178. številka. Trst v četrtek dne 7. avgusta 1902. j XXVII. „EDINOST" izhnn enkrat nn . Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in ogiase je plačevati loeo Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. o, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost1 Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Iz istre. (Dopis.) S polnim pravom se je izrazil gospod pr l'esor Rutar v uvoda svoji zemljepisni knjigi »T r s t in Istr a«, da italijanski v®pehi v Istri so le začasni. Da, da: na v« h koncih in krajih poka njihova nenaravna zgradba. Da-si počasi, vendar postajajo razpokline ve če in veče. In če ne mi, pa gotovo naši potomci do žive razpad njihove zgradbe, tako gotovo, kakor je gotova stvar, da smo dož veli mi zrudenje stolpa sv. Marka. Naravno, da napenjajo Italijani vse svoje moči, da ki ohranili to zgradbo z razpokanim zidovjem, ki je — pesek v oči! — jako lepo pobeljeno. Oboji bijemo boj za obstanek. Ali njihov boj je za nenaravno, krivično in trhlo gospodstvo, boj za obstanek degenerirane klike, ki si je vedela utrditi svojo pozicijo, ko naš kmet ni znal šteti do pet. To ;e torej nemoralen boj. Ali »Svaka sila do vremena«, pravi hrvatski pregovor. Dovolj časa so izpijale laske pijavke življenske sile našemu kmetu. Ni čuda, 6e je zaostal v omiki ! Saj ga latinska gospoda niso smatrali za človeka, temveč za sužnja, ki naj se poti od zore do mraka za to, da z dohodki svojih žuljev nasiti požrešne trebuhe svojih »signorov«. — Le tisti, ki pozna kmeta iz -kolice poreške, tisti, ki pozna njegov plahi pogled, njegovo topo reeignacijo, njegovo ne-za u prost nasproti gospodi : le tisti more pričati, da s > tega revnega kmeta trpinčili kakor živino . . ! X<», pazljivi motrilec zapaža v kratkem, da v naših kmetih tičijo talenti z ogromno potencijalno energijo, katera bi se dala polagoma spremeniti v virtualno! A to bo ravno posel inteligence, katere še nimamo sedaj v zadostnem številu. Kadar se razkropijo po Istri naši možje, ki bodo učili kmeta racijonalnega gospodarstva, tedaj lahko postane Istra emporij. Kajpada pojde to počasi, ker narava ne pozna skokov. Ali kdor je gledal rodovitna polja in vinograde po srednji in južni Istri, mi pritrdi gotovo, da bi praktični Ceh pridelal na istem prostoru najmanje še enkrat toliko nego potrebuje naš kmet. A da se PODLISTEK <55 MELITA. Povest iz nase dobe. Opisal Josip Evgen Tomie; prevedel Radi. Drugi del. I. Bilo je začetka malega travna leta 18f*. Narava se je v tej spomladi zgodaj prebudila. Vegetacija je bila bujna in nagla. Vse je prišlo ranejše, nego navadno. Zrak je bil gorek kakor meseca velikega travna, gosta trava, pomešana s poljskim ^cvetjem. je rasla povsod bujno in v obilici : drevje v gozdu, sadnjaku in vrtovih se je že odičilo zelenim listjem, a sadna drevesa, katera rode zgodnje sadje, so bila že v cvetju, kakor velike kite belega rdečega cvetja. Poljska dela so bila istotako dovršena prej nego navadno, ker so kmetje mogli bolj rano zapričeti z delom. A sedaj so čakali, kako letino da Bog. B lo je neke nedelje. V selu Orlovac, v čegar okolici je imel Branimir Rudnic svoje veliko, lepo urejeno posestvo in svoj velikaški dvor, je vladalo nenavadno življenje. Vse hiše so bile okrašene s trobojni ca m i, a na okn h so bili venci poljskega cvetja. Ob cesti, kjer se prihaja v vas, in tja do uhoda v vlastelinski park, ki se je raztezal okoli vsega dvora, so bili na gosto nasajen1, od naši ljudje puščaj j poučiti, o tem nam pričajo nekateri vzgledi po Istri. V Bermu pri Pazinu na primer, kjer deluje neumorno go-apod župnik G r a š i č, imajo »Mlekarsko zadrugo« in »Gospodarsko društvo«, ki je preskrbelo različnih poljedelskih strojev, katere rabijo prav pridno. Tamkajšnji kmetje so bili zadolženi do grla, a zdaj bi se dalo in Nemci se razvija in množi dalje v nedo-gledne dimenzije. Če bi bila na nemški strani resnična volja za sporazumljenje v pravem razmerju s črnilom, ki ga izvestni nemški listi porabljajo v to, da dokazujejo Cehom dobrote sporazumljenja z Nemci : mir ali vsaj premirje bi moralo biti že davno gotova stvar. Ali — o pomirjenju in spora- njihovo gmotno stanje klasifikati povoljnjim. zumljenju govore, a na ohranitev privilego-Seveda se taki vspehi ne dosežejo kar čez vanega stališča Nemcev mislijo. Voditelji noč, temveč je treba vstrajnega dolgoletnega onih nemških strank, ki mislijo in čutijo s napora in dela. E j, Istra moja, sto- sedanjo vlado, bi hoteli premirje skleniti tino Grašičev potrebuješ in za j tako, da bi občutljiva in razdražena nemška vekomaj je odzvoni U italijan- javnost nič ni občutila, da so se — potniškemu gospodstvu v Istri! j rili, marveč da bi občutila, da sd s pomirje- V dokaz, da ne pretiravam, kadar go- njem napravili — dobro kupčijo ! vorim o racijonalnem gospodarstvu v Istri, i Za to, da povrnejo Cehom, kar so jim naj navedem samo en Blučaj, ki je na prvi nasilno vzeli — notranji jezik — in kar bi mah neverjeten, ali vendar-le do pičice re-ljim morali povrniti kakor pošteni ljudje, bi sničen. Ta slučaj mi je pripovedoval neki bivši gospod deželni poslanec, ki ga je on sam doživel na poti iz Poreča v Pazin. Gospod poslane«' je prenočil v neki vasi pri gospodu župniku in je prosil zjutraj bele kave, ali gospod župnik je izjavil, da želji gosp. poslanca ne more ustreči, češ, da v vsej vasi — nimajo mleka. Krave da imajo, ali da jih ne molzejo, a če jih molzejo, da mleko zlivajo preč!! Pozneje sem se informiral na-tanjčneje in sem izvedel, da imajo nekateri gospodarji po 6 — krav, a da jih ne molzejo nikdar. To se bo zdelo marsikomu neverjetno, ali to so resnične, kričeče napake pri naših kmetih. hoteli voditelji Nemcev svoji javnosti položiti pred noge najvišo ceno, na katero si sploh upa misliti nemško srce, Če že ni prav >Hoch Hohenzollern !« Da pa Cehi ne mislijo plačevati visokih nagrad za svoje dobro in pošteno pravo — te menda ni nič čudnega. In .vendar se zdi čudno to novinarski družini gospoda Korberja. Ni čuda torej, da je tudi njihova logika v apelih do Čehov istotako posebna, kakor je posebna zahteva, da morajo vendar šele kupiti svojo last. Takove logične skoke smo čitali danes v sicer resni »Reichs\vehr«. Ne taji, da se je Cehom zgodila krivica, ko so se umaknile jezikovne naredbe, ali Zato : kdor leči rane našemu trpinu, tisti bo žel čast in hvalo pri Bogu in pri ljudeh, j— to je Korberski »trumi« — to se je zgo- — V vsakdo dobrodošel in najde dela, če le hoče. aro d nem vinogradu je; dilo že davno, pred blizu tremi leti ! Kdo bo mislil zmeram nazaj! meni »Reichs\vehr«. Kar je bilo, je bilo. Čehi naj ne bodo podobni vsakdo Plevela je mnogo, a delalcev malo. Kranjski gospodje ljudem, ki so bili nekdaj bogati in so sedaj narodno-napredne stranke pa naj pridejo po- ubogi ! In Čehi da so postali parlamentarno gledat enkrat v Beram, kaj more s t o-; veliko siromašneji nego so bili, dokler so riti duhovnik mej narodom! Sa- bili naslonjeni na prejšnjo desnico. Te pa pienti pauca ! j ni več ! __Insinuvacija, naj Čehi pozabijo na doživljeno krivico zato, ker se je ista prigodila že Politični pregled. V Trstu. 7. avgusta 1902-Mej Čehi in Nemci. Dnevna literatura o vprašanju sporazumljenja med Cehi ene in druge strani visoki smrekovi drogi, na katerih so viseli festoni in male trobojne zastavice. Drogi sami so bili od tal do vrha oviti zelenimi girlandami, sestavljenimi iz jelovih in smrekovih vejic. V vasi ni nihče delal, temveč so kmetje počivali in, oblečeni v čisto obleko, sedeli pred hišami na klopeh, pred tremi leti, kaže na jako čudne pravne nazore o nacnonalni lasti in nacijonalnih pravicah. Tu se spominjamo na moža, ki si pod težo dolgov pomaga z filozofijo: starih dolgov se ne plačuje, nove pa se pušča, da ——— ■■■■ » veleposestniku. Zato se je sedaj odločilo ljudstvo, bilo samo od sebe, bilo zopet po nagovoru, da bi čim svečanejše vsprejelo orlovske gospodarje. Da bi jima bil vsaj prvi utisek, prijeten, ko prideta v vas, osobito mladi go^pej, katera pride danes prvikra med nje ! Ljudstvo je znalo, da je mlada gospa kakor da bi bila nedelja. Med ljudsko solo, I grofovukega rodu, a radi tega se je dalo tem kjer se je že zbirala šolska deea v svečanej lažje pripraviti do tega »svečanega vsprejema, obleki, in občinskim uradom je bil postavljen jako lep slavolok, kateri bi bil mogel stati tudi v kakem večem mestu. No, še lepši in mnogo veči slavolok je bil na uhodu v vlastelinski park sam po načrtu, ki ga je bil izdelal izkušen strokovnjak iz Zagreba. Na slavoloku, ki je bil tudi ovit debelimi verigami zelenila, je bilo vtaknjenih neštevilno narodnih zastav, večih in manjših, a v sredini na napetem platnu, ki je bilo v obliki traka pricvrščeno v sredini slavoloka, je bilo zapisano z velikimi rdečimi črkami: »Dobro nam došla dvora gospodarja«. Da boste vedeli! Pod noč je imel priti v Orlovac na svoje posestvo lastnik njegov, Branimir Rudnic, in sicer ne sam, ampak prvikrat z visokorodno svojo mlado soprogo, s katero se je bil oženil pred več mesecev. Orlovčani, bivši nekdaj podaniki orlovske gospode, so bili še Bedaj v marsičem odvisni tudi od sedanjih posestnikov. Ne le občina, župnišče in šola, temveč tudi pojedinci so čtsto iskali in našli pomoč pri orlovskem kakoršen po njegovej sodbi, ni smel izostati ob prihodu gospe tako visokega rodu. Gospodarski upravitelj v Orloveu in načelnik občine sta imela več dni dela in posla, dokler sta vse pripravila za vsprejem mladih soprogov. Upravitelj je dajal ves potrebni denar iz vlastelinske blagajne, seveda z vedenjem svojega gospodarja, kateri mu je poslal tudi načrte za slavoloke in mu natanko naznanil vse. kako naj bo odičeno; seveda : če privolita občina in ljudstvo v to. V svojem pismu do upravitelja ni pozabil omeniti orlovski gospodar, da on za svoj*, osebo ne potrebuje nikakega vsprejema, ker da je že njih stari znanec, ali radi grofice da želi to nenadejano ovacijo, katera more le dobro roditi občini Orlovac in njenim prebivalcem. Te poslednje besede je podčrtal; in to je bil zadosten migljaj uptavitelju, da je opozoril na to okolnost občinsko glavarstvo in zastopstvo. Načelnik in občinski beležnik sta se živo lotila dela, da bi le čim lepše ugodili orlov- postajajo stari. Nemoi bi bii^,res pravi tepei, ako ne bi Slovanom delali vedno novih krivic, saj v kratkih treh letih je stvar — zastarana. Le čudno, da nemška parlamentarna revolucija ni hotela zastarati nikoli, in je ponavljala svojo zahtevo tudi lota, dokler ni dosegla, kar je hotela ! Kar pa se tiče namišljene parlamentari-ške obnemoglosti Cehov, odkar je vitez Ja-\vorski izvolil vladi in Nemcem na ljubo razbiti prejšnjo desnico, se pa »Reichewehr« nekoliko preveč očitno krega z očevidnimi dejstvi. Tega niso tajili niti nemško-lib. listi, da je od one usodne noči v parlamentu dunajskem, ko je zastavila češka obstrukcija in so po polunoči Cehi razbili Korber- Ja\vorski-nemške načrte, češko vprašanje nadvladovalo vso Bituvacijo. Pa kaj bi govorili dalje ! Če bi bila pozicija češke delegacije reH tako šibka, kakor se hoče uverjati, potem naj nam ne govori nikdo, da bi se Korber in Nemci toliko ešofirali za takoimenovano sporazumljenje s Cehi ! E, tudi tu je le sila, ki uči ljudi moliti — spravne molitve. Zakaj pa se toliko razgrevajo radi glasov, ki prihajajo te dni iz češkega tabora od avtoritativnih strani in ki izzvenevajo v slovesne izjave, da Čehi ne mislijo plačevati nagrad za — svoje. Poal. Hruby jim kliče : ob sklepanju nagodbe z Ogrsko se bomo videli pri — Filipih za obračune! Češka delegacija ne da nič več na obljube. — Glavno glasilo Mladočehov, »Narodni listi«, kličejo : Mi nočemo nič druzega, nego naše dobro pravo, a za to nismo dolžni Nemcem nikake odškodnine nli nadomestila. — Načelnik mladočeškega kluba, dr. Pacak, pa izvaja v svojem organu: »Dr. Korber si zastonj razbija glavo s špekulacijami in se nadeja zastonj, da bi mi za ugrabljeno nam pravo dovoljevali Nemcem kako koncesijo — se zastonj nadeja, da bo mogel pridobiti naše pritrjenje ogrski nagodbi, a da nam potem tekom enega leta zopet vzame košček danega nam prava. Dr. Korber ni nezmotljiv. On se je zmotil že nekolikokrati in sedaj se zaračuna gotovo prav temeljito. Zastonj je trud, da bi nas dobil tja, kjer bi nas hotel imeti !« Ne čudimo se, da ob takih glasovih iz-vestnim nemškim novinom prihaja nekoliko skemu vlastelinu. Ona dva sta poznala njegovo moč v občini, v katerej je bila njegova beseda merodajna in odločilna ; a pozuala sta tudi njegovo darežljivo roko, kedar je trebalo, da se pomaga občini v nesreči. In res, Rudnic je za orlovsko občino mnogo storil v tem kratkem času. odkar je živel tam kekor orloveki vlastelin. On je daroval občini znatno I .... svoto za razširjenje ljudske Šoie, s čemer se ni moglo odlašati, sezidal je na občinskej cesti erez potok Orlovice zidan most, ki je bil za vsakdanjo rabo neobhodno potreben, posojeval je občini brez obresti veče svote, i ko je bila v nepriliki; z eno besedo: vanj je i občina vedno upirala oči, ko ni bilo nikjer drugje pomoči. Tudi v boga šolska deca je poznala njegovo milostivo srce. Vsi otroci siromašnih starišev, katere sta naznačila župnik in učitelj, so dobivali od njega potrebne šolske knjige in druge petrebščine, a v zimskej dobi nove, gorke obleke. Rubitelj je bil odveč v orlovski občini. Ako je kak občinar zaostal z davkom, je imel njegov upravitelj nalogo, da je poravnal dolžni davek, ali priklado, a kmet, ki ee je na ta način rešil nesreče, često tudi propasti, je mogel svojemu novemu upniku povrniti dolg z dninami v Rudnicevem poljskem gospodarstvu, z delom v njegovih gozdih, ali s tovorom, vozč doge in drug izdelan les do prve železniške postaje. (Pride še.) topio, Hohenzollera« dospela je včeraj ob 8. in pol uri zjutraj na višino Revala ; kmalu na to pa se je prikazala tudi ruska carska jahta »Standard«, katero je »Hohenzollera pozdravila s 31 streli in dvignila rusko carsko zastavo, med tem ko je jahta »Standard« dvignila nemško cesarsko zastavo ter z ravno tolikimi streli vrnila pozdrav. Na ruski jahti je godba svirala na to prusko himno, med tem ko je godba na pruski jahti svirala rusko himno. Car je doposlal na to dva višja mornarska častnika povabit nemškega cesarja, da ga pride obiskat. Ko se je oeaar Vdjelm v čolnu pripeljal na jahto »Standard«, pričakoval ga je car Nikolaj na stopnicah, kjer sta se oba vladarja pozdravila in objela. Na čelu vsega brodovja od-plula je na to ruska carska jahta proti Ravelu. Na dejeunerju je napil cesar Viljelm grofu Lam»dorfu, car pa grofu Bulowu in dvornemu maršalu grofu Eulenburgu. Cesar Viljeiua se je kmalu na to povrnil na svojo jahto, kjer ga je car nekoliko pozneje obiskal. Popr>I udne «sta vladarja prisustvovala strelnim vajam na morju. Ruski listi se vedejo še vedno povsem hladno in so pozdrave priobčili le uradni in oficijozni listi. Gibanje v Macedoniji Ruski listi ; imajo jako obširna poročila o gibanju v Makedoniji in o turških grozovitostih. » Vjedo-mosti« pravijo, da tu ne gre več za boj za življenje in svobodo, temveč da so Turki vso Macedonjjo spremenili v pravo klavnico kristijanov. Vse kaže, da so Turki , sklenili poklati in uničiti vse macedonako 8'ovanstvo. Turki da uprizarjajo prave krvave orgije ter onečaščjo dekleta in koljejo žene, starce in otroke, kakor krvoločna živina, ki kolje in davi, ne da bi vedela zakaj, kar ; navdaja z grozo vasi in trge po Macedoniji. Požiganje vasi nima več konca ne kraja. Sultan je zaukazal, da se mora vse pobiti in se mora med Macedonci s krvjo zatreti zadnja sled uj>ora še prej, nego bo Evropa slišala obupni klic žrtev. Kljubu vsemu temu pa se je revolucija že razširila doli do Mo-na-nra, Se resa, Ohride in Oitravske. Tudi bolgarski listi se obšrno bavi j o z dogodki v Macedoniji. Kakor smo že poročali nedavno — je ustašem vrhovni poveljnik bivši bolgarski polkovnik Ca n ko v, kateri je že v mnogih bitkah premagal Turke. Za prizadete jim poraze pa se Turki maščujejo s pobijanjem žen, starcev in otrok in s požiganjem vasij. Cankov je pisal nekaterim bolgarskim časopisom daljše poročilo o svojem delovanju, katero pismo zaključuje tako-le: »Pod svojim poveljništvom imam nekaj tisočev hrabrih mladeničev dobro oboroženih in polnih entuzijazma za sveto stvar, katero branimo. Macedonski Slovani so pripravljeni na boj in so zadovoljni tudi umreti, samo da se maščujejo za pretrpljene muke. Turki, ki jih ne morejo premagati, uprizarjajo klanje ljudi tam, kjer ne naletajo na odpor, in sicer po vaseh, katere so morali mladeniči zapustiti najhujšemu barbarstvu, ko so se oboro- | žili proti Turkom. Jaz pojdem v Kostur, kamor me kliče dolžnost. Pozdrav slobodni j Bolgariji s teh visokih vrhov Pirina ! Živila revolucija ! Živela svobodna Micedonija !« Kljubu jako strogi pažnji na mejah, posreči se dan za dnem navdušenim bolgarskim mladeničem, da v več i h četah uhajajo iz Bjlgarije v Macedonijo. Ravno te dni je prešlo v Macedonijo kakih 300 Bolgarov po večini bivših vojakov, bivših častnikov ter dijakov in dukovnikov. Druge čete pa se že pripravljajo, da pojdejo za temi. Pred nekaj dnevi je padel v neki bitki s Turki tudi mladi makedonski pesnik Kristjan Si-ljanov, kateri je že pred jednim letom z več makedonskimi mladeniči iz najboljših družin ustanovil ustaško četo, ki je iz gorovja vedno skrbela za to, da se ne zamori ustaško gibanje. Spisal je več brošur in pozivov z geslom »Svoboda ali smrt!« Njegi je doletel slednji, druge srečnejše pa je upati, da doleti prvi del tega gesla. »Kaj bodo mahali ti ljudje, ki so na- na podlagi komisijskega poročila, takoj zau-|on enkrat ne poskusil svoje sreče na sličen __i J I____. r\ 1____1 _ _____a____T ____t___* • v .o a r i • i -vi ^r i r» i •« vezani na podporo duhovščine....« »Du- kazalo zaustaviti poskusne vožnje, pa nam hovščina ve, kaj ji je napram tem ljudem je glasilo »Trieste«, ki v svoji sinočnji šte-storiti« .... »Gospodje v Trstu bi radi na vilki pripoveduje, da se je o priliki pregle-ramah duhovščine vedno obdržali svoje pr- dovanja proge po dunajski komisiji, zgodila vaške sedeže in s pomočjo istrske duhov- ' velika cesreča. Zavora električnega voza je ščine pošiljali v deželni zbor zastopnike, ka- j namreč, ko se je v istem vozila komisija, po-tere bi oni sami določili, pri tem pa pustila, vsled česar je voz z veliko naglostjo postajajo ošabni in arogantni«! letel po jako strmem tiru na vzdoli, na ne-Mož, ki je v »Slovencu« plel venec iz kem ovinku skočil iz tira in se prevrnil. O navedenih cvetk, očividno ni bil v duševnem jtem da 8> je mašinist zlomil nogo, jeden in-ravnovesju, ali pa trpi na neznanski — dis- žanjerjev pa roko, kar &e seveda drži strogo informaciji glede na istrske in tržaške razmere. Nas pa ni spravil iz duševnega ravnotežja. Hladni smo sedaj, kakor smo bili poprej. Zato moremo odgovarjati mirno: sine ira et studio! Glede Istre : Fakt je ta, da »gospodje v Trstu« že davno ne določajo vee kandidatov za tajno, a se mora že verjeti, ako nam to pripoveduje list, ki je na glasu — ofi-cijoznosti. »Trieste« zaključuje svoje poročilo : »Prav tako se zdi, kakor da neko prokletstvo bremeni na vseh tistih delih in podjetjih prometa in javne koristnosti v našem mestu.« Res se zdi tako. Un'argine contro gli > Uskoki *), ali: Istro, ampak jih določajo Istrski prvaki iz dežele neverjetnosti. Kaj takega pa še sami. na eelu jim jeden dr. La?inja ! ne* drag« Čitatelji. Čujte le, kaj se nam je Politično društvo »Edinost« r Trstu se posrečilo izvedeti : le — v moralno podkrepilo slede slo Ko ee je pred nekaj leti ustanovila nova venskes:a dela Istre — pridružuje skle- j kapelanija Sicciole pri Piranu, ter se je no- pom istrskih rodoljubov ter podpisuje vemu kapelanu izročila tudi zasilna laška In objavlja od njih sestavljene pro- šola, govoril je piranski župan, da naj bo ta slase. šola »un'argine contro gli Uskoki«. Tako je Ali pa morda gospodi okolo »Slovenca« tudi bilo. Šolo so djali v kapelanijsko po-tudi sedanji, od Spincicev in Laginj določeni slopje in k njej ušolali večino slovenskih in nasvetovani zastopniki v deželnem zboru istrskem ne ugajajo več ? ! Mari so gospodje okolo »Slovenca« iritirani, ker so se ti zastopniki v zadnjem zasedanju po svojih tovariših dekanu Komparetu in /upniku An-drijčiću potegnili za pravo naroda v cerkvi, otrok. Šlo je tako dalje. A kapelan se je naveličal tlačan.ti piranski gospodi in dekre-tiran je bil drugam. Kapelanija je ostala prazna, pa tudi šola — jez se je torej podrl! Na mesto deželnega šolskega nadzor- nika viteza Klodiča prišla sta dva de/, šol. za bogosluženje v jeziku naroda ? ! Mi ve- nadzornika, Matejčič za slovanske, Ravalico rujemo, da je to v navskrižju s tistim lati- za italijanske ljudske šole. Ravalico je Pi-nizatorstvom, kateremu so se gospoda okolo ranec. Da bi mu ne mogli očitati nemarnosti »Slovenca« zapisali s kostmi in kožo, ali v za italijanstvo, popravil je hitro oni podrti zmislu pravicc je to in v interesu iste cer- jez v Sicciolu ter sezidal še družeča. U statve ki je učiteljica in služabnica resnice. | novil je na svojo roko novo šolo pri sv. IjU- , . , - . , •• • , , , * i i i- o. - I ... , „ o. . , prebivalci tomajske župnije: in slednjič 4. Ali hočejo gospo ia okoli »Slovenca« mimo cm ter pomoeel zopet na noge soli v Sicciole, . .. . , I, . • , ! , , f. - - • prebivalci lrsta in okolice, sedanjega zastopstva b lova no v ker kapelanska služba je ondi se izpraznjena. n . , .... . ... t ........ , , . , Pravico do predlaganja ima najstarejsi v Istri voziti dalje po zelezni cesti sedanje Na obeh šolah je nastavil učiteljici in molčal. . ... ..... , . . . ... i ^ . , . „ . ziveci potomec v moški liniji po ustanovni- slovenske nestrpnosti iu zaslepljenosti ? ! — Deželni odbor je to protizakonito početje po- način? Morda pa pojde?! Morda v Plavjah, saj so tudi pod Koper — — — Iz Rojana smo prejeli : Ker je že gosp. župnik Jurizza samovlastno imenoval cerkvenega starešino in s tem kršil naše staro cerkveno pravo, zahtevamo od njega odgovor na vprašanja ; s kakim namenom je gospod župnik storil to ? od kedaj je tisti zakon, ali predpis, na katerega oslanja g. župnik pravico, da on imenuje cerkvene starašine ? kdo je izdal ta zakon ? mari ima gospod župnik pravico, da sam, ali s pomočjo kake više cerkvene oblasti odpravlja stare veljavne določbe ? smo-li rojanski župljani res le ovce, ki ee moramo slepo pokoriti tudi tedaj, ko se nam jemlje, kar je bilo neoporečno naše ? meni-li gospod župnik, da s takim postopanjem koristi intereeom tiste cerkve, katere služabnik ie ali bi moral biti tudi on sam ? Na ta vprašanja želimo mi nujno pojasnila, da bomo vsaj vedeli, pri čem smo ! Da bomo vsaj vedeli, na kaj vse mora biti človek pripravljen v tej pravni in eminentno katoliški državi! Jasnosti zahtevamo. Več rojanskih kmetov. Ustanova kanonika Jakoba trneta. Mestni magistrat tržaški razpisuje štipendij, ki znaša letnih 210 kron, iz ustanove Jakoba Črneta. Do tega štipendija imajo prvenstvo: 1. Potomci Marka Antonija Crneta in Marije Zlobec iz Tomaja, t. j. starišev usta-novnika; 2. ako ne bo med prosilci za ta štipendij takih potomcev, pa prebivalci OpČin, Trebč, Ban, Sv. Križa, Kontovelja in Piščancev ; 3. ako bi tudi takih prosilcev ne bilo, Verni, svoji cerkvi, a tudi svojemu narodu trdil, učiteljici ste imeli svojo plačo — pa udani možje se ne bodo vozili žnjimi, ker mirna Bosna! vedo, da bi že pred končno in zaključno po- Nakrat pa je prišla zoper eno teh uči- stajo utegnilo priti do narodne katastrofe. Te teijjc nek;a pritožba na okrajni šolski svet v pa si ne more želeti, kdor je narodu zvest Koper. Predsednik Schaffenhauer je kar de kovih stariših. Tozadevne prošnje ulagati je do 30. avgusta na tržaški mestni magistrat. Zanimiva kazenska razprava. — Obsojen medij u m. Kako je še svet zaslep- — belo gledal, kako se morejo goditi nerednosti ^1 vsk,ikal bo kak verea Pnstaš 9l>,ritl" < rlede T r s t a in o k o 1 i c e pa imamo med učiteljskim osobjem, katerega niti stI?neSa • • - *v,ndla ! Me9ro ljl 96 9I>ir:tl' odgovoritile toliko: gospOda okolo »Slovenca« Dp Poklical je okrajnega sol. nadzornika in sti6ne me(liie 6aatll° kakor -poskusite! referenta Dominka, kateri pa tudi ni mogel ki vežeJ° ta 9vefc z duhovi» *>a 96 Jlh tira v Še jedno! Ako mi kedaj govorimo o raztolmačiti te stvari. Ker ste bili ustanov- zaPore' kakor kake zlo5mce ! KaJ *emo' ->e »klerikalcih« ali o »klerikalnem gibanju«, mislimo le na izvestno obstoječo politično »trujo. A da s to strujo ne soglašamo, tega nismo skrivali nikdar, kakor ne skrivamo, da ne soglaš imo s tako imenovano liberalno ljeni šoli laški, obrnil se je okrajni šolski l>a6 križ na tem Menjalnem svetu, da se j , i -t u - i i i noče priznavati prevzvišenih naukov spiri- svet do nadzornika laskih sol koperskega 11 1 tizma. Medij um, katerega so pred včeraj poslali okraja v Izolo. Tudi ta je majal z glavo in mislil, da se je tu morala uprizoriti le šala, kajti on, nadzornik laških šol v okraju, bi za 8 mesecev v ječo, imenuje se Alojzij Mus-strujo! Ćemu torej vse to razgrevanje »Slo- moral vendar vedeti, kje so te šole. Začeli so satto. Ta Mussatto je prišel meseca maja venčevo« ravno sedaj ? ! Tudi vzroke svojemu Tržaške vesti. Nekoliko pojasnila »Slovencu«. — »Slovenec« je včeraj napal »Edinost« in voditelje nt-ie stranke. postopanju smo že stokrat naveli. Ali, Če »Slovenec« že hoče, bomo govorili o tem zopet in kmalu. Strossmaverjev jubilej. Včerajšnji zagrebški »Obzor« priobčuje nastopno brzojavko iz Slatine : »Včeraj smo proslavili tu dijamantni jubilej Strossmaverjev. O poludne so čestitale b'skupu razne deputacije, a slednjič kakih sto Hrvatov in Hrvatic. Ti so izročili biskupu krasen šop cvetja. Gospod dr. Fran Vrbanić je govoril v imenu Hrvatom, gosp. Milan Krešić v imenu pevcev, a Sandor Gjalski v imenu »Matice Hrvatske«. Potem je bil banket. Doslo je mnogo telegramov.« Tudi Slovenci in Slovenke v Slatini so počastili velikega bisfcupa, priredivši mu prisrčno serenado, katere se je udeležila velika množica ljudstva. Železnica Trst-Opčine. Kakor vse kaže, ni včerajšnji »Sole« prav nič pretiraval, ko je govoril o groznem Hašku, katerega so doživeli graditelji električne želtznice Trst-Opčine. To nam posebno še potrja dementi v sinoČnjem »Piccolo della sera«, ki pravi, da ni resnična vest, ki jo je prinesel »Sjle«, marveč da je tehnična komisija našla progo v redu ter da ima le še politično tehnična komisija pregledati nekatere podrobnosti. Vse to bi bilo prav in lepo in bi marsikdo tudi verjel, da ni prinesel »Piccolo« te vesti še le potem, ko je vse mesto izvedelo o škandalu, a ne takoj, ko je komisija izrekla svojo sodbo, kar bi bil »Piccolo« gotovo tudi storil, ako bi se bilo to faktično zgodilo. »Piccolo« ni nadalje prav nič povedal, zakaj so se takoj zaustavile poskušnje vožnje, čim je komisija pregledala progo ?! Klasična priča, da je železnično ministerstvo, torej poizvedovati po ovinkih in prišli so na lanskega leta v krčmo g. Ivana Sancin-Sira, sled modrosti novega deželnega šolskega nad- ki je za mestnim pokopališčem pri sv. Ani. zorni ka Ravalico. Mussatto je začel pripovedovati Sancinu, da „ , ii-i je on (Bussatto) izvrsten medij um, kar je »Quos ego!« je zagrmel sedaj glavar J v ' J J c , , t> . * a.-* » __Sancinu silno imponiralo, tako, da sta se v Schatfenhauer. Psst! ne motite se! Ne po- 1 ' 1 . . .... ixi- • * .t ir« kratkem dogovorila, da se bosti v Sancinovi zabite, da živimo v deželi neverjetnosti: Ka- » ' . . . , . . . krčmi vršili vsak teden po dve spiristicni kor je neverjeten način kakor sti se ustano- 1 1 ... . . v .. . » - . • seji. In res so se te seje kmalu zapricele v vili omenjeni soli, tako neverjetno je pozneje J J 1 , . , , , . o i neki temni sobi Sancinove Inse. Mussatto se vedenje gospoda okrajnega glavarja Schanen- . & , . , .- i je delal kakor da bi zaspal in je potem v hauerja. Soli bi se morali, ker sti protizako- J , , „ i • • . . snu erovoril vse možne bedastoće. Molil je nito ustanovljeni, kratkomalo zapreti m g. & . ...... , razne molitvice v laškem, latinskem sloven- Ravalico bi morali poklicati na odgovor za ..... . * «7 . i skem in celo — turškem jeziku in je potem tako zavratno delo. > se prav, ali, gospo Ja, J . . ^ . t . • • r . priporočal osebam, ki so bile v seji, naj — kakor rečeno — mi smo v Istri in Istra t r . . , . ... . . Ai. podpirajo revne otroke, in na ta način je je dežela velikanskih neverjetnosti. Soli naj- f f J . . brie ostaoeti; okrajni Soleki avet ne bo krivil vsakokrat nabral precejšnje stev, o desena. lasu g. Ravalicu ! G. Ravalico je Piranec in K seJam > l'rihaJal° mnof° >»r j . r nadalje lovili sata govore mrtvi ljudje in razni duhovi, in res je Mussatto, ki je izdelovatelj umetaljnih in pri bv. Luciji pa bosti še slovenske otroke in vzdrževali jez, da se ne podere. Deželni odbor je storil zaključek, da je smeti v deželi odpirati le po dve ali tri šole Da leto. Če le možno, so seveda na vr3ti italijanske šole. Ako pa je nevarnost, da bi se ognjev, napravil tako, da so male lučice — baje lučice pokojnih — plavale po sobi, njemu pa se je neki posebni blišč ovijal okoli glave, ker si je bil namreč poprej natrosil fosforja po laseh. Na ta način je Mussatto izvabil mnogo imela odpreti kaka slovanska, razširijo hitro . i -i * i - i . denarja toliko od Sancina, kolikor tudi od katero laskih v večrazredno in lastnemu za- J . -o . . . rP , . - druzih oseb, ki so prihajale v seje. Samo ključku je ustreženo, ia običaj je ze uava- ' . v , r, . i • j »L • Sancina je stala ta zabava več sto kron. den v Istri ; ali da si bo poleg tega novi g. J . . . n . . . , Poleer Sancina pa je bila najbolj opeharjena nadzornik Ravalico v svojem rojstnem okraju 5 r .. ,, . . , . , . , . j neka udova Antonija M., ki je prihajala v dovoljeval se druge sporte, tega bi vendar ' . , . . ne bil mislil nihče. Pa je že tako! Piranci seJe' da 9e bo PogovarJal^ se svojim pokojnim , v . . , i i soprogom. Mussatto je od nje izvabil prej hočejo imeti vedno in povsod svojo »posebno ^ 6 . . , . , , x j. . . , rj i - • mnogo kron, potem pa je znal dovesti jo k klobaso« in jo tudi imajo! Zflkini pi naj 6 » r r j j molče - saj »Piran je država v državic. t€mu' da £a Je vzela ^ na banovanje, j kjer je, ne da bi mu bilo treba delati, do- Pa še nekaj. Mi imamo tudi dež. š<«l. ... , .. . _ . , . ' . bival vse potrebno in živel ž njo sploh — nadzornika g. Matejčiča; nov je še, kakor , . . . ... „ „ . e. ® _ J „ ... . »kakor bi bil nje moz«. Sancm-Oira pa je njegov tovariš v Piranu. Zakaj bi pa tudi .. . . . . . , . .. J °__i prestopil k protestantski veri, »da bolj gotovo *) Jez proti Uskokom (Slovencemi. pride v nebesa«. I'.lova Antoaia M. je imela Muasatta Kakih X mesecev pri seWi, a ker je njo in nje otroka, katerega je imela s pokojnim možem, po noči vedno strašil s svojimi »duhovi« . -e ga je udova slednjič naveličala in ga zapodila iz hiše. MoMfltto pa jo je večkrat nagovarjal, naj ga vzame zopet k sebi; in ker ga ni hotela uslišati, zabodel jo je nekega dne z žepnim nožem v hrbet. Radi tega čina in radi sleparije se spiritizmon obsodil ga je sodni dvor na predvčerajšnji razpravi na -<-me*ečno težko ječo, poostreno z jednim postom na mesec. Ali bodo tudi na to stran leteli ana-tiiema?! Mi nočemo biti ne liberalni in ne klerikaln*. Mi hočemo biti narodni, ker vemo, da je to okvir, v katerem se lahko združujemo vsi za najpotrebneje — za odrešenje naroda grozečih mu nevarnosti — ne da bi se morali o Irekati svojim politiškim nazorom ali načelom. Zato nas ie že zadel anathema... Sedaj smo pa radovedni, da-li zadene tudi druge taka kazen? Dijaki, zbrani v nedeljo v Saiarji pri -Jelšah, so vsprejeli resolucijo, s katero so izjavili, da oni niso ne liberalni in ne k 1 e r i k a 1 n i, ampak le narodno radikalni. Zagrešili so torej nekaj, kar je prav močno podobno našemu grehu. Strogo konservativna »Sfidsteierische Pr.« pa piše o tej resoluciji takole: »Ako aka-demično dijaštvo, ki je bilo minolo nedeljo zbrano v Šmarjah, ostane zvesto svojemu principu in ne bo Ie s praznimi gesli in frazami, ampak bo z resničnim pozitivnim delom skrbelo za blaginjo naroda, za njega duševni i a materijalni napredek, potem pričakujemo z veseljem časa, ko se poležejo vroči boji med brati in se najbolji možje iz naroda zoj»et združijo na delu«. Tako piše »Sudsteierische Pr.« od besede do besede in se veseli izjave, da dijaki nočejo biti ne liberalni in ne klerikalni. Da vidimo torej, da-li se prokletstvo sedaj usuje tudi na štajersko stran ?! Dražbe premičnin. V petek, dne s. avg. ob 10. un predpoiudae se bodo vsled naredite tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Massimiliana št. 10, hišna oprava; v ulici Punta del Forno št. 'J, hišna oprava; pri sv. Mariji Magd. spodnji št. 200, hišna oprava : v ulici Solitario št. 20, hišna oprava ; v ulici Istituto št. 20, hišna oprava ; v ulici S. Francesco, podobe. Vremenski vrstnik. Včeraj : toplom? r ob 7. uri ejutraj 24 ob 2. uri popoludne 30.0* C." — Tlakomer ob 7. uri ejutraj 763.6 — Danee plima ob —.— p red p in ob 11.33 pop.; oseka ob 6.;") pre ipoludne in ob 5.54 popoludne. Društvene vesti. Slavje »Del. podp. dru>tva«. Pri sv. maši v cerkvi sv. Antona novega bo pelo »Slovansko pevsko društvo«. O tej priliki se bo izvajal »Ave Marija« za bariton solo, zložen navlašč za to priliko po mladem komponistu gospodu Josipu Mandićuna besede pesnika Trnoplesarja. Kakor nt in zatrjajo poročila, se Členi vrednega »Del. podp. društva« vsevprek zavedajo posebne pomembnosti te letošnje slavnosti. Pričakovati je torej, da bo toliko na zjutranji alavnosti nastop naših delavcev-j*oštenjakov impozanten, kolikor udeležba na popoludanski slavnosti častna in dostojna tega spominskega dne. Za žensko podružnico sv. Cirila in Metodija je darovala gospa Antonijeta Foer-ster 50 kron, kakor Ciril-Metodijski dar. — V isti namen gospa Verginija Furlan 2 K. Presrčna hvala. (Po pomoti zakašnjeno). Pevsko društvo »Velesila« priredi pevsko zabavo v nedeljo, dne 10. t. m. v gostilni g. Ivana Sancin Kotalj. Na zabavi bo sodeloval tudi škedenjski tamburaSki zbor. Začetek ob 6. uri. Zavod sv. Nikolaja t Trstu. -Javnost niti ne sluti, v kaki stiski sem bila minoli teden. Prišli so na-me pravi pravcati pasji dnevi. — Izplačati bi bila morala 2000 gl., ali 40 K. a blagajna je bila popolnoma prazna. Kaj početi ? V tej hudi stiski sem se obrnila do čast te duhovščine, naj mi pomaga iz zadrege. — Res, moja prošnja ni bila zastonj. Častita duhovščina se je odzvala častno, rodoljubno, človekoljubno. Pokazala je, da pozna in uvaženje pravi namen zavoda ter da zna upoštevati naš trud. Čast in hvala jej!! Voditeljica zavoda. * * Dosedaj so darovali č. gg.: Martin Narobe, župnik v Zapogah pri Smledniku 4 K, Jukob Ogrizek, kapelan in Fran Zbašnik, župnik Hinje pri Žužemberku vsak po 2 K, Ivan Kukimio, kanonik na Reki 4 K, Fran Lekmaver, župnik pri sv. Joštu pri Vrhniki 2 K, Gročanski župnik 5 K, Josip Novak, Po vir pri Sežani 5 K, Leopold Pečenko, kapelan Kanal 5 K, Štefan Jenko, vikar v Podgrnjah pri II. Bistrici, z vsklikom : »Da bi Bog vbudil obilo usmiljenih src«, 4 K 06 s t., Anton Kjuder, župnik v Barkovljah pri Trstu, z geslom : »Za stiske in zadrege zavoda sv. Nikolaja« 3 K, dobri gospod Slavec, župnik na Repentabru, kateri nas vedno podpira 5 K, Franc Vrhovsek, župnik v Svib-nem pri Radečah 2 K, Mihael Sobar, župnik v Sočergi (Istra) 10 K, z geslom: »Bog in pogum«! Vdani častilec sv. Cirila in Melodija, Andrej Znidaršič, vikar v Graduem pri Korminu 3 K, z vsklikom : »Očaral je Vaš pogum Slovenke! Pomagaj Bog!«, A. Jug, vikar Sovodnje 7 K, I. M. 5 K, I. Leban kurat na Libušnjem 10 K, Fran An-drenjak Banjaloka (Kranjska) 1 K, premilo-stljivi škof Flapp v Poreču 5 K, Fr. Krek, župnik Vranja peč pri Kamniku 3 K, Anton Jemec, župnik Podlipa pri Vrhniki 4 K, Janko Frašov, c. kr. vojni duhovnik v Radgoni 12 K z vsklikom : »Pomozeta Vam Bože in sv. Nikolaj !« (Pride še.) Vesti iz ostale Primorske. X Zrnasa konservativcer r korminu. V občinski svet korminski so bili na zadnjih volitvah izvoljeni sami pristaši konservativne stranke. Županom je izvoljen baron Jurij IjJ-catelli. X Iz Nabrežine smo prejeli: V nedeljo je bil tukaj — kakor ste že poročili — javni gospodarski shod. Ali točneje rečeno : razpravljata se je socijalno vprašanje s posebnim ozirom na razmere v Nabrežini. Na shodu so govorili dr. Treo, Kopač in Ga-bršček. Od obeh strani se je čulo marsikaj koristnega, ki je bilo vredno, da se je enkrat javno izpregovorilo. Razpravljalo se je o razmerah med delavni in delolajalci in o posledicah, ki navstajajo iz tega razmerja za oba dela. Klesarska obrtaija je tu glavni vir dohodkom. Znano pa je, kako ta obrt — žal — vidno propada v Nabrežini vsled konku -renče. S propadanjem te obrti se pa vspo-redno niža tudi blagostanje v občini. Vse to bi morali voditelji strank dobro premisliti in uvaževati, ako jim je res za blagor nase občine, ne pa morda bolj za strankarsko agitacijo. Izlasti gospodu Kopaču ne moramo priza-nesti z oč tanjem, da je v nedeljo se svojim nastopom na shodu v Nabrežini — ne vemo pc, ali je hotel tako, ali pa je bil, recimo, tako nespreten v izražanju — vzbujal mnenje, kakor da mu je jako malo mari na obrtniji v Nabrežini ,in da ne bi mu ravno krvavelo srce, ako bi ta obrtnija propadla. Kakor da govori o najnedolžneji stvari na svetu je govoril o eventuvelnem seljenju naših delavce\ v druge kraje ! Menil je: kaj de to, delavec lahko poveže svoj »punkelček« in — haj d za delom v široki svet! E, dragi gospod Kopač, to je pri nas lažje rečeno, nego storjeno. Nekaj jih je že tudi pri nas, ki bi bili pripravljeni, s »pun-kelčkom« odkuriti jo v široki svet za delom... ne da bi se solzili za našo Nabrežino. Ali teh je le malo, velika velika —manjšina. Velika, velika večina pa jih je, ki tega ne morejo storiti, in ki bi se jokali, v resnici jokali, ako bi bili siljeni slediti nasvetu gospoda Kopača. Ali gr spod Kopač res ne ve, da v življenju človeka igrajo veliko ulogo njega lastne družinske razmere?! Ali gospod Kopač res ne sluti, kako je oni, ki imenuje le ped zemlje ali le borno kočico svojo last, s srcem, dušo in krvjo navezan na ta domaČo grudo?! Ne, drogi gospod Kopač: kdor ima v Nabrežini očeta, mater, brata, sestro , hišico na lastnih tleh, ta ne bo s tako lahkim srcem vezal »punkelčka« in od bajal v svet, kakor si mislite vi ! Ne, že usode posamičnih delavcev ni smeti jemati kar tako »na lahke rame«! To je uilno vprašanje za vsacega naših delav cev : ali bo mogel ostati tu, ali bo moral v svet s trebuhom za kruhom ? ! Ali s tem vprašanjem, ki se tiče posamičnih individuvov, je spojeno še drugo važno vprašanje. V p r a -šanje obstanka in bodočnosti obrti v Nabrežini, ki je glavni vir dohodkom. Je »socijaiistov«, ki menijo : eh, za delavca je to vse eno, ali dela tu, ali kje drugje — gospodar pa ne more nadaljevati svojega podjetja brez delavca ! Mari pa menijo ti — socijologi, da bodo v slučaju, ako tu vsa podjetja prenehajo, res tepeni in zadeti le dotični gospodarji ?! Kako slabi računarji so ti! Ne le, da gospodarji-delodajalci ne bodo najhuje, ampak bodo najmanje zadeti. Oni imajo že toliko, da bodo, dobro ali za silo, živeli tudi brez nadaljevauja obrti. Ne oni, ampak javno splošno blagostanje bo zadeto v živo, ako pade naša obrt. Od obstanka kamnarske in klesarske obrti je odvisna usoda Nabrežincev sploh: delavca, kmeta, obrtnika-trgovca! A počem stremi socijalni problem, čegar apostol hoče biti ravno gospod Kopač? Je-li prava ideja sedanjega socijalnega gibanja ta, da bi v namen, da rešijo enega reveža, ubijali blaginjo in eksistenco sto druzih ljudij — tudi delavcev ? ! To menda ne. Kdor res hoče koristno preobraziti te melje uredbi človeške družbe, bo marveč stremil za tem, da se koristi raznih slojev spravijo v čim lepše soglasje! Socijalizem, kakor ga nam je propovedoval gospod Kopač minole nedelje, bi bil le — egoizem, ne pa humanizem, ki noče škodovati drugim, kadar hoče pomagati sebi. Seveda ni tako lahko, seveda je to silno težaven problem, ki dela preglavice največim duhovom med človeštvom. Ravno zato pa je obžalovati, da gg. socijalisti »rešujejo« ta problem tako grozno — ležerno. Kar iz rokava sipljejo dobre nasvete. Zato bi vas prosili prav iskreno, da mislite nekoliko tudi na konsekvence. Lahko si je predočiti sliko, ob kateri se ti stresa duša : če pade naša obrt, propadejo tudi naš kmet, naš trgovec, na mestu prejšnjih zelenih livad relativnega blagostanja bodo zijale puste prazne ruševine.... mej katerimi se bo plazila pošast: beda ! Kje mej Furlani in Italijani morda ni tako: tam kinet in obrtnik ne trpita škode, tudi če delavec zapušča deželo — ker laški delavec itak ne daje nikomur zaslužka! Saj se prepričujete o tem tudi v Trstu sleherni dan. Naš delavec je drugačen: on živi rad 1 sam in pušča živeti ! Kdar torej res ljubi našo Nabrežino, kdor hoče, da se v njej ohrani vsaj relativno blagostanje, kdor hoče, da se ohranijo naš delavec, kmet in obrtnik, kdor noče, da Nabrežina ne postane pusta, bedna kraška vas: ta ne bo govoril lahkomišljeno o vezanju »punkelčkov«, ampak bo skušal se svojimi dobro in pošteno mišljenimi nasveti pripomoči, da se nasprotujoči si interesi kolikor le možno spravijo v sklad! Kdor je res prijatelj našega ljudstva, ta mora hoteti, dasekamnarska in klesarska obrt v Nabrežini ohrani! hocliziele, ali o polnem mosnjičku si pa misli vendar-le, da je bolje, da je v njegovem, nego v žepu sicer nad vse ljubljenega nemškega brata. Razne vesti. Slovak Mudronj zopet pod obtožbo. Ma- djarsko državno pravdništvo je zopet dvignilo obtožbo proti znanemu slovaškemu rodoljubu dru. Mudronju radi nekega članka in neke peBmi. natisnjene v reviji »Zabavne knizkvc, češ, da je ščuval proti madjarBki narodnosti. Poleg Mudronja je seveda obtožen tudi urednik revije. Živelo madjarsko vitežtvo! 102-letni zaročni k. Iz Temes-Sag-a pišejo, da se je tamošnji najstareji človek, 102-letni posestnik Štefan Hugar oženil s svojo 80 letno zvesto služkinjo Marijo Ilefer. Stari je popolnoma zdrav. Poroke se je udeležila vsa vas. Ubil se je, ker ga »nikdo ne ljubi«. V ogerskem mestu Hajdu je živel lep mlad človek. Žensk se je izogibal, češ, da ni vredno žnjimi tratiti časa. Deklice in gospe so ga rade videle in mnogokatera je svoje oči pozabila na njegovem licu, ko je šel po mestu. Ali on je te poglede slabo umeval : menil je, da se mu rogajo. In to je postalo njegova fiksna ideja. Bolj in bolj se je izogibal družbe, dokler ni slednjič živel povsem osamljeno. Te dni pa so ga našli obešenega na vrvi — mrtvega. Zapustil je listič, v katerem je prosil, da mu na grob postavijo napis : »Tukaj počiva človek, katerega ni — nikdo ljubil!« Brzojavna poročila. Skupščina družbe sv. Cirila in JMetodija. IL. BISTRICA T. (P.) Predlog dr.a Rvbafa, naj odbor naprosi državne poslance, da izposlujejo v Trstu slovenske šole, vspre-jet z navdušenjem. Španska kraljiea-mati na Dunaju. DUNAJ 7. (B.) Kraljica-mati in intati-nja Španska sta dospeli oanes predpoludne semkaj iz Badena in sti se odpeljali naravnost v grobišče pri kapucinih, kjer sti položili vence na krste cesarice Elizabete, ce-sarjeviča Rudolfa in nadvojvode Albrechta ter molili. Potem sti se odpeljali na svoj stan v palačo nadvojvode Friderika. Zvečer se povrneti v Baden. Zapiranje kon^re^acijskih šol. PARIZ 7. (B) Zapiranje kongregacijskih šol naleta na odpor le še v treh departe-mentih. V Chamberv-u je moral policijski komisar dati s silo zapreti vrata šol, ki se imajo zapreti. Markt Costa-Baauregard je protestiral proti takemu postopanju ter je potem odstranil pečate. ttXXXXXXXXXXXXXXX Vesti iz Kranjske. * Dobrosrčna turista. Te dni smo bili sporočili o nesreči v otoški jami pri Postojni in o tragični smrti spremljevalca turistov Šibenik. Pokojni je zapustil 5 mladoletnih otrok. Oaa dva turista, katera je spremljal pa sta se — kakor poroča »Slovenec« — obvezala sedaj iz lastne volje, da bosta, kolikor jima bo mogoče, skrbela za otroke. Vesti iz Štajerske. — Ponesrečen abiturijent. Dne 31. t. m. se je v Beligrabi pri Poličanah našlo truplo abiturijenta Ivan Hitera. Blizu trupla, ki je ležalo pod visoko apneno skalo, je ležala knjiga »Kletev nezvestobe«. Ali je bil vzrok smrti samomor, nesreča ali hudodelstvo, se še ne ve. — Idejaino s praktičnim so znali spajati graški Nemci — kakor čitamo v »Narodu« — o dnevih slavnosti. Slavnost je bila posvečena velikim nemškim idejalom in graški Nemci so se v duhu dvigali v jasne sfere velike nemške bodočnosti od Belta do Adrije, pri vsem tem pa tudi niso pozabili na skrbi, da so se jim lepi zlati usuvali v žepe in iz žepov ljubih nemških bratov ! Stanovanja so bila nezaslišano draga. Po 4, 5 gld. so zahtevali za eno posteljo, za eno noč, za sobo pa kar 10 gld. Tudi se je dogajalo, da so gostje morali dotičnemu odboru za stanovanja plačati po dvakrat do trikrat. Porcija golaža je stala samo — 70 nvč.! Za kolač, ki je stal krčmarja 90 novč., je mož skupil 7 kron. S kratka: pravo pravcato oderustvo. Graški Nemec je sicer silno idejaino navdušen za nemške x x x x X X X X X X X X X X X X X MIZARSKA ZADRUGA 7 BOH 101 z saejenlai Jamstvom naznanja slovenskemu občinstva, da je prevzela nrvo slo?, zalop pifva iz odlikovanih In svetovnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera ae nahaja ▼ Trsta, Via Piana vecohia (Rosario) It. 1. 4 na desni strani cerkve sv. Petra). Koakuraoa nemogoča, ker Jo blago is prva roke. X X X x X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxx*»x«»xx fffi ^ IMsanHer Levi Hiszil VJL Prva In največja t««rn» pohtitra ■js vseh vrst. TRST •t & & & i Plnzza Rasaria ft. 2 g) i (šolsko poslopja) ^ ZA.LOOB: TOVARNA: Via Taaa, vogal i (šolsko poslopja) Via Uaittaaaa | In Via R4*ar|a it. 21 Talofon ftt. 670. -MOM- Velik is bor tapecarfj, srcal ta slik. U-vršaje laročbc tadi po posebnih sačrtih. Oane km konkarano«. IL0ST86TAII CIUK UST91J II FBiHO 7 predmeti pos' a trio se na pai obroci ) ali železnico franKO, 5J1 > —^ J® Naznanilo občinstvu! (Jostilna Andreja Čoka, po domuče ,,pri županu" ne bo| odprta v soboto, nedeljo in ponedeljek. lepa hišica z vrtom 10 minut oddaljena iz cerkve, lepa poriciia. Ver* se izve v upravni&tvu lista »EDINOST«. Naznanilo. Se naznanja slavnemu občinstvo, da se nahaja Novo tržaško pogrebno podjetje Alojzija Mozetič-a na lesnem trgu št. 4 {pred k a v a r n o „A r m o 11 i au). Svoji k svojim ! «Novo pogrebno podjetje« je v narodnih rokah, zato se toplo priporočamo vsem našincem v mestu in v okoliei. Isto se nahaja na lesnem trgu št. 5, Da vogalu nasproti kavarne »Armonia«. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST pripon.ča svojim cenjenim rojakom svoje Dajboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno pi.htirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne isdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v Dajkrajšem času in v polno zadovoljnost naručitelja. Cene brez konkurence. Za obilre naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v i.mislu gesla : Svoji k svojim ! Lekarnar Thierry (Adolf) Limited pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jili hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdcbiva se po lekarnah. Po poŠti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Lekarnar Tlierri (Adolf) Limited v Prepadi pri Rogatca (Hohitsch-Sauerbrunn.) Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno varn. znamko in tvrdko. Mihael Zeppar « v Trstu, ulica Giovanni štev. ima zalogo peeij od majclike v veliken: iz-l»oru, t-ama novost, bodisi g!e-dnevni odkaz 2*.% „, , 3-mesečni „ •jO" n n 4 na pii»ma. katera f»e morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks j * krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vreću. papirjih 2* „ na vsako svoto. V napoieonih brez o brenti. Nakaznice na r*unaj, Prago. Pe5to, Brno, Lvov, Tropnvt Keko kako v Zagreb, A rad, Bielitr., Gablonz, Grade v eibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Keichenberg, Saaz in Solnograd. brez tro£kov. Kupnja in prodaja bitku provizije. Inkaso vaeh vrst pod najume9tnej~imi pogoji. Predaj ml. J m< evne listine po dogovoru. Kredit na dokument* v Londonu, Parizu, Beroiinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano. Na&a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. prejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da -r^l riji uenar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb Stavbinsko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parfcete, stavbinsko in nmetno fcljnčarstvo. Delalnica za končtmkcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna m zarska dela kakor : kontjtletna okna za cele stavbe in ieloina okna na vreteno, vrata. portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: device, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne satvornice na vreteno i ta. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. 91 oi * 4 e 21 ® * t podpirajte družbo Cirila in jtietoda! \ „VERITAS" koncesijonirana pisarna za trgovske informacije Centrala: Squero nuovo 13, II. TRST Squero nuovo 13? II. Telefon štv. 845. Telefon štv. S45. Prospekti brezplačno in poštnine prosti. Zastopstvo v vsehmestih sveta. oooooc» ioooooooooocoooo P0DJET1E ZIMOLO - TRST 8 Prvo podjetje za pogrebne svečanosti ustanovljeno leta 1876. Pisarna: i'orso 41 Telefon žt. 141 Zaloga: ul. 1-t it uto 1.'» Telofon it. 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I. n., III. rV. razretla; prev< zi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izrršnje pogrebe v popolno crni, v zlato- ćrni. srebmo-črni iu zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst. navadnih in najbogatejših : krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje ; lesenih krst; belo in črno lakiranih : vencev iz umetnih cvetlic v por- ^^ celanu ali biserih. Jf Prodaja na drobno in na debelo oblek iz JJ atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po- ^^ grebnih predmetov. oooooogoooooooo Odlikovana 1894. (Movaiia 1894. 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter * velika zaloga vsakovrstnega pohištva * Ivan Doljat ? Solkanu pri Gorici. f Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. ~ * Lastne žage. Tovaica razpolaga z mizarji, veščimi cd najnavadnej>ih do najfinejših del v.*eh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebiiranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. = Za mizarje. = Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblaDega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol. kornižev in vseli drugih mizarskih potrebščin. \saka k«i kur« ncsi i>Uji;< « na. ker se dela samo iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Dolj&k — Solkan. O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. ZALOGA DALMATINSKIH YIX iz lastnih kletij X X X X X X X X X X X v ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčniar-jem in restavraterjem. Simeon Pavlinović. ul. Chiozza 11. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud šolo Bogata zalosra raznovrstnih obuval za grospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del^» na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lloyda. prodajalni ca izgotovljenih oblek di tvrdke ID EDVARD KALASCH « Via Torrente št. 34 nasproti gledališču ,, A r m o n i a" b krojačnico, kjer se izvršujejo ol-leke po meri in najugodnejših cenah. \ j>ro-dajalnici ima tudi zalogo p e r i 1 a /a delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih en o vi j. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. xxxxxxxxxxxxxxxx Jakob Kosmerlj -0 T R 5 T I- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. T K G 0 V I X A ^B jestvin iu kolonijalnoga blaira. delikaie» in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijaiko v ulici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem aajudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje xxxxxx:oocxxxx:ocx JAKOB BAMBIČ trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonija.:j, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ov=a, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debeio in drobno. — Cenike razpošilja i'ranko. Su oštete slovenske ospilinie Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtietodijevo ^m cikorijo.