Poštnina platana v gotovini Sfev. 259. V Ljubljani, torek 15. novembra 1938. Leto III Angleški tisk pozdravlja romunskega kralja Karola in prestolonaslednika Mihaela Obisk romunskega vladarja v Londonu in Parizu naj poživi zveze Balkana z Anglijo in Francijo London, 15. novembra, o. Romunski kralj Karel in prestolonaslednik Mihael bosta danes popoldne dopotovala iz pristanišča Dovera v London, kjer ju bo na postaji Victoria slovesno sprejel sam angleški kralj Jurij VI. z vlado in vseim drugimi uradnimi dostojanstveniki. Angleška prestolnica je\ pripravljena, da kar najsveča-nejše sprejme romunskega vladarja. Slovesnosti ob sprejemu in med bivanjem kralja Karla v Londonu pričajo, kakšno važnost polaga Anglija^ na obisk vladarja največje balkanske države na evropskem iugovzhodu in političnim razgovorom, do aterih bo ob tej priliki prišlo. Poluradno glasilo angleške vlade »Times« piše o tem obisku danes v svojem uvodniku naslednje: Anglija bo jutri priznala italijansko cesarstvo London, 15. novembra. AA. Havas: Ministrski predsednik Chamberlain je v spodnjem domu izjavil, da bo sporazum med Italijo in Anglijo stopil ▼ veljavo jutri. Kakor poroča »Daily Mail« ne bo poslala angleška vlada svojemu poslaniku v Rim navih poverilnic, s katerimi bi bil poslanik akreditiran v Rimu pri italijanskem kralju in abesinskem cesarju, temveč bo angleška vlada dala italijanskemu veleposlaniku v Londonu Grandiju izjavo, ki jo bo ponovil angleški poslanik v Rimu grofu Cianu, da namreč angleška vlada 6matra svojega rimskega poslanika kot poslanika na dvoru kralja Italije in cesarja Abesinije. Amerika |e odpoklicala svojega poslanika iz Betltoa Washington, 15. novembra. AA. Reuter: Zunanji minister Cordell Hull je povabil ameriškega veleposlanika v Berlinu Hughesa Wilsona, da naj «e takoj vrne v Washingto.n, kjer bo poročal o svojem delu v Berlinu. Ta sklep ne pomeni, da so prekinjeni diplomatski stiki med USA in Nemčijo, vendar pa tukajšnji dobro poučeni krogi poudarjajo, da jc ta korak nekaj izrednega in ki ga vlada povzame sama v izrednih razmerah. Uradni krogi v Washingtonu poudarjajo, da je odhod Wilsona v Washington v zvezi z zadnjimi dogodki v Nemčiji. Vendar pa zunanje ministrsstvo ni podalo nobene izjave ct tem, pač pa je bilo časnikarjem sporočeno, da je Wilson prejel navodila, da naj se takoj vrne v ,Washington. Umetno znižanje državnega dolga v Franciji iriz, 15. novembra, p. Po zadnjem znižanju vrednosti franka leta 1936 je Francoska banka ocenila svoj zaklad na osnovi novega razmerja med zlatom in frankom po tečaju 1 frank: 41.5 miligrama zlata. Na osnovi teli računov je znašal zlati zaklad Francoske banke po najnovejšem izkazu banke 55.8 milijarde frankov. Ker je sedaj razmerje med frankom in funtom šterlingom določeno na 110 frankov za funt, se je tudi razmerje med zlatom in frankom izpremenilo ter znaša zlata vrednost 1 franka samo še 27.5 miligrama zlata, kar odgovarja ravno tečaju 170 frankov za funt šterling, dočim je bilo prej razmerje 110 frankov za funt šterling. Zaradi tega se bo bilančna Vrednost zlatega zaklada Francoske banke, ki je bila doslej cenjena po tečaju 41.5 miligrama zlata za 1 frank, zaradi novega razmerja franka tIo zlata (27.5 miligrama za 1 frank) povečala za okoli 18 milijard frankov, tako da bo znašala bilančna vrednost zlatega zaklada Frncoske banke okoli 74 milijard frankov. To se imenuje revalutacija ali valorizacija zlate podlage. Po izjavi francoskega ministrskega predsednika Daladiera bo vsota, ki jo dobi država z valorizacijo ali revalutacijo zlate podlage, porabljena za plačilo državnih dolgov pri Francoski banki, ki znašajo po najnovejšem izkazu banke nad 48 milijard frankov in se bodo tako zmanjšali za 18 na 30 milijard frankov. Za sporazum med Nemčiio in Francifo Pariš, 15. nov. AA. DNB: Sinočnji »Temps« je objavil obširen uvodnik o zunanji politiki po miinchenskem sporazumu. List piše med drugim, da želi ogromna večina francoskega naroda sporazum in zbližanje z Nemčijo. * (! pa Francija resnično želi zboljšanja odnošajev z Nemčijo, tedaj se je treba zavarovati pred vestmi, ki skušajo škodovati temu zboljšanju in ki se širijo ravno v tujini. Pred odstopom madžarske vlade Budimpešta, 15. novembra. AA. Po avdienci Pri regentu Horthyju je imel ministrski predsednik imredyi daljši razgovor z uglednimi političnimi osebnostmi. Ker 6e je borba proti vladni zunanji politiki zaključila, bo Imredyi najbrž te dni odstopil z vso vlado. Poudarjajo, da bo Imredyi zopet dobil mandat za sestavo nove vlade, ki bo v bistvu stara vlada s številnimi spremembami. Povsod Pričakujejo z veliko pokornostjo sklepe današnje seje vladnih, strank. Na seji bo Imredvi razlagal svoj bodoči vladni program. »Anglija sc pripravlja, da z izredno častjo sprejme romunskega vladarja, ki rihaja v London kot prijatelj Anglije in ot gospodar svoje lastne države. Prihaja v trenutku, ko se bo moral on z drugimi zavezniškimi vladarji v južnovzhodni Evropi odločiti za pomembne sklepe. V teh državah si sicer skuša Nemčija zagotoviti izključni gospodarski in politični vpliv, toda te države same ne žele, da bi v njih Srcvladoval tak ali tak vpliv ene same ržave. Kralj Karel in njegov zunanji minister, ki vladarja spremlja pri obisku v Londonu, bosta za to željo svoje države našla v Angliji popolno razumevanje m podporo. Anglija je do skrajne mere pripravljena, da čimbolj poveča svojo trgovino in izboljša svoje odnošajc z Romunijo.« Sofija, 15. novembra, m. Bolgarski kralj Boris je sprejel včeraj v daljšo avdienco predsednika vlade in zunanjega ministra Georgija Kjoseivanova, ki mu je ob tej priliki predložil ukaz o preosnovi bolgarske vlade. Iz dosedanje bolgarske vlade je izpadlo več ministrov, vanje pa sta vstopila tudi dva poslanca. Nova vlada je sestavljena takole: Predsednik vlade in zunanji minister dr. Georgi j Kjoseivanov, notranji minister general v pokoju Nikola Ne d e v, prosvetni minister profesor Bogdan S i 1 o v, finančni minister dosedanji upravnik Narodne banke Dobri B o ž i 1 o v , pravosodni minister, bivši minister Nikolaj Jotov, vojni minister, dosedanji vojni minster general Teodozij Daskalov, Praga, 15. nov. o. Nemška vlada je poslala češkoslovaški vladi spomenico, v kateri zahteva, naj Češkoslovaška odstopi še vse Domažliško okrožje, južnozahodno od Plzna. Prebivalstvo v teni okrožju i« češko. Razlogi, s katerimi Nein-f;,* a*?meljiije svojo zahtevo, niso znani, zdi se pi. da so na nemško vlado vplivali veleposestniki, ki so njihova bivša posestva, katera jim je vzela češkoslovaška agrarna reforma, ostala pod ČSR. Če bi to ozemlje prišlo pod Nemčijo, bi veleposestniki dobili svojo nekdanjo lastnino. Drugi razlog za nemško zahtevo pa je, da Nemčija potrebuje to ozemlje za bodočo direktno avtomobilsko cesto iz Berlina ua Brener, ki bi tekla čez to okrožje in ki jo bodo začeli delati spomladi. Zaradi tega govore, da bo zunanji minister Chval- Ljubljana, 15. novembra. »Lahko zaslužiš mesečno devet jurjevl Kar til notri vstopi in predloži prošnjo!« Tako približno se jc šalil veseli okoličan, ki se rad ponorčuje, ko na sodišču opazi kako nenavadno vrvenje in pehanje strank, kakor vlada tam te dni, ko si skuša zagotoviti kandidaturo pri volitvah, kar leze in gre v Ljubljani. Tako velikega navala kandidatov na okrajno sodišče ne pomni naša volivno-politična zgodovina. Tam v sobi št, 56 Vlagajo zastopniki kandidatov dolge pole. Sprejema jih pis. ravnatelj, ki vsako prošnjo zapiše v protokol. Nato jo pregledajo, dali odgovarja vsem predpisom. Mučno delo! Treba je vsakega predlagatelja točno premotriti v seznamih, točno ugotoviti njegovo številko in nato izda sodišče potrdilo, da je prošnja formalno pravilna, zavrne pa tudi prošnje, ki so pomanjkljive. Prosilec za kandidata mora izpolniti še druge, po zakonu predpisane formalnosti. Prošnji mora predložiti posebno izjavo, na kateri mora biti njegov podpis sodno-uradno poverjen. Poveritvene posle vodijo v sobi st. 52. Tja jc bil te dni izreden naval prosilcev ali po domače kandidatov za ljubljansko mesto in okolico, ki volita po dva poslanca. Nekatere dneve je bila soba zabarikadirana od kandidatov, ki so stali v dolgi vrsti in držali v rokah svoje listine. Večina kandidatov je morala pripeljati še po dve priči, kajti bili so sodišču še nepoznane osebnosti. Take tekme za pravice do mandatov še nismo doživeli. Kandidati se sedaj ne trgajo za vrstni red, kje bo zapisano njih ime, ali prvo ali zadnje, kakor je to bilo v dobi volivnih kroglic. Čakajo samo, da jim da osamljeni dr. Maček svoj »placet« in »spustili« se bodo v volivno borbo. Blok narodnega sporazuma, ki je tudi ljudska fronta, ima pisano in slikovito zunanjost. Na Mačkovi listi bodo kandidirali, kakor pra- Podobno pišejo tudi drugi današnji angleški listi, iz česar je videti, da jc obisk kralja Karla v Londonu res izrednega pomena za politični razvoj na evropskem jugovzhodu in v balkanskih državah. Pariz, 15. novembra. AA. DNB. Poročajo, da bo romunski kralj Karel prišel v nedeljo iz Londona v Pariz. Isti dan bo predsednik republike Lebrun priredil kralju na čast kosilo v Elizejski palači. V ponedeljek bo kralj na lovu, ki go bo tudi Eri redil njemu na čast predsednik republike ebrun. Pariz, 15. novembra. AA. DNB. Francosko gospodarsko zastopstvo, ki odhaja na Eot po srednji in jugovzhodni Evropi, se o podalo jutri iz Pariza. Obiskalo bo najprej Bukarešto, od tam pa bo odšlo v Sofijo in Bclgrad. trgovinski minister, dosedanji pravosodni minister Uija Kožuharov, kmetijski minister, narodni poslanec Ivan Bagrjanov, gradbeni minister inž. Spas Ga n e v, prometni minister Vladimir Avramov, višji uradnik pri kasacijskem sodišču v Sofiji. Od dosedanjih Kjoseivanovih sodelavcev so ostali v njegovi novi vladi samo trije, in sicer Kožuharov, Ganev in vojni minister Daskalov. Značilno za novo bolgarsko vlado je, da sta v njej tudi dva poslanca, Jotov in Bagrja-nov, čeprav zakon o volitvah sobranja določa, da člani sobranja ne morejo biti člani vlade. Zaradi tega v političnih krogih z velikim zanimanjem pričakujejo današnjo izjavo o pre-osnovi vlade Georgija Kjoseivanova pred poslansko zbornico, v kovski konec tega tedna odpotoval v Berlin. Ker je Chvalkovski še vedno kandidat za predsednika republike in ima za izvolitev največ izglcdov, bo verjetno preložen sklep glede vprašanja ustave, kakor tudi volitve predsednika republike, dokler se Chvalskovski ne vrne iz Berlina, kjer bo skušal od nemške vlade doseči, da bi svojo zahtevo umaknila. Praga, 14. nov. AA. (ČTK) Ministrstvo za javna dela je v sporazumu z ministrstvom za narodno obrambo in socialno politiko izdelalo program dela za celo vrsto novih delavskih taborov, ki jih bodo ustanovili pred konec novembra skoraj po vsej češki in Moravski. Prvi tabori bodo ustanovljeni v krajih, kjer je največja brezposel-• nost. vijo prošnje za kandidature, socialisti, komunisti, liberalci, demokrati, radikali, narodni socialisti, naprednjaki in razni ideologi. Kakor so na sodišču povedali, so bili podpisi do včeraj že nad 50 kandidatom za mesto in okolico poverjeni na kandidacijskih izjavah, ki jih morajo kandidati s predlogi poslati glavnemu volivnemu odboru v Belgrad, kjer bodo šele njihove kandidature odobrene oz. odklonjene. Prav značilen je pojav, da. nekateri kandidati niso mogli zbrati med_ ljubljanskimi in okoliškimi volivnimi upravičenci niti po 50 svobodnih in prostovoljnih podpisov. Nekateri so prosili na vse mile načine svoje znance in prijatelje, ki so drugače politično nasprotno orientirani, da bi jim podpisali kandidacijski predlog, češ: »Prosim te, podpiši! Voli pa kogar nočeš.« Zatrjujejo, da so nekaterf bodoči kandidati ponujali po kovača in še več za podpis. Lovili so volivce po vseh kotih in krajih. Lepa je družba mestnih in okoliških kandidatov. Kako bodo mogli vsi splezati v Mačkovo državno listo? Pravi Mačkovci, ki imajo pri odvetniku dr. Vavpetiču temeljita posvetovanja in konference, se niso vložiii svoje liste za mesto in okolico. Hud odpor se pojavlja proti senatorju dr. Albertu Kramerju, ki hoče biti nekak tehnično-volivni diktator. Odlični in močni JNS-arji še niso skrpali liste. Iz pestre družbe kandidatov naj omenimo za danes le odličnejše gospode. Socialist dr. Jurij Štempihar, odvetnik na Jesenicah, namerava kandidirati v Ljubljani. V mestu bo postavil svojo kandidaturo znani socialist inž. Anton Štebi iz Podboršta št. 12 pri Črnučah, z levičarskim akademikom Marjanom Vesenjakom. Dr. Ivan Stanovnik, odvetnik, in dr. Brecelj starejši, zdravnik, sta se odločila za mesto in okolico. Socialist Jurij Stanko si je izbral v prvi vrsti okolico, pa tudi mesto mu je povšeči. Iz litijskega okraja pobegli geometer Milan Mravlje, veliki jugoslovanski nacionalist, bo Vesti 15. novembra Ostre ukrepe proti Judom pripravlja tudi nar.-soc. mestna uprava v Gdansku. Nemški minister za ljudsko vzgojo Rust jo izdal ukaz, po katerem bodo motali zadnji judovski učenci iz nemških osnovnih Sol, češ da po zločinu v Parizu Judje niso vredni, da bi sedeli v enih klopeh z nemškimi šolarji. Za predsednika litvanske republike so spet izvolili Anatanasa Snietona, ki je bil prvič izvoljen leta 1919, drugič 1926. Od tedaj pa je bil skozi predsednik republike. Smetona je odličen časnikar in dober odvetnik. Pet ljudi je bilo ubitih, 11 pa hudo ranjenih včeraj, ko je treščilo na tla holandsko potniško letalo »Eis^ogeU. Letalo se je moralo spustiti zaradi goste megle, a ni pilot izbral pravih tal. Zaušnico je pripeljal pariški odvetnik Renou-vel bivšemu ministrskemu predsedniku Flandinu pri neki slovesnosti pred spomenikom Neznanega junaka v Parizu včeraj. Hitlerjev namestnik za Avstrijo Seyss Inquart je včeraj obiskal poljsko pristanišče Gdinjo. Newyoški župan La Guardia, ki je po rodu Jud, je izjavil časnikarjem, da ne\vyorška občina ne bo več kupovala nemškega blaga zaradi zadnji dogodkov v Nemčiji. Francoska vlada je izdala odlok, po katerem bodo kaznovani vsi listi, ki bi s svojim pisanjem j žalili tuje državne poglavarje. Ukrep je naperjen proti levičarskemu tisku, ki je s svojimi napadi na Hitlerja in Mussolinija zastrupljal razmere med Francijo in omenjenima državama. Južnoafriški vojni minister Pirow je imel včeraj v Londonu govor in dejal, da bi južnoafriška republika ne mogla stali ob strani, če bi se Anglija zapletla v kako vojno. Zveza italijanskih rotarskih klubov je sporočila tajniku fašistovske stranke Staraceu, da se bodo rotarski klubi v Italiji 31. decembra prostovoljno razšli. Pogreb žrtev ogn;a v Marseilleu Marseille, 15. novembra. AA. Ha vas: Nocoj je bil v Marseillu pogreb posmrtnih ostankov žrtev požara Novih galerij. Med pogrebom so bile zaprte vse trgovine, banke in kavarne. V sredi mesta je bil ustavljen ves promet. Med žalno cerkveno službo božjo, ki je bila na trgu Carli, pred palačo biblioteke in muzeja, je bil trg za to priliko temu primerno okrašen. 48 krst so položili na 12 voz, a v hrastovi žari je bil pepel, ki so ga nabrali na kraju ognja. Za vozovi s krstami Je peljalo sedem voz vence. Ta žalna svečanost je začela ob 9.30 v navzočnosti notranjega ministra Sarrauta, kakor tudi civilnih in krajevnih oblasti ter konzularnega zbora. Navzoči so bili vsi člani rodbin žrtev. Molitve je opravil marsejski nadškof, nakar je^ govoril notranji minister Sarrat, ki je izrazil sožalje sorodnikom nesrečnih žrtev. Srbski levičarji proti volivnemu sodclovanfu z JNS Belgrad, 15. novembra, m. V Belgradu so se te dni sestali člani levega krilu lako zvane združene opozicije, ter razpravljali o političnem položaju in o svojem stališču in zadržanju pri bližajočih se volitvah. Po seji so izdali poročilo, v katerem pravijo, da so na konferenci ugotovili soglasje vseli delegatov glede vseli važnih političnih vprašanj, kakor tudi glede taktičnega nastopa opozicionalne levice pri decembrskih volitvah. Vsi poročevalci in govor-| viki, ki so sodelovali na konferenci, so se izrazili proti volivnemu sodelovanju, za katerega se je odločila združena opozicija z JNS. Zahteve novega vodstva Delavska zbornice v Belgradu Belgrad, 15. novembra, m. V belgrajski Delavski zbornici je bil včeraj sestanek novoimenovanega odbora te delavske ustanove. Na njem je bila sprejeta resolucija, v kateri novi odbor Delavske zbornice med drugim zahteva, da se uredba o najmanjših mezdah točno izvaja, dalje da se poveča število inšpektorjev dela, pre-osnova zakona o Zavarovanju delavcev in pravilnika Su zor ja, pokojninsko zavarovanje dela v. cev pri Okrožnih uradih v tem smislu, da se določi rok, v katerem bo možno pridobiti pravico do starostne rente, znižana podlaga pokojninske premije pa poveča. Prav tako zahteva med drugim novi odbor Delavske zbornice pre-osnovo uredbe o javnih borzah dela. V resoluciji se zavzema tudi za to, da se vprašanje zaposlitve tujcev v naši državi temeljito prouči nastopil skupno s socialistom Jurijem Stankom Mravijetov namestnik je dosedanji poslanec JNS Albin Koman, 'lesarski mojster v Mostah P. Pavčič tudi poskuša svojo srečo. Dr. Alojzij Kraigher, zobozdravnik in pisatelj v Ljubljani, sc je tudi spustil v volivno tekmo na Mačkovi listi. In še mnogo drugih, dosedaj manj slavnih imen se bo svetilo na Mačkovi listi. Na Ljotičevi listi za Ljubljano sta se pri javila kot kandidata odvetnika dr. Fran Kan-dare in rez. kapetan, bivši bojevnik Artur (Ture) Šturm. Za Modžerovo skupino bo v Ljubljani nastopil kamniški odvetnik dr. Ivan Potokar skupno s trgovcem dr. Franom Geržinom, stanujočim na Celovški cesti. Ta bo kot kan didat nastopil tudi v okolici s posestnikom in gostilničarjem Ivanom Semrajcetn od Sv. Križa Državljan, ki prosi na sodišču za poveritev podpisa na kakšni javni listi, mora plačati do 15 din na taksah. Poverit ve podpisov kandida tov pa so brezplačne in brez taks. Ta presunljiva obilica kandidatov, med katerimi je večina ljudi, ki jih nihče ne pozna ne po delu, še manj pa po političnem delu priča o precejšnji duševni zmedi, ki vlada med »vodilnimi krogi«, o tem, kdo vse se sme imeti za poklicanega, da bo zastopal liudske ali svoje težnje... Nenadna preosnova vlade v Bolgariji pomeni večji vpliv parlamenta pri vodstvu državnih poslov Nemčija zahteva od Češkoslovaške še eno češko okrožje riO srečno mesto, srečna vas.. 50 kandidatov in namestnikov bi si rado delilo bora štiri poslanska mesta Neozdravljivo bolna deklica ozdravela med sv. mašo pri Mariji Pomagaj Brezje, 14. novembra. Dan za dnem prihajajo na Brezje Številni romarji, največ jih je seveda ob nedeljah v poletnem času. Takrat vidimo med romarji fiesto tudi take ljudi, ki niso posebno vneti v izpolnjevanju verskih dolžnosti in so prišli sem zahvalit 6e Mariji, ki jih je rešila iz kake posebno hude stiske. Skoraj vsak romar, ki pride na Brezje, se pride zahvalit ali pa priporočit Materi Bcižji, da bi izprosila pri Bogu rešitev iz nadlog, ki ga tarejo. V nedeljo 13. novembra je prišlo v cerkev k Mariji Pomagaj precej več ljudi, kakor prejšnje nedelje. 2e pri juranji sv. maši je bilo dosti romarjev, potem se jih j« pa zbiralo vedno več. Nekaj minut pred deseto sv. mašo sta prišla v samostansko zakristijo tudi siromašen delavski par, zakonca Janez in Marija Krajnik iz Godešič, župnija Reteče pri Škofji Loki. Mati je nosila v naročju svojo hromo dveletno hčerko. Oče je povedal, da sta jo prinesla letos že četrtič na Brezje in vnovič prosila Mater Božjo, naj jima jo ozdravi. Deklica se je namreč pred poldrugim letom močna prestrašila hudega psa, ki jo je podrl na tla. Od tega časa je bila popolnoma hroma, tako da ni mogla prav nič stopiti na noge, razen tega je precej oglušela, pa tudi ust ni mogla dovolj odpirati. Nesrečna etarša sta iskala pomoči pri 11 zdravnikih, ki so drug za drugim izjavljali, da ni več zanjo pomoti. Staršema se je deklica smilila in zato sta se začela z zaupanjem obračati k Mariji Pomagaj. Tako so starši to nedeljo s težko muko prinesli nesrečno dekletce na Brezje. Mati je prosila v zakristiji br. Jozefata, naj opozori duhovnika, ki bo obhajal izpovedovance pred deseto sv. mašo, da prelomi sv. hostijo in le z majhnim delcem obhaja otroka, katerega nosi v naročju, kajti deklica ne more zadosti odpreti ust. Pri obhajanju je žena z otrokom v naročju med zadnjimi stopila k obha- jilni mizi in odprla otroku usta, da ga je duhovnik obhajal. Po 6v. obhajilu je položil otroka na tla na listni strani pred obhajilno mizo. Romarji, katerih je bila polna kapela, so vse to videli, videli so pa prej tudi, kako je oče z otrokom' v naročju drsel okrog Marijinega oltarja. Videli so, kako ima otrok podvita stopala na šibkih nožicah. Na veliko začudenje vseh pa j« pri povzdigovanju med sv. mašo, katero je daroval o. Otmar Vostner pri glavnem oltarju, deklič naenkrat vstal in govoril, da so ga okrog stoječi slišali: Grem k Mariji! In res, deklica je šla sama proti Marijinemu oltarju — 6icer nekoliko majavo zaradi šibkih nog. — Ljudje, ki 60 bili v neposredni bližini, 60 začeli jokati. — Po sv. maši je prišla mati vsa srečna in 6 solzami globoke hvaležnosti v zakristijo, in dekla duhovniku, ki je maševal: »Ali ste videli, kaj 6e je zgodilo. Hčerka mi je ozdravela. Glejte, zdaj hodi!« Otrok je šel popolnoma sam nekajkrat po zakristiji. Samemu sebi se je čudil. Mati je prosila za blagoslov: deklica je sama pokleknila in tudi brez materine pomoči vstala. Duhovnik je takoj spoznal, da je to tista deklica, katero je prej mati držala v rokah in ki ni mogla zavžiti cele hostije. Po končani službi božji se je oglasila pri samostanskem predstojniku 6 ljudi in povedalo svoje naslove kad priče, ki so vse to videle. Pozneje je nekdo pravil, da je videl deklico iti brez tuje pomoči okrog Marijinega oltarja. Ker je bilo nekaj domačinov, pa tudi več tujcev, ki so to videli, naj se vsak, kdor je res z lastnimi očmi vse to videl, zglasi pri samostanskem predstojništvu, da ee dogodek z gotovostjo dožene. Prinašamo poročilo oziroma popis dogodka, ne da bi hoteli trditi, da gre za čudežno ozdravljenje. Poudariti moramo, da ima o tem pravico odločati samo Cerkev, ki pa je v takih primerih skrajno previdna. — Op. uredn. Raznoterosti iz dnevne kronike t.jubljuna, 15. novembra. Letošnja jesen je v Ljubljani prav gotovo ena najlepših, kar jih je ta naš mokrotni kraj od ustanovitve do današnjih dni doživel. Odličen september, lep oktober in polovica novembra so za nami, dežja pa kar noče biti, tistega jesenskega deževja, ki začne zjutraj, se razganja ves dan in vso noč in te prihodnje jutro že navsezgodaj nažene, da moraš že na hišnem pragu odpreti dežnik. Vsi smo veseli tega letošnjega izrednega vremena, tarnajo samo dežnikarji in obrati, ki prodajajo prav v jesenskem času največ galoš. Zjutraj imamo pusto meglo, ki je včasih grozeče temna, tako da se že zajSnemo bati, fe ne bo popoldne morda vendarle deževalo. Toda ničesar takega se nočo zgoditi. Proti poldnevu se megla razkropi, nebo se zjasni, prijazno, gorko ■oiice nas obsije. Ob hišnih oglih se upokojenci še zdaj lahko martinčkajo. Marsikak Ljubljančan ima svojo zimsko suknjo še spravljeno in hodi okrog po mestu s površnikom, pa ga prav nič ne zebe. Tudi letošnji praznik svetega Martina, ki je bil preteklo soboto, je bil prav lep. Ali pa veste, kaj pravi staroslavni kmečki pregovor? Če je na sv. Martina dan lepo in sončno vreme, potem bo čez Ifi dni sneg. Od dneva svetega Martina pa danes teče tretji dan. Prav radovedni smo, kako se bo la stari pregovor obnesel. Menimo, da letos tudi pregovori ne drže prav nič bolj kakor razne vremenske napovedi. Letošnje vreme se ne meni za napovedi in za prognoze ter za pravila* Prav po jvoje se vede že ves čas od zgodnje pomladi pa do jeseni. Delo na #lŽalah" napredu e Stebrišče ob vhodu bo v kratkem dograjeno do vrha, mestna občina pa je že tudi razpisala licitauijo težaških, zidarskih, železnobetonskih, tesarskih, kleparskih, steklarskih, mizarskih in kamnoseških del za posamične kapelice, kjer bodo mrtveci ležali na odru vsak zase; za molilnico in /.a upravno poslopje Mestnega pogrebnega zavoda. Tod bo garaža, skladišče, delavnice in pisarna. Mestni pogrebni zavod bo imel poslej v mestu samo pisarno za prijavo pogrebov. Razpis lio priobčen v naslednji štev. »Službenega lista«. Ponudbe bodo odprte že s 25. nov. »Žale« bodo, kakor vse kaže, že prihodnje leto lahko služile svojemu namenu. Akcija mestnega socialnega urada Mestni socialni urad je spet odprl svojo stojnico na Vodnikovem trgu. Te dni se obrača na ljubljanske občane s prošnjo, naj poiščejo doma »uknje, plaSče in drugo obleko, ki je zdaj že ne rabijo več — ter jo odneso kakšno sredo do te stojnice, kjer bodo vsak tak dar organi mestnega socialnega urada prav z veseljem sprejeli. Zima gre v deželo, v našem mestu pa je vse polno siromakov, ki bodo morali prezebati, če jim dobri meščani ne bodo na ta način pomagali. Vse ie govori o volitvah Dobro tri tedne je še do 11. decembra, zato ni čudno, če v Ljubljani zcaj že na vsakem oglu, v vsaki družini in v slehernem javnem lokalu ljudje že skoraj ne govore več o drugem kot o volitvah. Posamezne kandidate »pretresajo«, obujajo spomine na Zivkovlčeve in Jevtičeve »volitve« ter ugibajo, kdo bo zmagal letos 11. dec. — Prav veliko tega ugibanja seveda ni, saj je vsak pameten človek že zdavna sprevidel, da doslej v naši državi še nismo imeli tako modrega politika in gospodarja kot je dr. Milan Stojadinovič, ki je skupno z voditeljem slovenskega naroda, dr. Antonom Korošcem v zadnjih letih Jugoslavijo dvignil do blagostanja, ji pridobil v velikem svetu ugleda ter jo z modro, bistrovidno politiko obvaroval avantur in — vojneI Nobena vlada pa tudi za Slovenijo ni še napravila toliko, kot je napravila vlada dr. Stojadinoviča, ki je prva začela z našo domovino delati drugače kakor s pastorko. To dejstvo motajo priznati tudi naši nasprotniki. Nobenega dvoma ni, da bosta dr. Milan Stojadinovič in dr. Korošec v Sloveniji zmagala ne samo prepričevalno, ampak tudi sijajno. Nasprotniki so se pred slovenskim narodom s svojim klečeplazenjem pred ljudmi, ki so jih bili svoj čas preganjali, zapirali in obtoževali kot protidržavne elemente, za vselej osramotili in diskreditirali. Najlepši dokaz za to pa bo 11. dec., ko bo vsem tem »sporazumom« zapel mrtvaški zvon. Zanimivost iz „Jutraf' Ljubljana, 15. novembra. V nedeljskem »Jutru« se ju po časnikurski dolžnosti spet enkrat oglasila stara ljubezen do slovaškega naroda. »Jutro« zaradi čudovite politične zveze /. dr. Muckom ne more trenutno pisati skoraj ničesar proti slovenskemu narodu in proti slovenskim zahtevam — katere imajo za zdaj na programu tudi njegovi naj-novej.ši politični zavezniki iz Slovenije. 'I udi ne more trenutno izživljati svoje časnikarske dolžnosti nad lirvatskini narodom, čjgar voditelj je »Jutrovi« politični družinici dovolil priti pod svoj kap. Zato si mora drugje poiskati predmeta za svojo časnikarsko in moralno dolžnost, ki sc najbohotneje izživlja v divjih napadih na male slovanske narode in na njihove zahteve. Zdaj se je spet spomnilo Slovakov in prineslo v nedeljo grd dopis, baje iz Bratislave, v resnici pa iz centra Knafljeve ulice, v katerem napada Slovake v njihovi najtežji uri, ko jim je tujec zasedel skoraj tretjino zemlje. Slovaki so se »Jutru« zamerili že v davnih časih, ker so katoliški narod in ker so zahtevali ter si celo drznili priboriti avtonomijo. Zato je bilo treba seveda mahniti po njih, brž ko so se spet odprle slovite zastonjske in plačane telefonske zveze z masonskimi prijatelji v Pragi. V omenjenem članku »Jutro« napada pristaše Illinkove stranke v Košicah, seveda katoličane, češ da so prvi izobesili madžarske zastave, da so ovirali izpraznitev mesta, da so dali zapečatiti slovaški muzej. Dalje trdi, da so vsi slovaški uradniki, ki jih je namesto zanesljivih Čehov nastavila avtonomna slovaška vlada, takoj kot en mož šli pozdravljat Madžare in se »polnoštevilno dali na razpolago novemu gospodarju«. Vemo, da se polnoštevilno daje na razpolago slehernemu gospodarju »Jutrova« skupina zastonj ali za majhen denar, nismo pa tega še slišali o slovaškem narodu, ki ni hotel svojih zahtev zatajiti niti za drago odkupnino, kakor priča nedavma zgodovina. »Jutro« je v tem proti slovaškem zagonu tisto pozabilo, kako se ie prod mesecem dni čez noč začelo delati stoletnega prijatelja Slovakov. Po svoji časnikarski dolžnosti spet brezobzirno in sleherni slovanski vzajemnosti v J>rk laže. Naj pri »Jutru«, kjer so znani strokovnjaki za slovanstvo, malo pogledajo slovaške liste iz teh dni, naj bero, kako mrtve so bile Košiče, ko je jezdil madžarski državni namestnik vanje, in naj nikar ne skačejo ubogemu bratskemu narodu za vrat v njegovih najtežjih dneh, čeprav jim tako veleva njihovu protinarodna časnikarska dolžnost. Naj rajši vsaj t. besedo omenijo uradno dejstvo, kako se vsa Češkoslovaška, zlasti pa fte Čehi sami, pripravljajo na obračun s pravimi krivci če&ke m slovaške narodne nesreče, kako češka vlada imenuje komisije in odreja preiskave proti dr. Beneftu in proti drugim masonskim malikom »Jutrovega« tabora na Češkoslovaškem. Pri tej priliki je treba ugotoviti, da ni »Jutro« med češko krizo nikdar prineslo proti Henlainu ali proti Nemcem tako grdega napada, kakršnega si je spet dovolilo v nedeljski številki na uboge Slovake. Kaj mislijo pri »Jutru«, da bodo z lažmi proti Slovakom zakrili resnico o krivdi masonske vzajemnosti pri nesreči češkoslovaške države? Ker vemo. da nam »Jutro« po časnikarski dolžnosti ne bo na vse to nič odgovorilo, mu sporočamo, da imamo za jutri pripravljen drug, vroč ocvirek o njegovi najno-vejSi politični in kulturni doslednosti. Pastoralna konferenca duhovščine mesta Ljubljane bo 22., 23. in 30. novembra, vsakokrat ob 3 popoldne v duhov, semenišču v Ljubljani. Sokolska lopa pogorela Z visoko zavarovalnino bodo Sokoli lahko zgradili kai lepšega vrtaribor, 15. novembra. V ponedeljek okoli 9 zveče_r je iz do zdaj še neznanega vzroka izbruhnil požar na tribuni letnega telovadišča Sokola mariborske matice v tako imenovanem Ljudskem vrtu. V kratkem času je bila vsa tribuna v plamenih, ker je bila lesena. To letno telovadišče ima zdaj Sokol, prej pa ga je imel Prvi slovenski smučarski klub »Maribor«, ki je tudi zgradil tribuno. Pozneje je PSSK »Maribor« moral odstopiti Sokolu telovadišče s tribuno. Škodo, ki jo je povzročil požar, objektivni ljudje cenijo na 20 do 25.000 din. kajti tribuna je bila že stara in vsa preperela. Pri »Jutru« pa je škoda čez noč narasla na 50 do 60.000 din. Zlobni sokolski jeziki hočejo temu požaru dati 6pet politično ozadje. Kolikor pa je znano, je ta tribuna bila visoko zavarovana In so Sokoli lahko šele veseli, da • je pogorela, ker bodo iz zavarovalnine lahko postavili novo, dosti lepšo tribuno. Na kraj požara so takoj prihiteli mariborski gasilci, ki pa lesene in trhle tribune niso mogli več rešiti, pač pa so se omejili le na lokaliziranje požara. Bila je namreč nevarnost, da se ogenj razširi na vilsko četrt. Hišnik je izjavil, da Je okoli 4 popoldne pregledal prostore, da pa ni opazil ničesar nenavadnega. Ni pa tudi izključeno, da so požar povzročili kakšni brezposelni, ki so hoteli v lopi prenočiti. Sokoli seveda to možnost popolnoma izključujejo, ker jim ne gre v račun. Hočejo na vsak način, da bi imel požar politično ozadje, čudno pa je, da takšni požari vedno čakajo kakšnih važnejših političnih dogodkov, kakršen bo tudi 11. december, ko bo še stra-hotneje pogorela tudi lopa JNS In ta požar bo imel res politično ozadje. Adapcjska dela na poiti so v kraju Ljubljana, 15. nov. Jutri zjutraj ob 8 bodo odprli za redno poslovanje novo urejeni blagajniški prostori na gl. pošti. Renoviran je bil ves trakt, ki gleda na Šelenburgovo ulico. Z novo ureditvijo je nasa pošta na vsak način dobila res sodobne poslovne prostore, ki so veliki in svetli ter povsem ustrezajo tudi v higieničnem pogledu. V prvem nadstropju so na levi lično izdelana steklena vrata, skozi katera prideš v prvo dolgo, moderno opremljeno dvorano za stranke. Steklena pregraja z linicami loči stranke od uradništva. Za tem prostorom je garderoba za uradništvo, zadaj pa umivalnica. Na desno odtod so tri velike, sodobno opremljene sobe, namenjene blagajniškem poslovanju; glavni blagajniški prostor je v sredi. V severnem podaljšku je velika dvorana za pismonoše. Ta prostor je še enkrat večji kot je bil stari. Novo urejeni blagajniški prostori na naši pošti v vsakem pogledu ustrezajo sodobnim zahtevam. Zidarska adaptacijska dela je opravilo podjetje Križaj, opremo sta oskrbeli podjetje Praznik in Ahačič, manjša dela pa je izvršilo še več drugih tvrdk. Prijazni upravnik pošte, g. šalebar, nam je povedal tudi. da so adaptacijska dela stala približno 250.000 din. Veseli smo tega prvega znamenja boljših časov, ki nam napol že obetajo, da bomo morda prej kot si mislimo, doživeli tudi to. da se bo ljubljanska pošta polepšala tudi na zunaj in da bo počasi v vseh poslovnih prostorih lahko odgovarjala modernim zahtevam. Samomor ali tatvina? Maribor, 15. novembra. Včeraj prod večeru je neki delavec ob grmu pod dravskim mostom na levem bregu Drave našel ženski .plašč in bluzo. O tej najdbi je bila takoj obveščena policija, ki pa do sedaj še ni mogla ugotoviti, ali gre tu za kak samomor, ali pa je le neznan tat tu skril ukradene stvari. Podrobna preiskava bo šele ugotovila, odkod ta plašč m bluza pod dravskim mostom. Ljudje, ki stanujejo v bližini, pravijo,, da snoči niso slišali ali opazili ničesar sumljivega. Avtomobil zavozil v motorno kolo Begunje, 14. novembra. V nedeljo dopoldne bb 9.20 se Je zaletel luksuzni avtomobil znamke Opel v motorno kolo in težko poškodoval vozača motorja Zupana Franca, delavca iz Dline nad Tržičem in sovozečega se Ahačiča Franca, delavca iz istega kraja. Avto Je vodil šofer Bevšek Franc z Bleda, ki je imel v vozu še tri prijatelje. Kot se je pozneje doznalo, je vozil brez dovoljenja svojega gospodarja. Ponavadi se vsake take vožnje končajo z nesrečo. Šoferju avtomobila in ostalim, ki so se z njim vozili, se ni nič zgodilo. Avto, katerega je vodil Bevšek, Je vozil Iz Lesc proti Begunjam z brzino 70—80 km na uro. S 6transke občinske poti je pripeljal e motorjem Zupan Franc na označeno cesto Lesce—Begunje-Ker se z občinske poti ne vidi, če kdo prihaja po banovinski cesti z Lesc, Zupan Franc ni imel pregleda in je z motorjem zapeljal na cesto. Ko je prišel na sredino, ga je s strašnim udarcem pograbil avto. Motor se je prevrnil pod avto, kateri ga je vlekel kakih 12 metrov pod seboj. Vozača motorja Zupana Franca in sovozečega se Ahačiča pa je vrglo na cesto. Avto se je z motorjem vred še zaletel v drog telefona, ga dvakrat prelomil ter se nato ustavil. Na odredbo občine je avtotaksl Ivan Avsenik iz Begunj v spremstvu dveh domačinov ip občinskega tajnika odpeljal ponesrečenca z veliko brzino k zdravniku dr. Gantarju v Radovljico, ki je ugotovil, da ima levo nogo pod kolenom dvakrat prelomljeno, tako da 60 kosti gledale iz kože. Desno nogo ima natolčeno in najbrž zdrobljeno. Dalje ima razbit nos in razmajane zobe. Ko ga je zdravnik obvezal, je avto gasilske čete iz Radovljice ponesrečenca Zupana Franca takoj odpeljal v bolnišnico v Ljubljano, Ahačič Franc je pa odšel v domačo oskrbo, ker ni imel težjih poškodb. Motocikel je popolnoma zdrobljen. Avto je tudi zelo poškodovan in ima lastnik gotovo ca. 8000 din škode. Zadnje čase se na Gorenjskem zelo množe avtomobilske in druge nesreče. Pred dobrim tednom se je ponoči ob pol 11 zaletel g. Anton Globočnik, trgovec s Sp. Otoka s svojim osebnim avtomobilom na banovinski cesti izven Begunj, vračajoč se iz Tržiča, v 15 cm debelo smreko, jo odlomil ter ob drugi smreki iste debelosti pristal. G. Globočniku, kakor tudi g. Andreju Zupanu, lesnemu trgovcu, ki se je vozil z avtomobilom, se ni prav nič zgodilo in to vkljub hudemu udar cu, saj je avto vozil z brzino 50 km na uro. G. Globočnik ima okoli 5000 din škode. Warren Dufff — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman s slikami 26 Ilarrison je sedel v svoji pisarni in vsak trenutek sprejemal svoje agente, ki so mu hodili poročat o stanju na borzi in o razpoloženju med kupci. Agenti so bili njegova skrivna policija, kuteri je kar naprej veleval: »Produjajte še naprej Inspiration!« Okoli poldne, ko je bil polom nepopravljiv, je zapovedal: »Začnite kupovati delnice Sunseta!« Vedel je. kako je treba organizirati boj proti poslovnem nasprotniku in kako uničiti konkurenco. Bil je skušen borzni inaček, ki v mestu ui imel veliko enakih... Ko so njegovi agenti sporočili, da je kupljenih dve tretjini delnic Sunseta in luspirutione po smešni ceni, je dul nov uka/.: »Začnite previdno prodajati pnpirje Golden Moona!« Agenti so njegovo povelje na borzi začeli takoj izvajati. Od vseh strani so načela deževati vprašanja in ponudbe: »Kdo proda kaj Golden Moona?« Sem z Golden Moonoml« »Vzamem tisoč kosov Golden Moona!« Potem so se tu pa tam oglasili ljudje, ki so skromno ponujali: »Pet tisoč kosov Golden Moona!« Množica se Je začela trgati za drage delnice družbe, ki je uprizorila ta umetni padec in dvig tečajev. Ker niso ti mali, brezimni ljudje mogli sami sodelovati pri tej igri, so hoteli imeti nekaj od nje tako, da so skušali zabogateti s srečnimi delnicami zlatega rudnika. Po dvoranah se je začela bliskovito širiti novica: »Tečaji Golden Moona rastejo 1 Kdor hoče zaslužiti, naj kupuje!« Gneča je začela postajati vse nemirnejša tn nestrpnejša. Ljudje so bili vedno brezobzirnejši in glasni. Brez oddiha so drveli za srečnimi, rastočimi delnicami ter skušali prodajati tiste, ki so bile prišle to dopoldne ob vso ceno. Edina brezbrižna bitja v teni nemiru in mrzlici za zlatom so bili nameščenci borze pri črnih deskah, ki so neutrudlji vo pisali številke, jih brisali, zapisovali nove in tako naprej. Njihove roke so kakor stroji pisale kratko zgodovino o polomu Sunseta ter Inspirationa ter o dvigu Golden Moona Vročica borznega špekulaci Jakega razpoloženja In strah pred izgubo sta narasla do skrajnih meja. Ljudje so se vrgli v boj med dvema skupinama kapi tala, kakor da gre pri tem za njihovo življenje in smrt. Množica tega ni razumela, predajala se je omami tekme in igre naključja, vedeli pa 60 za ves 6misel te zmede in prerivanja delničarji Golden Moona in obeh konkurenčnih družb. Prvi so si meli roke, drugi so si pulili lase, ko so videli, da je nasprotnik po svoji prebrisanosti danes potegnil daljšo in jim zavil vrat. Ne eni, ne drugi si niso delali nič utvar. Zanje ni sreča pomenila nič. Vedeli so, da je treba biti samo dosti prevejan in lokav, pa boš uničil nasprotnika v enem samem naskoku. Tre"ba je množico nevednih ljudi ogreti za svoje koristi, treba Jo je na tihem prepričati, da gre zanjo in za njen denar, pa bo sama prevzela boj, ki so ga pripravili voditelji družb, ter ga izbojevala zanje do konca, ne da bi se zavedala, da se bojuje za tuje žepe in za dobičke drugih. V tem boju ostane zmagovalec pač tisti, ki zna. Množica mu pomaga sama od sebe z večjo vnemo in strastjo, kakor pa če bi jo bil zase najel. Na borzi Je grmelo: »Golden Moona skače!« »Zlate delnice rastejo?c »Golden Moon je poskočil za 100 odstotkov!« Številke na črnih ploščah so migljale, se prikazovale in izginjalo kakor v sanjah. Nobena se ni mudila dolgo, morale so se umakniti drugim, več obetajočim in uspešnejšim. 390 ... 392 ... 393.50 za Golden Moona ...« Vine« so agenti metali med množico reklamne vesti: »Rudniki Golden Moona delajo nepretrgoma 24 ur na dan.« »Proizvodnja zlata v Tenspotu se Je potrojila!« »Ogromne nove naprave v rudnikih Golden Moona obetajo nezaslišano do bičke — —1« »Golden Moon ima v rokah tri četrtine vsega ameriškega zlata!« Nasprotnik je bil strt in zlomljen. Vse njegove delnice so bile prodane za malenkostno ceno, daleč pod imensko vrednostjo. Pokupila jih je družba Golden Moon po svojih agentih in tako postala v nekaj urah lastnica nasprotnikovih rudnikov. Glavnica in rudniki Sunseta ter Inspirationa so bili zdaj v eni roki. Kar je Golden Moon vrgel na trg svojih delnic, je bilo samo toliko, da so bolj razdražili množico. Ogromna večina papirjev je bila še vedno na varnem v rokah glavnih delničarjev. Misel inženirja \Vhitneya se je izkazala za izborno in se obnesla tako, kakor mladi inženir ni nikdar slutil. Špekulanti so njegov načrt uresničili bolj premeteno, kakor pa bi bil sam kdaj pričakoval. V prvih popoldanskih urah se je v borznih prostorih hrušč polegel, nemir in vpitje sta prenehala. Čez nekaj časa, ko so odšli zadnji ljudje, se je vzoren, naravnost cerkven mir naselil v te dvorane, kjer se je še pred kratkim zdelo, da 6e podira 6vet. Golden Moon je po#tal po tej bitki gospodar nad vsem zlatom v Kaliforniji. Uničil Je edinega resnega nasprotnika. Posol jo zdaj lahko tekel dalje... in s poslom zlato v družbene blagajno. Nazaduje jo prišlo do pametne ureditve pri zlatih rudnikih: ena roka, eno središče, ena uprava. Kaj ni tako laže voditi proizvodnjo zlata, kakor pa ob nesmlselui konkurenci. No veliki Igralci, ki so to bitko upri-Izorili, in ue mali navdušena, ki eo io izvedli na borzi, pa niso niti za trenutek pomislili, da pomeni uspeh Golden Moona ne samo srečo za delničarje, temveč nesrečo in pogubo za kmete v blagoslovljeni dolini Sacramenta. Kdo se je menil zanje! Dvorane na borzi so se lipraznile. Harrlson in njegovi so bili zadovoljni. In kako bi ne bili! Rudniki bodo začeli s Še bolj živim in neugnanim delom. Motorji se bodo s še večjo silo zajedli v gore ter jih drobili in spreminjali v rumenkasto blatp, polno zlata. Zlato, zlato... Toda blato brez zlata bo v vedno večjih veletokih drlo z vodo vred proti dolini, preplavljalo bo polja in uničevalo žito, nič manj rumeno od suhega zlata Oboje je dajala ta molčeča zemlja ob reki Sacramentu. Toda žito Je bil njen pravi, večni sad, ki Je nosil srečo delovnim ljudem, zlato pa je bilo samo omama, kakor strupena sopara, ki je udarila za kratke hipe iz zemlje, zaslepila ljudem pogled in pamet, da 6e ji nihče ui maral upreti. Žeja za zlatom je bila močnejša od pameti in močnejša od resnice, ki je ljudem kazala pot k delu, na poljane, ki so čakale pridnih rok na ravni, v katerih je ležala zakopana bodočnost še neštetih rodov. Ljudje iz mesta se bodo zdaj s večjim pohlepom zajedli v gore in pošiljali od tam gori še več nesreče in gorja. Naročaje fn Širite Slovenski dom! Od tu in tam Okrog 80.000 volilnih upraviiencev bo v Zagrebu. Kakšno zanimanje je vladalo za volilne imenike, izpričuje dejstvo, da je bilo okrog 20.000 reklamacij, torej toliko, kolikor nikjer v drugem kraju. Sodišče je upoštevalo 12.000 reklamacij za vpis v imenik, izbrisanih pa je bilo le 517 volil-cev. Vse stranke so se potrudile, da so spravile v volilne imenike vse ljudi, za katere so vedele. Vsega skupaj bo v Zagrebu moglo voliti okrog 80 tisoč volilcev, kajti 1. 1935 je bilo vpisanih volilnih upravičencev nekaj nad 67.000. Novo uredbo o samoupravnih hranilnicah pripravlja vlada. S tem v zvezi so zastopniki zveze samoupravnih hranilnic pod vodstvom predsednika Rudolfa Erberja iz Zagreba odšli v Belgrad in obiskali posamezne ministre. Še poprej so se sporazumeli z generalnim ravnateljem Drževne hipotekarne banke in odstranili nesporazume, ki so se pojavljali med zvezo in to banko. Zastopniki slovenskih hranilnic so se obrnili tudi na ministra dr. Korošca in dr. Kreka, naj bi tudi onadva podpisala uredbo, ki bo v prvi vrsti v korist slovenskih hranilnic. Intervencije so toliko bolj potrebne, ker se izdaja te uredbe pripravlja že celih deset let. Tudi trgovinski minister Kabalin se je zavzel za novo uredbo. Težke posledice pretiranega centralizma mora spet občutiti znana zagrebška »zakladna bolnica«. Pred nekaj mesfeci so začeli bolnišnico povečevati in dozidavati nove objekte. Dograjeni so bili temelji in surovi zidovi, naprej pa ni šlo, ker uprava bolnišnice še ni dobila od države , banovine in občine dolžnega denarja. Od teh treh činiteljev mora bolnišnica dobiti nič manj kakor 11 milijonov dinarjev. Seveda je prvi dolžnik država, ki mora plačati sedem milijonov in pol. Ne samo, da trpi zaradi tega najbolj potrebni socialni zavod, kakor je bolnišnica, temveč trpe tudi podjetniki, ki so zidarska in druga dela prevzeli, pa morajo čakati na svoje plačilo, ker uprava bolnišnice ne more do njih izpolnjevati svojih obveznosti. Krivec za potopitev jugoslovanskega parnika »Srdja«, ki se je po trčenju s švedskim parnikom »Haag« potopil na reki Scheldi, je kapitan švedskega parnika. Tako je razsodilo pristojno pomorsko sodišče. Pri nesreči sta našla smrt dva jugoslovanska mornarja. Desetletnico obstoja je praznovala Zadružna matica v Splitu. Zadruga ima danes 216 zadrug in nad 20.000 zadrugarjev. K proslavi so prišli posebni' odposlanec kmetijskega ministrstva, podpredsednik Glavne zadružne zveze dr. Juretič. odposlanec hrvaškega zadružništva Gortan in drugi. Poslovna poročila pravijo, da se je morala zadruga težko boriti za svoj obstoj v zadnjih letih krize v mnogočem tudi zaradi tega, ker dela v pasivnih pokrajinah in mora računati z dejstvom, da imajo ljudje bore malo denarja. Pri volitvah je bila veči del izvoljena stara uprava. Ciganska nadloga so je silno razpasla v Banatu. Poročali smo že, da so v Novem Vrbasu cigani, ki so pripeljali s seboj plešočega medvedka, izrabili radovednost ljudi in medtem časom temeljito oropali stanovanja. V zadnjem času so so tatvine in vlomi kar naprej ponavljali. Slednjič pa so cigani oropali še katoliško cerkev v Kuli. Ljud-se ciganske nesnage boje, so začeli prositi in rotiti oblast, naj jih reši tega zla in odločno pomede z njimi. •■■"f V sinrt z dvema malima sinovoma je hotel iti brezposelni invalid Ivan Gabos iz Rakičana pri Murski Soboti. Pred več leti je mož izgubil roko pri mlatilnici, a zaradi delanezmožnosti je dobival od okrožnega urada invalidnino 230 dinarjev mesečno. Z dvema malima sinovoma je živel silno bedno, a žena je morala v tujino, da je s prihranki mogla pomagati svoji družini čez zimo. Ko je bil Gabos pred nekaj meseci sodnijsko deložiran, je šel z obema otrokoma in se vlegel na železniški tir. Strojevodja vlaka pa je nevarnost pravočasno opazil in vlak ustavil. Gabos je moral zaradi tega na sodišče, ki mu je odmerilo šest mesecev zapora pogojno na dve leti. Upoštevalo je njegovo bedno stanje, ki mu je nazadnje zameglilo razsodnost. »Oslovska« pravda v Sarajevu se je končala s tom, da je sodišče odklonilo obtožbo in oprostilo toženca književnika Gjorgjeviča, katerega jo pri-tiral pred sodišče narodni poslanec Boškovič. Kakor smo že poročali, je pisatelj napisal zgodbo o oslu, ki pride iz Danilovega grada v Sarajevo in se spozna tam z občinskim psom, a ta,ga potem seznani z vsemi uglednimi in neuglednimi člni-telji. Poslancu Boškoviču se je takoj zdelo, da je pri opisu posameznih oslovih znancev pisatelj do pičice pogodil prav njega. Vložil je tožbo, a propadel. Z nenavadnim zločinom In zločinci sc bavi sodišče v Petrinji. Zagovarjati se morata trgovec Djakovič iz Gline in delavec Lazar Eremija iz Oblaja, ker sta kriva smrti Djakovičeve žene in njene služkinje. Djakovič se jo namreč hotel znebiti svoje žene, pa je zato nagovoril Eremijo, naj jo spravi s sveta. Delavec je prišel ponoči v trgovčevo hišo, poveznil na glavo gospodinji lonec, jo nato polil s petrolejem in zažgal. Posledice so bile strašne. Zena in služkinja, ki je spala v mali sobici, sta zgoreli s hišo vred. Zločinca pa sta se v svojih računih zmotila, že nekaj ur po izvršenem zločinu, so ju orožniki prijeli in zaprli. Razprava še traja. Grozen zločin je izvršil neki neznani razbojnik v Alipašinmostu pri Sarajevu. Sredi noči je vdrl nek moški v hišo vdovo Marije Šenčur in začel napadati vdovo. Ko je 16 letna hčerka Savka videla, kaj materi preti, je skočila na napadalca. Hčerki je pomagala še mati, toda ropar je potegnil nož in obe težko ranil. Slednjič se je lotil še osemletne hčerke in jo ranil. Takoj nato jo pobegnil. Na vse krike na pomoč ni bilo od nikoder odziva, kajti hiša stoji na samoti. Zaradi preveliko izgube krvi je 10 letna Savka umrla, preden je bil priklican zdravnik. Zločinca, ki je v nedeljo izvršil gnusen zločin v Alipašinmostu pri Sarajevu, so prijeli včeraj. Kmet Snhim Mujezinovič je že več let silil v Su-čurjevo, a ostal vselej neuslišan. Pozneje se je potegoval za roko hčerke Savko, pa tudi tu ni uspel. Zato je v maščevunju uporabil nož. Mujezinovič je svoj zločin priznal. Rekorderski »polenih« Julij Fehervary iz Stare Knniže bi jo Bil pred nekaj dnevi skoraj hudo Izkupll. Zanj je knj navadno, če poje toliko, koli kor bi zadostovalo za nasičenje petih drugih. Oni dan Je sklenil stavo, da 1)0 pojedel pet kilogrumov kuhane koruzo, nato pa bo spel šo pet litrov vina. Toda že pri četrtem kilogramu mu je postalo slabo, da je padel v nezavest. Rešil gu je smrti samo zdravnik, ki je bil takoj pri roki, in mu izpral želodec. Požeruh je nazadnje obllubil. da se ne bo lotil nobene stave več . Koncert Ljubljanskega kvarteta Ljubljana, 15. novembra. Le kje ostaja tisto imenitno občinstvo, ki takrat, kadar kakšen koncert v javnosti dobiva reputacijo »družabnega dogodka prvega reda« tako lepo napolni naše dvorane, kje so tisti ljubitelji in poznavalci glasbe takrat, kadar prihajajo na vrsto koncerti, ki v očeh javnosti nimajo tistega imenitnega značaja, čeprav so po umetniški strani morda večkrat neprimerno čistejši, pristnejši in večji? Ali res v Ljubljani nimamo pravega resnega koncertnega občinstva, temveč samo ljudi, ki se ob svečanih prilikah zaradi reprezentance oblačijo »boljše«, v črno in v svilo, da pokažejo svojo imenitnost z »najnovejšimi modnimi kreacijami« in se postavijo pred drugimi? Taka vprašanja se vsiljujejo človeku, ki z žalostjo gleda na skoraj prazne sedeže v koncertnih dvoranah. Izboren spored, izborni izvajalci, umetniški užitek prvega reda — dvorana pa več kot napol prazna. In vendar je pred koncertnim večerom reklama pošteno opravila svoje, tako da nihče, še celo tisti, ki se za glasbo meni le toliko kot za lanski sneg, ne more ostati neobveščen. Komaj slab procent ljudi, ki jih videvamo na »reprezentančnih koncertih« je snoči prišel na večer »Ljubljanskega kvarteta«: navzoči so bili večinoma ožji znanci, prijatelji, ljudje, ki se z glasbo ukvarjajo posebej in mladina. Pa še tisti, ki so bili prisotni, so pol z obžalovanjem, pol z ogorčenjem gledali na veliko filharmonično dvorano, ki je bila prav šibko zasedena, dokler se ni izpraznilo »stojišče« in zamašilo najhujše vrzeli. Ponosni smo lahko na Ljubljanski kvartet. Ti štirje mojstri so uigrani vzgledno, tehnično so popolni in v interpretaciji kažejo redko plemenito inteligenco ter intuicijo. V njihovi igri je mladostna svečina, tehtno moderirana, impulzivnost in zanos ljubezni, ki se mu ne moreš upirati. Kako edinstveno fino zvene njihovi piani in pianissimi, kako impresionantni so forti! Imena Pfeifer, Stanič, Šušteršič in Mtlller niso pompozna, nimajo reklame iz tujine in vendar lahko mirno trdimo, da stoji umetnost to štiriperesne deteljice v posameznem in v skupnosti z ramo ob rami z vsemi znamenitimi kvarteti. Brez zlate gloriole s tujih tal pa še zdaj niso utegnili razmigati ljubljanske srenje. Bog ve, kdaj bodo Ljubljančani spoznali, kaj imajo z Ljubljanskim kvartetom! Sram bi moralo biti slednjega, ki se čuti ljubitelja čiste glasbe, če bi zamudil le en sam njihov koncert. Stara stvar je, da je Ljubljana še premalo zrela za stilne koncerte. Tega so se zavedali tudi koncertnntje, ki so na svoj program dali drugega zraven drugega Riharda Ziko z njegovim tehnično težkim, originalnim godalnim kvartetom, v katerem je najzanimivejši allegro con spirito, Ludviga van Beethovena s kvartetom v e-molu, z delom, ki izvira iz prvih ustvarjalnih časov velikega mojstra in že razodeva silo, ki se je morala pozneje izživeti v vsej strasti ter godalni kvartet G. Verdija, delo, ki v Allegru, pa tudi v prestis-simu jasno kaže, da je bil znameniti operni komponist močno vplivan po klasičnih mojstrih kvarteta — kljub južnjaškemu, včasih pičlo utemfelje-nemu dramalizmu in temperamentu, ki so mu melodije najbolj pri srcu. Večer je bil odličen, Ljubljanskemu kvartetu pa ne moremo ničesar bolj od srca želeti kot to, da bi že vendar enkrat razmigal vso to zaspano Ljubljano. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Tatovi, ki jim ni kmalu para Čebele, med, kokoši, orodje, perilo, obleke - to je bilo plen tatinske tolpe Maribor, 15. novembra. Pred malim 6enatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarjajo danes štirje obtoženci — dva moška in dve ženski zaradi neštevilnih tatvin, ki so jih izvrševali dalje časa v ljutomerski okolici So to 38 letni delavec Jožef Vrbnjak iz Ilja-ševcev, 33 letna delavka Marija Kralj iz Ljutomera, 45 letni mizarski pomočnik Alojz Zinko iz VI-dovancev ter 35 letna posestnica Kristina Zinko iz Vidovancev. Kakor smo že omenili, «o jih spravile na zatožno klop neštevilne tatvine. Bili eo res prava šiba božja za vso tamošnjo okolico. Specializirali so ec zlasti na čebele, na safnice medu ter na kokoši, zametavali pa niso tudi ostalega Izza naših meja Umor v Trstu. Neki Alojz Žerjal, ki jo imel že1 večkrat opravka s sodnijo, je pretekli teden na grozovit način umoril 25 letno Rozalijo Godni-čevo, in sicer s tem, da ji je prerezal z brivno britvijo vrat. Žerjal je storil ta zločin baje zaradi tega, ker starši Oodničeve niso pustili Rozaliji, da bi se z njim poročila. Po zločinu je morilec pobegnil, toda ko je prišel na njen dom, da bi še enkrat videl svojo žrtev, so ga policijski organi takoj prijeli. Prihranki delavcev iz tržaške pokrajine, ki so šli v Afriko na delo, so znašali v septembru čefrt milijona lir. Mišljeni so tu prihranki, ki so jih delavci poslali svojcem. Od začetka lanskega leta so poslali od prihrankov domov 7,177.000 lir. Vinski pridelek v okolici Dornberga na Goriškem je bil letos prav dober tako po kakovosti, kakor tudi po količini. Tudi se letošnji mošt dobro prodaja in vinogradniki upajo, da si bodo po dolgem času z vinom nekoliko opomogli. Popust pri vominah z avtobusi in sicer 50 odstotni Itodo odslej nudila skoraj vsa goriška avtobusna podjetja članom družin s številnimi otroci. Občinske uprave bodo dajale takim družinam za posamezne člane posebne izkaznice, na podlagi katerih bodo uživali gornji popust. »Gozd carstva« so na dan fašističnega praznika »Pohoda na Rim« zasadili z velikimi svečanostmi v bližini Pulja. Podobne gozdove so poskušali zasaditi že tudi drugod, pa so sadike večjidel usahnile, ker so bile prenesene iz popolnoma drugih klimatskih krajev. Smrt pod vlakom. Ne ve se, iz kakšnih razlo--gov je našel pod vlakom na progi iz Gorice smrt Kumar Josip, star 31 let, doma iz Ločnika. Nekateri domnevajo, da Je nesrečnik šel pod vlak, ker ga je pekla vest zaradi prepira, ki ga je imel z bratom in katerega je v tem prepiru z lopato udaril po glavi ter je mislil, da ga je pri tem ubil. Novi idrijski dekan. Dne 27. oktobra je bil v Gorici umeščen za idrijskega dekana župnik in dekan iz Grgarja g. Lojze Filipič. Za župnega upravitelja na Vrabče pa je bil postavljen g. J. Dorbolo, po rodu beneški Slovenec, ki je služil par let kot vojaški duhovnik v Abesiniji. 24 letni Jakob Silič se je zaletel v Trstu s kolesom, na katerem eo dpovedale zavore, v zid, In ei je razbi llobanjo, vsled česar je umrl. Marcel Velikonja je hotel pomagati nekemu mladeniču, ki sta ga pretepala dva neznanca, pa jih je pri tem izkupil, da je moral v bolnišnico. Radi nesreče v Labinu v premogokopu sta bila prepeljana v puljsko bolnišnica dva rudarja domačina s precej težkimi poškodbami. V Nemškem Rovtu, majhni vasici pod Črno prstjo,so pretekli mesec postavili sredi vasi nov drog za zastavo. Zasluge za to delo si je pridobil vaški načelnik in gostilničar Rejc. Poseben seznam družin z velikim številom otrok bodo' morale voditi odslej občine v Italiji. Kdor hoče priti v ta spisek, mora imeti najmanj 7 živih otrok, od mrtvih pa pridejo v poštev samo oni, ki 60 padli v vojni, ali pa za narodno stvar. Razpis Na osnovi § 31. zakona o banski upra- vi razpisujem pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru službeno mesto banavinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti št. 1/21 Marlbor-Maren-berg-Dravograd državna meja za progo od km 12 do km 16.500. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž cestarjev in njih prejemkih in ne 6mejo bit mlajši od 23 in ne starejši od 30 lot. Lastnoročno pisano in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovano prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šalsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško »pričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega ablastva, da niso bil obsojeni zaradi kaznjl-vih dejanj iz koristoljubja, eventuelna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 10. deoembra 1938 pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. — Kraljevska banska uprava dravske banovine plena, ki sc dobi po kmečkih hišah, tako perila, obleke, orodja itd. Obtožnica jim očita 19 tatvin, ki 60 vse dokazane ter jih obtoženci tudi priznavajo. Je pa to najbržc samo del tega, kar so v resnici zagrešili. Kolovodja te tatinske družbe je bil Jožef Vrbnjak, ki je sam najraje kradel čebele in satnice. Ostali so mu skupno pomagali. Kokoši in med, ki so ga pokradli, so porabili za sebe, nekaj pa eo spravili tudi potom prodaje v denar. Plen so nosili h Mariji Kralj in Kristini Žinko, kjer so'si ga delili in ga skrivali. Vsi obtoženci priznavajo, kljub temu pa je zaslišalo 6odišče še celo vrsto prič, da bo njihova krivda tem bolj očitna in dokazana. Razprava ob času poročila še traja. Iz Slovenskih goric Jesenski .pridelki so že pod streho in le še ponekod spravljajo steljo za živino in drva. Po sedanjem izgloda je bila letošnja letina povsent dobra, kakršne že dolgo ni bilo. Kmet je lahko tudi precej pridelkov prodal. l’o voljne so bile zlasti cene sadja, mošta, krompirja itd. Gradnja ceste Žice—Sv. Ana v Slov. gor. živahno napreduje. Zaposlenih je stalno do 40 delavcev. Do potrebnega zaslužka so prišli pri tej gradnji revni okoliški viničarji, ki bodo pri tem delu vsaj nekaj zaslužili za potrebe svojih družin. Tu cesta bo za severno mejo velikega gospodarskega in kulturnega pomena. Slinavka in parkljevka sta se pojavili pred kratkim v vasi Ziberci, obč. Apače. Pojavi nevarne bolezni so se pokazali pri govedi. Zaradi tega je bila izdanu prepoved sejmov in prodaje pa rkl ar j ev tudi za sosednje občine. Skozi okuženo vas je prepovedano vozili ali goniti govedo. Med okoliškimi živinorejci vlada strah, da se bolezen še bolj ne razširi. Terice se oglašajo. Ko je nastopilo mrzlo jesensko vreme, so pričeli po kmečkih sušilnicah treti lan i.n 'konopljo. Pridelek teh rastlin je letos obilen. Sodbe zaradi dveh mrtvih otrok V sobotnem »Slov. domu« smo poročali o razpravi, ki se je vršila pred mariborskim okr. sodiščem proti 33-letni Mariji Jus. iz Dolenc-Na zatožno klop je prišla zaradi malomarnega ravnunju s svojini nezakonskim otrokom. Ker se je bala domačih, je porodila otroka v gozdu ter ga tom pustilo in sla domov. Doma ji jc postalo slabo ter je šele naslednjega dne lahko šla >k_ otroku v gozd, pa ga je našla že mrtvega. Marija Jus je bila obsojena na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na 3 leta. Zaradi slične malomarnosti sc je danes zagovarjala pred sodniki Karolina Gradišnik iz Selnice ob Dravi, ki je prevzela v rejo nezakonskega otroka služkinje Ivanc Magerl. Ker pa je otrok ponoči jokal, je mož Gradišnikove zahteval, da vrne otroka nazai materi. Te pa takrat ni bilo v bližini, pa je Gradišnikova zapeljala otroka k botri. Slednja se je zopet branila, da bi sprejela otroka, Gradišnikova pa je dete enostavno pustila v vozičku pred hišo ter odšla. Nesrečno naključje je hotelo da je zdrsnila med tem prepiranjem rma, s katero je bilo dete pokrito, malemu revčku na obraz ter mu je zaprla nos in usta. tako da se je zadušil. Gradišnik je bila obsojena na 1 mesec zapora, pogojno na 2 leti. Kraj Barom eter-sko stanje Tempe« raturii v o« S > > i S \ c 'V ^ d f P Veter Pada- vine • ~ "“"v s* n , *« «5 d « E (smer, jakost) m/m vrsta Ljubljana 1774 7-6 2-2 93 10 N, — Maribor in-s 10-4 0-0 80 10 0 — — Zagreb Url 12-0 7-0 90 10 E, — — Belgrad 775-1 13-0 Iti 90 3 0 — — Sarajevo 777 8 5-0 2-0 90 10 0 — — Vis 774-7 17-0 6-0 bO 7 w, — — Split 772-t 12-0 8-0 .-,(i 3 0 — — Kumboi 771 5 17-0 8-0 70 7 N, — Rab 774 7 12-0 6-0 eo 0 E, — — fludrotnn 775 4 18-0 9-0 60 0 0 — — Vremenska napoved: Nobenih posebnih sprememb dosedanjega vremena. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: lz noči do 14.40 je bilo popolnoma oblačno. Ob 14.45 se je oblačnost pretrgala, nakar se je naglo skoraj popolnoma zjasnilo. Od 15.25 dalje v noč je bilo jasna Koledar Danes, torek, 15. novembra: Leopold. Jutri, sreda, 16. novembra: Otmar. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška c, 62; mr. Garlus, Moste, Zaloška cesta. Društvo »Rejec malih živali, Ljubljana«, priredi dne 16. novembra predavanje o reji malih živali v prostorih društva, Karunova ulica 10 (za trnovsko cerkvijo). Pričetek ob 8 zvečer. Vstop prust. Vabljeni »o vsi oni, ki se zanimajo za rejo malih živali, — Odbor. 2o od davnih časov sv. Martina je bridka resnica, da morajo mnogi ljudje prositi miloščine pri onih, ki imajo zemeljske dobrine v izobilju. Prav tako je bridka resnica, da zadenejo prošnje siromakov često na gluha ušesa in neusmiljena srca. Zato s pesnikom upravičeno tožijo: »Kožuhe molji skopceni žro, a nago naše jc telo.« V Ljubljani je revežev dovolj in ni treba, da bi kožuhe molji glodali. Vsako sredo morete oddati obleko, perilo, obutev, posteljnino in drugo blago na stojnici mestnega socialnega urada na trgu pred Vodnikovim spomenikom. Storite, da ne bodo pesnikove besede veljale za naše mesto, o katerem gre glas, da ima dobrosrčne meščane. Nadaljnja dela na Zalah. Vhodno stebrišče s stranskima poslopjema na Žalah bo v kratkem dozidano do vrha in že je mestna občina razpisala tudi licitacijo težaških, zidarskih, železobetonskih, tesarskih, kleparskih, mizarskih, umetnokamnose-ških in steklarskih del za vse kapelice, kjer bodo umrli posamezno ležali na mrtvaškem odru, nadalje pa molilnico, prav tako pa tudi za upravno poslopje Mestnega pogrebnega zavoda z garažo, ker se Mestni pogrebni zavod s skladišči, delavnicami, garažo in pisarnami tudi preseli na Žale,,,v središču mesta pa odpro samo pisarno za sprejem pogrebov. Razpis bo objavljen v prihodnji številki »Službenega lista« in bodo ponudbe odprte že 25. novembra, da bodo Zale lahko že prihodnjei poletje služile svojemu namenu. F. S. Finžgar, »Uslišana«, najnovejše delo nestorja našo ljudske igro, ki ga je pisatelj sam na-zval »misterij Brezij, zgodba v letu 1863«, je izšlo v najnovejšem zvezku revije »Ljudski oder«. Ta misterij je doživel svojo krstno uprizoritev o priliki dekliških dni na Brezjah v letošnjem poletju ob sodelovanju tisočev deklet. Pisatelj objavlja igro sedaj v priredbi za oder. — Ob tej priliki opozarjamo na revijo »Ljudski oder«, ki izhaja sedaj že šesto leto. Letos je izšel že drugi zvezek v obsegu 40 struni drobnega tiska. Prinaša dve izvirni igri za osmi december, dve kompletno izdelani proslavi, eno za osmi december, drugo za božič, nadalje eno Kimovčevo skladbo In končno pravo bibliografijo iger za adventni in božični čas. To je v resnici revija, kakršna mora biti, da odgovarja potrebam ljudskih odrov. — Uprava pošilja revijo na željo brezplačno na ogled, njen naslov je: Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Torek, 15.: zaprto. Sreda, 16.: »Labodka«. Premiera. — Premierski abonma. četrtek, 17.: »Car Fjodor«. Red Četrtek. Petek, 18. ob 15: »Izsiljena ženitev, ljubezen zdravnik«. — Dijaška predstava po globoko zniža- 1 nih cenah od 14 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20. Torek, 15.: »Tosca«. Gostovanje ge Ljubice Ljubi- Čič iz Belgrada. Red B. Sreda, 16.: »Don Kihot«. Red Sreda. Četrtek, 17.: Poljub. Red A. Petek,'18.: zaprto. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi cenjene obiskovalke gledaliških predstav, ki zasedajo parterne sedeže, da oddajo klobuke v garderobo in jih v interesu svojih soobiskovalcev ne obdržijo na glavi. To prosi, ker so prišle tozadevno na upravo ponovne pritožbe. Elektrifikacija Pesnice Zopet nov korak za elektrifikacijo severne meje jdaribor, 14. novembra. Kljub temu, da jc največja naša elektrarna Fala oddaljena le malo kilometrov ud naše severne meje, niso ti kraji do pred kratkim videli elektrike, dasi je na sosednji, nemški 6trani skoraj že vsaka vaa elektrificirana. Šele ko je banovina kupila posestvo na Svečini ter je na njem ustanovila gospodinjsko šolo, je prišlo do sodelovanja med mariborsko mestno občino in bansko upravo in rezultat tega je bila napeljava daljnovoda iz Maribora, odnosno iz Kamnice preko Rošpoha, Sv. Kungoto v Svečino do meje. S tem pa je bil obenem položen tudi temelj za nadaljevanje te elektrifikacije. Mestno električno podjetje v Mariboru, ki je vzorno elektrificiralo mariborsko mesto in njegovo okolico, sc močno trudi, da bi razširilo svojo delavnost tudi na podeželje, Zlasti je pokazalo veliko pripravljenost za elektrifikacijo Slovenskih goric. Mariborsko mestno električno pod-|et|e bi s svojim velikim gpratom in svojimi dosedanjimi iakušnjami v prvi vnrtl prUlo v poštev pri izvedbi tega velikega načrta, seveda pa bi morala z njim sodelovati tudi banovina in pa krajevni či- nitelji. Do takšnega sodelovanja med banovina in mestnim električnim podjetjem je prišlo v Svečini, do sodelovanja 6 krajevnimi činitelji pa sedaj pri elektrifikaciji Pesnice, Na pobudo mariborskega mestnega električnega podjetja ee je na Pesnici osnovala električna zadruga, ki bo finansirala elektrifikacijo tega področja. To dni je bil sklenjen med zadrugo in mestnim električnim podjetjem dogovor, da zgradi podjetje daljnovod, transformator in razdeljevalno omrežje, ter dobavlja potem tok. Daljnovod se bo začel graditi v najkrajšem času. Odcepil sc bo pri Kungoti ter bo izpeljan poleg potoka Pesnica do Rance, kjer br transformatorska postaja, Ker nima Peenica nobenega strnjenega naselja, temveč razškropljene dvorce, se bo elektrificiral najprej predel okrog kolodvora, ki je ie najbolj gosto naseljen, zani-majo^ pa se za elektriko tudi drugi prebivalci. Iz Pesnice je 6ča6oma predvideno nadaljevanje elek-trovoda proti Št. liju, ki ima sicer elektriko, dobiva pa jo iz 60«ednjcga nemškega Spllja. Na Pesnici bo mestno električno podjetje oddajalo tok po istih cenah, kakor jih računa v Mariboru. Omahen Franci Naše izseljevanje v letih 1936 in 1937 Pomen izseljevanja je lahko dvojen. Popolnoma pozitivno je izseljevanje v primeru, če 6e dobrine neke zemlje izkoriščajo v celoti, in naravno socialno, pa domovina kljub temu ne more nuditi dostojnega življenja vsemu prebivalstvu in se zato odvisen odstotek sistematično odvaja v novo oikumeno, da jo kultivira in si tam najde kruha, obenem pa s tem razširi staro domovino, kateri predstavlja novo osnovo v njenem nadalj-nem razvoju. Najboljši primer takega pozitivnega izseljevanja in sistematičnega koloniziranja, t. j. razširitve ozemlja 6tare domovine, je stara rimska kolonizacija Latiuma, ki prvotno ni rimska zemlja, « časom pa koloniziran izgubi vsa/ko razliko z rimsko občino. Negativno pa je izseljevanje v primeru, če dobrine domovine niso izkoriščene, pa se prebivalstva kljub temu izseljuje in daje tujini svojo delovno moč, katero bi taka domovina sama zelo potrebovala pri racionalnem gospodarstvu. Pri teh primerih pa je najpogostejše še to, da se tudi to izseljevanje ne vrši sistematično, temveč se narod po svojih možnostih in kombinacijah raztresa in izgublja po vsem 6vetu. Brez dvoma je tako izseljevanje največja škoda za narod, ki izgublja svojo delavno moč in s tem pozitiven razvoj svoje bodočnosti, na drugi strani pa je tako izseljevanje zanj popolnoma izgubljeno, ker z njim ne more popolnoma nič računati in 6e bo, prepuščeno samemu sebi, v nekaj generacijah brez dvoma asimiliralo z narodi, katerim služi. Če sta ti dve trditvi resnični, — prepričan sem, da jih ne bo nihče osporoval — slede iz tega tudi nujni zaključki, ki jih narod oziroma njegovi predstavniki nikakor ne smejo prezreti, č« jim je resnično pri srcu narodova bodočnost. Poglejmo sedaj naše izseljevanje v letih 1936 In 1937. Kaj nam pove uradna statistika? dravska banovina pri 1,120.549 prebivalcih 4024 izseljencev. Čeprav imata nadalje obe banovini približo isto relativno gostoto prebivalstva, pa je kakovost tal tako različna, da se niti primerjati ne more. Primerjanje z ostalimi banovinami pa je naravnost nemogoče. Ugotoviti moremo nadalje šc to, da je bil odtok slovenskega prebivalstva 1. 1936 v tujino 3.591 pro mil le, v vardarski banovini 1.665 pro mille, v savski pa samo 0.902 pro mille. Zanimivo je tudi pogledati, v katere zemlje gre tok izseljevanja iz posameznih banovin. Ker zaradi neorganiziranosti izseljevanja pri pomanjkanju zvez in denarnih sredstev oni, ki se izseljujejo predvsem zaradi revščine, ne morejo daleč, se zadovolje s primernimi zaslužki že v sosednih državah v Evropi (kontinentalno izseljevanje). Gospodarsko močnejši sloji in tudi v pokrajinah z boljšimi izseljenskimi zvezami in izseljensko organizacijo gre tok izseljevanja predvsem v prekooceanske zemlje (interkontinentalno izseljevanje). Po gornji tabeli vidimo, da se je kontinentalno izseljevanje 1. 1936 radi oviranja priseljevanja v prekooceanske zemlje v letu 1937 dvignilo v vsej državi od 69.09% na 72.65%. Kontinentalno izseljevanje v posameznih banovinah je bilo leta 1936 najmočnejše v moravski banovini (92.21%) v vardarski (90.36%) in dravski banovini (89.21%), interkontinentalno izseljevanje pa je istočasno bilo najmočnejše v gospodarsko bogatejših banovinah in sicer v Belgrad-Zemun-Pančevu (99.15%), v dunavski banovini (91.35%), drinski banovini (81.82%) in v zetski banovini (62.22%). Tok izseljevanja se je v letu 1937 malo izpremenil in je bilo kontinentalno izseljevanje najmočnejše v Sloveniji (92.50%), interkontinentalno izseljevanje pa je bilo najmočnejše v drin6;ki banovini (96.55%). !e, Jz primorske 2.460 pro mille in !z savske 1.716 pro mille prebivalstva. Pomen tega tako izredno velikega 6.623 pro mille odtoka prebivalstva v enem letu bomo razumeli, če upoštevamo, da je številčno napredovanje našega naroda od 1. 1936 (1,192.068 prebivalcev dne 31. dec. 1936) do leta 1937 (1,200.848 prebivalcev dne 31. dec. 1937) samo 8.780, torej samo 7.365 pro mille. (Od 1. 1921 do leta 1931 je bil ta prirastek v Sloveniji letno povprečno 7.969 pro mille! Dne 31. jan. 1921 je imela Slovenija 1,037.878, dne 31. marca 1931 pa 1,120.549 prebivalcev). Iz gornjega slede ugotovitve: 1. da je izseljevanje iz Slovenije v sedanjih razmerah nujno; 2. da je to izseljevanje skoro tako veliko kot narodov prirastek in da je zato, če žrtvujemo skoraj ves svoj prirastek tujini, slovenski narod v bodočnosti s to stagnacijo obsojen na mrtvoud-nost (sterilnost). Proti tem ranam bi se dalo nastopiti, s tem, da se: 1. ali raeliorizira slovensko gospodarstvo s poživitvijo poljedelstva, javnimi deli in industrializacijo in to po posameznih predelih sorazmerno z njihovim gospodarskim stanjem, katerega najboljša slika je število izseljenstva, ki ga dajejo ti predeli. 2. Ker dokazujejo nekatere banovine naše države z majhno relativno gostoto prebivalstva, z malim izseljevanjem, ki celo nazaduje, s kakovostjo zemlje svojo rodovitnost (savska, dunavska, moravska, vardarska, dravska, vrbaska), da bi potrebovale mnogo več delovnih sil, kot jih premorejo same, za svoj notranji dvig, bi se moglo slovenska izseljevanje (če se s prvim predlogom isto ne prepreči) pod ugodnimi pogoji po določenem sistemu usmerjati v imenovane banovine naše države, ker je boljše, da delamo za okrepitev svoje države, kot pa, da tlačanimo in krepimo tujce. 3. Ker je v bodočnosti mogoče predvidevati vedno večjo borbo med narodi za zemljo, bi bila 1. 1931 Izseljevani« Iz gornje tabele je razvidno, da daje absolutno najvedje število izseljenstva dravska banovina. L. 1936 je dala dravska banovina 4024 izseljencev, t. j. eno tretjino vseg* jugoslovanskega izseljenstva. Z veliko razliko sledi na drugem mestu vardarska z 2759, na tretjem savska z 2349 in da četrtem primorska s 1929 izseljenci, izseljevanje iz drugih banovin pa je malenkostno. To veliko razliko med izseljevanjem iz Slovenije in ostalih pokrajin je možno razložiti samo z gospodarskimi vzroki. V dravski in vardarski banovini odpade približno isti odstotek ozemlja na visoki gorski svet, torej na zemljo, ki je ni mogoče kultivirati, relativna gostota prebivalstva v vardarski banovini pa je 42.60, v dravski pa 70.32, kar pomeni, da je gostota prebivalstva v dravski banovini za 65.06% večja kot pa v vardarski banovini in bi torej tudi izseljevanje moralo biti najmanj za 65.06% večje kot pa iz vardarske banovine, stvarno pa je samo za 45.84% večje. Če torej niti rardarska banovina ne more preživljati vsega svojega prebivalstva, kako bi ga mogla gele Slovenija s 65.06% večjo gostoto prebivalstva?! Tudi savska banovina ne more ublažiti kričeče razlike med njenim in slovenskim izseljevanjem. Med tem ko je dala savska banovina pri 2,603.633 prebivalcih 2349 izseljencev, je dala Banovina Površina Število prebivalstva ‘) Rela- tivna gostota Izseljevanje 1.1936 Izseljevanje 1. 1937 Riiltk« t iistljiniji USGS ii!S37 d d '■5 § IC _• bc* g M © o ® e -MI?® * ® o ••t« a o .S- s. * X goe s £ a sli e d & 3 M — £ a a •a ® 0 ° ® C fc. ° ta 0 O. > *- s os ca ■ »§ a 0 55 u £ £a S S p * ■ e Z a •“=8 ,d ■ a, .3. « u a« v > 1- .w> 0 4) TJ d S 0 E a. M J! O-Sft a ic Dravska 15.936 1,120.549 70-32 3 590 89-21 434 10-79 4.024 3591 6.865 92*50 557 750 7.422 6-623 3.398 mmm 84-44 Savska 37110 2,603,633 7016 1.197 50-96 1152 49 04 2.349 0902 2.855 63-90 1.613 3610 4.468 1-716 2.119 — 9020 Vardarska 38 879 1 656 348 42-60 2.493 90 36 266 9 64 2759 1665 2.886 84-73 520 15-27 3.406 2056 647 — 23 45 Primorska 19.368 882 920 45-59 1.033 53-55 896 46 45 1.929 2184 921 42-40 1.251 57-60 2.172 2460 243 •— 1259 Dunavska 30.158 2 310.220 76-60 66 8-65 697 9135 763 0-330 413 3068 933 69 32 1.346 0 582 583 — 76-40 Zetska 30.741 910.350 29 61 153 37-78 252 62 22 405 0-444 87 22 31 303 77 69 390 0-428 _ 15 3-84 Vrbaska 20.346 1,008.190 49-33 15 48-39 16 5161 31 0 030 186 80 52 45 19 48 231 0 229 200 — 645 16 Drinska 29.577 1.694 003 57-27 6 18-18 27 81 82 33 0020 1 3-45 28 96-55 29 0 017 — 4 13-79 Moravska 26.218 1,452.967 55-42 71 92-21 6 7-79 77 0 052 56 74-67 19 25-33 75 0 051 — 2 2-66 lUignd, hmn, Pušir« 242 291.738 1205-53 1 0 87 114 9913 115 0 394 17 1349 109 86-51 126 0-431 11 — 9-56 Skupaj 248665 13,930.918 56 05 8.625 6909 3.860 30*91 12 485 0 896 14287 72.65 5.378 27.35 19 665 1.411 7.180 — 57.50 Ne prezrimo tudi dejstva, da vse države po zadnji krizi zapirajo vrata doseljevanju in da bi bil rad šel v tujino iskat kruha še mnogo večji odstotek prebivalstva, ki pa iz gornjega vzroka ni mogel iti in je bil torej obsojen na počasno propadanje doma. Upoštevati je nadalje še dejstvo, da Slovenija nima svojega velikega kapitala, ki bi mogel z delom zaposliti ta obsojeni odstotek prebivalstva, Torej ne samo iz strateško-političnih vzrokov, ampak tudi iz narodno-gospodarskih vzrokov bi Slovenija potrebovala mnogo večjo investicijo državnega kapitala, če se boče Slovencem narediti srečna domovina v Jugoslaviji, in voditelji slovenskega narodnega in gospodarskega življenja ne smejo prezreti teb ugotovitev in dejstev. Poglejmo, kako se je obrnila ta boleča rana slovenskega naroda v letu 1937 na boljše ali na slabše? Število izseljencev 1. 1937 se je v Sloveniji in Hrvatski podvojilo, in sicer se je v dravski banovini dvignilo od 4024 na 7422 (t. j, za 84.44%), v savski banovini pa od 2349 na 4468 (. j. za 90.20 odstotkov). Ta žalostna ugotovitev je na gornji tabeli posebno kričeča, ker se je izseljevanje v ostalih banovinah dvignilo le neznatno, v nekaterih (zetska, drinska, moravska) pa, kar je posebno interesantno, celo padlo. Te številke pomenijo, da se je 1. 1937 izselilo iz dravske banovine. 6.623 pro mille prebivalstva, iz vardarske 2.056 pro mil- ogrotnna investicija sedanjosti za bodočnost slovenskega naroda, če bi se v prekomorskih zemljah našla primerna zemlja in sklenila s tisto državo pogodba za strnjeno in sistematično kolonizacijo tistega ozemlja (Primerjaj: Belgijci in Holandci v Argentini, Poljaki na Madagaskarju, Japonci v Braziliji. Imenovani narodi 60 v naštetih državah proučili neki predel (inženirji in strokovnjaki), sklenili z državo pogodbo, pod kakšnimi pogoji se bo dotična zemlja strnjeno odstopila novim kolonistom, ki jih nato po načrtu dovajajo in začno nato z njimi načrtno in najrentabilncjše panoge gospodarstva). (Dalje.) Boks - reklama za žarnice „ABC" Glede reklame so Amerikanci menda res ne-prekosljivi. Vselej iznajdejo nekaj takšnega, da prav gotovo »vleče«. Poglejte samo, kaj 60 zadnjič naredili sredi Newyorka na najprometnejšem kraju. Tam sta se na ulici nenadoma spoprijela dva boksarja ter se neusmiljeno bila s pestmi. Razumljivo, da se je nabralo v trenutku csgromno ljudstva, tako da se je moral ves promet za nekaj minut ustaviti, dokler ni eden teh čudovitih boksačev le zmagal in podrl drugega na tla. Zma- govalec Je nato zbrani množici ljudstva svečano razglasil, da 6e je boril s tem svojim nasprotnikom zato, ker mu je hotel izmakniti električno žarnico »ABC«, ki da je od vseh najboljša. Lahko si mislite, da se ljudje, ki so gledali ta nenavadni boj na ulici in nato slišali iznajdljivo reklamo za »ABC« električne žarnice, niso malo smejali. Morda pa kazen zaradi oviranja prometa le ni bila večja, kakor pa je bil zaslužek tvrdke, ki je zaradi takšne reklame prodala mnogo več žarnic. Za reklamo smo pri nas res še premalo iznajdljivi, ali pa je naša policija bolj na mestu, Strah jo je oslepil in ji spet vrnil vid Da bi zaradi zemeljskega potresa kdaj kak slepec spet spregledal, je za nas čisto nekaj novega. Pa 6e je vendar to zgodilo, kakor pišejo ameriški časopisi, v kanadskem mestu Toronto. Srečna žena, ki je v starosti 63 let spet spregledala, se piše Kate Mitchell. Pred leti je skoro popolnoma oslepela in je od tedaj živela bedno življenje, kakršno žive vse slepci. Pred nedavnim pa so imeli v Toronto velik potres, ki je povzročil v onih krajih veliko zmedo. Hiše so se začele zibati kot škatlice za vžigalice in ljudje so v smrtnem 6trahu pričakovali, kdaj se bodo zrušili nanje zidovi in jih pokopali pod seboj. Oslepela žena Mitchell je imela še toliko prisebnosti, da je brž prižgala električno luč, da bi se domači ljudje lažje rešili. V tem trenutku pa je v 6voje veliko veselje spet spregledala in sc ni mogla načuditi lepoti sveta okoli sebe. Pravijo, da je pred leti oslepela ob neki priliki, ko sc je na vso moč prestrašila. Vid ji je torej vzel prevelik strah, prav tako pa ga ji je zdaj ob zadnjem velikem potresu zopet vrnil. Takšnih primerov dozdaj še ni bilo. Vsaj slišali nismo, da bi 6e bili kje pripetili. S tem vprašanjem se z vso vnemo bavijo tudi odlični zdravniki, pa ga še ne znajo prav rešiti Žalostna usoda starega grešnika Pred nekaj dnevi smo poročali o rediki senzaciji, ki so jo imeli na okrožnem sodišču v Mariboru: na zatožni klopi je sedel 85-let,ni starec zaradi maščevalnega požiga. Bil je to občinski revež od Sv. Ane v Slovenskih goricah. Pri razpravi je prosil sodnike, naj ga pošteno zašijejo,_ da bo imel čez zimo toplo po-steJjo, streho in hrano. Tožil je, da ga v njegovi občini nihče ne mara, vse se ga boji, pri vsaki hiši, kamor pride na svoji beraški poti, ^a gledajo od strani ter so veseli, kadar odide. Kocbek pa si je bil svoje žalostne usode sam kriv. Neštetokrat je že sedel v ječi zaradi tatvin in pretepov. Zaradi uboja je bil zaprt 6 let. Najbolj pa so se ga bali občani zaradi njegove maščevalnosti, že dvakrat je namreč požgal posestniika, ki se mu je zameril. Zaradi tega si je tako želel, da bi ga obdržali čim dalje v zaporu, kjer je imel vsaj posteljo, dočim je poprej moral leta in leta spati v listnjakih in v hlevih na slami. Želja pa se mu je celo tako daleč spolnila, da je stari revež na postelji celo umrl. V jetnišnici je pred nekaj dnevi nenadoma oslabel, zjutraj pa so ga našli pazniki v njegovi celici v postelji mrtvega. “Radio — Programi Radio Ljubljana Torek, 15. novembra: 11 Šolska ura: NaSo oko — reportaža iz oCesnega oddelka ljubU. sploš. bolnišnice (g. Mirko Demšar) — 12 Godbe na pihala igrajo (plo Š6e) — 12.45 Porofiils — lil Napovedi — 13.20 Salonski trio (gg. K. Novak, A. Comelli, B. Borštnik) — 14 Napovedi — 18 Vesel domafi drobiž (igra Radij, orkester) — 18.40 Vera — dubovna vrednota (sr. Fr. Terse elav) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nao. nra — 19.50 Vesela tedenska kronika — 20 Berlioz: Rimski karneval (plošče) — 30.15 Cajnkar: Potopljeni svet. drama (člani Nar. gled. v Ljubljani) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plesne pesmice ob spremljevauju Ua dijskega orkestra, pojo g. Drago 2'igar. Drugi programi Torek, 15. novembra: Delgrad• 20 Nar. pesmi, 20..K1 Komorni koncert, 21.45 Narod, pesmi. 22.20 Kavarniška godba — Zagreb: 20 Opera — Sofija: 19 Nar. glasba, 19.30 Flavta in oboa, 20 Vok koncert, 20.55 Ruske ro mance — Varšava: 19 Pisan koncert, 21 Poljsko pesmi, 32.10 Komorni koncert — -Trst-Uilan: 21 Puccinijeva opera »Madame Buterflyf — Him - Bari: 21 Ritmična glasba — 22 Igra — Dunaj: 19 Komorni koncert, 20.U Domača glasba, 22.35 Nemške pesmi, 23 Plesna glasba 125 Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Ko je Antonio stopil v jedilnico, je takoj na prvi pogled videl, da se je kapitan skušal držati nekoliko rezervirano. Občevanja s trgovci s sužnji očividno ni bil navajen. Že način, kako je pri predstavljanju poudaril svoj »de la«, je to zadostno pokazal. Poleg tega se je zdelo, da je bil nekoliko potlačen, ker se je le upravitelj prikazal v pristanišču, da bi pozdravil njegovo presvetlo osebo pri prihodu. Antonio se je točno držal nekega lista v tisti knjigi mistra Bonnyfeathera, v kateri je stalo zapisano, kako se mora človek zadržati pri sprejemu in pri pogostitvi' ladijskih kapitanov. Že dolgo ni več sam prihajal doli k sprejemom, temveč je pošiljal le Ferdinanda, če ja kaka ladja vrgla sidro pred naselibno. Nato si je dal končno poročati o osebnem vtisu, ki ga je naredil poveljnik ladje, bral je zasebno pošto, ki jo je pripeljala s seboj ladja, in šele nato poslal, oskrbljen 7. vsemi potrebnimi osebnimi in poslovnimi informacijami, povabilo za kosilo ali večerjo tstemu kaptanu. Za take diplomatske obiske je bil urejen poseben vhod k novi hiši. Široka iz neobdelanih skal izsekana zaseka s stopnicami je peljala.iz spodaj ležečih skladišč in barak k palisadi, z nameščenimi strelnimi linami na prvi bližnji višini, koder so se razprostirali nasadi. Od tod dalje je vodila ravna steza gladko povaljane ilovice, obdana ob strani od ogromnih odprtin, s pogledom na hišo, ki je ležala približno osminko milje onstran polj na pol višini zadnje vzpetine. Za njo so se videli spet koničasti stebri palisandrovih dreves, ki so štrlela pod nebo in obkrožala griček kot v kakem brambnem zavoju. Hiša sama pa je bila sezidana iz velikih doma pečenih opek, ki so bilo narejene iz prav iste barvite ilovice, v kateri je tudi kava zelo lepo uspevala. Antonio je dal streho kriti z rdečimi opekami, ki jih je prazna ladja za sužnje pripeljala s seboj iz Kube kot na-vržek. Ni bila to zgolj edina opečna streha na zahodni obali, temveč celo edina streha, ki je držala dež in preprečavala dohod kačam v vsem tem delu Afrike. Zunanje stene so bile pobeljene z belim apnom. Od sidrišča se je videla hiša kot nekakšen velik beli šotor z rdečo streho, šele ko je človek stal tik pred njo, je opazil, kako trdno je bila zgrajena in pripravljena tudi za obTambo. Majhen jarek e tekočo vodo, prav za prav le za obrambo pred mravljami in drugim mrčesjem, jo je obdajal od vseh strani ter ji dajal videz majhnega gradu sredi vode. V težkih oboknicah na maloštevilnih oknih, ki so gledala navzven, je mogel pazljivi opazovalec odkriti strelne line. Vhodna vrata so bila le majhna, pa tako trdna, da bi jih mogel raznesti le s topovskim strelom. Sploh so bile navzven obrnjene zidne odprtine komajda nekaj več kot zračne odprtine, medtem ko je hiša sprejemala zrak in sonce izključno skozi prostrano lepo posajeno osrednje dvorišče, proti kateremu se je hiša odpirala in kjer je šumljal studenček. Vse te podrobnosti donu Ruizu de la Matanza, staremu morskemu sokolu seveda niso ušle, ko jo je primahal s Ferdinandom na griček. Prav tako ni spregledal straže Fullahov, ki so bili na palisandrovih barikadah, ter obeh težkih poljskih topov, ki sta dobro zakrita ždela za zaščitnimi ogradami ter ju je noč in dan stražil en mož z gorečo prižigalnico. S tega mesta tik pod hišo jo bilo moči vsako ladjo ne reki točno obsuti s topovskimi kroglami. Ne le to: vsa naselbina ter vse rečno korito je bilo na več milj pod žreli teh topov. Ko je Antonio stopil v sobo, je dejal don Ruiz de la Mantaza vtis velikega, vitkega in pri tem močnega mladega moža, čigar odločni, odmerjeni nastop so izpolnjevalo in prevevale že na oko prisrčne kretnje. Neke vrste dostojanstvena neprikupnost njegovega bitja, ki se je morala zdeti nešpanskemu obiskovalcu nekoliko pre-staromodna, mu je dajala dostojanstvo, ki se ni popolnoma strinjalo z njegovimi leti. Če je povzel besedo, kar se je pa redko zgodilo, ze zvenel njegov glas globlje kot prej. Ce se je jezil ali pa šalil, potem j6 njegov glas zdrknil prav do basa. Na splošno pa je ostal miren, nežen in jasen. Le da je bil v svojem govorjenju nekaj preveč na kratko odmerjen in redkobeseden, kar pa ni zmerom prijetno dojmito. V dveh letih se je gospod z Gallegovine močno navadil poveljevanja. Sedaj ga je to stalo dober kos precejšnjih naporov: Njegov obraz je bil pravilen, celo prepravitno izklesan. Lepo izklesani nos bi utegnil izdajati nekako vtis ženskosti, če ne bi brada spodaj pod njim in občutljiva krepko zarezana usta dokazovala nasprotnega. Njegove prvotne barve kože ni bilo več mogoče določiti. Bil je skoraj do črnega ožgan. Njegove trepalnice so bile sivkasto belkaste, a na njegovih vekah je bilo videti lahne gubice. Očesna beločnica ni bila več tako čista in jasna, kakor pri mladem človeku, temveč nekoliko rumenkasto prevlečena. Veliki punčici sta bili nalahno zastrti, kakor da bi nekaj skrivali. V teb očeh, ki so bile zmerom kam drugam obrnjene, četudi so bile uperjene na koga, je bilo nekaj skrivnostnega, čemur ee ni mogel nihče odtegniti. Fer-dinando je nekoč v šali govoril o tem: »Črnci pravijo, da vam je kak čarovnik ukradel dušo, gospod!« — Toda takrat je postal Antonio nepričakovano tako neizmerno besen, da je Ferdinando pobledel in se ni nikdar več upal izreči kaj podobnega. Nelcta je doslej stanovala pri svojem bratu spodaj v hiši upra vitelja. Sedaj pa naj bi postala v novi gospodarjevi hiši gospa. Da se to že davno ni javno zgodilo, niso bili krivi običaji na Žilni obali, temveč okoliščina, da je Ferdinando upal, da se bo sestra omožila s kakim pomorskim ladijskim kapitanom in zapustila Afriko, medtem ko se je Antonio še vedno nekoliko ogibal, da se nc bi brez najhujše potrebe preveč zapletel v obveznosti. Sčasoma pa mu je postala Neleta dejansko nepogrešljiva in s tem se je skusal sprijazniti. V žaru vina, ki ga je krepko nalival, pa se je kapitanova rezerviranost stopila. Tudi svojevrstni gospod Anglež, ki je tukaj igral gostitelja, je postal polagoma vedno prisrSnejši do svojega gosta. »Vidite, gospod lluiz, da smo mi tukaj na Rio Pongo ohranili še kaj svoje šege! Nikake take strahotne pojave, kakor nas dostikrat slikajo razširjene govorice.« »Resda, o tem sem si že na jasnem,« je odvrnil kapitan. »Zelene želve niso edina privlačna točka te dežele. Še druge okusne stvari se namakajo v juhi.« Smehljal se je in gledal bolj začudeno kakor spoštljivo tja preko mize na Neleto. »Sicer pa sem bil na tukajšnje razmere bolj pripravljen, kakor si mislite, gospod,« je nadaljeval. »Naš prijatelj Carlo Cibo je bil kar navdušen, ko je pripovedoval o vašem upravitelju tukaj Pri normalnih okoliščinah bi jaz »Fortune« namreč nikdar ne spravil v trgovino s sužnji, ker je posebno lepa ladja...« »To sem že Čul,« ga je prekinil Antonio. »Carlo mi je o »For- tuni« pripovedoval prav tako navdušeno. Lakho vam tudi v imenu naju obeh rečem, kapitan, da smo hvaležni, da imamo tukaj v Gal-legovini tako ladjo, kakor je »Fortuna« ter tako za dolžnosti vnetega in razumnega moža, kakor ste vi. Ko smo mi tukaj začeli, smo se morali zadovoljiti z vsem, kar je prišlo pod roke. Takrat, od tega je ze približno tri leta, je vzel generalni guverner v Ha-vanni, kar je sploh mogel dobiti na ladjah, ter poslal k nam. — Pošljite mi hitre ladje z razumnimi častniki, a jaz bom podvojit vaš dobiček — sem pisal domov. Zaplenite ladje, če no gre drugače. Kakšen smisel naj bi imelo, če bi morali blago metati v morje? — Na srečno svidenje, kapitan Matanza!« Don Ruiz je trčil in videlo se je, da je bil zelo pomirjen. »Na vaše zdravje, gospod, m — na zdravje gospe!« je odgovoril, da je izrabil priliko. ’ »SloTeniki dom« Uhaja ruk delavnik ob 12. Mesefna naročnina 12 din, ta fnoiemstvo 25 din. ttredniitvo: Kopitarjev« utira 6'Til Telefon 4001 do 4005 Dnrava- Konici«., „ii,„ e Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ce*. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Košifek. ' ’ J