapazil Jošta, ki se mu je zdel posebno v zadregi. “Bog te živi, Vitovec!” je zakričal Ostrovrhar, zgrabil vrč, nalil kozarec do vrha in ga nesel Vitovcu. A ta ga je pomeril mrzlo od vrha do tal in zavrnil kozarec rekoč: “S teboj ne pijem jz enega kozarca.” Oni ga je gledal in strmel, kakor da ne bi verjel sam svojim ušesom; a polagoma so mu pririle v zavest nesrečne besede, togota je napela žile na sencih '/ročekrvnega moža, in grozno so se zabliskale temno modre oči. A preden je izbruhnila razbrzdana jeza, so ga obsuli tovariši, prestrašeni in popolnoma nevešči, kaj da to pomeni, in ga vlekli nazaj za mizo, ko je kričal da more le kri izprati to sramoto. Jošt pa je pogovarjal Vitovca in ga prosil za žive in mrtve, ki jo je gotovo rodila žalostna pomota. “Jaz, z vami ne bom sedel pri eni mizi!” je dejal ta trdo. “Nikdar ne! Tukaj sem: izderite meče in posekajte me! Kaj gledate? Nimate poguma! A da delate spletke za mojim hrbtom, za to seveda ga ni treba.” Ponosno je gledal Vitovec v zmešnjavo, ..kjer se je rval O-strovrhar z osuplimi tovariši, ki so ga držali; zasukal se je po peli in odkoračil. Tam pa se je vnelo hrupno popraševanje, kaj da pomenja vse to; ugibali so tako in tako in prigovarjali razkačenemu Ostrovrharju, da naj počaka par dni, da se razjasni položaj. Vitovec pa je šel do temnih ulicah v knežji dvorec. Neka posebna sila ga je gnala, da pospeši usodo. Kaj mu je bilo mar življenja, ko je doigral nehvaležno ulogo! Straže ga niso zadržavale, ko so ga spoznale; a ko je prišel pred sobe kneginje Katarine, sta mu prepovedala vstop stražnika. Izlepa se ni dal odpraviti Vitovec, po vsej sili je hotel govoriti s kneginjo. Odznotraj je poslušal prepir baron Vajda in poleg njega doktor Lenart. Tudi kneginja je vedela, kdo da čaka zunaj, a ob tej uri ni hotela sprejeti Vitovca. Zdaj je imela prilko, da mu pokaže, kdo da je gospodar, in pogum ji je dajal dogovor z Ostrovrharjem. Tajnik pa je namigaval njej in’polila kneginjo. Zapeljiv je ^ komorniku, da bi se dala prilika še bolje porabiti. “Ostrovrhar se gosti s čast- nasvet, in kdo ve, če bi se bil* srdila, da ga je izvršil Vajda na svojo roko. Premišljevala je ne niki”, je dejal, “vojaki so vsi zu- 'kaj časa; a kadar začne člove^ naj mesta! slavni mož je sam. j premišljevati, z Bogom, srn* Primimo ga!” Lahna rdečica je načrti! ! V blag spomin ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI 1 NEPOZABNE SOPROGE , IN SKRBNE MATERE 1 Agnes Urbanic ki je za vedno zaspala 5. maja 1945 Štirinajst je dolgih let minilo, ko si od nas odšla. A zdi se nam, da si včeraj nas blagoslavljala. O, prazen dom je, prazna hiša, ko Tebe več ni tu. V nebesih Ti se zdaj raduteš, a Tvoji iščejo miru. Izprosi nam, da vsi nekoč, se bi radostno sešli v nebeškem raju in pri Bogu hosano peli bi. Žalujoči ostali: ANTHONY URBANIC, soprog ANTHONY in JOSEPH, sinova Cleveland, Ohio, 5. maja 1959. Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD *290.00 NAPREJ 365 Eaet 156th Street KEnmnre 1-941» Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA m . I Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 63. leto Premoženje nad $11,600,000 Članstvo nad 45,700 ( Solventnost K. S. K. Jednotc znaša 120.69% če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najbolj^ pošteni in nadsolventni podporni organizaciji— Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, P1,0*1 bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoie okriPe moške in žensk« od 16. do 60. leta. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdala najmodernejše vrste certifikate sed>-nje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi £'aP ali članice te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, P°' trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradniee krajevnih društev K. S. K. Jednote. ali pa na GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, IH* OBLAK FURNITURE C0. 6612 ST. CLAIR AVE. HE 1-2978 POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM / Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop. POMLAD NA VZHODU? — Pomlad v deželah Orienta je krasna, krasna pa je tudi v “Japonskem čajnem vrtu” v Golden Gate parku n San Francisco, Calif. Mrs. Majsako Pi-kios (na levi) razkazuje vrt obiskovalcem. - % ' ' V . . ^ f1? ' WASHINGTON PONOČI — Morje luči z razsvetljeni''111' Kapitalom spredaj je bilo posneto z razgledne ploščadi 11(1 Washingtonovem spomeniku. —|---pr-T 7 “"T RIBIČI — Vneti ribiči so se spravili pod znani “Gold^n Gate Bridge” v San Francisco, Calif., kjer je včasjh mogoče ujeti do 30 funtov težke base, pa mogoče tudi izgubiti ribiško pripravo, ker so na dnu velike količine betonskih kosov in kovin, v katere se trnek lahko zatakne.