Št. 286 (14.377) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel, 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 ČETRTEK, 10. DECEMBRA 1992 Moja Banka bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA SOMALIJA / BREZHIBEN KONEC PRVE FAZE SLOVENIJA / KOALICIJE MOGADIS - Prvi del operacije »Vrnimo zaupanje« se je v Mogadišu-2 neposrednim televizijskim 'prenosom končal brez zapleta. Pentagon je tokrat vojaško in medijsko izvrstno zrežiral celotno operacijo, televizijska tehnologija je z infrardečimi teleobjektivi, ki omogočajo kadre tudi ob veckilometrski Razdalji, prispevala svoje, Slike so se zvrstile druga za drugo v brezhibnem zaporedju, najprej oglušujoče bobnenje jurišnih helikopterjev, ki Pa jim ni bilo treba ničesar spremeniti v prah in pepel. V naslednjem kadru je televizija prikazala orja- ška anfibijska vozila, ki so ob reflektorjih številnih televizijskih snemalcev prodirala proti mo-gadiškemu letališču. Televizijske kamere so bile za petami vojakov tudi v trenutkih počitka (na sliki AP) . Televizijski »show« je pokazal še nekaj »skesanih« Somalcev, ki so odvrgli orožje, in konec je bilo te neobičajne vojaške akcije, ko je realnost zasenčila fikcijo, a je pomanjkanje kakršnegakoli spopada razočaralo milijone ameriških gledalcev, ki so na malih ekranih raje poiskali kaj bolj razburljivega. Mogadiš je bil včeraj trdno v ameriških rokah, na letališču so v zaporednih valovih pristajala vojaška tovorna letala, ki so že začela izkrcevati vse potrebno za to zahtevno armado. Ameriška mornariška pehota v bistvu ni naletela na noben odpor, Ce izvzamemo obroben incident, ko je nekaj Somalcev sprožilo nekaj strelov in se nato takoj razbežalo. Vsi, ki so v dolgi somal-ski državljanski vojni ustrahovali ljudi, so še pred ameriškim izkrcanjem z vso svojo oborožitvijo zbežali v notranjost dežele, kjer bodo bržkone nadaljevali z neCasnimi posli. Pri »iskanju« prevoznih sredstev za beg so ranili tudi nekaj pripadnikov Človekoljubnih organizacij. Televizijski »show« pa je bržkone zasenčil zgodovinski pomen celotne operacije, ki pomeni pravo prelomnico v meddržavnih in tudi medčloveških odnosih, saj je individualna pravica do obstoja izničila pravico do nevmeša-vanja, zaščita človekovih pravic je postala pomembnejša od suverenosti, svoboda posameznika bolj sveta kot kolektivni interes. Ljudje v Mogadisu so se oddahnili, tisoči pa drugje po svetu Čakajo, da bi tudi za njih veljala enaka logika (voc). Pogajanja spet na začetku Razdelitev sedežev v parlamentu kaže, da bo zelo težko sestaviti vladno koalicijo Tanja Starič LJUBLJANA - Po najnovejših in dokončnih podatkih o razdelitvi poslanskih sedežev v parlamentu je Liberalnodemokratska stranka v državnem zboru dobila 22 mest, Slovenski krščanski demokrati 15, Združena lista 14, Nacionalna stranka 12, Ljudska stranka 10, Demokratska stranka 6, Zeleni 5, Socialdemokratska stranka 4, dva mandata pa pripadata predstavnikoma obeh manjšin. Taka razdelitev sedežev preseneča zato, ker so stranke s slabimi volilnimi izidi dobile relativno veliko mandatov, tiste z zelo visokimi odstotki glasov pa manj, kot je kazalo in kot so pričakovale same. Kar tri stranke (demokrati, socialdemokrati in zeleni) so svoje mandate dobile samo iz ostankov glasov - socialdemokrati imajo na primer kar štiri poslanske sedeže. Stranke, posebej tiste, ki so dobile veliko glasov in sorazmerno malo sedežev, so seveda nezadovoljne zaradi sistema ugotavljanja izidov volitev, ki je ne samo nepredvidljiv, ampak tudi »spreminja voljo volilcev«. Razdelitev sedežev pa je postavila na glavo predvsem ugibanja o novi vladni koaliciji in verjetno temeljito zapletla medstrankarska pogajanja. V zadnjih dneh se je namreč zdela najbolj verjetna povezava liberalnih demokratov s krščanskimi demokrati, zelenimi in socialdemokrati. V taksni vladi bi bil ob predsedniku Janezu Drnovšku zagotovo zunanji minister Lojze Peterle, po naših virih pa naj bi krščanski demokrati zahtevali Se eno od gospodarskih ministrstev (njihov kandidat naj bi bil Janko Deželak) in ministrstvo za kulturo. Zeleni (torej Božidar Volje) bi skoraj zagotovo obdržali ministrstvo za zdravstvo, prav tako bi v vladi verjetno skušala ostati tudi socialdemokrata Jože PuCnik in Janez Janša. Tudi Ce pustimo ob strani vprašanja, ki bi nastala zaradi »nezdružljivosti« interesov (zelo težko si je predstavljati sodelovanje ministra Janše in nekaterih poslancev LDS, problemi bi bili tudi ob gospodarskih resorjih, ki Drnovska najbolj zanimajo...), je takšna koalicija zdaj tudi »matematično« nemogoča. Vse štiri stranke imajo namreč skupaj samo 46 od 90, poslancev. Takšna koalicija bi imela torej en sam glas večine, kar ne more biti sprejemljivo za nobenega resnega mandatarja, ki namerava na tem mestu ostati Štiri leta. Očitno bodo vsi razmišljali o drugačnih povezavah. Skorajda nemogoče je, da bi se prej omenjenim strankam -zaradi znanih sporov s krščanskimi demokrati -pridružili še demokrati. Bolj realno je, da koalicija ostane enaka kot doslej, torej »levosredinska« z Liberalno-demo-kratsko stranko, Združe- no listo, Demokratsko stranko, Zelenimi in Socialdemokratsko stranko. Taksna koalicija bi imela v parlamentu prepričljivo večino - skupaj kar 51 poslancev. Vendar pa bi imela vlada prav gotovo hude težave z močno desno opozicijo (Slovenski krščanski demokrati, Ljudska stranka, Nacionalna stranka), v kateri bi zagotovo prevladalo trdo jedro. Tretja možnost je, da se dosedanji koaliciji priključijo tudi Slovenski krščanski demokrati. To bi bila neke vrste vlada narodne enotnosti, saj bi imelo v parlamentu podporo kar 66 poslancev. »Zunaj« bi ostala samo Jelinčičeva Nacionalna stranka, s katero ta hip zagotovo noče tvegati nobena stranka. Ljudska stranka je izjavila, da ne bo Članica nobene koalicije, v kateri bi bili liberalni demokrati ali Združena lista. Seveda je za to malo možnosti, dokler SKD ne bodo hoteli v vlado s prenovitelji, Združena lista pa ne v taksno, v kateri bodo krščanski demokrati. Vse je odvisno od tega, kaj se bo v naslednjih dneh dogajalo v parlamentarnih strankah, ki so vse po vrsti notranje razcepljene in v katerih - za zaprtimi vrati - potekajo hudi frakcijski boji. Pogajanja o novi vladi bodo očitno še bolj zapletena, kot je kazalo na začetku. in lady D kmalu narazen Preusmerila toka zgodovine.« Tako je yestločitvi med bri-ranskim prestolona-slednikom Charlesom m lady Diano komentira Pn'i minister John Ki je moral v Pod njem domu opra-»V tudi to »najbolj žalostno nalogo«. Wa- ai Princa se locuje-a-nikakor pa se ne nagota razporočiti 0 Se z nobenega dika - je poudaril Major - ne bo nič spremenilo: lady D ima še vedno možnost, da jo o-kronajo za kraljico, Charles pa se lahko" upa, da bo nekoC na čelu angleške cerkve. Vest je razžalostila kraljico, predstavnike konservativne stranke in cerkve, laburisti pa so izjavili, da bo mogoče Elizabeta zadnja kraljica. Na sliki: že zdavnaj pozabljeni ai poljub (AP). LONDON / URADNA VEST SRBIJA / VOLITVE Zvezni premier Milan Panič bo po novem lahko kandidiral! Srbsko vrhovno sodišče je zahtevalo, da volilna komisija sprejme kandidaturo Milana Paniča — Nove igre Dobriče Čosiča Dragan Perkovič BEOGRAD - Milan Panič bo vendarle lahko kandidiral za predsednika Srbije. To je včeraj dopoldne sklenilo vrhovno sodišče te republike, ki je enako odločitev sprejelo že pred tednom dni, pa je republiška volilna komisija ni upoštevala. Procedura je taksna, da obvelja ponovni sklep vrhovnega sodišča. Burka okrog Paničeve kandidature je še naprej videti kot dobro pripravljena strategija vladajoče stranke, ki skuša Paniču povzročiti kar največ težav. V krogih stranke je namreč že od vsega začetka slišati, da si bodo prizadevali za Paničev poraz. Morda je del te igre tudi novica, ki jo je objavila ruska agencija Novosti, da je zvezni predsednik Dobriča Cosič napovedal svoj odstop, če bodo Paniču onemogočili kandidaturo. Cosičev kabinet je pozneje trditev zanikal. Panič je torej zanesljivo kandidat in ves zadovoljen izjavlja: »Hvaležen sem srbskemu narodu, ki mi je omogočil, da sem uvrščen na listo. Na njihovo podporo računam tudi v prihodnje in upam, da bom 20. decembra zmagal. Prepričan sem, da si srbski narod želi spremembe. Ljudje hočejo gospodarski napredek, mir in ukinitev sankcij. Jaz pa sem edini kandidat, ki vse to lahko tudi uresniči!« Panič je Miloševiča že povabil na televizijski dvoboj na prvem programu srbske televizije, ki jo gleda vsa Srbija. Ljudje v Južni Srbiji in tudi v mnogih drugih delih namreč doslej niso mogli veliko slišati o Paniču. Tako so v sinočnjem televizijskem dnevniku o Pa-ničevem obisku v Vršcu in Smederevu poročali pet minut, z enakega predvolilnega Miloševičeve-ga potovanja po Sremu pa so pripravili 25 minut dolg prispevek. Dobriča Čosič USAD / SMRT POD BLATOM Bolivija: 400 mrtvih LA PAZ - Najmanj 400 oseb je umrlo v največji naravni katastrofi, ki je kdajkoli prizadela Bolivijo. Vesti so skrajno pomanjkljive, saj je kraj, kjer je prišlo do tragedije, oddaljen 350 kilometrov od glavnega mesta in je že v normalnih okoliščinah slabo povezan z La Pazom, kaj šele sedaj, v polni deževni sezoni. Kakorkoli že, večdnevni dež je povzročil zemeljski usad, ki se je utrgal z bližnjega griča in pod seboj pokopal zlatokop in rudarsko naselje, ki je zraslo v neposredni bližini z vsemi, ki so tisti trenutek bili v njem. Prve nepotrjene vesti so govorile celo o 1200 mrtvih, kar bi bilo mogoče, če bi usad prizadel tudi bližnjo vas Llipi, vendar kaže, da ni bilo tako. Trenutno je skoraj nemogoče priti na kraj nesreče: zaradi dežja so poleti helikopterjev nemogoči, po cesti, ki so povsem razmočene, blatne in v bistvu neprevozne, traja potovanje do rudarskega naselja od 15 do 20 ur. Rudarji za sedaj komunicirajo s pomočjo radijskih telefonov. Po poročilih s kraja kaže, da so do sedaj odkopali 71 trupel, več sto pa jih je še pod 20 metrov debelo plastjo blata. Med pogrešanimi je mnogo žensk in otrok. V zlatokopu so delali člani zasebne zadruge, dragoceno kovino so kopali tudi mladoletni otroci pa tudi ženske. Usad je pokopal cele družine, ki so bile na delu v trenutku nesreče. Predstavnik ministrstva za zdravstvo je povedal, da gre za nacionalno tragedijo, predstavnik zadruge v La Pazu, ki je v radijskem stiku s preživelimi, pravi, da je blato odneslo vse, kar so rudarji imeli, tako da se sedaj ne morejo niti obraniti pred tropskim dežjem. ki pada že nekaj tednov. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Zajeli člana tolpe, ki je dobavljala orožje mafiji V Trstu so aretirali dva moška, verjetno slovenska državljana, ki sta pritihotapila iz nekdanje Jugoslavije vojno orožje in strelivo, namenjeno italijanski mafiji. S tem so menda obglavili široko razpredeno zločinsko organizacijo, preiskava pa se nadaljuje v sodelovanju s slovensko in hrvaško policijo. '...................stran 4. Veliko zanimanje za volilni test v Italiji Približno milijon Italijanov bo šlo v nedeljo na volišča za obnovo kakih petdeset občinskih in enega pokrajinskega sveta. Kljub omejenosti volilnega testa pa vlada zanj zelo veliko zanimanje, kot poroča iz Rima Vojmir Tavčar. ...................stran 5.. Proces proti morilcu Bruna Bencicha Na tržaškem porotnem sodišču se je včeraj začela obravnava proti 35-letpemu Robertu' Attiniju, ki je obtožen, da je decembra lani umoril Bruna Bencicha. Po mnenju obtožbe naj bi od Bencicha zahteval mamilo, vendar ga ta ni hotel uslišati, dokler ne poravna starih računov. Izbruhnil naj bi spor, ki se je tragično končal. Attini je dejanje sicer priznal, vendar trdi, da ga je Bencich napadel z noZem, ki mu ga je zatem iztrgal in ga večkrat zabodel. Noz naj bi odvrgel v nabiralnik za smeti, vendar ga preiskovalci niso nikoli našli. Sodna obravnava se bo nadaljevala jutri. ....................stran 6. Nova knjiga o kraških gozdovih Včeraj so v palači deželnega odbora v Trstu predstavili knjigo »Carso - Appunti forestali« (»Kras - Gozdarske beležke«), ki jo je napisala skupina izvedencev z obeh strani državne meje, izdalo pa Športno in kulturno združenje gozdnih čuvajev Furlanije-Julijske krajine. Knjiga popisuje ne samo značilnosti kraških gozdov, ampak tudi opravila, ki so se v gozdovih opravljala zlasti v zadnjem stoletju. ....................stran 6. Burja v Trstu do 130 km na uro Burja je včeraj ves dan pihala na Tržaškem. Ponoči so posamezni sunki dosegli celo hitrost 130 km na uro. veter je povzročil precej preglavic prebivalstvu, gasilci pa so imeli polne roke dela z odstranjevanjem visečih napuščev, televizijskih anten, nalomljenih vej. Skupno so opravili več kot 40 posegov. ...................stran 6.. Nova agencija Goriške Kmečke banke Goriška Kmečka banka se pripravlja na nov kakovostni skok v delovanju in ponudbi storitev. V soboto bodo odprli novo agencijo v Ul. Kugy v Gorici, tik ob mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Za denarni zavod, kjer se je ob povečanem delokrogu število zaposlenih v dvanajstih letih povzpelo od 13 na 92, je to obetajoč korak za kljubovanje vse večji konkurenci, nam je povedal predsednik upravnega sveta Ksaverij Leban. ..................stran 8.. pfi;- * P * 11 I! K KOMENTAR Koalicije in predsodki Miran J. Lesjak Nobenega razloga ni, da bi vodstvom potencialnih vladnih strank, kise v teh dneh izogibajo stikom z javnostjo ah pa se zapirajo v odročne »bunkerje«, v katerih premlevajo svojo pogajalsko strategijo, zavidali položaj, v katerem so se znašla. Njihova naloga je namreč, da dosežejo tak sporazum, na podlagi katerega bo mogoče umiriti politične napetosti in strasti v državi in maksimalno utrditi pozicije prihodnjega državnega vodstva. Naivno bi bilo, če bi se slepih, da stranke pri tem ne sledijo tudi svojim lastnim oblasdželjnim interesom, in politično infantilno bi bilo, Ce bi verjeli, da uspeh pogajanj o sestavi nove vlade ne bo odvisen predvsem od presoje vseh pogajalcev o tem, v kolikšni meri bi bila s strani potencialnega mandatarja ponujena vladna formula usklajena z njihovimi lastnimi kadrovskimi načrti in apetiti. Gledano s tega vidika, se stranke v resnici gibljejo na zelo spolzkem terenu, ko lahko pogajanja postanejo sama sebi namen in se sprevržejo v najbolj bizarno kupčkanje z ministrskimi fotelji. Zato lahko le upamo, da se vsi pogajalci pri tem zavedajo, da snovanje nove vladne koalicije poteka v povsem drugačnih okoliščinah, kot je potekalo pred dvema letoma in pol. Na dlani je, da je v primerjavi s pomladjo 1990 danes močno zožen krog potencialnih vladnih strank, da se z nastankom hegemonske tričlanske »skupine velikih« v Sloveniji soočamo s povsem novo politično kvaliteto, in očitno je, da so se - glede na stari parlament - bistveno spremenila tudi arimeti-Cna razmerja med posameznimi strankami. Ta dejstva je treba razumeti kot svarilo, saj opozarjajo, da si nihče ne more privoščiti, da bi vstopal v vladno koalicijo s Ego v žepu. Velja za vse: kakršenkoli razkol v katerikoli prihodnji vladni koaliciji bi namreč takoj povzročil vladno krizo, ki je ne bi bilo mogoče ozdraviti z imenovanjem kakšne nove vlade. Ker je igralcev malo, v tem črnem scenariju ni vloge, ki bi bila rezervirana za nedolžne, in ni stranke, ki bi lahko brez pristanka preostalih dveh velikih strank Cez leto, dye ati tri imenovala novega mandatarja. Za obdobje, ki se je izteklo na Miklavževo, je bilo značilno, da je bilo mogoče z malo pogajalskimi spretnostmi na novo razdeliti karte in eno vlado zamenjati z drugo. Za »obdobje velikih« pa velja, da nadomestnih rešitev ni: ati le ena vlada (ki bi bila še najbolj podobna vladi nacionalne enotnosti) ati nove predčasne volitve. Nenačrtovanih volilnih procesij pa bodo imeti tudi ljudje kmalu dovolj. Najmanj, kar se lahko zgodi, je, da bodo pričeli padati odstotki volilne udeležbe, z njimi pa tudi legitimnost politične oblasti katerekoli barve. Da do tega ne bi prišlo, pa je treba dojeti, da so votilci s temi volitvami postaviti temelje za • preseganje brezplodne bipolarne ideološke konfrontacije in da je zato Slovenija pred tem, da ta politični eksces uveljavi kot sistemsko normalnost Že navzoče interpretacije, da so »naši spet na oblasti«, so prav toliko preživele in omejene, kot je omejeno stališče, da vsem trem velikim strankam ni treba prevzeti enakega deleža soodgovornosti za konstituiranje in delovanje nove vlade. Biti malo zunaj in malo znotraj pomeni poigravati se z zaupanjem votilcev, predvsem pa pomeni, da stranke, ki igrajo take vloge, ne vedo, kaj bi same s sabo (pri Čemer bi jim lahko na ulici za opis takega položaja zabrusiti v obraz precej bolj sočen izraz). In bilo bi res smešno, Ce bi se izkazalo, da ima levica, la je bila dve leti in pol stigmatizirana s 45-letno preteklostjo, več ideoloških predsodkov in da je v tem pogledu manj liberalna kot desnica. Končno pa bi morati obe osrednji stranki na obeh političnih polih spoznati, da se brez notranjega Čiščenja in brez neizbežnih notranjih diferenciacij ne bosta mogli posodobiti in da brez tega ne bosta primerljivi z imensko sorodnimi političnimi strankami v tujini. Spoznati pa bi tudi morati, da je bahavi politični ekskluzivizem nekaj, kar zaudarja po preteklosti. ______PIKA NA I _ Volitve za spravo Miha Kovač •| i no dovolj jasnih I—{ sporočil volitev je, -I—Jda prebivalci Slovenije ne marajo politikov, ki so v prejšnjem parlamentu delali zgago in zganjali ekskluzivizem. Najprej sta na konvencijah, na katerih so krščanski demokrati zbirali svojega predsedniškega kandidata, pogorela Capuder in Oman; prvi se je proslavil s tezo, da so lahko pravi demokrati le kristjani, drugi pa z izjavo »ni važno da je pismen, važno je, da je naš«. f » magal je Ivan Biz-/ jak, ki je z umirje-L—l nimi nastopi, za razliko do obeh tekmecev, pokazal, da želi biti predsednik vseh Slovencev, ne le simpatizerjev svoje stranke. Da pri tej odločitvi ni šlo zgolj za muhavost udeležencev konvencij, so nato pokazale volitve, na katerih so pričakovan in popoln poraz doživeli Grosovi liberalci in Pirnatovi narodnjaki; ti so za zaščitni znak svojih parlamentarnih nastopov izbrali pljuvanje po drugače mislecih; skupil jo je tudi Janša, ki je s Premiki sprožil val političnih sporov in spopadov, na koncu pa so svoj delež dobili še sicer načeloma pragmatični Demokrati, ki so s celostranskim časopisnim oglasom na zadnji dan volilne kampanje nepra-gmaticno oznanili, da pod nobenim pogojem nočejo v koalicijo, v kateri bi bili LDS in SKD, in da naj jih torej tisti, ki bi radi dali svoj glas kaki bodoči vladni stranki, ne volijo. koraz tiste parla-LJmentarne politike, JL ki ni znala živeti brez sovražnika, lahko razumemo kot znamenje, da bi volilno telo preživelo ali morda celo potrebovalo take koalicijske povezave, ki so se še pred slabim letom zdele nemogoče in so (vsaj v svoji triadni obliki) tudi nenačelne: ne le med SKD in LDS, ampak tudi zveza teh dveh strank z združeno levico. V družbi, ki je tako kot slovenska preobremenjena z rdečimi in Črnimi ideološkimi usedlinami, bi namreč pakt med krščansko in liberalno demokracijo lahko pomenil svojevrsten oslovski most do družbene in politične stabilnosti. Ti nazorsko različni stranki bi koalicijsko lahko sodelovali le, Ce bi se vnaprej sporazumeli, da tovrstne debate ne sodijo v parlament in v vlado - zato njuno poslanstvo niso križarske vojne proti drugačnim, ampak ravno nasprotno: boj za razmere, v katerih bo mogoCe živeti, v miru in sožitju, ne glede na tisto, Čemur so komunisti nekoC rekli idejne razlike. In predvsem omogočiti ljudem, da v miru delajo: koalicijska povezava med tema svetovnonazorsko različnima partnerjema je torej omogoča le, Ce se načeloma sporazumeta, da ni država tista, ki mora skrbeti za ljudi, ampak morajo ljudje skrbeti predvsem sami zase; da mora politika nič več in nic manj kot vzpostaviti take razmere, v katerih se bo država kar najmanj vmešavala v zasebnost svojih državljanov, tempo gospodarskega razvoja pa bo narekovala njihova zasebna pobuda. t~* oenostavljeno reCe-I—J no, zveza med SKD JL in LDS bo delovala le, Ce ji bo uspelo vzpostaviti tržno gospodarstvo in zasebno pobudo ter bo hkrati znala dosledno spoštovati Človekove pravice in zasebnost; tisto, kar ji za razliko od zahodnih družb manjka, je tradicija, ki bi s svojimi normami preprečevala, da se ta neokonzerva-tivna družba brez kon- zervansov ne bi sprevrgla v boj vseh proti vsem. Naloga levice v tej koaliciji bi zato bila preprečiti fašizacijo obubožanih in z egalitarizmom prežetih delavskih in lumpenproletarskih slojev; nikakor namreč ne smemo pozabiti, da bo standard še padal, da je Slovenija ostala brez jugoslovanskih trgov, hkrati pa je naša storilnost nižja od zahodne, plaCe pa dosti previsoke, da bi s ceno delovne sile lahko konkurirali Češki, Poljski ali azijskim tigrom. Ne glede na vse predvolilne obljube Čakata torej dobršen del prebivalcev Slovenije beda in brezposelnost. dgovor na vpraša-I 1 nje, zakaj bi levica V_^/morala to vlogo odigrati s pritiski znotraj vlade ne pa zunaj nje, je meteorski vzpon Jelinčičeve SNS: Ce ne bo prišlo do družbenega pakta med vsem, kar te tri stranke v Sloveniji simbolizirajo in zastopajo, je veC kot verjetno, da se bo tudi novi parlament tako kot prejšnji vedno več ljudem prikazoval kot trop opic, ki ni sposoben razrešiti ničesar. Od tu do potrebe po od-ločnežu, ki bo naredil red in hkrati vso krivdo za zmešnjavo zvalil na nekaj tujerodcev, pa bo seveda manj kot korak. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 e 31 32 • 33 34 35 36 37 \ Vodoravno: 1. denarna kazen, 6. tla, 9. slovenski politik (Dimitrij), 10. gorske reševalne sani, 11. starorimski založnik (anagram KITA), 12. neugodni občutek pred napadom božjasti (anagram A V AR), 13. muslimansko moško pokrivalo v obliki prisekanega stožca, 14. letalo, 15. kemijski znak za iri-dij, 16. glavna reka na Češkem, pritok Labe, 17. redka bombažna tkanina v platneni vezavi, 19. zadnjik, ritnik, 20. rimski bog vojne, 24. nizozemski humanist Rotterdamski, 26. slovenski kipar in karikaturist, ki se je rodil na današnji dan leta 1903 (Nikolaj), 29. avtomobilska oznaka Prištine, 30. operni spev, 31. angleško svetlo pivo, 33. spoj, kontakt, 34. rdeča poljska cvetica, 35. nitast izrastek na koži sesalcev, kocina, 36. ime ruske balerine Pavlove, 37. dolgo, Črno vrhnje oblačilo duhovnikov. Navpično: 1. zvrst likovne umetnosti, s katero se je ukvarjal tudi umetnik pod 26. vodoravno, 2 star izraz za protestanta, evangeličana, 3. predstavitev, deskripcija, 4. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo, branilec, 5. kemijski znak za aluminij, 6. mesto ob reki Ticino v severni Italiji, od 572 do 774 glavno mesto Langobardov, 7. zunanji, varovalni del naprave, ohišje, 8. rimska boginja lova, 12. samodejna naprava, 14. ptic severnih morij, njorka, 16. bingljanje brez trdne opore na tleh, 18. kemijski znak za lutecij, 21. začetnici švedskega slikarja Zorna, 22. jedrnat zavrnilen odgovor, 23. poleg likovnega umetnika pod 26. vodoravno najpomembnejši slovenski karikaturist (Hinko), 25. egipčanski bog sonca, 26. živalska vrsta, 27. indonezijsko ime za Novo Gvinejo, 28. slap pod Okrešljem, 31. pergamski kralj (anagram LATA), 33. poželenje, strast, 35. začetnici sodobnega slovenskega kiparja Tršarja. Simon Bizjak POGLED POSTA Parlament bo prostor za izsiljevanje SKD in nižje izobraženi Bogo Samsa Pojav Jelinčičeve skrajno desne stranke je v slovenski zgodovini svojevrstna novost. Res je bila tik po prvi svetovni vojni ustanovljena skrajno desna nacionalistična organizacija Orju-na. Deloma je šlo za odgovor na italijanski fašizem, deloma pa za odziv slovenskega meščanstva na oktobrsko revolucijo. Delovanje Orjune pa je hitro zamrlo, tako da od nje ni ostal niti spomin. Bolj zapletena razmerja sil so se porajala pred in med drugo svetovno vojno. Brez dvoma so takrat obstajale povsem fašistične stranke in organizacije. Vendar ni lahko ocenjevati njihove realne moči. Zanesljivo pa po drugi svetovni vojni v slovenskem političnem življenju kJasiCnega fašizma ni bilo. Presenetljivo in za slovensko pomlad značilno pa je dejstvo, da v celotnem Času osamosvajanja ni bilo pojavov fašizma. V tem obdobju so vzniknile Cisto drugačne silnice: prenovljeni komunisti so sestopili z oblasti, mladi liberalci so bili silno odprti, slovenska cerkev je v politični prostor vnesla svojo nostalgijo, hkrati pa tudi vso opreznost. Na prvih slovenskih demokratičnih volitev tako ni bilo skrajne nacionalistične stranke, saj take tendence niso bile formalno strankarsko organizirane. Seveda pa jih ni manjkalo v domala vseh demosovih strankah. Prav tovrstna miselnost pa je po vsej verjetnosti omogočila nastop slovenskih nacionalističnih skrajnežev. V Cern je razlika? V temeljnih programskih opredelitvah in organizacijskem zaledju. Ko gre za fašizem in nacizem, je-vselej v ozadju nasilje, Četudi neizrečeno in na zunaj zanikano. Jelinčičevo stranko lahko ocenjujemo na podlagi stranke same. Se najbolj zanimive in značilne so koncizne in privlačne Jelinčičeve izjave za tuje novinarje. Vodja stranke jasno in glasno zatrjuje, da niti on niti njegova stranka niso nacisti ali fašisti, ampak le slovenski nacionalisti. Vključujejo partizanske prvoborce in nimajo nic proti avtohtonim Italijanom niti proti avtohtonim Madžarom. Nikakor ne zagovarjajo etničnega Čiščenja. Ker pa je v Sloveniji dva milijona ljudi, od tega pol milijona tujcev, ki so po hitrem postopku dobili državljanstvo po zaslugi še vedno obstoječega komunisitCnega režima, je to treba urediti na evropski naCin. Tujcem je treba odvzeti državljanstvo in sploh z njimi ravnati kot s tujci. To velja tudi za bosanske begunce, ki jih je 150.000, med njimi največ gospodarskih beguncev, ki se morajo vrniti domov, in okrog 20.000 pravih beguncev, do katerih je treba imeti Človeški odnos. V celoti gre za skrajnostne ideje, podobne desničarskim geslom po vsej Evropi, francoski La Pen, italijanska desnica s skrajneži tržaške liste za Trst vred, nemških nacistov in drugih. To je najpomembnejša značilnost in tudi nevarnost. Slovenski nacionalizem torej ni osamljen pojav, ampak je del evropskega gibanja: podobno kot je bil povezan v preteklosti, je organiziran tudi danes. Ne gre torej za preprosto, skromno ponudbo zavednim volilcem, marveč je sestavni del organizirane široke akcije. Drugi del resnice o tej stranki se skriva v trditvi Zmaga Jelinčiča, da je JLA po odhodu iz Slovenije razdelila 16.000 družinam pehotno oborožitev, kot so kalašni-kovi, škorpijoni in podobno. Med množico tujcev je namreč velika skupina organiziranega oboroženega prebivalstva, ki Slovence fizično ogroža. Slovenci se paC morajo braniti, zato ni nic Čudnega, da so po vojni zbirali orožje. To je vendar njihova legitimna pravica. Tako ali drugače imamo zmeraj opraviti z orožjem, s skupinami, z izzivanji in s povezavami z represivnimi orga- ni državnega aparata. To je veljalo in velja za vse fašizme, tudi za slovenskega. Ko poslušaš novega vodjo slovenske skrajne desnice, lahko ugotoviš, da po zunanjem videzu povsem spominja na najvidnejše liderje italijanske MSI. Vljudnost, preprostost, učinkovitost. Almirante se je vedno obnašal kot resnični gospod. Njegov osebni pogum ni bil nikoli sporen. Bil je odličen govornik. Tovrstna demagogija ni preprosta stvar, s katero bi smeli opraviti na hitro. Hitlerja so generali zmerjali s . kaplarjem, a nekatere genialne poteze hitrih: vojaških prodorov so njegova iznajdba. Demokratične stranke so pogosto govorile, da morajo neofašisti priti v parlament, kjer jih bodo zlahka ugnali in si jih podredili. Tako mnenje prevladuje tudi v Sloveniji. Zgodovinski dogodki pa so pokazali nasprotno. V povojnem obdobju so izkušnje hudo različne. V Nemčiji so segli po ostrih prepovedih, ki jih zdaj še zaostrujejo. Do pred kratkim je bila ta metoda izredno učinkovita. Italija je ravnala drugaCe: deloma se je odločila za prepovedi in preganjanje (včasih tudi krvavo), deloma pa za vključevanje v parlament. Do nedavna je sistem izjemno zalegel in nacionalistične sile izrinil na rob družbenega življenja. S porazom strankarskega sistema in novimi družbenimi silnicami pa je postal hudo vprašljiv. Najbrž je velika utvara, da se bo na Slovenskem skrajni in prenapet nacionalizem zadušil v parlamentu. Prav nasprotno, dobil bo veliko prednosti; odmevno tribuno, sredstva, pravno zaščito, možnost kombinacij z drugimi strankami. Predvsem pa bo parlament zanesljiv prostor za izsiljevanje. Tu ima slovenska demokracija mehak trebuh. Velika večina strank se je namreč sklicevala na slovenstvo in ga nekritično poveličevala. Na kateri točki se bo morala pred njim braniti? Leta 1866 je Fran Levstik v oceni Jurčičevega Desetega brata med drugim zapisal, da ima vse svoje meje, ki jih ne smemo prekoračiti, ne na to ne na ono stran. Dr. Mojca Novak, profesorica sociologije, pa se 7. decembra 1992 ponoči gotovo ni držala tega slovenskega izreka, kar je v pogovoru s spoštovanim gospodom Juretom Pengovom v isti sapi, ko je dejala, da je politika sfera neCesa mogočnega, sfera sklepanja kompromisov in pragmatičnosti, SKD uvrstila med nižje izobražene sloje (z dodatkom, da gre za sloje bolj na podeželju, delavske sloje ...). Po njenem mnenju bi bila koalicija SKD in LDS povezava dveh dokaj različnih slojev prebivalstva, povezava različnih delov slovenske družbene strukture. Drnovškovi liberalni demokrati naj bi predstavljali srednji in višji sloj prebivalstva (glavni delež), Peterletovi krščanski demokrati pa nižje izobražene sloje. S takim razmišljanjem dr. Novakova ni postavila pod vprašaj le sociološke znanosti, ampak je tudi dokazala, da slabo pozna krščanske demokrate oziroma ustroj naše stranke. Ali se dr. Novakova ne zaveda, da smo Slovenci kulturo prejeli od krščanstva, do smo prvo slovensko knjigo, slovnico, prvi prevod Svetega pisma dobili prav od krščanskih avtorjev? Razmišljanje dr. Novakove »diši« po preživelem komunističnem sistemu, ki je krščanstvo rinil v staro šaro. Resnica pa je, da so tako pri liberalnih kot pri krščanskih demokratih zastopani vsi sloji, višje in nižje izobraženi. Zanima me tudi, kako se dr. Novakova počuti, kadar na trgu kupuje zelenjavo od nižje izobraženih slojev. Vse ima svoje meje. Ivan Kepic, glavni urednik Naših pogledov ___________GLOSA__________ Novinarje ubijajo, mar ne? Rado Repensek O tem, da je novinarsko delo nevarno, že dolgo ne dvomimo veC. Poročila o pogrešanih, ugrabljenih, ranjenih in ubitih so bila v letih po vojni zvezda stalnica na žurnalistiCnem nebu. Podatki organizacije Amnesty International, ko poročajo o letos ubitih novinarjih, pa presegajo vsako razumno mejo in nas tudi zato, ker je bilo med njimi izpisano ime Slovenca, silijo h globljemu razmišljanju. Trg delovne sile je krut, a še vedno le mlačna voda v primerjavi z neizprosnostjo trga novinarske delovne sile. Ob poplavi izšolanih in priučenih si je mogoče zagotoviti redka mesta in se prebiti na vrh le z najbolj vročimi poročili s prvih frontnih Crt. V gonji za njimi nosijo novinarji iz dneva v dan glavo na pladnju in hodijo po kostanj v žerjavico za gledalce, ki jih v udobnih naslanjačih iz zdolgočasenosti, in ta meji že na apatičnost, prebudijo le še posnetki razmesarjenih trupel, množičnih grobnic ali naravnih nesreč. Pred nedavnim smo vsi vzhičeni občudovali predrznost dveh novinarjev CNN, ki sta iz bagdadskega hotela s sliko in besedo sporočala svetu, da se je začel napad koalicije na Irak. Ce zadeva ni bila zrežirana, je bilo dejanje izredno pogumno, Ce ne kar noro. Da bi si vesoljni svet lahko v živo ogledal začetek rušenja Bagda- da, ali še bolj iz želje novinarjev, da bi njuni imeni pristali v analih Puščavskega viharja, sta tvegala glavi. In kot se dviguje cena nogometašev sorazmerno s kakovostjo njihovih iger, se veC tudi cena novinarjev sorazmerno s tveganostjo njihovega poročanja. Popolni obveščenosti in objektivnemu poročanju, s katerima se tovrstni podvigi in žrtve dosledno opravičujejo, v vsem tem ne najdem mesta. Gotovo se ne bi nihče pritoževal nad slednjima, Ce bi CNN v svet poslal le skopo informacijo o tem, da se je spopad začel, svoja moža pa iz Bagdada umaknil, ko je bilo to še popolnoma varno. Pri nas smo včasih rekli, da »pravi« partizani tako niso preživeli vojne. Močno se boji® dneva, ko bomo po takšnem merilu zaceli ocenjevati tudi novinarje. Večini slovenskih novinarjev se za dokazovanje sposobnosti in vzpenjanje po lestvici stanovske hierarhij6 hvala bogu še ni treba izpostavljati na tujih bojiščih. Največ, kar se ji® lahko primeri, je uda-'rec po gobcu ali brca v zadnjico v slogu francoske desnice, ki Prl' poroča takole: »Kri srečaš novinarja, ga najprej udari. On bo že vedel zakaj?« Ker pa bog ni pravičen sodnik, kazen ponavadi ne doleti tistih, ki bi je bili resnično potrebni. Kdo se hrani z dobičkom od prodanih Unicefovih voščilnic? »Zgodovinske knjige vas učijo, da pred prihodom belcev ni bilo ničesar. Vprašajte kakšnega belca, kdo je odkril Ameriko ('Krištof Kolumb’, seveda) in Kitajsko (’Mar-co Polo’, seveda). Glede na pripovedovanja na zahodnoindijskih otokih so me odkrili šele takrat, ko je ladjo sira VValterja Raleigha po nesreči zaneslo tja. Prišel je, me našel in rekel: 'Jaz sem te odkril, ’ in tako naj bi se začela moja zgodovina. Potemtakem pred prihodom belcev drugih ljudstev na zemeljski krogli sploh ni bilo,« je v nekem svojem govoru o barvi uradne zgodovine preprosto povedal Sto-keley Carmichael, eden od ustanoviteljev gibanja Black Power. Podatek, da vsak dan umre približno petindvajset tisoC petsto otrok, od tega petindvajset tisoč v deželah v razvoju, je pretresljiv; Ce temu dodamo Se stotisoCe slepih in invalidnih otrok zaradi pomanjkanja cepiv proti otroškim boleznim, pa je stvar še bolj šokantna; seveda iz perspektive v vseh pogledih privilegiranega tako imenovanega prvega sveta. Zakaj torej ne bi potrošnik, Cigar nepogrešljivi del prehrambene (in deloma družabne) kulture so kava, kakav, čaj ali banane, s polno glavo lastnih skrbi ob koncu koledarskega leta opravil dobrega dela in kupil Unicefove voščilnice za laCne zamorčke? Za nakup govorijo podatki: še leta 1950 je v deželah v razvoju letno umrlo petnajst milijonov otrok, mlajših od enega leta, leta 1987 pa se je število zmanjšalo na devet milijonov otrok. V enakem obdobju se je umrljivost otrok, mlajših od pet let, prepolovila. Kljub temu je umrljivost otrok v zahodni Afriki, ki je najvišja na svetu, dvajsetkrat večja od stopnje umrljivosti v severni Evropi, zaradi visoke natalitete v tretjem svetu pa skupno število umrlih otrok kljub vsemu raste. Tako govori Unicefova statistika . in njihovi dobronamernosti in uspehom nikakor ne gre oporekati. Toda ta statistika ničesar ne pove o birokraciji OZN, M v imenu vzvišenih besed o človekovih pravicah odpravlja posledice, ne pa vzrokov bede in s svojim aparatom vzdržuje mehanizme moči in svetovni red, katerega poltisočletnico praznujemo letos. Ce bi hoteli biti cinični, bi trdili, da OZN deluje po načelu darwi-nizma, ko v boju za obstanek preživi najmočnejši. O »trdnih« merilih delovanja OZN nam govori že banalna primerjava vzrokov (ne) vmešavanja v balkansko in zalivsko vojno, sklepi pa prepričajo o samoprodukciji tako imenovanih neprofitnih in humanitarnih skladov OZN, kot so Unesco, Fao, Who, Unicef ali v primeru nekdanje Jugoslavije Visoki komisariat OZN za begunce. Samo Unicef ima mre- žo svojih nacionalnih in regionalnih uradov v stoosemindvajsetih državah, kjer je zaposlenih 4730 ljudi (od tega skoraj 3000 v pisarnah), leta 1989 pa so za administrativna dela porablili 63 milijonov dolarjev. Z dobičkom od prodanih voščilnic in drugih artiklov (ki jih, mimogrede, ne izdelujejo v tretjem svetu) denarno praviloma redijo nacionalne ali mul- tinacionalne tovarne v razvitem svetu, kjer Unicef kupuje cepiva, zdravila ali šolske potrebščine. Primer izpred praga: Čeprav je Slovenija mednarodno javnost zaprosila za denarno pomoC za pregnance, s katerim bi v slovenskih tovarnah kupili vse potrebno, pomoč prihaja skoraj izključno v materialu, tudi zdravilih, ki jim je potekel rok uporabnosti. Kako bo z denarjem od prodanih Unicefovih voščilnic v Sloveniji-,bodo odločili v začasnem uradu Unicefa v Zagrebu. V zahodnem svetu so vse pogostejše alternati-. vne oblike pomoči državam v razvoju, nastalih iz civolnodružbenih pobud, ki iz trgovinske verige 'izključujejo multinacionalke in z enako ceno za izdelek na zahodnih tržiščih veliko boljše plačujejo bodisi plantažne delavce bodisi rokodelce v državah v razvoju. Čeprav na svetu pridelamo dovolj hrane za vse, je dve tretjiji človeštva lačnega ali podhranjenega- Ugledni znanstveniki ali novinarji (ki se brez kave niti zbuditi ne morejo) med drugim išCejo vzroke v demografski eksploziji v tretjem svetu, pozabljajo pa na svojo socialno varnost, ki jim jo bo na starost prinesla njihova pokojnina. Ali na dejstvo, da je problem lakote novejšega datuma in rezultat vsiljenih zahodnih metod kmetijstva: sajenja monokultur, uničenja samopreskrbe, nekontrolirane seCnje, zajezitve rek, prisilnega izvoza - vse kot pogoj za pridobitev kredita Svetovne banke ali rezultat razvojnih projektov pomoči OZN državam v razvoju. V naslovu: Unicefova voščilnica (Ančka Gošnik Godec); desno: Hadžinica pri molitvi -. motiv z voščilnice (FotoJože Suhadolnik) Prenaseljenost tretjega sveta se je prelevila v ekološko grožnjo, prebivalci držav v razvoju pa v posk usne zajce genetske tehnologije (katere raziskovalne oddelke vedno manj financirajo farmacevtski koncerni, vedno več denarja zanje pa prihaja iz skladov OZN za pomoC državam v razvoju), Čeprav je le nekaj teh dežel (Bangladeš, Kitajska, Indija) gosteje naseljenih kot na primer Evropa. Vendar pa v demografiji gostota naseljenosti neke države sploh ni merilo, kar nam kaže, da je prenaseljenost tretjega sveta bolj ideološki problem. Stokeley Carmichael je govoril: »Angleži so prišli v Zimbabve in prav nobenega razloga ni bilo, da so govorili angleško. Ce bi belci spoštovali kulturo drugih ljudstev, bi govorili njihove jezike in prevzeli njihove religije.« Belci so prišli in ostajajo v tretjem svetu zaradi njegovih naravnih bogastev, cenene delovne sile, odlaganja umazane industrije in svojih smeti. OZN je kot njihova krovna organizacija prevzela vlogo pokrovke petsto let starega lonca, iz katerega je začelo kipeti tudi po belcih. Seveda mislim na »poplave« tako imenovanih ekonomskih beguncev... KRATKE VESTI Ko poskus postane klasika V Vitra Design Museum v nemškem Weil am Rhein je do konca marca na ogled razstava »Praktik avantgarde: ko poskus postane klasika«, ki osvetljuje razvoj cevastega jeklenega pohištva od prvih poskusov avantgardistov do klasičnega oblikovanja pohištva. Prve stole iz jeklenih cevi so javnosti predstavili leta 1927 v Stuttgartu, njihov razvoj pa je bil povezan z arhitekturnim gibanjem »Neues Bauen«, ki se je ukvarjalo tudi z oblikovanjem hišnih interierjev in iskalo odgovore na nove zahteve industrije. Vpeljali so skrajno funkcionalistično estetiko. Čeprav je avantgarda cevaste jeklene predmete predstavljala kot »bodoče pohištvo za množice«, je tovrstno pohištvo šele sredi 60. let vstopilo v domove »oblikovalsko osveščene elite«. Danes so stoli oblikovalcev Brauerja, Miesa van der Roheja in Le Corbusierja klasika modernega oblikovanja in neprestano kopirani. Razstava v Vitra muzeju predstavlja različne faze v razvoju pohištva iz jeklenih cevi, hkrati pa opozarja na temeljno povezavo med tovrstnim po- hištvom in potrebo po novem arhitekturnem slogu. Na ogled so tako originali kot posnetki, ki nazorno ilustrirajo spremembe, ki jih je posamezen kos pohištva preživel, da je iz poskusa postal klasika. (A.K.) Svetovna enciklopedija sodobnega gledališča WECT (VVorld Encyclopedia of Contemporary Theatre) je neprofitni projekt štirih največjih organizacij za gledališke komunikacije: Mednarodnega instituta za gledališče, Mednarodne zveze knjižnic in muzejev scenskih umetnosti, Mednarodne federacije za raziskavo gledališča in Mednarodne zveze gledaliških kritikov. Projekt, vreden 2.8 milijona kanadskih dolarjev, se bo osredotočil na obdobje od Druge svetovne vojne do danes. Obravnaval bo govorjeno, glasbeno in plesno gledališče, gledališče za otroke in mladino, lutke, scenogradijo, gledališko arhitekturo in tehnologijo, strokovne publikacije, izobraževanje, kritiko. Prvi zvezek, ki bo izšel leta 1993, bo obsegal gledališko dejavnost v Evropi (Vzhodni in Zahodni), predvidevajo pa, da bo projekt zaključen leta 1999, ko bodo izdali še leksikon in bibliografijo. (A.K.) Moskovv Modem Na mednarodnem festivalu sodobne glasbe “Moscovv Modem", ki bo potekal v Moskvi v dneh 6d 4. do ll.decembra, bo s svojima skladbama sodeloval tudi slovenski skladatelj Uroš Rojko. Moskovski filharmonični orkester mu bo 4. decembra izvedel simfonično delo Dih izgubljenega časa (1987), ansambel Evropa-Moskva pa je v svoj program uvrstila Rojkovo Godbo za saxofon in klavir (1992). Letošnja prireditev bo predstavila predvsem dela, ki so nastala v zadnjih dveh letih in sicer dela naslednjih skladateljev; Edisona Denisova, Mortona Feldmana, Steva Reicha, Johna Adamsa, Alfreda Schnittkeja, Vladimira Tarno-polskega, Magnusa Lindberga, Rolanda Freisetzerja in Luciana Beria. Poseben koncert bo posvečen letos umrlemu francoskemu skladatelju Olivieru Messianu. Organist Rudolf Innig bo zaigral Messianovo orgelsko delo Le Livre du St.Sacrament. (M.Z.) Sterijino pozorje tudi letos Novi Sad bo prizorišče 38. Sterijinega pozorja, na katerem bodo lahko sodelovala vsa gledališča, ne glede na državo ali jezik, v katerem igrajo, samo da izvajajo dela »naših« avtorjev. Selektorica Vida OgnjeviC je nekoliko spremenila pogoje za sodelovanje in zdaj pridejo v poštev za tekmovanje vse predstave, ki jih selektor uspe videti do sredine aprila. Predstave bo ocenjeval samo en umetniški svet, sestavljen iz petnajstih uglednih elanov. Očitno bo šele selekcija pokazala, kaj v novi politični geografiji pomeni sintagma »naši avtorji«. Organizatorji pravijo, da »situacija ne dopušča, da bi lahko predvideli razvoj politične situacije, da bi vedeli, ali bodo repertoar krojile sankcije ali odločitve selektorjev.« (M. P.) Monografija razstava Paule Rego V londonski galeriji Marl- borough je do konca januarja na ogled razstava priznane angleške ilustratorke in slikarke Paule Rego. Na otvoritvi so predstavili tudi monografijo, napisal jo je John McEvven, ki je prvi celovit pregled njenega dela: vključuje slike, risbe in grafike iz njenih šolskih let na Slade School of Art, prav tako pa stensko sliko, ki jo je naredila po naročilu za novo Sainsburyjevo krilo londonske National Gallery. Kritiki zatrjujejo, da je McEvvenovo besedilo posebno zanimivo, saj sta s Paulo Rego prijatelja in tako odkriva še nerazkrite tančice njenega umetniškega duha in ustvarjanja. Monografijo je izdala založba Phaidon, stane 63 angleških funtov, ima 240 strani, 120 barvnih in 80 črnobelih reprodukcij. (A.K.) Klasična leta poparta V Moči, muzeji sodobne umetnosti v Los Angelesu so 6. decembra odprli razstavo »Hand-Painted Pop: American Art in Transition, 1955-62«. Razstava upošteva kulturne in stilistične spremembe v tem obdobju in ponuja vpogled v to najbolj razgibano obdobje razvoja umetnosti. Katalog, ki so ga napisali ugledni kuratorji iz raz- ^e90: The Ferry Girl II (Abduction) 1992 Božične in novoletne voščilnice je letos izdala tudi Narodna galerija v Ljubljani. Gre za neprofitni projekt, saj bodo izkupiček od prodaje namenili za gradnjo prizidka. Voščilnice so na voljo v dveh kompletih: »Božični motivi« vključujejo reprodukcije del domačih in tujih umetnikov, »Zimske krajine« pa dela slovenskih bidermajerskih slikarjev, impresionistov in Vesnanov. Vsa dela, upodobljena na voščilnicah, so last Narodne galerije, ki želi na ta naCin zagotoviti dozidavo nove stavbe. VoSCilnice so na prodaj v Narodni galeriji, cena kompleta je 500 SIT, posamezne voščilnice pa 60 SIT. ličnih ameriških muzejev, skuša raziskati odločilna in prehodna leta 1955-62 z različnih zornih kotov, obravnava tematike, formalne povezave med newyorško slikarsko polo in zgodnjim popartom, umetnostno vzgojo v povojnem obdobju in kritični odgovor na pojav poparta. V Moči so razstavljena dela Jima Dine, Jasperja Johnsa, Roya Lichtensteina, Claesa Oldenburga, Roberta Rausch-enberga, Larryja Riversa, Jamesa Rosequista, Edvvarda Ruscha in Andyja VVarhola. Med manj znanimi umetniki velja omeniti Ala Bengstona, Jeana Folletta, Joea Gooda, Grace Hartigan, Roberta Indiano, Jessa, Allana Kaprowa, Mela Ramosa, Petra Saula, Wayna Thiebauda, Cya Twomblyja in Johna Wesleya. Glavni sponzor razstave je Philip Morris Inc., odprta pa je do 7. marca 1993. (A.K.) Našli rokopis Berliozove »Misse solemis« Belgijski orglar Frans Moors je pred letom dni povsem po naključju našel rokopis »Misse solemnis«, ki jo Berlioz napisal, ko je bil star enaindvajset let. Delo, za katerega je avtor trdil, da ga je sežgal, je sestavljeno iz treh stavkov, traja uro in pol, igra pa ga sto-petdeset izvajalcev. »Missa solemnis« je zanimiva tudi zato, ker vsebuje teme, ki jih je Berlioz kasneje razvil v osrednja tri dela: »Fantastično simfonijo«, »Rekvijem« in »Rimski karneval«. Ameriški muzikolog Hugh MacDonald, ki je strokovnjak za tovrstne zadeve, je potrdil, da gre za original in partitura je že v tisku. Premierna izvedba bo predvidoma jeseni 1993, najverjetneje v Antvverpnu, kulturni prestolnici Evrope in kjer so jo tudi našli, ali pa v Parizu, v eni od cerkev, kjer je bila izvedena 1825. in 1827. leta. Hugh MacDonald pravi: »Prav neverjetno, da je tako pomembno delo ostalo nepoznano ves ta Cas, še predvsem, ker je odločilno vplivalo na Berliozovo kariero, saj se je takrat njegovo ime prvič pojavilo v javnosti in profesorji so prav po tem delu ocenjevali genialnost mladega skladatelja.« »To odkritje,« komentira ameriški muzikolog, »radikalpo spreminja podobo, ki smo jo imeli o Berliozu.« Štajerski Mojster: Kristusovo rojstvo (motiv voščilnice) KLOBUK DOL! / AKCIJA Ne pozabite Bosne Zenja Leiler Kako Čudno je, ko zapuščaš premiero majhnega ljubljanskega gledališča, ki se resda deklarira kot groteskno, pa se kljub temu črni humor, s katrerim se loteva jugoslovanske (b-vše) folklore, nekako ne zdi na mestu. Ko se ne odru prepirajo sedem-nacionalni dedki mrazi, ki jim Se niso dodelili božičnih ambasad, postane smeh grenak. Se pred tremi leti bi temu lahko rekli angažiran komad, danes pa postane perverzen nekako tako, kot je perverzen odnos svetovne politike do vojne v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem ter odnos nekaterih držav do beguncev. Razpada Jugoslavije ne moremo gledati kot komedijo. Kajti res je moC vsako vojno in posledice, M iz nje nujno izhajajo, spraviti v okvire distanciranega (nemalokrat ciničnega) političnega diskurza. Vendar le do trenutka, dokler se ne dogaja nam. In za vojno v Bosni bi kljub temu, da se zdi tako daleC, lahko rekli, da se na poseben način dogaja tudi nam. Čeprav smo se v eksotiki jezikovnega babilona obrekovali po-dolgem in poCez, se tu zgoraj počutili razvitejše in tam doli tempera-mentnejše ter na koncu dokazali, da se zaradi primitivnih politikov lahko tudi pobijemo, pa je jugoslovanstvo, ta po svoje tako imaginaren, pa zoper povsem realen zbirni pojem vsega mogočega, zapustil trdnejše vezi, kot bi se zdelo (ali celo želelo) na prvi pogled. Zato ni Čudno, da odnos prebivalcev Slovenije do vojne v Bosni in do beguncev, ki so pribezeli k nam, ne pomeni le merila civiliziranosti, temveč predvsem tiste vrste solidarnost, ki jo poznajo le usodno povezani ljudje. Čeprav ni majhen odstotek ljudi, ki so do nekdanje domovine nastrojeni izključno in samo negativno in na begunce reagirajo nestrpno in paranoično (in v tem smislu zelo politično), pa bi spričo številnih individualnih oziroma neinstitucionalnih pobud za pomoč težko rekli, da se Slovenci do vojne v Bosni in beguncev obnašajo le še »politično«. V nemoči, da bi lahko vplivali na potek dogajanja, si ljudje izbiramo različne mehanizme, prek katerih skušamo zadostiti svoji usmerjenosti do sveta okoli sebe. Ti mehanizmi in drobna dejanja, ki so z njimi povezana, skušajo slejkoprej zadostiti človekovemu verovanju, da svet sam po sebi ni slab. Iz zgroženosti nad ignoranco in neučinkovitostjo vladnih služb v vprašanjih vojne in beguncev so Renata Sri-bar, Gorazd Suhadolnik, Rok Zavrtnik in Janez Skok v obliki državljanske pobude zbrali sredstva za natis serije kompleta štirih voščilnic, njihov izkupiček pa namenili otrokom v begunskih središčih. Voščilnice so opremljene z dvema risbama in verzi begunskih otrok, starih od tri do deset let, fotografijama Bojana Breclja in Jožeta Suhadolnika, posnetih v begunskih središčih, in pesmijo znane bosanske pesnice Mubere MujagiC. Besedilo na eni izmed voščilnic je prevedeno v angleščino, komplete pa bodo poslali ne le po Sloveniji, ampak tudi po evropskih mirovnih ženskih središčih ter ustanovah, ki naj bi jih vključili v svoje distribucijske mreže. Sredstva ali usluge so prispevali Gospodarska zbornica, propagandna agencija Aanima, Mura, Ali B Rent-a-car, Fu-tura, Avanta, Javnost in podjetje Sidarta, ki je voščilnice založilo in poskrbelo za prodajo. Oblikovanje je delo Maje Gspan (znana je na primer njena podoba letošnjega svetovnega lutkarskega festivala Unima 92), domači mirovni inštitut in urad za zensko politiko pri vladi Republike Slovenije pa sta svoje sodelovanje sicer obljubila, vendar Se ne uresničila. Voscilnice poleg naštetih motivov povezuje napis Ne pozabi Bosne in so eno od drobnih del, porojenih iz človekove želje po dejanju, ki bi hotelo pomagati ljudem, katerih življenja so se Cez noC spremenila in ne bodo nikoli veC takšna, kot so bila. Ravno tako kot uspeh akcije, ki je zdaj odvisen od naše pripravljenosti in občutljivosti, je pomemben namen. Težko bi mu očitali, da ga je vodila zelja po priznanju ali pranju vesti. Je namen, ki zadeva pomoC. PomoC, za katero lahko samo upamo, da je sami nikoli ne bomo potrebovali. Četrtek, 10. decembra 1992 ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA NOVICE Danes skupščina Friulie TRST - Člani deželne finančne družbe Friulia se bodo danes udeležili redne letne skupščine, da bi odobrili obračun preteklega poslovnega leta, ki so ga zaključili 30. junija letos. Uvodno poročilo bo prebral predsednik Giuseppe Tonutti. Družba je zabeležila v zadnjem poslovnem letu nad 17 milijard lir dobička. Z današnjo skupščino se zaključuje triletno obdobje sedanjega upravnega sveta, ki je začel s preosnovo družbe, kar je omogočilo Friufii, da je razširila svoj krog delovanja. V tem razdobju je opravila 62 posegov za skupnih 142 milijard lir. Od 1. julja letos dalje je upravni svet obravnaval nadaljnjih 18 finančnih operacij za skupo več kot 19 milijard lir. Deželni tajnik KD Longa čestital k volilnemu uspehu VIDEM - Deželni tajnik Krščanske demokracije Furanije-Julijske krajine Bruno Longo je naslovil Čestitke predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu ob ponovni izvolitvi. Longo je Čestital tudi predsedniku Slovenskih krščanskih demokratov Lojzetu Peterletu ob »zanesljivi uveljavitvi v nelahki volilni preizkušnji«. Težavno snovanje reforme upravnega sveta RAi RIM - Parlamentarna komisija za nadziranje državne radiotelevizije RAI je včeraj okroglih šet ur razpravljala o novih pravilih, po katerih naj bi v bodoče volili upravi svet RAI. Predlog o tem je podal predsednik komisije Luciano Radi, po mnenju katerega naj bi v bodoče pet elanov upravnega sveta imenovala predsednika senata in poslanske zbornice, glavnega ravnatelja državne radiotelevizije pa naj bi imenoval upravni svet sporazumno z glavnim delničarjem, se pravi z vodstvom IRI. V razpravi so se predstavniki vseh skupin strinjali, da je treba odpraviti tako imenovano lotizacijo, se pravi delitev stolčkov po strankarskem kljuCu, niso pa se vsi strinjali z Radijevim predlogom. Razprava se bo nadaljevala v prihodnjih dneh. Odprli novi sedež SKR RIM - Trideset sob na dveh nadstropjih površine v strogem rimskem središču, na stenah pa slike znanih italijanskih slikarjev, ki so hoteli s svojimi umetninami poudariti svoje sozvočje s SKR Stranka komunistične prenove je včeraj zjutraj otvorila svoj novi vsedržavni sedež ob prisotnosti predstavnikov drugih strank, kubanskega veleposlanika in predstavnika PLO v italijanski prestolnici. Glavni gost pa je bil režiser Gabriele Salvatores. V svojem nagovoru je tajnik SKP Sergio Garavini poudaril, da z otvoritvijo novega sedeža SKP želi poslati pomembno sporočilo italijanski družbi in potrditi svojo voljo do bitke zoper rušenje socialne države in zoženje demokracije. ________RIM / SKLEP VLADE_ Zelena luč za poseg v Somaliji Danes pa bo odločal še parlament Italijanski obrambni minister Salvo Ando (telefoto AP) Vojmir Tavčar RIM - Najbrž bo odpotovala že danes zveCer v Somalijo prva skupina italijanskih vojakov, ki bodo z ameriškimi, francoskimi in enotami drugih držav sodelovali pri humanitarni akciji Resto-re Hope. Tako je napovedal obrambni minister Salvo Ando, ki je dodal, da je vlada na svoji včerajšnji seji sklenila, da se odzove vabilu OZN in ZDA. O tem vprašanju, je dodal podtajnik pri predsedstvu vlade Fabio Fab-bri, bo parlament razpravljal in sklepal danes dopoldne. Vlada bo najprej poročala zbornici in nato senatu. Po ugibanjih prejšnjih dni je sklep o udeležbi italijanskih enot v Somaliji dokončen, razen seveda skoraj nemogočih presenečenj danes v parlamentu. Kazalo je, da bo vlada o posegu v Afriškem rogu razpravljala šele danes, očitno pa je nato v ministrskem svetu prevladalo spoznanje, da najbrž parlament ne bi uspel pravočasno potrditi sklepa. Sklep italijanske vlade pa vsekakor ne bo šel mimo brez polemik. Predstavnik SKP Russo Spena je že obtožil ministrski svet, da preskakuje parlament in krši ustavo, saj bosta senata in zborni- ca razpravljala o vprašanju, ko bodo vojaki že vkrcani in pripravljeni na odhod. Podobno je stališče zelenih in Mreže, ki poudarjajo, da postaja udeležba v vojaških operacijah na tujem že »stalna razvada«. Republikanci sicer soglašajo s posegom, vendar priporočajo previdnost, saj je Italija soodgovorna za vse, kar se je doslej zgodilo v Somaliji. Naklonjeni pa so posegu demokristjani in predstavniki Pannello-ve liste. Previdnost je Italiji priporočil tudi posebni ameriški odposlanec v Afri- škem rogu, veleposlanik Arley, ki je menil, da bi bilo bolje, Ce italijanski vojaki ne bi prišli takoj, ker njihov image v Somaliji ni najboljši. Ameriškemu diplomatu je odgovoril italijanski zunanji minister Colombo, po oceni katerega so se razne somalske grupacije pozitivno izrekle o prisotnosti italijanskih enot. Drevi bo torej odpotovala prva skupina okoli 50 opazovalcev, ki bodo pripravili teren za prihod italijanskega kontingenta. V tem bodo, kot je večkrat poudaril minister Ando, samo prostovoljci. LETO DNI PO MAASTRICHTU V Edimburghu se bodo soočali o težavah Evrope Kopico odprtih problemov na dnevnem redu zasedanja RIM - Sporazum iz Maastrichta, s katerim se je Dvanajsterica dogovorila o poti, ki naj bi jo prehodila, da bi oblikovala skupno devizo, slavi danes svoj prvi rjst-ni dan. In le dan po tej obletnici se bodo v Edimburghu sestati šefi držav in vlad Dvanajsterice, da preučijo sedanji položaj in sklepajo o potrebnih ukrepih. Toda vzdušje v škotskem mestu ne bo veselo in slavnostno, kot bi se sikalo ob ugašanju prve svečke tega dogovora. Odkar je bil podpisan dogovor, so se mednarodne razmere krepko spremenile, Danska je na referendumu zavrnila ratifikacijo dogovora, v Franciji je bila ratifikacija sprejeta s pičlo vedno, v Veliki Britaniji, M je tur-nusni predsednik Evropske skupnosti, je ratifikacija še v dvomu. Italija in VB sta jeseni izstopiti iz evropskega denarnega sistema, Dvanajsterica je razdvojena glede trgovine, glede finansiranja skupnosti, glede eskomptnih mer. Mednarodno in evropsko obzorje nista perspektivni in v Edimburghu ne bo tistega navdušenja, ki je označevalo lanskoletni podpis dogovora v Maastrichtu. To priznavajo tudi v Rimu, kjer SO:diplomati zuna- njega ministrstva včeraj predstaviti problematiko srečanja šefov držav in vlad Dvanajsterice. »Problemi so zapleteni in težave velike, kar bi lahko vplivalo na sodelovanje v Evropski skupnosti,« je dejal eden od diplomatov. Pa tudi zunanji minister Colombo, M je dopoldne poročal zunanjepolitičnima komisijama zbornice in senata, ni bil veliko bolj optimist. Poudaril je sicer voljo Dvanajsterice, da premosti težave, vendar ni skril dejstva, da je na poti integracije še veliko pasti. Italija pričakuje, da bo s srečanja na vrhu izšlo nedvoumno sporočilo, da si Dvanajsterica prizadeva za preseganje gospodarske krize in recesije. Evropska komisija je že pripravila naCrt za tak poseg, ki predvideva oblikovanje evropskega investicijskega sklada in vrsto naložb Evropske investicijske banke na področju infrastruktur in matih ter srednjih podjetij, ki naj bi sredstva uporabila za oblikovanje novih delovnih mest, Toda nad temi načrti stalno lebdi polemika o nemški eskomptni meri, ki da duši celotno evropsko gospodarstvo. To vprašanje bo nedvomno pogojevalo celotni potek srečanja na vrhu. (V.T.) RASIZEM / NOVA EPIZODA Rasistični napad na romunskega delavca v Rimu Neznanci so ga surovo pretepli, ko so je v metroju vračal z dela RIM - Medtem ko je v torek zveCer v Rimu še močno odmevala zaskrbljenost zaradi zločinskega napada na temnopoltega italijanskega državljana somalskega porekla Valentina No-galija, je bila italijanska prestolnica priča zopetnemu rasističnemu nasilju. Trije neonacistični gologlavci so pozno zveCer na metroju linije A napadli in surovo pretepli romunskega državljana Vasileja Stai-cuja, ki se je vračal iz službe domov. Po pričevanju nesrečneža so se mu trije napadalci, ki so bili opremljeni kot veleva moda nasilnih gologlavcev (lasje ostriženi na kratko, Črni usnjeni jopici, vojaški gojzerji) približali in ga napadli brez vsakršnega razloga. Romunu je uspelo, da se je osvobodil šele na postaji, kjer je okrvavljen stopil z vlaka. Na pomoč so mu priskočili prometni redarji in ga pospremili v kliniko Nuova Itor v ul. Pietralata, kjer je bil sprejet na zdravljenje s prognozo okrevanja v petih dneh zaradi ran in podplutb po vsem telesu. To je že drugi rasistični izgred v Rimu v niti štiriindvajsetih urah. Vzdušje v italijanskem glavnem mestu še zdaleč ni tako, kot v nekaterih nemških mestih, toda število večjih ali manjših rasističnih izpadov se stopnjuje. Tudi zaradi tega sta notranji minister Nicola Mancino in pravosodni minister Clau-dio Martelli obljubila, da bosta pripravila nov zakonski osnutek, ki naj bi zaostril kazni in omogočil učinkovitejši poseg organov javne varnosti proti rasistom in tistim, ki spodbujajo narodnostno mržnjo. Osnutek naj bi bil še nared, vendar kaže, da ga tudi danes ministrski svet še ne bo vzel v pretres. Toda zaostritev kazni, so poudarili v torek na srečanju, ki ga je priredilo združenje Nero e non solo, ne zadostuje. Potrebna je prava kulturna in politična bitka, v kateri mora odigrati pomembno vlogo šola, ki mora mlade seznaniti s tem, kar se je v tem stoletju zgodilo v Evropi. O nujnosti kulturne ofenzive pričajo podatki raziskave, ki jo je izvedla Evropska skupnost pred poldrugim letom. Tedaj je samo 22 odstotkov vseh anketiranih državljanov Dvanajsterice izjavilo, da jih prisotnost neevropskih priseljencev ne moti. (V.T.) TRST /OBA STA SLOVENSKA DRŽAVLJANA PREDSTAVITEV / DELO AVTORJEV Z OBEH STRANI MEJE Aretirali dva moška, ki sta tihotapila z onkraj meje vojno orožje v Italijo Zaplenili enajst brzostrelnih pištol in veliko količino nabojev parabellum Knjiga o kraškem človeku in gozdovih preko meja Predlagali ustanovitev gozdnega muzeja v Bazovici Drago Gašperlin TRST - Agenti letečih oddelkov tržaške in go-riške kvesture so v sodelovanju s posebno enoto finančnih stražnikov za boj proti trgovanju z mamili iz Benetk zajeli dva elana zločinske organizacije, ki je tihotapila iz bivše Jugoslavije na italijanska tla orožje. Slednje je bilo namenjeno tako imenovani mafiji iz Brente, a verjetno tudi kriminalnim tolpam na jugu države. Preiskava se je zaCela pred kakšnima dvema mesecema, pri njej so sodelovali tudi pripadniki slovenske in hrvaške policije, prvi konkreten rezultat pa so dosegli včeraj dopoldne in sicer na način, ki močno spominja na filmske kriminalke. Moškima, ki sta se vozila v avtomobilu s slovensko registracijo, so delj Časa vztrajno in skrivaj sledili, dokler se nista zapeljala v tržaško industrijsko cono; tedaj je kar petnajst patrulj, se pravi približno štirideset agentov, med seboj povezanih tudi s prenosnimi telefoni, obkolilo vso cono. Ko sta to zavohala, sta se skušala moška z divjo vožnjo za vsako ceno rešiti iz obroča. Policisti so ju po ravno tako divjem zasledovanju nazadnje ustavili in se oprezno približali njunemu vozilu - enega so namreC že poznali kot sila nevarnega in skoro gotovo oboroženega tipa. Ko sta se nazadnje predala, so jima nadeli lisice in odvedli v zapor, zaplenili avto, v njem pa v dvojnem dnu odkrili veliko količino orožja in streliva. Gre za enajst brzostrelnih pištol vzhodnoevropske (po vsej verjetnosti češke) izdelave, skoraj tisoč devet-milimetrskih nabojev parabellum in en dušilec. Vse brzostrelne pištole so popolnoma nove, pošteno naoljene, torej brezhibno delujoče, in imajo izredno strelno hitrost. Isto velja za strelivo, saj smo videli, da so škatle, v katerih je bilo spravljeno, še docela nedotaknjene. Vse to zaplenjeno blago lahko stane vsakega aretiranca po najmanj tri do kakšnih dvanajst let zaporne kazni, saj gre za izrazito vojno orožje. Na izrecno vprašanje, kakšne narodnosti sta, so med tiskovno konferenco na sedežu letečega oddelka tržaške policije odvrnili, da sta Slovenca. Njunih imen (a tudi njune starosti) niso hoteli razkriti iz razumljivih razlogov, saj bi utegnilo to tako 'ali drugače pogojiti nadaljnjo preiskavo. V resnici kaže, da je eden od aretiranih pravzaprav sam vodja zločinske organizacije, o kateri pa se spet ne ve, Ce jo sestavljajo samo državljani iz sosednje ali sosednjih dveh republik oziroma z drugih območij na tleh nek- k Preiskovalci kažejo zaplenjeno orožje (foto Križmančič) danje Jugoslavije, ali pa so v njej tudi elementi iz drugih držav. KakorreCeno, se bo preiskava o razsežnostih kriminalne organizacije nadaljevala. Usk-lajata jo namestnik tukajšnjega državnega tožilca De Nicolo in njegov kolega v Benetkah Foiadelli, pri njej pa sodelujejo poleg že navedenih policijskih enot iz Trsta in Gorice ter finančnih stražnikov iz Veneta še naprej tudi slovenski in hrvaški policisti. Na tiskovni konferenci so izrecno poudarili važnost včerajšnjih dveh aretacij oziroma okoliščino, da so z njima zadali moCan udarec tihotapski združbi. Marsikaj novega pa utegne planiti na dan že med hišnimi preiskavami, ki so jih odredili pristojni sodni organi v raznih krajih sosednjega Veneta in menda tudi v številnih drugih krajih vzdolž Apeninskega polotoka. TRST - »Carso - Ap-punti forestali« (»Kras -gozdarske beležke«) je naslov novi knjigi, ki govori o kraških gozdovih in kraškem gozdarstvu tako v Furlaniji-Julij-ski krajini kot v Republiki Sloveniji. Gre za delo petih gozdnih Čuvajev oziroma gozdarskih strokovnjakov, in sicer Diega Masiella, Franca Bressana in Fabia Goriana iz Trsta, Vannija Aizze iz Gorice ter Mladena Prebevška iz Sežane, izdalo pa ga je Športno in kulturno združenje gozdnih čuvajev Furla-nije-Julijske krajine. Knjiga obsega 112 strani srednjega formata, poživljajo pa jo fotografski posnetki o različnih gozdarskih opravilih iz preteklosti in polpreteklosti, spomin na katere hitro bledi. Knjigo je ob navzočnosti nekaterih izmed avtorjev predstavil včeraj dopoldne v palači deželnega odbora na Trgu Unita ravnatelj Tržaškega naravoslovnega muzeja Sergio Dolce. Povedal je, da knjiga govori predvsem o odnosu med kraškim človekom in gozdovi zlasti v zadnjm stoletju in da je v njej mogoče dobiti vrsto informacij, ki drugod niso zabeležene. Tako je npr. zanimivo brati, kako je potekala sečnja v jusarskih gozdovih, kako so uporabljali Črni bor v rudnikih, kako so v gozdovih žgali oglje in apno, katera so najznačilnejša kraška drevesa, pa tudi npr. kako postavljajo maj v Dolini. Z botaničnega in širšega kulturnega vidika je posebno zani- Ravnatlj Tržaškega narvoslovnega muzeja Sergio Dolce (levo) in urednik Diego Masiella na včerajšnji predstavitvi knjige o Krasu (foto Križmančič) miv izlet z Vrhovelj do Pliskovice, ki ga popisuje Mladen Prebevšek od Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa iz Sežane. Glavni urednik Masiello je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil, da je delo nastalo ob nabiranju gradiva za knjigo o pogozdovanju Krasa, ki jo je pred nedavnim izdala deželna uprava Furla-nije-Julijske krajine, ravnatelj tržaške gozdne uprave Barocchi pa je poudaril, da gre predvsem za delo ljudi, ki se z gozdovi ne samo poklicno bavijo, ampak jih tudi ljubijo. »Posebno sem vesel, da to lahko reCem tudi o uslužbencih deželne gozdne uprave, ki so jim običajni klišeji o nedelavnih javnih uslužbencih očitno hudo pretesni,« je z zadovoljstvom pristavil. Poudariti velja, da se ta nova knjiga o kraških gozdovih uokvirja v širša prizadevanja, da bi približali svet gozdov sodobnemu Človeku in da bi še posebej na Tržaškem skušali obuditi še pred nedavnim zelo živo gozdarsko kulturo. Tako npr. teče akcija, da bi na bivšem sedežu gozdnih Čuvajev v Bazovici uredili gozdni muzej ali trajno gozdno razstavo. Masiello je poudaril, da se bodo avtorji knjige v ta namen tudi odpovedali svojim honorarjem. Kdor bi po njihovem zgledu želel kaj prispevati za ta gozdni muzej, lahko položi svoj prispevek na tekoči račun št. 30/46644/6, ki so ga odprli pri Tržaški hranilnici (CRT). Ravnatelj tržaškega naravoslovnega muzeja Dolce je to pobudo zelo pohvalil in pristavil, da bi v Bazovici lahko uredili naravoslovno didaktično središče za vse tržaške šole. Temu v prid naj bi poleg sorazmerno lahke dostopnosti kraja govorila predvsem bazoviška naravna okolica, ki je prav z naravoslovnega vidika nadvse zanimiva. V krajši razpravi, ki se je ob predstavitvi razvila, so nekateri poudarili, da gozdarska kultura hitro umira ne samo v mestu in predmestjih, kar bi nekje bilo razumljivo, ampak tudi na samem podeželju. Zaradi novih kuriv in opuščanja kmetijstva ljudje očitno hodijo vse manj v gozdove. To je po eni strani gozdove odtujilo, drugi strani pa je tudi omogočilo, da so se gozdovi na nekoč pustem Krasu razrasli. ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA Četrtek, 10. decembra 1992 RIM / UPRAVNE VOLITVE BODO V 56 OBČINAH ZDRAVSTVO / VLADNI ODLOK Od nedeljskih volitev pričakujejo vrsto važnih političnih signalov Samo en milijon volivcev: kljub temu po je vso pozornost uperjeno no volitve SKR: Pred nami je kontrareforma Privatizacija bo pomenila zelo hud udarec predvsem za najšibkejše plasti prebivalstva Vojmir Tavčar RIM - Volila bosta komaj dva odstotka italijanskih volilcev, toda nedeljskim in ponedeljkovim volitvam pripisujejo vsi velik pomen. Vsi, prav vsi vsedržavni voditelji italijanskih strank so vzeli pot pod noge in v zadnjih desetih dneh obšli Italijo po dolgem in poCez, obiskali skoraj vse kraje, kjer bodo v nedeljo ljudje poklicani, da izvolijo nove občinske in pokrajinske upravitelje. In ob tajnikih strank so se v areno, kar ni tako običajno, spustili še drugi dejavniki: katoliška Cerkev z napadi na severno ligo Umberta Bossija in tudi predsednik vlade Giuliano Amato, ki prav tako vidi v Ligi veliko nevarnost. Brez odmeva pa so predvsem tisti glasovi -in tudi tisti kandidati - ki opozarjajo, da bi morale imeti volitve predvsem krajevni pomen, pomen izbire upraviteljev, ki bodo v prihodnje upravljali 56 občin in eno pokrajino. Razlogov za to, da se tokratne volitve bremeni z vsedržavnim pomenom in se s tem morda delno izkrivi njihov pomen upravnih volitev, je veC. Predvsem gre za volitve, ki zadevajo 56 občin, raztresenih po vsem "škornju” od severa do juga. Najbrž to ni povsem reprezentativen vzorec italijanskih volilcev, vendar vsaj v grobih obrisih lahko ta milijon volilnih upravičenčev pokaže, ali še traja tisti trend, ki je 5. in 6. aprila razburkal vode italijanske politike in pospešil krizo tistih strank, kr ves povojni Cas obvladujejo italijansko politično sceno. Kakšne signale bodo v ponedeljek politiki lahko brali v volilnih žarah? Za nekatere stranke pa volitve ne bodo samo test njihove večje ali manjše uspešnosti, pac pa bodo prvi odgovor volilcev na poskus prenovitve. To velja na primer za Krščansko demokracijo, ki je prenovila vodstvo pred slabim mesecem in je splošno priznanemu poštenjaku Minu Martinazzoliju zaupala nelahko nalogo, da popelje stranko iz močvirja krize, ki je posledica podkupninske afere ter padca zaupanja volilcev v KD. Drugačen odgovor bodo volilci morali dati socialistom, pri katerih merita moCi dve krili in se pripravljata na spopad na aprilskem kongresu. Bodo rezultati v prid sedanjemu tajniku Bettinu Craxiju, ali pa bodo dali veter v krila njegovega nasprotnika Claudia Martellija? Ohranitev položaja ali vsaj rahla okrepitev, kot napovedujejo raziskave javnega mnenja, bi lahko utrdila položaj tajnika DSL Achilleja Occhetta, kateremu v stranki mnogi očitajo vijuganje in neodločenost. Pa tudi republikanci bodo lahko preverili, ali je z volilnega vidika uspešna sedanja opozicijska linija. In nekaj pomembnih odgovorov bodo volitve lahko dale tudi Severni ligi Umberta Bossija. Eden od teh je, v kolikšni meri je sporočilo Lige, ki je bila doslej predvsem tolmač protestnega razpoloženja na Severu, dojemljivo tudi v srednji in južni Italiji. Bossi in njegovi so tokrat napeli sile in se predstavljajo tudi v srednje in južnoi-talijanskih občinah. Bo Ligi uspelo, da pridobi tudi Jug za svoj naCrt federalizacije "Škornja”? Glavni odgovor pa bosta morala dati Ligi Monza in še zlasti Varese. Varese je namreč rojstni kraj Umberta Bossija, mesto, kjer je Liga nastala in shodila prve korake. In Ce bo tokrat Bossiju, ki mu raziskave javnega mnenja prerokujejo zmago, uspelo skleniti močna zavezništva in sestaviti krepko upravo (kar mu je spodletelo v Mantovi, kjer je bil namreč pred kratkim razpuščen pokrajinski svet, ker nobena od tradicionalnih strank ni hotela v koalicijo z Ligo in ni bilo mogoCe izoblikovati uprave) bi si pridobil pomembno vizitko, kreditno pismo, ki bi bilo veljavno tudi v Rimu. Po oceni nekaterih politologov Bossi danes ne potrebuje veC nasprotnikov. Njegov problem je predvsem ta, da pridobi zaveznike. In Varese je lahko zanimiv politični laboratorij tudi z vsedržavnim dometom. Se zlasti, Ce bo lider "lumbardov” znal v lastni formaciji osamiti najbolj skrajno krilo, ki govori o secesiji, namiguje na moCnost kalaš-nikovov in se navdušuje ob geslu ”Le tako naprej, Etna”, in bo krepil demokratično dušo Lige. Zanimiv za italijansko demokracijo, zlasti v obdobju tranzverzaliz-mov, bo tudi izid volitev v Fiumicinu, občini blizu Rima, ki se je šele pred nekaj leti osamosvojila od prestolnice. V tem nekoC ribiškem mestu, ki je zraslo z mednarodnim letališčem, se je oblikovala posebna skupina, Zavezništvo za napredek, ki je v zametku možnost tiste laburistične stranke, ki naj bi se zoperstavila konservativnemu polu. V Zavezništvu za napredek so se namreč zbrali DSL Acchilleja Occhetta, krilo ljudskih demokratov Maria Segnija, republikanci Giorgia La Malfe in zeleni Francesca Rutellija. Da bi bila slika popolna, manjka samo socialistično krilo Claudia Martellija. Ce bi v Fiumicinu to zavezništvo doseglo zanimiv volilni rezultat, bi lahko spodbudilo tisto povezovanje, ki ga v besedah nakazujejo kot perspektivo in kot bodoči italijanski napredni pol Occhetto, Martelli, La Malfa, a ki doslej v konkretnih dejstvih ni imel nobenega odraza. Razen v Fiumicinu. Povsem drugačen odgovor bo morala najbrž dati Reggio Calabria. Tu je bil občinski svet razpuščen 27. oktobra zaradi "večkratnih kršitev zakona”. Kar 25 občinskih svetovalcev je namreč imelo opravka s pravico, kar 11 od 13 občinskih odbornikov pa je bilo 13. maja aretiranih zaradi nepravilnosti v javnih dražbah. In za nameček so bili ob koncu volilne kampanje nekateri demokršCanski in en socialistični predstavnik osumljeni, da so sodelovali pri umoru bivšega predsednika italijanskih železnic Ludovica Ligata, ker naj bi se z njim sprli glede podkupnin. Kako bo vse to vplivalo na volilno udeležbo? In kako bodo reagirali? Marsikdo napoveduje uspeh opozicij, DSL, Orlandove Mreže in SKP na levi in misovcev na desni. Pa tudi Severna liga bi lahko zbrala marsikateri glas, kot odraz protesta. Kako je lahko paradoksalna situacija v glavnem kalabrijskem mestu, dokazuje tudi predlog vsedržavnega tajnika MSI Gianfranca Finija, ki je poudaril, da je MSI pripravljena na sodelovanje v koaliciji (skupaj ne samo z DSL, ampak eventuelno celo s Stranko komunistične prenove), ki bi zagotovila upravo mesta in konfini-rala v opozicijo "poslovni odbor KD-PSI”. V svoji zadnji številki milanski tednik Panorama objavlja rezultate ankete zavoda za raziskovanje javnega mnenja Makno, ki vsake štiri mesece potipa volilne težnje Italijanov. Ce bi glasovali sedaj, pravi Makno, bi se za KD opredelilo 24 odstotkov Italijanov (aprila 29, 7), DSL bi ohranila svojih 16 odstotkov in ostala druga stranka, tretja pa bi bila Severna liga z 11, 5 odstotka, medtem ko bi PSI pristala na Četrtem mestu in zdrknila s sedanjih obilnih 13 odstotkov na 9, 5 odstotka. Bodo nedeljske volitve res potrdile tovrsten trend? Drago Gašperlin TRST - Ne reforma, ampak kontrareforma in začetek konca socialne države: to je srž tiskovne konference na sedežu tržaške pokrajinske federacije Stranke komunistične prenove, med katero je prof. Sergio Minutillo, ki je v stranki na deželni ravni odgovoren za zdravstveno problematiko, napovedal referendum za odpravo ustreznega odloka Ama-tove vlade. Gre za kulturno, politično in socialno nazadovanje, zato bo SKP v parlamentu odločno zahtevala korenito spremembo dekreta, je zatrdil Minutillo s pripombo, da to ne bo pomenilo zaščite obstoječega, paC pa boj za zboljšanje zdravstvenih struktur in služb, za povečanje njih učinkovitosti v interesu zlasti najšibkejših slojev. Stranka bo mobilizirala vse žive družbene sile, že prihodnji torek priredila javno manifestacijo, sicer pa skušala razplesti okrog tega vprašanja kar najširšo solidarnost znotraj celotne levice, kakor je najavil tržaški pokrajinski tajnik stranke Giorgio Canciani, ki je prof. Minutilla predstavil. Zdajšnje vladne smernice, ki jim sledi kot senca tudi pristojna oblast v Furlaniji-Julijski krajini, so po Mi-nutillovi sodbi v jasnem nasprotju z načeli o preosnovi zdravstvenega sistema, a tudi z navodili Svetovne organizacije za zdravstvo, saj slonijo na predpostavki, da gre prilagoditi tako potrebne javne storitve finančnim razpoložljivostim, ne pa stvarnim potrebam ljudi. In še: privatizacijske težnje odpirajo vrata novemu tržišču - trgu zdravja, na katerem bo privatna iniciativa pogojevala povpraševanje ter ustvarjala zavarovalnim družbam in farmacevtski industriji velikanske profite. Iz vsedržavne zdravstvene službe bo izpadlo na milijone oseb, ki pripadajo nezaščitenim plastem, kot so to starostniki, brezposelni, telesno in psihično prizadeti ter ljudje v podrejenem delovnem razmerju. Ce pa bodo na eni strani trpeli bolniki - zavarovalci bodo zavarovali predvsem tiste, ki niso hudo bolni, in se bodo rizičnih bolnikov izogibali - se bo po drugi strani poslabšal tudi položaj zdravstvenih delavcev, je zagotovil prof. Minutillo s pripombo, da bo to prizadelo prvenst- veno bolničarsko osebje, sicer pa tudi mlade zdravnike. Pri vsem tem je značilno, da se je zgledovala Amatova vlada po Ameriki, kjer pa se je prav v zadnjem Času -zlasti po Clintonovi izvolitvi - zasukalo drugače, saj ni mogoCe še naprej dovoljevati, da bi bilo 37 milijonov ljudi brez vsake zdravstvene oskrbe. Podobna nevarnost grozi zdaj Italiji in tudiFJK. V tej deželi se je kakovost javne zdravstvene služhe pokvarila in poglablja se razlika med povpraševanjem in ponudbo ustreznih storitev. Deželni načrt je usmerjen k privatizaciji, klestenju števila bolnišničnih postelj in zapiranju bolnišnic v Hu-minu (ali TolmeCu), Čedadu, Sacileju, Spilim-bergu (ali Maniagu) in samem Trstu (Santoro). Toda Ce je neka struktura neproduktivna, to še ne pomeni, da jo je treba zapreti, je naglasil prof. Minutillo in dodal, da je treba v takšnih primerih pomisliti na njeno prekvalificiranje. Vse to se dogaja na plečih ljudi -so poudarili na tiskovni konferenci - brez vsakega demokratičnega soodločanja. VIDEM / Z UDELEŽBO UGLEDNIH STROKOVNJAKOV DEŽELA / ZAČETEK RAZPRAVE NOVICE Dva posveta o večjezičnosti in o vprašanjih ob meji Prvi bo jutri na videmski univerzi, drugi pa v soboto Proračunska komisija o deželni bilanci 1993 Deželna skupščina bo vse finančne dokumente obravnavala in odobrila prihodnji teden VIDEM - Večjezičnosti oziroma obmejnim vprašanjem bosta namenjena posveta, ki ju prirejata videmska univerza ter odbor-ništvo za kulturo videmske Pokrajine ob sodelovanju društva »Centro Servizi e Spettacoli«. V petek, 11. decembra, bo na videmski univerzi (Ul. Antonini 8) študijsko srečanje o vlogi večjezičnosti v našem obmejnem prostoru. Uvodno poročilo na posvetu, ki se bo pričel ob 9.30, bo imel prof. Roberto Gusmani. Sledil mu bo prof. Tullio de Mauro z rimske univerze La Sapienza, ki bo spregovoril o manj razširjenih jezikih. Krajevne izkušnje o dvojezični vzgoji s poudarkom na manjšinski jezik bo predstavil prof. Nereo Perini z videmske univerze. Sledila bo razprava. Rudi Pavšič V popoldanskem delu, ki mu bo predsedovala prof. Silvana Schiavi Fachin, ho ob 15. uri govoril prof. Giulio Lughi s tržaške univerze, ki bo razčlenil vprašanja tematskih in strukturalnih vidikov najsodobnejših publikacij o dvojezični, furlan-sko-italijanski vzgoji. Ob 16.30 si bodo udeleženci posveta ogledali razstavo knjig in drugega didaktičnega materiala, ki ga uporabljajo pri pouku furlanšCine. Studijsko srečanje bo sklenil koncert univerzitetnega orkestra iz Padove, ki bo nastopil ob 21. uri v cerkvi sv. Krištofa. Dan kasneje, v soboto, 12. decembra, pa bo v Centi posvet na temo »Kronike z meja« v organizaciji videmske Pokrajine, na njem bo tekla beseda o vprašanju beguncev, nacionalne strpnosti, solidarnosti, informiranja in vojnih dogodkov v bivših republikah Jugoslavije. Posveta, ki se bo pričel ob 9. mi v avditoriju osnovne šole v Centi (Ul. Matteotti), se bodo udeležili Giacomo Gum, podpredsednik videmske Pokrajine, Valerio Giurleo, videmski šolski skrbnik, Franco Juri, predsednik komisije za begunce Republike Slovenije, Gemot Steiner, odgovoren za begunska vprašanja pri avstrijski vladi, Giovanni D’Ercole, občinski svetovalec iz Cervinjana, Fulvio Molinari, vodja novinarskih programov deželnega sedeža Rai, Mauro Manzin, novinar Časopisa »II Piccolo«, Duilio Corgnali, predsednik katoliških Časopisov skupnosti Alpe-Jadran in Renato Quaglia, predstavnik društva »Centro servizi e Spettacoli«. TRST - Proračunska komisija deželnega sveta je vCeraj zaCela obravnavati proračun za leto 1993 in razvojni plan, ki ju je pred kratkim odobrila deželna vlada, medtem ko bo zadnja beseda pripadala deželnemu svetu. Proračunski dokumenti odražajo težko finančno stanje državnih blagajn, ki se negativno zrcali tudi nad našo Deželo, Čeprav klestenje izdatkov, kot kaže, ne bo hudo prizadelo zdravstva, ki pa naj bi doživelo korenito "reorganizacijo", ter socialnih služb. Vsega skupaj bo vsekakor uprava klestila iz proračuna približno 400 milijard lir, kar gotovo ni malo. Za poročevalca finančnega obračuna za leto 1992 je bil imenovan demokristjan Lucio Vattovani, o razvojnem planu po poročal Lucio Cinti (PSI), medtem ko bo Oscarre Lepre (KD) v deželnem svetu predstavil proračun. Dopoldansko razpravo v komisiji je uvedel zeleni Giorgio Cavallo, po mnenju katerega je deželna vlada pokazala nesposobnost posebno pri upravljanju javnih služb. Tudi triletni razvojni plan je po njegovem precej pomanjkljiv, posebno na področju naravnih parkov in stanovanjskih gradenj. Uprava bi lahko Črtala izdatke za poklicni zavod IRFOP in na področju zemljiške ureditve, pri Čemer bi lahko prištedila približno deset milijad lir. ČEDAD / MED DRUGIMI TUDI POBUDA ZA OBUDITEV PLANINSKE DEJAVNOSTI V Nadiških dolinah vrsta prireditev ČEDAD - Ezi s8nach, polmer rili delavec n?- Ti’ sicer m P 1 videmskem tedniku Cattolica- n aru: enecije. Tako : h prejšnji veCi Relativnega odi sr«- 2a® P^ude, ki s R s to dejavne večeru, 1 te““ 'Udl a[Korc ma, so imenovali tudi ostale elane vodstva. Dolžnosti podpredsednika bo opravljal Fabio Ciccone, tajnik in blagajnik bo Michele Coren, v vodstvu pa sta še Igor Tuli in Dante Cencig. V nadzornem odboru pa so Fabiano Gosgnach, Alessandro Lizzi in Mario Gosgnach. Kot smo pred kratkim zapisali, društvena dejavnost je tudi v beneških dolinah stopila v svojo najbolj "vročo” fazo, največ pa je prireditev za otroke. Na zborovskem po- dročju velja omeniti nekaj zanimivih pobud, ki jih bodo izpeljali ob priložnosti bližnjih božičnih in novoletnih praznikov. Pevski zbor Pod Lipo bo organiziral koncert, s katerim želi pomagati beguncem, ki so tačas v vojašnici v Prešnjem (Purgessimo). Na večeru, ki bo 20. decembra v Spetru, bodo ob prirediteljih nastopili še elani zborov Matajur in iz Sv. Lenarta. Humanitarne pobude v korist begunskih o-trok iz Bosne se nadaljujejo tudi v Benečiji. Po vaseh še zbirajo sredstva, ki jih ho Unicef razdelil žrtvam vojne tragedije. Zaključna manifestacija bo 20. decembra v Skrutovem, kjer bo županja iz Srednjega Renata Qualizza, ki je bila imenovana za zastopnico Unicefa v Nadiških dolinah, obrazložila, kako bodo uporabili zbrana sredstva. Manifestacija bo v tamkajšnji osnovni šoli. Kdor želi sodelovati v akciji, naj denar nakaže na tekoči raCun št. 2433276/01/5 Bance Commerciale v Trstu. Otrokom iz Benečije je bila namenjena tudi pobuda špetrske Beneške galerije, ki je na ogled ponudila dela ilustratorke Luise Toma-setig iz Dreke, ki je sodelovala pri izidu knjige pravljic "Antada”, ki jo je izdalo kulturno društvo Rečan iz Les. Na špetrskem popoldnevu so sodelovali tudi gojenci tamkajšnje Glasbene šole. Pred kratkim so otroke dvojezičnega šolskega centra v Spetru obiskali elani Slovenskega stalnega gledališča, ki so jim ponudili predstavo Ptice nočnega vrta. Delo, ki je nastalo izpod peresa Zore TavCar, je zrežiral Marij Uršič. V niz prazničnih prireditev gotovo sodi tudi pobuda zadrug Lipa, Apo, Seuka in Al frut, ki so poskrbele za posebna božična in novoletna darila. Gre za konfekcijo keramičnih izdelkov ter za domače dobrote, ki jih pridelajo v špetrskih zadrugah. Praznična darila ponujajo v čedajski trgovini Apo-Seuka v ulici Carlo Alberto in na sedežu same zadruge v Spetru. (R.P.) Načelnik svetovalcev KD Roberto Dominici je v začetku svojega posega obravnaval vprašanje investicij za pospešitev deželne industrije. Na tem področju je treba stremeti po kvalitetnih in specifičnih posegih, kar velja tudi za kmetijski sektor. Posebno pozornost bo treba posvetiti stanovanjski problematiki, posebno ljudskim gradnjam in posojilom za prvo hišo. KD je prepričana, da je treba državne inštitucije reformirati in posodobiti izhajajoč iz reforme deželnih uprav. Dežela bo morala igrati aktivno vlogo pri sklepanju novih sporazumov s sosednjimi državami. In to ne samo v sklepni fazi, ampak tudi pri proučevanju posameznh aspektov tega sodelovanja. Ugo Poli (DSL) je rekel, da se je Dežela pri oblikovanju letošnjega proračuna vrnila na stare sheme, Čeprav ne gre podcenjevati finančne krize, ki pesti vse javne in krajevne uprave. Zastopnik Occhettove stranke je bil kritičen do zavlačevanj in zamud pri izvajanju normativa o parkih, modernega sistema za uničevanja odpadkov in politike za pravico do študija. Deželni odbor zamuja pri reševanju nekaterih zelo pomembnih in aktualnih vprašanj, enkrat za vselej pa bo treba po njegovem rešiti problem posojil za prvo hišo, na katere Čaka veC kot deset tisoč družin. Na koncu je Poli pozval Turellovo vlado, naj nadaljuje na poti sodelovanja s sosedi. SKP o zaščitnem zakonu za jezikovne skupnosti TRST - V imenu deželnega vodstva SKP je sen. Stojan Spetič izrazil veliko zadovoljstvo ob sklepu poslanske zbornice, da bo s pospešenim postopkom obravnavala zakon o okvirni zaščiti jezikovnih skupnosti, ki živijo v Italiji. Sklep je zbornica sprejela na zahtevo komunistične skupine in še posebej poslanca Brunettija, ki je ta zakon predstavil, potem ko je v prejšnji zakonodajni dobi doživel klavrn konec. Gre za zaščitna določila, piše v tiskovni noti SKP, za katera je zastavil vse svoje sile sedaj že rajni posl. Loris Fortuna. Zakon je v prejšnji zakonodajni dobi vendarle opravil del svoje poti in ga je poslanska zbornica tudi odobrila. Zal je nekatera določila poslabšala na izrecen poseg listarja Camberja, ki je poudaril, da želi tako preprečiti tržaškim Slovencem, da bi prišli do svojih pravic. Kljub temu pa senatu ni uspelo zakona potrditi, ker se je tik pred razpustom parlamenta razvnela prava nacionalistična gonja, predvsem v vrstah reformistične levice. Senator Spetič je. tedaj javno protestiral in to je bil njegov zadnji poseg v parlamentu.Po aprilskih volitvah so zakon ponovno predložili poslanci SKP, ki bodo v prihodnjih dneh opravili veC strokovnih sreCanj s prizadetimi skupnostmi, od Albancev na Siciliji do provansalcev in Furlanov. Pristojna ustavna komisija poslanske zbornice ima sedaj dva tedna Časa, da pripravi poročilo, na kar bi se morala pričeti glasovanja. Komunisti upajo, je poudaril sen. Spetič, da jih bodo manjšinske skupnosti podprle in da bodo tokrat storile svojo dolžnost tudi ostale demokratične sile. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja L tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FDEG TRST Četrtek, 10. decembra 1992 NOVICE OBČINA / SEJA SKUPŠČINE VREME / MOČAN VETER IN PADEC TEMPERATURE Jutri konvencija Demokratične zveze V konferenčni dvorani bivše Pomorske postaje bo jutri ob 17. uri javna konvencija "Demokratične zveze Trst za Evropo", ki bo verjetno odločilnega pomena za usodo tega volilnega kartela, ki so ga ustanovili DSL, gibanje Rete in nekateri zeleni in radikalci. Zveza, ki ima trenutno svojo svetovalsko skupino v tržaškem občinskem svetu, preživlja precej hude politične trenutke. Nekateri njeni ustanovitelji (med njimi poslanec VViller Bordon) so prepričani, da se je to gibanje izčrpalo in da je treba sedaj iskati nove politične usmeritve. Vsi pa niso tega mnenja, saj mislijo, da ima Zveza še bodočnost in zato je treba nadaljevati po tej poti. Posl. Bordon je vsedržavni koordinator Demokratičnega zavezništva, ki bo v ponedeljek gostilo republikanskega poslanca, bivšega sodnika Giuseppeja Ayalo. Skrb dolinske uprave za usodo Tovarne velikih motorjev Krajevni industrijski sektor že dolgo časa preživlja hudo krizo; nekatere manjše obrate so že zaprli, večji se prebijajo skozi hude težave, delavci odhajajo v dopolnilno blagajno, ali pa jih predčasno upokojijo: skratka lahko rečemo, da se temu sektorju ne obeta nič dobrega, saj ni na obzorju, kljub številnim prizadevanjem in zagotovilom mnogih, nobenerešitve, ki bi spremenila sedanji negativni trend. V kriznem položaju je tudi Tovarna velikih motorjev. V preteklih dneh so se zato na županstvu v Dolini sestali predstavniki tovarniškega sveta TVM in občinskega odbora. Glavni predmet pogovora je'bilo vprašanje zaposlitve. Vodstvo TVM je namreč sindikalnim predstavnikom sporočilo, da je v tovarni glede na delo in naročila preveliko število osebja. Trenutno je zaposlenih 1.790 delavcev, 160 pa naj bi jih bilo po mnenju vodstva podjetja odveč. Zato nameravajo poslati v dopolnilno blagajno 140 uslužbencev, ostalih dvajset pa predčasno upokojiti;. Dolinski občinski upravi se je zdelo potrebno, da se podrobno seznani s stanjem v obratu. Zupan Pečenik nam je povedal, da je občinska uprava že imela več stikov, vendar le s predstavniki tovarniškega sveta, saj vodstvo odklanja vsakršno soočanje. Ne gre pozabiti, da je v tovarni zaposlenih okrog 150 uslužbencev z Dolinskega, kjer sicer ni velikih možnosti za nova dolovna mesta. V občini je sicer večje število manjših podjetij, ki pa delajo v glavnem za TVM. Ne gre tudi pozabiti, da so na teritoriju dolinske občine že zaprli tri večje obrate, kot so bili Calza Bloch, Isotta Fraschini in pa VM. Prireditve ob mednarodnem Dnevu človekovih pravic Danes se bo mednarodna skupnost spomnila 45-letnice razglasitve Deklaracije o človekovih pravicah. Ob tej priložnosti bo tudi v Trstu več slovesnosti in prireditev, na katerih bodo društva in organizacije proslavile dan človekovih pravic, pa tudi pravic otroka. Tržaški združenji Club Unesco in Časa d’Europa bosta priredila v prostorih italijanskega liceja Dante srečanje z dijaki, na katerem bodo orisali vrednote in temeljna načela Deklaracije o človekovih pravicah. Popoldne ob 18. uri bo na sporedu okrogla miza, na kateri bodo spregovorili prof. Sergio Bartole, Giorgio Conetti, Guido Gerin in član Amnesty international Hassan Dalafi. Združenje Arciragazzi prireja danes popoldne od 14. do 17. ure na Borznem trgu srečanje z otroki v okviru prizadevanj za pravice otrok. Mlade bo pričakal takoimenovani ludobus, avtobus, na katerem bo prostora za vsakovrstne igre in razvedrilo. Od 17. ure dalje se bo prireditev prevesila na »zrelo« področje človekovih pravic, ko bodo imeli glavno besedo odrasli. V okvir pobud za uveljavljanje otrokovih pravic gre omeniti še 30-letnico Vsedržavnega združenja rejniških družin ANFAA. Združenje bo svoj jubilej proslavilo v soboto, 12. decembra, ob 20.30 na sedežu Goethe instituta, ko bo na sporedu koncert otroškega pevskega zbora I piccoli cantori della citta di Trieste, ki ga vodi Maria Susovsky, in zbora italijanske skupnosti iz Izole Haliaetum, ki ga vodi Claudio Strudthoff. Muzeju Revoltella bodo podarili umetniško delo Antonia Sofianopula Danes ob 18.30 bo v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella pomenljiva slovesnost. Na pobudo skupine mladih podjetnikov, včlanjenih v Obrtniško združenje, bodo muzeju podarili umetniško'"delo tržaškega slikarja Antonia Sofianopula, pravnuka znamenitega Cesara. Pobuda ima poleg mecenskega značaja tudi rahlo polemično noto, kajti mladi podjetniki so želeli s to gesto pokazati tržaškim javnim upraviteljem, kako se lahko gospodarstvo povezuje s kulturo in zasebni sektor z javnim. V tiskovnem sporočilu se namreč obračajo tudi na javne inštitucije, češ da morajo izbirati med sivim imobilizmom in zdravim aktivizmom. Seveda se podjetniki zavzemajo za drugo rešitev. Poziv k udeležbi na sobotni manifestaciji proti rasizmu V soboto ob 9. uri bo na pobudo Mestnega odbora proti rasizmu in Stranke komunistične prenove javni shod proti rasizmu. Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, partizanov in političnih preganjancev pozivajo tržaško javnost, da se udeleži te manifestacije in s tem izpriča svoj odločen NE sedanjemu valu rasističnega nasilja. Previdnost Staffierija glede vprašanja Osima Pogajanja za revizijo osimskega sporazuma se bodo začela takoj po novem letu, vsekakor takoj, ko bo Slovenija dobila svojo novo vlado. To je na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta povedal župan Staffieri, ki je poročal o nedavnem srečanju z zunanjim ministrom Colombom. Zupan je bil pri oceni tega sestanka z ministrom nepričakovano zelo previden in zelo skop z informacijami. Rekel je le, da mu je Colombo svetoval diskretnost pri obravnavi te kočljive problematike ter mu potrdil, da si bo Italija prizadevala, da se v pogajanja za revizijo Osima vključi tudi Hrvaška. In to predvsem zaradi vprašanj, ki zadevajo položaj italijanske manjšine v tej državi. Občinski svet je med tem sinoči začel maratonsko razpravo o proračunu, ki se bo končala v ponedeljek s predvideno odobritvijo vseh finančnih dokumentov. Občinska bilanca je tudi spričo hude krize, ki jo preživlja država, zelo skopa in se v glavnem omejuje le na tekoče stroške. Odbor je takorekoč spravil v predal vsa načrtovana večja javna dela. Med glavne posege v prihodnjem letu je uvrstil 6 milijard in pol lir stroškov za dokončno ureditev kanalizacije na Krasu. Enajst milijard lir bo uprava potrosila za ureditev odlagališča gradbenih odpadkov v Barkovljah, 5 milijard lir pa bo namenila za restrukturacijo gledališča Verdi. Večji del tega denarja bo črpala iz sklada za Trst in iz raznih deželnih zakonov. Med prioritetne naloge je občinski odbor uvrstil tudi prispevek milijarde in pol lir za gradnjo openske občinske izpostave. Denar za to javno delo bo uprava črpala iz deželnega zakona za razvoj Krasa. Občinski svetovalec komunistične prenove Giorgio Canciani je počastil spomin pristaniškega delavca, ki je v ponedeljek zvečer umrl med delom na neki ruski ladji. Tragična smrt 39-letnega Ruggera Conteduce je spet dramatično postavila v ospredje vprašanje varnosti na delovnem mestu, o kateri se premalo govori in predvsem premalo naredi. Tržaško sodstvo je o tej nesreči, ki se je pripetila v še nepojasnjenih okoliščinah, odprlo tudi posebno preiskavo. Burja zapihala 130 km na uro Polne roke dela za gasilce Odsek Ul. Filzi dalj časa zaprt prometu zaradi majavega žerjava pri hotelu Regina - Tržaški gasilci opravili več kot štirideset posegov Marjan Kemperle Burja, burja in še burja. Severovzhodnik je včeraj vseskozi nadaljeval svojo mrzlo pesem, ki jo je naznanil Tržačanom že dan prej, in jo neusmiljeno pel vso torkovo noč. Veter je ovil Trst in okolico v svoj hladni zimski plašč, kdaj pa kdaj je dopustil oblakom, da so med svojim hitrim prehodom čez naše kraje spustili na zemljo nadležni dež, tudi takrat pa se ni odrekel svoji vlogi neplačanega pometača. Burja je povzročila mnogo nevšečnosti in tudi preplaha. Po ocenah tržaških gasilcev, ki so jo ob tolikšni vetrni vnemi najhuje skupili, so posamezni sunki dosegli v jutranjih urah hitrost do 130 km na uro. Moč vetra je bila tolikšna, da je spravila s tira celo naprave vreme-noslovskega zavoda za merjenje jakosti vetra. Gasilci so morali poseči, da so jih pritrdili in jih tako rešili najhujšega. V teku dneva se je burja nekoliko le polegla: pihala je s povprečno hitrostjo 46 km na uro s posameznimi sunki do 90 km na uro. Slabo vreme je povzročilo tudi včeraj mnogo težav v prometu. Najhuje je bilo v središču mesta, v Ul. Geppa, kjer je burja dan prej razmajala žerjav, ki je stal ob hotelu Regina, bivšemu Narodnemu domu. Mestni redarji so morali zaradi varnosti zapreti Ul. Filzi od Ul. Milano do Trga Dalmazia, kar je ohromilo mestni promet na tem področju. Kasno dopoldne so ulico le delno odprli prometu, šele popoldan pa je na kraju posegel velik žerjav, ki je skušal odstraniti nevarnost s ceste. Prometu so zaprli tudi del Ul. Capitolina pri Sv. Justu. Pod močnimi sunki burje je namreč klecnil zidarski oder ob pročelju poslopja, ki ga tamkaj prenavljajo. Težko železje je zgrmelo na cesto in šele potem, ko so ga odstranili, so lahko vozila spet zapeljala po tej ulici. Tržaški gasilci so imeli z burjo polne roke dela. Zavijanje siren njihovih tovornjakov in avtomobilov je včasih celo preglasilo zavijanje burje. V 12 urah so opravili več kot 40 posegov: odstranili so viseče na-pušče, strešnike, televizijske antene, odpadajoči omet. Nekaj ljudi so rešili iz dvigal, ki jih je ustavil mrk električne napeljave. Na Trgu De Gasperi pred razsta- Odstranjevanje žerjava pri Hotelu Regina v Ul. Geppa (foto Križmančič) viščem so odstranili s cestišča drevo, ki je klonilo sili vetra. V pristanišču so okrepili priveze tovornim ladjam. Razburkano morje ni povzročilo drugih hujših težav, tudi zato ne, ker si ni nihče upal na morje. Valovi so vsekakor tudi včeraj silovito butali ob pomole in ob nabrežja. Temperatura je včeraj padla na 7, 8 stopinje, po napovedih pa bo v prihodnjih dneh še padla. Tržačani so se včeraj raje greli v stanovanju, kot pa da bi odšli na predbožične nakupe. Kogar pa je delovna ali katerikoli druga pot gnala na cesto, je burja, kljub toplim oblačilom dodobra prepihala. Ob tolikih nadležno-stih velja omeniti vsaj eno svetlo točko zadnjih vetrovnih dni. Burja je razpihala izpušne pline in prinesla kisik mestu, ki se je še do pred dvema tednoma dušil z ogljikovim monoksidom. Včerajšnje meritve čistosti zraka v središču mesta so pokazale, da je stopnja onesnaženosti zanemarljiva. Ce že drugega ne, se bomo tudi v prihodnjih dneh lahko brezskrbno vozili po mestnem središču... ZGODOVINA / IZŠLA KNJIGA O LETU 1945 KNJIGE / SINOČI V TRŽAŠKI KNJIGARNI Fotografski posnetki o razgibanem obdobju Pri zanimivi publikadji Raoula Pupa sodelovala tudi Roberto Spazzali in pisatelj Fulvio Anzellotti Predstavitev izpovednih Biserov pod snegom Avtorja Dušana Jelindča in njegovo novo knjigo je številnemu obdnsfvu predstavil Franc Vogelnik Na sedežu zavarovalnice RAS so sinoči predstavili knjigo tržaškega zgodovinarja Raula Pupa z naslovom »Julijska krajina 1945. Podobe in problemi«. Pupo, ki sodi v generacijo mlajših krajevnih zgodovinarjev, je sodelavec Inštituta za odporniško gibanje, predstavitev njegove knjige pa je priredil Deželni inštitut za proučevanje istrske kulture. Zanimivo publikacijo, ki je izšla pri založbi Edi-trice Goriziana, sta predstavila univerzitetna profesorja Elio Apih in Teodoro Sala. Avtorju je pri zbiranju fotografskega materiala pomagal Roberto Spazzali, medtem ko je Fulvio Anzellotti poskrbel za didaskalije. Raoul Pupo (v prvi vrsti) med predstavitvijo (f. Križmančič) S predstavitve v Tržaški knjigarni (foto Križmančič) _______________SODIŠČE / PROCES PROTI ROBERTU ATTIN1JU______________________ Morilec zatrjuje, da je nož iztrgal žrtvi iz rok Attini je decembra lani s številnimi vbodljaji umoril Bencicha, ki naj bi od njega terjal denar za mamila »Bencich je imel v rokah nož, udaril sem ga s pestjo v obraz in mu nož iztrgal. Bencich pa se je znova spravil name, zamahnil sem z nožem.« Roberto Attini, 35-letni narkoman, ki je v ječi pod obtožbo, da je 13. decembra lani umoril Bruna Bencicha, je včeraj pred tržaškim porotnim sodiščem (predsednik Mario Trampuš, javni tožilec Piervalerio Reinotti) v bistvu trdil, da ni šlo za nikakršno premišljeno dejanje. Do umora je prišlo 13. decembra lani v Ul. Mach-lig 20, pri Sv. Alojziju. Attinija so aretirali štiri dni kasneje in je dejanje priznal. Po mnenju tožilca naj bi od Bencicha zahteval mamilo, a ta je terjal, naj najprej poravna dolg. Izbruhnil naj bi spor, ki se je tragično končal. Obramba pa skuša sedaj ovreči tezo, da se je morilec podal v Ul. Machlig oborožen z nožem in da je torej ravnal premišljeno. S tem bi odpadle obtežilne okoliščine, ki bi lahko imele hude posledice, tudi dosmrtno ječo. Včeraj je Attini podrobno opisal, kaj se je tistega usodnega dne dogajalo. Potem ko je Bencichu iztrgal nož, ga je ta skušal uda- riti s predalom omare, pa s kozarcem, a sam naj bi večkrat zavihtel nož. Bencich pa naj bi ne občutil bolečin, ker je bil pod vplivom mamil: ostal je na nogah, Attini, ves umazan od krvi, se je odpravil domov. Po poti naj bi nož odvrgel, verjetno v nabiralnik za smeti. Noža niso preiskovalci nikoli našli. Po krvavem dejanju naj bi si Attini skušal z mamili vzeti življenje. Attini je med zaslišanji po aretaciji najprej trdil, da je Bencich tistega dne takoj terjal od njega denar. Zaupal mu je tudi, da je malo pred tem vzel mamilo. Včeraj pa je izjavil, da sta mamilo vzela skupaj, hotel je preveriti njegovo kvaliteto. Včeraj so pričali tudi razni izvedenci in agenti. Izvidi na truplu Bencicha naj bi zagotovo potrdili, da je vzel močno dozo mamila uro pred smrtjo. Zanimive so bile besede Nives Gravisarjeve, s katero je imel Bencich otroka, sedaj starega tri leta. Dan pred umorom je bila pri njem (živela sta namreč ločeno), jedla sta “pizzo”, ostala je do poznih ur, ker se je slabo počutil; sumila je, da je bil brez mamila. Izključila pa je, da bi imel v stano- vanju nevaren nož: tisti, ki so bili, niso bili primerni niti za rezanje “pizze”. Attinija naj bi poznal že leta, ker pa mu ni plačal nekega dolga (baje za neko vespo), naj bi se odnosi med njima skrhali. Teden dni pred umorom je bila z njim, ko je šel k Attiniju terjat denar. Ker ga ni bilo doma, mu je pustil sporočilo (pozneje so ugotovili, da ga je napisal kar na vrata). Se ena podrobnost: Bencich naj bi bil levičar, Attini pa je trdil, da je nož, preden mu ga je iztrgal, držal v desni roki. Sodna obravnava se bo nadaljevala jutri. Bojana Vatovec Zvest opis odprave na Himalajo, pa čeprav v njem ni nič zemljepisno potopisnega, temveč je nadvse iskerna izpoved vsega, kar se dogaja v pripovednikovi psihi, potovanje duše in srca - to so Biseri pod snegom, nova knjiga Dušana Jelinčiča, ki je pravkar izšla pri založbi Obzorja in ki so jo sinoči predstavili v Tržaški knjigami. Po pozdravu Ilde Košuta, ki je opozorila, da je za prejšnjo knjigo Zvezdnate noči Dušan Jelinčič prejel nagrado Vstajenje, je o avtorju spregovoril Franc Vogelnik, urednik zbirke Domače in tuje gore pri mariborski založbi. Poudaril je, da je pisatelj ostal zvest iskanju in izpovedovanju resnice, ki je zaklenjena v skriti kamrici srca, resnice o silovitih pričakovanjih, bolečih razočaranjih in skelečih spoznanjih. O knjigi je spregovoril tudi avtor. Delo je korak naprej glede na Zvezdnate noči, ki so jih kritiki označili kot refleksivni roman na planinsko tematiko, je povedal, sam bi ga uvrstil v zvrst modernega romana o toku zavesti. »To je roman,« je še poudaril Jelinčič, “pa čeprav sem sam protagonist dogajanja in sloni na resničnih dogodkih.« Na koncu je Livij Valenčič prebral nekaj odlomkov iz knjige, nekaj biserov, za katere smo pisatelju hvaležni, da jih ni pustil zakopane pod snegom na Everestu, je še dodal. Pismo Paula Letina županu Izvršni odbor Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur, ki se je sestal v Marseillu 21. in 22. novembra, je med drugim razpravljal tudi o položaju slovenske manjšine v Italiji in s tem v zvezi o zadržanju dela tržaškega občinskega sveta do slovenskih svetovalcev, ki jim je onemogočena raba materinega jezika, zlasti pa o nasprotovanju oblasti do prof. Sama Pahorja. Izvršni odbor združenja AIDLCM je zato v imenu Federalnega sveta sprejel dokument, v katerem »izraža popolno solidarnost prof. Pahorju, ki se je zvesto držal zakonov in tekstov, ki obravnavajo rabo slovenščine v Trstu«. Hkrati »energično protestira proti oblastem, ki niso upoštevale Konvencije o regionalnih in manjšinskih jezikih, čeprav jo je podpisala tudi italijanska vlada in poziva tržaškega župana in pristojne oblasti, da v prihodnje ne dopustijo takšnih kršitev kulturnih pravic tržaških meščanov oz. da taksne kršitve preprečijo«. Ta poziv je izvršni odbor s podpisom generalnega tajnika Združenja Paula Lehna poslal tržaškemu županu Staffieriju. Otrokova samozavest in telesna kazen Jelka Cvelbar Starši si prizadevamo, Ce nam je vsaj malo jasno, kaj je dobro za naše otroke, da bi jih vzgajali k Cim večji samozavesti. Vendar pri tem nismo vselej in v vsakem primeru dosledni in uspešni. Velikokrat se zgodi, da nehote in večkrat celo podzavestno, zatiramo ponos svojih otrok, navadno s kaznijo, in s tem prav gotovo ne prispevamo k gradnji samozavestne osebnosti. Se veC: s svojim početjem povzročimo veliko škodo. Kazen, ki ogroža otrokovo samozavest, otroku prej škodi kot koristi. Ce se recimo - primer je kar pogost - brata ali brat in sestra med seboj prepirata in mlajši ne zamudi priložnosti, da ne bi starejšega drezal ali se pač dogaja obratno, se skušamo take nadloge rešiti: mama ali oce pošljeta enega od dveh otrok v njegovo sobo, da bo končno mir. To pa prej škodi kot koristi. Ko pošlješ otroka stran, je to zanj znak, da ga noCeš veC videti. Otrok je prepričan, da ga mama sploh noCe veC in to je misel, ki jo najtežje prenaša in s katero najtežje živi. Občutek pa prinaša hkrali otroku prepričanje, da je sam in brez pomoči. Taka zavest pa je za otroka nevzdržna. Sili ga v brezupno trmasto vzdrževanje začetnega neumnega in zgrešenega početja, kakor da bi šlo za protiorožje. Reakcija je še ostrejša, ko gre za telesno kazen. Telesna kazen doseže namreč v zelo redkih primerih zaželeni učinek in navadno bolj škodi kot koristi. Pri otroku vzbuja občutke, ki škodujejo gradnji lastne samozavesti: nihče me ne mara; vse, kar delam, je narobe; nihče me ne posluša, nihče me ne jemlje resno; za svoje starše bom vedno otrok, in podobno. Zato moramo biti starši najprej pozorni na to, kako v slehernem od svojih otrok vzbuditi občutek, da je enako ljubljen, enako sprejet in da ga lahko jemljemo resno kot vse ostale otroke. Ko pride do konflikta, pa pazimo, da ne bomo prizadeli z nepremišljeno besedo ali gesto nastajanje otrokove samozavesti. Ko pride do sporov, naj udeleženci, tako otroci kot odrasli, ne dobijo občutka, da je kdo poraženec, kajti ta občutek bi bil izhodišče za nova, ponavljajoča se kreganja. Izvedenci menijo, da si lahko pomagamo pri vsakdanjem sožitju v družini na veC načinov. Predvsem glejmo na telesno kazen Skeptično: največkrat ji botruje maščevalnost namesto zdravega občutka, kdaj je resnično potrebna. Preden se dodobra razjezite na svojega otroka, ga skušajte upoštevati v celoti. V mislih upoštevajte njegovo osebnost, njegovo bistvo, njegov »jaz«. Predvsem mu ne dokazujte, kako je hudoben, marveč kvečjemu, da je nekaj narobe storil. Ko morate že izraziti kritiko ali grajo, jo skušajte povedati tako, da bo vse povedano, ne da bi bila žaljiva ali omalovaže-valna, češ nič ne razumeš. Denimo, namesto: »Ta soba je pravi svinjak!« lahko uporabimo: »Sama bi se počutila nelagodno v takem neredu.« Spomniti pa se moramo tudi, da bitke, ki jih izvajamo s silo, zahtevajo poraženca. Zato naj se zmagovalec, Ce že mora biti, prelevi vsaj v srednje ponosnega zmagovalca, ki ne bo preveč tlačil poraženega nasprotnika. Pa še čisto na koncu: poskusite skrajšati končno moraliziranje ali pridigo, ki ste si jo pripravili, ko se jezite na svojega otroka, do najmanjše možne mere. Vse, kar je nad minuto in pol, je odveč -vaš otrok je že ob prvi jezni besedi razumel, kaj je storil narobe. NABREŽINA / POBUDA KULTURNEGA DRUŠTVA IGO GRUDEN Mladi oblikovalci kamna bodo prikazali svoje Izdelke Razstavo bodo odprli jutri in bo na ogled do nedelje Ivan Vogrič Ovrednotenje, predvsem pa spoznavanje in na novo odkrivanje oblikovanja kamna oziroma kamnoseške dejavnosti nasploh. To je cilj, ki si ga je zastavilo Slovensko kulturno društvo Igo Gruden z razstavo kamnitih izdelkov. Razstavo bo odprta od jutri do nedelje. To ni prvič, da nabre-žinsko kulturno društvo Pripravi takšno prireditev; tokratna razstava pa no vsebinsko nekoliko nrugačna, saj se bodo na n)ej predstavili mladi Ustvarjalci, ki se ukvarjajo z oblikovanjem kamna. Izdelke bo razstavljalo Sest ustvarjalcev in ena Ustvarjalka: Tomaž Caha-iz Nabrežine, Pavel Hrovatin od BrišCikov, gor Marušič iz Slivnega, Andrej Mervič iz Cero-yeU’ Giorgia Zandomeni z Nabrežine in brata istjan in Marko Zidarič , j Sempolaja. Vsi, razen Hrovatina (le-ta od polet-a upravlja samostojno i ri i^0 kamnoseških zdelkov v domači vasi), 0 zaposleni v kamno-teskih tvrdkah, nekateri teh so dokončali Čaje za kamnoseštvo. Marušič in Andrej ervic razstavljata prvič. Kavedeni ustvarjalci ni,(.,° Prikazali več kam-t, j Izdelkov (od minia-V uo večjih predmetov, Da ,So.mtze itd.), nekateri kn, ^ . fotografije izdel-DriL ^ jih ne bodo mogli Ukazati na prireditvi, v n Hontev razstave bo 18 . 11- decembra, ob uri, odprta pa bo v petek, soboto in nedeljo v društvenih prostorih. V primeru, da bo razstava uspešna, bodo prireditelji v prihodnje priredili še eno, obsežnejšo in popolnejšo razstavo. Kulturno društvo Igo Gruden je zadnja leta že nekajkrat priredilo oz. sopriredilo podobne razstave. Konec leta 1980 je pripravilo razstavo kamnar-skega orodja in kamnoseških izdelkov, na začetku 1986. leta pa je delovna skupina nabre-žinskega društva pripravila zgodovinski in etnografski prikaz v okviru razstave ob 2000-letnici nabrežinskih kamnolo- Čarobna govorica kamna PISMO UREDNIŠTVU Zahtevati spoštovanje pravice o rabi slovenščine trditvijo, da pripada ta pravica samo krajevnim svetovalcem SSk, drugim pa ne, pozneje je to pravilo občina razširila tudi na posamezna volišča. Prav je torej, da se povsod zahteva strogo spoštovanje pravilnika, sprejetega še za časa Spaccinijevega županovanja. Demokratične sile se morajo zavzeti za njegovo potrditev, kajti statut tržaške občine in program Staffierijeve uprave o "obrambi italijanstva” ne vzbujata optimističnih misli. V članku o škedenjskem rajonskem svetu se vam je zapisal tudi stavek, po katerem 'Jelen pravilnika rajonskih svetov (...) priznava pravico sloverfskim svetovalcem (a ne v Skednju!), da na sejah spregovorijo v slovenščini”. Bralcu lahko ustvari vtis, da ima občinski pravilnik v svojem 27. členu kako ozemeljsko ali drugačno omejitev. To ni res. Te pravice so se v preteklosti posluževali slovenski svetovalci pri sv. Jakobu, v Rojanu, Skednju, pri sveti Ani ipd. Kršiti so jo pričele melo-narske uprave z najrazličnejšimi izgovori. Tudi s Bruna Zorzini Spetič občinska svetovalka SKP (foto Ferrari) Proseški otroci obdarili Miklavža, ki gre med begunce Po iznajdljivem dogovoru s starši, učitelji in otroci na proseški osnovni šoli je 60 osnovnošolcev izročilo svoja darila in prihranke Miklavžu s priporočilom, da jih prenese begunskim otrokom iz bivše Jugoslavije. Darila so naložili kar na kombi Dijaškega doma, ki ima redno vezo s sovrstniki v Sloveniji. Igračam, obleki, obutvi in odejam so zaželeli varno pot, prejemnikom pa srečno bodočnost. KAMEN. .. razstava kamnitih izdelkov mladih domačih ustvarjalcev V dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini Odprtje jutri, 11. decembra, ob 18. uri URNIK: jutri, 11. t. m., od 18. do 21. ure; v soboto, 12. t. m., od 18. do 21. ure, in v nedeljo, 13. t. m., od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. OBVESTILO ŠPORTNIM IN KULTURNIM ORGANIZACIJAM TER DRUŠTVOM Pubiiest sprejema voščila za tradicionalne božične in novoletne strani na Primorskem dnevniku SE DANES 10. DECEMBRA, na tel. št. 7796688 ali pa neposredno v uradih v Ul. Montecchi 6, lil. nadstr., od 8.30 do 17. ure. Danes praznuje 55. rojstni dan preljubi mož in tata Virgilio Petini Vse najboljše mu želijo žena Jolanda, David, Laura in ■ Tiziana KINO ARISTON - Dvorana rezervirana British film clubu Jutri: 15.30-17.45-20.00-22.15 »I protagonisti«, r. Robert Altman. EXCELSIOR - 15.30, 17.00 ,18.45, 20.30, 22.15 »La bella e la bestia«. Produkcija Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA -16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Un cuore in inverno«. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Delitti e segreti«. NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Ossessione d’amore », i. Sharon Stone. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi ffitti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE IV - 16.30, 19.00, 21.45 »Časa Howard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa Redgrave. GRATTACIELO - 16.45, 22.15 » Avventure di un uomo invisibile«. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un‘estranea fra noi». EDEN - 15.30, 22.15 »Le succhiatrici erotiche* , pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.55, 20.00, 22.10 »Basic instinct«, i. Michael Douglas, Sharon Stone. Prepovedan mladini pod 14. letom. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Topoleros«. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.15 »La peste«, r. Luis Puenzo, i. VVilliam Hurt, Robert Duval, Sandrine Bonnaire, Raoul Julia. RADIO - 15.30, 21.30 »Lingua di velluto», pom., prepovedan mladini pod 18. letom. VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 10. decembra 1992 MELHIJAD Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.46- Luna vzide ob 16.55 in zatone ob 7.57 Jutri, PETEK, 11. decembra 1992 DAMAZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,8 stopinj, zračni tlak 1005,2 mb ustaljen, veter 46 km na uro vzhodnik , severovzhodnik, burja s sunki do 85 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 13,8 stopinje. □ LEKARNE Od ponedeljka, 7. decembra , do nedelje, 13. decembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 (Milje) (tel. 274998). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 361655). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. a PRIREDITVE KULTURNI KROŽEK 1991 prireja danes, 10. decembra, ob 20.15 v Grudnovi dvorani v Nabrežini zaključno letno prireditev. Sodeloval bo pevski zbor Devinskega zavoda združenega sveta (vodi Piero Poden). SKAVTINJE IN SKAVTI 3. STEGA SZSO - TS vabijo na prireditev ob 40-letnici ustanovitve slovenskih tržaških skavtov v soboto, 12. decembra, ob 20. uri v Mladinskem domu v Boljuricu. Prikazali vam bodo skavtsko delovanje v Bregu nekoč in danes. Toplo vabljeni! BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. PREDAVANJE Kako si pomagamo pri išiasu, astmi in prehladu z bioenergetskimi masažami bo v nedeljo, 13. t. m., ob 9. uri v Domu na Brdini, Proseška 109, Opčine. Sledijo praktični prikazi. Vabljeni. KD PRIMORSKO priredi PEVSKI DRUŽABNI VEČER v soboto, 12. decembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopila bosta MePZ Primorsko in kot gost večera MePZ Societh Alpina delle Giulie - CAI iz Trsta. Toplo vabljeni! ZSKD vabi na SEMINAR O LJUBITELJSKI KULTURI, ki bo v Gorici v Dijaškem domu v nedeljo, 13. decembra, ob 10. uri. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 12. decembra, na II. srečanje z besednim ustvarjalcem. Gost večera bo znana pisateljica slovenskih uspešnic Marinka Fritz-Kunc. Začetek ob 18.30; prisrčno vabljeni. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu, Ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek, 14. decembra, predstavitev knjige o slikarju in kritiku MILKU BAMBIČU, ki jo je napisal Marko Vuk in jo je izdal Goriški muzej v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij. O knjigi bo govoril direktor Arhitekturnega muzeja v Ljubljani dr. Peter Krečič. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v torek, 15. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20 recital Staneta Raztresena »Na 80. pragu«. Sodeluje trio harmonikarjev gojencev Glasbene matice Igor Kante, Aleksander Ipavec in Darjo Savron. Vljudno vabljeni. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 12. decembra, na ČLANSKI VEČER, ki bo v Kulturnem domu na Colu s pričetkom ob 20.30. Sodelovali bosta Tonca in Vanka, na harmoniko pa nas bo zabaval Aleksander Ipavec. Vabljeni člani, simpatizerji in vsi ostali. □ OBVESTILA SPI - ZVEZA UPOKOJENCEV CGIL bo zbirala na vseh svojih sedežih denar za nakup oblačil za 200 otrok iz Bosne, ki so nastanjeni v zbirnem centru v Postojni. V Skednju zbiramo denar na sedežu zveze v Ul. Servola 30 v uradnih urah. ZVEZA UPOKOJENCEV SPI - CGIL iz Križa poziva vse vaščane, da prispevajo v sklad za begunce BiH v Postojni. Prispevke zbirajo na sedežu ob torkih in petkih med 9. in 12. uro. ZSKD ponuja tečaj kitare -rock, country, pop - za vse starostne stopnje. Vodil ga bo kitarist Nevio Miklavčič. Za informacije in prijave smo vam na razpolago v uradih ZSKD -Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. Rok za vpisovanje do 18. decembra letos. SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. Na razpolago je še nekaj prostih mest - pohitite! IBCINA DEVIN- 1ABREZINA obvešča nteresente, ki so že dvi-nili besedilo javnega raz-isa selekcije za namesti-3v enega geometra (6. imk. kval.) za določen as, da se obrnejo na Urad a osebje (soba št. 2) in da vignejo popravljeno bese-ilo razpisa. Rok oddaje rošenj za pripustitev na avedeno selekcijo bo ob 11.30. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1992/93 še dva tečaja: tečaj osnovne informatike MS DOS 5 windows (40 ur) in tečaj windows (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 11. decembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Revoltella 37, tel. 394515. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Caterina Stocca, Natalia Gioja, Roberta Gosdan, Amedeo Notarangelo, Beatrice Crevatin, Alberto Saksida. UMRLI SO: 73-letna Sofia Kante, 92-letna Giovanna Novelli, 78-letni Carlo Schillani, 89-letna Maria Cresevich, 69-letna Livia Mačehi, 94-letna Giovanna Gherbaz, 96-letna Natalizia Notarstefano, 82-letna Natalia Coglievina, 90-letni Nazario Zucca, 70-letni Edi Germani, 89-letna Maria Calcina, 89-letna Giovanna Novacco, 82-letna Maria Franceschini, 56-letni Vincenzo Ruggia, 76-letna Antonia Padoan, 81-letni Giuseppe Juresich, 74-letna Maria Mogorovich, 70-letni Lionello Pellaschiar. ILIRIKA MENJALNICA Obveščamo vas, da smo odprli novo poslovalnico v Sežani na Partizanski cesti 37/a, telefon (067) 31 - 410. Se priporočamo! Naše poslovalnice: lURIKA MENJALNICA, Slbvenj Gradec, Glavni trg 9, tel.: (0602) 42-908 ILIRIKA MENJALNICA, Postojna, Ljubljanska 9, tel.: (067) 23-003 ILIRIKA MENJALNICA, Ilirska Bistrica, Cankarjeva 2, tel.: (067) 41-935 lURIKA MENJALNICA, Mednarodni mejni prehod Jetšane.tel.: (067)8&O17 ROD MODREGA VALA TRST- GORICA vabi ria 39. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 13. t. m., ob 10. uri na Bukovju v Steverjanu. VZPI-ANED-VZED. V nedeljo, 13. t.m., ob 15. uri na openskem strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 51-letnici usmrtitve obsojencev na 2. tržaškem procesu. Spregovorila bosta Stojan Spetič in Giorgio Marži. Predsedovala bo Kostanca Filipovič. Sodeloval bo MPZ Tabor. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI v sodelovanju z Arhivom republike Slovenije -Prosvetni dom. V nedeljo, 13. t.m., ob 16. uri odprtje dokumentarne razstave TRST MED VZHODOM IN ZAHODOM - Politično življenje v Trstu in coni A Julijske krajine leta 1946. Predstavitev Ciril Zlobec. Prisotna bo avtorica razstave in kataloga Nevenka Troha. Kulturni program izvajajo moški in ženski pevski zbor Tabor z recitatorjema Lidijo Sosič in Dragom Gorupom. 3 ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA LICEJA A. M. SLOMSEK vabi vse starše na roditeljski sestanek, ki bo v sredo, 16. t. m., ob 18. uri. RAVNATELJSTVO DTTZ ŽIGA ZOIS z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki za posamezne razrede po naslednjem razporedu: v torek, 15. t. m., na podružnici v paviljonu B v Ul. S. Cilino 16 ob 17. uri za 1. A, 2. B, 2 C, 3 geom., 4. geom. in 5. geom.; ob 18.30 za 2. A, 1. B, 1. geom. in 2. geom.; v sredo, 16. t. m., na sedežu Zavoda, Vrdelska cesta 13/2 ob 17. uri za 3. A, 3. C, 4. B, 4. C in 5. B; ob 18.30 za 4. A, 5. A, 3. B in 5. C. E3 ČESTITKA Danes slavi na Kontovelu 55 let VIRGILIO PERINI. Se mnoga srečna in zdrava leta mu voščijo Ana, Boris, Massimo in drugi sorodniki. MALI OGLASI OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu. Toči belo in črno vino. SONJA STRAIN je odprla osmico v Mačkoljah, Križpot 84. OSMICO je odprl Josip Pangerc po domače Pepi Petrine v Dolini št. 480. OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci 14. NUDIM lekcije iz matematike, kemije in angleščine. Tel. na št. (040) 380810. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindirana vrata v teku dneva za od 400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834. BELO POSTELJICO, otroški voziček, mizo za povijanje, otroški sedež za avtomobil prodam. Tel. na št. 228659. PRODAM audi 80 18S, sivosrebrne barve, letnik oktober 89, prevoženih 36.000 km. Tel. na št. 226207. PRODAM volks wagen kombi, 9 sedežev, v dobrem stanju. Tel. na št. 228090. LJUBITELJU živali podarim mesec in pol starega kužka. Tel. na št. 211336 med 8.30 in 13.00 ter 15.30 in 19.00. PRISPEVKI Ob drugi obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Milkota Čoka se ga spominjata žena Marija in hči Marjana z družino ter darujeta 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen daruje brat Avguštin 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Ličko Mokole darujeta Rozi in Katja Legiša 50.000 lir za popravilo šempolajske cerkve. Člani in prijatelji Zveze upokojencev SPI-CGIL darujejo 900.000 lir, KD in ZPZ Ivan Grbec 200.000 lir ter Stranka komunistične prenove - krožek Skedenj 100.000 lir za pomoč otrokom, ki se nahajajo v zbirnem centru za begunce pri Postojni. V počastitev spomina tov. Slave Cebulec - Katre daruje Franc Stopar 100.000 lir za vzdrževanje Doma na Brdini. V spomin na Ivanko Lukša vd. Guštin in Marijo Ban vd. Puntar darujeta Dragica in Sergij Ukmar 150.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. Namesto cvetja na grob Marije Ban vd. Puntar darujeta Milka in Neda Cijak 20.000 lir za KD Prosek-Kontovel. Ob težki izgubi dragega moža in očeta Edija Germanija izreka ženi Lidiji, hčerki Ondini in drugim sorodnikom iskreno sožalje sekcija VZPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg 10.12.1990 10.12.1992 Ob obletnici smrti se je spominjajo mama Olga, sestra Jolanda z možem Rudijem ter nečak VValter z družino Nabrežina, Trst, 10.12.1992 10.12.1980 10.12.1992 Preteklo je dvanajst žalostnih let, odkar ni več med nami naša draga Gizela Bucik V spomin mož Rafko, sestra Olga, sinova in hčerka z družinami Trst, 10. 12. 1992 VSAK POŽIREK PRIPOVEDUJE SVOJO ZGODBO 4 GORICA Četrtek, 10. decembra 1992 NOVICE Mittelevropsko srečanje V Gorici se danes ob 16. uri v palači Attems pričenja 26. posvet Instituta za mittelevropska kulturna srečanja. Sociologi, predstavniki različnih verskih skupnosti in zgodovinarji bodo razpravljali o krščanskem tkivu v srednjeevropskem prostoru v obdobju 1919-1989. Na posvetu, ki se bo nadaljeval jutri in v soboto, bodo predstavili zbornik 23. simpozija. Proračunski razpravi Goriški pokrajinski in občinski svet se bosta danes sestala za nadaljevanje razprave in predvidoma glasovanje o proračunih. Pokrajinski svet je sklican ob 15. uri, občinski pa se bo sestal ob 17. uri. Na dnevnem redu občinske seje je tudi proračun Mestnih podjetij za storitve. Dan človekovih pravic Ob današnjem mednarodnem dnevu človekovih pravic prireja občinska uprava v Tržižu vrsto srečanj na temo človekovih pravic. Ob 18. uri bo v dvorani Palaveneto javna razprava o smrtni kazni, pri kateri bosta sodelovala vsedržavni odbornik Amnesty International dr. Giorgio Weil in dr. Fulvio Zanelli, ki vodi krajevni odbor iste zveze. Razpravi bo sledilo ob 19.30 v občinskem gledališču brezplačno predvajanje filma Hectorja 01iveire»La notte delle matite spezzate«(ob 10.30 bodo isti film predvajali tudi za šole), ob 22. uri pa filma Femanda Solanasa»Sur«. Karitas za mir in pravičnost Goriška Karitas je ob današnjem praznovanju 44. obletnice odobritve Univerzalne deklaracije o Človekovih pravicah objavila izjavo, v kateri ugotavlja, da se dobri nameni v tolikih letih Se niso udejanili. Pred očmi imamo teptanje človekovih pravic v Somaliji, Bosni in mnogih drugih deželah, ugotavlja Karitas. Prav zato pozdravlja mirovni pohod gibanja “Blaženi graditelji miru” proti Sarajevu. Karitas se simbolično pridružuje temu izrazu protesta in solidarnosti do žrtev in poziva vse ljudi dobre volje k zavzetemu in odgovornemu zadržanju v korist miru in pravičnosti. Gorica kinema:»L. 627« V okviru ciklusa Gorica kinema si v kinodvorani Vittoria na Travniku nocoj lahko ogledate film ”L. 627” francosekga režiserja Bertranda Taver-niera. Gre za zgodbo policaja, ki je kljub sporom z nadrejenim Se zmeraj prepričan v svoje delo. Film, ki je bil izdelan letos, so predstavili tudi na letošnjem festivalu v Benetkah. Začetek predstave ob 20.45. Večera z diapozitivi Slovensko planinsko društvo prireja drevi ob 20.30 v knjižnici Damir Feigel prvo predavanje v zimski sezoni. Vlado Klemše bo prikazal diapozitive s trekinga okrog Mont Blanca, Aldo Rupel pa o spustu s kajaki po Vipavi. Jutri ob 20. uri pa bo v občinski telovadnici v Doberdobu predaval Danijel Rojšek o zanimivostih in lepotah Posočja. Večer, ki bo ob 20. uri, pripravljajo jamarji - Kraški krti. Dopoldne brez avtobusov V okviru današnje vsedržavne stavke delavcev javnih prevozov bo predvidoma nekaj težav v dopoldanskem Času. Avtobusi APT ne bodo vozili med 9. in 12. uro, od 9. do 11.30 pa bo prekinjen mestni avtobusni promet v Gorici. Pogreb Ane De Lorenzo Vest o težki prometni nesreči pri Devetakih, kjer je umrla 24-letna Ana De Lorenzo, je hudo prizadela celotno doberdobsko skupnost. Ano Di Lorenzo bodo pokopali danes v Doberdobu. Pogrebni sprevod bo ob 13.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici, ob 14. uri pa bo žalni obred v cerkvi v Doberdobu. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI prireja v sezoni 1992/93 začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni TEČAJ SMUČANJA Prijave CIMPREJ na sedežu društva (ob sredah med 11. in 12. uro ter ob Četrtkih med 17. in 19. uro ter v trgovini Bavcon). ZiCD zsspi DVE SKUPNOSTI, ENA STVARNOST srečanje med italijansko manjšino v Sloveniji in slovensko v Italiji Danes, 10. 12. 1992, ob 18. uri v konferenčni dvorani avle »P. Cocolin« v Gorici, Ul. Seminario 7 OKROGLA MIZA: POLOŽAJ ITALIJANSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM» Uvodna misel: Rudi PAVŠIČ, predsednik goriske ZSKD. Predavatelji: Stefano LUŠA, generalni tajnik Skupnosti Italijanov Piran; Sandro KRAVANJA, član izvršnega sveta Skupnosti Italijanov Piran; Plinio TOMASIN, predsednik športnih organizacij iz Pirana; Amelia PETRO-NIO, kandidatka italijanske narodne skupnosti za slovenski parlament. SLOVENSKE BANKE / $E EN USPEŠEN KORAK Kmečka banka odpre agencijo pri Rdeči hiši Slovesnost ob odprtju bo v soboto dopoldne Predsednik upravnega sveta Ksaverij Leban (foto SR) Marko Waltritsch Pred dvanajstimi leti, 15. novembra 1980, ko se je Kmečka banka iz Morellijeve ulice preselila na Verdijev korzo 15, kjer so v svoji stavbi uredili svoje prostore, je to bil zelo velik podvig. Za banko samo, ki je tako pridobila dostojne prostore (takratnih 13 uslužbencev je v nemogočih razmerah opravljalo svoje posle v pretesnih prostorih v ulici Morelli), kot za slovensko gospodarstvo nasploh. Kmečka banka se je na tak naCin “vrnila” v tisto osrednjo goriško ulico, kjer so v avstrijskih Časih poslovale kar tri slovenske banke. Z novimi prostori je Kmečka banka lahko razvila celo vrsto novih dejavnosti. Danes, dva dni pred odprtjem nove agencije v Ulici Kugy, tik pri mejnem prehodu RdeCa hiša, je v banki zaposlenih že 92 uslužbencev. Razlogov za odprtje 2. agencije v samem mestu je več. Sedanji prostori ne zadoščajo veC, nam je povedal predsednik upravnega odbora Ksaverij Leban, pa Čeprav je danes na korzu še enkrat toliko prostora, kot ga je bilo pred dvanajstimi leti. Takrat je bila urejena samo osrednja stavba s prostori v petih nadstropjih. Sedaj so na voljo uradi tudi v sosednjih dveh stavbah. Kmalu se bodo lotili adaptacije še nekaterih večjih prostorov v soseščini. Kljub temu pa so svoje poslovanje tako povečali, da morajo tudi drugače nuditi usluge svoji vedno številnejši klienteli. Pred dvema letoma so odprli podružnico v Krminu, ki je v tako kratkem Času ne le opravičila izbiro kraja za prvo filialko, marveč, kot poudarja predsednik, rezultati prekašajo vsa predvidevanja. Podružnica pred mejnim prehodom RdeCa hiša, v stavbi na začetku Ulice Alviano, bo imela veC prednosti. Prva so nedvomno parkirišča. Teh je tam toliko kolikor hoCeš. To pa ima danes velik pomen, še zlasti za poslovne ljudi, ki jim je Cas vreden zlata. Koliko Časa porabimo danes, da najdemo parkirni prostor v središču mesta. Pred RdeCo hišo teh težav ne bo. V prostoru z 80 kv. metri (kasneje bodo ugotovili, ali je treba urediti še enako velik podzemni prostor), kjer bo 5 uradnikov, bodo klienti lahko opravljali vse posle kot na glavnem sedežu. Ker bo tam tudi menjalnica, bo agencija odprta tudi ob sobotah dopoldne. To bo že druga prednost. Dodajmo še tretjo, ki bo prav prišla klientom z druge strani meje. Ne bo jim veC treba v središče mesta. Prav zaradi tega bo Kmečka banka veliko pridobila, saj so zaradi velikega števila ljudi v prostorih na Verdijevem korzu klienti morali velikokrat porabiti dosti Časa. Borba za vsakega klienta in vsak posel pa je danes nujna, pove Ksaverij Leban, še zlasti odkar so v Gorico prišle tudi banke od drugod, ki si seveda upravičeno prizadevajo pridobiti kliente. V letošnjem letu se je gospodarski položaj v Gorici poslabšal, bodisi zaradi manjših trgovskih poslov Cez mejo kot tudi zaradi notranjih italijanskih zadev. Kmečki banki je uspelo ohraniti prejšnji položaj, še zlasti Ce upoštevamo, da je bil njihov lanski uspeh izjemen. Predsednik je povedal, da bo letošnji dokončni obraCun pokazal, da Kmečka banka ni nazadovala, celo napredovala je v primerjavi z lanskoletnimi rezultati. skupaj ■ ■ i V IfANCT V IVvilo I sožitja V Logarjevem avditoriju bo danes srečanje za spoznavanje in sožitje, ki ga prirejata srednji šoli Locchi in Trinko. Dijaki tretjih razredov obeh šol se bodo srečali ob 10.30 in prisluhnili predavateljem, ki bodo spregovorili o pomenu sožitja. Naslov srečanja je Gorica obmejno mesto: za kulturo sožitja in miru, prirejajo pa ga v okviru vzgojnega progra-ma»Ragazzi 2000«. Dijakom bodo spregovorili predsednica sekcije Unicef Sere-na Agazzi, predsednica šolskega okraja Laura Revini Bor-ghes, ravnatelj liceja Paolino d‘ Acjuileia Pontel in pokrajinska odbornica za šolstvo Aleksandra Devetak. Dijaki bodo srečanje uvedli s trijezično izvedbo Beethovnove himne Evrope, pri Čemer bo zbor šole Trinko nastopil ob spremljavi flavtistov sole Locchi. Ravnateljici Rozalija Simčič in Laura Fasiolo želita, da bi s tem srečanjem pomagali premagovati ovire nepoznavanja in nezaupanja. KNJIGA / PREDSTAVITEV Zakaj sploh pijemo? Dr. Prijatelj o vzrokih pitja in zdravljenju alkoholikov dr. Anton Prijatelj (foto Studio Reportage) Pijem, torej sem? Naslov knjige, ki v bralcu nujno spodbudi razmišljanje. Naslov knjige, ki jo je o neštetih problemih, ki jih odpira zasvojenest z alkoholom, napisal dr. Anton Prijatelj, strokovnjak s področja medicine dela in univerzitetni profesor. Izšla je pri Dolenjski založbi, ubira pa si tudi pot v zamejstvo. Te dni so dobrih 130 strani obsegajočo knjigo majhnega formata predstavili v Katoliški knjigarni ob navzočnosti pisca, zdravnika z dolgoletno prakso na področju medicine dela in elana raznih komisij - opera- tivca, kakor bi rekli s sicer nekoliko posiljenim izrazom. Zdravnika, ki je v vsakdanjem stiku z ljudmi, ki so, v večji ali manjši meri odvisni od alkohola, pri Čemer pa sta starost in spol zelo relativna pojma. Poslušalci so z zanimanjem prisluhnili pogovoru z avtorjem, ki je svoje delo zastavil v sosednji Novi Gorici in ki torej odlično pozna tudi navade in razvade Primorcev. Avtorja je predstavil dr. Bernard Špacapan, slišali pa smo spremno besedo, ki jo je knjigi na pot napisal E. KovaCiC. Kot zadnji je o svoji knjigi spregovoril še sam dr. VZPI / POLEMIKA O X. MAS KONCERT / V TOREK V KATOLIŠKEM DOMU Spoštovanje do mrtvih ne more brisati resnice Občinski odbor ANPI-VZPI je ponovno razpravljal o nedavnih dogodkih ob ilegalnem izkopu in prenosu preko meje posmrtnih ostankov treh pripadnikov formacije Decima MAS ter o poskusih, da se enostransko prikažejo tragični dogodki, ki so, posebno v naših krajih terjali tolikšen krvni davek. V posebnem sporočilu sekcija VZPI-ANPI navaja, da so pri obravnavi tragičnih dogodkov zmeraj zavračali sovražen pristop in skušali razumeti Človeške stiske in trpljenje družin ter tistih, ki so bili v tragične dogodke zapeljani. Ob tem VZPI-ANPI navaja težko odgovorno- st Hitlerja in Salojske republike za tolikšno število žrtev v naših krajih. Na te žrtve spominja obeležje na Trnovem, v spomin 2.345 umrlim in padlim. Med temi je mnogo takih, ki so padli pod streli Decima MAS, med številnimi racijami, ki jih je ta formacija vodila skupaj ali pod poveljstvom nemških sil. Po podatkih, ki jih je zaslediti v knjigi Salo-Berlin, ki je izšla pred kratkim, ni dvoma, da je formacija Decima MAS bila v službi nemškega okupatorja in to na ozemlju, ki je bilo iztrgano iz italijanske jurisdik-cije. Opravljala je, kot je mogoče prebrati, policijsko službo. In prav v tej funkciji je ta enota zagrešila veliko zločinov. Na Mali Cecilijanki nastopil ducat zborov Pevska tradicija se obnavlja med mladimi Ducat otroških oz. mladinskih pevskih zborov, od teh deset z Goriškega in dva tržaška, je v torek popoldne nastopilo pred številnim na Mali Cecilijanki v Katoliškem domu. Ob društvenih in cerkvenih zborih sta nastopila tudi zbora šole Trinko iz Gorice in Doberdoba. V imenu prirediteljev, Zveze cerkvenih pevskih zborov je pozdravila Anka Černič, ki je poudarila pomen vključevanja mladih v pevsko tradicijo. (Foto Studio Reportage) SODIŠČE / PROCES PROTI FANTU IZ RUPE POKRAJINA / PROBLEMI CEST Zaplet ob dviganju mlaja Obtožujejo ga upiranja in groženj javnemu funkcionarju Deželni odbornik Cruder obljubil poseg Dežele Mlini birokracije in pravice meljejo počasi, a meljejo. Jutri, v petek, bo pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem proces proti 24-letnemu Albertu Koviču iz Rupe. Proti njemu je bila sestavljena obtožnica na podlagi členov št. 337 in 339 kazenskega zakonika, ker naj bi se upiral in grozil javnemu funkcionarju med opravljanjem službene dolžnosti. Ti dve kaznivi dejanji naj bi Kovic zagrešil 30. aprila 1988 zveCer, ko je s skupino drugih rupen-skih fantov pripravljal mlaj. Gre seveda za v številnih krajih na Goriškem in tudi drugod razširjen običaj postavljanja visokih in okrašenih dreves ob mednarodnem prazniku dela. O dogodku, ki je takrat razburil slovensko javnost na Goriškem zaradi Čudnih okoliščin, smo poročali že v prvomajski številki Primorskega dnevnika leta 1988 in tudi v naslednjih dneh. Sovodenjski Zupan je protestiral pri kvestorju, podoben korak so naredili tudi predstavniki Slovenske skupnosti in nekaterih drugih usta- nov. Dogodek je razburil javnost, ker naj bi se pripadnika policijske obhodnice obnašala zelo osorno in menda "opomnila” fante, ki so dvigovali mlaj, da smo v Italiji in da je treba zato govoriti italijansko. Čeprav je proces napovedan za jutri, se sojenje ta dan predvidoma ne bo začelo. Obtoženec se namerava, kakor smo slišali, poslužiti pravice da bo na obravnavi govoril v slovenščini. Vlogo bo zagovornik (odvetnik Battello) predložil na jutrišnji obravnavi. Na sedežu Pokrajine je bilo včeraj uradno srečanje med pokrajinskim odborom in deželnim odbornikom za promet in civilno zaščito, Gianfrancom Cruderjem. Na srečanju so največ pozornosti namenili obravnavi vprašanj povezanih z načrtovano preureditvijo javnih avtobusnih prevozov na Goriškem in splošnemu načrtu preureditve prometa. Predsednik Sacca-vini je deželnega odbornika opozoril, da bo preurejanje avtobusnih prevozov v začetku pomenilo višji deficit, ki naj bi ga Dežela pokrila z dodatno dotacijo. Cruder je izrekel priznanje pokrajinski upravi za pozitiven pristop do vprašanj javnih prevozov in javnih storitev ter napovedal, da se bo udeležil javne razprave, ki bo 19. t.m. Poleg splošne problematike, so na srečanju razpravljali o specifičnih temah. Med temi tudi, kako Cimprej odpraviti posledice usada na pokrajinski cesti v Steverjanu. Cruder je dejal, da bo Dežela hitro posegla, ustrezno bo ukrepala tudi Civilna zaščita. [3 obvestila ROD MODREGA VALA TRST-GORICA vabi na 39. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 13. decembra, ob 10. uri na Bukovju v Steverjanu. Bi PRIREDITVE SU V UDiSJN J t>KA DEKLETA in PAZ Vinko Vodopivec iz Ljubljane bodo jutri ob 20.30 nastopili v Kulturnem domu v Sovodnjah na koncertu v počastitev Vinka Vodopivca. O skladatelju bo spregovoril Joško Kragelj. KINO GUK1CA VITTORIA Gorica kinema: 20.45 »L. 627«. Rež. B. Tavemier. CORSO 17.45-22.00 »Infelici e contenti«. VERDI 17.00-22.00»La citta della gioia«. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, dr. Alesa-ni, Ul. Carducci, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU LEKARNA PRI JEZERU, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes v Gorici ob 9. uri Maria Dobrilla, vd. Galligiani iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče, ob 10.30 Ugo Bur-gnich iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče, ob 12. uri Guerrina Bres-san, vd. Vidoz iz splošne bolnišnice v LoCnik, ob 13.30 Ana De Lorenzo iz splošne bolnišnice v Doberdob. t Na dan Brezmadežne nas je po neizprosni bolezni zapustil naš ljubljeni mož, oce, sin in brat Savo Sfiligoj Pogreb bo jutri, ob 9.30 iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na glavno goriško pokopališče. Žalostno vest naznanjajo mama Zora, žena Nada, sinova Gregor in Boris, hčerka Erika ter sestra Majda z Markom Gorica, 10. 12. 1992 Ravnatelj, osebje in sošolci DTTZ - oddelka za zunanjo trgovino izrekajo Borisu Sfiligoju iskreno sožalje ob igubi očeta. Ob prerani izgubi drage Ane izreka družini globoko sožalje Debora in družina Pirc Gradbeno podjetje Mario Devetak izreka svojemu uslužbencu Sandro in družini iskreno sožalje ob izgubi sestre Anne. Gradbeno podjetje Mario Devetak izreka svojemu uslužbencu Sandro in družini iskreno sožalje ob izgubi sestre Anne. PRIMORSKA Četrtek, 10. decembra 1992 KOPER / ZVEZA ČASTNIKOV O LANSKI VOJNI VIPAVSKA DOLINA / NEVŠEČNOSTI NOVICE Južnoprimorskega »sindromani bilo Med junijsko-julijsko vojno se Primorci niso tako slabo držali kot to »hoče videti« pisec Premikov Janez Janša Mda zima že stopa v deželo V dolini veter, v hribih sneg V Kopru je bil v torek regijski posvet zveze Častnikov Slovenije za južno Primorsko. Zveza je prostovoljna organizacija in združuje vse aktivne in rezervne Častnike, podčastnike, pa tudi vse druge državcja-ne, ki so aktivno vključeni v obrambne dejavnosti. Organizacija slovenskih Častnikov se je konstituirala na konferenci junija letos, ko so sprejeli tudi statut in program. Kot je povedal predsednik zveze Edvard Pavšič je bil namen koprskega posveta predvsem bolj celovita in pravična ocena dogajanj na južnem Primorskem med lansko junijsko-julijsko vojno. Janez Janša je namreč v Premikih zapisal, da se ta regija ni prav dobro držala. V resnici se je na južnem Primorskem vojna začela en dan prej kot v ostali Sloveniji - enote generala Čada so se na cestah pojavile že 26. junija. Delovanje ljudi, ki so bili tukaj zadolženi za obrambo samostojnosti Slovenije, je bilo prav tako pogumno in učinkovito kot vsepovsod. Anton Žele, tedanji vodja koordinacijske skupine za južno Primorsko in drugi udeleženci tedanjih dogodkov so v svojih razpravah, podkrepljenimi z dokumenti in video Boris Vuk posnetki, osvetlili tedanje dogajanje in dokazali, daso dosledno upoštevali ukaze - vCasih tudi težko razumljive - ki so prihajali iz republiškega vodstva. Prvega dne agresije (26. junija) jim je bilo naj strožje prepovedano aktivno oviranje premikov agresorjem, zato so se omejili na organiziranje blokad, ki so jih spontano postavljali tudi prebivalci na območjih vojaških premikov in ana zaščito prebivalstva. Do nal-sdnjega dne so bile že mobilizirane enote Teritorialne obrambe, ki so potem, ko so to dovoljevali ukazi, aktivno posegle v dogajanja in zelo učinkovito izvajali naloge. Na Obali bi se tok dogodkov spremenil, Ce bi dobili dovoljenje za bojno delovanje že tega dne zjutraj. Seveda pa bi bilo tudi bistveno veC žrtev. Južna Primorska se je proti agresorju, ki je tamkaj nastopil z več kot 3.500 vojaki, 350 specialci, 106 oklepniki in 300 kosi težke oborožitve učinkovito postavila po robu s 1.500 teritorialci, od tega 560 borcev, obo- roženih z lahkim orožjem. S stro-kovne plati so delali dobro, glede spornih in veCkra-tocitanih pogajanj apa velja prisluhniti misli enega od udeležencev razprave:»Prav nic ni treba, da se Primorci sramujemo zaradi svojega prispevka v vojni za Slovenijo. Kdo je bolj pogumen - ali tisti, ki izza varnega zavetja z »ambrustom« razsuje bojno vozilo in ljudi v njem ali tisti, ki je brez orožja stopil pred oklepnik in prepričal vojake v njem, naj se predajo sebe in nepoškodovano vozilo.«Tudi zato je treba Janši povedati, da se moti. Podoba iz lanske vojne (Foto: S. Živulovič/TRIO) Zadnja dva dneva je Primorska doživela pravo zimo. Jugo je dvignil morje, da se je voda razlila po trgih in ulicah obmorskih mest, temu je sledila hitra sprememba, ki se je pokazala v nagli ohladitvi, ta pa je prinesla močno burjo, ki je v Vipavski dolini dosegala hitrost do 160 kilometrov na uro, občasno na posameznih predelih, zlasti med Ajdovščino in Podnanosom pa v torek celo do 200 kilometrov. Se včeraj, ko se je burja nekoliko unesla, so ji namerili do 125 kilometrov na uro, posamezni sunki pa tudi do 150 kilometrov. Zaradi burje so bile ceste, zlasti magistralna cesta, ki povezuje Novo Gorico z Razdrtim, zaprte za tovornjake s cera-dami in hladilnike. Da se z burjo ni igrati kaže primer voznika G.V. iz Ilirske Bistrice, katerega kombi renault trafic je dobesedno odpihnilo s ceste pri Dolgi Poljani. Voznik je imel srečo, da se ni poškodoval, na avtomobilu pa je kar občutna škoda. Ni kaj, pri takšni burji je treba biti na moc previden ali - ostati doma. Medtem ko se v Vipavski dolini dajejo z burjo, se v višjih predelih Primorske (Trnovska planota, Banjšce, Idrijsko in Tolminsko) ote- Vojko Cuder pajo s snegom, cesta Ajdovščina-Col-Crni vrh je zaprta za tovornjake, za vožnjo Gez mejni prehod Predel pa so obvezne verige. Zimska oprema je potrebna tudi za osebna vozila na prej omenjeni cesti. Zima tudi na Postojnskem ne prizanaša, a vsaj v prometu zaekrat še niso imeli hujših nevšečnosti. Sicer pa je znano, da ima tudi tam burja mlade. Snega se veselijo predvsem smučarji. Kot poročajo iz smučarskih središč (Bovec, Livek, Črni vrh nad Cerknim in Kalic) bodo usposobili smučišča takoj ko bo padlo zadosti snega. Zima je torej tu, kar nekaj dni pred njenim uradnim začetkom. DOBROVO / HIT-OVE MUZE GORENJA TREBUŠA / ODMAKNJENI V GRAPE ILIRSKA BISTRICA / VOLITVE Iz tega fanta (P. Levijo) bo še dober pianist Nova cesta bo vrnila življenjske sokove Osemdeset let so jo čakali in dočakali Ivan Silič Na drugem abi skem koncertu L Oiuz na gradu v vem v Goriških B tržaški pijanist Pie Levi izvajal Sona molu, imenovano ssionata L.v.Beet Polonezo op. I Chopina, Polone; duru F. Liszta ir uiouvements de I shka I. Stravinskeg Ime pianista i doslej bilo nepo: Ker je mlad in z Ua izvajalske sposi ter nadarjenost, g e gotovo in še pra -- »aoiuiu siopn shCne dovršeno odraza v ritmiC: . jrvi in sprošcei 1§ri, ta ga že sam opredeljuje kot s Oo Učinkovitega Ca' v Čemer ga Potrdila izvec rszta in S trav n teh delih sn , aznali, da so i Tla ta najbolj dc doživeta in tudi P^u z ostalimi [acijsko najbolj , vredno odzivm ecemo, da je bi: Planisticna izc uravnana v jed me, ki se je oc učinkoviti, indr mišljeni interj ^Citno sta mu biizumvkyrča hjOPin, pri k a * Pri Beetl ^Ppassionat S*11 '°i*< Z™); Uazc Andante con moto. Izvedba sonate je vzbujala vtis, kakor da izvajalec išCe in poskuša utelesiti svojo vizijo. To je vsekakor pozitivno, za mladega interpreta tudi nujno, Ce naj se dokoplje do individualno bolj dognanih konceptov, nazornejšega interpretiranja, izrazitejše umetniške izpovednosti. To pa, po izkušnjah sodec, raste z dozorevanjem misli in duha ter Čustvenega sveta. Podobno pot so hodili tudi nekateri, danes po svojsko dognanih poustvarjalnih snovanjih visoko cenjeni umetniki. Recital na gra-du v Dobrovem podo-bno pot in mesto obetavno nakazuje. Pred njimje še veliko truda in dela. Konec prejšnjega meseca so prebivalci Gorenje Trebuše dočakali enega redkih lepih dni, ki obiščejo njihovo dolino: odprli so novo asfaltirano cesto. O dogodku je poročal tudi naš časopis. Priložnost smo izkoristili tudi za daljši zapis o kraju in ljudeh. V koničastem južnem koncu tolminske občine nas pot vodi skozi Dolenjo in Gorenjo Trebušo. Če smo tja namenjeni bodisi s primorskega, idrijskega ali notranjskega konca, pelje do Trebuše veC cest. Vse so obupno slabe. V minulih dneh je bil za te kraje nadvse slovesen dogodek. 27. novembra so slovesno odprli prenovljen in asfaltiran, osem kilometrov dolg Roman Bric cestni odsek, ki povezuje obe Trebuši in skrajšuje prejšnjo povezavo za dobre tri kilometre. Upravičeno so krajani in drugi sodelujoči ter številni gostje, med njimi tudi še aktualni notranji minister Igor BavCar, ob tem zadovoljni, saj jim je zadnje močno deževje skoraj prekrižalo načrte. Na cesto so krajani Trebuše Čakali celih 80 let, saj so se njene gradnje prvič lotili že tik pred prvo svetovno vojno, je povedal krajevni tajnik Franc Podgornik. Pred leti so zagrabili bolj resno, kar je končno prineslo tudi pravi rezultat. V Gorenji Trebuši, kjer so še pred drugo svetovno vojno našteli 700 prebivalcev, jih danes živi le še 120. Večino so stari ljudje. Številne domačije propadajo. Mladim, ki so po vojni odhajali s trebuhom za kruhom drugam, pa se s cestno povezavo in drugimi pridobitvami danes vendar le odpirajo nove možnosti. V Dolenji Trebuši je tolminski Metalfleks v nekdanjih Cicibanovih proizvodnih prostorih odprl tovarnico, v kateri je zaposlenih enajst domačinov. Se nekaj pa se jih preživlja z obrtno in drugo dejavnostjo. Na opuščene domačije sta se že vrnili dve mladi družini. Podjetni VonCi-novi so se v Gorenji Trebuši lotili izgradnje motela z 20 ležišči in trgovine, ki bo že prihodnje leto nared. Poleg tega pa so se v sorodstvu odločili tudi za gradnjo lesnopredelovalnega obrata in gostilne. Tre-bušani upajo, da bi tako oživili še kakih 20 domačij. Ce se bo njihovo upanje uresničilo, bo vas rešena.»Nova cestna povezava je bila zgrajena s pomočjo vseh Trebu-šanov, ki so od vsepovsod pošiljali pomoC. Zahvala gre tudi občinskemu vodstvu, podjetjem in posameznikom, «se je ob tej priložnosti zahvalil predsednik krajevne skupnosti Albert Bratuž. Sicer pa so pred dnevi slavili tudi v Dolenji Trebuši, njihovo praznovanje je drugačne narave, pa vendar je pomembno. Tamkajšnje prosvetno društvo Justin Kogoj, ki ga vodi Vladimir Jan, je proslavljalo 80-letnico svojega delovanja. V okviru društva, ki ima bogato trdicijo še iz predvojnih Časov, vanj pa so vključene kar cele družine, delujejo danes moški pevski zbor, foto-sekcija in dramska skupina. V preteklosti so v njegovem sklopu delovali tudi godbeni ansambel in dekliški mladinski zbor. Življenje krajanov v obeh Trebušah - Gorenji in Dolenji - teCe dalje kot reka Idrijca, ki so ji ves povojni C as grozili z zajezitvijo. To bi pomenilo smrt za dolino. Sedaj Trebušani upajo, da nespametna zamisel, ki je skoraj ves čas po vojni hromila življenje v tej dolini, vendarle ni več aktualna. »Če bo treba, se bomo spet postavili za našo dolino, kot smo to naredili med NOB,« pravijo Trebušani. V Gorenjo Trebušo se vrača življenje,-Tudi zato so cesto simbolično odprli predstavniki mladega rodu. V njih je bodočnost... (Foto: M.Bric) Obljub je bilo veliko, rezultati bodo ali pa ne Dragica Prosen Volilni glasovi ki so jih prejele posamezne bistriške stranke, so znani: LDS 21.45 odstotkov, ZL 17.43, SNS 11.53, dobro se je odrezala tudi Zveza za Primorsko z 8.42 odstotki. Proti pričakovanju pa so deleži glasov, ki so jih prejele druge stranke nizki. Predsednik bistriške SLS (7.78 odstotkov) Ivan Boštjančič pravi, da je izvolitev paC izražena volja ljudi, ki pa je zanj šokantna. Dejal je, da so ljudje očitno še pripravljeni delati po dosedanjem sistemu-veliko obljub in malo rezultatov. Vodstvo SLS je razočarano nad kmeti, ker so volili stranke, ki niso naklonje- ne kmetijski politiki. Razočarani so tudi v NDS. Njen predsednik Herman Malečkar oCita volilcem da so zelo hitro pozabili na zasluge ljudi, ki so speljali osamosvojitev. Zmagale so sile, ki so bile takrat proti osamosvojitvi. Tudi kandidatu DS Jožetu Pirihu (3.71 odstotkov) ni dosti pomagalo hvaljenje Bavčarjevih zaslug. Prej bi rekli narobe^ Res je da volilci niso seštevali takšnih in drugačnih zaslug. Odločali so se predvsem praktično, kar navsezadnje govorijo tudi dejstva, da so nekateri tuji, nepoznani kandidati od drugod na bistriški listi naprimer SNS, SKD dobili celo več glasov kot-»domaCi«. NOVA GORICA/KNJIGA literarni prvenec prof. Marije Mercine-Imena V Goriški knjižnici Franceta Bevka (v oddelku za mladino in odrasle v ulici Gradnikove brikade) bodo drevi, 10. decembra, ob 19. uri predstavili knjižni prvenec prof. Marije Mercina, zbirko novel»Imena«. Novele so v literarni obliki napisani spomini na mladost in kraje, ki jih je obeležila njena mladost, to so Goče v Vipavski dolini in okoliške vasi. Od tod tudi naslov.Pod»Imeni«se skrivajo imena vasi v okolici njenega rostnega kraja. Vanje so vpletena tudi doživljanja na svoji poklicni poti. Novele so razdeljene na dva dela: Imena (5 novel), Hiša (6 novel); tem sta dodani še dve samostojni noveli: Feniks in Gruden. Knjiga ima 158 strani in je izšla v samozaložbi, v 1000 izvodih. Predgovor je napisal Marijan Tomšič, akademski slikar Zvone Apollonio pa jo je ilustriral. Vsi, ki so pri knjigi sodelovali, bodo tudi prisotni na njeni predstavitvi. Sodelovala bo tudi recitatorska skupina iz novogoriške gimnazije. Ob tej priložnosti bo odprta tudi razstava Apollonijevih ilustracij. Turizem potrebuje vlaganja TOLMIN - Sele sedaj, ko je trgovsko podjetje Alpkomerc, ki je že dalj časa najuspešnejše podjetje v občini, začel tudi s turistično dejavnostjo je jasno, da tukajšnji turizem ne bo več v topli gredi dobrih namenov gojena rožica. Ta mesec so dokončali prenovo hotela Km. Hotel je tako zaiostil vsem kriterijem B kategorije. Lani spomladi se je Krn loCil od Kompasa, danes jim tega koraka ni žal, saj je novo podjetje do danes vložilo smiselno naložbo 72 milijonov tolarjev in uvedlo red. Sodobno so uredili 23 sob, ki so opremljene tudi s televizorji in telefoni. Ves hotel in zunanje strežne površine letnega vrta so urejene bolj funkcionalno, prenovljeni sta tudi restavracija in kuhinja. To pa še ni vse. Alpkomerc bo poskrbel, da se bo v Tolminu vedno kaj dogajalo. Ni torej čudno, da imajo za praznike komaj še kaj prostora. In še nekaj. Letos so lastniki hiš poskrbeli za obnovo pročelij v starem tolminskem jedrn. Razmišljajo tudi o ponovni postavitvi vodnjaka na starem tolminskem “placu". (MM) Češnjev vrt na sežanskem odru SEŽANA - SSG iz Trsta bo z delom A.P.Čehova Češnjev vrt gospodovalo tudi na odru sežanskega kulturnega centra Srečka Kosovela. V glavni vlogi Andrejevne v tem gledališkem delu praznuje velika igralka Mira SardoC 40-letnico umetniškega delovanja. Predstava v soboto, 12. decembra, ob 20. uri je za gledališki abonma in izven. Organizatorji so poskrbeli tudi za avtobusni prevoz iz Svetega pri Komnu ob 19. uri in iz Kozine ob 19,15 . (OKS) Hočejo inšpektorja - domačina TOLMIN -Razpis za urbanističnega in gradbenega inšpektorja bodo ponovili, ker se tolminski izvršni svet ni strinjal s predlagarpm ing. gr. Bojanom Zelatom. Menijo namreč, da bi domačin lažje in z večjo prizadetostjo nadzoroval to, kar se dogaja v njegovi občini. (MM) V Prestranku bodo redili konje POSTOJNA - Nekdanjo farmo v Prestranku pri Postojni, ki jo je jugoslovanska vojska uporabljala za vzrejo prašičev je občinski izvršni svet namenil turistiCno-športni in kmetijski dejavnosti. Objekt in pripadajoče zemljišče bo obnovilo podjetje Grad Prestranek, ki bo z ministrstvom za obrambo sklenilo ustrezno najemno pogodbo. Po preureditvi bo nekdanja prašičja farma najverjetneje služila vzreji jahalnih konj. Zametki rekreativno-turistične dejavnosti so se v Prestranku začeli že pred letom, ko je isto podjetje pričelo obnavljati mali prestranški grad. (MG) Ilustratorka Jemec Božič med mladimi bralci SEŽANA- Poznana slovenska ilustratorka mladinskih knjižnih del Marjanca Jemec Božic bo danes, v Četrtek, 10. decembra, gostja Kosovelove knjižnice v Sežani. Ob 16.30 bo sodelovala na tradicionalni uri pravljic in razveselila najmlajše obiskovalce knjižnice in bralce. Ob tej priložnosti bodo v knjižnici tudi odprli za javnost razstavo njenih novoletnih voščilnic, ki jih je v preteklih letih izdelala za UNICEF in za Društvo paraplegikov. (OKS) Proračunski denar za iskalce prve zaposlitve POSTOJNA - Postojnski izvršni svet je spremenil pravilnik, po katerem je doslej dodeljeval sredstva iz občinskega proračuna za pospeševanje novega zaposlovanja v občini. Po stalnem pravilniku, sprejetem konec lanskega leta, so morali biti novozaposleni delavci prijavljeni na zavodu za zaposlovanje že v času razpisa. S spremembo pa bodo prosilci (obrtniki, podjetniki) dobili denar tudi za tistega nezaposlenega, ki je bil kot brezposlen prijavljen šele kasneje, vendar mora biti iskalec prve zaposlitve. Prav tako so spremenili dosedanji pogoj, ki določa najnižjo stopnjo izobrazbe. To je bila četrta stopnja strokovne usposobljenosti, v malem gospodarstvu pa potrebujejo tudi ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe. (MG) Skrivnostnost in svetost kamna DOBROVO V GORIŠKIH BRDIH - V petek, 11. decembra, ob 20. uri bodo v gradu predstavili knjigo akademskega slikarja Pavla Medveščka Skrivnost in svetost kamna. Avtor v knjigi, ki premore 193 strani formata A4, popisuje zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem. Knjigo dopolnjuje 168 barvnih fotografij kapelic, predmetov, kamnov in krajev, kjer se še drži stara vera prednikov. Fotografije je posnel Rafael Podobnik. Medveščkova knjiga je izšla v sklopu zbirke Jadranski koledar, ki jo izdaja Založništvo tržaškega tiska. (VC) Obalni sindikati o lastninjenju KOPER - V pripravah na lastinjenje podjetij sta na turistično razviti slovenski obali najdlje hotelski podjetji Metropol in Palače, je bilo slišati na torkovem seminarju o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je obalna sindikalna organizacija priredila v Izoli. Vsekakor pa se morajo v te procese dejavneje vključiti sindikalne organizacije. Nekaj napotkov o tem, kako naj to storijo, sta jim na seminarju ponudila predavatelja Marko Mulej in Iztok Kremser iz mednarodnega podjetja ININ iz Ljubljane. Dokaj natančno sta predstavila pred nedavnim sprejeti zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in odgovarjala na vprašanja sindikalnih zaupnikov. (FO) GOSPODARSTVO Četrtek, 10. decembra 1992 ______KOMENTAR____ Po dražji elektriki tudi višja inflacija Mile Čuk Kar nekako v senci sanacije potapljajočih se železarn in »cestnega dvoboja« Krajnc -Kopač na gospodarskem prizorišču in seveda predvolilnih bojev na političnem, je slovenska vlada že pred tremi tedni sprejela precejšnjo podražitev električne energije. Uradno so to objavili šele predvčerajšnjim, ko so mnogi že govorili o novi »aferi«, oziroma takšno početje označevali kot namerno skrivanje, ker bi pac električni skok utegnil znatneje vplivati na odločanje volilcev. Področni minister je namreč dokaj neprepričljivo dokazoval, da vlada podražitve toka ni objavila prej, ker menda _v Uradnem listu ni bilo prostora. Zavlačevali naj bi tudi s tiskovno konferenco, saj razprave o novem tarifnem sistemu niso hoteli uporabiti v predvolilne namene. Sicer pa je novoletna podražitev elektrike, kakorkoli jo že označujejo, najbolj udarila po žepu tistih, ki tok hoCeš noCeš plačujejo redno, saj bi jim ga sicer izklopili, torej nekaj vec kot 700 tisoč gospodinjstev v Sloveniji. Ta bodo namreč po novem letu odštela 27, 7 odstotka vec kot doslej. Skoraj neverjetno pa je, da se bodo po novem tarifnem sistemu velikim industrijskim odjemalcem, torej tistim, ki tudi doslej svojih obveznosti večinoma niso poravnavali, cene toka znižale kar za 22 odstotkov. Ob tem pa slovenski minister za energetiko izjavlja, da bi že njegov predhodnik moral izklopiti elektriko TGA Kidričevo, hkrati pa priznava, da si sam tega ni upal narediti. Slovenska industrija naj bi v prihodnjem letu predvidoma porabila približno 30 odsotkov električne energije. Povejmo še, da vlada ni dovolila prehoda z nižje poletne na višjo zimsko tarifo, ker bi to povzročilo dvoodsotno mesečno rast inflacije. Zdaj se je s tem očitno sprijaznila, saj nova podražitev po ocenah vlade prinaša natanko tolikšno rast. Seveda pa bo dražja elektrika prav gotovo povzročila tudi verižno zviševanje drugih cen. Priča smo torej popolni zmedi na tem področju, s katero se bo vsekakor morala cimprej spoprijeti nova vlada. Navsezadnje velja spomniti, da so še pred kratkim zaposleni v energetiki žara-di neurejenih razmer grozili s splošno stavko, že dan po objavi najnovejše podražitve elektrike pa so svoj glas povzdignili tudi drugi sindikati. NOVICE Javni protest Društva Manager LJUBLJANA - Društvo Manager odločno protestira proti nasilnemu odstavljanju direktorjev in pričakuje ustrezen odziv pristojnih organov. Z vsemi možnimi ukrepi pa jih bo varovalo tudi samo. Zato poziva direktorje, ki še niso elani društva, naj se včlanijo vanj. Nasilna odstavitev direktorja Tovarne gospodarskih vozil v holdingu Tam g. Zdravko-vica je samo eden izmed letošnjih primerov brezpravnega znašanja nad menedžerji v Sloveniji, piše v protestnem pismu predsednik Društva Manager dr. Tone Krašovec. V gospodarski krizi, v kateri se je znašel velik del slovenskega gospodarstva, je nezadovoljstvo zaposlenih razumljivo, prav tako pa odgovornost direktorjev v okviru objektivno danih možnosti. Vendar pa to ne more biti povod za ravnanje po zakonu ulice in za grožnje sfizicnim obračunavanjem. Ob tem ko zaposleni neredko zahtevajo od direktorjev nemogoče, jih mimo pravnih postopkov vse pogosteje nasilno odstranjujejo z njihovih mest, položaj podjetja pa se zato prav nic ne izboljša. Dogajajo se najbolj grobi napadi na osebno integriteto prizadetih menedžerjev, ob katerih molčijo pristojni organi oblasti in drugi odgovorni za varstvo pravnega reda in človekovih pravic. To področje je le eno izmed tistih, kjer se javno kršijo temelji pravne države, zato bomo po potrebi organizirali svoj sindikat. O svojih aktivnostih bomo javnost redno obveščali, še piše v javnem protestu Društva Manager. Novi bankovec za 10.000 YUD? BEOGRAD - Čeprav še niso uradno potrdili, je že povsem zanesljivo, da bo v ponedeljek, 14. decembra prišel v obtok novi bankovec za 10.000 YUD. To bo tudi najbolj dragocen apoen v obtoku, dvakrat večji od doslej »najdražjega« bankovca. Ta zajetni bankovec naj bi pomagal rešiti veliko pomanjkanje gotovine v bankah in na poštah, ki traja že dlje časa. Ali pa bo res tako, je težko reci. Zdi se, da tudi odgovorni niso povsem prepričani v to, saj, kot je slišati, že razmišljajo o tiskanju tudi drugega bankovca v vrednosti 50.000 YUD, ki bi utegnil priti v obtok že sredi januarja. Ce upoštevamo hiperinflacijo v ZRJ tiskanje vse »dražjih« apoenov ne vzbuja posebnega začudenja. Po računih uradne statistike je inflacija letos dosegla 13.480 odstotkov. V preteklih enajstih mesecih je jugoslovanski dinar petkrat devalviral, zadnjic 13. novembra. Mimogrede to je bila že 17. devalvacija jugoslovanskega denarja po drugi svetovni vojni, njegova vrednost pa se je v tem obdobju zmanjšala celo za desetmilijonkrat, so izračunali izvedenci. Poseben dokaz glede vrednosti trenutnega jugoslovanskega dinarja so tudi obresti, ki jih banke izplačujejo za vezane vloge. Najvišje obresti znašajo na mesec celo 120 in 125 odstotkov za vsote, ki so vezane za šest mesecev. Povrh jih obračunavajo še po sistemu obrestno obrestnega računa in tako je za naloženi dinar po treh mesecih v najugodnejšem primeru mogoCe dobiti 762 dinarjev, v dvakrat daljšem obdobju pa celo 12.875 YUD. (B. B.) SLOVENIJA / SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ ITALIJA / ZA VOGALOM PRVA POT NA VZHOD »Občutek imamo, da smo osamljeni« Do zdaj so podpisali pogodbo z 98 podjetji Alenka L. Jakomin Iluzije so se zdaj razblinile Elio Fornazarič LJUBLJANA - Na podlagi nedavnega vladnega natečaja, je Sklad Republike Slovenije za razvoj doslej podpisal pogodbo z 98 prijavljenimi podjetji, v katerih naj bi zaceli sanacijski postopek. Breme, ki ga ta podjetja pomenijo za družbo, znaša 1, 5 milijarde nemških mark, kar je 3, 5-krat veC, kot znaša javni dolg za sanacijo slovenskih železarn. Doslej so ta podjetja ustvarila izgubo v višini 230 milijonov nemških mark, do konca leta pa naj bi izguba znašala že 500 milijonov mark. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor Sklada Uroš Korže, je podpis pogodbe o prenosu družbenega premoženja na Sklad kratkoročno zaostril težave, saj so se ta podjetja prej zadolževala pri različnih ustanovah. Sklad za razvoj naj bi podjetjem pomagal pri uresničevanju sanacije in prestrukturiranju. Kako? V nekaterih podjetjih je že imenoval upravni odbor (kjer je večinski lastnik sam, delni lastnik pa je v dogovoru z drugimi lastniki), ki odloča o prodaji sredstev, hipotekah, najemanju kreditov in seveda imenuje poslovodstvo. Sklad za razvoj se z upniki podjetij pogaja o neporavnanih dolgovih in ocenjuje izvedljivost sanacijskih programov. Največ težav se pojavlja pri pogovorih z nekaterimi banka-mi-upnicami, ki ne želijo sodelovati in se bodo zato znašle v položaju stečajnih upnic ali lastnic fizičnega premoženja. Prav tako se Sklad pogaja tudi s sindikati in svetuje pri reševanju problema odvečnih delavcev. Po ocenah Skla- da se presežek delavcev vrti okrog številke 10.000. Delavcem naj bi do konca leta pomagali pri prezaposlovanju, samozaposlovanju in predčasnih upokojitvah s proračunskimi sredstvi. Po zadnjem rebalansu je v proračunu za ta namen predvidenih 750 milijonov tolarjev, vendar pa po besedah mag. Koržeta izplačila v podjetja zamujajo, upa pa, da se bo zdaj, po volitvah, tudi to uredilo. Sklad skrbi še za kratkoročno konsolidacijo podjetij, torej za njihovo preživetje na kratek rok, in sicer tako, da išče realne načine lastninjenja. Postopki zbiranja ponudb za lastninjenje oziroma prodajo podjetij so že v teku, zato vodstvo Sklada ocenjuje, da bodo' v večini manjših podjetij pripravili ustrezen model lastninjenja že januarja prihodnje leto. »Občutek imamo, da smo pri tem projektu osamljeni, vendar pa vseeno računamo na razumevanje upnikov v bančnem sektorju, elektrogospodarstvu, na železnicah, na podporo proračuna in na konsenz s sindikati,« je novinarjem zaupal direktor Sklada za razvoj in dodal, da je prenašanje bremena teh podjetij na javni dolg neupravičeno, saj bi to poleg dodatne obremenitve davkoplačevalčev zavrlo naložbe in proizvodnjo. Korže je še povedal, da sta potrebni Čimprejšnja samosana-cija in privatizacija, pri tem pa Sklad potrebuje več "streliva”, saj bo drugače prisiljen od projekta odstopiti. Njihovi finančni strokovnjaki so pri opravljanju revizij v teh podjetjih ugotovili vrsto goljufij: od lokalnega okoriščanja podjetnikov, finančnih transakcij prek podjetij v tujini do financiranja političnih strank V Sloveniji je po ocenah Sklada RS za razvoj pet ali šest podjetij, ki nimajo možnosti za preživetje in bodo morala v stečaj ali prodati svoja sredstva. »Ce splošnega konsenza s sogovorniki ne bomo dosegli, se bo proizvodnja ustavila tudi v drugih podjetjih. Toda mi nočemo umiranja na obroke,« pravijo predstavniki Sklada za razvoj. TRST - Ko so se pred nekaj leti zaceli rušiti razni zidovi v srednji in vzhodni Evropi, se je tudi v deželi Furlaniji-Julij-s ki krajini izoblikovalo splošno pričakovanje, da se bodo na Vzhodu v sorazmerno kratkem Času ustvarile tolikšne možnosti za vsestransko gospodarsko sodelovanje, da bo to območje postalo pravi el-dorado za zahodne poslovneže. Sčasoma pa se je pokazalo, da smo si v tem primeru delali utvare, ki so marsikomu pustile grenak priokus v ustih, saj se je resnica pokazala v neprimerno bolj kruti obliki, kot bi jo lahko pričakovali celo tradicionalni skeptiki. To temeljno misel so izrekli najvišji predstavniki deželne uprave, med njimi zlasti predsednik skupščine Remo Go-nano in podpredsednik deželne vlade in odbornik za industrijo Ferruccio Saro na včerajšnjem seminarju z naslovom Za vogalom prva pot na Vzhod, ki ga je organiziral Inštitut za gospodarske in družbene raziskave IRES. Nekdanje iluzije so splahnele, so še poudarili, in zdaj bo treba revidirati marsikateri naCrt. V kakšnem smislu? Odbornik, pristojen za industrijo, je bil v tem pogledu kar se da jasen: deželna uprava bo odslej podpirala le tiste pobude, usmerjene na vzhodne trge, skupaj s Slovenijo in Hrvaško, ki bodo lahko zagotavljale razvoj sodelovanja v meddržavnem merilu, hkrati s tem pa tudi razvoj domačega, torej deželnega gospodarstva. Številne pobude iz prejšnjih let so namreč opozorile, da selijo podjetniki svoje dejavnosti povsem v tujino, kjer na podlagi raznih joint-ventu-res izkoriščajo cenejšo delovno silo in surovine, s tem pa povzročajo postopno .de-industrializacijo Fur-lanije-Julijske krajine. Prav tako si bo deželna uprava prizadevala, da bi ES v trenutku, ko se ji bosta pridružili Slo- venija in Hrvaška, omejila uvoz določenih proizvodov iz teh dveh republik, tako denimo predvsem tekstilnih in železarskih izdelkov, saj bi sicer Furlanija-Julijska krajina ne mogla vzdržati hude konkurence na teh in na drugih občutljivih področjih. Na seminarju sta sodelovala tudi Ag-nes Simonyi, predstavnik Metropolitan Research Institute iz Budimpešte in slovenski minister za malo gospodarstvo dr. Maks Tajnikar. Slednji je podrobno analiziral strukturo in razvoj malih in srednjih podjetij v Sloveniji ter opozoril na možnosti za navezavo tesnejših oblik sodelovanja s tujimi partnerji na najbolj zanimivih in perspektivnih področjih, predvsem kar zadeva trgovino, razne storitve, malo industrijo, turizem in gradbeništvo. Posebno pozorno so navzoči na seminarju sledili tudi njegovim pojasnjevanjem o pravkar sprejetem zakonu o privatizaciji. AGENCIJAH S K L a D REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSPEŠEVANJI PtESTRUKTUMlMJA COSPOMHTVA IN SPODBUJANJI PtINOVf PODJITU REPUBLIKE SLOVE NJ JE RAZVOJ v okviru Projekta prestruliarifanja in micijc podjetij c*javlj»t» javni razpis za zbiranje ponudb za nakup podjetja KOVINAR ČRNOMELJ, D.0.0. K-djeiie u proizvodnjo Krojev Kovinar d.o.o, Bclotmnjsto avta M, Črnomelj , |c V (»loti v lesu Sklada KS a razvoj. Dejivuetst podjetje proizvodnja gradbenih $n rudarska strojev »levilo tiposltntii: 6-t POtiOJi SODELOVANJA: AGENCIJA* S K L a D REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSPEŠEVANJI FRlSTRUKTUtaiANJA GOSPODARSTVA IN SPODBUJANJI PRENOVE PODJETIJ REPUBLIKE SLOVENIJE RAZVOJ v ofcrini Projekti ptcKtutouroiajt ta matije podjetij objavljata javni razpis za zbiranje ponudb za nakup podjetja M0BILIA D.0.0. stiilia 4o.o., Tacenska 135, Ljubljana, je v celoti v Juti Skladi RS za razvoj, delava in l««n*h predirni« (poferttvaj - ijfta 1)90140 1. Na razprt * lahka prijavijo tuje in domače fizične in pravne osebe.. Fmdbe se iMaaitfi na nakap večinskega iMtniikegadetoa porcija. Podjetje je pmno or v Mki dndbe z oroejm odgovornostjo, katero 190% lastnik je Sklad RS; 2 Vsakemu ponudniku ho omogočen ogled podjetja, pogovor z vodstvom in i potret«* dokuersenusij« u jsegirtvo penudb. Pisna pootfotiita u obisk pc v dcgirroru s potencialnimi umasitoni dajal Sklad u razvoj. Sklad RS za razvoj je objavil že več razpisov za prodajo podjetij jitične in pr*w osebe, ftmodbe te motijo podjetja. Podjetje je pravno oiptMinao -----lastnik je Sklad RS za razvoj. »or i vodstvom in dostop do m obisk podjetja bo LJUBLJANA / GASPARI ZAVRAČA OCENE GZS INTERVJU / DIREKTOR NOVOMEŠKEGA REVOZA BERNARD COURSAT »Slovenska davčna spirala« lahko zavaja V analizi slovenskega davčnega sistema je bilo po mnenju Gasparija veliko metodoloških napak V gradivu Slovenska davčna spirala je uporabljen delež posameznih davkov v vseh davkih, ki je sicer pogosto uporabljen kazalnik v finanehih analizah, pove pa samo to, kakšno mesto zavzema posamezna davčna oblika znotraj obsega financiranja javne porabe z dajatvami v posamezni državi. Zato ti kazalniki tudi niso neposredno primerljivi med državami ali pa so primerljivi ob upoštevanju različnih predpostavk. Kazalnik, ki ima najveCjo izrazno moC in je najpogosteje uporabljen v analizah obsega financiranja, je delež vseh davkov ali delež posameznih davčnih oblik v družbenem proizvodu. Natančnejši analitični prikazi zato zahtevajo povsem drugačno analitično metodologijo: pri osebnih dohodninah ali celotnih dajatvah iz bruto dohodka na primer »tipe« zavezancev in višino njihovih dohodkov, pri prometnih davkih sestavo porabe, pri prispevkih za socialno zavarovanje je treba upoštevati obsege pravic in tako naprej. V gradivu o slovenski davCni spirali so predstavljene praktično vse dajatve, ki se uporabljajo za financiranje javne porabe v Sloveniji. Predlagana je večja »disperzija davkov in prispevkov«. Ob predpostavki, da je davčna sistematika eno najbolj spornih poglavij finančne teorije in prakse, je sporna tudi Slovenska davčna spirala ter še posebno sklepi in predlogi, ki naj bi izhajali iz tega gradiva. Iz vsebinskega zornega kota nima razvrščanje dajatev na najmanjše davščine nobene analitične vrednosti. V mednarodnih statistikah so dajatve razvrščene v nekaj velikih skupin, na primer na osebne in podjetniške dohodnine, prispevke za socialno zavarovanje, davke na plačilne liste, davke od premoženja, prometne in druge davke. Te skupine dajatev so nato razdeljene, glede na značilnosti posameznih dajatev, na manjše skupine. VeCja »disperzija« davkov in prispevkov v gradivu ni strokovno utemeljena. Pred letom 1991 smo v Sloveniji imeli davCni sistem, ki je bil edinstven na svetu, z veC kot Štiridesetimi neposrednimi dajatvami, z različnimi davčnimi in prispevnimi osnovami, mesečno spreminjajočimi se stopnjami in številnimi samostojnimi uporabniki javnih prihodkov. Zahteve po veCji »disperziji« davkov po naSem mnenju pomenijo vrnitev na že »presežen davCni sistem«, ki ni imel nikakršne strokovne podlage. Iz gradiva Slovenska davčna spirala tudi ni razvidno, kdo v resnici plaCa dajatve. Tako kot drugod po svetu gre tudi pri nas za vprašanje tako imenovanega davčnega prelaganja. Naslednja pomanjkljivost prikaza strukturnih deležev posameznih dajatev v vseh dajatvah je, da prikaz temelji na devetmesečnih podatkih, pri čemer nekateri davki zapadejo v plačilo na koncu davčnega leta. V gradivu uporabljena razporeditev prihodkov na »posamezne ravni« ni vsebinsko pojasnjena niti mednarodno primerljiva. Centraliziranost ali decentraliziranost fiskalnega sistema je v mednarodni strokovni literaturi največkrat izražena z deležem prihodkov za financiranje javne porabe v okviru državnega proračuna, deležem prihodkov za financiranje javne porabe na lokalnih ravneh ter deležem prihodkov za financiranje javne porabe v okviru skladov. Ker se pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v Sloveniji ne financirata iz enotnega proračuna, lahko nepoznavalca fiskalnega sistema prikaz razporeditve prihodkov v gradivu Gospodarske zbornice Slovenije zavede. (Pripis uredništva: odgovor Ministrstva za finance smo morali skrajšati zaradi pomanjkanja prostora.) »Optimist sem kljub slabemu poslovanju« Ivanka Mihelčič Zakon o lastninjenju, ki ga je pred nedavnim sprejel slovenski parlament, vendarle ne bo tako usodno vplival na vsa slovenska podjetja. Zlastni ne na tista, ki so se že pred Časom reorganizirala in med katera med drugim sodi tudi novomeški Revoz. »Ze leto 1991 je bilo za nas v marsičem leto pomembnih odločitev,« pravi generalni direktor Revoza, Francoz Bernard Coursat, ki je krmilo tovarne prevzel z letošnjim februarjem. Revoz je namreč mešana delniška družba, v kateri ima Renault od lanskega leta dalje 54-odstotni delež. IMV, ki je v lasti republiškega Sldada za razvoj, je v Revozu zdaj zastopan s 36-odstotno udeležbo, država Slovenija pa ima na voljo 10 odstotkov delnic. Takšno razmerje sil znotraj tega novomeškega giganta pa utegne izvene-ti kot srečno naključje v času, ko se nad njim pravzaprav zgrinjajo temni oblaki letošnjega poslovno vendarle neuspešnega leta. Kaj se dogaja z vašim podjetjem? Dejal bi, da nič nenavadnega. Zaradi znanih dogodkov na ozemlju bivše Jugoslavije smo pač v zelo kratkem času izgubili 22- milijonski trg in »pristali« na trgu s komaj dva milijona lprebivalci,« pojasnjuje Bernard Coursat. »Obdržali smo se, skratka, na slovenskem trgu in delno na hrvaškem, pa še to zgolj na območju Zagreba, Reke in Istre. Bolj južno pa nimamo skoraj nic veC. Za Srbijo velja trgovinski embar- go, do Makedonije pa je zapletena pot. Zaradi vsega tega smo, denimo, v letošnjih prvih osmih mesecih prodali komaj 9.000, lani v enakem Času pa 22.000 vozil. To gotovo ni brez posledic. Leto boste gotovo zaključili z rdečimi številkami. Kako gledate na leto 1993? Dejstvo je, da letošnje leto na marsikaterem trgu mineva brez visoke konju-kture. Evropski trg lahko letno vsrka približno 12 milijonov avtomobilov, od tega je Renaultovih približno 10 odstotkov. Strokovnjaki ocenjujejo, da je tudi za prihodnje leto mogoCe pričakovati padec prodaje za nadaljnjih 10 odstotkov, kar za naše podjetje pomeni približno sto tisoC prodanih avtomobilov manj. In toliko znaša letna proizvodnja Revoza? V vsakem primeru to pomeni, da tako Renault v celoti kot sam Revoz planirata zmanjšan obseg proizvodnje. Poleg tega opuščamo nekatere proizvodne programe (Renaulta 4 ni veC, z januarjem pa bomo opustili tudi proizvodnjo Reanulta 5). Pospešeno se pripravljamo na proizvodnjo programa clio. S tem naj bi zaceli približno marca prihodnje leto, zato bomo nelcaj Časa brez vsakega dela.« Revoz zaposluje okrog 3900 ljudi. Ali boste zaradi slabih poslovnih rezultatov morebiti zmanjševali število zaposlenih? Kljub slabemu poslovanju smo vendarle optimisti. Pričakujemo, da se bo zadeva kolikor toliko normalizirala že do junija prihodnje leto. Zato ljudi ne mislimo odpuščati. Navsezadnje Se vedno razmišljamo o tržišču nekdanje Jugoslavije. Jasno je, da so tam zdaj samostojne države, a ekonomska logika upošteva drugačne zakonitosti, zato verjamem, da se bomo vsi skupaj zaceli v kratkem pogovarjati o gospodarski coni. Revozov interes je ponovna osvojitev izgubljenega tržišča. Kako je z osebnimi dohodki vaših delavcev? Vodstvo podjetja vodi kar najbolj odprto politiko s sindikati delavcevO vsem se dogovorimo. V začetku letošnjega leta so bile plaCe naSih delavcev za skoraj 10 odstotkov nižje od slovenskega povprečja v gospodarstvu, kasneje pa smo jih uslda-dili tudi glede na dvig življenjskih Stroškov. Vpe- ljali smo tudi nov sistem nagrajevanja. Gre za trimesečne premije na kakovost in plan proizvodnje. Smo pac mešano podjetje in zato vodimo lastno politiko tudi glede osebnih dohodkov. Prav zaradi tega so plače naših delavcev v skladu z branžno kolektivno pogodbo. Moram reci, da smo v pripravah na ustanovitev Revoza kot mešane družbe precej razmišljali o pogodbi med Renaultom in Revozom-Takrat sem bil še v Renaultu in se tudi v sanjah nisem nadejal, da bom nekoC postal generalni direktor Revoza. Hočem reci, da sem takrat sede na »oni« strani in pripra vljal pogodbo za »to* stran. Sele ko sem tud1 dejansko prevzel Revoz, sem ugotovil, da sem pravzaprav poslovno p°, godbo dobro pripravil, saj ima vodstvo Revoza pr£lV zaradi tega precej ProS ® roke pri oblikovanju P° slovne politike. Bernard Coursat (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) —cnnninlninn— > ■ UL/OOI 1 IUIU 1 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira “ ' r^"J> LICCUJ naty88 h progc^ h natygy h AMTK Plus 61,70 62,10 8,65 8,80 6,70 7,10 Avtohiša Ljubljana* 61,50 62,10 8,69 8,89 6,81 7,10 BTC terminal Sežana* 61,60 62,40 8,65 8,80 6,75 6,96 BTC d.d. Ljubljana* Banka Vipa, Nova Gorica 61,50 61,50 62,40 62,37 8,60 8,70 8,85 8,79 6,80 6,68 7,20 6,99 Bela vrtnica 61,30 62,20 8,65 8,85 6,90 7,20 Bobr Fužine 61,50 61,90 8,70 8,85 6,80 7,10 Bobr Trzin 61,50 61,90 8,70 8,85 6,80 7,10 Brdar Koper 61,55 62,15 8,55 8,82 6,75 7,05 Burin* 61,60 62,10 8,70 8,90 6,85 7,15 Capital marketing Vrhnika* Come 2 Us* Creditanstalt - Nova banka 61,00 61,80 8,65 8,80 6,80 7,10 61,40 62,40 8,60 8,80 6,80 7,20 61,20 62,00 8,65 8,85 6,80 7,20 Dom na trgu 61,71 61,99 8,72 8,79 6,86 7,00 Dom - Kaffe* 61,70 62,00 8,74 8,82 6,90 7,05 Emona Globtour* 61,10 61,95 8,60 8,79 6,73 7,02 Eros Ljubljana* 61,60 61,95 8,70 8,85 6,70 7,07 Eros Kranj* Euroservis d.o.o. Sežana 61,65 62,00 8,70 8,85 6,70 7,07 61,70 62,00 8,74 8,80 6,82 6,92 Euroturs international* 61,50 62,30 8,65 8,85 6,70 7,05 Feniks Portorož* 61,50 62,38 8,60 8,82 6,76 7,02 Fiba d.o.o. Koper 61,55 62,08 8,60 8,82 6,65 6,99 Golfturist 60,70 62,10 8,55 8,81 6,70 7,10 Hida* Hipotekarna banka Koper* 61,70 61,90 8,71 8,79 6,80 7,00 61,50 62,30 8,60 8,85 6,75 7,15 Hram Rožice 61,70 62,00 8,60 8,90 6,60 7,10 Hranilno kreditna služba 61,50 62,08 8,70 8,82 6,70 7,10 llirika Ilirska Bistrica 61,45 62,60 8,45 8,70 6,77 6,97 llirika Slovenj Gradec 61,55 61,97 8,58 8,76 6,72 7,11 Ulrika Postojna 61,70 62,18 8,67 8,76 6,87 6,97 llirika Sežana 61,50 61,98 8,60 8,76 6,81 6,94 Invest Škofja Loka Italdesign Nova Gorica* 61,50 61,76 62,50 62,40 8,70 8,66 8,88 8,80 6,85 6,84 7,12 . 6,96 Klub Slovenijales 61,70 62,10 8,65 8,80 6,80 7,10 Komercialna banka Triglav d.d Komercialna banka N.G. d.d. 61,46 62,34 8,66 8,87 6,86 7,06 61,06 62,50 8,51 8,90 6,62 6,97 Kompas Hertz Celje* 61,60 62,00 8,70 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Velenje* 61,40 61,80 8,65 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Idrija* 61,80 62,80 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Tolmin* 61,80 62,80 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Novo Mesto* 61,80 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Krško* 61,60 62,20 8,60 8,80 6,80 7,10 Kompas Hertz Bled* 61,60 62,10 8,65 8,80 6,80 7,10 Kompas Holidays* 61,50 62,20 8,70 8,85 6,78 7,10 Kompas Fintrade* 61,20 61,89 8,65 8,82 6,80 7,15 Kreditna banka Maribor d.d.* 61,00 62,10 8,63 8,78 6,60 7,10 Libertas Koper 61,50 61,95 8,60 8,78 6,72 7,00 Ljubljanska banka LB Banka Zasavje Trbovlje LB Dolenjska banka Novo Mest< LB Splošna banka Celje 60,70 62,00 8,58 8,81 6,79 7,04 60,95 ) 61,00 61,80 62,10 8,66 8,65 8,78 8,80 6,90 6,90 7,15 7,15 61,30 62,00 8,68 8,80 6,91 7,06 LB Splošna banka Koper* 61,46 62,69 8,43 8,69 6,73 6,95 MA 61,70 62,20 8,65 8,85 6,80 7,10 Media* 61,60 61,95 8,70 8,80 6,80 7,05 Mercator Turist 61,50 62,20 8,56 8,80 6,73 7,07 O.M.D.B.* 61,60 62,00 8,65 8,85 6,70 7,10 Otok 61,70 62,31 8,72 8,81 6,84 7,05 6,60 Petrol* 61,60 61,90 8,65 8,80 7,08 Pionir Avtohiša Novo Mesto 61,40 61,95 8,70 8,81 6,70 7,05 Poštna banka Slovenije* 61,05 62,10 8,40 8,74 6,40 6,95 Publikum Ljubljana Publikum Celje 61,65 61,95 8,70 8,82 6,89 7,01 61,55 61,99 8,70 8,82 6,75 7,09 Publikum Dobova 61,40 62,50 8,55 8,90 6,90 7,11 Publikum Kranj 61,60 62,15 8,70 8,82 6,80 7,04 Publikum Krško 61,40 62,50 8,55 8,90 6,90 7,11 Publikum Maribor 61,60 62,15 8,65 8,79 6,65 7,15 Publikum Metlika 61,50 62,50 8,60 8,80 6,75 7,00 Publikum Mozirje Publikum Novo Mesto 61,50 62,19 8,55 8,80 6,90 7,20 61,50 62,50 8,55 8,80 6,80 7,10 Publikum Piran 61,55 62,40 8,45 8,65 6,80 6,95 Publikum Šentilj 61,60 62,15 8,65 8,79 6,65 7,15 rublikum Šentjur pri Celju 61,70 62,20 8,65 8,80 6,85 7,19 Publikum Trebnje 61,50 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 Publikum Žalec 61,65 62, Ib 8,65 8,79 6,75 7,05 Publikum Sevnica 61,50 62,50 8,55 8,85 6,85 7,19 r'Obanka Maribor 61,00 62,00 8,65 8,77 6,90 7,20 D ■ Koja 61,70 62,00 8,70 8,78 6,80 7,00 0|moTlsk* 61,60 62,10 8,65 8,80 6,90 7,15 SKB banka d.d. Ljubljana _ ovenska investicijska banka* 61,77 61,95 8,77 8,80 6,88 7,03 61,50 62,10 8,45 8,80 6,80 7,05 6I,6U 62,10 8,70 8,82 6,80 7,00 ovenijaturist Ljubljana SZKR n'*niCa in P°solilnica 61,60 61,99 62,20 8,71 8,78 6,80 6,97 61,75 8,70 8,85 6,80 7,00 * 61,50 62,10 8,71 8,82 6,70 7,10 Štajerska banka obrti in podj. 61,40 62,00 8,65 8,76 6,90 7,20 Tn-i artarus Postojna 61,58 62,44 8,45 8,67 6,77 6,95 T nrours Domžale Olirict • — 61,60 62,10 8,70 8,85 6,65 7,15 Tori* Se™lce PortoroZ 61,40 62,20 8,55 8,72 6,75 7,08 Trias* 61,60 62,00 8,70 8,85 6,60 7,20 61,60 62,10 8,70 8,83 6,80 7,15 Upimo 61,70 61,90 8,71 8,79 6,90 7,00 Vah 61,70 62,20 8,65 8,85 6,70 7,13 Wo|f --^$3Lvelja danes: * 61,40 61,80 8,65 | 8,80 | 6,90 7,05 MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica ljubljana menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI elovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 240 z dne 9. decembra 1992 — Tečaji veljajo od 10.12.1992 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni. Avstralija 036 avstr, dolar 1 66,2057 66,4049 66,6041 Avstrija 040 šiling 100 860,6805 863,2703 865,8601 Belgija 056 frank 100 294,1804 295,0656 295,9508 Kanada 124 dolar 1 74,6836 74,9083 75,1330 Danska 208 krona 100 1562,6441 1567,3461 1572,0481 Finska 246 marka 100 1880,2595 1885,9173 1891,5751 Francija 250 frank 100 1774,8923 1780,2330 1785,5737 Nemčija 280 marka 100 6055,5863 6073,8077 6092,0291 Grčija 300 drahma 100 — 46,0698 46,2080 Irska 372 funt 1 — 160,6522 161,1342 Italija 380 lira 100 6,8550 6,8756 6,8962 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 15,0000 — Japonska 392 jen 100 76,7849 77,0159 77,2469 Nizozemska 528 gulden 100 5391,8940 5408,1184 5424,3428 Norveška 578 krona 100 1478,6825 1484,1349 1488,5873 Portugalska 620 escudo 100 67,9437 68,1481 68,3525 švedska 752 krona 100 1404,8960 1409,1234 1413,3508 Švica 756 frank 100 6746,5287 6766,8292 6787,1297 Velika Britanija 826 funt šterling 1 149,0280 149,4764 149,9248 ZDA 840 dolar 1 95,2907 95,5774 95,8641 Evropska Skupnost 955 ECU 1 118,7016 119,0588 119,4160 Španija 995 peseta 100 84,7782 85,0333 85,2884 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov _____ Banke Slovenije na dan 10.DECEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI. IZPLAČLJIVI 10. 12. 1992 (prodaja ukinjena): 1,000,000 586,242 607,381 1,193,623 0 60,7381 117,2484% 121/1762% 119,3623% 100,000 58,624 60,738 119,362 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 1,000,000 571,369 595,368 1,166,737 95 60,7381 114,2738% 119,0736% 116,6737% 100,000 57,137 59,537 116,674 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 9. DECEMBRA 1992 V SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni A banka 10,00 14,00 Banka Zasavje 13,00 19,00 Hida* Hipotekarna banka Koper* llirika Postojna 10,00 12,00 12,50 15.00 18.00 16,50 llirika Ilirska Bistrica 12,50 16,50 llirika Sežana 12,50 16,50 Libertas 10,00 16,00 Slovenijaturist Ljubljana 12,00 15,00 Sonce 13,00 16,00 Tori* Tečaj velja danes: 12,00 18,00 9. DECEMBRA 1992 1 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1355,00 1395,00 nemška marka 875,00 890,00 francoski frank 254,50 262,50 holandski gulden 771,00 793,00 belgijski frank 42,00 43,35 funt šterling 2160,00 2220,00 irski šterling 2280,00 2360,00 danska krona 223,00 230,00 grška drahma 6,00 6,85 kanadski dolar 1075,00 1110,00 japonski jen 10,95 11,35 švicarski frank 965,00 990,00 avstrijski šiling 123,00 127,00 norveška krona 211,50 218,So švedska krona 201,50 208,00 portugalski escudo 9,00 10,00 španska pezeta 11,50 12,40 avstralski dolar 950,00 980,00 madžarski florint 11,00 15,50 slovenski tolar 13,30 14,00 hrvaški dinar 1,20 2,00 9. DECEMBRA 1992 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar • 10,8500 11,3500 kanadski dolar 8,5000 8,9000 funt šterling 16,9000 17,7000 švicarski frank 768,0000 798,0000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank 202,5000 210,5000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 690,7000 714,7000 italijanska lira 0,7740 0,8140 danska krona 177,5000 184,5000 norveška krona 167,5000 174,5000 švedska krona 159,0000 166,0000 finska marka 211,5000 222,5000 portugalski escudo 7,6500 8,0500 španska peseta 9,6000 10,1000 japonski jen 8,7500 9,0500 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu, pa za 1 enoto vi 2,0000 alute. 9. DECEMBRA 1992 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1365,00 1405,00 nemška marka 874,00 888,00 francoski frank 255,00 261,00 holandski gulden 773,00 793,00 belgijski frank 42,00 43,00 funt šterling 2150,00 2200,00 irski šterling 2295,00 2345,00 danska krona 223,00 233,00 grška drahma 6,00 7,00 kanadski dolar 1070,00 1100,00 švicarski frank 975,00 990,00 avstrijski šiling 123,50 127,50 slovenski tolar 14,00 14,70 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih priliVov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 10. decembra 1992 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 867,8458 870,6884 Francija frank 100 1789,6686 1795,5306 Nemčija marka 100 6106,0000 6126,0000 Italija lira 100 6,9120 6,9346 V.Britanija funt 1 150,2687 150,7609 ZDA Opomba: Tečaji so glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 96,0840 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c 96,3987 ino odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 61,00 61,25 SKB Banka d.d. DEM 61,06 61,25 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne lO.decembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 61,10 61,30 Bank Austria DEM 61,06 61,26 UBK banka DEM 61,05 61,30 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 025-odsfotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ’ Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za oc i večjih pr zavezujerr aju in v sl e. 61,05 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in nakup ro kupovati ladu s tekst 61,30 agi srednjih drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do- 9. DECEMBRA 1992 v URAH valuta O nakupni srednji prodajn ameriški dolar - 1390,430 - ECU - 1732,750 - nemška marka - 883,940 - francoski frank - 259,140 - funt šterling - 2176,300 - holandski gulden - 787,380 - belgijski frank - 42,940 - španska pezeta - 12,379 danska krona - 228,160 - irski šterling - 2338,840 - grška drahma - 6,699 - portugalski escudo - 9,910 - kanadski dolar - 1091,130 japonski jen - 11,204 - švicarski frank ■hhmmhh 984,240 - avstrijski šiling - 128,830 - norveška krona - 216,020 - švedska krona - 205,110 - finska marka - 274,790 - avstralski dolar - 965,650 - 1 (*) indikativne kotaciie zavoda Banca dltalia 9. DECEMBRA 1992 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,573 8888 francoski frank - 29,310 BB888 nizozemski gulden - 89,040 - . belgijski frank - 4,858 . španska peseta - 1,400 - danska krona 25,805 - kanadski dolar m 1,233 888881 japonski jen - 1,268 . švicarski frank - 111,410 88888 avstrijski šiling - 14,213 - italijanska lira - 1,132 . švedska krona ' - 23,200 1 TEČAJ TOLARJA V TUJINI 9. DECEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 12,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 12,00 Italija Kmečka banka Gorica 14,00 14,00 Italija Tržaška kreditna banka 13,30 14,00 Hrvaška Privredna banka Zagreb 6,10 7,00 [ DEVIZNI TRG BEOGRAD 9. DECEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6806,9942 6827,4766 6847,9590 Francija frank 100 14058,0610 14100,3630 14142,6640 Nemčija marka 100 47871,2110 48015,2560 48159,3020 Italija lira 100 - - - Švica frank 100 - - - ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1192,2847 1195,8723 1199,4599 opombe :Povzeto po Reuterju. NARODNA BANKA HRVAŠKE 9. DECEMBRA 1992 Z/ i DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5809,2757 5826,7560 5844,2363 Kanada dolar 1 500,9068 502,4140 503,9212 Francija frank 100 11992,0855 12028,1700 12064,2545 Nemčija marka 100 40877,0000 41000,0000 41123,0000 Italija lira 100 46,3954 46,5350 46,6746 Japonska jen 100 514,3962 515,9440 517,4918 Švica frank 100 45508,1597 45645,0950 45782,0303 Velika Britanija funt 1 1017,5103 1020,5720 1023,6337 Slovenija tolar 100 660,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ob dolar iračun carir 1 i in starega 636,6593 deviznega varče 638,5750 vanja. 640,4907 NARODNA BANKA MAKEDONIJE ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 — — — Kanada dolar 1 — — — Francija frank 100 — — — Nemčija marka 100 — — — Italija lira 100 88888888 — — Švica frank 100 — — — R. Hrvaška dinar 100 — — — Jugoslavija dinar 100 — — — R. Slovenija tolar 100 — — — ZDA dolar 1 — — SVET Četrtek, 10. decembra 1992 NOVICE Državni udar v Afganistanu? KABUL - Pripadniki nekdanje komunistične milice so zavzeli nekaj strateško pomembnih položajev v bližini afganistanske prestolnice Kabul. Kot so sporočili predstavniki Združenih narodov, se uporniške sile pripravljajo na državni udar. Agencija Reuter pa je sporočila, da Kabul obstreljujejo z raketami in težko oborožitvijo. Med napadi naj bi zadeli tudi urad ZN, zgradbo obrambnega ministrstva in predsedniško palaCo. (Hina, Reuter) V Indiji vse hujši spopadi NEW DELHI - V bangladeški prestolnici Daki je bilo v torkovih spopadih med policijo, fundamentalisti in muslimani ranjenih najmanj 600 ljudi. Do spopadov je prišlo med demonstracijami, na katerih so protestirali zaradi nedavnega uničenja mošeje v indijskem mestu Ajodiji. Iz New Delhija so sporočili, da so aretirali vodjo skrajnih hindujcev Ashoka Singhala, ki naj bi bil glavni krivec za verske spopade, ki trajajo že vse od srede osemdesetih let. O demonstracijah in spopadih poročajo tudi iz Islamabada in Bombaja. (Hina, Reuter) Lavvrence Eagleburger imenovan za državnega sekretarja Dosedanji vršilec dolžnosti državnega sekretarja Lavvrence Eagleburger je v torek zaprisegel kot ameriški državni sekretar. Naloge zunanjega ministra bo opravljal do izteka mandata dosedanjega predsednika Georga Busha. Eagleburger, ki je na položaju državnega sekretarja nadomestil Jamesa Bakerja, je funkcijo prevzel brez potrditve senata. (STA) Kurilski otoki dobili poseben status MOSKVA, TOKIO - Tiskovna agencija ITAR-TASS je sporočila, da so z dekretom ruskega predsednika Jelcina Kurdskim otokom dodelili status posebnega gospodarskega področja. Kurili bodo poslej dobivali posebne gospodarske dotacije. V Moskvi so se za ukrep odločili, da bi stabilizirali gospodarski in socialni položaj na otočju. Japonska se je že ostro odzvala na odlok ruskega predsednika in opozorila, da ima tak način reševanja tega spornega vprašanja predvsem negativne posledice. (STA, AFP) Cyrusu Vanceu podelili nagrado svobode NEW YORK - Mednarodni odbor rešitve, najuglednejša ameriška organizacija za pomoč beguncem, ki so jo ustanovili med drugo svetovno vojno, je v ponedeljek v New Yorku na svoji letni slovesnosti podelila nagrade najzaslužnejšim za zaščito Človekovih pravic in žrtev vojn. Letošnji dobitnik najvišje nagrade te organizacije je posebni odposlanec Združenih narodov Cyrus Vanče. Na letošnji dobrodelni slovesnosti so zbrali več kot milijon dolarjev pomoči za begunce po vsem svetu. Podprli so tudi prizadevanja mednarodne skupnosti za rešitev krize na Balkanu. (Hina) Novi predsednik švicarske konfederacije BERN - Oba doma švicarskega zveznega parlamenta sta izvolila novega predsednika konfederacije, ministra za promet in energijo Adolfa Ogija. Zanj je od 209 poslancev glasovalo kar 185. Ogi bo 1. januarja 1993 zamenjal dosedanjega predsednika konfederacije in zunanjega ministra Reneja Felberja. Ogi je elan Radikalne formacije, edine stranke vladajoče koalicije, ki se je izrekla proti vstopu Švice v Evropski gospodarski prostor. (STA, AFP) _____________RUSIJA / REFORME__________ Usoda premiera Gajdarja na nitki Kongresna nezaupnica ministrskemu predsedniku Aleksander S. Terehin NEMČIJA / NEVARNA TRGOVINA Plutonij na trgu Trgovino z radioaktivnimi snovmi še vedno cveti MOSKVA - Sedmi kongres ljudskih poslancev se je že drugič med maratonskim zasedanjem zatekel k zapleteni rešitvi. O Jegorju Gajdarju, ki ga je kot edinega kandidata za predsednika vlade predlagal predsednik Jelcin, so namreč odločali na tajnem glasovanju, ki vselej dopušča presenečenja. Za Gajdarja je »tajno« glasovalo 467 poslancev, proti 468 poslancev, potreboval pa bi 521 glasov. Najvišje zakonodajno in predstavniško telo Rusije s tem glasovanjem ni odločalo samo o individualni usodi Jego-rja Gajdarja, temveč nič manj kot »za« ali »proti« procesu začetih gospodarskih reform. Ne glede na obrise težkih porazov, ki jih je med zasedanjem kongresa doživel Boris Jelcin, pa bi bilo naivno sklepati, da je njegova oblast ta trenutek ogrožena. Za zdaj namreč trdno in zelo konkretno drži pod osebnim nadzorom praktično vse represivne vzvode oblasti: armado, notranjo varnost in podrejene represivne strukture. Usoda ruske gospodarske reforme se je osredotočila na kandidaturi predsednika vlade Jegorja Gajdarja in Jelcin od njegove kandidature doslej ni odstopil kljub izslje-nim kompromisom. Po obstoječi zakonoda- ji ima predsednik zakonsko pravico podaljšati Gajdarjevo funkcijo vršilca dolžnosti predsednika vlade, dokler ne bo sprejet nov zakon, po katerem Jegor Gaj dar te funkcije ne bo mogel opravljati veC kot tri mesece. Ker pa zakon o vladi še ni sprejet in so pravne praznine velike, lahko predsednik za predsednika vlade še enkrat kandidira istega človeka. Toda kongres je Gajdarjevo vlado že razglasil za neuspešno in škodljivo za Rusijo, zato bi bilo absurdno, Ce bi zdaj glasovali za predsednika vlade, ki so jo praktično kvalificirali kot »izdajalsko«. Poleg poslancev izrazito leve in desne opozicije so proti Gajdarju glasovali tudi tisti, ki so se javno in najbrž tudi v zakulisnih razgovorih z Jelcinom sicer izrekali v njegovo korist. Boris Jelcin se je očitno uštel in se ujel v zanko, ki si jo je nastavil sam. Poslanci namreč niso sprejeli njegovega »kadrovskega darila« o soglasju na funkcijo štirih ministrov. Kakšen bo razplet, najbrž ne ve niti sam Jelcin. Najbolj preprosta se zdi možnost, da bo izkoristil lastna polnomočja in podaljšal funkcijo vršilca dolžnosti predsednika vlade Jegorju Gajdarju .še za tri mesece. Sam Gaj dar je že zavrnil kakršnokoli drugo funkcijo, Čeprav mu opozicija ponuja dolžnost finančnega ministra. Kabinet ministrov bo zelo mogoče uresničil grožnjo, da bo v primeru nezaupnice Gajdarju odstopila celotna vlada. Podaljšanje dosedanjega mandata vršilca dolžnosti predsednika vlade Jegorju Gajdarju vodi v novo fazo zaostrovanja med predsednikom in kongresom, ki sta danes že tako ali tako na različnih straneh barikad. Toda ne prehitevajmo s sklepanjem. Boris Jelcin se je doslej že'nekajkrat izkazal kot nepredvidljiv predsednik. Proti Židom nastopajo tudi v Pragi PRAGA - Skrajno desničarski češki časopis Politika je v najnovejši številki čeških osebnosti in jih ožigosal za »Žide in mešane Žide, ki zasedajo odgovorna mesta v češki kulturi«. Med njimi je tudi nekdanji predsednik Vaclav Havel. Glavni urednik Josef Tomas, ki so ga junija že obtožili zaradi objave protižidov-skih člankov, v uredniški opombi zagotavlja, da je vpliv Židov »v Pragi čutiti povsod«. Židje so, kot pravi . Josef Tomas, »postopoma naredili iz Prage svoj drugi center«, so »tako prepričam vase in nesramni«, da so »s svojimi značilnimi obrazi uničili češki narod«. Tomasov seznam omenja osebnosti iz gledališča in politike, filharmonije, televizije, filma, popularne glasbe in književnosti in je sestavljen po zelo čudnih kriterijih. Nekatera imena so izpisana narobe, nekatere osebe so že mrtve, predvsem pa lahko na spisku najdemo več osebnosti, ki niso Židje niti po svojem verskem prepričanju niti po poreklu. To velja tudi za Vaclava Havla. Stirinajdnevnik je v prosti prodaji v številnih kioskih po Pragi, njegovi lastniki pa zagotavljajo, »da se ravnajo po željah svojih bralcev«. (AFP) . MUNCHEN - Na Bavarskem in v Avstriji so zaradi trgovanja s plutonijem in cezijem iz nekdanjega vzhodnega bloka prijeli in obtožili 16 oseb. V preiskavi so odkrili 383 tablet, ki so vsebovale plutonij. Našli so jih na avtocesti v nekem vozilu, ki ga je vozil 37-letni Nemec. Nemudoma so ga priprli. Devet> njegovih pajdašev, med katerimi sta bila dva Avstrijca, dva Belgijca, Nizozemec in štirje državljani nekdanje Jugoslavije, so priprli v Miinchnu. Tablete so vsebovale do gram in pol plutonija 239, kar pa po mnenju policije ne bi zadoščalo za izdelavo atomske bombe. V Holzekirchenu pa so na parkirišču avtoceste prijeli 49-letnega Poljaka in 37-letnega Nemca. V avtomobilskem prtljažniku sta prevažala tovor, ki je bil zalit s svincem, vseboval pa je cezij 137. Medicinske preiskave so odkrile, da je bil Poljak »rahlo obsevan«. Cezij sta pripeljala iz Ukrajine, plutonij pa je bil namenjen na nemško tržišče, kjer je njegova trenutna cena 18 milijonov nemških mark. Od začetka leta so oba-sti odkrile že veC kot 100 primerov tihotapljenja radioaktivnih snovi. Vsakokrat so jih pripeljali iz nekdanjega sovjetskega bloka, namenjene pa so bile v Nemčijo. (AFP) Predsednik parlamenta glasuje (Telefoto AP) ŠVICA / SESTANEK EFTE Kako ublažiti klofuto iz Berna Zavrnitev Evrope ne bo škodila samo ES, ampak tudi Švici Jean - Luc Cordonier ŽENEVA - Odločitev švicarskih volilcev, da se ne bodo priključili skupnemu evropskemu gospodarskemu prostoru, je samo še ena klofuta veC prizadevanjem za združevanje stare celine. Simbolično zaključuje neprijetno leto, v katerem so Danci popolnoma in Francozi skoraj v celoti zavrnili pogodbo iz Maastrichta, predsedujoča ES Velika Britanija pa ni naredila dovolj za pospešitev evropskega združevanja. Odločitev Švicarjev niti ni povsem nerazumljiva. Ce se ozrejo po svoji okolici, vidijo neonacistično divjanje in velike gospodarske težave v Nemčiji in nenehno mafijsko krizo v Italiji in ES, ki ni sposobna uskladiti gospodarske in zunanje politike svojih Članic. Sedem stoletij so švicarsko neodvisnost varovale visoke alpske gore, v Času sodobne prometne tehnologije pa Čutijo, da jih ne bi mogle veC ubraniti pred velikimi sosedami in bruseljsko birokracijo, na katero sami ne bi mogli vplivati. Večinski nemško govoreči Švicarji se že po tradiciji bojijo Nemčije, pa Čeprav si je prav ta želela tesnejših povezav z bogatimi državami Efte, ki bi omilile očitke o nemški prevladi v Evropi. Toda druge Članice Evropskega združenja za svobodno trgovino (Efta), še posebej tri skandinavske države, kljub temu le s težavo skrivajo svojo jezo. Švicarski »ne« bo za nekaj mesecev podaljšal uresničitev skupnega evropskega gospodarskega prostora, saj bodo morali popraviti že napisano pogodbo. Najbrž pa se bodo prepirali tudi o tem, kdo bo zdaj plačeval švicarske prispevke revnejšim državam ES, saj so pred referendumom resno računali na bogato Švico. Toda opazovalci domnevajo, da bodo tudi Švicarji na koncu plačali raCun za svojo zavrnitev. Gospodarska kriza v državi se bo podaljšala, tuji vlagalci se je bodo izogibali. Tudi Švica bi nujno potrebovala reforme za povečanje konkurenčnosti svojega gospodarstva v tujini. Ker je zavrnila hitro prilagajanje ES, se bo morala lotiti počasnih meddržavnih pogajanj s svojimi zunanjetrgovinskimi partnerji, ki v državo prinesejo vsak drugi frank. Politično pa bo zavrnitev Evrope Švici najbrž prinesla vzpon desničarskih populistov, kakršen je Christoph Blocher, ki je vodil kampanjo proti skupnemu evropskemu prostoru. Ljudje bodo najbrž zaceli ponovno razmišljati o nedeljskem referendumu, ko se bodo zaCele iz države seliti velike družbe, ki jim zakonodaja kmalu ne bo veC ustrezala. »Švicarje je treba vedno dvakrat brcniti, preden razumejo,« je dogajanje komentiral neki švicarski novinar. Velike poplave v Wa-lesu in jugozahodni Angliji, teroristični napadi v severni Irski, Manchestru in Londonu ter politična afera s finančnim ministrom Normanom La-montom so dogodki, ki so v preteklem tednu Britance najbolj razburjali. Dež z neurji je pustošil jugozahodne dele države in po štirih sušnih letih je že konec novembra na tem področju padlo največ dežja od leta 1940. Prejšnji teden pa so poplave terjale prvo človeško žrtev; ko je reka v So-mersetu prestopila bregove, je s seboj odnesla tudi dvesto ovac. Gmotna škoda presega milijone, prizadeti Britanci pa zdaj s stoičnim pogumom sušijo domove in dajejo vtis, da je tudi pol metra vode v dnevni sobi le del smole, ki jo lahko prinese jesen. Razumljivo je, da jih bolj pretresajo teroristični napadi. Sedemindvajset ranjenih v Belfastu in petinšestdeset v Manchestru je bilanca le enega tedna. Napadov ni mogoče predvidevati, saj lahko vsak parkiran avto, koš za smeti, paket, torba, polna plastična vrečka ali kaj podobnega skriva bombo. To se dogaja na cesti, v trgovinah, na vlakih, v uradih, pivnicah in celo v javnih straniščih. Zato vsak sumljiv predmet pritegne policijo, ki takoj zapre in izprazni okolico, vse to pa povzroča velike prometne zastoje, s katerimi živijo zlasti Londončani v obdobju skoraj že tradicionalnih predbožičnih terorističnih akcij. Kljub temu se dnevno življenje odvija kot pona- PISMO IZ LONDONA .j-m Teroristi, neurja in živahne ministrove podnajemnice vadi in ob vsaki bombni eksploziji tudi prizadeti Britanci poudarjajo, da jih teroristi, Čeprav se trudijo še dvajset let, ne bodo spravili na kolena. Bolj začudeno, radovedno in ogorčeno pa so Britanci v preteklem tednu spremljali afero, bolje, »vrtinec afer, v katerem se je znašel finančni minister Norman Lamont. Dogajanje je sprožilo celo razprave o moralnih vprašanjih. Norman Lamont je na udaru že od 16. septembra, ko je po dragih, neuspelih poskusih obrambe funta moral priznati poraz in britansko jBB \ valuto { vzeti iz nTiP< evropske- " ga menjalnega sistema. Britanski tisk —s* je takrat zahteval 15 nvno^i Č O nnnlnanoVi n nran mori. nom mactn T nmKorrliin crnKrni r-vm" H r RIM - Poslovneži še vztrajajo, ker menijo, da e delovno kosilo še redno dober adut za skle-)anje poslov. Politiki pa io vse.bolj redki gostje 'imskih restavracij: od )bložene mize jih odvaja jospodarska kriza, predv-lem pa afera podkupnin, :i je izbruhnila v Lom->ardiji, a je zajela tudi Iruge italijanske dežele. Po podatkih, ki jih je brala časopisna agencija talia, je v ekskluzivnih imskih restavracijah od .0 do 15 odstotkov manj ;ostov. Tako na primer 'Camponeschi” že nekaj nesecev odpira tudi v opoldanskih urah, medtem ko je bil prej odprt samo zvečer. »Na ta način smo hoteli ugoditi povpraševanju stalnih gostov,« je dejal lastnik in dodal, da se število poslovnih kosil, ki so za restavracije donosen posel, manjša. »Zmanjkali so predvsem manj premožni gostje, medtem ko premožnejši vztrajajo,« pravi lastnik Campone-schija. Pri Ciarli, kjer je ob okusnih ribah vselej govor o politiki ali o poslih, beležijo okoli 15 odstotkov manjši obisk. In tudi Fortunato Baldas- sari, lastnik restavracije Pri Fortunatu se pritožuje nad obiskom politikov in meni, da je njihova odsotnost predvsem posledica sedanje more v politiki: »Včasih so obedovali skupaj in se tudi pošalili, medtem ko so sklepali dogovore. Toda danes o čem naj govorijo? O trenutni politični situaciji?« Ce se število gostov krči, se pa vsekakor dviga okus tistih, ki vztrajajo, predvsem pa pripravljenost, da trošijo. Renato Vojmir Tavčar Sentuti, ki vodi restavracijo Papa Giovanni, potrjuje, da gostje zahtevajo večjo kakovost v ponudbi, predvsem pa v postrežbi. »Kdor obiskuje restavracije,« pripominja šef restavracije v Hotelu Byron Mario Mennetti,« ne štedi z denarjem pa naj plača iz lastnega žepa ali pošlje račun podjetju. Predvsem pa ni odvisen od konjukture gospodarskih tokov.« Ce je to sedaj v Rimu pravilo, obstajajo tudi izjeme, ljudje, ki se tudi denimo zaradi praktičnosti, ne odrečejo omami lepo in dobro pogrnjene mize. Med temi je nedvomno predsednik italijanskega senata Giovanni Spadolini, častilec kuhinje Pri Fortunatu. »Dober del predsednikove politike,« ponosno priznava lastnik, »je nastal prav tu, ob moji mizi.« Ce se v Rimu ne smejejo, v Milanu kar jokajo. Gospodarska kriza, predvsem pa afera podkupnin, sta v glav- nem mestu Lombardije krepko izpraznili restavracije. Upad gostov je veliko večji kot v Rimu, tako da so se v prejšnjih dneh kuharji zbrali na posvetu. Nekdanji tekmeci so pod silo razmer pozabili na konkurenco in združili moči ter spravili glave skupaj, da bi po načelu več glav več ve, poiskali rešitev iz zagate. In recept, ki so ga izoblikovali, morda ni najbolj originalen, nedvomno pa bo gostom dobrodošel. Receptu milanskih kuharjev je ime kakovost. »Marmor na stenah in srebrni pribor ne zado stujeta več,« so proglasi)1 dokaj bojevito in dodali’ da je treba gostu ponudi kakovost. In kakovos začne pri izbiri hrane, nadaljuje se v kuhinji i nato v postrežbi. Poveza na pa je tudi z zmeri). ceno. Tudi zato kuharje če niso neposredni laS niki restavracij, želiJ odslej imeti odločimo besedo v izbiri in nakupu M TATI P Kakovost in zmerna cena kot recept zope podkupninsko afero. . Bo to dovolj, da si milanske restavracij opomorejo? PATENTI / BREZ NATANČNO ZAČRTANE STRATEGIJE RAZVOJA NA NACIONALNI RAVNI NI MOŽNOSTI ZA PERSPEKTIVE ELEKTRONSKE INDUSTRIJE Prvi slovenski patent Če želimo stopiti v skupnost razvitih držav, morajo prvemu patentu hitro slediti še drugi Dušan Mernik - Lojze Trontelj podelitvi prvega genskega patenta vRe-bIiki Sloveniji smo se °Sovarjali s prof. dr. Loj-,'fom Trontljem, predalnikom katedre za u-jefQbo električne energi->r> tehnologijo ter pred-inikom Laboratorija za ‘Voelektroniko na Fa-nnti za elektroniko in Ctlnalnistvo v Ljubljani. Z Najprej iskrene Ces- mbi£ps7ipatentpvRe' u«Ki Sloveniji. Prosita’ da ga na kratko opi-, bi poveste, v čem se I^Ukuje od znanih reši- ^atent je bil podeljen !e Zaštito unipolarnih in-Saranih vezij pred stati-‘ttii razelektritvami in Hi visokonapetosni-' konicami (lastnik pa-t, aJ6 Fakulteta za elek-iv ehniko in računalniš-avtorji pa: Lojze in C6z Trontelj, Tone Ple-rek in Vinko Kunc. Ta-L ZasCita je nujna na vsa-^ Priključku integrirala vezja in ga ščiti kot . °valka. Prildjučki inte- > vezja in ga ščiti kot 'qXQ»- " - - Franih vezij so namreč ^ zaščite izpostavljeni Z visokim napetostnim ^om. Hji alektrotehniki je zna-jt valiko kompeksnih in tj^gib rešitev, bistvo t6t/ega patenta pa je v pr. ’ da je zaščita izredno prestavljena ter s tem Cenjena, tako da so integrirana vezja cenovno zanimiva tudi za široko področje uporabe npr. v avtoelektroniki, gospodinjstvu idr. 2. Kdaj se je porodila ideja o tem, kdo je sodeloval pri razvoju, koliko časa in kakšne vrste znanj ste potrebovali za realizacijo patenta? S to tehnologijo se ukvarjamo že 22 let, na področju načrtovanja integriranih vezij smo ena najstarejših skupin. Sodelujemo z razvito tujino, v Silicijevi dolini v ZDA imamo tudi sedaj raziskovalce. Tako prenašamo vrhunsko znanje v naš prostor. V dolgoletnem udejstvovanju v panogi smo ob koncu sedemdesetih let sodelovali tudi pri načrtovanju prvega mikroračunalnika na enem čipu (American Microsystem Inc.). Sicer pa kot največji prispevek štejemo načrtovalsko metodologijo za načrtovanje predvsem analognih in digitalno-analognih vezij. Ker je zaščita nujna, nas ta problematika spremlja že od vsega začetka. Mnogo raziskovalcev se je intenzivno ukvarjalo s tem področjem, opravljenih je bilo več magistrskih in doktorskih del, publiciranih več člankov, tudi v tujini, zadnji junija leta 1992. Zato je celotni čas težko oceniti.V tem procesu - izboljšanje znanega do originalne rešitve - je tako s svojimi prispevki sodelovalo več strokovnjakov, tako da smo elektrotehnična znanja lahko dopolnili s tehnološkimi in drugimi znanji. 3. Kakšna podpora je bila potrebna? Sodoben laboratorij, zmogljivi računalniki... Pomembno je, da imamo dovolj ljudi, opreme-ljnost, finančna sredstva in predvsem informacije iz razvitega sveta. Naša prednost je bila ves čas v tem, da imamo dobre stike s Silicijevo dolino, povezavo s stanfordsko univerzo idr. Tako delo pa lahko obvladuje le interdisciplinarno sestavljena skupina (fiziki idr.). Imeli smo ustrezen laboratorij (za mikroelektroniko) za uresničevanje idej, kjer delajo tudi strokovnjaki iz industrije. Rezultat tega dela je štirideset strokovnih člankov. Danes ni možno na tem področju brez ustrezne računalniške simulacije realizirati ničesar, zmogljiva strojna in programska oprema sta nujno potrebni! Računalnik omogoča hitrejše izvajanje vseh faz, od računalniških simulacij delo- vanja zaščitnega vezja do verifikacije v sami realizaciji na čipu. Doma smo delali na delovnih postajah vrste Sun, v tujini pa na večjih sistemih, saj smo potrebovali dograjen in optimiziran simulacijski program. 4. Na katerih področjih vidite uporabnost patenta? Patent se bo uporabljal predvsem pri izdelkih, ki ne smejo biti predragi, a morajo vseeno obdržati profesionalne lastnosti npr. avtoelektronika, čisto nove funkcije kot merjenje lastnosti ambienta (temperature, vlažnosti zraka za delovanje motorja), vse vrste senzorjev, ki omogočajo optimalno delovanje sistemov, zavarovanje vozil, nova oprema cest in vgrajevanje varnostnih naprav proti trčenjem (spoštovanje prometne signalizacije, zagotavljanje optimalne varnostne razdalje med vozili idr.), gospodinjski stroji, »pametna hiša«, zaščita pred tatvinami idr. 5. Se je kakšna firma že zanimala za izkoriščanje patenta? Avstrijska firma AMS (Gradec) v svojih vezjih za avtomobilsko elektroniko že uporablja naš patent. Zaradi skupnega sodelovanja, pomagali so pri izdelavi silicija, pa imajo brezplačno pravico do uporabe. Pri nas pa na patent še ni odziva! Patent pa bomo zaščitili tudi v nekaterih drugih državah, kjer lahko pričakujemo zanimanje za njegovo uporabo. 6. Primerjajte prosim stanje na področju mikroelektronike pri nas in v razvitem svetu! V preteklosti patentna zaščita pri nas ni bila spoštovana, industrijska lastnina in znanje nista bila visoko cenjena. V okolju z neprijazno družbeno klimo za inovativ*’ nost se inženiriji niso zanimali za razvoj in število patentov. Rezultat tega je, da v Sloveniji skoraj nimamo patentov .Napori urada Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine pa kažejo v pravo smer in pomenijo dobro podlago za spremembe na tem področju. Za več patentov pa bo potrebno tudi več sredstev za razvojno in raziskovalno delo, rezultat katerega bo bolj modema industrija. Ob ustrezno usmerjeni podpori posameznih področij bi lahko pričakovali dobre rezultate, saj naši inženirji niso drugačni od tistih v Evropi ali ZDA, žal pa nimajo primernih pogojev za delo. 7. Mikroelektronika je razvojno zelo intenzivna. Kje je mesto majhnih držav, kot je Slovenija? Ta panoga je zelo kom- pleksna in je povzročila tehnološko revolucijo. Na tem področju dela zelo veliko organiziranih skupin, kljub temu pa je možno najti ozka področja za nova spoznanja. Mi smo se zavestno omejili na to področje, kjer smo dosegli, da naše izsledke uporabljajo v velikih firmah polprevodnikov, sodelujemo na mednarodnih konferencah idr. S primernim sodelovanjem tako z nižjimi stroški kompenziramo manj sredstev. Sodelujemo z evropskimi in ameriškimi podjetji. Z visoko usposobljenimi sodelavci - večinoma z akademsko izobrazbo - dosegamo rezultate, ki jih pričakujejo v tujini« 8. Kje so torej priložnosti Slovenije? Priložnosti imamo na področju telekomunikacij, kjer lahko izdelamo specifična vezja in specifične realizacije za določena področja. Tudi na področju avtomatizacije industrijskih procesov se da še veliko narediti. Dizajnirali bi lahko vezja po naročilu, ki bi jih izdelovali drugje.Zal naša elektronska industrija premalo spremlja razvoj na svojem področju, kar lahko v določenem trenutku postane usodno. Brez pravočasne obnove izdelkov, ki jih nudijo nove generacije Vezje za mobilni telefon integriranih vezij, bodo, ali pa so že, stari programi obsojeni na propad. Brez svojih, lastnih rešitev ta industijra nima perspektive! Najbrž pa bo potrebno zožiti naš nastop na tujih tržiščih. 9. Kateri pogoji bi morali biti izpolnjeni, da bi se približali razvitim državam? Predpogoj je primerna filozofija, ki pa se počasi le spreminja.Na vsak način bo potrebno povečati sredstva za raziskave in razvoj, saj je delež BNP-ja premajhen, poleg tega pa je majhen tudi družbeni proizvod. Brez tega nimamo nobenih pogojev! Seveda bomo morali imeti tudi primemo izobražene ljudi, ki bodo znali profesionalno voditi raziskovalne projekte. Takšen kader v tujini načrtno izbirajo med ljudmi s širokim znanjem in z občutkom za vodenje ter dodatno izobraževanje. Druga možnost pa je, da se skupina ljudi z idejo izloči iz tovarne in začne z rizičnim (Joint Venture) kapitalom samostojno delovati. Takšen kapital je zato bistven in mora biti na razpolago, davčna zakonodaja pa mora prispevati svoje. 10. Kako torej do več patentov in do hitrejšega razvoja? Ce bodo izpolnjeni navedeni pogoji, bo šlo. Vzpodbujati in nagrajevati bo treba koristne predloge, ki bodo zaposlenim pomagali napredovati ali zadržati delovno mesto. Z ustreznim načrtovanjem dejavnosti in s sodelovanjem s tujino možnosti imamo. Slovenija ne bi smela izstopiti iz tehnološkega vrha, potrebno je vsaj spremljanje razvoja.Naša elektroindustrija pa bo vsekakor morala spremeniti dosedanji način dela! MEDICINA ŠPORTA / DOKAZOV IN PROTIDOKAZOV O MEHANIZMIH, KI ZAVIRAJO IMUNOST PRI NAPORNEM ŠPORTU, SICER NE MANJKA Ali je trening škodljiv? Marjan Erjavec jj° splošnem prepri-^Čanju so redni tele-tQ ' Sni napori koristni. LPotrjujejo raziskave o Pfit®Znih srca, krvnem tij4 in dolžini življe-^i? Pa ie z °kužba-Hjh yas trening pred i8Nbujaarie ali pa jih PtgjZ^skalce zanimajo Mit em športniki, ki »k ,° in intenzivno tre-^]0-Veliko športnih ,Vlaikov in trenerjev ' h\M. ol§° verjame, da Pred naPori, v katere so Ui l , novanji prisilje-VateSarii’ veslači ali ^ Povzročajo "l^žbarn0 odPomost Pr°ti ^ioln1110^0®0111 *n epide-Pa Se ni jasno, *zWa ki bila razlaga Cev, *^b profesionalcih pSkave so ,v zadnjih ‘Sh 81 v i°vu na moža sist«!11 celit-e imunske-kaZe^aiSCei° otipljive % n!, a VerJetne vzro-N SaleZave- Za zdaj kuj*1?, t°. da napori 8lb sistera 1Vai° na imun" L dovolj1CJiivi,b izkušenj so n ' Že od leta 1970, Satip roCali o izbruhu Sa. B med nogo- t° kd 97a) Zb°lel° Ph je na šoli Vi— ... gitis, vendar med člani nogometnega moštva dvakrat bolj kot med drugimi. Pet let kasneje je posebna raziskava pokazala, da so črevesne okužbe, pa tudi okužbe na dihalih in koži med športniki dvakrat pogostejše kot med drugimi ljudmi. Podobne znake so opazili še pri hitrostnih drsalcih, veslačih in maratnoncih. Takih poročil pa ni lahko razlagati. Okužbe lahko pospešuje marsikaj, od gibanja na mrzlem zraku do skupnih potovanj moštev na razna tekmovanja. Doslej ni bilo dokaza, da bi bil za to kriv imunski sistem. Eno redkih temeljitejših študij so opravili leta 1986 med športnimi igrami Commonwealtha. Kar 78 odstotkov tekmovalcev je imelo med polletno pripravo povišana viralna protitelesa v krvi, medtem ko je bilo v kontrolni skupini takih le četrtina. Pri dveh tretjinah so virusne okužbe lahko tudi opazovali, zanimivo pa je, da niso prav nič prizadele njihove atletske kondicije. Takim povezavam najbolj privrženo pritrjuje Lynn Fitzgerald, ki je maratonska rekorderka in imunologinja obenem. Njene lastne raziskave so pokazale, da je med atleti nenavadno veliko okuženih s toksoplazmozo, oportunistično okužbo ljudi z zmanjšano imunsko odpornostjo, ki jo opazimo tudi pri bolnikih z aidsom. Ker so vse te ugotovitve bolj anekdotične narave, bi razi- n skovalci želeli poseči globlje, predvsem pri raziskavi limfocitov B in T, ki sta v imunologiji zelo pomembna. Celice B proizvajajo protitelesa, ki se pripenjajo na specifične antigene vsiljivca in jih pomagajo onemogočiti. Take antigene najdemo na površini virusov, bakterij pa tudi parazitov. Celice T so treh vrst: ene so ubijalke okuženih ali rakastih celic, druge so pomočnice in prenašajo sporočila (citokine) z zahtevo po protitelesih, tretje pa v nekateih okoliščinah zadušijo pretiran imunski odgovor. . olgotrajen hujši j napor poveča števi-'lo vseh belih celic, vključno z limfociti. Navidez je to sicer dobro, vendar bi natančnejši pomen tega pojava lahko dojeli le, če bi vedeli, kakšna je sestava teh celičnih brigad. Raziskave so dale zelo različne in nekonkluzivne rezultate. Ena prvih takih študij je na primer pokazala, da se ob naporu število belih krvničk naglo dvigne, najkasneje v pol ure pa se vrne na prejšnjo raven, čeprav napor še vedno traja. Tak abruptni dvig gre namerč v glavnem na račun »nevtrofilnih« belih krvničk, ki so usmerjene predvsem proti bakterijam ob akutnih okužbah, ne pa proti virusom. Vedenje limfocitov B in T, ki imajo v imunskem odgovoru strateški pomen, se je izkazalo za precej nepredvidljivo. Ob je bila manjša tudi njihova obolevnost. Na imunost pa vplivajo še drugi dejavniki, na primer hormoni, predvsem tisti iz sredice (adrenalin) in skorje (kortikoi-di) nadledvične žleze, za katere na splošno velja, da dušijo imunski odgovor. Za oboje pa prav tako vemo, da se ob naporu pospešeno izločajo, ker morajo doigrati pri tem še številne druge vloge, predvsem v presnovi. Zal pa so tudi poskusi s počasnimi infuzijami teh snovi dosegali nasprotujoče si rezultate, čeprav so nekajkrat dokazali povišano odzivnost ubijalske zvrsti celic T. Nekateri celo trdijo, da je po tej poti mogoče izboljšati zdravje bolnikov z aidsom. D: ^"-'1 oodločati utegnejo ^^tudi čisti psihološki l^ldejavniki, saj je znano, da so preobremenjeni poslovneži ali študentje pred izpiti za virusne okužbe dovzetnejši. Gre torej za stres, ki ga je tudi v športu dovolj. Tako je neka študija pri veslačih med tekmovanjem pokazala enake imunske premike, kot pri krmarjih in trenerjih. Po kateri poti pa naj bi tak vpliv prispel iz možganov do limfoidnega tkiva, žal ne ve še nihče. Imunske celice športnikov pa bi utegnile trpeti tudi lakoto. Za svoje razmnoževanje, pa tudi za delo in uravnavanje porabijo namreč nenavadno veliko glutamina, ene od aminskih kilslin. Tudi to so preizkusili in potrdili pri maratoncih. Raven glutamina pri teh med tekom pade za eno naporu na ergomeričnem biciklu je ena od razislo-vanih skupin našla prehodno povišanje vseh treh zvrsti celic T. Druga skupina, ki je opazovala maratnonce, pa je opazila, da imajo med počivanjem ti za četrtino manj teh limfocitov. I tevilo teh celic samo na sebi ni tako po-*membno kot njihova odzivnost na vdor antigena. Hitro ga morajo odkriti in o tem obvestiti »čakajoče kolege« v lim-foidnem tkivu bezgavk. Specifični limfociti naj bi se tam naglo namnožili in učinkovito opravili q: Ji invazijo. Ključna lastnost dobre odpornosti je torej v hitrem množenju teh celic, ki sproti streže potrebam. Prav to odzivnost so zadnjih deset let precej proučevali z ustaljenimi načini merjenja sposobnosti razmnoževanja limfocitov. Večji del rezultatov kaže, da hudi napori to sposobnost pravzaprav oslabijo. Najbolj pripričljiva je bila kanadska študija, v kateri so opazovali vedenje vseh vrst limofcitov pri različnih športnikih. Pri vseh so ob koncu napora našli celice T z znižano močjo proliferacije. Najbolj izrazit je bil ta padec pri maratoncih, kjer je dosegel celo 70 odstotkov, stanje pa, se je izboljšalo šele 24 ur kasneje. Za zanimivo presenečenje pa so poskrbeli ra-zislovalci v Nasi, ki So podoben padec ugotovili med potniki vesoljskega avtobusa, pri katerih je poglavitna težava ravno nedejavno mišičje v breztežnem prostoru. Se bolj protislovni so bili rezultati meritev protiteles v krvi športnikov. Na splošno je bila njihova raven povišana za kakih 10 odstotkov, posamezni razredi (IgA in IgG) pa so bili včasih izrazito znižani. Slika imunske odzivnosti ob hudih naporih tako postaja vse bolj zmedena. Kaj pa zmerni trening? S podobnimi metodami, kot smo jih že opisali, so na dveh kitajskih univerzah proučevali učinek vaj tai chija, s katerimi ljudje tam skušajo ohranjati svojo čilost. Pri sta-rješih od 60 let so te vaje izboljšale sposobnosti celic T kar za 40 odstotkov, vsaj v primerjavi z enako skupipo, ki ni vadila. Za enak odstotek četrtino. Nasprotno pa je bolnikom, ki trpijo za imunsko deficienco, mogoče stanje izboljšati z dajanjem glutamina. . okazov in protido-Ikazov o mehanizmih, ki zavirajo imunost pri napornem športu, torej ne manjka. Vse kaže, da je učinkovitih več poti in različnih mehanizmov. Podobne zavore so dokazane tudi po opeklinah in težkih operacijah. Globlji namen take zavore je dovolj jasen; organizem naj ne bi izločil svojih telesnih celic, ki so le malo poškodovane in si bodo kmalu opomogle. Tudi ob hudem naporu so tkiva oškodovana, kar dokazujejo biopsije mišic maratnoncev še mesece po tekmi. Se torej organizem tako brani pred hujšo škodo? Morda. Ce je res tako, utegne trening kot »zdravilo« kdaj dobiti drugačno vlogo, kot jo ima zdaj. Morda bodo z blagimi vajami skušali pomagati starejšim ljudem ali bolnikom z aidsom. Povsem drugo vprašanje pa je, koliko različne druge metode psihološko agresivnih treningov vplivajo na metabolizem celotnega organizma, ko posamezne vaje povzročajo podobne učinke kot močna poživila, kar verjetno ustvarja spremembe v strukturaciji hormonov. Mogoče bodo kdaj bolnike s hudim (avtoimunskim) revmatoidnim artritisom silili k pretiranim naporom? Tega ne vemo, toda možnosti so vznemirljive. (Prirejeno po New Scientist) odbojka - izidi moška c-i UGA IZIDI 6. KOLA: La Sedla - S. Giustina 1:3 (15:13, 13:15, 8:15, 7:15), Charro Padova - Valprapor Imsa 1:3 (11:15, 15:8, 13:15, 11:15), Riviera -Copat Pordenon 3:2 (15:8, 13:15, 15:13, 13:15, 15:9), Mussolente - Vivil 3:1; Maniago - Nova Gens 2:3 (15:11,15:9,11:15,12:15,10:15), Marzo-la Povo - Mogliano 3:1 (10:15,15:11, 15:9, 15:13), Montecchio - Jockey Schio 3:0 (15:5,15:11,15:8). VRSTNI RED: Valprapor Imsa in Riviera del Brenta 12, Copat Pordenone, Mogliano Veneto, San Giustina in Montecchio 8, Nova Gens in Mussolente 6, Vivil Villa Vicentina, Povo Trento in Charro Padova 4, La Sedia San Giovanni al Natisone in Maniago 2, Jockey Scio 0. PRIHODNJE KOLO (12.12.): S. Giustina - Charro, Valprapor Imsa - La Sedia, Nova Gens - Riviera, Vivil - Povo, Copat Pordenone - Montecchio, Mogliano - Maniago, Schio - Mussolente. 2ENSKAC-1 UGA IZIDI 6. KOLA: Vivil Villa Vicentina - Lasalle Romano 2:3, Altura Omse - Bor Tombolini drinks 1:3 (9:15, 15:2, 11:15, 12:15), Mogliano - Battisti TN 3:2 (15:7, 12:15, 2:15, 15:5, 15:11), Koimpex -Fontane Tv 2:3 (15:8, 15:8, 7:15, 11:15, 13:15), Marzola TN - Martignacco 3:0 (15:4, 15:0, 15:9), Camst Pav Udine - Biadenese 3:0 (15:1, 15:3, 15:5), Cus Udine - Kennedy 3:1 (15:12, 7:15,15:7, 15:9). VRSTNI RED: Camst Pav Udine, Fontane Trevi-so, Bor Tombolini drinks in Marzola Trento 10, Kenendy Videm, Vivil Villa Vicentina in Mogliano Veneto 8, Battisti Trento 6, Koimpeac, Biadenese in Cus Videm 4, Lasalle Romano 2, Altura Omse in Martignacco 0. PRIHODNJE KOLO (12.12.): Lasalle - Altura Omse, Bor Tombolini drinks - Vivil, Martignacco - Mogliano, Fontane TV - Pav Udine, Battisti -Cus Videm, Biadenese - Marzola Povo TN, Ken-nedy - Koimpex. MOŠKA 02 UGA IZIDI 6. KOLA: Porcia - Sloga 3:0 (16:14, 15:13, 15:9), Mossa - 01ympia CDR 3:0 (15:8, 15:7, 15:11), Flebus Povoletto - Prata 3:0 (15:4, 15:7, 15:12), Libertas Sacile - Bor 3:0 (15:2,15:7,15:10), Ipem Buia - Rozzol 3:2 (15:11, 13:15, 15:4, 14:16, 15:11), Petris TolmeC - San Vito 2:3 (10:15,14:16, 15:8,15:11, 8:15), Cremcaffe ni igral. VRSTNI RED: Cremcaffe Tržič in Libertas Sacile 10, Mossa Candolini 8, Porcia, 01ympia CDR, Flebus Povoletto, Prata in San Vito 6, Sloga, Rozzol in Ipem Buia 4, Petris Tolmeč 2, BorO. PRIHODNJE KOLO (12.12.): Cremcaffe - Porcia, Bor - Mossa, Prata- Ipem Buia, 01ympia CDR -Petris Tolmeč, Rozzol - Libertas Sacile, San Vito -Flebus. Sloga je prosta. ŽENSKA 02 UGA IZIDI 6. KOLA: Porcia - Sangiorgina 3:0 (15:10, 15:6, 15:3), Csi Tarcento - Al Fungo 2:3 (15:12, 5:15, 15:9, 11:15, 8:15), Cordenons - Torriana 1:3 (10:15, 15:13, 12:15, 10:15), Sokol Indules -Kmečka banka 3:0 (16:14, 15:5, 15:13), Fellini caffe Tržič - Libertas Martignacco 3:2 (15:8, 9:15, 15:7,13:15,15:12), Ausa Pav Cervignano - Mossa 3:2 (15:3, 15:4, 12:15, 12:15, 15:5), Casarsa -Fiume Veneto 1:3 (4:15,15:3, 5:15, 2:15). VRSTNI RED: Al Fungo Humin 12, Csi Tarcento, Carrozzeria Emiliana Porcia, Fiume Veneto, Ausa Pav Cervignano in Pellini caffe Tržič 8, Lib. Martignacco, Sokol Indules in Sangiorgina 6, Tomana, Mossa in Kmečka banka 4, Cordenons 2, Casarsa 0. PRIHODNJE KOLO (12.12.): Sangiorgina - Tarcento, Al Fungo - Porcia, Martignacco - Cordenons, Kmečka banka - Cervignano, Torriana -Casarsa, Mossa - Pellini, Fiume Veneto - Sokol Indules. MOŠKA D UGA IZIDI 6. KOLA: Soča Sobema - Zaule 3:1 (15:12, 12:15, 15:13, 15:5), Prevenire - Vbu 0:3 (5:15, 7:15, 9:15), Grado - Copat Pordenone 3:1. (7:15, 15:6, 15:8, 15:0), Itely - Volley club Ts 3:1 (15:7, 16:17, 15:11, 15:13), Torriana - Asfjr Čedad 3:0 (15:11, 15:5, 15:5), Rojalese - Acli Ronchi 3:1 (15:7, 15:13, 8:15, 15:9), Fagagna - Fiume Veneto 3:1 (13:15,16:14,16:14,15:3). VRSTNI RED: Rojalese 12, Vbu Videm in Soča Sobema 10, Itely Fojda in Fagagna 8, Fiume Veneto, Grado in Comet Torriana 6, Zaule Epifa-nio, Acli Ronchi in Prevenire 4, Asfjr Čedad in Volley club Trst 2, Copat Pordenone 0. PRIHODNJE KOLO (12.12.): Zaule - Prevenire, Vbu Videm - Soča Sobema, Asfjr Čedad - Grado, Volley club Ts - Rojalesae, Copat Pordenone -Fagagna, Acli Ronchi - Torriana, Fiume Veneto -Itely Fojda. ŽENSKA D UGA IZIDI 6. KOLA: Asfjr Čedad - San Leonardo 3:1 (15:2, 15:8, 4:15, 15:11), Virtus - Codroipo 0:3 (8:15, 8:15, 11:15), Sagrado - Celinia 3:0 (15:11, 15:12, 15:7), Koimpex - Paluzza 3:0 (15:13, 15:3, 15:11), Fincantieri - Pav Natisoma 2:3 (15:7, 8:15, 15:12, 5:15,14:16), Bor Friulexport - Spilimbergo 1:3 (6:15, 11:15, 15:8, 10:15), Rivignano - Šanson Ločnik 3:2 (15:10,15:0,12:15, 6:15,15:6). VRSTNI RED: Albatros Spilimbergo 12, Codroipo Del Doge in Danone Rivignano 10, Sagrado, Koimpex in Asfjr Čedad 8, Celinia, Pav Natisoma in Paluzza 6, Šanson Ločnik 4, Fincantieri Tržič, Bor Friulexport in San Leonardo 2, Virtus Ital-spurghi 0. PRIHODNJE KOLO (12.12.): San Leonardo - Virtus, Codroipo - Asfjr, Pav Natisonia - Sagrado, Paluzza - Bor Friulexport, Celinia - Danone Rivignano, Spilimbergo - Fincantieri, Šanson Ločnik -Koimpex. DERBI V ŽENSKI C-2 LIGI / ZMAGA SOKOLA INDULES Nabrežinke ta čas boljše od Goričank Kmečka banka slaba predvsem v sprejemu Andrej Maver Sokol Indules Kmečka banka 3:0 (16:14,15:5,15:13) SOKOL INDULES: Vidali (1 menjava + 4 točke), Tanja Masten (7+4), Maruccelli (5+9), Pertot (1+6), Škrk (1+8), Lara Masten (6+1), Bru-mat (0+0). KMEČKA BANKA: Visintin (4+2), Zavadlal (5+0), Luvisutti (4+7), Krašček (l+l),'Tiberio (0+0), Žbogar (7+8), Maša Braini (0+0,) Magda Braini, Bressan. ZGREŠENI SERVISI: Sokol 15, Kmečka banka 9. * Torkova tekma med Sokolom Indules in Kmečko banko je potrdila mnenje, da je Sokol trenutno močnejši od goriške šesterke. Ta tekma bi namreč morala odgovoriti na vrsto vprašanj. Če je enako število točk obeh ekip na lestvici realen prikaz moči obeh ekip ali samo posledica kakovosti nasprotnikov, ki so jih dosedaj srečale. Nadalje je veliko pričakovanje vladalo za nastop Raffaelle Zavadlav, ki se je vrnila na igrišče po nekajmesečni odsotnosti. Zanimivo pa je bilo tudi kako bodo sokolovke prestale to preizkušnjo, saj jih je bilo le sedem, potem ko je zadnji trenu- Posnetek s torkovega derbija ženske c-2 lige v Nabrežini (Foto Ferrari) tek zbolela še Monika Košuta. Kljub pozitivnemu nastopu Zavadlavove pa je bilo razmerje moči na igrišču precej jasno v korist sokolovk. Stalno so namreč držale vajeti igre v svojih rokah. Z ostrimi in dolgimi servisi so si v vsakem setu nabrali nekaj točk prednosti. K temu pa je pripomogel tudi izredno slab sprejem Goričank. Dovolj zgovoren je podatek, da so Nabrežinke v celi tekmi dosegle 25 točk neposredno s servisom. S takim sprejemom pa Kmečka banka ne more upati na zmago tudi v naslednjih tekmah. Prvi set je Sokol začel zelo dobro. Z ostrimi servisi, zanesljivo igro v polju in hitrimi protinapadi so sokolovke visoko povedle. Naenkrat pa se je nekaj zataknilo pri rezultatu 13:5. S Kraščkovo na servisu so Goričanke dosegle 9 zaporednih točk, šele nato so domačinke spet zaigrale in osvojile set. Drugi set je bil povsem enosmeren in tudi v tretjem so povedle domačinke. Pri rezultatu 13:8 se je že zdelo, da bo tekme kmalu konec. Toda tedaj se je izkazala Barbara Luvisutti, ki je z odličnim servisom v skoku dosegla štiri točke in Kmečka banka je nepričakovano izenačila na 13:13. V razburljivi končnici so Goričanke imele tudi priložnost, da bi povedle, a je niso izkoristili. Po tekmi ni bil noben trener popolnoma zado- PLANINSKI SVET Biseri pod snegom Duška Jelinčiča nova knjiga s planinsko tematiko »Biseri pod snegom« je naslov nove knjige Dušana Jelinčiča na planinsko tematiko, ki je izšla te dni pri mariborski založbi Obzorja kot 36. zvezek zbirke »Domače in tuje gore«. Knjiga, ki ima po avtorjevi trditvi vse značilnosti modernega romana, zaobjema niz notranje prečustvovanih izkušenj in doživetij na dolgem nepalskem pohodu pod najvišjo goro na svetu, Everest in pri poskusih za dosego njenega vrha. Kot udeleženec himalajske alpinistične odprave »Alpe Adria Sagarmatha expedition 1990«, ki jo je organiziralo SPDT, si je Jelinčič beležil vsak najmanjši dogodek ali izkušnjo in si jo razlagal po svojem notranjem čutenju in trenutnem razpoloženju. Posamezne zgodbe v knjigi tvorijo v bistvu zaokroženo celoto duhovnega izpričevanja in doživljanja poteka himalajske odprave na Everest. Vsa ta svoja čustva in poduhovljena razmišljanja je avtor prelil na papir. Nastal je poduhovljen opis skritih teženj, nedorečenih pomislekov, bolj ali manj tveganih ciljev, doseženih in nedoseženih zmag samega avtorja in vseh posameznikov na tej odpravi na Everest, kar bo nedvomno pritegnilo pozornost in zadovoljilo bralce, ljubitelje globokih notranjih doživetij v gorskih divjinah. Predstavitev Jelinčičeve knjige »Biseri pod snegom« je bila včeraj popoldne v Tržaški knjigami v sodelovanju s SPDT. O avtorju in o knjigi je spregovoril urednik knjižne zbirke pri mariborski založbi Obzorja Franc Vogelnik, medtem ko je odlomke iz knjige bral Livij Valenčič. Obisk v prelepi jami Vilenid Za svoje člane in redne udeležence društvenih pohodov in srečanj je SPDT prejšnjo nedeljo priredilo še zadnji letošnji izlet na Veliko Gradišče s predhodnim obiskom jame Vilenice nedaleč od Lokve. Precejšnja skupina izletnikov se je zbrala dopoldne v Bazovici, odkoder se je z avtomobili odpeljala do obsežnega travnika pred vhodom v jamo Vilenico. Bilo je 25 izletnikov, pretežno taki, ki so prvič prišli na ogled jame. Pred kočo Jamarskega društva iz Sežane je tržaške planince pričakal kustos jame Viktor Saksida, ki je vso skupino odpeljal na ogled izrednih čudes, ki jih jama premore. Ze ob vhodu so se udeleženci znašli v veliki dvorani s tremi masivnimi naravnimi stebri, v kateri vsako leto poteka svečanost podeljevanja literarne nagrade »Vilenica« ustvarjalcem z območja Alpe-Jadran. V spremstvu prijaznega in dobro podkovanega vodiča Sakside, ki je temeljito razlagal lepote v milijonih letih nastalih jamskih naravnih tvorb pred tristo letih odkrite Vilenice so si obiskovalci ogledovali in uživali veličastnost jamskega okolja in se spustili 80 metrov globoko v podzemlje ter v zadnji dvorani onemeli od presenečenja in začudenja ob pogledu na čudovite apnenčaste stebre, kapnike in zavese raznolikih oblik, ki jih je oblikovala ustvarjalna sila narave. Po obisku v jami Vilenici, ki je za vse pomenil veliko zadoščenje, so se izletniki podali do vasi Prelože in se po tričetrtumi hoji povzpeli na 741 metrov visok vrh Velikega Gradišča, s katerega so se v daljavo zagledali v zasnežene julijske vršace.Ker je bilo sorazmerno še zgodaj in je izza oblakov pokukalo medlo sonce, so se tržaški planinci podali z Velikega Gradišča še do nekdanje karavle pri Vrhoplju. Planinski meddruštveni odbor Se pred koncem leta se bo v Trstu sestal meddruštveni odbor planinskih društev iz Kopra, Postojne, Ilirske EJistrice, Sežane in SPDT, katerim se običajno pridruži predstavnik Planinske zveze Slovenije. Na dnevnem redu je več vprašanj, ki se nanašajo na medsebojno sodelovanje in predvem razporejanje raznih akcij posameznih društev. Meddruštveni odbor bo zasedal na sedežu SPDT v sredo, 16. t.m. popoldne. Društveni družabni večer V teku so priprave za zaključni družabni večer, ki ga vsako leto v tem času prireja SPDT na svojem sedežu. Družabnost je lepa priložnost, da se v veselem planinskem razpoloženju srečajo člani in si ob prikazu diapozitivov in fotografij raznih posameznikov, izmenjajo svoje vtise, mnenja, pripombe in kakšno pikro ob obujanju spominov na opravljene izlete, prehojene poti in vzpone v zadnjem letu. Prireditelji vabijo člane društva, da se udeležijo družabnega večera, na katerem ne bo manjkalo smeha in veselja ob prikazovanju diapozitivov. Družabnost bo v četrtek, 17. decembra v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30. S seboj prinesite čimveč fotografij in diapozitivov. (L.A.) voljen. Trener Sokola Jerončič je bil zadovoljen z rezultatom, ne pa z igro. Dejal je: »Z dobrimi servisi smo onemogočili nasprotnika. Nekoliko nas je presenetila Lovi-suttijeva s servisom v skoku. Lahko pa igramo še veliko bolje, predvsem ko bodo igralke sposobne zdržati en ritem skozi celo tekmo.« Jože Gej pa je povedal: »Igrali smo slabo in naredili preveč napak. Sokol nam je vsilil svojo igro, mi pa smo bili njim stalno podrejeni. Boljše smo začeli igrati, ko je bilo že prepozno. Pri nas pa se pozna še nepopolnost in neuigranost, zato pričakujemo povratni del prvenstva, da izboljšamo svojo igro. ODBOJKA / DEŽELNE LIGE Čm dan 0lympie Slogaši nespretni Varovanci trenerja Franka Drasiča so zapravili visoko vodstvo v 1. in 2. setu V Mossa - 01ympia CDR 3:0 (15:8,15:8,15:11} OLVMPIA CDR: S. Terpin (1+13), J. Terpin (1+5), A. Terpin (0+0), Dornik (1+2), G. Sfiligoj (1+5), B. Sfiligoj (0+2), A. Vogrič (0+0), Povše (0+1), Devetak (1+0), Petejan (2+4), M. Vogrič, Hlede. 01ympia je naletela na čm dan. Fantom v prvih dveh nizih ni šlo prav nič od rok, vrh vsega so igrali tudi premalo zagrizeno, kar se je posebno poznalo v obrambi. Nekaj boljšjih potez smo gledali v tretjem setu. Mossa je sicer na začetku vodila z nekaj točkami prednosti, a Goričani so jo dohiteli pri deseti točki, na koncu pa so spet naredili nekaj res banalnih napak Pomenljiv je podatek, da je v treh setih 01ympia dosegla po lastni zaslugi le sedem točk, ostale so jim z napakami poklonili gostitelji. Poraz je še toliko bolj grenak, ker Mossa, razen velike požrtvovalnosti, ni pokazala nobenih kvalitet. Domovip Porcia -Sloga 3:0 (16:14, 15:13, 15:9) SLOGA: Božič, Cisol-la, Gač, Krpan, Aljoša in David Kralj, Riolino, Sgubin, Strajn. Slogaši so se tokrat podali v goste k ekipi, ki je imela enako število točk in je kot naša novinec v ligi. Čeprav so bili na gostovanju, so naši fantje tokrat1 zamudili res veliko priložnost, da bi osvojili tretji par točk, saj so bili tako v prvem kot v drugem setu na pragu zmage. Tako so na primer v prvem vodili s 7:2 in 14:12 a serija zgrešenih servisov in nekaj drugih nepotrebnih napak so omogočile domačinom, da so set osvojili. Tudi drugi niz so naši začeli zelo obetavno in z zelo dobrimi servisi povedli že z 11:3. Žal se jim je tukaj ponovno zataknilo, Domovip je začel nizati točke, osvojil niz in potem s svojo odločno igro nadaljeval tudi v tretjem. (Inka) ZENSKA D LIGA Koimpex - Paluzza: 3:0 (15:13,15:3,15:11) KOIMPEX: Brišnik, D. in S. Ciocchi, Cebulec, Ferluga, Fonda, Maja in Martina Kosmina, Milič, Spacal, Skerk. Paluzza je imela na lestvici enako število točk od naše. Ozračje v telovadnici je bilo za četrtoligaške tekme pri nas res neobičajno, saj so gostujoči ekipi sledili številni zelo glasni, a korektni navijači, ki so z bobni in podobnimi pripomočki stalno bodrili svojo šesterko. Vendar tudi ta zvočna pomoč ni bila dovolj, saj je Koim-pex takoj dokazal, da misli tudi tokrat domačem igrišču posr viti obe točki, lzen^ je bil praktično le P; set. Drugi niz je K01 pex osvojil kar po hif postopku, v tretjem Pa!fe>z< po začetnem izenači™ igr povedel že s 14:5. Nep$tv nepazljiv um ii v v* 1 domačink je omogo^Vse gostjam, da so razl^bri] omilile, do preobrata P1 bi kajpak ni moglo pfl rived (Inka) ,18. Bor Friulexport Ttioi Albatros Spilimbergo ,!!c je luuauuo , j (6:15,11:15,15:8, 10;*5 'dni BOR FRIULEKPO11, al d I. in T. Vidali, A. i”' -Faimann, Foraus, S*0A?.e; 4d aus, ' per, Griden, Zadnik, ”,PV narcicih, Bezenšku Sacca, Calligaris. j ek Čeprav so borovk6^ %. nastopile v popo hti postavi so tudi tok^riu zapustile igrišče preB’f Sk gane in so tako še or Si točk. Res škoda, sJ,yt gostje iz Spilimbergo ^ jUg igri res niso upravi^ “ir Vj lestvici. Plave so v prMl R vodečega položaj3 ,j loohnpi Pl o t 70 cn V 0^. ^ dveh nizih po«* prekomerno spoStov'3^ P] do nasprotnic, pomao., niso niti številne meI1 j ve. Tretji set pa s°.,i dobrimi servisi (v°d.l so s 13:3) gladko dob* j vendar pa so v začet* ■ seta spet popustile- sr - limbergo je pove~-8:1, plave so se mp bližale do 10:12, nato pa pošle moči. m KARATE / MEDNARODNI TURNIR V TRSTU Med karateisti iz štirih dižav najbolj uspešni Slovenci Izkazali so se tudi tekmovalci Shinkai karate kluba V torek je bil v telovadnici Ervatti pri Briščikih mednarodni karate turnir, na katerem so sodelovali karateisti iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Češkoslovaške. Tako je Slovenijo zastopal Karate Emona iz Ljubljane, med tem ko so bili med karateisti iz Furlanije Julijske krajine prisotni tudi tekmovalci Shinkai Karate kluba. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela in dopoldne so bile na vrsti kvalifikacijske tekme mladih netekmo-valcev, ki so se pomerili v katah. Samo tekmovanje je potekalo v dvojicah, za vsak par pa so izžrebali kato, ki sta jo morala tekmovalca izvesti. Sodniki so z dviganjem zastavic določili zmagovalca, ki je napredoval v naslednje kolo. V tem delu tekmovanja so nastopila predvsem društva iz FJK, barve Shinkai Karate kluba pa sta branila Katrin Stoka in Stefan Grgič, ki pa se v premočni konkurenci nista mogla uveljaviti. Popoldanski del se je začel s kvalifikacijskimi tekmami tekmovalcev v izvajanju kat, kjer so za Shinkai klub nastopili Vojko Zotti, Susanna Capelli in Martin Guštin. Najboljši od naših karateistov je bil Guštin, ki je sicer nosilec modrega pasu, vendar si je v ostri konkurenci tekmovalcev s črnim pasom priboril uvrstitev v finale. Tam je zasedel četrto mesto, pri ocenjevanju pa je dobil le desetinko točke manj od tretjeu- Martin Guštin se je na torkovem tekmovanju še posebej izkazal (Foto Ferrari) •mi bo1 je uvrstil tudi v finale. je pred zaključni jrjF- vrščenega nosilca črnega pasu. Za dober nastop pa je treba pohvaliti tudi Zottija in Capellijevo. V nadaljevanju so bili na programu posamični boji v kategorijah do in nad 75 kilogramov. Tu so nastopili tudsi predstavniki iz Slovenije, eden od članov KK Emona iz Ljubljane pa se Za zaključek so bili na sporedu še ekipni boji, ki so bili zelo napeti. Med seboj so se pomerile vse ekipe in na podlagi tega so sestavili tudi končni vrstni red, kjer je bila najboljša Slovenija, pred Hrvaško, CSFR in Italijo. Velja še povedati, da reCčniv7djaeyP/> Giuseppe For®£cijo kri uaoujau - f,trav i izvedel demon raznih borilni o'* Glede so,en,a vel) Pbr0, dati, da je biloJ ,# sodili so sodni pl3 Hrvaške in tr3' njimi pa je bil tudyuba ner Shinkai Karate^ Sergij Stoka. ■ I _ POKAL PRVAKOV / V 2. KOLU ČETRTFINALNE FAZE Tudi v Eindhovnu sijajna igra Milana V A skupini vodita Olympique in Rongers Glasgov/ H aLr|ElNDHOVEN " Milan 30iati2ma§al tudi v drugi inprv6 Cetrtfinalne B sku-Vnin 6 n°g°metnega poka-Prvakov. Na zelo zah k ‘1 . | iNd Z.C1U Z.Čili- af\CzZ S°stovaniu na af’ligri '!ce«C0Zemsicein je p° siiai" z 2:1 premagal |J .stv° PSV Eindhovna. 'rA n a8a Milačanov je nkS.ein zaslužena. 1.. n, ,r^h osemdeset minut 5 >li boljši tekmec. P 6dli so z Rijkaardom 3rt rrLminUti' Podvoiili s Ll)l,°ne)emv62.,ta igra- 0;l5KikZndel tudi drC!S’ ,nj(l ,i pa )e še spregle-ip ifad ,a ocitna prekrška gtofj "an Bastnom v Pe'5>V skem Prostoru. 'l v Eindhc išAniiv' L, utl zmanjšal zaosta- loven je 65. Brazilcem .o^SlTj ostreje pa je ’kr8lii le v zadn,lh slonja izida: .ji pU°es 3:0, Cska Moskva C^nsersn.-i enia D1 J^Piciue Marseille ;a J ^ges 3- jih^gers “rv;i ([,rst;rii red: 01ympique Zal'V0ngerS 3’ Bru8es 2- 5f;skah0dnje kol° (3-3'): ^ges a ^ b 01ympique, Rangers. izida: K'- Por,o 1:0. 5pi yh°ven - Milan 0:2. el$QtIttni red: Milan 4’ Porto in tali p„:uvcu r. ii^iML nie kol° (3-3-b P *a-hoven - Goteborg, n°-Milan. Frank Rijkaard (med strelom z glavo) je včeraj povedel Milan v vodstvo z 1:0 (AP) ____POKAL UEFA / V ISTANBULU JE GALATASARAY ZMAGAL S 3:2_ Roma naprej kljub porazu Podvig francoskih moštev Poris SainfGermain izločil bruseljski Anderlecht Auxerre pa belgijski Standard - Danes Juventus in Real Madrid menda pred lahko nalogo RIM - V osmini finala pokala UEFA so doslej odigrali šest tekem, danes pa bosta na sporedu še preostali dve, na katerih naj bi napredovanje v naslednje kolo brez težav dosegla Real Madrid in Juventus. Včeraj so odigrali le eno tekmo. V Istanbulu je turški Galatasaray s 3:2 sicer premagal Romo, vendar se je v četrtfinale vseeno uvrstilo italijansko moštvo, ki je v Rimu zmagalo s 3:1. Boško v se na Romini klopi ni preveč potil, Čeprav so Turki napovedovali vroče ozračje. Za hladno prho gostiteljev je že v 7. minuti poskrbel Argentinec Caniggia, ki ga je vojvodinski trener po dolgem Času spet uvrstil v začetno enajsterico. Po strelu Hasslerja je turški vratar odbil žogo v polje, Caniggia pa je bil hitrejši od branilcev in soigralca Rizzitellija, obšel vratarja in potisnil žogo v mrežo. Roma je imela nato še nekaj priložnosti, a zadetek so dosegli gostitelji. Mihajlovič je v 27. minuti nespretno povzročil kot, v gneCi pa se je najbolje znašel Mustafa. Takoj po odmoru je nov šok za gostitelje povzročil Hassler, ki je po solo akciji z natančnim strelom izven kazenskega prostora presenetil domačega vratarja. Zadetek je turške nogometaše moCno potrl, še bolj pa 30 tisoč njihovih dotlej glasnih navijačev. Toda Roma tega ni izkoristila. V zadnjih tridesetih minutah je povsem popustila in gostitelji so dosegli še dva gola, zadeli pa so tudi vratnico. Boškov je po tekmi priznal, da so njegovi igralci naredili v obrambi preveč napak: »Z goloma v začetku obeh polčasov smo ohladili temperamente nasprotnike in navijače, toda zaradi imidža društva je treba na mednarodnih tekmah vedno zmagati.« V Rominem taboru si za nasprotnika v naslednjem kolu želijo enega od dveh francoskih moštev. V torek je za edino presenečenje poskrbel Pariš SainfGermain z izločitvijo nekdaj slavnega Anderlechta. Potem, ko sta moštvi v Parizu igrali neodločeno 1:1, je kazalo, da Belgijci v povratni tekmi ne bodo imeli težkega dela, a poznavalci so se ušteli. Francozi so bili v Bruslju boljši že v prvem polčasu, po nezasluženem vodstvu gostiteljev z Bosmanom v 53. minuti, so še odločneje napadali, odločilni izenačujoči zadetek pa je v 74. minuti z glavo dosegel Kombouare. Ajax je nemški Tako je Hassler dosegel drugi gol za Romo v začetku drugega polčasa (Telefoto AP) Kaiserslautern premagal tudi v gosteh. Potem ko je v Amsterdamu zmagal z 2:0, se je v Diisseldorfu »zadovoljil« z enim golom. Nemci so zmedeno napadali, v 41. minuti pa jih je v protinapadu »kaznoval« Alflen. Pred tekmo so pijani nizozemski prenapeteži po mestnih ulicah ustrahovali prebivalstvo. Uničili so veC avtomobilov, razbijali izložbe in napadli nekaj pešcev, za zapahi pa se jih je znašlo petindvajset. Tekma med Realom Zaragozo in Borussio iz Dortmunda je bila polna grobosti. Dva igralca sta se težje poškodovala, skupil pa jo je tudi sod- nik, ki je zaradi kovanca dokončal tekmo z okrvavljeno glavo. Spanci so v 29. minuti povedli s Poyetom, nato pa so imeli še nekaj priložnosti, da bi obrnili izid s prve tekme (1:3), a jih niso izkoristili. V drugem polčasu so bolje igrali gostje. Zasluženo so izenačili s Chapuisatom (60. min.), gol Brehmeja po dvomljivi enajstmetrovki pa je Spancem sicer prinesel jalovo zmago. Belgijski Standard je bil proti Auxerru brez moCi. Francozi so bili boljši že v prvem polčasu, ki pa se je končal brez golov. V drugem delu so dosegli dvojno vodstvo (Baticle v 27. in Dutuel v 38. minuti), zaostanek pa je dve minuti pred koncem zmanjšal Hellers. Benfica je bila v Lizboni prepričljivo boljši od moskovskega Dinama (2:0). Strelca za gostitelje sta bila Isaias in Juran v 52. in 57. minuti. Rezultati (v oklepaju izid prve tekme): Benfica - Dinamo Moskva 2:0, (2:2), Anderlecht SainfGermain 1:1 (0:0), Zaragoza - Borussia D. 2:1 (1:3), Auxerre -Standard 2:1 (2:2), Galatasaray - Roma 3:2 (1:3). Danes: Juventus - Olomouc (2:1), Real Madrid -Vitesse (1:0). KOŠARKA / PRVENSTVO NBA Bullsi in Blozersi tudi letos morda v finalu Dražen Petrovič letos vzelo dobri formi 34, Mullin (Golden State) 34 in 31, K. VVillis (Atlanta) 34, Norman (LA Clippers) 33 ZADNJI IZIDI: Atlanta - Chicago 123:114; New York - Seattle 100:88; New Jersey - Phoenix 100:105; Orlando -Boston 102:117; Dallas -Miami . 112:126; Cleveland - LA Clippers 106:115; Houston -Minnesota 102:94; San Antonio - Utah 121:103; Golden State - Indiana 115:125; Sacramento -VVashington 106:114; Portland - Milvvaukee 126:97. VZHODNA KONFERENCA Atlantic diVision: New York Knicks 11 zmag - 6 porazov; New Jersey Nets 10-8; Orlando Magic 8-7; Boston Celtics 8-10; VVashington Bullets 7-10; Miami Heat 5-11; Philadelphia 76’Sixers 3-11. Central division: Chicago Bulls 11-5; Milvvaukee Bucks 10-7; Charlotte Hornets 9-8; Atlanta Havvks 9-8; Indiana Pacers 9-8; Cleveland Cavaliers 8-9; Detroit Pistons 5-9. ZAHODNA KONFERENCA Midvvest division: Utah Jazz 10-6; Houston Rockets 9-6; Denver Nuggets 7-8; San Antonio Spurs 7-9; Minnesota Timbervvolls 4-11; Dallas Mavericks 1-13. Pacific division: Portland Trail Blazers 12-4; Seattle Supersonics 11-5; Phoenix Suns 11-5; Los Angeles Clippers 10-6; Los Angeles Lakers 9-6; Sacramento Kings 6-10; Golden State VVarriors 6-11. VANJA JOGAN Qel 3ordan (št. 23) v boju pod košem (AP) * Ekipi Ca8° Bulls in Portland Ato rs imata resen ^alJ1 P°u°viti lanski sV0i.- ’ sai sta vsak v W]<>closlej Medf na)vec uspeha. ko je na težko najti % Lkl k1 lahko zausta-Naon'8 e’ sta vlogo hI,6VzpI?1St0v Portlanda i c ,al s tremi zmaga-1°, na zadnjem VLAt antske divizije, Pri.ph,LP:lUSpeSno ^a l°enixu C^maLABSl V LIGI: >eLa\Udl Prihod trik-Uetu za l^govalca pri °dge) . 1 točke (Cedric ni obrodil zaželje- nih sadov. PETROVIČEV NEW JERSEY PRI VRHU!! Ekipa New Jersey si je v lanski sezoni priborila igranje v play off-u šele v zadnji tekmi, letos pa igra Dražen Petrovič še boljše (20 točk proti Atlanti; 34 proti San Antoniu in 29 proti Miamiju), tako da so Netsi sedaj za petami vodilnemu New Yorku. 15.000 TOČK: Dolgoletna protagonista NBA lige in elana fantastične olimpijske ekipe Dream Team* Karl Malone in Clyde Drexler sta pred kratkim prekoračila mejo petnajst tisoC točk, kar je doslej uspelo le še dvanajstim posameznikom. TOP SCORERS: Na zadnjih tekmah so bili najbolj uspešni sledeči posamezniki: Jordan (Chicago) 38, Harper (LA Clippers) 36, Jhonson (Charlotte) 36, VVilliams (Denver) 35, Rice (Miami) 35, Petrovič (New Jersey) TENIS / GRAND S LAM CUP V MUENCHNU Stich z zmago nad Edbergom navdušil domače občinstvo Chang boljši od Agassija - Uspešen tudi McEnroe m Srečko Klaps MUENCHEN - John McEnroe in Andre Agassi sta včerajšnja dvoboja osmine finala Grand Siam Cupa odigrala le nekaj ur potem, ko sta pristala na novem sodobnem muenchenskem letališču. 33-letnemu Amerčanu medkontinen-talni let in sprememba Časovne razlike nista posebej škodovala, saj je z lahkoto v dveh nizih 6:1 in 6:4 odpravil očitno nerazpoloženega Šveda Niklasa Kultija, ki je na hitri podlagi teniškega terena v muenchenskem olimpijskem kompleksu deloval zelo nebogljeno. Potem ko je John McEnroe že v torek vznemiril novinarje in privržence z napovedjo svojega izstopa iz profesionalnega teniškega cirkusa, je vCeraj poskrbel še za eno presenečenje: namreč ni se pojavil na redni in obvezni novinarski konferenci po dvoboju s Kultijem. Vodstvo turnirja je novinarjem sporočilo, da se McEnroe ne želi izpostavjati novinarja kim vprašanjem, ki bi se nanašala na njegovo privatno življenje. Se posebej v zvezi z njegovo ženo bivšo znano manekenko in filmsko igralko Tatum 0’Neal. McEnroe je bil zaradi tega kaznovan z 10 tisoC dolarjev globe. Večina novinarjev pa ne verjame, da se bo John McEnroe pojavil na novinarski konferenci danes, po Četrtfinalnem dvoboju z Goranom Ivaniševičem, Svoj pesimizem gradijo na kosteh, ki jih je vrgel Šved Kulti se ni mogel upreti staremu lisjaku Johnu McEnroeu (Telefoto AP) med teniško novinarsko srenjo Andre Agassi. Temperamentni American ni mogel v tako kratkem času absolvirati časovne razlike med Texasom (Forth Worth) in Nemčijo in je izgubil dvoboj z Mihaelom Changom s 4:6 in 2:6. Andre Agassi je namreč na neobičajno skoraj 40 minut dolgi novinarski konferenci priznal, da si namesto Toma Gormana želi za kapetana teniške reprezentance Združenih držav Amerike Johna McEnroa, ki bi lahko vnesel več svežine in temperamenta v reprezentanco in v svojem znanem slogu napolnil teniške dvorane. Agassi je še dodal: »Žal pa verjetno funkcionarji teniške zveze ZDA, še posebej Bob Fraser nad mojim predlogom ne bodo najbolj navdušeni, saj John McEnroe zagotovo ne bo hotel igrati vloge uboglje-nega gospoda v kravati, ki bo na vseh banketih govoril in mislil enako kot oni.« Vodstvo tiskovnega središča vCeraj ni najbolje izbralo dvoboj dneva med Stefanom Edbergom in domačinom Stichom, saj je ta zaradi bombastičnih izjav Agassija in McEnrojevega ignoniranja predstavnikov sedme sile v glavnem zanimal le približno 9.000 domačih gledalcev. Po doslej najdaljšem dvoboju na turnirju je na veliko veselje nemške teniške publike slavil Stich z rezultatom 7:6, 6:7, 8:6. ČETRTFINALNI PARI: McErnoe (ZDA) Ivaniševič (Hrvaška), Korda (CSFR) - Chang (ZDAJ, Krajicek (Nizozemska) - Stich (Nemčija) in Leconte proti zmagovalcu sinočnjega dvoboja Sampras- Volkov. NOVICE Hokej na ledu: Alpska liga 1992 HK Aaroni Jesenice - EV Innsbruck 4:5 (1:1, 2:2, 1:2) Dvorana: Podmežakla; Gledalcev: 2.000; Sodnik: Savaris, Bellenzier, Tisiani (Italija). Strelci: 0:1 McCorry; 1:1 Rahmatuljin; 2:1, Smolej; 2:2 Gardner; 3:2 Kvartaldov; 3:3 Muessmer; 4:3 Malgin; 4:4 Mckoy; 4:5 Guay. Trditev v včerajšnjem uvodniku, da moštvo Insbrucka ni več tako slabo kot pred 13. koli je obveljala. Resnici na ljubo pa povejmo, da tudi Jeseničani niso igrali tako kot znajo. Prva tretjina je bila slaba, počasna, s samo nekaj izdelanimi akciji. V drugi tretjini sta se moštvi razigrali, še najbolj je ugajal tretji mladi jeseniški napad, kljub temu, da ni zadel. Jeseničani so prek Smoleja prišli v vodstvo, vendar je kmalu izenačil Gardner, nato pa so Jeseničani preko Kvartaldova zopet povedli. Gostje se niso pustih, izenačil je Muessmer, Četrti gol za Jeseničane pa je dal Malgin. V tretji tretjini je bil najprej izključen PajiC, zatem še Cmovic in Muessmer, Četrti gol gostov pa so po grobi napaki obrambe Avstrijci dah iz neizdelane akcije. Minuto in 30 sekund pred koncem je Guay izkoristil še eno ležernost v obrambi Jesenic in postavil končni rezultat 4:5. Turki ponovno zmagali v gosteh PARIŠ - V 3. kolu pokala pokalnih zmagovalcev, skupina A, so bili doseženi naslednji rezultati: Hapoel - CSKA 96:83, Smelt Olimpija - Broceni 93:71, Zaragoza - Efes Pilsen 63:65. Vrstni red: Efes Pilsen 6 točk, Hapoel in Smelt Olimpija po 5, Zaragoza in Broceni po 4 in CSKA 3 točke. Velika Britanija prvi polfinalist ekipnega EP v tenisu TRST - Z včerajšnjo zmago nad Češkoslovaško z 2:1 se je Velika Britanija kot prva uvrstila v polfinale evropskega prevenstva v tenisu za ekipe. Med posamezniki je v prvem srečanju Petchey izgubil z Viznerjem (5:7, 2:6), toda nato si je britanska ekipa zagotovila tako naslednji posamični dvoboj (VVilkinson - Kutera 6:3, 6:1) kot tudi srečanje dvojic, kjer sta Petchey in VVilkinson premagala Viznerja in Vaška s 6:3 in 7:6 (7:5). Profesionalnim kolesarjem grozi impotentnost K0BENHAVN - Po trditvah dveh norveških zdravnikov v danskem časopisu Aftenposten imajo lahko kolesarji, ki večji del dneva presedijo na kolesu, resne spolne težave. Do teh zaključkov sta zdravnika prišla po dolgotrajni raziskavi, med katero sta anketirala približno pet tisoC kolesarjev v starosti od 30 do 45 let. Do zdaj sta pregledala odgovore 800 kolesarjev, od katerih jih je 350 navedlo, da so imeli po dirkah veC dni težave z erekcijo, dodatnih dvesto pa jih je navedlo, da so občutili zmanjšano spolno slo. GORICA / PREDSTAVILI SO JO V KATOLIŠKI KNJIGARNI Med nami je zbirka za ’93 Goriške Mohorjeve družbe Predstavljen je bil tudi 18. snopič (gesla Z-Ž) PSBL Vlado Klemše Goriška Mohorjeva družba, ki letos praznuje 68. obletnico delovanja, je te dni poskrbela za izdajo Koledarja in knjižne zbirke za leto 1993. Koledar se tudi letos predstavlja v tradicionalni podobi zbornika o pomembnejših kulturnih in drugih dogodkih v zamejstvu, domovini in svetu, z vrsto spominskih zapisov in obletnic in s precej podrobnim pregledom delovanja katoliško usmerjenih društev in organizacij na Goriškem in Tržaškem, pa tudi z objavo desetih pesmi - petih avtorjev in ene ljudske, iz Doberdoba -ki so raztresene po celem zborniku. Zanimiv je prikaz delovanja treh sestrskih založb Celovške, Celjske in Goriške Mohorjeve družbe in pa skupna izjava, ki so jo sprejeli julija letos na srečanju v Bilcovsu, kjer je tekla beseda tudi o razširitvi že obstoječega sodelovanja v novih razmerah. Posebno pozornost avtorji namenjajo papeževemu obisku v deželi, maja letos. Goriška Mohorjeva družba je v letošnji knjižni dar uvrstila novo knjigo iz ciklusa Naše korenine. To je Crniška kronika dekana Alojzija Novaka, kronika dogodkov, ki so so se zvrstili v Črnicah od junija 1940 do jeseni 1944 in ki, Čeprav nekoliko odmaknjeno, spremlja dogajanje tudi v kasnejših letih po vojni in razmejitvi, ko se je avtor preselil v Gorico. Zadnji zapisi in vtisi so iz leta S predstavitve zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 1993 (Foto Studio reportage) 1965. Alojzij Novak se je rodil leta 1881, umrl leta 1967. Na predstavitvi zbirke je urednik kronike, zgodovinar magister Boris Mlakar, posebej opozoril, da je kronika dragocen vir za vse, ki se ukvarjajo s preučevanjem dogodkov ožjega goriškega območja med drugo svetovno vojno. Nekaj odlomkov iz kronike je bilo že objavljenih, vendar pa je knjiga, ki je izšla v sodelovanju z Institutom za novejšo zgodovino iz Ljubljane, zdaj zaokrožena celota. Crniška kronika, za katero je grafično opremo poskrbel Pavel Medvešček, je tretja knjiga iz zbirke Naše korenine. Bralec bo prav gotovo z zanimanjem in radovednostjo vzel v roke knjigo Aravkarija, slovenskega misijonarja Lazarista Andreja Prebila, ki že skoraj štiri desetletja živi med Indijanci MapuCe v Čilu. Vinka BeliCiCa Leto odmrznitve bi lahko označili kot poetično razmišljanje, ki mu je bila spodbuda slovenska pomlad in odmrznitev.»Knjiga je pisana zgoščeno in predpostavlja marsikaj, kar je že znano, oziroma bilo napisano in izpovedano bodisi v pesmih, bodisi v prozi«, je na predstavitvi povedal avtor. In že smo pri osemnajstem snopiču Primorskega slovenskega biografskega leksikona, katerega izhajanje naj bi se v letu 1995 zaključilo in dopolnilo. Zadnji snopič namreč obravnava 55 gesel pod Črko Z in 74 gesel s Črko Z. Prinaša pa tudi že prvo serijo dodatkov in sicer pod geslom A in B. V skoraj dveh desetletjih je PSBL zabeležil pomen in ustvarjalnost skoraj 3.500 pomembnih primorskih ljudi. Kljub velikemu številu sodelavcev pa je Cas pokazal na potrebo, da se leksikon dopolni, v kolikor je pač mogoče. Na objavo Čaka še seznam okrog 650 ljudi, ki vsekakor sodijo v tako publikacijo in kar naj bi'uredili v prihodnjem in naslednjem letu. Knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe so predstavili v petek, 4. decembra na srečanju v Katoliški knjigarni, o Čemer smo v dnevniku že poročali. O tem so spregovorili so predsednik dr. Oskar Simčič, tajnik Marko Tavčar in nekateri od urednikov, oziroma oblikovalcev: Joško Mar-kuža, Vinko Beličič, Boris Mlakar in Martin Jevnikar. GORICA / ORKESTER IZ 2ILINE NASTOPIL TUDI V TR2ICU IN CEDAg Solidarnostna pobuda ni žela velikega uspeha Glasbeniki iz Prage in Bratislave so zbirali sredstva za otroke beguncev z območij bivše Jugoslavije Tatjana Gregorič »Umetnost v duhu solidarnosti«je bil naslov tridnevne manifestacije, s katero je želel Svet slovenskih organizacij v sodelovanju z goriškim solidarnostnim odborom zbrati finančna sredstva za pomoč otrokom iz območja bivše Jugoslavije, ki danes kot begunci živijo v Sloveniji ali na Hrvaškem. S tem namenom so povabili komorni orkester iz Ziline, ki ga sestavljajo glasbeniki akaderhij iz Prage in Bratislave. Pod taktirko tržaškega dirigenta Wal-terja Attanazija in s solistom, italijanskim pianistom Paolom Restanijem, so poskušali instrumentalisti na svojih nastopih v TržiCu, Gorici in Čedadu izraziti svojo solidarnost in s svojim nastopom spodbuditi občinstvo, da bi s svojim prispevkom pomagalo otrokom, ki trenutno doživljajo tragično usodo beguncev. Zal je pobuda naletela na maloštevilne dobrotnike - ljubitelje komornega muziciranja, saj sta bila vsaj prva dva veCera izjemno skromno obiskana. Vzrok bi lahko poiskali tudi v terminu, saj blišC predmiklavže-vega veCera marsikomu zavestno odganja misel na še tako umestno humanitarno dejanje. Orkester iz Ziline med koncertom v Gorici (Foto Studio reportage) Vsekakor pa so glasbeniki petkov koncert v Gledališču Verdi v Gorici dostojno izpeljali in temu je pretežno namenjen zapis. Orkester iz Ziline je koncertno telo, ki se po vzoru dobre slovanske šole bohoti z občuteno, prefinjeno igro violin in slednje še toliko bolj zažarijo, Ce jim je odrejena vloga interpretacije skladb iz bogate domaCe tradicije. Kar tri dela na repertoarju so namreč odražala specifiko Čeških in slovaških kompozicijskih snovanj, od izvirnih zvočnih barv»Ceškega muzikanta« Ant onina Dvoraka (Češka suita) preko samosvojega raz- predanja glasbenih misli Leoša Janačka (Suita za godala) do komaj zaznavnih modernističnih teženj slovaškega avtorja Jana Cikkerja v skladbi Spomienky op. 25 iz leta 1947. Z interpretacijo slednje so imeli poustvarjalci enkratno priložnost, da bi ob odločnejšem, pogumnejšem vodenju dirigenta razpršili megleno zaveso, ki je sicer zastirala celotno koncertno vzdušje. Prevec otožno, prozaično, utesnjeno, brez dinamičnih kontrastov, tudi, kjer bi jih nujno pričakovali, zadržano in v smislu najpočasnejših predpisanih tempov je izzvenel na- stop, ki mu je z voC» podobo kreirala s1^ tehnično dobra leV^llu, izrazno povsem ®^3 W desna roka dirigenta- ta j eto- „ Pričakovano nap6’ je v koncertni dog°°.. ,, vpel šele solist, p j3?, %- Paolo Restani, ki j ^ha interpretaciji variacij .V temo »La ci dare® U-i mano«iz Mozarte^ * Don Juana za klavV 6g(_. G 'V orkester op. 2 Fred®^ ^ sderi' Chopina dejansko P zel vlogo osredU^jJ akterja veCera. Z vir® ]nj( ■nn la Ti V n trm iorf) 0^ 1^1/ no lahkotno igro pogubljenega napeva je z® stel in s svojo ekspr®s.rj no noto narekoval « 5 gentu in celotne®33 j samblu razcvet glas*3® % ga dela. Plli( NOVICE TRST / RAZGOVOR O 15-LETNIH PRIJETNIH IN GRENKIH IZKUŠNJAH ZSKD prireja seminar o ljubiteljski kulturi Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v nedeljo, 13. t. m. deželni seminar o ljubiteljski kulturi. Na seminarju se bodo srečali vsi predstavniki naših kulturnih društev in skupin, da bi prosto spregovorili o zahtevah in potrebah, o smernicah in izbirah na področju ljubiteljske kulture. ZSKD vabi vse predstavnike naših društev in skupin k polnoštevilni udeležbi. Ce bo ob tem enodnevnem snidenju prisoten vsaj en predstavnik vsake društvene stvarnosti, bosta razprava in soočenje plodnejša in zato koristnejša za vse sogovornike. Da bi si olajšala organizacijsko breme in omogočila Cimboljše pogoje dela, ZSKD prosi predstavnike vseh društev in skupin, da bi svojo udeležbo pravočasno javili uradom zveze v Trstu (040/635626), Gorici (0481/531495) in Čedadu (0432/731386). Ob tem prireditelj - ZSKD - pripominja, da so vsi elani glavnega odbora Zveze (seminar namreč ni namenjen samo društvom in skupinam, temveč tudi posameznim elanom vodstva) že pravočasno prejeli vabilo z delovnim gradivom. Zato je pričakovati, da se jih bo veliko, tako med posamezniki kot med društvi, odzvalo vabilu. Spevoigra »Srce in denar« v tržaškem Kulturnem domu V nedeljo, 13. decembra bo v tržaškem Kulturnem domu edina predstava na Tržaškem spevoigre Vinka Vodopiva»Srce in denar«. Predstava, ki jo je režiral Aleksij Pregare, se bo pričela ob 16. uri. V igri pod vodstvom dirigenta Hila-rija Lavrenčiča nastopajo solisti, zbor, orkester in plesalci, vsega okrog sto oseb. Komorni ansambel AlpeJadran izvaja»Koncert za mir« Drevi z začetkom ob 20.30 bo v dvorani muzeja Revoltella»Koncert za mir«, ki ga bodo izvajali Člani Komornega ansambla Alpe-Jadran. Koncert, ki ga pod pokroviteljstvom Dežele FJK organizirata tržaška turistična ustanova in Glasbeno združenja Aurora Ensemble, sodi v okvir 6. mednarodnega festivala komorne glas-be»Cesare Barison«. Kot že ime izdaja sestavljajo ansambel glasbeniki iz raznih držav in dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran. Ansambel je nastal na pobudo Glasbenega združenja Aurora Ensembel in milanske akademije Accademia Ambrosiana, prvič pa je nastopil 6. januarja 1990 v Trstu, in sicer na»Koncer-tu za mir«, ki sta ga takrat organizirali Dežela FJK in tržaška turistična ustanova. Na nocojšnjem koncertu bo pod taktirko Romola Gessija izvajal skladbe Vivaldija, Locatellija, Tartinija in Čajkovskega. Prof. Sveto Grgič odložil funkcijo ravnatelja šole Glasbene matice »Ni mi žal, da sem GM dal vse, kar sem znal in mogel.« Jože Koren Prof. Sveto Grgič je s 1. oktobrom uradno odložil funkcijo ravnatelja šole Glasbene matice v Trstu in se z dopolnjenimi službenimi leti upokojil. Ravnatelj šole je bil polnih 15 let - od leta 1977, ko je dotedanji dolgoletni ravnatelj dr. Gojmir Demšar odšel v pokoj. Petnajst let je dolga doba tako za ravnateljevanje kot za ustanovo, posebno še takšno, kakršna je GM s svojo šolo v razmerah, ko se je treba takorekoC dan za dnem boriti ne le za njen napredek, marveč za njem goli obstoj. Prof. Grgič si je v tem Času nabral mnogo izkušenj in se dokopal do mnogih spoznanj: z ravnateljskega mesta odhaja z zadoščenji in razočaranji kot pac vsakdo, ki si je zastavil velike cilje, pa so mu objektivni razlogi preprečili, da bi jih v celoti uresničili. Prvi in glavni med temi je vsekakor status šole GM oziroma njeno podr-žavljenje. Da pa se je šola kljub temu skozi težke trenutke vendarle razvijala, krepila številčno, kadrovsko in kakovostno, je prav gotovo tudi Grgičeva zasluga in zato je prav, da se ob njegovem slovesu od šole vsaj bežno sprehodimo skozi teh njegovih petnajst ravnateljskih let. S kakšnimi občutki in željami si sprejel mesto ravnatelja tako pomembne ustanove kot je šola Glasbene matice? Predvsem z zavestjo, da prevzemam težko breme odgovornosti za za- vod, ki ga je dotlej uspešno in vzorno vodil moj predhodnik dr. Demšar. Sicer na šoli nisem bil novinec, saj sem na njej zaCel učiti že leta 1955. Vzdušje na šoli je bilo takrat prijetno, delovno, vladala je disciplina, Čeprav razmere za šolo takrat niso bile nic boljše kot so bile potem v mojem Času, Ce ne celo na nek način še težje. Ko si prevzel mesto ravnatelja si imel, tudi drugačne možnosti in perspektive za svojo glasbeno kariero. Ti ni bilo nikoli žal, da si se odločil tako kot si se? Moja odločitev je bila odločitev iz prepričanja. Res pa je, da sem kdaj pozneje, predvsem v tem zadnjem obdobju, večkrat pomislil, da bi imel v življenju kar precej manj problemov v poklicu, Ce bi ostal v orkestru gledališča Verdi, katerega elan sem bil od 1972 do 1976, potem, ko sem še prej po diplomi na srednji glasbeni šoli v Ljubljani igral na rog v orkestru Slovenske filharmonije, in potem, ko sem leta 1974 diplomiral še na Akademiji za glasbo in pridobil naslov akademskega glasbenika. Toda, Ce se ozrem na leta svoje zaposlitve pri GM in si priklicem v spomin vsaj glavne dogodke, potem moram iskreno priznati, da mi tudi danes ni žal, da sem GM dal vse kar sem znal in mogel za njeno rast, Čeprav se tudi zavedam, da bi v normalnih pogojih dela in življenja te naše ustanove bilo mogoče narediti precej veC. Kateri so potem dogodki, ki ti ostajajo v prijetnem spominu? Bilo jih je kar precej, a Ce naj omenim le glavne potem nikakor ne morem mimo odprtja glasbene šole GM v Petjagu v Beneški Sloveniji v letih 1979/80 in nekaj let poz- neje šole GM v Kanalski dolini v Ukvah s pomočjo domačih organizatorjev in prosvetnih delavcev kot sta bila Nino Specogna in Pavel Petricic v Benečiji ter župnik Garjup in Salva-tore Venosi v Ukvah. Potem se mi zdi, da je bilo pomembno povezovanje z glasbenimi šolami in z Društvom glasbenih pedagogov Primorske ter z republiškim Društvom glasbenih pedagogov Slovenije in z ministrstvom za šolstvo Slovenije. Z letom 1984/85 smo uvedli zaključne akademije naše šole, ki so v vseh naslednjih letih pomembno potrjevale pedagoško raven šole in dosežke njenih gojencev. Iz godalnega oddelka šole se je razvil obetaven šolski orkester iz vrst gojencev. Kadrovski sestav profesorskega zbora se je povečal in predvsem pomladil z nastavljanjem novih moči iz vrst lastnih diplomantov. Med pozitivne postavke vključujem vzpostavljanje vedno boljših odnosov s tržaškim konservatorijem Tartini in z italijanskim glasbenim svetom nasploh. KonCno pa v zadnjih dveh letih pre-mošCanje»ideoloških«raz lik med nami Slovenci v zamejstvu oz. v združevanju naporov manjšine za razširitev osnov Glasbene matice in za združevanje glasbenega šolstva v Gorici. In težji ali mogoCe manj prijetni spomini in občutki? Zal tudi teh ni manjka-lb. Prvi in glavni med njimi so vse doslej brezu- spešni napori, in vsi vemo, da jih ni bilo malo, da bi se naša šola dokopala do javnopravnega statusa. Res je sicer, da je GM začela v zadnjih dveh letih prejemati podporo iz državnih sredstev po zakonu za obmejna območja, toda ta sredstva so še vedno Časovno omejena na triletno razdobje. Naslednje kar me moti pa je, da se kljub na »vrhu«naCelno dogovorjeni združitvi obeh slovenskih glasbenih šol v Gorici, naše in šole »Emil Komel«, stvari niso uresničile in da smo ostali le pri, sicer zelo pomembni, razširitvi upravnega odbora GM. Hudo prizadet sem zaradi propadanja našega osrednjega sedeža v Ul. R. Manna, za katerega obnavljanje se v vseh povojnih letih ni naredilo nic ali bore malo, kar odraža negativen odnos do kulture. Ne morem tudi mimo razhajanj, do katerih je prihajalo v zadnjem Času med uC-nim osebjem ter vodstvom šole in upravnim odborom GM zaradi sindikalnih vprašanj. Vsi vemo, in jaz kot dosedanji ravnatelj najbrž še bolj, da so plaCe naših pedagogov mnogo prenizke in norme neustrezne, toda vsi vemo tudi, da jih s sredstvi s katerimi razpolaga GM, ni mogoCe bistveno izboljšati. In želje za prihodnost? Glavna želja je, da bi se vse nerešene, neurejene in nedorečene stvari, o katerih sem govoril, prej ali slej vendarle uredile. BARKOVLJE / OBČNI ZBOR Društvo podalo obračun dela * Prostore nomerovojo v kratke^ j primerno in ustrezno preuredit1 Neva Lukes Pred kratkim je imelo SKD iz Barkovelj redni občni zbor, ki je bil tokrat že peti. Udeležba na zboru je bila kar dobra, poročila, ki so jih podali predsednik Luciano Jagodic, tajnica Vera Poljšak in blagajničarka Elda Doles, pa so bila izčrpna. NavzoCe je v imenu ZSKD pozdravila in zaželela društvu še veliko podpredsednica Damia-na Ota. Na zboru so spregovorili tudi inž. Livio Pertot, ki je prikazal potek obnovitvenih del društvenih prostorov, ki bodo morali odgovarjati vsem veljavnim predpisom. Prošnje za finančno pomoč na deželno in občinsko upravo so bile že pred Časom oddane, tako, da društvo upa, da bodo z deli lahko v najkrajšem Času tudi zaceli. ObraCun delovanja društva je bil precej bogat in pester. Društvo se je držalo svojih tradicij in Z občnega zbora SKD Barkovlje (Foto Magonja lise ^ovenijo Uy|LJANA I “Rama sng Ljubljana I L.ANES: ob 20.30 uri (Klub diama) Pavle Lužan: Žili. 2lvljenje, Luka de. Monodramski nastop Poldeta Bi-ftfeven in konto). TRI: ob 20.00 uri (Mala drama) Luigi Piranddel-Uovek s cvetom v ustih (za izven in konto). Minia-v izvedbi Toneta Gogale in Jožefa RopoSe. | SPOVEDUJEMO: 18. t.m. J.B.P. Molibre: Svatba po formacije in rezervacije na tel. 061/221-511. OPERA SNG LJUBLJANA ^ANES: ob 19.uri Puccini: Tosca. Dirigent: Vladimir k’TRl: °b Ig, uri Offenbach: Hoffmanove pripo-6. Dirigent: Loris Voltolini. , a8ajna je odprta med 11. in 13. uro in od 16. do 19. 'tezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in ll.uri. j^STNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO . ^NES: ob 19.30 E.Flisar: Kaj pa Leonardo? (za s Četrtek in izven). Ul: ob 19.30 uri E. Flisar: Kaj pa Leonardo? (za Q-a petek) Iza • 2,30 (Mala scena) Z. Petan: Don Juan in Leporel-P 'zven in konto). Vstopnice za vse predstave v pro-,v PIC MGL vsak dan od 10. do 12. ure in uro pred ^tavo. Tel. 210-852. SLOVENSKO mladinsko gledališče !i< ^HODNJIH DNEH: 12. t.m. ob 22.uri Izbor s Psiha. Finale izbora igralke za glavno vlogo 16 v istoimenski tragediji-komediji E.FilipCiCa ®Ziji V.Tauferja. Nastopajo: 12 kandidatk za 1 Po Vlogo, Jurij SouCek Janez Škof, Uroš I e* Jožef Ropoša. Zaradi omejenega števila r5...žev pohitite z rezervacijami. Prodaja in rezr-vrjj)a vstopnic v Galeriji SMG na Trgu franc, reli ,"Cl)e med 10. in 12.uro ter med 15.30 in 'j°- Tel. 061/153-312. s'ci ^ankarjev dom lVa' PEiHODNJIH DNEH: v soboto, 12. t. m., ob 19.30 v W LUsovi dvorani nastop Akademske folklorne skupine 1. LCe Marolt. Kot gostje bosta nastopila tudi trio Kurja 111 cimbalist Andi Sobočan. ■0& šentjakobsko gledališče 3$ ^ ob 19.30 uri premiera - F.Levstik-D. Jovano-jt1 zv6ll)Partljič: Martin Krpan (za abonma premierski in i Hl3,fmPR!HODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 19.30 uri in vež^Pan' UI' Levstik-Jovanovid-PartljiC: Martin i^^iSka blagajna je odprta od 17. do 19. ure, infor- °te' fJLTi France prešeren ni l,thn^P °L 17- in 21.00 uri Tarzan v epizodi Veliki i >nic !*nar- Nastop Gledališča Ane Monro. Cena vsto-"i*r )fi1 SIT, študentje 200 SIT. Informacije na tel. I Ur laVgLPi^ob 18.00 uri W.Shakespeare: Hamlet . Pred-llj. LPEDNJIH DNEH: 12.(odkupljena predstava) in ^jjil ^ ^astoP Gledališča Ane Monro. Cena vsto- ablf,6l/33 22 88.’ %R!BOR DRAMA ed6 ob 21. uri (Mali oder) As Time Goes By - kjc 4Qg2g • stoletja. Nastopa Darja Švajger. Cena vsto- ob 18 <«S8S-..................................... Kkt 23 abonma Rdeci) ob 19.00 uri VV.Shakespeare: I ^Gn*1112‘ i‘m- °b 21.00 uri Kabaret 20.stoletja: As Ti-J 68 %• Informacije na tel. 062/211-461. Celje fLL[l!LTURXI D0M KUD ZARJA TRNOVLJE- o*519'30 uri gostovanje KUD Gledališka sku-'tiClli ,Utomer s predstavo T. Partljiča: Moj deda sociali-|kje ®rtvak ali prvi primer policijske inšpekorice ktu^)a Stane Kralj. Informacije in rezervacije Zveza nUl organizacij Celje in na tel. 063/24-516. “Re^erni OVO GLEDALIŠČE V<' ven) m. ob 19.30 uri premiera H. Ibsen: Nora (za iz- 'P JRJHODNJIH DNEH: 12.tm. ob 19. uri H.Ibsen: Noji1 Robota 1, konto in izven). Informacije na S sseiT'22”01' :e ,SSsALISCekoper a j '‘edali«v^: ,°L J7'°0 uri premiera La scarpeta di visnu, , ,, JUTri.6 LUP‘ne O' S. v italijanskem učnem jeziku. ’! v°dopiv' 20.30 uri Srce in denar, spevoigra Vinka d hsvptl68, “ i° je pripravila Zveza slovenske katoliške J' e iz Gorice. iBiaici 6 Eni turnega doma Španski borci iz Ljubljane. tlHDAVA £svrni d°m ^Ijuceni za^l'*) °° *n 10’°° ur' Cehov: Snubač V a ^VanS^',°b 20. uri Miro Gavran: Mož moje žene. Go- r v PRlH^I CENTER SREČKA KOSOVELA ^^jev vrt r , DNEH: 12.t.m. ob 20.uri A.P. Cehov: 2 Trsta, 7 d gledaliski abonma in izven). Gostuje SSG ,ui6VeliRai 8V|k0 'd?®0 v tem gledališkem delu praženja, graika Mira sardoc 40 let umetniškega delo- ^~JJjI9iJulijska krajina dom Kulturni VL5& STALNO GLEDALIŠČE AUSPev°igra yH,D1^EH: v nedeljo, 13. t. m., ob 16. v eLsij preg vmka Vodopivca Srce in denar. Režija 11,6113 Trtiškem186111 HUaiii Lavrencic- Edino gosto- ^EEDalisce rossetti s, DANE°sflehdalisceFJK Qau°. ,^30 ponovitev predstave gledališke G,0tlHa Giuu/ n Ravie z delom Johana Augusta La Si-JMore in p *ežl]a Gabriele Lavia. Nastopata Monica tv st- 5 p. J er Galazzi. Predstava v abonmaju, odre- i, teb‘v2S,ats °"diii i,,e*in‘v a s*gnorim r-UI? sreCanje z izvajalci gledališkega de- GLEDa lulla'Vst°PProst' TarDA^obS,CE CRISTALLO U ngUtle Due °;30 ponovitev predstave Carpinterija & Arih?ntrada daaa.dl calze di seta di Vienna v izvedbi ippjn ,e.žlia Francesco Macedonio. Nastopajo immo Lo Vecchio, Orazio Bobbio. GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. VIDEM GLEDALIŠČE PALAMOSTRE DANES: ob 21. uri bo na sporedu Opera Omnia, II ri-torno di Butterfly v izvedbi gledališke skupine Banda Osiris. Ponovitve do 13. t. m. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES IN JUTRI: ob 19.30 (Gallusova dvorana) Koncert Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent: Marko Letonja. Solistka: Tatjana Ognjanovič, klavir. Program: Rahmaninov, Škerjanc, VVagner. Vstopnice 440, 350, 270 SIT). Nekaj vstopnic je Se na voljo. DANES: ob 21.30 (Klub CD) Tone Janša - Lee Harper, jazz. Vstopnina je 500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. dnevov gay in lezbičnega filma. CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 11. in 12.t.m. bo potekal v dvorani V-l/2 redni 28. seminar za zborovodje odraslih pevskih zborov, ki ga organizirata ZKOS in Slovenska pevska zveza. Informacije na tel. 061/151-028, int. 38,18. 12.t.m. (Gallusova dvorana) ob 19.30 Od Kolpe do Rabe - nastop Akademske folklorne skupine France Marolt. Vstopnina je 250 in 180 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA DANES: ob 20.uri Moj mali Idaho, ameriški film (v okviru Filmskega gledališča). Vstopnina je 200 SIT. Furlanija-Julijska krajino TRST DVORANA BARONCINI Zavarovalnica Generali - Ul. Trento 8 Danes, 10. t. m., ob 17. uri prvo sreCanje, ki ga prireja Tržaški semiološki krožek pod naslovom »II mostro, 11 vidno, Talieno« (Pošast, bližnji, tujec). Sodelovali bodo etnolog Gian Paolo Grl z videmske univerze, etnolog Milko MatiCetov s Slovenske Akademije Znanosti in Umetnost iz Ljubljane, jezikoslovec Guntram Plangg z univerze v Innsbrucku, etnologinja Ulriche Kindl z beneške univerze ter jezikoslovec Giulio Lughi s tržaške univerze. Drugo sreCanje bo v ponedeljek, 14. t. m., ob 17. uri. KLUBK4 DANES: ob 22.uri napovedana jazz delavnica odpade (ponovno preloženo). Informacije na tel. 061/113-282. FRANČIŠKANSKA CERKEV JUTRI: ob 20.30 uri Hommage a Gallus (organizira Gallus Carniolus, d.o.o.) v okviru 28. rednega seminarja za zborovodje odraslih pevskih zborov. Izvajalci: Ljubljanski oktet, Mešani mladinski zbor Velenje, Mešani zbor A.Foerster in Mladinski zbor Maribor. Informacije na tel.: 061//151-028, int. 38,18. URSULINSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: 12. t.m. ob 19.30 uri Pesem upanja (v okviru zborovodskega seminarja, ki ga organizirata ZKOS in Slovenska pevska zveza, v sodelovanju s CD). Program: AAllahu akbar (tradicionalna glasba), Jom Kippur (Scholom Secunda), Mokranjac, Ramirez. Informacije na tel. 061/151-028, int. 38,18. OPERA SNG LJUBLJANA V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 20.uri bo koncert basista Franca Javornika v okviru Cikla Mojstri pevci, ki ga organizira Festival Ljubljana. Informacije in rezervacije na tel. 061/221-948. NABREŽINA Danes, 10. t. m., ob 20.15 bo v dvorani Igo Gruden na sporedu zaključna manifestacija društvenega delovanja Krožka 1991. Nastopil bo zbor Zavoda združenega sveta pod vodstvom Piera Poclena.. GORICA KONFERENČNA DVORANA AVLE P. COCOLIN Ul.Seminario 7 DANES: sreCanje med italijansko manjšino v Sloveniji in slovensko v Italiji z naslovom Dve skupnost, ena stvarnost. Ob 18. uri okrogla miza Položaj italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Uvodno misel bo podal Rudi Pavšič. Predavatelji Stefano Luša, Sandro Kravanja, Plinio Tomasin in Amalia Petronio. DIJAŠKI DOM Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v nedeljo, 13. t. m. deželni seminar o ljubiteljski kulturi. Na seminarju se bodo srečali vsi predstavniki naših kulturnih društev in skupin, da bi prosto spregovorili o zahtevah in potrebah, o smernicah in izbirah na področju ljubiteljske kulture. MARIBOR UNIONSKA DVORANA DANES: ob 19.30 G.Rossini: Stabat Mater (za koncertni abonma, abonente SNG in izven). Dirigent: Stane Jurgec. KOPER STOLNICA V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 19.30 bo jubilejni koncert ob 15-letnici delovanja mešanega pevskega zbora Obala Koper. Zborovodja Walter Lo Nigro. Vstopnine ni. Prostovoljne prispevke namenjajo v Sklad za počastitev 350-letnice rojstva A. Tarcic. VELENJE DOM KULTURE VELENJE DANES: ob 17. uri New Svving Quartet, mladinski abonma. Vstopnina je 300 SIT. JUTRI: ob 19.30 uri Mušicah musical (glasbeni abonma). Nastopajo: Sandra Langerholz, Nevenka Petkovič, Nada Abrus, Boris Pavletič, Rihard Simoneli. Vstopnina je 500 SIT. MURSKA SOBOTA GRAJSKA DVORANA DANES: 10. t. m. ob 19. uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil. Nastopili bodo: Tibor Kerenkez, trobenta, David Spec, trobenta, Metod Tomac, rog, Aleš Snofl, pozavna in Damjan JureS, tuba. BLED GRAD GRIMSCE JUTRI: ob 19.30 uri koncert Ljubljanskega kvinteta trobil, v organizaciji Glasbene mladine Slovenije. KAMNIK DVORANA VERONIKA V PRIHODNJIH DNEH: 12. t.m. ob 19. uri skupni koncert Mešanega pevskega zbora Titan Kamnik in tunjiškega okteta. Furlanija-Julijska krajina TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA DANES: ob 20.30 Koncert za mir, ki ga organizira Tržaška letoviščarska ustanova pod pokroviteljstvom dežele FJK. Nastopil bo komorni orkester Alpe-Jadran pod vodstvom Romola Gessija. Na sporedu Vivaldi, Lo-catelli, Tartini in Čajkovski. Vstop prost. GLEDALIŠČE MIELA JUTRI: ob 21. uri celovečerni koncert orkestra Trieste Big Band. Dirigent Bruno Ritani. V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 12. decembra, ob 21. uri v okviru prireditev Ali frontiers, celovečerni koncert angleškega pevca, pianista in kitarista Petra Hammila. Koroška GOLOVICA-WoLFNITZ OBČINSKI CENTER - KNJIŽNICA JUTRI: ob 19. uri koncert Okteta Suha. LJUBLJANA KINO DVOR DANES: okrogla miza in filmska predstava v organizaciji Ljubljanske skupine Amnesty International. Okrogla miza bo organizirana na temo kršitev Človekovih pravic staroselcev v Amerikah. S to prireditvijo se slovenska Amnesty International vključuje v mednarodno kampanijo Amnesty International, ki poteka od oktobra letos pod naslovom 500 let pozneje. SLOVENSKA FILHARMONIJA DANES: ob 13.00 uri (mala dvorana SF) predstavitev in tiskovna konferenca ob izidu audio kasete, laserske plošCe in dvojezične (slo./ang.) knjige Ljube JenCe Ljudska pesem poje v meti- Slovene Folk Song. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 21. uri Diamonds are Girls besi Friends-historiCni modni spektakel avtoric Neve faninger, Mojce Dreu in Janete Coh. Vstopnina je 400 SIT, za Študente 200 SIT. Informacije na tel. 061/332—288. KAPELICA K4 DANES: ob 19.00 uri Ludwig (ital./franc./nemški film); ob 22.00 uri Rosebud (anglešk film) - v okviru 8. LJUBLJANA ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 9.00 in 11.00 uri F.Golia-T.PartljiC: Srce igračk. Zaključena predstava. LUTKOVNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 18.00 uri predstava Hudič in pastir v režiji Jana Zakonjška v Kulturnici. V PRIHODNJIH DNEH: 13. t.m. ob 19.30 Svetlana Makarovič: Gal med lutkami. Premiera - krstna uprizoritev.. Gledališka blagajna je odprta v sredo, Četrtek in petek in uro pred predstavo. Informacije na tel. 061/314-795. MARIBOR DRAMA SNG JUTRI: ob 10.00 in 11.30 uri MaCja godba v izvedbi Nece Falk. Prva predstava je odkupljena, druga za izven. Cena vstopnic za predšolske otroke je 150 SIT, za Solarje in odrasel 200 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 10.00 uri MaCja godba v izvedbi Nece Falk. Odkupljena predstava CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: od 13. do 20. decembra 1992 bo Slovensko Ljudsko gledališče v Celju izvedlo 7. teden otroškega programa. Sodelovali bodo: Prešernovo gledališče Kranj, Lutkovno gledališče J. Pengov iz Ljubljane, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, Moje gledališče Ljubljana, Plesno gledališče Maribor in drugi. Informacije po tel. 063/441-814. KOPER GLEDALIŠČE KOPER DANES: ob 17. uri premiera pravljice La scarpeta di Višnu v izvedbi gledališke skupine osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GEDALISCE DANES: ob 13.00 uri (v vrtcu Kekec) H.C. Andersen: Slavček. JUTRI: ob 9.30 in 11.00 uri (v Bovcu) H.C. Andersen: Slavček. BREŽICE KULTURNI DOM DANES: ob 9.30 in 11.00 uri Andersen - LainšCek: Snežna kraljica. Gostuje Moje gledališče iz Ljubljane (v organizaciji Kulturnega doma Španski borci. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V PRIHODNJIH DNEH: 12. t.m. ob 11.00 in 16.00 uri Medvedek na obisku (Pikin abonma). Gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Vstopnina je 150 SIT. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 13. t. m., ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Cesarjeva nova oblačila v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča." Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 11. in ob 16. uri Andersenova pravljica Kitajski slavček,(Die chinesische Nachtigall). BELJAK MLADINSKI CENTER HALLO Nikolaigasse DANES: ob 17.30 dobrodelna predstava za begunske otroke na Koroškem Chaos in Manaos v izvedbi otroškega teatra Nanu. SKOCIJAN DVORANA KASSL V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 12. t. m., ob 19. uri ekološka pravljica Vike GrobovSek Do tiste stezice, tam je moje, v izvedbi Mladinske igralske skupine Skocijan. LJUBLJANA NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA V spodnjih prostorih galerije je odprta razstava Študentske grafike iz zbirke Akademije za likovno umetnost. Izbor obsega grafične liste slušateljev Akademije v letih 1966 in 1972. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitje Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106. GALERIJA LABIRINT Do 22. t. m. so na ogled dela tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 10. do 19. ure. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnina je 40 SIT, za študente in upokojence 20 SIT. Tel. 061/225-632. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Odprto od 12. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 18. ure. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. Tel. 061/158-121. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah pa od 10.00 do 13. ure, ob nedeljah je galerija zaprta. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-648. GALERIJA ZDSLU, KOMENSKEGA 8 Do 21.. decembra je na ogled razstava najnovejših del akademskega slikarja Bojana Bense. Razstava je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, med 10.00 in 18.00 uro. SKUC Do jutri bo odprta razstava skulptur Rene Rusjan. Odprto od 12. do 20. ure. Vstopnine ti. Tel. 061/216-540. PIONIRSKA KNJIŽNICA OTON ŽUPANČIČ Do 19. decembra je na ogled razstava Vse je ostalo v Bosni. Na razstavi bodo predstavljena likovna in literarna dela bosanskih otrok iz zbirnih centrov v Sloveniji. Razstavljena dela so rezultat natečaja, ki ga je razpisalo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela. KUD FRANCE PREŠEREN Na ogled je razstava para-vanov in svetil Petra Lovrina. Razstavo si boste lahko ogledali do 19. decembra, vsak dan, razen v ponedeljek in nedeljo, od 15.00 do 24.00 ure. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava arhitekta Tomaža Valene. Razstava je nastala v sodelovanju med Arhitekturnim muzejem in FAAG- šola za arhitekturo. Informacije na tel. 061/223-340. KNJIŽNICA SISKA Do konca decembra bo na ogled razstava 19 slik slikarja Marjana Motoha z naslovom Tretje oko. Vstopnine ti. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava risb Vladimirja Makuca. Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Tel. 061/221-794. GALERIJA EQURNA Do 15. decembra bo na ogled razstava Marka Pogačnika Litopunktura Severne Irske - podoba boginje. Vstopnine ni. Galerija je odprta vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure, v sobota pa od 10. do 13. ure. Tel. 061/223-932. GALERIJA PIC LEK Do jutri bo na ogled razstava Slovenija. Denarništvo -zgodovina, ki jo prirejata Lek in Numizmatični kabinet Narodnega muzeja. Razstava je odprta vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15. do 19. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.; 061/182-161. KULTURNI DOM spanski borci Do 15. decembra je na ogled razstava slik in kipov Metoda Bohinca. Informacije na tel. 061/448-922. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel.: 061/114-333. GALERIJA KOMPAS Do 15. decembra je odprta prodajna razstava grafik Bojana Klančarja Podobe Cerkniškega jezera. Informacije na tel. 061/331-444. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je skupinska razstava fotografij na temo tihožitje. Galerija je odprta od 8.00 do 4.00 zjutraj. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-926. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 3. januarja je na ogled je razstava Arhitektura Vesne in Mateja Vozliča. Predstavitev zadnjih del mladih arhitektov. Galerija je odprta med 10. in 15. uro, ob nedeljah zaprto. Tel.: 061/216-010. GALRIJA ILIRIJA VE-DROG DO 24.tm. bo na ogled razstava Retrospektiva sliakrjev z bivšega jugoslovanskega prostora. GALERIJA COMMERCE Do jutri je odprta razstava slik Mojce Piestenjak-Bahar. Tel. 061/122-241. ATELIER ZOIS Do 15. t.m. bo na ogled razstava Ko fotografija sreCa desi-gn oblikovalcev Michella De Lucchija in Toma Vacka. Tel. 061/216—155. NARODNI MUZEJ Do 13. decembra je odprta razstava Grajska dediščina iz obdobja od 14. do 17. stoletja (gostovanje Goriškega muzeja), na kateri lahko vidite izbor 95 kosov keramike in stekla, ki so jih arheologi izkopali na lokacijah gradov v Štanjelu, na robu Krasa, v Rihenbergu (današnji Branik) v Vipavski dolini, na Dobrovem v Goriških Brdih in na Kozlovem na Tolminskem. Vstopnina za odrasle 100 SIT, za skupine 50 SIT. Razstava je odprta od torka do sobote od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. V ponedeljek je muzej zaprt. Tel. 061/228-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Doreta Klemencič-Maja. Odprto vse dni, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. Se danes in jutri je na ogled razstava plakatov Volitve 1990. Razstava je odprta vsak dan od 10.00 do 18.00 ure, razen v ponedeljek. Tel.: 061/323-968. KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Danes ob 12. uri bo otvoritev razstave Tam v Ljubljatici so pa take, ki imajo rincke zlate...- 6000 let nakita v arheoloških obdobjih Ljubljane. Razstavo je pripravil Mestni muzej Ljubljana. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Danes ob 18.00 uri bo otvoritev razstaveslik in instalacij Ota Rimela. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. t.m. bo na ogled razstava Maribor skozi Cas -na razglednicah in predmetih. Muzej je odprt vsak dan med 8. in 18. uro ter v soboto med 9. in 12.uro. Tel. 062/211-671. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in četrtek od 18. do 20. ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. ure. CELJE LIKOVNI SALON Do 13. decembra je na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnba-ch. KOPER GALERIJA LOŽA Do 10. januaraja bo na ogled razstava grafičnih del Alberta Burrija z naslovom Dvojni trompe-Voeil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573.. GALERIJA MEDUZA V decembru bo na ogled prodajna razstava slik, grafik in drugih drobnih umetnin, primernih za darila. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12.30 uro, popoldne pa od 17. do 19. ure, v soboto samo dopoldne. Informacije na tel. 066/73-573. PIRAN MESTNA GALERIJA Do začetka januarja bo na ogled arhitekturna razstava. Vstopnine ti. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, v nedeljo od 10. do 12. ure, v ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. MEDUZA II Do konca decembra bo na ogled razstava Hommage Bosni - skice Dušana Grabrijana. Vstopnine ni. Odprto od torka do sobote med 10. in 14. uro, v nedeljo in ponedeljek zaprto. Tel. 066/73-573. GALERIJA SV. DONAT Do 10. decembra bo na ogled razstava fotografij Damjana Galeta. 11. decembra ob 19. uri bo otvoritev razstave skulptur in olj Janeza Boljke. Galerija je odprta ob delavnikih med 10. in 12.30 ter med 16. in 19. uro, v soboto in nedeljo od 10. do 13.ure. Vstopnine ni. Tel.: 066/76-883. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA V decembru bo na ogled novoletna razstava, na kateri sodelujejo S. Putrih s keramiko, F. Golob s slikami in B. Putrih s skulpturami. SLIKARSKA HIŠA ŠMARTNO Na ogled je prodajna razstava slikarja Franca Goloba iz cikla Hvalnica Goriškim Brdom. POKRAJINSKI ARHIV Na ogled je razstava fotografij Mojmirja Maraža. Arhiv je odprt od 10. do 19. ure. SOLKAN GALERIJA OS Na ogled je razstava Oblikovanje v glini Zmaga Posega. VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava z naslovom Skedenjska krušarica. KANAL GALERIJA RIKA DEBENJAKA Na ogled je razstava akvarelov in skulptur Petra Reharja. SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava, posvečena 100-letnici rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta ter originalne skladbe Vinka Vodopivca. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Na ogled so dela Poletne slikarske kolonije 92. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA Na ogled je razstava slik Milovana Valiča. MALA GALERIJA Na ogled je prodajna razstava slik Petra Reharja.. TUPELČE GOSTILNA JAZBEC Na ogled je razstava slik Poldeta Oblaka. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Na ogled je razstava slik slikarjev Sandija Cerveka in Marjana Gumilarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Marjana Kumavca. KOMENDA GALERIJA ZALA Do 9. januarja bo na ogled razstava akademskega slikarja Dušana Lipovca. Informacije na tel: 061/841-204. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 18. decembra bo na ogled razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Galerija je od- prta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Ce si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem Času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vstopnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). ILIRSKA BISTRICA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. decembra je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. KOČEVJE MUZEJ KOČEVJE Na ogled je razstava Boži-daja Jakca: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v KoCvju, 1. - 3. oktobra 1943. Razstava je posvečena 40. obletnici delovanja Muzeja Kočevje. KRANJ CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava foto-graTRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Na ogled je antološka razstava Jožeta Cesarja. GALERIJA CARTESIUS Ul. Marconi, 16 Se danes bodo razstavljali izbrana dela Emilio Greco, Concetto Pozzati, Lojze Spacal in Giuseppe Zigaina. Razstavo si lahko ogledate od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Se danes in jutri je na ogled razstava posvečena slikarju Tristanu Albertiju. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. V soboto, 12. t. m., ob 18. uri otvoritev prodajne razstave grafik. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Alberta Rocce. JULIET Ul. Madonna del Mare 6 Jutri, 11. t. m. ob 18. uri bodo otvorili razstavo Antonelle Mazzoni in Antonia Sofiano-pula. DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Ul. S. Nicolo 20 Do 15. decembra bo razstavljal slikar Aldo Bressanut-ti. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 V soboto, 12. t. m., ob 18. mi otvoritev razstave v poklon Zoranu Kržišniku. Razstavljali bodo Mirsad Berber, Janez Bernik, Jagoda BuiC, Jože Ciuha, Andrej jemec, Adriana Maraž, Vladimir Veiickovic in Lojze Spacal. LJUDSKA KNJIŽNICA Ul. del Teatro Romano 17 Na ogled je bibliografska in dokumentarna razstava ob 100-letnici rojstva Alberta Spainija. ART GALLERV Ul. San Servolo 6 Na ogled je razstava Čira Gallija. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Do 15. decembra je na ogled razstava slikarja Roberta Terminija. Razstavo si lahko ogledate od ponedeljka do sobote, od 9. do 14. ure. Ob praznikih zaprto. Koroška CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -MALA GALERIJA Odprta je razstava Erharda Stuberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. GALERIJA OB MESTNEM zrnu VVidmanngasse 30 Danes, ob 19. uri otvoritev razstave skulptur in plastik Franza VVavera olzanta. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava pastelov in olj Karla Pečka. VELIKOVEC POSOJILNICA-BANK Odprta je razstava Jožeta Boschitza. Andrej Rot Ali bo SKA nova Atlantida? 2. del Bistvo zamolčane literature ni toliko v literaturi sami, kolikor v njeni zamolčanosti. Prva naloga katerega koli ocenjevalca zdomske literature je, da jo spozna in postavi v okvir, v katerega sodi, pa tudi v sočasnost z domovinsko literaturo, od tiste najžlahtnejše pa do one grobe ali sladkobne. Le čevlje sodi naj kopitar! Tretje obdobje 1979-90 Slovenska kulturna akcija, ki je v letih 1969-1979 oslabela zaradi umika velikih peres, je na obenem zboru 25. maja izvolila za predsednika SKA Ladislava Lenčka. Lenček je pričel z novim delovnim slogom in poln organizacijskih sposobnosti oživil založbo in redno izdajanje Meddobja in Glasa. Pokojne člane in tiste, ki so ustanovo zapustili, so nadomestili novi, zlasti slovenski umetniki, publicisti in znanstveniki iz drugih držav, ter generacija že v Argentini rojenih Slovencev, ki jim je prav Lenček omogočil vstop v vrhunsko zdomsko kulturno ustanovo. Krovna emigrantska ustanova pa je le redko dosegala takšne uspehe kot v prvih dveh povojnih desetletjih. SKA je svojo dejavnost spremenila v objekt razpravljanja in se hkrati ukvarjala bolj z dokumentarno dejavnostjo. Napočil je čas stikov z domovino z obiski iz zdomstva, zamejstva in Slovenije. Naj omenim le nekaj teh pomembnih obiskov. Dr. France Rode je bil redni gost SKA. Karel Mauser je bil v Argentini leta 1976. Novembra 1982 je obiskal Argenti- no nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je bil član SKA. Maja 1984 je bil gost SKA dr. Jože Velikonja iz Seattla (ZDA), avgusta 1986 sta s Koroške prišla sem Reginald Vospernik in Janko Zer-zer, kasneje Tomaž Simčič, Marjan Pertot in Marko Kravos (1987), nato še Andrej Capuder, Taras Kermauner in Alenka Goljevšček. SKA je v tem obdobju uspešno ohranjala svoj neodvisni položaj znotraj politične emigracije, ki je bil takšen vsaj v prvem desetletju ustanove, vključno s časom predsedovanja Andreja Rota, ki je vodil ustanovo od 30. aprila 1988 do maja 1992. Vrednote Predhodnik Meddobja je bila revija Vrednote, ki jo je že leta 1951 izdajalo Delovno občestvo za slovenski katoliški inštitut. Uredništvo in upravo Vrednot je vodil Ruda Jurčec. Z ustanovitvijo SKA se je izhajanje Vrednot vključilo v njene redne izdaje. Sem sodijo knjige znanstvenih razprav, esejev in študij. Vsega skupaj je izšlo pet knjig. Vrednote so Meddobje dopolnjevale. Meddobje Uspeh najtrajnejše vrednosti, ki ga je SKA dosegla, je revija Meddobje. Značilni zanjo so navezanost na domovino Slovenijo, kulturna povezava s svetom in poglabljanje v argentinski svet. Do lani je izšlo petindvajset letnikov. V Meddobju so objavljali najpomembnejši zamejski in zdomski pisatelji. Njegovi uredniki so bili Ruda Jurčec, Zorko Simčič, Rafko Vo.deb, Tine Debeljak in France Papež. Glas Glas SKA je začel izhajati leta 1954 pod uredništvom tajnika Marijana Marolta. Leta 1969, ko je prišlo do sprememb v vodstvu, je uredništvo prevzel Ruda Jurčec. V drugem obdobju SKA (1971-1980) je bil njegov urednik Nikolaj Jeločnik, ki je poskušal preseči informativni značaj biltena in je naredil iz Glasu splošni kul-turnoinformativni list. Zaradi te zasnove je prišel navzkriž z dr. Tinetom Debeljakom, kar je v SKA povzročilo nemalo napetosti. Slo je za odpiranje v svet, pri katerem je imel Jeločnik podobne težave kot Ruda Jurčec pred letom 1969, čeprav z drugačnim konceptom. Jurčec je namreč posegel v politiko, ki naj bi bila izključno področje Narodnega odbora za Slovenijo in Slovensko ljudsko stranko, Jeločnik pa je presegel svet politične emigracije, kar za ortodoksno politiko spet ni bilo dobrodošlo. Poleg Meddobja, Vrednot in Glasu je SKA izdala tudi več kot sedemdeset knjig. Skoraj polovico so jih napisali avtorji iz Argentine, druge pa pisci iz ZDA (Karel Mauser, Milena Soukal, Frank Bukvič), Kanade (Franc Sodja), Venezuele (Alojz Ilija), Avstrije (Lev Detela), Italije (Vinko Beličič), itd. Knjige SKA lahko razdelimo na več skupin. Na tiste, ki so iz pozabe reševale avtorje iz domovine (Narte Velikonja, Ivan Pregelj, Stanko Majcen, Ivan Hribovšek, France Balantič, Dolores Terseglav), izvirno zdomsko prozo (Karel Mauser, Jože Krivec, Marko Kremžar, France Papež, Mirko Kunčič, Marijan Marolt in drugi), pesniške zbirke (Vladimir Kos, Karel Truhlar, Karel Rakovec, Tine Debeljak ml., Vinko Rode), eseje, razprave in razne študije (Vinko Brumen, France Dolinar, Alojz Geržinič, Milan Komar, Ignacij Lenček, France Pemišek idr.) ter prevode (zlasti Tine Debeljak). Omeniti velja tudi Zgodovinski atlas Slove-jine v priredbi Romana Pavlovčiča, gorniško literaturo in več glasbenih del. Pri knjižni in revialni dejavnosti so pomembno vlogo odigrali likovni umetniki France Gorše, France Ahčin, Bara Remec, Milan Volovšek, Ivan Bukovec, Marjanca Savinšek in drugi. Med sodelavce SKA so si upali stopiti tudi nekateri pisatelji iz Slovenije: Stanko Majcen (pod psevdonimom Fran Zore), Ivan Dolenc, Ivan Mrak in še nekaj drugih. SKA je leta 1991 za svojo dejavnost, točneje za revijo Meddobje, prvič prejela podporo slovenske vlade. V skoraj štirih desetletjih svojega obstoja je finančno pokrivala svojo dejavnost z naročninami (naklada Meddobja 400 izvodov, Glasu 800) in z mecensko podporo članov in somišljenikov. Naklada knjig je bila povprečno okrog 500 izvodov. Izjemoma, predvsem v prvih letih SKA, je število seglo do tisoč izvodov in čez. Slovenska kulturna navzočnost pod Južnim križem je bila bogata in plodna. Slovenska kulturna akcija ji je v času svojega osemintridesetletnega obstoja veliko pomagala. Je ta otok zahodno od evropske celine že doživel usodo mitične Atlantide? Bara Remec, Indijanski motiv - akvarel 11. decembra Oj t Slovenci smo svoji več kot tisočlet® znani zgodovini doživeli vse mogoče. Zna)1 smo šokirati ves svet $ svojim gosposvetski^1 ustoličevanjem, pa sp61 ponikniti v temo zgodovine, dokler nis®° um ponovno ujeli Evropo j in hkrati z njo zakora- ” čili v svet tiska in književnosti. Zvesti svojim nač^ lom smo potem zvozi", mov knjige na kup (samo Ljubljani jih je škof® Hrenu uspelo zbra11 osem voz) in se sli kre- sove. Zaleglo je lfl Evrope je bilo za dve; V 1 JV UJUV t-4** sto let konec. Pa kaj sploh z njo. Vse, kar jo narod potreboval, sta mu zagotovila presvet" cesar in sveta Cerkev- Proti koncu devetnajstega stoletja pa 50 nebodijihtreba spet ph" čeli rovariti. Najnevarnejši je tisti z Vrhnike, ki si jo prilastil kar vso sl°" vensko besedno umetnost. Se zelen si r drznil vznemiriti skrbnega knezoškofa gliča tako zelo. da je leta 1901 le-ta spe* začel kresovati. Toki®1 so gorele pesmi. So sreča, skoraj pol stoletja kasneje smo s® namreč še bolj izkaza-li. Patroni iz nasprotnega tabora so vrgli v ogenj kar celega pesni" ka Kdo ve, kaj bi s® zgodilo velikem11 Cankarju, če ne bi ž® 11. decembra 191» zapustil doline šentflorjanske. RECEPT Nadevane svinjske zarebrnice SESTAVINE: 1 kg svinjske zarebrnice, 2 sveži jabolki, suhe slive, limonina lupinica., rum, drobtine, sol, poper, maslo za pečenje, 100 g čebule, belo vino ČAS PRIPRAVE: 20 minut, pečenje 60 minut Najboljše je, če nam kar mesar odstrani iz lepega velikega kosa svežega kareja vse kosti in rebra, veža jabolka narežemo na krhlje, jih pomešamo s suhimi slivami, ki smo jih prej malo podušili. Primešamo naribano limonino lupinico, žličko ruma in nekaj žemeljnih drobtin. To zmes nadevamo v osoljen in popopran kare in ga z obeh strani zašijemo ali zašpilimo. Nato ga najprej vsega rjavo opečemo, dodamo grobo narezano Čebulo, dolijemo belo vino in počasi pečemo. Nadevane svinjske zarebrnice ponudimo s pire krompirjem in kostanjem. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Krompir s suhimi slivami SESTAVINE: 4 krompirji, 60 g masla, 2 korenčka, 50 g zelene, pest suhih sliv, sok ene limone, sol Krompir operemo, olupimo in ga narežemo na manjše kocke. Kuhamo ga v malo vode kakih 10 minut oziroma toliko, da še ni popolnoma skuhan, nato ga odcedimo. Korenje narežemo po dolgem, zeleno pa na kocke. Oboje stresemo na maslo in dušimo 6 minut. Nato primešamo krompir in suhe slive brez košCic. Zalijemo z limoninim sokom in malo krompirjeve vode. Kuhamo še 5-10 minut, solimo in potresemo s peteršiljem. (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni Časi v kuhinji - jesen) Dandy pod krinolino Nada Vodušek Z MODA DANES '■"'X rvi decembrski dnevi so bili JL zaradi volitev tako politično obarvani, da je šlo praznovanje Miklavža mimo nas tako rekoč neopazno. »Popravni izpit« lahko naredimo za Božič in Silvestra. Ne zato, ker je nujno in ker to počne večina, pač pa iz preprostega razloga, ker se človek od časa do časa mora malce sprostiti in poveseliti. Vemo, da prednovoletne priprave marsikoga spravijo ob živce. Razmišljanje o tem, s čim obdarovati bližnje, kaj kuhati in kaj obleči, nas preveč okupira. Lepo je razveseliti družino in prijatelje, fantastično dobro jesti in tudi domiselnejša oblačila so na trenutke zelo dobrodošla. Se pomembnejša pa je naša volja; vedeti moramo, da v noči, ko staro leto prehaja v novo, tudi partija taroka, ki ga že toliko . časa niste igrali, nikakor ni slaba stvar. Miru, . zdravju in sreči lahko nazdravimo s kozarcem navadnega vina, ne le s šampanjcem. Pa tudi v nobenem primeru ni greh, če ste oblečeni v pulover, kupljen na lanski razprodaji. Tisti, ki želijo blesteti v kakšnem bolj ali manj dobrem hotelu ali lokalu, ob bolj ali manj kvalitetni plesni glasbi in menuju, pa se morajo na to noč vendarle malce bolj pripraviti. Seveda ni nikakršen problem klasična črnina z več ali manj domiselnimi in bogatimi edak je, kdor ne presoja po površju; resnični misterij sveta je na površju, ne pa v nevidnem, je v Sliki Doria-na Graya zapisal Oscar VVilde. Oscar VVilde je seveda slaven pisec. Znani enfant terrible. Uživač in posebnež, ki so ga zanimale podobe - takšne in drugačne. In dandy. Dandyji pa so se ponavadi oblačili v hlače do kolen, žametne suknjiče, nosili so o vratne pentlje in nizke širokokrajne klobuke. Pravzaprav je tako moško nošnjo vpeljajo gibanje za »estetska oblačila«. Aesthetic Costume je bilo gibanje v osemdesetih letih 19. stoletja, skupaj z gibanjem Rational Dress pa se je upiralo prevladujočemu okusu dobe. VVilde se je s temi gibanji srečal na potovanju po Ameriki. Člane gibanja za »racionalnejša oblačila« je skrbela predvsem »nezdravost« kor-zeta, ki je stiskal in maličil žensko telo, za povrh pa še teža telike količine blaga, nabranega v krinolino. »Esteti« pa so se navdihovali pri pre-drafaelitih. Njihova oblačila so sicer sledila osnovnim modnim linijam, vendar so bila bolj sproščena, ohlapna, ženske niso nosile korzetov in visokih pet, njihove frizure niso bile tako umetelno oblikovane. Stil teh »alternativnih« gibanj je bil seveda tarča posmeha, vendar je počasi in vztrajno dobival svoje mesto v sistemu oblačenja. In prišel je čas, ko je korzetu dokonča odklenkalo. No, ne povsem. Tu in tam se vanj stisnemo še danes. V užitek sodobnim »dandyjem«l? dodatki in detajli. Temna moška obleka visi skoraj v vsaki omari, prav tako črn ženski kostim ali obleka. Huje je, če bi radi predstavljali sanjski svet a la Šeherezada ljubljanskega mladinskega gledališča. Pri tovrstni izbiri morate biti neizmerno natančni, saj v nasprotnem primeru lahko kaj hibo zaidete v kič in sme-šnost. Letošnja moda poleg klasike naravnosti obožuje razkošje, ki" pa nikakor ne sme biti v nasprotju z okoljem in načinom obnašanja. Dragocen velik diamant lahko sredi povprečnosti kaj hitro obvelja za ponarejenega. Hribi, kmečki turizem, žur pri sosedu niso tako zahtevni za izbiro silvestrske obleke. Malce bolj nor detajl, ki da vedeti, kako se ta večer oziroma ta noč razlikuje od običajnih, pa je vsekakor dobrodošel. Drzni dekolte ali smoking sta v tem primeru povsem odveč, kot so odvečne silvesbske solze, če zanje ni pravega razloga. In za konec še predlog tistim, ki jih silve-sbovanje sploh ne zanima, toliko bolj pa opoldanski koncert naslednjega dne, jutranji sprehod po popolnoma izumrli okolici, in so prepričani, da so pametnejši od prekrokane množice. Kupite si vsaj novo pidžamo ali spalno srajco. Toliko obve-zneje, če bo poleg vas prespal nekdo v podobnem novem oblačilu. Sd daje v slovenščini tr SLOVENIJA 1 Videostrani Repica Jakec in Čarobna lučka, 9. del angl. risane nanizanke Kupite vroCi kostanj Šolska TV Analitična mehanika, 10/52 , VPS 1055 Angleseina-Follow Through, 3. lekcija, VPS 1125 Muzzy, 10/20 del angleščine za najmlajše, VPS 1145 Poročila Tenis, posnetek iz Miinchna TV dnevnik I 2iv žav Bled: podelitev letnih priznanj v turizmu, prenos Risanka TV dnevnik II, vreme, šport žarišče Tvariete Tednik, VPS 2140 TV dnevnik III,vreme .šport, VPS 2230 Posl ovna borza SOVA: Dragi John, 34. del ameriške nanizanke, VPS 2315 Sam Sobota, 5/6 del angleške nanizanke, VPS 2340 Video strani ® RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Dok.: En sam svet Dnevnik 1 iz Milana Nan.: Cuori senza efo Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo che..? Aktualno: Primissima Otroška oddaja Dok.: Cher Antonioni Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci slamo? Vreme in dnevnik Variete: Fartita doppia Aktualno: Caffe italia-nofvmes dnevnik Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Dok.: Di paese, di citta SLOVENIJA 2 RAI 2 Sova, ponovitev: Radio FM, 11/13 del ameriške nanizanke Sam Sobota, 4/6 del angleške nanizanke Slovenska kronika Regionalni programi * Koper Videolestvica TV dnevnik Koper - Capodistria Pari, tv igrica Gozdarska hiša Falkenau, 50. del nemške nadaljevanke Po sledeh napredka: Nevronske mreže življenje s sevanjem: Umetni viri. 2. oddaja Umetniški večer: Riff-Raff, angleški film Tenis, posnetek iz Miinchna Vi I lil I (I KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, 48. del ameriške nadalj., ponovitev BMX: Tone in Simon , 5. del Ninja želve, 4. del risanke mcm Risanka Dnevnoinformativni program Dance Session, 9. oddaja o plesu Nočni klub, ameriški psihološki triler o človeku z uničeno psiho, ki tvega vse za uresničitev svojih sanj... Drugačen svet, 49. del ameriške nadaljevanke Vreme Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved mcm Video strani B KOPER ' 1|| Slovenska kronika Studio 2 Otroški variete Ristorante Italia Film: La tigre in corpp Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo, Nonsolonero Sto ključev za Evropo Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Nan.: Jackie in Mike, nato Šport [Emi Nan.: Hun ter, vreme B Nad.: Beautiful B Dnevnik in šport Film: A spasso Con /tii' Daisy (kom., ZDA ’89) E Cosa Nostra, zgodovina ameriške mafije ER Dnevnik in vreme Šport: EP v košarki, 1.15 Motor Show Film: I mostri RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: Marilena, 10.00 Marcellina, 10.30 Ines, Celeste Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad.: Sentieri TG4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti Nad.: Amandat Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Nad.: La signora in rosa (i. J. Rodriguez) Film: La guerra dei Roses (kom., ZDA ’89) Kviz: Io, tu e mamina TG 4 nočne vesti Nan.: Kojak CANALE 5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviza: Tutti per uno, 22.30 II delitto e servi-to (vodi M. Micheli) Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti 4 i RAI 3 Danes v kioskih, Tele-video, 11.45 Drobci Kratke vesti iz Milana Proza: Una famiglia di Gilapponi (’60) Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sola se posodablja Samo za Šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Variete: Blob Una cartolina Film; Sotto stretta pro-tezione (dram., 1988) Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia ® TMC Tečaj angleščine Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Ženska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-mo TMC News - Spori Film: La moglie di mio fratello (kom,, ZDA 1989, i. John Rit-ter, Mel Harris) Risanke: Zorro Variete: Arniči mostri Rubrika: Zenska TV, nato vreme Vesti: TMC News Pravljica Nan.: Maguy -11 mae-stro di yoga Film: Cuori di fuoco (glas., ZDA 1987, i. Bob Dylan, Fiona) Variete: T’ amo TV (vodi Fabio Fazio) Nočne vesti in vreme Snežni planet Film: 11 lurido e l’ame-ricano (1973, i. James Iglehart) Aktualno: CNN News ITALIA 7 | > ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: Lepotica in zver Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteji: E’ pericoloso spori, 16.50 Twin Cli-ps, 17.20 Lo dici tu, 17.25 Mitico Film, nato šport Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills 90210 Šport: Vse o pkalih Nogomet:' 01ympique Marseille-Bruges (za pokal prvako/) Odprti studio, pregled tiska in Studio šport # TELE 4 Sl Koper Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, av- stralska nadaljevanka Sanchezovi otroci, pon. mehiškega filma TV novice Čarobna svetilka Tečaj italijanskega jezika Sok modeme umetnosti, ameriška dok. serija Arhitektovi nasveti, ponovitev Slovenska kronika, Studio 2 TV dnevnik Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadalj. Meridiani, aktualna tema Eurogol TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi: Alex Bini (□HEF Avstrija 1 Risanke Nad.: Čara a čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria News Line Nan.: Mississipi Il sasso nella scarpa Film: Non 6 piu tempo di eroi (vojni, ZDA j 1970, i. Michael Cai- |m ne, Clift Robertson) Vesti: News Line Variete: Colpo grosso story H Filmske novosti Wljlj Film: Una bara per lo sceriffo (vestern, It. 1965, i. A. Steffen) u © TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nan.: Lewis in Clark Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika: Parliamone Film: Cera due volte (krim., ZDA 1980, i. Ted Danson) Nočne vesti Rubrika: Belo in črno Teletekst Ponovitve Kaj, ti nočeš?, pon. ameriške komedije Sinha Moča, 62. del Tekmeci na dirkališču Knjiga o džungli Kralj iz Narnije Otroški kulturni klub Nasveti Mini čas v sliki Cas v sliki Blagoslovljena, dvojica, 2. del Čas v sliki, vreme Zaljubljene ženske z Hoerndlhofa, komedija Pogledi s strani Preživeti za vsako ceno, ameriški film, 1986 Želim si, da bi bil tukaj, britanski film Poročila; Tisoč mojstrovin n IF Avstrija 2 1 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Hrvaška 1 Poročila; Zgodbe iz Monticella, 19. del HiIH Poročila Tv sola 3 Ilijina oporoka, 1/2 del zgodbe A. Šenoa Poročila; Ko se svet vrti, 18. del am, nadaljevanke Monoton Slika na sliko, ponovitev Wynne in Penkowsky, ponovitev 2. dela The Big Bine, oddaja za Unprofor Poročila Malavizija Poročila Pogled skozi okno Santa Barbara, 271. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Šport Spekter Iščem sorodno dušo, 6. zadnji del humoristične serije; igrajo: Ivica Vidovič, Vlasta Knezovid in drugi Ekran brez okvirja Dnevnik II Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov Skrivnostni sesalci z Arktike Hišni duh Kdo je kdo, igra Lokalni spored Cas v sliki, vreme Kultura Domače reportaže Trailer, oddaja za ljubitelje filma Pozor, kultura Cas v sliki Leto, ko se je Nemčija združila, 2. del Mannix:Sled rumenega športnega avtomobila Poročila; Tisoč mojstrovin M ] Hrvaška 2 TV koledar Krik iz Afrike, ameriški film za otroke, ponovitev Glasba in tv spored Dnevnik Šport Klicali ste, milord?, 17. del humoristične nadaljevanke Wynne in Penkowsky, 3„ zadnji del nadaljevanke Moč in slava, 7. del dokumentarnega filma Eurogol Metal-mania Horoskop Madžarska M Dobro jutro Cez dan Viljem Tell, francoska serija Film Igra Letni kolobarji Poročila Pregled dogodkov dneva Kupil bom to žensko, 114. del meh. serije Svet denarja Magazin za menedžerje Cez dan Večerna pravljica Dnevnik, telešport Sosedje, 147. del Aktualno Tenis, posnetki z G. Slama v Muenchnu Dnevnik in BBC TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 21.20 Vpliv sevanja Umetni viri Znanstvena oddaja avtorice Mire Špan in strokovnega sodelavca mag. Milka Križana Sevanje, ki nastaja del, ki ljudi najbolj inJaZPadu at°mov, vznemirja. iiitafoZnU]emo §a ioni-toed i;, ,sevanje, vzbuja to. s Judmi nezaupanje !C,aihD“ M b"‘'e *aPrm, n ’ ,Cesa se prav-ie,,^ bojimo in koliko naš strah, ietdpravSim0 inkoliko to v r t i naš Mrah, tVenjL ebništvu znans- ':ikeltreLa1i„]pripravili Porabi • oddai ° virih, loni2; . m Posledicah vZlra]očega sevanja. PtodsKv 0dda)i s« VaHje t ,h naravno se-t6du Hrat ie na spo-Predstp,^a oddaK ki re, t0rea J]a umetne vi- lihdFcS=1Tko '^5'™ema„3a fo to prav tisti Za razliko od na-rav-nega sevanja je ume-tno sevanje zelo ne-enako-merno porazde-ljeno -izrazito več ga prejmejo ljudje, ki pri-dejo s sevanjem nepos-redno v stik. Največ, kar dve tretjini celotne obremenitve, ki jo v pov-prečju prejme zemljan od vseh umetnih virov, pa prispeva medicina. Zato so v oddaji posebno pozornost namenili količinam sevanja, ki jih je človek deležen pri raznih preiskavah in zdra-vljenjih. Ovrednotili pa so tudi delež sevanja v celo- tnem jedrskem ciklu od izkopavanja uranove rude, izrabe jedrskega goriva v jedrskih elektrarnah do jedrskih odpadkov. Tudi marsi-ka-teri porabniški izdelek, ki mu ne name-njamo nobene pozor-nosti, prispeva k seva-nju, človek pa mu je izpostavljen v svojem vsakdanjem življenju. Scenarije za oddaje je pripravila Mira Špan na osnovi obsežne strokovne literature in v sodelovanju z mag. Milkom Križanom in številnimi strokovnjaki raznih strok. Snemalca sta bila Andrej Lupine in Janez Hrovat, režiser pa Vojko Boštjančič. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16,00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6,30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00. 21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus; 11,30 Pregled tiska; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15,00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17.-ih; 18.30 Varnostna kultura; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Čertkov večer; 21.05 Literarni večer; 21,45 Lepe melo-. dije; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12,30, 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8,00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Do- godki in odmevi; 17.00 Teme; 17.50 Šport; 18.00 Rock; 19.30 Jazz; 21.00 Vi izbirate; 22.20 Pesmi svobodnih oblik. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mladinski program; 14.05 Izobraževalni program; 15,00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni pevci; 16.45 Radijska univerza; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Koncert; 19.35 Zbori; 20.00 Simfoniki RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.55 Lirični Utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 9,30, 10,30, 13.30, 14,30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val - Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-toplo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 To je hit; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8,25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.35 Glasbene Zelje po telefonu; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero; Ob štirih; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutipue Gallus; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18,45 Jazz Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, december 1941; 8,50 Glasba; 9.15 Pesmi New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Lačni kamni (R. Tagore); 11.40 Kan-tavtorji in šansonjeji; 12.00 V deželi čarobne palice; 12.20 Potpuri; 12,40 Ceciljanka '92; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15,30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: KZ iz Magdeburga; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues; 19.20 Zaključek sporedov Radio Opčine 11.30, 15.30, 17,30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolu-tion rock. Radio Koroška Od 18.10 do 19.00 Rož-Podju-na-Zila, Poročila. SATELIT SUPER 5.30 Victory, poslovne novice; 6.00 Super Shop; 6.30 Denar in politika; 7.00 Financial: Vzhodna Evropa poroča; 7.30 News Wat-ch; 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Video Fa-shion; 11.30 Denar in politika, Financial; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 News VVatch; 14.00 Inside Edition; 14.30 Serie Noire, 15.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Film Europe; 22.00 Novice; 22,30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 King Salomon's Treasure (pust., ZDA); 0.45 News VVatch; 1.15 Film Europe; 1.15 Film Europe, The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11,30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14.00 E Street; 14.30 Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15,45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The next genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Full Mouse; 21.30 VV.I.O.U.; 22.30 Chances; 23,30 Studs; 24.00 Star Trek; The Next Genera-tion. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Umetnostno drsanje; 11.00 Eurofun; 11.30 Aerobika; 12.00 Eurotop; 14.00 Nogometna zgodba; 15.00 Tenis: pokal Davis (finale); 17.00 Konje-ništvo; 18.00 Lahka atletika; 19.00 Ski Report; 20.00 Trans VVorld Šport; 21.00 Športne novice; 21.15 Nogomet: Evropski pokal; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Aerobika; 8.30 Zimski triatlon; 9.00 Košarka; 11,00 Kickboks; 12.00 Aerobika; 12.30 Kegljanje; 13.30 Snooker; 15.30 Košarka; 17.30 Konjeništvo; 19.00 Motoš-port; 19.30 Motorni Čolni: Offsho-re; 20.30 tenis: Connors/Leconte-Nastase/Vilas; 21.30 Nogomet: Nizozemska liga; 22.00 Nogomet: Španska liga; 23.00 Hokej na ledu; 24.00 Tenis: Lendl-Edberg. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20,30 Most Wan-ted; 22,00 Greatest Hits; 23.00 Coac Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Video; 3,00 Yo! (lestvica); 4,30 Nočni video, SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Hi Ho-ney, l'm Dead; 13,00 The Guns and the Fury; 15.00 Lonely in America; 17.00 Ernest Saves Chri-stmas; 19.00 Hi Honey, l'm Dead 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Blood Oath; 23.00 Near Dark; 0.35 Highlander; 2.10 For The Very First Time; 3.45 Demon-stone; 5.20 Murder in Mississippi. MOVIE CHANNEL 5.00 l've Gotta Hourse; 8.00 The Fire in the Stone; 10.00 Tell Me That You Love Me, Junie Moon; 12.00 A Woman's Angle; 14,00 Bonnie Prince Charlie; 16.00 Ca-lifornia; 17.45 Just For You; 19,30 VVhich Way Home; 22.00 Far North; 24,00 Buried Alive; 1.35 Roge in Harlem; 3.25 VVhite Palače. PRO 7 5.40 Serije: Vegas, 6.25 Vicky, 6.50 Risanke, 8.25 Neizprosna, a prisrčna, 9,20 Golt za vse primere; 10.15 Perry Mason: Umetnost slikanja; 12.05 Ulice San Francisca; 12.55 Show Billa Cosbyja; 13.25 Perry Mason: Enooka priča; 14.20 Robin Crusoe na Marsu (fant., ZDA 1964); 15.50 Neizprosna, a prisrčna; 16.40 Risanke; 18,30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca: ; 20.00 Poročila; 20.15 Jastrebi ne poznajo usmiljenja (vestern, ZDA 1973, i. John Wayne); 22.25 T.J. Hooker; 23.20 Afternoon; 0,55 Poročila, 6.00 Jutranji magazin; 8,45 Serije in razvedrilne oddaje: Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi, 10.30 Cena je vroča, 11.00 Tvegano, 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12,30 Mladi in strastni; 13,20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy: Politični umor; 16.00 Hans Meiser; 17,00 Nagradne igre/Tvegano?, 17.30 Cena je vroča; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri Časi, slabi časi; 20,15 Mušketirski obroč; 21.15 Klic v sili; 22.15 Ksko, prosim?; 23.15 Gott-schalk; 24.00 Zakon v Los Angelesu; 1.00 Strašno prijazna družina; 1,30 Kdo je šef?. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro s SAT 1; 8,30 Ponovitve: Sosedi, 9,05 Car odra, 9,30 Pojdi na vse; 9.55 Točka, točka, točka, 10,25 Imam domotožje po tebi, moja zelena dolin; , 11.55 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 16.00 MacGyver; 16.50 Pojdi na vse; 17,35 Tenis: Grand Siam Cup; 19,35 Kolo sreče; 20.15 VVoIffov revir; 21.15 Ugovarjam; 22.15 Policaji iz Miamija (ZDA 1987, i. Richard Roundtree); 23.55 Electric Blue; 0.35 MacGy-ver; 1.30 Žgoče; 2.00 Pregled programa, videotext. TELE 5 6.30 Vrhunski model; 6.55 Bim Bam Bino; 9,20 Sosedov primer; 9.45 nevarni zaliv; 10,15 Umik; 10.45 Hop ali top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12,35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 16.10 VVildcat; 17.05 Igra z ognjem; 17.35 Sosedov primer; 18.05 Umik; 18.35 Fazit; 18.45 Hop ali top; 19.30 Tenis; Grand Siam Cup; 21.35 Ljudje kot mi; 23.15 Boj proti mafiji; 0.05 Smrtna ruleta (VB 1964); 1.15 Worldnews Tonight; 1.50 Bradburyjev kabaret. 100 1010 t02ch STOCKHOU PO SVETU HELSINKI.. OSLO...... STOCKHOLM K0BENHAVN MOSKVA.... BERLIN.... VARŠAVA... LONDON.... AMSTERDAM BRUSELJ .. BONN...... FRANKFURT... PARIZ..... DUNAJ..... mOnchen.... ZURICH.... ŽENEVA.... RIM....... MILAN..... BEOGRAD.... NICA...... BARCELONA BUKAREŠTA... CARIGRAD... MADRID.... LIZBONA... ATENE..... LARNAKA... TUNIS..... ALŽIR..... MALTA..... JERUZALEM .. KAIRO..... MOSKVA K0BENH; O MINSK LONDON U HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN O VARŠAVA O PRAGA poloblačno MUNCHEN O DUNAJ \ LJUBLJANA ' O BUDIMPEŠTA O ZAGREB^ .ZURICH O MILANO O iRESTA oblačno SOFIJA jOGRAD O O MADRID LIZBONA O ANKARA nevihta PALERMO ) J i i ATENE TRIPOLI VREMENSKA SLIKA Nad Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Višinski vetrovi so oslabeli, nad našimi kraji pa se še zadržuje vlažen zrak. BENGAZI KAIRO O hladna fronta topla fronta okluzija DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.33 in zašlo ob 16.17. Dan bo dolg 8 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 16. uri 51 minut in zašla ob 07. uri 55 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 3.01 najnižje -12 cm, ob 8.50 najvišje 52 cm ob 15.50 najnižje -69 cm, in ob 22.32 najvišje 35 ena Jutri: ob 3.44 najnižje -12 cm, ob 9.27 najvišje 50 era ob 16.24 najnižje -68, ob 23.10 najvišje 37 cm. megla središče središče ciklona anticiklona ALPE-JADRAN / VREME SE BO POSTOPNO IZBOLJŠALO ONESNAŽENO?! ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 O SALZBURG o SALZBURG GORNJI SENIK GORNJI SENIK v mikrogramih nu rrH zraka: Ljubljana Maribor & Celje 11$ Trbovlje Hrastnik ® Zagorje Šoštanj Kritična 24 uma k op" centracija SO2 ie 375 mikrograme^ na m3 zraka. O graz O graz VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 1/1 TRST.......... -/8 CELOVEC.... 0/1 BRNIK............ 0/0 MARIBOR.... 1/2 CELJE........ 0/1 NOVO MESTO 0/0 NOVA GORICA 7/8 MUR. SOBOTA 2/3 PORTOROŽ... 8/8 POSTOJNA... 1/1 IL. BISTRICA...,. 4/5 KOČEVJE.... 0/1 ČRNOMELJ... 2/2 SL. GRADEC... 1/1 BOVEC...... 5/5 RATEČE..... 1/0 VOGEL...... -4/-4 KREDARICA.... -6/-9 VIDEM...... -/8 GRADEC..... 2/1 MONOŠTER... 1/2 ZAGREB..... 3/3 REKA........... 7/7 pod 10% MURSKA SO BOI MURSKA SOBOTA BELJAK BELJAK 44 ** O CELOVEC MARIBORS XV • VARAŽDIN O TRBIŽ O MARIBOR TRBIŽ O KRANJSKA GORA ro-30% VARAŽDIN O ^ X. /' < O LJUBLJANA O KRAN. ČEDAD VIDEM O ČEDAD VIDEM O O LJUBLJANA N. GORICA 10-30 30-50% O PORDENONE O PORDENONE N. GORICA O POSTOJNA O POSTOJNA O NOVO MESTO O NOVO MESTO GORICA ******** STANJE VODA TRST O o KOPER 50-80% Višina vode v cm 7. uri: Mura, G. Rad' gona: 170, Drava Hc Dravograd: —, Save Radovljica: 120, Sd' va HE Mavčiče: Sava Radeče: <• Sora Suha: 171, Uud' Ijanica Moste: 206' Savinja Laško: 19 ' Krka Podbočje: 2&y Kolpa Radenci: l?5, Soča Solkan: 343. . V O UMAG O KARLOVAC O KARLOVAC O reka nad 60 nad 80% PAZIN O PAZIN O puu r> 5-10 m/s V SLOVENIJI: Oblačno bo z občasnimi SOSEDNJE POKRAJINE: Oblačno bo, padavinami, v nižinah bo zvečinoma padavine bodo oslabele. Na območju snežilo. Čez dan bodo padavine osla- Alp bo še snežilo. Ob severnem Jadra-bele. Na Primorskem bo pihala buija. Naj- nu bo pihala burja. višje dnevne temperature od 0 do 4 °C, V SLOVENIJI: V petek bo večinoma OBETI: Tudi v soboto bo suho. Na Pri-suho, ponekod se bo tudi delno zja- morskem bo deloma jasno, drugod snilo. Burja na Primorskem bo oslabe- pa večinoma oblačno vreme. nad 10 m/s CESTE / MOKRE IN SPOLZKE V VEDNOST HOROSKOP Hidrologija -presenetljivo mlada znanost OVEN 21-3/20-4 : Danes boste v gibanju, kljub temu pa se vam zdi, da ste na poti brez cilja. Vse, kar boste dosegli, bodo samo majhni delčki, ki pa vas ne zadovoljujejo. ZASTOJI 1 BELJAK CELOVEi BIK 21-4/20-5 : Razen manjšega razburjenja se danes ne bo zgo-dilo nic posebnega. Nadzorujte svoje finančno stanje in ga posku- site zadržati vsaj na sedanji stopnji. DVOJČKA 21-5/21-6 : Morda se vam bo zdelo, da je danes eden tistih dni,.ko gre vse, Cesar se dotaknete, narobe. Potolažite se, kljub manjšim zamudam bodo prispeli tudi poznopopoldanski uspehi. RAK 22-6/22-7 : Zdi se vam, da danes nimate pretirane sreče, radi pa bi si bili na jasnem, kaj sploh partner Čuti do vas. Ne pustite, da vaju oddalji navidezno nezanimanje. LEV 23-7/23-8 : Čeprav se je dan začel obetavno, bo z lahkoto tudi zdrsnil navzdol. Prijatelji, sodelavci in partner - vsi bodo prispevali k poslabšanju vašega dneva. Ne izzivajte! DEVICA 24-8/22-9 : Delo, ki potrebuje koncentracijo in nekaj nagonskega občutka, boste danes z lahkoto uspešno opravili. Kljub zamudi boste pravočasni. TEHTNICA 23-9/22-10 : Presenetljive besede od daleC se bodo nanašale na neko akademsko zadevo. Ne boste si na jasnem, kako jih razložiti: vam v dobro ali vam v slabo. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Dan boste zaceli neverjetno zagnano, kaj hitro pa vam bo zmanjkalo goriva. Ko se bo to zgodilo, bo tudi v okolici mimo. Kulturni dogodek bo razočaranje. STRELEC 23-11/21-12 : Zadovoljni boste, ker poslovni partner podpira vaša stališča in odločitve glede kočljive poslovne situacije. Popoldan boste preživeli v prijetni družbi. KOZOROG 22-12/20-1 : Tudi današnji dan bo uspešen, podobno kot včerajšnji, le da bo manj intenziven. Posvetili se boste stari zvezi, ker menite, da jo je vredno obnoviti. VODNAR 21-1/19-2 : NiC takega se ne dogaja, kar bi potem z veseljem Se komu pripovedovali. Jutranja fizična rekreacija bo pravi užitek, pa se za zdravje skrbite. RIBI 20-2/20-3 : S prodornim poglabljanjem v svoje duhovne rezerve boste prišli na dan z ravno pravo rešitvijo domače dileme. Družabni dogodek bo olepšal popoldan. POPRAVILA NA CESTIŠČU VARAŽDIN pretoka reke Seinc dokazoval odvisnost P toka od padavin■ Le 1715 je Halley s prePr stimi poskusi v kotlu gnal, da je količina P“ davin odvisna od iz • pevanja z Zemlje. j dognanji je bila v z g nost vpeljana teorij kroženju vode na ^eItlJ ki je temelj hidrologj Teoretični temelji o . vode na splošno so zastavljeni v osem . stem stoletju v delih ravlikov Bernoull‘la Chezyja. V devetnajs ^ stoletju sta Manning Darcy s preizkusi p* do enačb za izračun P toka v rekah °2ir°*0- ToStf? naglo razvija, cePr° ■ na vedno večinoma sl izkustvenem pristop ,g opisovanju pojavov. v tridesetih letih teg SSŽSSSZs: Cno razumevanje ‘ loških procesov m m. Voda je del našega vsakdanjika, vendar je hidrologija presenetljivo mlada znanost, stara manj kot tristo let. Dandanes že vsak osnovnošolec razume, kako nastanejo padavine in odkod v rekah voda. Zmeraj pa ni bilo tako. Naši predniki so si vse do sedemnajstega stoletja belili glavo s problemom, kako voda pride do izvira visoko v hribih in zakaj gladina oceanov ne narašča, Čeprav vanje nenehno dotekajo reke. Nerazumljive pojave so si razlagali z zapletenimi predpostavkami o velikih podzemnih akumulacijah v notranjosti gorovja, odkoder se voda dviga zaradi vakuuma, kapilarnih sil ali preprosto zaradi »zemeljskih pritiskov«. Redki antični in renesančni misleci so domnevali, da gre za povezanost med padavinami in rečnimi tokovi. Začetek znanstvene hidrologije pa sega v leto 1674, ko je Perrault objavil izsledke meritev padavin in ČE D Al POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO O KARLOVAC ŠPORTNA PRIREDITEV OPAZIN Zaradi sneženja so ceste po Sloveniji mokre in spolzke, ponekod na klancih tudi zasnežene ali pa prekrite s snežno brozgo. Za ceste čez gorenjske mejne prehode in mejni prehod Predel so obvezne verige. Na cesti Ajdovščina — Col — Črni vrh — Godovič je prepovedan promet za to- vorna vozila s priklopniki in vlačilce. Zaradi močne burje je ponovno prepovedan promet za tovorna vozila s ponjavami in hladilnike na cesti Podnanos — Ajdovščina. Voznikom, ki se odpravljajo na pot, svetujemo, da imajo s seboj ustrezno zimsko opremo. Vozite s prižganimi lučmi! BENCINSKE ČRPALKE 24 UR ambient VČERAJ DANES TEMPERATURE OB 13. URI OBLAČNOST DANES DEŽ/SNEG mm na dan TEMPERATURE VETER MEGLA pod-20 C6! -20/-10 C° •10/0 C° 0/10 C° ,»,=,C.D2,,,.=.B„ad3.C. 2 4 Četrtek, 10. decembra 1992 —x— - - EVROPA / V VZHODNI EVROPI IN V SKANDINAVIJI MRZLO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE ,