KRANJ, torek, 24. 1. 1984 CENA 17 din Št. 6 Glavni urednik: Igor Slavec Ob 35-letnici izhajanja odlik , ^^^^^^^^^^^^^^ Odgovorni urednik: Jože Košnjek Dvan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V SREDIŠČU Križaj'trikrat *ned deseterico V tekmovanju za svetovni pokal so kili minuli teden na sporedu trije slalomi, dva v Parpanu in eden v Kitzbuhlu. Jugoslovanski alpski Smučarji so prav na vseh tekmah l*neli po enega moža med prvo deseterico. Tržičan Bojan Križaj je izboljševal uvrstitve iz dneva v dan. Na prvem parpanskem slalomu, na katerem je zaradi zamenjave starcih številk bratov Mahre prišlo do Pravega zapleta, je Bojan zasedel ^edmo mesto, po diskvalifikaciji Američanov pa je zmagal Marc Gi-rardelli iz Luksemburga. Jože Kuralt je z uvrstitvijo na 12. mesto še *ujel« nove točke za svetovni pokal. V drugem parpanskem slalomu je Križaj le za las zgrešil mesto na ^magovalnih stopnicah, toda tudi s ^etrtim mestom je bil zaradi manjših napak lahko povsem zadovoljen. **ojan je uspešno serijo nadaljeval *\idi na slalomski preskušnji v Kitz-kiihlu. Po odlični vožnji na prvi pro-Si, ko je po najboljšem vmesnem ča-Su na koncu zaostal za 18 stotink sekunde le za Avstrijcem Gruberjem, 3e v drugi vožnji po napaki in sijajni vožnji Girardeilija zdrknil za mesto £užje. Z uspešnim nastopom se je izkazal še Tomaž Cerkovnik z uvrstitvijo na 13. mesto. V slalomski razvrstitvi svetovnega pokala je Križaj s ^6 točkami na četrtem mestu, Kuralt Pa z 12 točkami 2L- vodi Stenmark Pred Girardellijem in Gruberjem. V Skupnem seštevku vodi Zurbriggen Pred Wenzlom in Stenmarkom, Križaj je s 86 točkami deveti, Franko z ^9 trinajsti in Kuralt z 18 točkami na >3. mestu. pekarna v Naklem Žitova temeljna organizacija Pekarna bo še letos pridela v Naklem graditi novo fcekarno, ki naj bi pričela obratovati ob koncu prihod-J*jega leta — Večje količine % boljša izbira kruha in peciva Kranj — Zmogljivosti kranjske Pekarne, ki je bila zgrajena pred ^3 leti, že dolgo ne zadoščajo za zadovoljivo preskrbo kranjske in ^ržiške občine z osnovnimi in posebnimi vrstami kruha in peciva. Oprema, katere življenjska doba ^e je iztekla že pred 14 leti, je izrabljena in tehnološko zastarela. Delovne razmere v pekarni so Slabe in tudi eden od razlogov, da Se zaposleni neprestano menjavajo in da upada zanimanje za Pekovski poklic. Lani so v pekarni spekli 4700 ton kruha in peciva, medtem ko letos načrtujejo za §5 ton večjo prizvodnjo. Dnevno Spečejo od 12 do 15 ton kruha in Ostalih izdelkov, ne tako redko, Predvsem pred daljšimi prazniki, ba tudi okrog 30 ton. Žitova temeljna organizacija lekarna bo že letos pričela z gradnjo nove pekarne v Naklem *ned Merkurjevo trgovino in skladiščem Živila. Novogradnja bo po Sedanjih cenah veljala blizu 180 bilijonov dinarjev.. Denar bodo zagotovili s prodajo stare pekar-he kranjski Iskri, s posojili banke [n gradbenikov, največji delež pa bosta prispevali temeljna in delo- Vna organizacija. V novi pekarni, v kateri bo večina domače opre b*e, bodo lahko spekli na dan od, m) do 25 ton kruha in ostalih izdelkov, v konicah pa tudi nekoliko več; hkrati pa bodo popestrili *2biro osnovnih in posebnih vrst |*ruha ter peciva. Nova tehnologija ne bo odpravila nočnega dela, ^azen če bi (tako kot so to že stopili v številnih državah) temeljito Spremenili navade porabnikov. Ob novi pekarni bodo kasneje zgradili še osrednje nabavno prodajno skladišče Zitovih izdelkov *a Gorenjsko. C. Zaplotnik Hura, počitnice! — Šolarji so končno dočakali počitnice in v teh dneh se mladež že podi po bližnjih kucljih, irijuga po smučiščih ali si kako drugače krajša zasluženi odmor. Na sliki — bolj ali manj veseli obrazi ob pogledu v spričevala in težke šolske torbe bodo za štirinajst dni sfr-čale v kot. — Foto: F. Perdan Pohvala ali graja za interesne skupnosti Gorenjske interesne skupnosti so morale vezati pri narodni banki 21 milijonov viškov, hkrati so imele 12 milijonov dinarjev primanjkljaja Čeprav so v vseh gorenjskih občinah računali, da bodo osebni dohodki decembra višji kot na primer novembra in oktobra, so se vendarle ušteli. Najbolj so se ušteli v Škofji Loki, kjer so bila izplačila osebnih dohodkov decembra skoraj enkrat višja kot oktobra. To pomeni, da je gospodarstvo vse do konca leta čakalo na dovoljen poračun osebnih dohodkov. Ali se je vse leto obnašalo gospodarno in je šele konec leta ob pokazateljih in prvih ocenah preračunalo, koliko bi bilo smotrno razdeliti za osebne dohodke? Morda pa je v bojazni, da bodo letos prikrajšani zaradi že znanega indeksiranja, decembra na hitro razdelilo vse, kar se je razdeliti dalo. To ni niti tako pomembno, posledica tega pa je, da so morale škofjeloške samoupravne skupnosti družbenih dejavnosti odvesti na zbirni račun pri narodni banki Jugoslavije nekaj več kot 7 milijonov dinarjev ali slab odstotek celotne porabe. V Kranju so morali deponirati pri Narodni banki 5,4 milijona dinarjev, na Jesenicah 4 milijone dinarjev in v Radovljici 5,89 milijona dinarjev. Skupno so gorenjske samoupravne skupnosti vezale za pet let 21 milijonov dinarjev. V Tržiču so imeli 8 milijonov primanjkljaja. Tudi v drugih občinah so posamezne interesne skupnosti imele primanjkljaj, medtem ko so druge morale viške vezati. Skupno so imele gorenjske interesne skupnosti 12 milijonov dinarjev primanjkljaja. Ob tem bi interesne skupnosti lahko grajali ali pa celo pohvalili. Grajali, ker nimajo organiziranih finančnih služb tako, da bi lahko s prelivanjem denarja med skupnostmi zagotavljali likvidnost in sprotno pokrivanje potreb izvajalcev. Pohvalili pa, ker so kljub izredno visokim in nenormalnim povišanjem osebnih dohodkov v zadnjem mesecu še dokaj realno planirale. V Škofji Loki vezan denar ne predstavlja niti odstotka, v Kranju komaj nekaj promil. Veliko večje razburjenje bi nastalo, če bi interesne skupnosti v skrbi, da denarja ne bo treba vezati, planirale prenizke prihodke in bi ob koncu leta učitelji, zdravniki ali vzgojiteljice v vrtcih ostali brez osebnih dohodkov. L. Bogataj Razpoke v ledu Pred tednom dni smo se pogovarjali s člani poslovodnega organa v delovni organizaciji Živila o zamrznitvi cen. Sestavek, ki smo ga objavili minuli torek, smo naslovili Takšne zamrznitve še ni bilo. V sestavku smo zapisali tudi mnenje: Kaže, da so družbenopolitične skupnosti in pristojni organi za odobravanje cen vedeli, da bo 23. decembra nastopila zamrznitev cen, in so zato pohiteli z novimi cenami. V sredo je v časniku Delo izšel članek z naslovom: »Skrivnost« o zamrznitvi cen — vzrok za množično potrjevanje podražitev. V njem je zapisano, da je zvezni sekretar za trg Luka Reljić posebej opozoril, da je bil odlok o zamrznitvi v času, ko so republiške in pokrajinske skupnosti velikodušno odobravale cene, državna skrivnost. »Skrivnost« pa se je brez ovir razvedela in cenike so potrjevali dobesedno serijsko. V petkovem Delu smo prebrali: Doklej še izigravanje? in stališče predsedstva zvezne gospodarske zbornice in sveta zveznih sindikatov, da je treba vse cene, ki so jih neupravičeno dvignili po decembrski zamrznitvi, namudoma vrniti na prejšnjo raven. Naslednji dan pa smo lahko prebrali sestavek Zakaj so cene zbe-zljale tik pred zamrznitvijo? in stališče Zveznega izvršnega sveta, da dodatne razlage odloka o zamrznitvi cen niso potrebne. Vsa omenjena stališča, pojasnjevanja, mnenja, kritike, ugotovitve ... pa kažejo, da takšne zamrznitve res še ni bilo. Predstavniki tržne inšpekcije na Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko ocenjujejo, daje sedanji odlok o zamrznitvi cen predvsem slab. Zvezni izvršni svet ugotavlja, da dodatne razlage odloka niso potrebne. Mnenja inšpektorjev (vsaj kranjskih) pa so, daje odlok vendarle nejasen, saj so bili prejšnji tovrstni odloki malce drugačni oziroma bolj natančno opredeljeni. Kaže namreč, da si je izraz veljavne cene moč razlagati na različne načine, ker so prejšnji odloki imeli poleg tega tudi izraz obstoječe cene. Preveč posplošene so morda v javnosti tudi objave o tako imenovanem 30-dnevnem roku, ki se nanaša na ve-Ijaimost novih cen oziroma na postopek potrjevanja. Med tem ko je za cene proizvodov izvajanje odloka v praksi dokaj jasno, pa si tudi pri sedanji zamrznitvi inšpektorji obetajo precej težav glede nadzora oziroma zamrznitev za storitve. Posebej velja poudariti, da tržne inšpekcije niso pristojne za nadzor pravilnosti postopka pri potrjevanju cen v skupnostih za cene. Le-te pa so kot kaže tokrat marsikje kršile dane pristojnosti. K razjasnitvi nastalega stanja glede zamrznitve in novih cen, ki smo jim kljub zamrznitvi še vedno priča vsak dan, pa je treba dodati tudi to, da je zvezni izvršni svet ob sprejemu odloka o zamrznitvi cen hkrati tudi določil najvišje cene in s tem podražil kar 300 izdelkov in storitev. Skratka, še najbolj jasen odgovor, kaj pomeni odlok o zamrznitvi cen, so številne razpoke* ki jih na vsakem koraku iščemo v ledu, in dokazujejo kako trdno zakoreninjena je inflacija v našem gospodarstvu. A. Žalar Slovenija na obisku v Avstriji Od 30. januarja do 3. februarja bo na Dunaju akcija Slovenija na obisku v Avstriji, ki bo predstavila del naše gospodarske, turistične in kulturne ponudbe — Cilj: pritegniti več avstrijskih turistov in navezati več gospodarskih vezi Ljubljana — Gospodarska zbornica Slovenije ter slovenska in jugoslovanska turistična zveza so nosilke zanimive propagandne akcije Slovenija na obisku v Avstriji, ki se bo odvijala od 30. januarja do 3. februarja v glavnem v dunajskem hotelu Inter Continental. Turistični promet Jugoslavije s sosednjo Avstrijo že desetletje nazaduje. Medtem ko je bilo leta 1970 med vsemi tujimi gosti, ki so obiskali našo domovino, osemnajst odstotkov Avstrijcev, jih je bilo 1980. leta samo še deset odstotkov. Škodljivo pregrado v medsebojni menjavi je dodal še zvezni ukrep o obveznem plačilu pologa za prehod jugoslovanskih državljanov prek meje, ki je na srečo letos nekoliko omiljen. Avstrija s svojimi štirimi deželami je najmočneje zastopana v skupnosti Alpe-Jadran. Tudi zato so se pobudnice akcije Slovenija na obisku v Avstriji odločile, da z delnim prikazom gospodarske, turistične in kulturne ponudbe Slovenije najprej sežejo k sosedom in jih skušajo zainteresirati zanjo. V petih dneh, kolikor bo trajala prireditev na Dunaju, bosta ljubljanska Emona in Center za sodobno oblačenje pokazala del slovenske gospodarske ponudbe, ki bi utegnila zanimati tako avstrijske gospodarstvenike kot turiste pri nas. Razstava v hotelu Inter Continental bo vsebovala dosežke naše tekstilne, plete-ninske in steklarske industrije ter izdelke suhe robe. Turistična ponudba bo strnjena v štiri sklope: morje in rekreacija, slovenski zdraviliški turizem, slovenska kongresna mesta vabijo ter posebni športi v Sloveniji. Ne bo torej alpske ponudbe, ampak predvsem ponudba, ki se od avstrijske razlikuje in ji ni konkurenčna. Prav zato obstajajo tudi dobre možnosti, da se avstrijski in slovenski turistični prostor tesneje povežeta in skupaj učinkoviteje nastopita na evropskem in svetovnem turističnem trgu. Kulturne dosežke bodo na Dunaju predstavili naši vrhunski umetniki kot so veliki simfornični orkester RTV Ljubljana s solistko Dubravko Tomšič-Srebotnjakovo, Aci Berton-celj, Ciril Škerjanc in Eva Novšak-Houška. Za folklorno popestritev bosta poskrbela Koroški oktet in skupina Franceta Marolta, za zabavno pa veliki orkester RTV Ljubljana s pevcem Otom Pestnerjem. Vse dni bo v hotelu Inter Continental tudi predstavitev slovenske kulinarike. Dunajska prireditev bo veljala približno 4,7 milijona dinarjev. Gre za zmerne denarje, ki se bodo, tako upajo pobudniki akcije, obrestovali najkasneje prihodnje leto. Obeti so dobri, saj sosedje kažejo za akcijo veliko zanimanja, posebno vrednost pa ji bodo dala tudi srečanja in pogovori naših družbenopolitičnih, gospodarskih in drugih delavcev z avstrijskimi predstavniki. H. Jelovčan uju ukAi lani med največjimi izvozniki. Kljub velikim težavam pri oskrbi z domačimi Gorenjski čevljarji so WJ*.^»JJ™ -predrage, pomanjkanju deviz in administrativnim ukrepom, ki so ovirali surovinami, ki so pobite todi V™K°P 0 %Toizvodnje. Foto: F. Perdan modernizacijo, so izvozili vec koz puiuu^ r GLAS2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 24. JANUARJA 191 PO JUGOSLAVIJI NEUVRŠČENI O INFORMIRANJU Jugoslovanska delegacija, ki se bo pod vodstvom člana ZIS in zveznega sekretarja za informiranje Mirka Čalovskega udeležila ministrske konference neuvrščenih držav o obveščanju, je odpotovala v Djakarto. Tam se je začelo zasedanje medvladnega sveta neuvrščenih držav za obveščanje, ki ga sestavljajo predstavniki 21 držav, med njimi tudi Jugoslavije. Zasedanje je priprava na splošno ministrsko konferenco neuvrščenih držav o obveščanju, ki se bo v Djakarti začela v četrtek. REDUKCIJE SAMO ŠE V MAKEDONIJI Poraba električne energije se veča. Sedaj znaša med 203 do 205 milijonov kilovatnih ur dnevno. Če bi imeli proizvodnjo večjo za 20 milijonov kilovatov, bi nikjer ne bila potrebna izklapljanja. Sicer je oskrba v zadnjem času dokaj normalna, gospodinjstva izklapljajo le še v Makedoniji in to vsak četrti dan po šest ur. JAJCE NAJUSPEŠNEJŠI TURISTIČNI KRAJ Na sklepni prireditvi v okviru akcije za večje gostoljubje in kakovost storitev turističnih krajev v letu 1983, organizirala jo je Turistična zveza Jugoslavije, so mestu Jajcu izročili posebno zlato plaketo. Jajce so namreč razglasili na najuspešnejši turistični kraj v naši državi. Akcija je potekala v štirih poletnih mesecih minulega leta, pri ocenjevanju pa so upoštevali gostoljubje, kakovost storitev, zunanji videz mesta in prireditve. NATURISTI ZA HARMONIJO NARAVE Na skupščini republiške zveze naturistov v Celju so pregledali delo zveze od ustanovitve pred štirimi leti. Kot je poudaril predsednik \1adimir Lah, si je zveza pridobila ime in ugled v sosednjih deželah, doma pa se je prizadevala iskati nova natu-ristična središča oziroma doseči dopuste za letovanje svojih članov. Dobro je sodelovala tudi s Turistično zvezo Slovenije. Zveza ima med 1200 in 1500 članov. V prihodnje naj bi se povezala predvsem s slovensko zvezo za varstvo okolja. Pripravljena je sodelovati tudi z društvi v Srbiji in na Hrvatskem. IZVOZ KERAMIČNIH PLOŠČIC V Novolesovem tozdu Industrija gradbene keramike v Račjem selu pri Trebnjem so lani izdelali skoraj 600.000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic, kar pomeni najuspešnejšo proizvodnjo doslej. Uveljavljajo pa se tudi v tujini, saj so nekaj de-settisoč kvadratnih metrov ploščic izvozili v ZRN. Lani so uspeli znižati tudi proizvodne stroške, veliko so privarčevali pri porabi energije in izboljšali so kvaliteto izdelkov. V Iskrini tovarni v Otočah jim ne manjka tudi za druge zanimivih sindikalnih izkušenj. Lani so se odločili, da bolje poskrbe za preventivno zdravstveno varstvo. 11 delavcev so poslali v zdravilišče, pri čemer so sami, glede na osebni dohodek, plačali do 30 odstotkov stroškov. Ob koncu leta so ugotovili, da ti delavci tovarniškega zdravnika niso več obiskali. Recept za dobro delo sindikata Sindikalne izkušnje v Iskrini tovarni v Otočah zvene kot pravi recept za dobro delo sindikata — Brez dobro utečene organizacijske povezave znotraj tovarne sindikalna organizacija ne more dobro delati, v veliko oporo pa ji morajo biti strokovne službe, ki uresničujejo sindikalne pobude —• Sindikat lahko veliko naredi pri izvolitvi pravih delavcev v samoupravne organe, svoje probleme pa morajo reševati sami, ne iskati pomoči drugod Otoče-V 556-članskem delovnem ^. ..._ _ kolektivu Iskrine tovarne Instrumenti v Otočah, ki spada v okvir Iskre Kibernetike Kranj, se lahko brez zadrege pohvalijo z dobrim delom sindikalne organizacije. Še več, njene izkušnje so lahko pravi recept za dobro delo sindikata. »Začenjajo se pri pravilnem pojmovanju vloge sindikata v naši samoupravni družbi. Brez dobro utečene organizacijske povezave znotraj tovarne sindikat ne more dobro delati, saj je le eden od dejavnikov in proti delavskemu svetu se vendar ne more boriti,« pravi večletni predsednik osnovne organizacije sindikata Edo Zaplotnik. Pred časom ga je nasledil Janez Pogačnik in oba sta nam v en glas dejala, da ni dovolj, če je predsednik dober, da je bistvenega pomena prav organizacijska povezanost znotraj tovarne. Povezanost, ki odseva tudi v tem, da se sindikalna organizacija ne ubada s stvarmi, ki so operativnega značaja in spadajo med opravila strokovnih služb. Marsikje namreč prav tu dela ne znajo razdeliti in sindikalisti poleg svojih delovnih dolžnosti ne morejo postoriti vsega v sindikalni organizaciji, ker jim nenehno zmanjkuje časa. V Iskrini tovarni v Otočah se na rednih tedenskih sestankih o vseh stvareh pogovorijo predsedniki samoupravnih organov, predsednik osnovne organizacije sindikata, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, poleg pa je tudi sekretar tovarne. Enkrat mesečno se jim pridruži direktor in predsednika mladinske in borčevske organizacije. Na teh sestankih sproti obravnavajo vse probleme, se dogovarjajo o bodočih nalogah in akcijah, nakar vsak postori svoje delo. Predsedniki družbe-no-političnih organizacij so vselej povabljeni tudi na zasedanje delavskega sveta. Tako je predsednik nenehno na tekočem z vso problematiko delovne organizacije. Samo se sedaj zastavi vprašanje, kako je predsednik povezan z delavci. Oblikovanih imajo 15 sindikalnih skupin, vsaka ima delegata v izvršnem odboru, ki tako vzdržuje zvezo z delavci. Sestanki izvršnega odbora niso nikoli vnaprej trdno uokvirjeni, to so razgovori, na katerih lahko vsak pove svoje težave in probleme, brez vsakršnih formalnosti. Glasovanja ne poznajo; dokler se stvari ne dogovorijo, zadeva ni zaključena. »Problema neke sredine vendar ne moremo razrešiti s preglasovanjem,« pravi Edo Zaplotnik. Veliko pa lahko sindikat naredi pri izvolitvi pravih delavcev v samoupravne organe, saj s tem zagotovi, da bodo odločali resnično v interesu celotnega kolektiva. V samoupravne organe zato v Iskrini tovarni v Otočah volijo dobre delavce, ki so zgled drugim. Vendar tudi takšnih ne, ki večno negodujejo ali le kimajo. Na takšen način svoje probleme rešujejo sami, ne iščejo nasvetov drugod, saj se dobro zavedajo, da svoje probleme najbolje poznajo sami in da še tako dobrohotni nasveti drugih najboljše rešitve ne morejo dati. Seveda sindikalni organizaciji še naprej ostajajo vse njene običajne naloge, kot je skrb za rekreacijo in kulturno dejavnost delavcev, za letovanje in oddih, za proslave in prireditve ob praznikih. Ob tem moramo povedati, da tovarna zgledno sodeluje s krajevno skupnostjo Ljubno. V znatni meri tudi zaradi tega, ker je edina tovarna v krajevni skupnosti in ker v tovarni dela veliko domačinov. Da pohvale o delu sindikata v Iskrini tovarni v Otočah niso iz trte zvite, najbolje pove delovna akcija, ki prav sedaj teče za pravočasno uresničitev izvoza v Iran, o čemer smo že pisali. M Volčjak Delegatsko vprašanje Zdravnik ali doktor Na petkovem sestanku radovljiških delegatov, ki svoje delegate pošiljajo v zbor združenega dela republiške občinske skupščine, so sestavili naslednje delegatsko vprašanje: »Diplomanti medicine se že vrsto let potegujejo za naslov »doktor« in to utemeljujejo z zaposlovanjem v tujini. Menimo, da bodočih zdravnikov ne šolamo zato, da bi se zaposlovali v inozemstvu, zato nas zanima ali je študij medicine v Jugoslaviji usklajen s potrebami zdravstva in koliko stane celoten študij enega diplomanta na medicinski fakulteti v Ljubljani.« Ustanovitelji Glasa občinske konference STOL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Hu-mer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Žleblr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-335, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina 550.— din. Sodelovanje združenega dela s krajevnimi skupnostmi Pomemben del samoupravljanja, demokracije in razvoja je ti povezava združenega dela s krajevnimi skupnostmi — Med č trtkovim obiskom v Kranju se je delegacija skupščine SR Slov nije, ki jo je vodil predsednik Vinko Hafner, v krajevni skupna Stražišče pogovarjali s predstavniki združenega dela in neka! rih krajevnih skupnosti skupnosti Stražišče izpostavili i prednostni nalogi. Prva je krožna: sta, katere urejevanje se vl©£e ie ta in je hkrati tudi obveza enega prejšnjih samoprispevkov; druga: je povečanje telefonskega omrc in pridobitev novih telefonskih p ključkov. Predstavniki združen* dela so izrazili pripravljenost, te? bleme rešiti, in skupno obnoviti Tt stilindusove menze oziroma obrt družbene prehrane v Straži Predstavniki krajevnih skupite Orehek-Drulovka in Gorenja S* pa so izrazili želje, da bi še bolj? globili sodelovanje s Planiko ozi" ma s Tekstilindusom. Tako eni * drugi pa ugotavljajo, da je bilo " danje sodelovanje dokaj uspešno Kranj — »Pobuda, da bi se v krajevni skupnosti srečal z njenimi predstavniki in predstavniki združenega dela, je nastala že pred časom; takrat, ko smo govorili o sodelovanju sindikatov s krajevnimi skupnostmi.« Tako je v četrtek, med delovnim obiskom delegacije skupščine SR Slovenije, ki je dopoldne obiskala Planiko in Tekstilindus, popoldne povedal na sestanku v krajevni skupnosti Stražišče predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner. Razen predstavnikov krajevne skupnosti Stražišče so se srečanja udeležili tudi predstavniki večjih delovnih organizacij, krajevnih skupnosti Orehek-Drulovka in Gorenja Sava ter občine. Sestanek, ki je trajal dobro poltre-tjo uro, je izzvenel v ugotovitev, ter hkrati potrdil že pred časom zapisano stališče, da je dobro sodelovanje združenega dela s krajevnimi skupnostmi pomemben del samoupravljanja, demokracije in razvoja. Čeprav je v kranjski občini 45 krajevnih skupnosti, v katere je po vojni združeno delo veliko vlagalo, pa ne moremo tudi mimo ugotovitve, da je v krajevnih skupnostih, kjer imajo organizacije združenega dela svoj sedež, treba različne oblike sodelovanja med organizacijo in krajevno skupnostjo nenehno negovati in poglabljati. To potrjuje tudi podpis samoupravnega sporazuma o trajnem sodelovanju, ki sta ga pred nedavnim podpisala delovna organizacija Sava in krajevna skupnost Stražišče in je prvi te vrste v občini. Na območju krajevnih skupnosti Stražišče, Orehek-Drulovka in Gorenja Sava imajo sedež štiri večje delovne organizacije: Tekstilindus, Iskra. Sava in Planika. Precej krajanov iz teh treh krajevnih skupnosti je zaposlenih v omenjenih delovnih organizacijah. Zato je razumljivo, da je sodelovanje med združenim delom in krajevnimi skupnostmi bolj poglobljeno in tudi izvirno, kar pa spodbujajo tudi razvojni programi na tem območju. Posebno za Stražišče ter Orehek-Drulovko je v zadnjih letih značilen hiter razvoj in širjenje. V prihodnje pa naj bi ti dve krajevni skupnosti pospešeno preraščali povprečne razvojne okvire. V krajevni skupnosti Stražišče, ki ima približno 4500 prebivalcev, že zdaj posvečajo vso pozornost razvijanju sosesk, ki bodo slej ko prej najbrž prerasle v samostojne krajevne skupnosti. Ugotavljajo, da na tej poti tako politično, organizacijsko kot samoupravno uspešno razvijajo različne oblike dela. Podobno je tudi* v krajevni skupnosti Orehek-Drulovka, ki ima že približno 1500 prebivalcev in bo kmalu zaradi novega naselja na Drulovki še veliko večja. Vzrok za poglabljanje vezi med organizacijami združenega dela in krajevnima skupnostima pa ni le razvojni program obeh krajevnih skupnosti, marveč tudi nenehni razvoj omenjenih delovnih organizacij, zaradi katerega le-te tako ah drugače vplivajo na delo, okolje in življenje v teh krajevnih skupnostih. Glede sodelovanja z organizacijami združenega dela so v krajevni K oceni dosedanjega sodeloval* med združenim delom in omenje mi krajevnimi skupnostmi pa veš dodati tudi v razpravi povedano « sel predstavnika delovne organjz* je Planika: »Da glede posamezc vprašanj in problemov med dele** mi organizacijami in krajevni? skupnostmi najdemo skupni^ je: je veliko odvisno tudi od ljudi, ki-' lajo v krajevnih skupnotih! A. Žal* Vključevanje mladik v telesno kulturo Radovljica — Po podatkih r* vljiške telesnokulturne skupnosti lani v plavalnih tečajih redno v* ] 432 otrok, kar je več kot leto pop Kljub lanskim slabim snežnim? " meram se je v smučarske te* vključilo 754 otrok. Za športno značko je lani teto i valo kar 2.700 učencev osnovnih * iz vse občine. Telesnokulturna sk K nost pa skupaj s športnimi društv TVD Partizan organizirala §e 0tč ska prvenstva v desetih športnih| nogah. Skupaj s komfsijo za spor rekreacijo pri občinskem sindii nem svetu pa tudi športne sindi-' ne igre v devetih panogah. TJdelč se jih je 2.672 članov sindikata, tega 637 žensk. j Seminar za sekretarje Radovljica — Za novoizvoljene kretarje osnovnih organizacij ^' komunistov so v soboto, 14. janu-s na Bledu in v Radovljici pripra seminar. Od 109 povabljenih sd tarjev se jih je seminarja udel? 89, od tega 48 z blejskega in skega območja in 41 z radovljiški Na programu so bile teme in razf ve o vlogi, organiziranosti in dah delovanja zveze komunisti vlogi in delovanju osnovnih org* zacij v svojem okolju, o spi0šF ljudskem odporu in družbeni zaščiti. Posebej so obravnavali a? alna in organizacijska vprašanj** lovanja zveze komunistov v občm; posebnim poudarkom so obravn* li družbenoekonomske odnose in daljni razvoj občine. 40 let geodetske službe v Sloveniji Geodetske podatke uporabljajo mnoge stroke 40-letnico geodetske službe v Sloveniji so s priložnostnimi slovesnostmi počastili tudi po občinah in v radovljiški so geodeti prejeli medaljo občine — Geodetska služba ima na naših tleh več kot stoletno zgodovino, njene podatke in izdelke danes uporabljajo številne stroke, ki se ukvarjajo s prostorom — Prizadevanja gredo v smeri vključevanja v družbeni sistem informiranja Radovljica — Natančno štirideset let je minilo v petek, 20. januarja, odkar je bila z odredbo glavnega štaba NOV in POS osnovana geodetska sekcija. Partizanske enote je oskrbovala s kartami in načrti, kmalu so se lotili izdelave situacijskih kart posameznih območij, izdajali so publikacije z napotki za branje topografskih kart. Ob 40-letnici dela službe i i je v zadnjih desetletjih doživljala vse ve i i bseg, so pripravili priložnostne slo-vesno.s di po občinah. V ,,v'ljiški občini je geodetska uprava prejel) medaljo občine Radovljica, ki jo je načelni u in dolgoletnemu geodetskemu delav- cu Pavlu Uriicu izročil predsednik radovljiške občinske skupščine Boris Šetina. V utemeljitvi so zapisali, da geodetska uprava vestno in uspešno opravlja upravne in strokovne naloge, posebej pri vodenju katastra zemljišč, katastra komunalnih naprav, registra območij teritorialnih enot in evidence hišnih številk. Posebno skrb posveča izdelavi in vzdrževanju katastra in evidenc, vzdrževanju mreže geodetskih točk, geodetske prostorske dokumentacije in drugim nalogam. Vestno opravlja storitve za občane ter za uporabnike, ki geodetske podatke uporabljajo pri svojem delu, pri čemer velja posebej omenili uresničeva- nje nalog na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. »Uspešno delo geodetske uprave je rezultat prizadevanja vseh njenih delavcev, posebej dolgoletnega predstojnika Pavla Grilca,« je dejal Boris Šetina. Že utemeljitev sama oriše današnje osrednje naloge geodetov. Povedati pa moramo seveda, da njeni začetki segajo več kot stoletje nazaj. Prva katastrska izmera se je. na Slovenskem začela leta 1821, pri obnovi zemljiškega katastra pa je pomembno leto 1869, Zemljiški kataster je kmalu postal osnova za izdelavo zemljiške knjige, ki jo vodijo pravosodne ustanove. Po osvoboditvi je bila v Radovljici za območje tedanjih občin Radovljica, Bled, Bohinj in Jesenice pristojna izpostava katastrskega okraja Kranj. Prelomnico pomeni leto 1953, ko je bil ponovno uveden katastrski dohodek kot osnova za obdavčevanje kmetov. Katastrski uradi so se strokovno okrepili s po vojni izšolanimi geodeti. Nadaljno razvojno stopnico predstavlja leto 1967, ko je bil sprejet prvi srednjeročni program geodetskih del. Začeli so sistematično izdelovati načrte v merilih 1:5000 in 1:10.000, večjo pozornost so posvetili kartografski dejavnosti, osnovali so nove evidence. Cilj vsega dela je postal prostorski informacijski sistem, ki uporabnikom daje po- datke o naravnih in ustvarjenih danostih?8 štora. Katastrski urad v Radovljici je leta!' prenehal delati kot okrajni urad, delo vi jul za območje sedanje radovljiške in seniško občino. Leta 19t>3 jo jeseniška ot* osnovala svojo geodetsko službo, leta 19; se je v radovljiški katastrski urad prem val v sedanjo geodetsko upravo. Z novim zakonom sta bila leta 1970 geg skim upravam naloženi novi nalogi: i:,d. geodetskih osnov za lokacijsko dokurnen* jo in zazidalne načrte ter zakohebe objV-Nove kvalitete v geodetsko delo sta vn* kasnejša zakona o geodetski izmen m ze* škem katastru ter sodelovanje pri izvedbi; tističnega popisa prebivalstva m vzpo^ tev evidence hišnih številk. Na ravni Slovenije so začeli izdelovat: ten kartografski material vseh potrebnih ril, ki po občinah služijo kot geodetska os* za podrobnejše karte. Geodetske podatfc' izdelke danes uporabljajo mnoge stroj« so uporabni pri urbanistični dokument--vseh vrst, pri kategorizaciji kmetijskih J ljišč in podobno, pozabiti pa seveda ne s* mo, da jih koristno uporabljajo na pod«* splošnega ljudskega odpora in družbene' mozaščite. M Vol rf \ Torek. 24. januarja 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN O Kje dobiti denar za pokritje izgube prešibke, da bi lahko računali na izdatnejšo pomoč. Prav tako ni moč računati na povrnitev izgubljenega prihodka, na večje podražitve torej, čeprav je jasno, da je izgubo zakrivila družbena kontrola cen. V različnih samoupravnih sporazumih je v jedrski elektrarni bodo morali pokriti 753 milijonov dinarjev, v drugih organizacijah elektrogospodarstva pa 3.096 milijonov dinarjev izgube — Lanske poteze, ko so zaradi izgube zmanjšali Amortizacijo, ne nameravajo ponoviti — Obvezno plačilo prispevka? Dokončne podatke o lanski izgubi v sestavljeni organizaciji Elektrogospodarstva Slovenije bodo dali zaključni računi temeljnih organizacij, ^o sedanjih ocenah pa bodo morali v Jedrski elektrarni pokriti 753 milijonov dinarjev, za kar bodo uporabili sredstva interesne skupnosti, ki so sicer namenjena za elektroenergetske naložbe. V vseh drugih organizacijah elektrogospodarskega sistema Slovenije pa bo še 3.096 milijonov dinarjev izgube. Kje vzeti denar za pokritje izgube, ^Szdaj še ni jasno. Po zadnji seji so-^eč delegati delavskega sveta sesta-vljene organizacije slovenskega Elektrogospodarstva še niso oprostili *^nske poteze, ko je bila izguba iz le-^ 1982 pokrita le formalno. Tedaj so ^koristili zakonsko možnost in ^manjšali znesek amortizacije, s či-***er so že pred oddajo zaključnega £^čuna na papirju izgubo odpravili, ^akšna papirnata rešitev seveda od Nikoder ni pripeljala manjkajočih Milijard dinarjev. Snedla je le investicijam namenjena sredstva amortizacije in zmanjšala likvidnost v organizacijah elektrogospodarstva. Delavski svet je sklenil, da se kaj 5^kega ne sme ponoviti. Nasprotuje tudi temu, da bi se s sanacijskimi Programi po temeljnih organizacijah rotili iskanja sanatorjev in sredstev ^ odpravo izgube. V takšnem postopku bi namreč rudarje in druge ?eiavce v elektrogospodarstvu zade-^ vse zakonske sankcije, čeprav iz-^U.ba ni nastala zaradi slabega dela Mi zaradi poslovne neuspešnosti, resda zapisano, da bodo uporabniki električne energije poskrbeli za dodatno finančno pokritje, če s ceno električne energije ne bo moč pokriti stroškov proizvodnje električne energije. V republiških krogih se te dni ukvarjajo z zamislijo, da bi prav uporabniki električne energije zbrali dodatna sredstva za pokritje lanske izgube. Obvezno plačilo ustreznega prispevka za odpravo izgube bo morda predpisal poseben republiški zakon. Optimistične napovedi zaposlovanja Bo po gorenjskih občinah letos spet zmanjkovalo delavcev, kot je bilo to značilno za leta brez sedanjih gospodarskih težav? Napovedi združenega dela po novem zaposlovanju so tako optimistične, da jim je težko verjeti ^mveč zaradi administrativnih po- egov v cene energije. _ Kako torej najti drugačno rešitev? ^bčinske in republiške rezerve so ^asedala bo ^dovljiška skupščina ^Radovljica — Minuli teden so j^edsedniki zborov skupščine občine ^J^dovljica določili datum naslednje fc^Je občinske skupščine, ki bo 15. fe-^Uarja. Med drugimi pomembnimi točkami dnevnega reda bodo delegati * Prejemali resolucijo o politiki družbenoekonomskega razvoja občine Radovljica v letošnjem letu. Pripra-^ ^ tega dokumenta ni bila preprosta, so delegacije poslale kar 29 pn-^mb. Med petimi odloki je tudi predlog ^loka o spremembi odloka o pridevku za zagotavljanje sredstev za Intervencije v proizvodnji hrane do 1985, osnutek odloka o zakloniščih ter predlog odloka o spremembi dopolnitvi odloka o komunalnih ^ksah. Tako optimističnih številk o potrebah po delavcih v tem letu gorenjske delovne organizacije niso poslale skupnostim za zaposlovanje vsaj že dve leti. Medtem ko so tako lani kot leto prej v gorenjskih občinah v načrte zaposlovanja pisali skromne odstotke potreb po novih delavcih, ki pa do konca leta niti niso bili doseženi, pa je letos slika povsem drugačna. Resolucije imajo v predlogih sicer še vedno skromnejše odstotke rasti zaposlovanja — od pol pa do 2 odstotkov, kar je vsekakor realno, napovedi organizacij združenega dela pa so povsem preskočile resolucij-ske meje. ' Seveda to nikakor ne pomeni, da bo v tem letu možno v nekaterih občinah po napovedih združenega dela zaposliti kar za 4 odstotke več delavcev, kot je to primer iz tržiške in škofjeloške občine. Bolj verjetno bo po usklajevanju potreb v okviru občinskih skupnosti za zaposlovanje končna številka dosti nižja, še posebej, če bo ugotovljeno, da gre za napake pri planiranju, kar tudi ni tako redko. Predvsem pa bo treba ugotoviti, če je načrtovano večanje števila zaposlenih v skladu z rastjo dohodka oziroma ali ga. dovoljuje tud\ stopnja rasti izvoza doseženega za posamezno delovno organizacijo. Kakorkoli že, težko bi bilo verjeti, da se v združenem delu po dveh, treh letih dejansko produktivnega zaposlovanja znova odpirajo možnosti za zaposlitev ne le celotne generacije zaključujoče šolane mladine, pa še bi ostalo delovnih mest za delavce iz drugih področij. Vendar pa na tak zaključek navajajo le skupne številke napovedi iz združenega dela, podrobnejša proučitev potreb po novih delavcih pa bi žal pokazala, da je večina ponujenega dela le za nekvalificirane ali priučene delavce. Zaradi tega se verjetno tudi ne bo kaj dosti spremenila situacija med nezaposlenimi po gorenjskih občinah, med katerimi se zadnje dve leti neprestano veča delež mladih z zaključenim šolanjem na srednji, višji in visoki stopnji. Zanje se zato kljub večji ponudbi dela vendarle še ne odpira kaka posebno dobra priložnost — razen če vendarle ne bodo pristajali na sprejem dela, za katerega so v letih za družbo precej dragega šolanja pridobili previsoko izobrazbo. Dosedanje izkušnje kažejo, da ne bodo posegli. Verjetno pa bi bilo treba pripraviti ustrezne programe prekvalifikacij ali dokvalifikacij, kakor že imenujemo prilagajanje potrebam združenega dela, kar pa ni niti najmanj lahka naloga. L. M. Premalo naložb V radovljiški Občini ugotavljajo velik razkorak med načrtovanimi in uresničenimi naložbami — Vzroki so v dokaj optimističnem načrtovanju in slabo izdelanih naložbenih programih ter seveda v težavnem uvozu opreme — Povečuje se delež izvozno usmerjenih naložb, malo je bilo negospodarskih Radovljica — V radovljiški občini je bila lani naložbena dejavnost še skromnejša kot leto poprej. Delno je to posledica zaostrenih gospodarskih razmer in težavnega uvoza opreme. Vendar kljub temu organizacije združenega dela dokaj optimi- Dobro naložen denar Dve petini združenih sredstev za razvoj gospodarskih de javnosti v krajevnih skupnostih so le-te dobro uporabile Kranj - Na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih komunalnih potreb občanov v kra jevnih skupnostih v kranjski občini je bilo lam v skladu s kriteriji ze lpnostih „ delitev dve petini združenih sredstev za razvoj gospodarskih dejavnosti v krajevnih skupnostih planiranih okrog 8,5 milijona dinarjev. Izvršni svet občinske skupščine je v prvi polovici lanskega leta ta sredstva hamenil za pospeševanje razvoja ovčereje, za telefonsko povezavo krajevne skupnosti Jošt, za pospeševanje turizma na Jezerskem, za obnovo ceste na Njivice v krajevni skupnosti Podbhca. Sredstva je prispeval še za raziskave o gradnji malih hidroelektrarn v občim in za obnovo male elektrarne na Kokri v krajevni skupnosti Kokra ter za obnovo vodovoda do vasi Sidraž v krajevni skupnosti Senturska gora. ■ Iz poročila komisije za delovanje krajevnih skupnosti pri izvršnem svetu pa ie razvidno, da je bilo lani šestim krajevnim skupnostim ha hribovitem območju v kranjski občini za pospeševanje razvoja gospodarskih dejavnosti dodeljenih dobrih 11 milijonov dinarjev zdruze hih sredstev Ker je bilo do konca leta le.se malo časa, vsi programi v krajevnih skupnostih niso bili uresničeni, čeprav podatki kažejo, da so bila ta sredstva dobro naložena in da so krajani s samoprispevkom in prostovoljnim delom vložena sredstva obogatili. Razlogi, da programi hišo bili uresničeni, so bile tudi zamude pri pnpravi dokumentacije Prezaposlenosti izvajalcev del in pomanjkanje posameznih gradbenih Materialov. Od sredstev, ki so bila lani na voljo, so tako krajevne skupnosti izkoristile približno 7,5 milijona dinarjev oziroma 67,88 odstotka. Vendar pa vsa načrtovana in tudi začeta dela nameravajo krajevne Skupnosti končati v prvi polovici tega leta. Od pomembnejših del, v katera so bila vložena združena sredstva, dela pa že lani končana, so: telefonska povezava krajevne skupnosti ^ošt asfaltiranje dveh cest na Jezerskem in ureditev odvodnjavanja % cesti iz Planšarskega jezera. Skoraj končana je tudi obnova vodovoda do vasi Sidraž v krajevni skupnosti Senturska gora. Kar pa zadeva Wadnio male hidroelektrarne Povšnar v krajevni skupnosti Kokra, Je bila zbrana vsa potrebna dokumentacija in nabavljenega je bilo ne-*tai materiala Tako naj bi bila hidroelektrarna zgrajena letos. Cesta ^a Njivice v krajevni skupnosti Podblica pa naj bi bila po programu ^k&v^l zaradi objektivnih razlogov torej niso bili UresmTent lahko ugotovimo, da so bila za zdaj uporabljena združena Sredstva v krajevnih skupnostih dobro naložena. ^ stično načrtujejo naložbe in sape jim često zmanjka že pri podrobni izdelavi naložbenega programa. Manjka jim strokovnjakov, ki bi bili kos zapletenim nalogam. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva so lani načrtovale za približno 1,8 milijard dinarjev naložb, kar je bilo skoraj enkrat toliko kot je bilo uresničenih leto poprej. Delež gospodarskih naložb v družbenem proizvodu naj bi znašal 24 odstotkov, kar bi bil seveda velik korak, saj je bila leta 1982 16-odsto-ten. Žal načrtovana tehnična struktura naložb ni bila najboljša, saj bi dobro polovico denarja porabili za zidove in le slabih 40 odstotkov za opremo. Vseh podatkov o lani uresničenih naložbah še nimamo, zadnji ima datum 10. december in pravi, da so organizacije združenega dela prijavile nove naložbe v predračunski vrednosti 469 tisoč dinarjev. Do konca lanskega novembra so nabavile opremo v predračunski vrednosti 266 tisoč dinarjev, kar je znatno manj kot so načrtovale. Načrti so namreč napovedovali, da bodo kupile za 471 tisoč dinarjev domače in za 227 tisoč dinarjev uvoženene opreme. Leta 1982 so v radovljiški občini uresničili dobrih 60 odstotkov načrtovanih naložb in z gotovostjo lahko rečemo, da je bila lani uresničitev naložbenih načrtov še slabša. Med lani zaključenimi naložbami je bila največja nova Elanova tovarna plastike, ki je v znatni meri namenjena izvozu. Med lani začetimi izvozno usmerjenimi naložbami pa je načrte uspelo uresničiti le delovni organizaciji LIP, ki je preuredila obrat gradbenih plošč, in Plamenu iz Krope. Hotel Golf na Bledu je začel graditi depandanso, ki bo nared maja letos. Na področju kmetijstva bo naložba v farmo na Bledu zaključena spomladi. Z izjemo naložb na področju stanovanjsko komunalne dejavnosti je bilo lani negospodarskih naložb malo, saj so se zmanjšale za skoraj polovico. M. Volčjak Letos še večje obremenitve Čeprav napovedi niso bile rožnate, smo lani v Sloveniji ob izredni aktivnosti poslovodnih in proizvodnih delavcev dosegli dokaj ugodne rezultate. Industrijska proizvodnja je bila večja za dobre 3 odstotke, kar pomeni, da je bil porast enkrat večji od planiranega, izvoz je bil planiran 18 odstotkov večji kot predlani in realno smo dosegli 14 odstotkov večjega na konvertibilno področje. Porast dohodka je bil v Sloveniji nad jugoslovanskim povprečjem. V leto 1984 je slovensko gospodarstvo zakoračilo z mnogimi obremenitvami, ki bodo vplivale na pogoje gospodarjenja. Čeprav je jugoslovansko gospodarstvo enotno v mnenju, da se temeljno razpolaganje z devizami ne sme poslabšati, da se omogoči izvoznikom, da del deviz zadržijo zase in za tiste, ki v reproverigi sodelujejo pri izvozu in da se med te devize lahko upošteva tudi del, ki je potreben za modernizacijo oziroma opremo, novi devizni zakon večino teh pripomb ne upošteva in tako nadalje zaostruje pogoje gospodarjenja. Prav tako se je gospodarstvo poenotilo glede cenovne politike in sicer tako, kot je zapisano v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije. To pomeni, da bi pri določanju cen v večji meri upoštevali ekonomske zakonitosti. Kjer ponudba presega povpraševanje, kjer se ne da kontrolirati in ob novih artiklih naj bi uveljavili svobodno določanje cen. To velja za več kot 50 odstotkov proizvodnje. Ostale cene pa naj bi urejali s samoupravnimi sporazumi. Toda stvari se urejajo drugače. Namesto predlaganih rešitev je gospodarstvo dočakalo polletno zamrznitev cen, ki naj bi prinesla program izhoda iz podivjane inflacije. Ta obljuba je že peta v zadnjih treh letih. Zaradi tega bodo pospodarski pogoji letos težji, posebno še, ker se nadaljujejo težave iz preteklih let. Visoko lansko inflacijo vsaj z 20 odstotki prenašamo v letošnje leto, visoka je notranja in zunanja nelikvidnost. Saldo odlivov v tujino se od leta 1982 povečuje. Predlani smo za odplačilo tujih dolgov porabili 2,9 odstotka družbenega proizvoda, lani nekaj manj, letos pa bo v Sloveniji šlo za ta namen kar 7,8 odstotka družbenega proizvoda. Tudi odlivi v federacijo se povečujejo in sicer z 8,4 odstotka leta 1982 na 9,3 letos. Razpoložljiva sredstva za potrošnjo se tako v slovenskem gospodarstvu zmanjšujejo z 88,7 odstotka leta 1982 na 78 odstotkov letos. Investicije, ki so že predlani znašale 22 odstotkov družbenega proizvoda, bodo zdrsnile na 16,9 odstotka in bodo po vrednosti znašale 91 milijard dinarjev. To pa je prav toliko, kot-znaša obračunana minimalna amortizacija. To pa pomeni, da bo letos zelo manjkalo denarja za najbolj nujno modernizacijo proizvodnje, za investicije v produktivnejše delo, za konkurenčnejši izvoz. Izhod bo treba iskati z združevanjem sredstev v reprodukcijskih verigah in v skrajno selektivnih pristopih k naložbeni politiki. Ker pa se je treba s težavami spopasti in si prizadevati, da bo tudi leto 1984 prineslo napredek, bo treba letos nadaljevati bitko za čim večjo proizvodnjo, za boljše in produktivnejše delo, za večanje konvertibilnega izvoza, prestruktuiranje proizvodnje ... Le s tem bomo zagotovili primeren dohodek in zaustavili tudi padanje osebnega standarda, hkrati pa omogočili, da bomo mogli poravnavati obveznosti, ki so letos visoke tako doma kot v tujini. ^ g Turistična taksa vreča za vse Ko so na Bledu leta 1886 ustanovili Zdraviško komisijo, ki naj bi skrbela za čim boljše počutje gostov v tem letovišču in zdravilišču in že prihodnje leto začeli šteti goste, so se domislili, naj bi gostje, ki prihajajo na Bled letovat, plačevali tudi posebno pristojbino. Tako je nastala turistična taksa, ki so jo takrat imenovali zdraviška taksa, posebej pa so zaračunavali še godbeno takso. Iz tega vira naj so plačevali promenadno godbo, ki je vsako popoldne in vsak večer zabavala goste tako v Zdravi-škem parku kot po vrtovih posameznih hotelov. To grdo navado, turistično takso, smo ohranili tudi po vojni vse do današnjih dni. V začetku smo je uporabljali, vsaj na Bledu je bilo tako, za razne turistične propagandne akcije, za prireditve, za urejanje kraja in seveda tudi za poslovanje same Zdraviške komisije, pozneje našega turističnega društva. Vendar, bolj ko se je organiziranost našega turizma spreminjala in dopolnjevala, več je bilo razprtij in navskrižnih mnenj o uporabi takse. Že v radovljiški občini je bilo vse do sedaj več različnih vrst rabe takse. Še vedno je bilo najbolje na Bledu, kjer jo je po posebnem programu rabilo največ turistično društvo v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Dru- god so jo prepuščali hotelskim organizacijam, krajevnim skupnostim, kampu Šobec in podobno. Enako ali še slabše je bilo v jeseniški občini. . Turistična zveza Slovenije je pripravila poseben dogovor o uporabi turistične takse. Večina društev je dogovor podpisala, a praksa gre še vedno svojo pot. Tako je pohlep po turistični taksi vedno večji. O tem smo slišali celo na zboru gorenjskih turističnih delavcev v Bohinju in na zadnjih posvetih o rezultatih letošnje turistične sezone. Tako takso uporabljajo za gradnjo cest, vodovodov, kanalizacij pa celo za mrliške vežice, za gradnjo Kazine, kar je bilo še najbolj upravičeno. Pri vsem tem pa manjka sodobnega propagandnega gradiva, prireditve so vse bolj skromne, manj kvalitetne, parki so skoraj brez cvetja in spuščamo se celo tako daleč, da na blejskem otoku pobiramo vstopnino ... Saj vendar prav za vse to gostje plačujejo takso! Krajanov Bleda pa nihče ne vpraša za mnenje o porabi turistične takse. Vsaj 800 članov blejskega turističnega društva bi morali vprašati, kam s tem denarjem, saj vendar prav ti v veliki meri pripomorejo k čim boljši in lepši ureditvi našega Bleda. Božo Benedik Stara stanovanja — Medtem ko v okviru stanovanjske zadruge Zele-zar gradijo Jeseničani montažne stanovanjske hiše na Belem polju na Hrušici, kjer je tudi več stanovanjskih blokov, v starem delu Hrušice živijo stanovalci tudi v stari hruščanski vili. Okolico vile nameravajo asfaltirati in ustrezno urediti, prav tako kot bodo morali še temeljito obnoviti in urediti okolico okoli novega stanovanjskega naselja. Na Hrušici predvsem pogrešajo večjo trgovino ter bolj česte avtobusne zveze z Jesenicami, da niti ne govorimo, da ima tako veliko naselje premalo telefonskih priključkov. — Foto: F. Perdan O LAS 4. STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TRŽIČ torek, 24. januarja 1984 Smelejši izvozni cilji Predlog letošnje resolucije se od osnutka razlikuje zlasti v materialnih možnostih razvoja tržiške občine — Celoten izvoz bo večji za petnajst odstotkov, konvertibilni za sedemnajst — Zanimivi naložbeni programi * Zbori občinske skupščine so v za- Zaradi večje vrednostne rasti do-četku decembra lani obravnavali os- hodka je glede na 20-odstotno za-nutek letošnje razvojne resolucije in ostajanje predviden tudi večji odsto- jo za trideset dni posredovali v javno razpravo. Zdaj je pred delegati predlog občinske resolucije. Izvršni svet je pri oblikovanju besedila upošteval skoraj vse pripombe in predloge, dane na osnutek. Dokument se od prejšnjega razlikuje predvsem v tem, da so bistveno dopolnjene oziroma popravljene materialne možnosti razvoja v občini. Tako predlog resolucije pravi, da bo letošnji družbeni proizvod vrednostno večji za 30 odstotkov, dohodek za 29 odstotkov, kar je nekaj več kot je predvideval osnutek. Izvršni svet je namreč upošteval vpliv naložbe v Lepenki na skupno rast družbenega proizvoda in dohodka. Popravljene so tudi napovedi za rast celotnega in konvertibilnega izvoza, na katere je vplivalo predvsem načrtovano povečanje izvoza tovarne obutve Peko. Letos bo tržiško gospodarstvo izvozilo za petnajst odstotkov več izdelkov in storitev kot lani, samo na konvertibilne trge pa za sedemnajst odstotkov več. 17. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v sredo, 1. februarja 1984, ob 17. uri v mali sejni sobi 18. seja ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v četrtek, 2. februarja 1984, ob 17. uri v veliki sejni sobi 16. seja ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v četrtek, 2. februarja 1984, ob 12. uri v mali sejni sobi Dnevni red ,1? Po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi zapisnikov z zadnjih sej bodo delegati vseh treh zborov ločeno obravnavali: • predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Tržič v letu 1984 • osnutek programa dela zborov skupščine občine Tržič za leto 1984 • družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV • poročilo in program varstva, urejanja in vzdrževanja grobišč in grobov borcev NOV na območju občine Tržič • poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v tretjem trimesečju 1983 • volitve in imenovanja • odgovori na delegatska vprašanja ter predlogi in vprašanja delegatov Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta razen tega obravnavala še • predlog odloka o podstano-valskih razmerjih Volitve in imenovanja Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Tržič predlaga delegatom v zborih, da za sodnika temeljnega sodišča v Kranju izvolijo Antona Šubica iz Kranja in Eriko Braniselj iz Škofje Loke. Predlaga tudi, naj Zorko Benedi-čič razrešijo funkcije namestnika javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Kranju. Za vodjo enote temeljnega sodišča v Kranju komisija predlaga Janko Soline, sodnico temeljnega sodišča v Kranju, doma iz Tržiča. V svet Osnovne šole heroja Brači-ča v Bistrici komisija predlaga Milico Koselj, delegatko zbora združenega dela skupščine občine Tržič, v programski svet Radia Tržič Klavdi-jo Puhar iz zbora združenega dela, Metko Plajbes iz zbora krajevnih skupnosti in Milana Krsnika in družbenopolitičnega zbora, v komisijo za pregled davčnega zaključnega računa in zaključnega računa prispevkov za sufrostno zavarovanje kmetov Janka Ahačiča, Pavla Kuharja in Ivanko Kuzmanovsko. Komisija še predlaga, da delegati razrešijo Marjeto Erjavec kot članico občinske volilne komisije ter jo imenujejo za namestnico tajnika občinske volilne komisije, Tomislava Zupana pa razrešijo funkcije namestnika tajnika občinske volilne komisije ter ga imenujejo za člana občinske volilne komisije. tek rasti sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Ta bodo letos večja za 23,2 odstotka. Sredstva za splošno oziroma proračunsko porabo pa bodo večja za 16,2 odstotka. Osebni dohodki zaposlenih bodo rasli skladno z določili in usmeritvami dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1984, to pa le do sprejetja samoupravnih sporazumov v okviru posameznih dejavnosti. Glede na predvideno zaposlovanje novih delavcev v tovarni obutve Peko je v predlogu letošnje občinske resolucije zapisano, da se bo število zaposlenih povečalo do dva odstotka. Popravek je doživelo tudi področje investicijske dejavnosti. Plan letošnjih naložb je izvršni svet dopolnil s podatki, ki so jih posredovale organizacije združenega dela in Ljubljanska banka, to je tudi s tistimi' naložbami, pri katerih niso predvidena bančna posojila. Tržiško združeno delo namerava letos porabiti za naložbe skoraj 886,8 milijona dinarjev lastnih sredstev. Naložbe, za katere predvideva razen lastnih sredstev še združena sredstva, domače in tuje kredite, pa bodo vredne blizu 714,3 milijona dinarjev. Poglejmo pobliže, česa novega se bodo letos lotili v tržiški občini. Ljubeljski Kompas namerava preurediti hotelsko avlo in kuhinjo, opremiti trgovino v mejni poslovalnici, kupiti dve vlečnici in teptalni stroj ter obnoviti sedežnico na Zelenici. Skupna vrednost 39 milijonov dinarjev. V Oblačilih Novost bodo za približno tri milijona dinarjev dopolnili in obnovili strojno opremo za proizvodnjo konfekcije. V Tiku načrtujejo izgradnjo proizvodne hale v industrijski coni, za kar bodo rabili 84,4 milijona dinarjev. Tudi v Obrtnem podjetju bodo posodobili proizvodnjo. Vrednost naložbe cenijo na 3,8 milijona dinarjev. V Gorenjski kmetijski zadrugi bodo na območju Tržiča investirali v zasebno kmetijstvo dobrih 6,2 milijona dinarjev. V Metalkinem Triglavu bodo za vlaganja namenili 9,5 milijona dinarjev. Zgradili bodo toplovod s priključkom na obstoječ sistem ogrevanja, pridobili glavni projekt za proiz- vodno halo, kupili stroj za valjanje spodnjega zoba in navojnih palic ter nekaj druge opreme. BPT načrtuje vlaganja v vrednosti 149,6 milijona dinarjev. TOZD Tkalnica bo investirala v izdelavo tkanin za prosti čas, obdelavo tkanin proti skrčenju in v tiskanje tkanin, tozd Oplemenitilnica v kompletno pralno linijo in finiširanje tkanin, razen tega pa še v trgovino Deteljica, računalniško opremo, stroje za dodelavo, česalne linije in šivalne stroje. V Tokosu načrtujejo izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti v industrijski coni ter opremo v vrednosti prek 104 milijona dinarjev. Komunalno podjetje bo kupilo za šest milijonov dinarjev opreme, ki bo nadomestila dotrajano, že amortizirano. Gozdno gospodarstvo Tržič namerava urediti gozdno cesto Črna peč, dolgo 810 metrov, pet kilometrov gozdne ceste Vetrih in zgraditi kilometer ceste. Za to bo potrebovalo 42,8 milijona dinarjev. Lepenka načrtuje malenkostno izpopolnitev strojne opreme. Mercator, tozd Preskrba bo gradil poslovni center na Planini v Kranju in preuredil poslovalnico 3 v tržiški občini v samopostrežnico. Za to bo potreboval skoraj 88,5 milijona dinarjev. Zlit bo dokončal izgradnjo obrata za rekonstrukcijo proizvodnje masivnega pohištva. Vrednost naložbe 183,3 milijona dinarjev. V tovarni obutve Peko bodo letos vložili 440 milijonov lastnih sredstev. Porabili jih bodo za dograjevanje zmogljivosti za izdelavo zgornjih delov, za dopolnitev opreme za izvozno proizvodnjo, za hidroelektrarno Lomščica, za izdelavo orodij, za posodobitve v tozdu Mreža in za pridobitev projektov in zemljišča za gradnjo tozda Obutev v industrijski coni. Trio bo vložil deset milijonov dinarjev v dograditev infrastrukture in nakup opreme. 70 milijonov dinarjev pa bo vredna naložba tržiške komunalne skupnosti v ojačanje vodovoda. Predlog letošnje resolucije se od osnutka nekoliko razlikuje še v devetem poglavju, ki govori o preskrbi. V tistih krajevnih skupnostih, kjer ni trgovin, bodo Tržičani podpirali vključitev zasebnega sektorja. Nekaj dopolnil je v resoluciji še za področje cestnega gospodarstva, elektroenergije ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Novosti v borčevskih ' priznavalninah Novo besedilo družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV prinaša dopolnitev kroga upravičencev, dopolnitve določil o vrstah priznavalnin ter spremembe pogojev in meril za podeljevanje priznavalnin — Večja samostojnost in samoiniciativnost občinske komisije za zadeve borcev in invalidov NOV Decembra lani je odbor udeležen- kov. To izjemoma velja tudi, če zako-cev družbenega dogovora o skupnih nec upravičenca ima prejemke, a se osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, sprejel nov družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV. Odbor se zavzema, da bi skupščine slovenskih občin najkasneje do konca januarja obravnavale in sprejele novi družbeni dogovor, uporabljale pa bi ga od 1. januarja naprej. Spremembe, ki jih prinaša dogovor, niso velike. Gre za nov naziv dogovora, dopolnitev kroga upravičencev do tovrstne oblike družbene pomoči, dopolnitve določil o vrstah priznavalnin, spremembe pogojev in meril za podeljevanje priznavalnin. Najvišja možna stalna priznavalnina je opredeljena od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo po določilih skupnosti pokoj-ninskoinvalidskega zavarovanja za tekoče leto. Doslej je bila osnova mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov. V premoženjski cenzus kot osnovo za ugotovitev pravice do priznavalnine se bodo vštevali vsi prejemki upravičenca in njegovega zakonca, razen osebne in družinske invalidnine, ter tistih prejemkov, ki se ne upoštevajo po posebnih predpisih. Družbeni dogovor daje precejšnje pristojnosti občinskim komisijam, ki bodo glede na premoženjski cenzus od primera do primera ugotavljale možnost pustiti priznavalnino upravičencem, ki bi jim ukinitev poslabšala socialne razmere. Ne glede na izpolnjevanje premoženjskega cenzusa dogovor daje možnost priznanja pravice do priznavalnine udeležencem NOV pred 9. 9. 1943, če nimajo lastnih prejem- le-ti v premoženjski cenzus ne bodo vštevali. Takšna doložba daje novo pravico zlasti ženam, udeleženkam NOV, ki doslej glede na premoženjsko stanje moža niso bile upravičene do priznavalnine. Novost v družbenem dogovoru je izjema, da se lahko prizna pravica do priznavalnine žrtvam fašističnega nasilja, ki statusa upravičenca ne morejo uveljavljati po zakonu o civilnih invalidih vojne, če ne dosegajo predpisanih 60 odstotkov invalidnosti. Razen tega je mogoča izjema pri določanju pravice do priznavalnine, če gre za udeležence NOV, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami. Dodeljevanje priznavalnin po teh izjemah je v pristojnosti občinske komisije. Udeležencem NOV, ki so stopili v NOV po 1.1. 1945 ter imajo čas do 15. 5.1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo po predpisih pokoj ninsko-invalidskega zavarovanja, se bo v prihodnje le izjemoma, po presoji komisije, dodeljevala priznavalnina. Družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOV daje večjo samostojnost in samoiniciativnost komisiji za zadeve borcev in invalidov NOV kot stalnemu delovnemu telesu skupščine občine. Seveda je skladno s tem močneje zaposlen referat za borce in invalide NOV v občinski upravi. Po mnenju izvršnega sveta je glede na pomen področja, ki ga zajema družbeni dogovor, potrebno zagotoviti strokovno delo. Prvi korak bo izdelava sprememb in dopolnitev občinskega odloka iz leta 1977, za katerega izvršni svet predlaga, da se namesto sprememb oblikuje in sprejme nov odlok, prilagojen novemu republiškemu dogovoru. Delegati iz Sebenj so vprašali: Kako odpraviti zaporo poti Na seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič, ki je bila sredi marca lani, so se oglasili tudi delegati iz krajevne skupnosti Sebenje. Povedali so, da je novembra 1982. leta svet krajevne skupnosti Sebenje po sklepu zbora občanov pismeno seznanil pristojni upravni organ skupščine občine Tržič o zapori vaške poti v Ziganji vasi in prosil za pomoč pri reševanju problema, ki je pri krajanih povzročil upravičeno nezadovoljstvo. Odgovora na dopis in pomoči ni bilo. Ker zadeva ni sporna samo za prizadete posameznike, prizadet je tudi splošni interes perspektivnega gospodarjenja s prostorom, so delegati na zboru postavili naslednja vprašanja: — kakšne so možnosti za hitro in učinkovito odpravo zaporne poti; — kakšna je urbanistična rešitev prometne povezave sedanjega naselja in nakazanega razvoja tega predela ob dejstvu, da obstoječe vaške ceste že sedaj ne zagotavljajo potreb in varnosti prometa do ceste Žiganja vas—Tržič; — na kakšen način se lahko odprodajo posamezne parcele za'individualno gradnjo od zaščitene kmetije, katera zemljišča, gledano perspektivno, s pravilno ureditvijo edino lahko reši že obstoječe prometne težave sedanjega in bodočega naselja; — kakšne so možnosti, da se ob neizdelanem urbanističnem načrtu zavaruje perspektivni interes; ali krajevna skupnost pri obstoječi zakonodaji daje soglasje za lokacijska dovoljenja in prodajo zemljišč zaščitenih kmetij? Komite za urejanje prostora in varstvo okolja tržišče občine je posredoval odgovor 19. aprila 1983. Naslovil ga je na krajevno skupnost Sebenje, od koder pa, kot kažejo ponovna vprašanja delegatov v zboru krajevnih skupnosti, ni našel poti do njih in drugih krajanov. Zato povzemamo celotno pojasnilo komiteja: »Dne 24. 11.1982 smo prejeli od vas dopis za ureditev statusa vaške ceste, priloženo pa ste nam poslali tudi pritožbo krajanov Žiganje vasi, katero je podpisalo 15 neposredno prizadetih vaščanov. V dopisu ste navedli, da je sedanji lastnik »Bricelnove kmetije« onemogočil javno uporabo »Bricelnove ceste«, ki poteka približno po meji parcel št. 18/1 in 22/1, k. o. Žiganja vas. V pisarni referata za premoženjsko pravne zadeve se je 18. 4. 1983 oglasil Milan Lončar in pojasnil, da ni razloga, da bi krajani še naprej uporabljali to pot, saj teče vzporedno ob tej poti javna občinska pot, do katere imajo vsi prizadeti krajani dostop in ki je le približno 90 metrov daljša od omenjene sporne poti. Milan Lončar je izjavil, da zemljišča, ki tretira to pot in ki ni vrisana v kataster, torej ni javna pot, pod nobenim pogojem ni pripravljen prodati občini. Za ureditev zadeve torej prva možnost, da bi občina odkupila to zemljišče, ne pride v poštev. Obstaja le možnost razlastitvenega postopka, ki bi se uvedel, če bi bili izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva zakon o razlastitvi. Ti pogoji pa so lahko izpolnjeni z dopolnitvijo ustreznega urbanističnega dokumenta ali z izdajo odločbe o ugotovitvi splošnega javnega interesa. Novelacija oziroma izdelava nove urbanistične dokumentacije za občino Tržič je v teku, vendar ker bo le-ta morala biti usklajena z novo prostorsko zakonodajo, ki bo prav tako predvidoma sprejeta letos, do konca leta ni pričakvoati, da bi se zadeva na ta način uredil. Za ugotavljanje splošnega javnega interesa bi bilo potrebno predhodno s strani strokovnih delavcev ugotoviti na kraju samem, ali bi bil postopek umesten ali ne. Ta postopek, ki bi ga morala predlagati krajevna skupnost, pa je tudi dolgotrajen. Obstaja pa še tretja možnost, ki je po našem mnenju najprimernejša in najkrajša, in sicer, da prizadeti krajani vložijo zoper lastnika tožbo zaradi motenja posesti služnostne pravice oziroma tožbo na ugotovitev, da so z dolgotrajno uporabo pridobili služnostjo pravico hoje in vožnje prek njegovega zemljišča.« Skrb za obeležja NOV Republiški zakon o grobiščih in grobovih borcev zavezuje občinske upravne organe, pristojne za borce in vojaške invalide, da uredijo in vodijo evidenco o grobiščih in grobovih borcev, da pripravijo program varstva in vzdrževanja grobišč in grobov borcev ter med drugim skrbijo za uresničevanje tega programa. Po programu dela za minulo leto je bilo za to v tržiški občini namenjenih 245 tisoč dinarjev, in sicer blizu 79 tisoč dinarjev iz sredstev občinske kulturne skupnosti, ostalo pa iz sredstev proračuna. S tem denarjem so bili deležni posebne pozornosti vojaška tehnika Kokrškega odreda, obeležje na pokopališču in spomenik sredi vasi v Kovorju, polsteber na Loki, plošča Katarine Šebat, spomenik sredi vasi v Gozdu, nova plošča na lovski koči na Veternem, obeležje na Domu družbenih organizacij v Seničnem, spomenik Titove ilegalne poti v Sebenj ah in plošča na Ljube- lju. Redno so bile vzdrževane vse plošče in grobišča. Letošnji program dela odbora , pisnikov družbenega dogovora o .. stvu in vzdrževanju spomenikov spominskih obeležij ter grobišč grobov borcev NOV v občini Tržič veljal 290 tisoč dinarjev. Denar bo namenjen rekonsL. ji lesenjače in ureditvi notri prostorov ter izdaji brošure o delov nju vojaške tehnike Kokrškej, odreda, ureditvi okolice in dostopa 1 spomeniku sredi Kovorja, uredit* tlaka pred spomenikom na Mršolc njivi v Kovorju, hortikulturni ui tvi okolice polstebra na Loki, ui tvi spomenika na Javorniškem lu, popolni ureditvi okolice in likov dodelavi spomenika Titove ilegal poti v Sebenj ah, likovni dodek-plošče na Šterovi hiši v Tržiču, stavitvi spomenika NOB v Leši primernejše mesto ter redi vzdrževanju grobišča in grobov cev v občini Tržič. Program dela skupščinskih zborov Programiranje dela zborov občinske skupščine je naloga, v katero se vključujejo samoupravne organizacije in skupnosti oziroma njihove delegacije, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, izvršni svet občinske skupščine in občinski upravni organi, lahko pa sodelujejo tudi drugi zainteresirani organi in organizacije. Lanski program dela zborov je vseboval naloge, pomembne za življenje in razvoj tržiške občine. Skupščinski zbori so opravili obsežno delo, saj so obravnavali: zbor združenega dela 104, zbor krajevnih skupnosti 107 in družbenopolitični zbor 94 različnih vprašanj, kar je skoraj dvakrat toliko kot so načrtovali v programu dela. Delegati vseh treh zborov so lani postavili 47 delegatskih vprašanj, na katera so dobili večinoma pismene odgovore. Največ vprašanj je bilo s področja komunalne dejavnosti, urbanizma in varstva okolja, danih pa ,je bilo tudi veliko pobud za izboljš« življenjskih in delovnih razi tako v združenem delu kot v ki jevnih skupnostih. Kljub očitnemu presežku obravnavanih zadev pa zbori niso razpravljali o vseh, ki so jih zapisali v program dela. Razlogov je več: predlagatelji niso priprav gradiv, zaradi aktualnosti dru* nalog so nekatera vprašanja nesli v letošnji program, nekat rih nalog skupščina SRS obravnavala, pa bi jih morala pred zbori občinske skupščine, nekatere zadeve so predlagatelji iz programa črtali, ker njihova obravnava ni-bila potrebna. V osnutek programa dela^borov tržiške skupščine *a *et°s ^ vključene predvsem . P0^? upravnih organov občinske SKup-ščine, neuresničene naloge "lan- , skega programa m nekake nato- • : iz^ograma dela bhške skupščine. "re"pf,,n„ pričakuje še pobude m premoge iz delegatskih sredin. torek, 24. januarja 1984 5. STRAN GLAS S knjižne police Kondorjeve novosti Ob izidu novega albuma GOA Tone Janša vztrajno snuje Odlični kranjski glasbenik Tone Janša je lani praznoval desetletnico uspešnega delovanja na jazzovskem področju. Neprestana aktiv-st in ustvarjalna trma sta mu v preteklih letih prinesla mednaroden sloves. S svojim kvartetom, katerega zasedba se je pogosto spreminjala, vedno pa so ga sestavljali ugiedni domači in tuji jazZovski glasbeniki, je nastopal na številnih jugoslovanskih in evropskih odrih ter celo v Indiji. Tik pred začetkom letošnjega leta je izšla že četrta velika plošča kvarteta, kar je za domačo jazzovsko zasedbo res velik uspeh. Nova plošča nosi naslov Goa. Predstavlja glasbo, ki jo je Janša snoval in igral zadnjih nekaj let (po izidu odličnega predhodnega albuma Pattern). Že ovitek plošče in njen naslov dajeta vedeti, da bomo na njej našli glasbo, ki je obogatena z indijskimi prizvoki oziroma elementi, ki se jih je Janša navzel leta 1980, ko je s svojim kvartetom gostoval v Indiji. Zlasti to velja za skladbi Goa in Yatra. Prepletanje folklornih elementov z jazzovsko glasbo za Toneta ni nenavadno, saj se je že doslej izkazal na podobnem področju — pri uporabi slovenske folklore v jazzu. Na novem albumu lahko najdemo tudi črno pobarvano skladbo Black tirne, ki je močno naslonjena na blues in gospel glasbo, torej na korenine jazzovske glasbe. Gotovo bo všeč tudi poslušalcem, ki sicer prisegajo predvsem na ročk in podobno. Kajpak je treba tudi tokrat poudariti, da so vse skladbe na plošči odigrane bleščeče in domiselno, kar ob preverjenih imenih domačih in rajih glasbenikov ni nenavadno. Kot pianisti se v posameznih skladbah predstavljajo Slavko Avsenik mlajši, Dejan Pečenko in Andy Lummp. kot bobnarja Ratko Divjak in Gerhard Wennemuth, kot basisti Karel Novak, Bernd Dietrich in Adelhard Roidinger, kot solist na tenor in sopran saksofonu, flavti in indijskem pihalu pa seveda Tone Janša. Album Goa je izdal zagrebški Jugoton in ga je te dni že mogoče dobiti v trgovinah. Kvartet Toneta Janše zdaj sestavljajo domači glasbeniki Dejan Pečenko (klavir), Lado Rebrek (bas) in Dragan Gajič (bobini). Kazimir Mohar v. Škofjeloška srečanja *nlade literature triletnem premoru bo republiška konferenca ZSMS oživila Sk°fje/oška srečanja mlade literature — Letošnje srečanje bo Razdeljeno v literarni in študijski del — V okviru literarnega de-**se bodo predstavili mladi slovenski literati, avtorju najboljše jjnjige, izdane v samozaložbi, bodo podelili nagrado — Študijski Jjel pa bo potekal v znamenju ustanavljanja Književne mladine Slovenije ._________ 1 ____ . Škofja Loka — Republiška konfe- . ^nca ZSMS, natančneje njen inicia-JJjj odbor Književne mladine Slo-v?.n$e' b° P° triletnem premoru oži-Škofjeloška srečanja mlade lite-^ture. Srečanje bo v soboto, 28. ja-k^arja in v nedeljo, 29. januarja prijavil s sodelovanjem Zveze kultur-lh organizacij Škofja Loka. ^ Letošnje srečanje bo razdeljeno v ^Jerarni in študijski del. V okviru li-K^nega dela se bodo predstavili ^adi slovenski literati, ki so bili v Ognjem času najbolj prisotni v kul-sj^nem življenju, in avtorji, ki so izdali dela v samozaložbi v letih 1982 1983. Avtorju najboljšega dela v -nozaložbi bodo podelili nagrado. Studijski del srečanja bo potekal v v brnenju ustanavljanja Književne s ladine Slovenije. Inciativni odbor ^predstavil osnutek programa in . ^aaizacijsko shemo, ki ju je sestajal v napornem, dobro leto dni tra-S^oćem delu. Predstavitev bo pri- j^azstava del Iskrinih *kovnikov Jesenice — V petek, 27. januarja K* 1^- uri bodo v razstavnem salonu izlika odprli kolektivno razstavo listnih del članov Društva likovni-k^v Iskra Kranj. Na razstavi, ki jo Podprli s kratkim kulturnim spo- s> Iskra Kranj. Na razstavi, ki jo v aW«jw, — g*- -» ^»Odprli s kratkim kulturnim spo- bodo igrale. Loškega odra .z Škofje LV si bodo s svojimi deli pred- Loke v kapel, pusta skega gradu 'Sili Martin Goričanec, Franc Gu- predstav,!, deset del, k. so izšla v sa- & Izidor Jalovec, Boris Lavrič. mozalozbi v letih 1982 ,n 1983. Po h-, -hA prava na širšo razpravo o Književni mladini Slovenije. Srečanje se bo začelo v soboto, 28. januarja ob 11. uri v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki. Z uvodnimi besedami ga bo odprl predsednik iniciativnega odbora Književne mladine Slovenije Mauricio Olenik, ki bo predstavil dosedanje delo odbora. Igor Bratož bo spregovoril o predlogu dela Književne mladine Slovenije po občinah, Marko Elsner-Grošelj pa bo navzoče seznanil z organizacijsko shemo izdajanja književnih del Književne mladine Slovenije. Po uvodnih besedah bo tekel pogovor z vsemi literati, ki se bodo udeležili srečanja, s predstavniki Književnih mladin iz drugih republik ter z družbenopolitičnimi delavci in novinarji. Dopoldansko srečanje bo predpriprava na javno razpravo o Književni mladini Slovenije, opravili pa bodo tudi neformalen izbor mladih litera-tov. Popoldansko delovno srečanje se bo začelo ob 16. uri prav tako v knjižnici Ivana Tavčarja. V pogovoru bodo z izmenjavo izkušenj predstavnikov Književnih mladin iz drugih republik dopolnili načrt programa in organizacijsko shemo Književne mladine Slovenije in navezali medrepubliške stike, da bodo lahko v bodoče tesno sodelovali. V nedeljo, 29. januarja ob 10. uri bodo igralci Loškega odra iz Škofje Loke v kapeli puštalskega gradu Vjjjjen Radojčič. Tomaž Sebrek, "pir Sitar, Vida Štemberger, jt* Volarič in Jože Volarič. jamstvo likovnikov Iskre Kranj je sfj ustanovljeno leta 1975 in doslej i imeli že približno sto razstav v ^lih krajih Jugoslavije, na Jeseni-J ?a se bodo kolektivno predstavi->Mrtič. Že od začetka društvo naj-'• k> več prostora, zato sva se drenjala kar v baraki pri delavcih, ki so pripravljali progo. Naslednji dan sem na treningu smuka grdo *ubrisaL, da sem obležal neza vesten. Ko je prihrumel helikopeter, sem se prebudil in pobegnil pred pošastjo, ki sem jo prvič videl. Zvečer mi je zdravnik z izolirnim trakom po-vil nogo in čeprav skoraj celo noč zaradi bolečin nisem zatisnil očesa, sem prihodnje jutro stal na startu ve-leslalomske tekme in osvojil 33. mesto. V smuku sem uresničil dolgoletno željo, saj sem prvič premagal svoje vzornike, olimpijskega zmagovalca iz St. Moritza, Francoza Oreillerja, ki mi je bil zaradi dolgega nosu tudi na zunaj zelo podoben. Prijatelji pie pogosto še danes kličejo kar — Orje. Mulej je takole ocenil moje trinajsto mesto: če bo kdo za časa najinega življenja izboljšal to uvrstitev v smuku, mu lahko v Ljubljani postaviva spomenik. Kot kaže, spomenika še dolgo ne bo.« C. Zaplotnik Šahovske novice Deželak prvak Kranja — Na zadnjem lanskem hitropoteznem turnirju je nastopilo 50 šahistov in šahistk. Prepričljivo, brez poraza, je zmagal Dušan Jokovič z 10,5 točkami pred Deželakom Tečaj plavanja za odrasle Kranj — Zveza telesnokulturnih organizacij Kranj se tudi letos vključuje v akcijo odpravljanja plavalne nepismenosti v občini. Pred poletnimi počitnicami in dopusti bo pripravila več začetnih plavalnih tečajev za odrasie in za otroke, ki ne obiskujejo vzgojnovarstvenih ustanov. Tečaji bodo v bazenu osnovne šole Bratstvo in enotnost na Planini v popoldanskih in večernih urah. Prijave sprejema prireditelj na naslov ZTKO Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, 64000 Kranj ali po telefonu 21 176 vsak dan razen sobote in nedelje vse do meseca maja. Ko se bo prijavilo zadosti kandidatov, bo organizator vse pismeno obvestil o pričetku tečaja. Udeleženci bodo pred prvo učno uro plačali izdatke tečaja — odrasli 1000 dinarjev in otroci 450. ZTKO bo skušala del denarja dobiti tudi pri osnovnih sindikalnih organizacijah kranjske občine. M. Čadež 8,5 ter Uletom in Cirilom Logarjem s po 7,5 točkami. Z novoletnim turnirjem se je končalo prvenstvo Kranja. Prvo mesto je osvojil Brane Deželak s 64,5 točkami pred Jokovičem 63. Uletom 56, Cirilom Logarjem 53 in Simončičem s 50 točkami. Prireditelj, Šahovsko društvo Kranj, je vse igralce nagradilo, prvi trije pa so prejeli še pokale in diplome. Na prvem turnirju 37 šahistov — Na prvem letošnjem turnirju za prvenstvo Kranja v hitropoteznem šahu je nastopilo 37 šahistov. Prvo mesto sta si razdelila lanski zmagovalec Deželak in Rakovec, ki sta zbrala 9.5 točk, tretji je bil Lazar z osmimi in četrti Miloševič s sedmimi točkami. Kranjski šahisti drugi v slovenski ligi — Ekipa Šahovskega društva Kranj, za katero so nastopili Dušan Jokovič, Janez Krek, Samo Božič, Brane Deželak, Evald Ule. Tone Rakovec, Boris Ci-glič, Silvo Simončič, Andreja Erjavec, Simona Orel, Alenka Kastelic. Primož Bajželj, Srečko Mrvar in Matej Sušnik, je v slovenski šahovski ligi zasedla drugo mesto za igralci Žalca. Kranjski šahisti so po oceni šahovskih delavcev prikazali na tekmovanju najboljšo igro, zaradi spleta okoliščin (ekipa Žalca je v zadnjem kolu premagala Impol iz Slovenske Bistrice kar z 10:0) pa so se morali zadovoljiti z drugim mestom. Tudi to je uspeh in dokaz, da Kranj prerašča v močno šahovsko središče na Gorenjskem in v Sloveniji. D. J. Tečaj za vaditelje Kranj — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj prireja v času od 29. januarja do 5. februarja na Krvavcu tečaj za vaditelje alpskega smučanja. Prireditelj sprejema prijave v sredo, 25. januarja, od 18. do 20. ure v prostorih Planinskega društva Kranj. kombival Občni zbor kranjskih odbojkarjev Kranj — Odbojkarski klub Triglav vabi vse nekdanje igralce in igralke, člane sedanjih ekip in vse ljubitelje odbojke na občni zbor, ki bo v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v klubu samoupravljalcev v Delavskem domu (vhod nasproti Globusa). Na zboru bodo obravnavali delo V minulem letu in program letošnjih dejavnosti. Zimske olimpijske igre leta 1972, že enajste po vrsti, so bile prvič na azijskih tleh, na »morskem«, slanem snegu Japonske. Mednarodni olimpijski komite je že leta 1940 določil Šapporo, glavno mesto otoka Hokkaido, za prireditelja »belih iger«, vendar mu je vojna preprečila načrte in Japonci so morali na novo priložnost čakati polnih 32 let. Na igre so se skrbno pripravili. Na strmih pobočjih ugaslega ognjenika Mount Eniva, ki so spadala v strogo nadzorovani narodni park, so samo za čas iger uredili progi za smuk in postavili žičnice, kasneje pa so vse naprave podrli in smučišče posadili z drevesi. Ob tem, da so obnovili ali nanovo postavili športne objekte za vse športne panoge, so zgradili še najsodobnejšo podzemno železnico, novo letališče, ceste, mostove, stanovanjske bloke .. Japonci so na vsakem koraku dokazovali, da so med vodilnimi gospodarskimi velesilami v svetu. Še predno so se igre pričele, je ostareli predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage napovedal boj vsem udeležencem iger, ki ne spoštujejo pravil amaterizma in si s športom služijo tudi denar. Športniki in funkcionarji mu niso preveč verjeli, naposled pa je kot strela z jasnega udarila novica: avstrijski alpski smučar Kari Schranz, ki je prišel v Šapporo z eno samo željo, da osvoji tako želeno "olimpijsko kolajno, ne bo smel nastopiti na olimpijski tekmi. Tretjega februarja, na dan otvoritve, ko je mimo častne tribune korakalo 1128 športnikov iz 35 držav, med njimi tudi 26 Jugoslovanov, je Schranz zapuščal prizorišče iger. »Zimske olimpijske igre so postale stvar kupčije . .. spominjajo na zabavno industrijo, zato smo nad takšno težnjo morali prevzeti nadzor. V alpskih disciplinah so sprejemali odločitve proizvajalcev smuči, ki so v ta šport vlagali tudi denar. Takšna praksa pa se lahko razširi kot prerijski ogenj in lahko privede v nevarnost tudi letne igre,« je ob diskvalifikaciji Schranza izjavil Avery Brundage. Igre so se kljub zapetljaju le pričele. Svetovni prvak iz Val Gardene Bern-hard Kussi je bil med redkimi, ki se ni zmrdoval nad progo za smuk. Njegove napovedi so se uresničile: z drzno vožnjo je za več kot šest desetink sekunde ugnal rojaka Rolanda Collombina. V veleslalomu je izkušeni Gustavo Thoni pokazal vse svoje tehnično znanje in se v drugi vožnji prebil s tretjega na prvo mesto. V slalomu je za veliko presenečenje poskrbel Španec Fernandez Ochoa, ki je prizadejal hud in nei jan poraz smučarjem aipskih dežel., goslovanski olimpijski komite je pravil napako, ko je v Sapporo le enega alpskega smučarja, ne nega Marka Kavčiča. Na igrah je brez trenerja prepuščen samemu za nameček pa se ga je lotila še zen. Z vročino je zvozil veleslaloi progi, v slalomu pa je naredil in odstopil. Ženska tekmovanj* aj| nila v znamenju dvoboja med A\ sko Anemarie Proll in Svicarko The»-es Nadig, v katerem pa je uspešnejša mlajša in manj izlet tekmovalka. Japonci so popolno .slavje doživeli' skokih na 70-metrski skakalnici, tg ' ka Jukio Kasaja, Akičugo Kono in ji Aoči je v izvrstnem slogu d< najdaljše skoke in si razdelila koi medalj. Ko je 50 tisoč gledalcev pg kovalo podoben uspeh domačih te* valcev tudi na 90-metrski skakalnici, /apihai močan veter in po svoje raafrl lil medalje. Pogumni Poljak VVoicsf* Fortuna je izkoristil vremenske razflH re, se prepustil vetru, da ga je dvigaii in ponesel do neverjetne daljave lBI metrov, kar je zadostovalo za prvo d*1 to kolajno Poljakov na zimskih pijskih igrah. V Sapporu so se, ne hrti razloga, veselili tudi jugoslovansfc skakalci, četudi so med potjo, med pt Stankom v Moskvi izgubili najbo^l kušenega moža Ludvika Zajca (zboM je za zlatenico). Peter Štefančič je M na mali skakalnici deseti, čeprav mujji po prvem skoku kazalo slabo, saj je H šele 21. Danilo Pudgar se je na vdH skakalnici uvrstil še višje, na osmo as sto, in med drugimi premagal tudi« vitega češkega skakalca Ji rij a Raškaf Na hokejskem turnirju so slav« igralci Sovjetske zveze, naši pa tm opravičili dolgega potovanja na Japtfl sko in Kar- prav so imeli tisti, ki solrif li. da se Grenoble ne bo ponovil.~M slovani so le s.Švico igrali neodk vse ostale tekme pa so izgubili. Edini jugoslovanski predsta> klasični kombinaciji, Janez Gorj< Kranja, je na Japonsko odpotoval trenerja. SkaRal je zadovoljivo, tem ko je tekel slabše od pričal« UVRSTITVE JUGOSLOV.V VELESLALOM: 31. Kavčič. SK< 70 m: 10. Steiančič, 27. Danilo _ 35. Drago Pudgar, 37. Mesec; 90 nP Danilo Pudgar, 23. Drago Pudgar i Mesec, 18. Štefančič; KOMBINACfli 32. Gorjanč: HOKEJ: 11. Jugoslavija* v B skupini). Prihodnjič: Innsbruck 19TT Učinkovita igra blejskih hokejistov Bled — Blejski hokejisti po desetih odigranih tekmah, od katerih so le eno izgubili, prepričljivo vodijo v sloven-sko-hrvaški medrepubliški ligi. Tega niso pričakovali niti največji privrženci blejskega hokeja. Do konca prvenstva je še daleč, toda hokejski zanesenjaki, sodeč po dosedanjih igrah, že napovedujejo, da bo Bled postal prvak lige in bo prihodnje leto zaigral v druščini najboljših ekip v državi. Učinkovita igra blejskih hokejistov pa je ob vsakem njihovem nastopu privabila v športno dvorano tudi veliko število gledalcev. Precej zaslug za uspešne nastope članske ekipe hokejsko-drsalnega kluba ima brez dvoma Albin Felc, eden naših najboljših hokejistov vseh časov, ki je ob začetku letošnje sezone prevzel mesto trenerja. Njegovo strokovno delo že daje prve rezultate. Zaživela je pionirska hokejska šola. katero obiskuje 50 mladih igralcev. Bolj klavrne Triglav drugi, Plamen četrti Kranj — V zahodni skupini druge slovenske odbojkarske lige nastopa letos šest gorenjskih ekip, pri ženskah Triglav Kranj in partizan Gorje ter pri moških Plamen Kropa, Triglav, Žele-zar Jesenice in mladinska ekipa Bleda. V ženskem tekmovanju so po prvem delu v vodstvu odbojkarice Partizana iz Črnuč. Na drugem mestu so z dvema izgubljenima tekmama igralke Triglava, ki pa bi z dobro igro v spomladanskem delu prvenstva še lahko nadoknadile zamujeno in uresničile cilj — uvrstitev v prvo slovensko ligo. Drugi gorenjski predstavnik, ekipa TVD Partizan Gorje, je z devetimi točkami in le z dvema zmagama na šestem mestu med osmimi ekipami. V enakem moškem tekmovanju so po prvem delu prvenstva brez poraza na čelu lestvice odbojkarji Narodnega doma iz Ljubljane. Plamen iz Krope je s tremi zmagami iz sedmih srečanj četrti, kranjski Triglav pa z enakim številom točk, vendar s slabšo razliko v nizih, peti. Odbojkarji Železarja z Jesenic so z dvema zmagama sedmi, zadnji brez osvojene točke in niza pa so mladi igralci Bleda, ki se v drugi ligi kalijo za nastope v prvi blejski postavi, (cz) so razmere pri mladincih, saj jih * bu nimajo niti toliko, da bi sesu ekipo za nastope v ligaškem ek~-o-nju. Člansko moštvo Bleda šteje le igralcev. Pred pričetkom prvens njihove vrste okrepili nekateri jeseniški hokejisti, ki se zaradi ali poklicnih obveznosti niso m< ključiti Jesenicam ali Kranjski »Če bi nam uspelo letos zmagati, klubu želimo, da bi prihodnje leto igrali v prvi ligi,« pravi Franc predsednik Hokejsko drsalnega Bled. «Na to bi morala pristati tudi meljna telesnokulturna skupn dovljica, saj klub ni v najboljše nem položaju. Letne dotacije smo prejeli 130 tisočakov — so v. prenizke, da bi pokrili vse izdatki jih imamo z nakupom opreme, s p zi, predvsem pa z najemnino d za treninge in tekme. Samo s.t jih imamo z drsališčem, nam j_ polovico klubskega denarju. Brez datne pomoči krajevne skupnosti in številnih delovnih oganizacij. r vsem Kompasa in Špecenje Bled. ne zmogli dragega nastopa v medrepi * ški ligi. Za nemoteno delo je zelo membno tudi dobro sodelovanje upravljalcem dvorane, s HTP Bled tozd Turizem in rekreacija. Precej obetamo tudi od morebitne podp Radenske, Talisa in Fructala. Ce bi di s temi delovnimi organizacijami šli skupni jezik, bi se v dobršni rešili iz denarnih zagat.« B. Rauh Pozdrav gorenjskim olimpijcem Oči športne javnosti so že uprte v rajevo. kjer se bodo 8. februarja pri le 14. zimske olimpijske igre. Vsi po' sti želimo našim športnikom obđH športne sreče in dobrih dosežkov. Jr! ijam se pridružuje tudi Martin Do ki je iz znanega švicarskega zin športnega središča St. Moritz nas na naše uredništvo razglednico in njej zapisal: »Vsem gorenjskim športnikom. W bodo sodelovali na olimpijskih ij— Sarajevu, pošiljam športne pozdi r li i i p i j rt i i bPORT IN K t KREACIJ A ZANIMIVOSTI s- Silvo Japelj — dobitnik bronaste Bloudkove značke Med hokejem in atletiko Tržič — Silvo Japelj, učitelj telesno vzgoje na osnovni šoli heroja Graj zarja, je na novoletnem srečanju tr žiških telesnokulturnih delavcev športnikov in olimpijcev prejel za večletno ljubiteljsko in požrtvoval no delo v športu najvišje občinsko priznanje — bronasto Bloudkovo značko. Odkar so v Tržiču ustanovi U Hokejsko drsalni klub, je eden najbolj vnetih privržencev hokeja Je član uprave kluba, trener in tudi eden najboljših igralcev in strelcev ekipe. Veliko je pripomogel k ureditvi drsališča, saj je bil pobudnik in vodja več delovnih akcij. Vodi vsakoletne drsalne tečaje in navdušuje za hokej in drsanje mlajše in starejše občane Tržiča. Ko od juga stali led in se zima prevesi v pomlad, Silvo Japelj »pozabi« na hokej in se preseli v vrste atletskih delavcev in atletov. Skupaj z Janezom Wagnerjem sta največ pripomogla k napredku atletike v tržiški občini, k organiziranosti atletske sekcije pri TVD Partizan Tržič in k uspehom, ki jih danes dosegajo mladi atleti in atletinje. Silvo ni ozko zaverovan v hokej in atletiko, čas si najde tudi za osta-^ Športna in rekreacijska tekmova-BJ* v občini, kakor tudi za delo v organih telesnokuJtume skupnosti. J. Kikel Usposabljanje mladih planincev Ljubljana — Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije pripravlja dve vzgojno-izobraževalni akciji za članstvo v tej organizaciji. Od 24. do 26. februarja letos bo na Uskovni-ci najprej seminar za planinske inštruktorje, od 26. februarja do 4. marca pa še tečaj za mladinske vodnike v zimskih razmerah. Seminar za inštruktorje organizira komisija na osnovi letnega programa dela kot redno strokovno izpopolnjevanje in pripravo na vzgoj-no-izobraževalne akcije, zlasti tečaje za mladinske vodnike. Na seminar vabi vse planinske inštruktorje, ki so oddali seminarske naloge, pa pripravnike za planinske inštruktorje. Prijaviti se morajo najkasneje do ponedeljka, 6. februarja, za udeležbo na seminarju pa morajo imeti popolno smučarsko in planinsko opremo za zimske razmere. Na seminarju jih namreč poleg teoretičnega dela čaka praktično urjenje v varovanju, transportu z bivak vrečo in veščinah gibanja po snegu peš ali s smučmi. Tečaja za mladinske vodnike v zimskih razmerah se lahko udeležijo vsi, ki so opravili tovrsten letni tečaj. Udeleženci morajo biti telesno in psihično sposobni za osem ur hoje ali smučanja dnevno do nadmorske višine 2500 metrov. Obvladanje smučanja na vsakem terenu in vseh vrstah snega bodo dokazali na preizkusu znanja pred tečajem; na Gorenjskem bodo preizkusi znanja 12. februarja na Kobli in v Kranjski gori. Kandidati morajo imeti tudi veljavno zdravniško potrdilo. Tako kot za prvi seminar kandidate prijavijo mladinski komisiji pri PZS najkasneje do 6. februarja matična planinska društva, ki plačajo tudi 5000 dinarjev za stroške tečaja. S. Saje MONTAŽA IN PRIPRAVA SMUČI 9. STRAN O PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge OSKRBNIKA DOMA Borisa Ziherla na Lubniku s sposobnostjo opravljanja gospodinjskih storitev, priprave hrane in vzdrževanje objekta. Delo je primerno za zakonski par. Zaposlitev je sezonska od 1. 3. 1984 do 3. 1. 1985. Osebni dohodek po dogovoru. Prijavo pošljite v roku 10 dni po objavi na PD Škofja Loka, p. p. 65. VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju VIŠJEGA FIZIOTERAPEVTA — NEVROFIZIOTERAPEVTA za določen čas Pogoji: — višja šola za zdravstvene delavce, — strokovni izpit, — 3 do 6 mesecev delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: WO Kranj, Kadrovska služba, Staneta Žagarja 19, Kranj. AuooLšec. tmmmum n/ TEL /o*4/t*-«a SPOROC/L/ STE NAM tv^**8**0 odbojkaric osnovne šole Si ^•ot Jenka — Zveza telesnokulturnih ^anizacij Kranj je**s pomočjo Odboj-^n k Wuba Triglav pripravila ob-*Xi? Prvenstvo osnovnih šol za pio-it ^° prvem delu so v vodstvu $q aJice osnovne šole Simona Jenka, ki ^nasprotnicam oddale le en niz, pred ^nirkami Žagarje ve in Prešernove t^*e ter šole Bratstvo in enotnost. q?alke Jenkove šole predstavljajo je-Pionirske ekipe Odbojkarskega Kjba Triglav. Rezultati — S. Jenko : F. ^Jfcren 2«, S. Jenko : S. Žagar 2:1, S. j Bratstvo-enotnost 2:0, F. Preše-^ '• S. Žagar 05, F. Prešeren : Bratov enotnost 2.0, S. Žagar : Bratstvo-l£H2:0 ~ M.Žibert J^ti pričeli s tekmovanjem — t^, koncu minulega leta se je pričelo ^vnovanje v medobčinski hokejski li-Sodeluje šest ekip: Kokrica, Tržič, ^ Svoje, Naklo, Blejska Dobrava in Leti^- Doslej so odigrali tri kola, v vodstvu Kokrica s šestimi točkami pred i^klom in Prevojami, ki sta jih zbrala Jv štiri. Rezultati — 1. kolo — Blejska %Trava : Prevoje 2:3, Leše : Tržič 1:8, • t5 'n veleslak>mu) za evropski pokal. - vi jo so zastopali člani Alpskega &ga centra iz Lesc. V skokih na I 'v* trii« so bili v dolini in trije na hri *V Je kUihar zgrešil cilj za vsega 20 V ^itimetrov jn osvojil deveto mesto, v \k^*jalomu pa je bil od Leščanov naj-Pogačar, ki je za zmagovalcem V^Stal nekaj več kot štiri sekunde. V ^v^binaciji obeh disciplin je bil naju-^ šnejši Intihar. Padalci iz Lesc ni-1^0 dovolj denarja za nastop na vseh WjUh tekmovanjih za evropski pokal, c-lazili se bodo le še tekrne v Bad ^inkirchheimu, kjer pa se bosta Inti-•s\iu. Franku, Pogačarju in Mirtu pri- Sfc še Svetina in Božič. >*Wultati — skoki na cilj: 1. Albrecht 5 *M 0,12, 9. Intihar 0,20, 16. Frank v2. 39. Pogačar 2,42, 42. Mirt 3,51; ve-^Ston: 3° Pogačar — 4,67 sekunde, Iv Mirt _ 11,91, 35. Intihar — 25,07, 'V Frank — 44,49; paraski kombi naci-Intihar, 27. Frank, 37. Pogačar, " Mirt. M. Hudovernik članskih in 12 veteranskih ekip. Tekmovanje se je že prevesilo v sklepni del, največ možnosti za osvojitev naslova pa imata pri članih lanski zmagovalec Pizzerija in Jelovica ter pri veteranih Peks. — J. Starman Uspešen nastop kranjskih judoistov — Na 16. tradicionalnem tekmovanju judoistov v Slovenski Bistrici v spomin na padle borce Pohorskega bataljona je nastopilo 165 tekmovalcev iz 18 slovenskih klubov. Prehodni pokal so osvojili gostitelji, judoisti Impola, z uspešnim nastopom pa so se izkazali tudi tekmovalci kranjskega Triglava — Kalan, Bešič, Martinčič, Bajželj, Metelko in Benedik. Damjan Kalan, ki je sicer še starejši mladinec, je med člani zasedel tretje mesto v kategoriji do 78 kilogramov, enako mesto pa je dosegel v kategoriji do 86 kilogramov tudi Martin Benedik, čeprav je nastopil v skupini težjih tekmovalcev kot običajno. Tudi ostali kranjski judoisti so se srčno borili, pokazalo pa se je, da tehnike še ne obvladajo povsem in da so še premalo izkušeni. — M. Benedik Vodstvo veteranov KIS 50 — Po šestem kolu prvenstva Kranja v malem nogometu za veterane so med osmimi ekipami v vodstvu igralci KIS 50 z desetimi točkami, na drugem in tretjem mestu sta Sava in Korotan, ki sta zbrala po dve točki manj, četrta je Kokrica s šestimi točkami, peta Enotnost 92 in šesta Zarica s po petimi, sedme so Tr-boje z dvema in zadnja Stabilizacija z eno točko. Prvenstvo poteka v športni dvorani na Planini vsako nedeljo dopoldan. — M. Cadež Prvi letošnji slalom za pokal Coca Cole — Smučarski klub Bled je pripravil prvi letošnji slalom za mlajše pionirje in pionirke, ki je veljal tudi za pokal Coca Cola. Pri mlajših pionirkah je zmagala Škrjančeva (Olimpija) pred Plajbesovo (Aleptour) in Jakopičevo (Radovljica). V enakem moškem tekmovanju ie prvo mesto osvojil Koncilja (Slavko Šlander) pred Stojanovičem (Triglav), peti pa je bil Albreht iz Kranjske gore. — M. Faganel Tristo najmlajših smučarjev na Kobli — VeČ kot tristo mlajših pionirjev in pionirk ter cicibanov in cicibank je nastopilo na veleslalomu gorenjske tekmovalne skupnosti na Kobli. Tekmovanje so odlično pripravili in izvedli člani Smučarskega kluba Bohinj. Vr-. stni red — mlajše pionirke: 1. Jakopič (Radovljica), 2. 1'lajbos (Alpetour), 3. Kobilica (Bled); cicibanke: 1. Dožman (Triglav), 2. Česnik (Alpetour) 3. Kotnik (Kranjska gora); mlajši pionirji: 1. Jazbec,(Tržič), 2. Kraigher (Hlod), 3. Lapajnc (Tržič); cicibani: 1. Slivnik (Kranjska gora), 2. Piber (Bled), 3. Sto-janovič (Triglav). — M. Faganel %3%ome^^ - Kranjski gori sodi ko let je trajaletiTsfSh^^^ *9omjesavske doline in veli- srfere^ bližine ™so hiše. Vse bi bWlevoM^rST^ f fco<6# d& ustreznih obe^jVblo^a« i° , ****** ™* večjih re na urejeno domačiio 7alnT? tuns!e™ obiskovalce Kranjske go-iaio miJn °Jl™l°\tak°Pa komaJ fcdo ve, da se vozijo alispreha- KPerdaT Sp°menik«> ^ * * Qa bilo res vredno ogledati. — Foto: J DOM UČENCEV ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: — končana osnovna šola, — poskusna doba 1 mesec. Kandidati naj svoje prijave pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa. TUDI TO SE ZGODI V škofjeloško mešalnico močnih krmil je zaradi 4 kilogramov inventurne razlike pri koruzi prišel zvezni inšpektor, iz Beograda seveda. Dejal je sicer, da se je oglasil spotoma, saj je imel opravke v Ljubljani. Naj bo tako, toda vse kaže, da birokratske resnično nimajo meja. poti HOTEL TRANSTURIST IZ ŠKOFJE LOKE odpira 21. januarja 1984 BAZEN IN SAVNO za čas zimskih počitnic in olimpiade. Bazen bo obratoval od 14. do 20. ure. Vabljeni! Počitek in okrepčilo — Nihče se danes ne more več pritoževati, da v Kranjski gori ob vznožju smučišč niso poskrbeli za počitek in okrevči-lo. Smučarji, ki so se preveč utrudili ali tisti, ki želijo posedeti virom cnnnti oa mrl* j_ _i_ , ' J ocucl1 skem soncu, se radi ustavljajo ol^^lri5ffi^wS^5I5SL kjer je ob dostopnih cenah na voljo hrana in pijača. ~ Foto-F P?i™ pijaca. — Foto: F. Perdan MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. f'V 23-893 (pri Prešernovem gaju) Zimski utrinek z Bleda. Foto: F. Perdan GLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE torek, 24. januarja 1984 ABC POMURKA LOKA Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela oziroma naloge v TOZD JELEN — gostinstvo Kranj 1. VEČ KUHARIC oziroma KUHARJEV za obrate v Kranju in Škofji Loki 2. VEČ NATAKARIC oziroma NATAKARJEV za obrate v Kranju in Škofji Loki 3. TOČAJKE za hotel Jelen 4. VODJE KUHINJE v obratu Stari Mayr 5. SKLADIŠČNIKA za obrate Stari Mayr, Prešernov hram in hotel Jelen (2 delavca) V TOZD Prodaja na drobno 6. 3 MESARJEV - SEKAČEV Pogoji: pod 1. — končana poklicna gostinska šola smer kuharstvo . pod 2. — končana poklicna gostinska šola smer natakar pod 3. — KV ali PKV natakarica pod 4. — VKV ali KV kuhar, 2 oziroma 4 leta prakse na podobnih ali enakih delih pod 5. — KV ali PKV gostinski-ali trgovski delavec pod 6. — KV mesar — sekač Poskusno delo pod točkami 1., 2., 3., 5. in 6. traja 45 koledarskih dni, pod točko 4. pa 60 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi oglasa kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka. Ljubečna Celje hlevit tlak za hleve tel.: (063) 25-800 VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Objavlja prosta dela in naloge VARUHINJE za polni delovni čas v otroškem vrtcu v Kamni gorici. Pogoji: — končana šola za varuhinje, — dopolnjenih 18 let starosti Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH Kotaks t obu« in zbiralnica kmetijskih zadrug SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA p. o. Kranj Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu razpisuje dela in naloge UČITELJA TELESNE VZGOJE za določen čas od 1. 3. 1984 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: — visoka izobrazba ped. smeri telesne vzgoje Prijave na razpis naj kandidati pošljejo v 15 dneh. Ter objavlja dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: — ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj v finančno-računovodski službi SNAŽILKE Pogoj: — nedokončana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj POMOČNICE KUHARICE s polovičnim delovnim časom Pogoj: — kuharica III. stopnje zahtevnosti in 6 mesecev delovnih izkušenj Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33, Kranj. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Dr. Antona Kržišnika ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge TEHNICNO-KOMERCIALNEGA VODJE KOVINSKIH DELAVNIC Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: — I. stopnja tehniške fakultete strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj ali višja šola za organizacijo dela in 5 let delovnih izkušenj, — da ima aktiven odnos do razvijanja samoupravne socialistične ureditve, odgovoren odnos do gospodarjenja z družbenimi sredstvi, human odnos do ljudi in organizacijske sposobnosti ter da uživa ugled in zaupanje v svojem življenjskem in delovnem okolju. Mandat za razpisana dela in naloge je 4 leta. Prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi rj pisa na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. CO CD 1 ki; V SORTIMENTU moški od 39-46 cena 3.206,-ženski od 35—38 cena 2.862,50 na željo strank pošiljamo po povzetju PEKO GLOBUS tel.: 24-761 int. 45 TOREK. 24. JANUARJA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE MALI 11. STRAN 01 OGLASI tel: 27-960 PRODAM_ Prodam TELE — BIKCA, starega 4 tedne - Jeglič, Podbrezje 86, telefon ?0-202 Prodam dobro ohranjen globok ^TROSKI VOZIČEK za dvojčka. Infor-l**acije po tel. 77-445 od 7. do 15. ure ra-sobote in nedelje 776 Prodam 300-kilogramsko DECIMALNO TEHTNICO. Naslov v oglasnem ^Ideiku. 537 Februarja in marca bom prodajal <*v« meseca stare rjave JARKICE. sprejemam naročila. Stanonik, Ix»g 9, "Loka 676 rvfrodam 20 do 100 kg težke PRAŠI ^t. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 677 .Prodam ZAJCE — belgijske orjake J*»le in sive). Milan Blaško, Kovačiče-5, Kranj 697 •^Prodam novo elektronsko AVTO AN-jTtNO 12 V za polovično ceno. Žefran, **«trica 13 pri Naklem 731 v Prodam 7 tednov staro TELIČKO. °glje 83. Šenčur 732 * Prodam HLADILNIK in ženske j KORNJE šu 35. Volčič, Župančičeva < Kranj 733 v I*rodam ŠOTOR za štiri osebe in ŠIVALNI STROJ. Telefon 27-898 734 5 fVodam PIANINO ronisch. Štirnova • Kranj 735 i »Prodam PSIČKO — nemško ovčar-I staro 1 leto, z rodovnikom ter prav wObro oceno z mednarodnega tekmovala. Naslov v oglasnem oddelku. 736 rsfrodam globok OTROŠKI VOZI-ZIBKO, PGP in PPR KABEL. * fcstov v oglasnem oddelku. 737 l-Jf*rodam BIKCA simentalca, težkega !**0kg.za nadaljnjo rejo. Urbane, Gori-^ 24 738 jvj^rodam tri nova OKNA z roleto, divizije 120x120. Mlakarjeva 30, Sen- 739 - Vodarn FOTOAPARAT praktica in "a teleobjektiva. Jama, Podbrezje 38 740 * Prodam novo trajnožarečo PEČ. Lu-,59. Šenčur 741 a Ugodno prodam LESTVE 5,6 in 8 m iLUSrVE 2 m in ŠKODO 110 ŠL ter ^ka, 35.000 cal. Telefon 50-551 j. 742 fcfcj^km malo rabljeno trajnožarečo kJC kreka-veso ter nov KASETOFON 7*hl TRK 79. Telefon 26-466 743 KL**tao prodam SMUČI CR 802, dol-170 cm z VEZMI marker M 4-12 ter jj^iarski KOMBINEZON. Informacijo tel. 22-310 744 h^RIK0UCQ kiper, slamoreznieo, z* gnojevko, krompir za krmo, pro-Telefon 70-497 745 Prodam zelo dobro ohranjeno moško in žensko KOLO. C. JLA 27, Kranj, tel. 27-566 746 Prodam SADJEVEC in CEŠNJE-VEC. Naslov v oglasnem oddelku. 747 Prodam traktorsko PRIKOLICO. Vinko Bogataj, Gorenje Brdo 16, Gorenja vas nad Škof j o Loko 748 Ugodno prodam KOMPRESOR trudbenik ter PIŠTOLO za brizganje laka in zaščite. Ogled v Dolenji vasi 21, Selca nad Škofjo Loko ' 749 BCS KOSILNICO, prodam. Franc Stanonik, Javorje 26, Poljane nad Škofjo Loko, tel. 65-094 750 Poceni prodam 3 leta star črnobel TELEVIZOR in svetlo modro dolgo POROČNO OBLEKO št. 40. Telefon 064-61-716 751 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ. Zaje, Forme 12, Žabnica 752 Prodam SENO. Begunje 10 na Gorenjskem 753 Prodam brezhiben barvni TELEVIZOR iskra. Telefon 22-991 754 Prodam ŠIVALNI STROJ . cena 1,4 SM. Naslov v oglasnem oddelku. 755 Za rejo prodam BIKCA, starega 4 tedne. Vovk, Koritno 5, Bled 756 Prodam 150 PUNT, od 230 do 270 cm. Telefon 23-270 757 Prodam SEDEŽNO GARNITURO tiosed in dva fotelja ter tabore. Ambro-žič, Cankarjeva 18, Radovljica 758 KUPIM_ Kupim nakladalno prikolico za SENO. Tel. 21-835 Kupim kovaško vzmetno KLADIVO. Štefan Klinar, Sp. Besnica 16, Kranj 627 Kupim KASETE za nemški jezik 2000 S, I. stopnja. Žefran, Bistrica 13 pri Naklem 759 Kupim TRAKTOR 30 do 45 KM. Telefon 27-400 760 Kupim RISALNO DESKO z risalnim aparatom, formata najmanj 2-A. Rado Košir, Rakovica 20, Zg. Besnica 761 Kupim rabljen ali nov HLADILNIK wilar za škodo 105 S. Ponudbe s ceno pošljite na naslov Jože Kejžar, Begu-nie 5 762 VOZILA Poceni prodam ZASTAVO 101 Telefon 45-093 571 Prodam tovorno PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO. Pergar, Mlakarjeva 38, Šenčur 572 Prodam DELE za ZASTAVO 101: vrata in stroj ter menjalnik; in menjalnik za zastavo 750. Loka 96, Tržič 592 Prodam osebni avto MERCEDES 306 D, kombi bus, letnik 1973 in FIAT 127, letnik 1973. Telefon 74-210 popoldan 593 Osnovna šola DAVORIN JENKO Cerklje na Gorenjskem Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge - UČITELJA MATEMATIKE za določen čas od 1. aprila do 29. junija 1984 Pogoj: — diploma PA ali ustrezne visoke šole in oglaša dela in naloge - ČISTILKE * za določen čas od 8. februarja do 30. junija 1984 Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po razpisu komisiji za delovna razmerja pri osnovni šoli Davorin Jenko, Cerklje. Prodam karamboliran FORD 15 M, celega aii po delih. Telefon 40-627 595 Prodam 3" leta star MOPED - pony express. Stoilov, UI. Tuga Vidmarja 6, Planina II., Kranj 763 Prodam SCIROCCO GT letnik 1982 september. Informacije po tel. 50-940 od 18. do 19. ure 764 Ugodno predam R-4 — »KATRCO«, letnik 1975. Aleksander Lap, Lojzeta Hrovata 8, Kranj, dopoldan tel. 24-351 - int. 34-75 765 ZASTAVO 101 letnik 1973. prodam za rezervne dele. Musič, C. 1. maja 67 ali po tel. 26-526 766 Prodam VVARTBURG letnik 1973. z rezervnimi deli, registriran do aprila. Studeno 16, Železniki 767 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto 150 x 110 cm. Češnjevek 13, Cerklje 768 Prodam KOMBI ZASTAVA 1300 letnik 1977, na novo registriran, dobro oranjen, cena po dogovoru. Lancovo 50, Radovljica, Rajhard 769 Prodam ZIMSKE GUME za »katr-co«. Jama, Podbrezje 38, Duplje 770 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1980. Telefon 62-418 771 Prodam NSU 1200 C, vozen, lahko po delih. Franc Kranjec, Pristava 10, Tržič 772 Prodam ŠKODO 110 L letnik 1973. Igor Zupan, Ročevnica 21, Tržič 773 Prodam ZASTAVO 101 letnik 1976/77. Zvone Kavčič, Kropa 131, tel. 79-532 774 ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do junija, prodam. Kropivšek, Strahinj 101 Naklo 775 Ugodno prodam osebni avto AU-STIN 1300, letnik 1972. Ogled možen vsak dan po 16. uri. Pavel Perko, Hru-šica 96, Jesenice 777 STANOVANJA Iščem ogrevano SOBO v Kranju. Sporočite po tel. 25-397 778 Ženski oddam STANOVANJE, lahko je starejša ženska, ki bi mi malo pomagala pri hišnih opravilih. Pod šifro: Od Kranja do Tržiča 779 Študent glasbe išče DELOVNI PROSTOR v Škofji Loki. Misson, Groharjevo naselje 12, Škofja Loka 780 Samski moški išče SOBO v okolici Radovljice ali Bleda. Šifra: Pogodba 781 Za dobo dveh let vzamem v najem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Šifra: Pomlad 1984 782 Dve študentki vzameta v najem GARSONJERO za dve leti. Šifra: Študij 783 Opremljeno GARSONJERO v Radovljici oddam. Ponudbe pod: Vplačilo vnaprej 784 ZAPOSLITVE Zaposlimo mlajšo DELAVKO pri stroju za plastiko. Telefon 064-60-922 656 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064-23-143 659 STRUGARJA ali KOVINARJA sprejmem za delo na Stružnih avtomatih. Telefon 21-579 660 Takoj zaposlim ŠIVILJO ali žensko, ki ima veselje do šivanja. Šifra: Dobro plačilo 661 Nujno iščem popoldansko DELO na dom, raziglanje plastike, bakelita ali serijsko šivanje. Naslov v oglasnem oddelku. 786 OBVESTILA Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj razglaša prosto delo oziroma nalojgo v TOZD Prehrana in oddih: POMOČ PRI KUHANJU ogoji: — kuhar in 3 mesece delovnih izkušenj na podobnih delih, — opravljen tečaj iz higienskega minimuma, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in uporabe ročnih gasilnih aparatov, — poskusno delo 2 meseca. ^didati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene asitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje 8 dni objavi. PREBERITE, ČE GRADITE! Nudimo vam kompletne načrte za stanovanjske hiše, prizidke, adaptacije, gospodarska poslopja, delavnice, montažne gradnje. Telefon 061-322-502 667 PRIREDITVE_ PLESNI KLUB KRANJ vas vabi v DELAVSKI DOM Kranj - vhod VI. v PLESNE TEČAJE. Pričetki: PONEDELJEK, 23. L, ob 19.30 — začetni za mladino, ob 21. uri — začetni za starejše; TOREK. 24. 1.,'ob 20. uri — rock'n'roll začetni; ČETRTEK, 26. L, ob 19.30 — nadaljevalni, ob 21. uri — izpopolnje-valni. AEROBIKA - TOREK. 24. L, ob 19. uri RITMIKA za OTROKE - TOREK. 7. 2., ob 17. uri Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure. Vpis pol ure pred pričetkom 1. in 2. vaje vsakega tečaja 507 OSNOVNA ŠOLA BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: Za čas od 1. februarja do zaključka šolskega 1983/84: - UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK, - UČITELJA ZA KEMIJO IN TEHNIČNO VZGOJO, - UČITELJA ZA RAZREDNI POUK fladomeščanje med porodniškim dopustom: k učitelja za razredni pouk. ?**top dela 1. februarja 1984. jj*ndidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šoli. t^jave z dokazili o usposobljenosti sprejema komisija 8 dni po POSESTI V Kranju nudim PROSTORE za mirno obrt (60 m'). Sprejmem tudi kooperantsko delo. Ponudbe pod: Novi topli prostori 785 V Kranju ali okolici bi za dobo 5 let potreboval LOKAL za obrt. Telefon 28 427 504 NAJDENO V Škofji Loki smo našli MOŠKO URO. Dobite jo v trafiki — kiosk Cankarjev trg 787 IZGUBLJENO 19. 1. 1984 od 15. do 16. ure sem izgubila etui z osebno izkaznico in 3.500 din na Primskovem Poštenega najditelja prosim, da proti nagradi vrne. Kranj, Štirnova 3 , 788 ZAHVALA Vsem, ki ste pospremili našo drago mamo FRANČIŠKO NOVŠAK roj. SUBAN na njeni zadnji poti, počastili njen spomin in darovali cvetje, vsem, ki ste se na Internem oddelku Bolnišnice Jesenice trudili za njeno ozdravljenje, iskrena hvala. ŽALUJOČI: hčerki Albina in Ivanka z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete FRANČIŠKE MOHORIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ZB Besnica za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Katarini Pegam za nesebično pomoč v zadnjih urah, dr. Sajevčevi in g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Zg. Besnica, 10. januarja 1984 ZAHVALA velja vsem, ki ste darovali cvetje ter spremili na zadnji poti 12. decembra 1983 pokojnega PETRA KOŠNIKA z Jezerske c. 65 Posebna zahvala strežnemu osebju v Domu oskrbovancev Kranj za bolniško nego v času njegove invalidnosti in vsem, ki ste ga obiskovali med osemletnim trpljenjem v Domu na Planini. LEPA HVALA! VSI NJEGOVI Kranj, 12. decembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre sestre in tete LOJZKE DOLINAR Dacarjeve iz Sebenj se za njeno dolgotrajno zdravljenje iskreno zahvaljujemo Bolnišnici Golnik, dr. Pavlinu, dr. Šuškoviču, dr. Finku z intenzivnega oddelka, skrbnim sestram oddelka 500 in osebju čajne kuhinje. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču. Hvala vsem, ki ste jo hodili obiskovat in tolažit. Zahvaljujemo se g. župniku iz Goric za obiske, kakor tudi g. župniku iz Križev za lep pogrebni obred, upokojencem, zvonarjem in vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Ilovka, Sebenje, Rakovica, 12. januarja 1984 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče ANICE ZIHERL roj. KRISTAN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, nesebično pomoč ter darovano cvetje. Lepa hvala pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: mož Janez, sin Andrej, sin Rajko z družino ter drugo sorodstvo Bitnje, Žiri, 19. januarja 1984 ZAHVALA Ob smrti ljubljene mame, babice, prababice, tete IVANE KOŠNIK iz Štirnove ul. 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom (tudi na Jezerski cesti), prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje. Zahvala dr. Milanu Udirju za dolgoletno naklonjenost in zdravljenje; enako medicinskemu osebju Pulmološkega oddelka Bolnišnice Golnik. Lepa hvala g. župniku Slapšaku za pozornost med boleznijo, lep pogrebni govor in obred. Hvala tudi pevcem in vsem, ki ste kakorkoli izkazali pozornost naši mami in jo spremili na njeni zadnji poti. VSEM ZA VSE ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI NJENI Kranj, 18. januarja 1984 v. Iskrini računalniki za gimnazijo V petek so v kranjski Srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve odprli učilnico in kabinet za računalništvo — Računalniško opremo so dale Iskrine delovne organizacije Delta, Telematika, Kiberneti-kain Ero Kranj — Gospodarski razvoj posamezne dežele postaja vse bolj odvisen od razvoja računalniške in informacijske tehnologije. Po obvladanju teh tehnologij se dežele delijo na bogate in ravne, razlike med njimi pa so vse očitnejše. Razvite hitro napredujejo, ljubosumno ščitijo svoja dognanja; revne, odvisne predvsem od lastnega znanja, utegnejo postati osameli otoki sredi široko razvejane informacijske mreže. Jugoslavija, ki po razvoju računalniške in informacijske tehnologije daleč zaostaja za razvitim svetom, se mora opreti na lastne sile. Iskrine delovne organizacije v Kranju imajo s svojo bogato industrijsko tradicijo, izkušnjami in znanjem dobre možnosti, da zmanjšajo razkorak in se prebijejo v vodilno informacijsko industrijo v Sloveniji. »Sprašujemo, kaj hitreje razvijati: proizvodnjo in tehnologijo ali izobraževanje in znanost,« je dejal Valentin Pivk, ravnatelj kranjske Srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve na petkovi slovesnosti ob otvoritvi učilnice in kabineta za računalništvo. Jasno je, da brez sposobnih strokovnjakov in raziskovalcev tudi gospodarstvo ne bo napredovalo. »Začetki računalništva v kranjski gimnaziji segajo v 1971. leto, ko smo organizirali računalništvo pri pouku praktičnih znanj,« je nadaljeval Valentin Pivk. »Leta 1979 smo v sodelovanju z Iskro ustanovili računalniški krožek, z uvedbo usmerjenega izobraževanja pred tremi leti pa je naša šola postala ena od štirih v Sloveniji, ki imajo za računalništvo svoj program. Ta seveda zahteva precej denarja, saj je računalniška oprema draga, treba jo je izpopolnjevati in dopolnjevati. Zal je preobrazba srednjega šolstva padla v zelo neprimeren, stabilizacijski čas. Rešitev je resda v svobodni menjavi dela, ki pa v praksi lahko zaživi šele takrat, ko združeno delo najde v njej svoj interes. Iskrine delovne organizacije Delta, Telematika, Kibernetika in Ero so ga pokazale. Plod dolgoletnega sodelovanja med njimi in našo šolo sta zdaj tudi opremljena učilnica in kabinet za računalništvo.« Iskrina računalniška oprema je vredna blizu pet milijonov dinarjev. Učilnica za teoretični del pouka lahko sprejme 36 učencev, v kabinetu pa so trije računalniki, od teh dva nova iz Delte, na katerih lahko hkrati dela deset učencev. V računalniški usmeritvi jih je letos 189 in v računalniškem krožku 76, prihodnje leto, ko prihaja program računalništva tudi v pedagoško in naravoslovno-matematično usmeritev, pa približno tisoč učencev ne bo mogoče enakovredno zaposliti. Izpopolniti bo treba predvsem kabinet, kjer opravljajo praktična dela. Zato delavci in učenci kranjske šole pričakujejo razumevanje in pomoč Iskrinih delovnih organizacij še naprej. Vez mora postati trajna in vsestranska; ne omejena le na dopolnjevanje in izpopolnjevanje učne tehnologije, pač pa razširjena tudi na sodelovanje pri oblikovanju učnih programov, zagotavljanju strokovnih kadrov, usmerjanju učencev v deficitarne smeri, organizaciji delovne prakse, sprejemanju raziskovalnih nalog v okviru interesnih dejavnosti učencev ... H. Jelovčan Solidarnost na Poljšici Gorje — Mineva leto dni, odkar so se na Poljšici pri Gorjah kar vrstili požari. Najprej je 8. decembra 1982 gorelo na hiši in gospodarskem poslopju pri Bizjako-vih (Štancarju), čez tri mesece pri sosedu Ambrožiču (Bobku) hlev in drvarnica in nazadnje 12. maja 1983 stara lesena hiša pri Golobo-vih (Tomažku). S pomočjo vaščanov so bila pogorišča hitro očiščena, kar je prispevalo k hitrejši obnovi uniče- nih poslopij. Danes je pri Bizja-kovih na novo pozidana stanovanjska hiša in hlev, pri Bobku hlev in drvarnica že služita svojemu namenu, pri Golobu je zrasla povsem nova stanovanjska hiša s temelji vred, ki je bila pokrita tik pred prvim snegom. Vaščani so veliko pomagali, saj so brezplačno opravili skoraj vsa fizična dela. Izkazala se je tudi solidarnost delovnih organizacij, kjer so prizadeti zaposleni. V soboto teki v Cerkljah Cerklje — Peti cerkljanski množični smučarski teki Gorenjskega odreda, ki so 15. januarja zaradi neugodnih snežnih razmer odpadli, bodo na sporedu v soboto, 28. januarja, s startom ob 9.30 pri zadružnem domu. Pismene prijave z vplačilom 150 dinarjev (po poštni nakaznici) sprejema prireditelj, Športno društvo Krvavec, le še jutri, 25. januarja, ter na dan tekmovanja na prireditvenem prostoru; takrat pa bo štartnimi dražja — 200 dinarjev. Udeleženci bodo lahko izbirali med nastopom na 25 ali 7 kilometrov dolgi progi, pionirji in pionirke ter borci pa bodo tekli na 7 kilometrov. Tek na 25 kilometrov bo veljal tudi kot preskus v akciji Brazde vzdržljivosti. Vsak tekač bo prejel štartno številko, po pošti pa še bilten smučarskega teka, spominsko značko in priznanje o udeležbi. Rezultate bo računalniško posredovala delovna organizacija Iskra Delta, ki je tudi pokrovitelj prireditve, sopokrovi-telji pa so IBI, ČP Glas, Gorenjski tisk in Integral Ljubljana. J. Kuhar Po delu tudi sprostitev Mojstrana — Zimske športne igre, ki jih po vseh občinah prirejajo občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije, so med delavci zelo priljubljena oblika rekreacije; obenem pa so tudi priložnost za srečanje delavcev iz različnih delovnih kolektivov, iz družbenih in gospodarskih dejavnosti, iz uprave in proizvodnje. Denar za tovrstna prvenstva ni vržen proč, saj je sprostitev po delu enako pomembna kot samo delo — je misel, ki je bila pogosto izrečena med udeleženci sindikalnega ve-leslalomskega prvenstva kranjske občine v Mojstrani. Dodatne kilovatne ure V Sloveniji smo lani porabili za 1,7 odstotkov električne energije več kot leto poprej, elektrarne pa so pridobile za 7;6 odstotkov električne energije več. Poraba je tako porasla na 8.392 milijonov kilovatnih ur. Za primerjavo povejmo, da je leta 1982 poraba porasla za 2,4 odstotka, leta 1981 pa za 3,4 odstotke. Porast je bil torej lani občutno manjši, zavoljo varčevanja seveda, tudi prisilnega. Zaradi velike stiske z električno energijo je slovensko elektrogospodarstvo v druge republike prodalo 1.268 milijonov kilovatnih ur, 172 milijonov kilovatnih ur pa je šlo v izvoz. Iz drugih republik je Slovenija prejela 50 milijonov kilovatnih ur, uvozila pa je 42 milijonov kilovatnih ur električne energije. Posebno zaslugo za večjo proizvodnjo imajo toplotne elektrarne. Skupaj z jedrsko elektrarno so dale 17,7 odstotkov elektrike več kot leto poprej. Zaradi suše pa je bila proizvodnja v vodnih elektrarnah za 12,1 odstotka manjša. Rudi Finžgar častni član Elana Begunje — Rudi Finžgar je eden naših najboljših smučarskih skakalcev, organizator in udeleženec prvih partizanskih smučarskih tekmovanj in ustanovitelj tovarne Elan v Begunjah. Na decembrskem občnem zboru sindikalne organizacije so ga soglasno izvolili za častnega člana delovne organizacije Elan Begunje. dena in nič kaj primerna za padce. Za delavce, ki veliko časa pre-sedijo za strojem ali za pisarniško mizo, je gibanje v naravi še posebej pomembno. Naša sindikalna organizacija dobro skrbi za sprostitev delavcev. Prireja prvenstva v različnih športnih panogah, pohode v hribe in redne ure vadbe.« Miloš Jocif, vodja tekmovanja: • »Delo je prvo in z delom si služimo vsakdanji kos kruha, vendar moramo zaposlenim poleg tega omogočiti tudi sprostitev po končanem delovniku, različne oblike rekreacije, kulturnega delovanja, zabave . . . Naložbe za dobro počutje in zdravje delavcev so enako pomembne kot vlaganja v nove stroje in obrate. Čeprav časi niso ravno naklonjeni porabi denarja za takšne namene, je tudi s skromnimi sredstvi, vendar z več ljubiteljstva in dobre volje, mogoče veliko narediti. Delavci radi prihajajo na sindikalne tekme, ne toliko zaradi merjenja moči z ostalimi, bolj zaradi razpoloženja, ki vlada na takšnih srečanjih. Prvo leto, ko smo v kranjski občini priredili zimske športne igre, smo imeli dvesto udeležencev. Letos je v sankanju, tekih in v veleslalomu nastopilo že tisoč delavcev.« Lidija Nahtigal, zaposlena v Ljubljanski banki: »Čeprav v našem delovnem kolektivu prevladujejo ženske, so na prvenstvu bolje zastopani moški. Mislim, da je posredi tudi malce sramu in strahu pred konkurenco, zato he bi bilo napak, če rezultatov sploh ne bi objavljali. Proga je bila za slabše smučarje dokaj zahtevna, saj je bila na nekaterih mestih le- Tomaž Jamnik, zaposlen v Elektro Gorenjska: »Iz naše delovne organizacije se je veleslaloma udeležilo 20 delavcev,v glav nem moških, čeprav so med zaposlenimi tudi ženske. Razveseljive je, da je med udeleženci vedne več starejših delavcev, ki bolj kot mladi občutijo potrebo po gibanji v naravi. Sicer pa samo po Številu nastopajočih na sindikalnem prvenstvu ni mogoče soditi o tem. kako delovna organizacija in sindikat skrbita za sprostitev svojih delavcev. Danes je nekatere zadržalo vreme, spet drugi se izogibajo tekmovanj in merjenja moči s ostalimi. V času, ko so tudi v delovnih organizacijah sredstva za rekreacijo omejena, se bomo morali odločati za cenejše oblike; nikakor pa ne smemo dopustiti, d* j>i delavska srečanja in tekmovanja zamrla.« C. Zaplotnik Zimske športne igre delavcev kranjske občine V veleslalomu zmaga Tekstilindusa Mojstrana — Zimske športne igre delavcev kranjske občine, ki jih prireja občinski svet Zveze sindikatov Kranj, so se v soboto nadaljevale z veleslalomom na smučišču v Mojstrani. Čeprav vreme ni bilo najbolj ugodno —- občasno je naletaval sneg — se je od 829 prijavljenih tekmovanja udeležilo 546 delavcev, od tega le 93 žensk. Na dobro speljani in na nekaterih mestih povsem ledeni progi SO imeli največ uspeha smučarji Tekstilindusa, ki so z izenačeno moško in žensko ekipo slavili skupno zmago. Sicer pa so bili v moški konkurenci najuspešnejši delavci Gradbinca in pri ženskah ekipa Ljubljanske banke. V vseh disciplinah letošnjih zim- skih športnih iger kranjske občine, v sankanju, tekih in veleslalomu, je nastopilo 837 delavcev, od tega 159 žensk. Zmagovalec sindikalnega prvenstva, upoštevajoč rezultate tekmovanj v vseh treh panogah, je postala tovarna Sava pred Tekstilindu-som. V ženski kombinaciji je slavila Milena Zaplotnik iz Exoterma in v moški Ludvik Soklič iz tovarne IBI. Razglasitev rezultatov letošnjega sindikalnega prvenstva bo v četrtek, 26. januarja, ob 18. uri v konferenčni dvorani Delavskega doma v Kranju. Rezultati — veleslalom — moški — do 25 let: 1. Jakopič (Živila) 39,20, 2. Parte (ERO), 39,24, 3. Rozman (Elektro) 39,38; od 20 do 39 let: 1. Pave (Kibernetika) 39,42, 2. Karni- čar (OŠ F. Prešeren) 39,79, 3. 0* zel (Iskra Delta) 41,65; od 3Id* let: 1. Leben (Sava) 38,40, 2. M šek (Elektro) 39,43, 3. Nadižar (1* matika) 40,10; od 36 do 40 let: Li lej (Merkur) 29,45, 2. Ponikvar * 3. Čop (oba Gradbinec) 29.84: d* do 45 let: 1. Juvančič (Cestno tje) 30,65, 2. Egart (Gradbinec) 3. Cvirn (Tekstilindus) 31,67; do 50 let: 1. Jamnik (Elektro) 2. Jaklič (ŠC Iskra) 32.44, 3. šič (Sava) 33,31; od 51 do 55 Andrejašič (Sava) 33,86. 2. (ŽTP) 34,28. 3. Šarabon (Telei 34,42; nad 56 let: 1. Bajželj ( lindus) 36.44, 2. Robič (SO 37,15, 3. Faganel (Sava) 37,25;-— do 25 let: 1. Nahtigal (Ljubljas banka) 32.07, 2. Režonja (JAT) 3. Šušteršič (Merkur) 35,37; od 35 let: 1. Kurnik (Čjubljanska ka) 33,70, 2. Lavrič (Planika) 34,6 Križnar (Domplan) 35,95; od 3«< let: 1. Zupan (WZ) 33,03, 2. Jerfj (Sava) 36,53, 3. Zaplotnik (EXoT 37,94; od 46 do 55 let: J^Toplak | la) 39 37 2. Demšar (OS L. 41 16, 3. Deželak (Telematika) nad 56 let: 1. Jamnik (OS F. ren) 54,30; ekipno - moški: L binec I 449,0 točk. 2. Cestno ~ 446,1. 3. Tekstilindus 445.1. 1. Ljubljanska ba^nka 263.4, 2 ■ 238,3, 3. Tekstilindus I 22 l,6skj 1. Tekstilindus I 666/. 2. Ibl I p- . 3. IBI U 457,9; ekipno (Veleslak* teki in sankanje): 1. Sava 126£ Tekstilindus 1229A moški: 1. Soklič (IBI).26U. 2. vec Štartna trema — tudi na sindikalnem prvenstvu. — Foto: M. A. »Ki: i. oonii^ \*~-/ ■ (Kibernetika) 254,9, 3. K« * v nin n . kaneva« F. Preš€