Š:ev. 237. V LJnMJaid, t ponedeljek. 16. eHotra 191L leto XXXIX. ss Velja po pošti: s Za oelo lato uprt] . K 28'— za pol leta „ . „ 13 — sa četrt leta „ . „ 6-50 za en meaeo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— V upravi prejeman nsseSn« E 1*80 SLOV Inseratl: Enostolpna petltvrata (72 mm): za enkrat .... po 15 * za dvakrat ...... 13 „ za trikrat......10 „ sa večkrat primeren popnst. Poslano ln reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vlnar]ev ; Izhaja:; vsak dan. izvsemši nedelje la praznike, ob 5. ari popoldne. K2~ Uredništvo Je v Kopitarjevi «Uol itev. O/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se no bs sprejemajo. — Uredniškega telefona stav. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. S. tm Avatr. poštne bran. račnn št 24.797. Ograke poštna hran. račnn št 28.51L — Upravnlškega teletona št 188. Današnja številka obsega 6 strani Zavoženo. Vodstvo zunanjepolitičnih zadev naše države je odnekdaj skrajno nesrečno. Kar ovira srečni razvoj naših notranjepolitičnih razmer, to je tudi vzrok, da gre naša politika nazunaj napačno smer. Dualizem je državo razdelil v dve območji: nemško in mažarsko in Slovane potisnil v stran, ista tendenca pa se je uveljavila tudi v naših odnošajih do drugih držav, saj so temelje tej politiki položili ministri, po rodu Mažari. Bil je Kalnoky, ki je našo zunanjo politiko najbolj zastrupil in do danes so si ga vsi voditelji našega zunanjega urada za vzor vzeli. Naši ministri za zunanje zadeve protežirajo Mažare, Nemce in Lahe, slovanski element pa, ki bi mogel monarhiji zlasti proti jugu biti najtrdnejša opora, so pomagati vedno zatirati. Strah, da se slovanski vpliv v monarhiji ne utrdi, je branil tem gospodom na Balkanu zasledovati aktivno politiko. Balkanske Slovane so od nas odbili, najbolj brezmiselna in avstrijskim interesom skrajno škodljiva pa je bila politika naših zunanjih uradov v Albaniji. V Albaniji so bilo odnekdaj razmere za Avstrijo skrajno ugodne, pokvarili so jih pa avstrijski zunanji ministri. Kot zgodovinski protektorji albanskih katoličanov so ustanavljali ondi cerkve in šole, izročili so jih pa Lahom! Frančiškani iz laškega kraljestva so prišli, od nas poklicani, v deželo, šole so postale izključno laške in čisto naravno je, da se je tako širil laski vpliv direktno po zaslugi avstrijskih zunanjih ministrstev! Lahom je Avstrija pot v Albanijo odprla. To je le v Avstriji mogoče. Kaj vse so pa naši zunanji uradi zagrešili v gospodarskem oziru! Naši poslaniki in konzuli še danes nimajo pravega zmisla za to plat svoje naloge. Pustili smo celo, da sta nam naša na nas navezana zaveznika, Nemčija in Italija, pobrala na Balkanu najboljše trge. Tam, kjer bi morali mi imeti prevlado, n. pr. v Solunu, jo ima danes Lah in Nemec. Danes žari jemo sadove te skozi in skozi zavožene politike. Italija si osvaja Tripolis in bi nam bila kmalu Drač in Valono pred nosom okupirala, Nemčija sklene s Francosko ugoden dogovor, tičoč se Maroka, Angleži so na tem, da Egipt anektirajo, mi pa stojimo kakor pepelčica v kotu, z draginjo in najtežavnejšimi notranjenolitičnimi problemi v deželi. Pot v Solun! Gospodarska osvojitev Albanije! Premoč v Levanti itd.! — ali se to danes ne sliši kakor lepe sanje? Kako bi bilo to svoje čase primeroma še lahko! In danes? Danes bo ves svet pokoncu, čo iztegnemo prste le po enem kvadrat,metru zemlje! Drugi Da grabijo z obema rokama. Na dunajskem Ballplatzu bi bil že skrajni čas, da resno premišljujejo, kam so prišli, hodeč po sledovih »velikega« Kalnokyja. Morebiti je danes žalibog že prepozno. Uvideli pa bodo saj tudi najmerodajnejši krogi, da je bila po dualizmu inavgurirana in od njegovega duha inspirirana zunan ja politika avstrijske monarhije prokletstvo za monarhijo. Poslanci S. L. S. med ifndstvon. v školji Loki je bil včeraj prav dobro obiskan shod, na katerem je drž. poslanec Demšar govoril o kmečki organizaciji, drž. poslanec Jarc o političnem položaju, zlasti z ozirom na draginjo in na uradniško vprašanje, de/, odbornik dr. Lampe pa o delu Š. L. S. v deželi. Krog 250 mož jo poročila odobrilo z navdušenjem. Na Trati v poljanski dolini je bil Javen političen shod nadvse sijajen. Vodil ga je župnik Brajec, govorili pa poslanci Demšar, Jarc in dr. Lampe. Navzoči liberalci so slišali silno bridke o hinavščini in lažeh svoje stranke, pa se niso upali niti oglasiti k besedi. Naših 300 mož, ki so bili na shodu, pa se je navdušilo znova za S. L. S. Liberalizem v poljanski dolini kljub vpitju liberalcev ne napreduje prav nič. Volitve v Oselici so liberalce razočarale in tudi izid volitev v Poljanah ni zmaga liberalne stranke! Vzroki tiče popolnoma drugod! Včeraj jo priredilo Katoliško politično društvo za idrijski okraj v Črnem vrhu javen shod, na katerem je govoril poslanec Gostinčar o vojaški predlogi in o regulaciji uradniških plač. Omenjal je tudi prizadevanja poslancev Slov. Lj. Str. za pomožno akcijo za vsled suše oškodovanemu prebivalstvu. Da ne bode pozneje pritožb, naj se vsak pravočasno zglasi za krmila in semena pri županstvu. Županstva pa naj vlože prošnje, kjer je to potrebno, za državno oodporo. Priporočal je kmetom, da se organizirajo v Kmečke zveze. Ko je to organizacijo priporočil tudi gosp. kaplan in je shod, ki je bil zelo dobro obiskan, izrekel popolno zaupanje Slov. Ljudski Stranki, je gosp. predsednik Rudolf zaključil shod. Popoldne pa. je priredila Kmečka zveza v Logatcu v društveni dvorani v Dol. Logatcu shod, na katerem je poročal o političnem noložaju in o raznih predlogah vlade poslanec Gostinčar. Omenjal je dogodkov v državni zbornici, posebno da je socialna demokracija, oziroma nje agitator Njeguš napadel ministre in obenem zbornico z revol verskim i streli. Priporočaj jc tesnejšo organizacijo v Kmečki zvezi. Delavci pa. naj si zasnujeo podružnico Jugoslovanske strokovne zveze, ki jim nudi vse ugodnosti vzorne organizacije. Sprejela se je resolucija za splošno socialno zavarovanje. Ko jc še gospod župnik priporočal edinost pri občinskih volitvah, je gosp. predsednik zaključil krasno obiskan shod. M ooriSKlli Slovencev. Ob priliki revizije ljudskega Štetja v Gorici so imeli tamošnji Slovenci shod, ki je bil zelo dobro obiskan. V imenu združenega odbora, ki je ta shod sklical, je otvoril zborovanje g. dr. Mcd-veščelt. Po kratkem pozdravu ln nagovoru na zavedne goriške Slovence podeli predsednik besedo g. prof. Košt-niku, ki je razložil, kako se morajo Slovenci obnašati pri tej reviziji. Na zmago smemo upati le tedaj, če bo vsak zaveden Goričan napravil svojo dolžnost. Nato se oglasi k besedi gosp. urednik Kremžar, ki je. v kratkih in jedrnatih besedah razložil pomen in namen revizije. Vprašanje revizije ljudskega štetja ni samo narodno vprašanje, ampak ima tudi velikanski pomen za gmoten napredek goriških Slovencev. Dosedaj, ko jc imel pri oddaji mastnih mestnih služb besedo le ultralaški magistrat, dobivali so vsa dobra mesta le zagrizeni Lahi domačini, a tudi oni iz »blaženega« kraljestva. Gre se nam torej ne samo za narodno zavednost, ampak v veliko večji meri še za naš kruh. Posebno sedaj, ko hoče magistrat, skrpu-cati nek čudni občinski volilni red, po katerem bodo Slovenci le težko prišli v mestno hišo, je zelo važno, da pokažemo vladi, koliko nas jc v resnici. Torej vsi na delo, da bo to leto za. goriški razvoj Slovenstva zgodovinskega pomena. Po teh besedah izpregovori šc g. dr. Puc, ki je predočil zborovalcem brezpotreben strah naših Lahov pred Slovenci in povdarjal misel, da moramo dobiti enkrat v Gorici župana, ki ne bo župan samo laškega dela mesta, ampak ki bo tudi n a š župan. Kot zadnji poprosi za besedo g. dr. Pavlica, ki v kratkih besedah povdarja prvi pogoj napredka goriških Slovencev: treba, nam je kapitala, treba nam .i«) trdnega, in neomajnega' gospodarstva. NuL-eua nasprotnika ne bomo premagali samo z navdušenjem, ker navdušeni so tudi Lahi, do moči bomo temveč prišli le tedaj, če bo naša gospodarska moč v Gorici stala na trdnih in solidnih tleli. Gospodarska okrepitev vsakega naroda pa sloni na lastnostih vsakega posameznega uda; te lastnosti so: treznost, varčnost in delavnost. To je, kar bo goriške Slovence privedlo enkrat h končni zmagi. — Nato za.ključi predsednik dobro uspeli shod. Zborovalcev jc bilo nad 200. diske volilve v mim so se vršile 10. oktobra od osmih zjutraj do petih popoldne. Vseh volivcev jc bilo 700, od katerih se je udeležilo nad 500. Prejšnji odbor z županom Res-manom je na predlog liberalca Flori-jana Pohar vpeljal naklado na žganje in pivo. Gostilničarjem in žganjarjem seveda to ni bilo preveč všeč. Liberalna, pod krinko »samostojna kmetska« stranka, je iskala zategadelj povoda, kako bi mogla na površje, in nezadovoljnost žganjetočev in žganjepivcev ji je prišla silno prav. Nezadovoljnost so s hujskanjem zanetili v divje ogorčenje. Vsi protinakladarji ali kakor bi •rekli malkontentarji so postali strastni agitatorji, ki ljudem še ponoči niso dali miru. Celo v Leše, poldrugo uro daleč, so po najslabših potih v deževnem vremenu ponovno prilezli. General je bil posavski gostilničar Pezdič, adjutant i so pa mu bili za Ljubno: sicer simpatični gostilničar Ambrožič, za Leše: pobožni gostilničar Cotelj, za Brezje: romarski gostilničar Murnik, za Mošnje: žganjarska tola.žba gostilničar Pernuš, za Otok: natakar Deboljak in za Dvorsko vas: hotelir Gogala. Ti so pa imeli pomagače, ki jim je bela vodka nosove pordečila. Torej vse, kar je z žganjem v zvezi, je bilo organizirano. In naravno, da volivni oklic čiste žganjar-s k e stran k o govori samo o žganju. Za kandidate na njem se svetijo zopet skoro samo možje, ki žganje prodajajo ali vsaj racli pijo. Kako so skrivaj lagali, sc vidi iz očitne laži, ki so jo tele-gra,fira.li »Slov. Narodu« ko j po volitvah. Tu pravijo: »Pri volitvah je zmagala na celi črti samostojna kmetska stranka, in sicer jc dobila v vseli treh razredih 21 odbornikov, vse namestnike in vse tri podžupane. Dosedanjemu sladkemu županu jc odklenkalo. Kmet gospodari kmetu! — V resnici je pa dobilo, samostojna, gostilničarska ali čista žganjarska stranka 10 odbornikov in 1 podžupana, naša pa 11 odbornikov in dva podžupana. Torej bo kmet Resman še, županil kmetom, gostilničarji bodo pa šc zanaprej gospodovali samo rdcčenoscem. Novi odbor mošenjski je pa sestavljen takole: a) 13 mož S. L. S.: Resman Ivan, okrajni cestni načelnik in župan na. Gorici; Bleiwcis Fr., župnik v Lešah; Cvenkelj Alojzij, podžupan v Ljubnem; Bohinjec Anton, podžupan v Lešah; Pristavec Ivan, bivši žunan na Črnivcu; Valjavec Franc in Ignacij Kokalj, posestnika v Lešah; Gabriclčič Anton, gostilničar na Brezijah; Škofic Franc, blagajnik iz-obraž. društva na .Brezijah; Vilfan Lovrenc, posestnik na Dobrem polju; Benedičič Franc, posestnik v Globokem; Ažman Josip, posestnik in kamnosek na Zg. Otoku; Avsenek Anton, posestnik in cestni podjetnik v Vrb-njah. — b) 11 mož goslilničarske stranke: Za Ljubno: Ambrožič Jos., Čebavs J., Langus J. in MarkoviČ J. Za Brezje: Pohar Fl. in Čebavs Jak. Za Mošnje: Debeljak J., Praprotnik Ant., Mrak F. in Jane L. Za Dvorsko vas iz župnije Begunje: Gogala Fr. — Mi volimo za župana Resman Ivana, nasprotniki pa gostilničarja Ambrožiča iz Ljubnega. - Volitev županova bi se vršila na Brezijah na domu gosp. Gabrielčiča, ker je ta se toliko bolan, da mu zdravnik še ne dovoli drugam. flalilansko-Ha vojska. Avstro-Ogrska in Italija. »Die Zeit« opozarja, da je mobili-t zirala Italija več vojaštva, kakor se je dozdaj sodilo. Zelo veliko pozornost vzbuja, ker so mobilizirani armadni zbori v Turinu, Milanu. Ver oni, Ales-sandriji in Genovi, dasi so od teh zborov poslali le malo vojakov v Tripolis. Pod orožjem so obdržali še tretje leto tiste vojake, ki bi bili imeli pravico, da zapuste aktivno službo, pozvali so nadalje še pod orožje dva letnika rezerv-nikov in premestili več čet v bližino avstrijske meje. Italijanski generalni štab jc upal, da se to zdaj ob mobilizaciji ne bo opazilo. »Berliner Tageblatt« pa objavlja s posebne strani članek, ki izkuša dokazati, kar že itak ves svet zna, da nimata Nemčija in Avstro-Ogrska ničesar od svoje zaveznice Italije, ki da je ob važnih dogodkih nastopala na svojo pest. proti koristim svojih zaveznic in da tudi ni obvestila svojih zaveznic o svojih načrtih glede na Tripolis. »Tageblatt« uvodoma članka omenja, da tudi Avstrija ni obvestila zaveznic, ko je anektirala Bosno in Hercegovino, Nemčija pa nc, ko jc odposlala. »Pantherja« v Agadir. Iz Vi-čenče se pa poroča, da so odkrili spo menik slavnemu avstrijskemu junaku Kopalu. Slavlja so sc udeležili avstrijski in laški častniki ter laške civilne oblasti. Slavnost je bila ze lo prisrčna. Zahteve Italije. R i m , 16. oktobra. »Giornalc d' Italia« poroča: Kabineti velcvlasti iščejo izhoda iz neznosnega položaja, v katerem se nahaja Turčija. Sodelujejo Nemčija in še nekatere države. List poroča, da je italijan. vlada obvestila zaveznike in svoje prijatelje, da hoče brezpogojno anektirati Tripolitanijo, Cyrcnajko in province, ki spadajo zraven. Turčiji se nc more dopustiti v tem okrožju suvereniteta, ker se je morala voditi vojska. Javno' mnenje naroda bi lega, ne preneslo osobito že ne zaradi represalij, ki jih izvaja Turčija nasproti Italiji. Odpravila je kapitulacijo, grozi, da, izžene Italijane, zaplenjuje laške ladje in blago v protislovju s pravili mednarodnega prava, bojkotira laško blago, fanatično se agitira. med Turki proti laškim naselbinam na Orientu, To so represalij e, ki bodo Italijo prisilile, da energično nastopi. V istem smislu pišeta tudi »Corriere d' Italia« in »Popolo Romano«, ki piše, da se bo Italija pri mirovnih pogajanjih ozirala na po Turkih izvedene represalije. Praska pri Tr?polisu. C a r i g r a d , 16. oktobra. Turško vojno ministrstvo je izdalo komunike, ki objavlja, da so zasedli laški mornarji utrdbe Tripolisa in ozemlje, ki leži med njimi in da so zavzeli pozicijo na obrežju Ilirkkariš, kjer so zavarovani s topovi na ladjah. Turški oddelek, močan 300 mož, je napadel ponoči sovražnikove pozicije. Italijani so imeli velike izgube. Turki, ki so imeli 5 mrtvih in nekaj ranjencev, so bili prisiljeni, da so se umaknili, ker so Lahi hudo ob-streljavali turško krilo. Izkreanjc ekspedicijskega zbora. Rim, 16. oktobra. Iz Tripolisa so poroča, da se je, ker je nastalo včeraj lepo vreme, izkrcal prvi del ckspedicije na kopno. V vojaškem in političnem oziru ni nikake izpremembe. Masakrlranje laških delavcev. Laški begunci iz Damasa pripovedujejo, da so Turki v Karaku poklali več laških delavcev. Turške bojne priprave v Solunu. Zborno poveljstvo v Solunu je odredilo, da morajo tiste vlasti, kojih bojne ladje se mislijo v Solunu vsidra-ti, to solunskemu poveljstvu štiri dni preje naznaniti. Zborno poveljstvo jo tudi opremilo solunske trdnjave in im/? za vsak slučaj pripravljeno mina. Ponesrečena laška torpedovka. Pri poizkusih izkrcavanja ua tripoliški obali je vsled visokega morja laška torpedovka »Preccia« zadela -na skalo in v njej obtičala. Moštvo se Jo rešilo. KonfTikt med laško socialno demokracijo in mednarodnim socialističnim birojem. Mednarodni socialdemokr. urad v Bruslju je vodstvu laške socialne demokracije poslal ogorčeno pismo, ker se po njegovem mnenju stranka ni zadostno uprla tripoliški ekspediciji. Koliko bo stala Lahe ekspedicija? Na laški strani se sodi, da bo ekspedicija v Tripolis v najboljšem slučaju stala Italijo pol milijarde lir, Kolera v Tilpolisu. Pariz, 16. oktobra. Iz Tripolisa se poroča, da povzroča Italijanom velike skrbi, ker razsaja med Lahi kolera. Dva dni potem, ko so izkrcali laške vojake, je obolelo med njimi na koleri 28 mož, med katerimi jih je umrlo 15. Na Malti so uvedli petdnevno kvaran-teno za osebe, ki pridejo iz Italije. Zaplenjene laške ladje. B e r o 1 i n , 6. oktobra. »Vossische Zeitung« poroča iz Rima: Turki so zaplenili v Smyrni 65 laških ladij, med njimi 23, ki so bile naložene z blagom. ,V Carigradu so zaplenili več motornih čolnov, katerih lastniki so bili Lahi. X X X TURŠKIPROTEKTORAT ODKLONJEN. »Popolo Romano« poroča, da je italijanska vlada odklonila turški protek-torat nad Tripolisom pod katerosi-koli obliko. »Corriere della Sera« celo trdi, da Italija ne bo plačala nikake odškodnine. TURŠKI PARNIK ZAPLENJEN. »Secolo« poroča iz Tripolisa ,da je general Aubry presenetil nek turški transportni parnik s 1600 možmi in ga zaplenil. UMORJENI ITALIJANI. List »Raggione« poroča, da so mo-hamedanci v Benghasiju prve dni oktobra umorili nekega laškega trgovca in redovnika p. Humberta. VHOD V EGEJSKO MORJE ZASTRAŽEN. Kakor poroča »Tribuna« iz Port Saida, ste došli dve veliki italijanski vojni ladiji pred Cerigo, da nadzorujeti tamošnji prekop, ki je velike važnosti za Egejsko morje. OTVORITEV TURŠKEGA PARLAMENTA. 14. t. m. se je otvoril v Carigradu turški parlament v navzočnosti sultana in prestolonaslednika. Veliki vezir je prebral prestolni govor, ki poudarja, kako je treba, da so vsi Otomani edini. Nato je Šejk ul Izlam prebral običajne molitve in prosil Boga, da uniči Italijo, ki je Turčijo zahrbtno napadla. POSREDOVALNA AKCIJA. Veliki vezir Said-paša je turškemu poslaniku v Parizu Rifaat-paši brzoja-vil, da mora biti temeljni pogoj za vsako posredovalno akcijo nominelna su-vereniteta sultanova nad Tripolisem. Ako Italija to odkloni, se bodo morali vsi Lahi iz Turčije izgnati. PRVA ŽRTEV PROTILAŠKEGA BOJKOTA. Stara usnjarska firma Castelli & Giuliani v Milanu jc vsled izgub, katere je povzročil protilaški bojkot, v Smyrni, ustavila svoja izplačila. Šef Giuliani se je ustrelil. Udeleženih je več bank. ProtirepabliCansKa vstajo na Portugalskem. S Portugalskega ne dohaja veliko poročil. Republikanci zakrivajo položaj, kar le morejo. A poročila, ki dohajajo, so resna in republikanci nimajo povoda, da bi se preveč veselili uspehov, ki jih niso še prav za prav na bojišču nič dosegli. Republikanski mogotci niti svojim lastnim kreaturam ne zaupajo. V Bejri, Bragi in Braganzi so namreč nadomestili civilne guvernerje s častniki. V petek je došlo v Pariz poročilo, da so premagali monarhisti vladne vojake, in da prodirajo proti Oportu, a istinitost tega poročila se ne more kontrolirati. Važno je poročilo, ki je došlo iz Lizbone, da so se dvignili prebivalci mesta Alcafozes in da se poizkušajo združiti z rojalisti. Iz Berma se poroča, da se zglasuje vedno več rekrutov in da bodo imeli monarhisti kmalu več polkov. Monarhisti ne zakrivajo, da imajo že tudi lastne vojne ladje. O položaju piše liberalna »Kolni-sche Zeitune«: Kako resen da ie no!c- žaj, kaže najbolj dejstvo, 'ker zapirajo stotine oseb, med njimi tudi znane duhovnike. Armada je menda ostala zvesta ljudovladi, dasi poročajo portugalski listi o neki vojaški zaroti v Oportu. Upoštevati moramo, kako se bodo še stvari razvile. Netila je veliko in ni verojetno, da bi monarhisti križem držali roke. Zdi se, da jim ne manjka denarja, simpatije imajo tudi nri velikem delu portugalskega prebivalstva. Kdo zna, kaj bi se bilo zgodilo, če bi bil stal upravičeni dedič portugalske krone ob meji, mesto da se zanaša na svoje odposlance! Bodisi že karkoli, toliko je gotovo, da je položaj vznemirljiv in da uboga dežela takega stanja trajno ne bo mogla prenašati. Boji se na Portugalskem med monarhisti in republikanci, kakor se poroča v Pariz, nadaljujejo. Republikanski častniki so ogorčeni, ker jim ne zaupajo in jih nadzorujejo z mornarji in karbonarji. Tudi prebivalstvo ne zaupa moči republike. V severnih goratih pokrajinah je dezertiralo 250 republikanskih vojakov, ki so se porazgubili. Lizbonski list »Novidades« objavlja poročilo o nekem boju med monarhisti in renublikanci. Ponoči, ko je deževalo, so napadli monarhisti republikance, ki so dobro stražili in zato niso bili presenečeni. Republikanci so že obkolili monarhiste, a ti so napravili izpad in prodrli republikanski obroč. Boj je bil zelo hud. Del rojalistov je zasedel v gorovju Serra da Coroa postojanko ,ki so jo rojalisti tako utrdili, da smatrajo postojanko za nepremagljivo. Rojalisti so za celo zimo preskrbljeni z živežem »Novidades« tudi poroča, da se je dognalo, da so razdeljevali monarhisti denar med armado, da bi vojaki ne streljali na nje. »Berliner Tageblatt« poroča, da se je po poročilih lizbonskih mogotcev obrnil Conceiro zopet na brazilske monarhiste s prošnjo, naj mu pošljejo še pol milijona funtov šterlingov, da nakupi orožje in živež. Zatrjeval je, da je t/o zadnji denar, ki ga zahteva, ker se mora kmalu odločiti, ali bo zmagal ali propadel. Brazilci so poslali denar potom angleških bank. Portugalski lisji objavljajo prenis Conceirove -Hobotnice, ki slove: Sprejel od brazilskega odbora 500.000 funtov, ki jih povrnem, da zopet obnovim monarhijo ali pa umrem. »Berliner Tageblatt« poroča, da sta sklenila bivši kralj Manuel in pretendent Don Miguel d i Bracanza tajno po-* godbo, po kateri se v slučaju, da zmagajo monarhisti, z volitvami odloči, kdo postane kralj. Če postane kralj Manuel, se prekliče izgon rodbine Bra-ganza. Rodbina se lahko vrne na Portugalsko s pravico kraljevskih princev in princezinj in dobi 400.000 mark apa-naže. Če umrjeta Don Manuel in njegov stric brez otrok, zasede Don Migu-elov zadnji sin portugalski prestol. Če bi pa bil izvoljen Don Miguel, bi moral plačati Don Manuelu in vojvodu Oportu visoko odškodnino. Prlncezlnja Čila. Z ozirom na poroko princezinje Cite parmske in nadvojvode Kari Franc Jožefa, sina umrlega nadvojvode Otona, je izdal baron Eugen d' Albon pod naslovom »Princezinja Cita« s slikami okrašen životopis bodoče cesarice avstrijske. Kakor znano, si je baron d' Albon pridobil sloves z životopisom prestolonaslednika Rudolfa in nadvoj-vodinje Marije Valerije. V knjigi se peča pisatelj uvodoma z vzgojo princezinje na vojvodskem gradu Pianore in njeno izobrazbo v zavodu salezijank v Zangbergu na Gorenjem Bavarskem, kjer se sedaj vzgaja tudi bodoča kraljica belgijska, bavarska princezinja Rupreht, več princezinj hiše Hohen-zollern-Sigmaringen in mnogo hčera avstrijskega visokega plemstva. Zadnjo vzgojo je prejela princezinja v opatiji benodiktink Sainte Cčcile na Angleškem. Princezinja Cita govori mnogo jezikov. Razven materinega laškega jezika zna popolnoma nemško, francosko in angleško v besedi in pisavi. Sedaj sc uči na željo cesarja še češko in ogrsko. Prvo srečanje. V zgodnji pomladi 1909, kmalu po študijah na Angleškem v Rydu, je bila povabljena princezinja od svoje se-strično Marije Anuncijate v Karlove vari, kjer se je nadvojvodinja zdravila. Med tem časom je došel v češke toplice tudi nečak nadvojvodinje, vojvoda Kari Franc Jožef. Tam je spoznal svojo bodočo nevesto. Princ je prišel tudi prihodnje leto v Karlove vari iz svoje garnizije k svoji teti, kjer se jc zopet mudila princezinja Čita kot gost.. Pa tudi še pri drugih slučajih sta se srečala visoka gosta. Tako sta bila skupaj na, plesu pri nadvojvodinji Mariji Jožefi in na raznih dvorskih' slavnostih. Pojasnilo. '- . Olavnu cesto. "" "" Železnico, ki so že i«vršone. c*=« Zeleanico, ki se Se grade. —- M^ie provine. —Veliki cesarski kanal. Zemljevid kitajske vstaje Ob priliki zadnjega dvornega plesa je neki visoki gost opozoril nadvojvodo na plesalko. Bila je to princezinja Cita in nadvojvoda je takoj odvrnil: »Oh, ta se mi že delj časa zelo dopade!« Kar potem sledi, odgovarja popolnoma nadvojvodovi izjavi na zadnjem dvornem plesu. Zaroka. Ko je mati prinčeva opozorila sina, da je tudi zanj prišel čas, da si poišče družico, je bil njegov prvi odgovor: »Cita«. Nadvojvoda jc prosil svojo mater, naj bode njegova posredovalka pri materi od Cite. Nadvojvodinja Marija Jožefa se je tekom letošnjega junija obrnila na vojvodinjo Marijo Antonijo, ki se je mudila na gradu Pianore. Po dospelem ugodnem odgovoru je nadvojvodinja uredila odhod na Pianore tako, da je dospela tja s sinom ravno na godovni dan Marije Antonije. Zaroka se je praznovala dne 13. junija v ožjem krogu. Vojvodinja Marija Antonija, princezinja Cita in nadvojvoda so se podali v švarcau, kjer se vrše velike priprave za poroko, ki se vrši v soboto 21. t. m. Revolucija na Kitajskem. Vstaši proglasili Ijudovlado. Iz Berolina se poroča, da so proglasili v Vučanu Ijudovlado. Sneli so z vseh hiš zmaje, znake dinastije in razobesili belo-modro-rdeče republikanske zastave. Inozemske konzule so takoj obvestili o izpremembi in jim naznanili, da je dinastija Mandžu odstavljena. Če se ljudovlada na Kitajskem vstali, je še vprašanje. A vstaja se je že tako razširila, da se Mandžu-dinastija boji za svoj prestol. Na vojake se ni,-preveč zanašati, ker jih veliko prestopi k vstašem, v Pekinu samem le z največjo silo krote vstajo, ki se je že tudi v glavnem mestu dvignila. Vstaš-ki poveljniki trde, da je med dvanajstimi divizijami že pet prestopilo v vstajo. To ni končno tudi nič čudno, ker vojaki že eno leto niso dobili nobene plače, medtem ko razpolagajo vstaši z velikimi vsotami. Kitajska inteligenca je zavzeta za republiko, posebno ogrevali se pa Kitajci za mongolsko Mandžu dinastijo, ki jih je pred stoletji podjarmila, tako nikdar niso. Pekinška vlada se zanaša zdaj še zgolj na kakih 20.000 evropsko izurjenih vojakov, s katerimi upa ugnati vstaše. Tudi na mornarico se ni zanašati, ker so vojne ladje v Haukauu že odstranile cesarske in razobesile republikanske zastave. Američanski poslanik v Pekinu je poročal svoji vladi, da Haukau gori in da so tudi na nemški naselbini z največjo težavo zadušili požar, ki je izbruhnil. Upajo, da se nahajajo vsi ino-zemci na varnem v ladjah. K vstašem je prestopilo 15.000 mož. V Berolin došlo poročilo pa poroča, da je izbruhnila vstaja v Vučanu in da je razrušeno mesto Jamen. Generalni guverner je pobegnil na neko kitajsko vojno ladjo. V Pekinu so pa že proglasili oblegovalno stanje. Vojaki in policisti stražijo stanovanja princev in visokih uradnikov. Mestni vhodi so strogo zastraženi. Za glavo voditelja vstaje, dr. Sun Jatsena je razpisala kitajska vlada nagrado 300.000 frankov. Revolucionarji nameravajo Sun Jatsena proglasiti za predsednika kitajske republike. Tudi nankinški podkralj je brzojavil, da je položaj jako resen. V Šangaju vse simpatuje z vstaši. Za podkralja Hukuana je imenovan najsposobnejši kitajski državnik Yuanschikais. Novi podkralj namerava nemudoma odnotovati v Vučan. da na- pravi red. Admiral Sachengping in general Yinchang mu bosta prideljena. Nemška križarica »Leipzig«, ki se nahaja v Šangaju, je odplula v Haukau, nemška topničarka »Iltis« odplove v Nankin, križarica »Niirnberg« pa iz Cintava v Šangaj. »Daily Mail« pa poroča iz Pekina, da so odposlali vstaši odposlance v vsa mesta, da pregovore prebivalstvo, da naj se pridruži vstaji. Vladni vojaki so se večinoma pridružili vstašem. Vstaši so zavzeli Vučan, kjer se nahajajo vse zaloge kitajske južne armade. Proti vstašem koraka 30.000 mož, a boje se, da bo večina de-zertirala k vstašem. Vrhniške novice. v Za zimski tečaj gospodinjske šole se je priglasilo 31 prosilk. Sprejetih je bilo dvanajst deklet, ker v internat jih ni mogoče več sprejeti, kajti poleg polletnega tečaja ima šola tudi celoletni tečaj za domača dekleta, ki ne stanujejo v zavodu, in teh je všolanih danes 22, skoro dve tretjini prosilk se je odklonilo s pripombo, naj se priglasijo za poletni tečaj ali morda za zimski tečaj v bodočem šolskem letu. v Draginjo občutimo tudi na Vrhniki. Ne hudujemo se pa nad kmeti, ker nimamo povoda za to, pač pa se opravičeno hudujemo nad mesarji. Nezaslišano je, kar počenjajo te vrste obrtniki. Medtem ko dobivajo od kmeta govejo živino, prašiče, teleta po primerno zelo nizki ceni, moramo plačevati pri mesarju govedino 1 K 80 h kg, teletino 2 K, svinjino istotako. Pri vsem tem pa še vedno jadikujejo, koliko izgube imajo pri vsakem živinčetu. To se pravi iz ljudi sc naravnost norca delati. Pravijo, da je bil na Vrhniki svoje dni, ko je bilo meso po 50 krajcarjev kilogram, draginjski odsek, ki se je boril zoper pretirane cene mesarjev. Danes bi tak odsek tembolj opravičeno stopil na dan in gotovo z večjim uspehom nego svoje dni. v Začetkom meseca so imeli obrtniki volitve za obrtno zadrugo. Pri tej priliki so se razgovarjali tudi o novi obrtni šoli. Značilno je, da so se liberalni obrtniki izpodtikali nad tem, da bi se v obrtni šoli podučeval krščanski nauk. O, vi ljubeznjivi liberalni mojstri! Ali se morda bojite, da vas ne bi vajenci preveč ubogaii?! Pa se še hli-nijo, da niso proti veri. Strast je res slepa! Nalivi v zgornji savski dolini. Z Dovjega se nam piše: Ponoči med 5. in 6. oktobrom so bili v gornji Savski dolini posebno na Dovjem, Jesenicah in v Kranjski gori silni nalivi. V obližju Dovjega se je bil oblak utrgal; celo noč je divjala silna nevihta. Ljudje so bili celo noč pokoncu vsled strahu pred povodnijo ter so branili kar so mogli. Hudourniki so strahovito narastli ter državno železnico, državno cesto in v obližju ležeča polja in travnike grozno opustošili. Najmanjši potoki so se izpremenili v veliko hudournike, ki so po pet kubičnih metrov vode proti Savi in čez polja razlivali. Posebno hudo je razsajal Presušnik, ki je državno cesto in državno železnico na daljše proge popolnoma razdejal, tako, da so na tiru relsi in pragovi kar v zraku viseli. Ravno tako je razsajala Mlinca, Dovršnik (pri Hrušici). Skozi vas Dovie teče Dovški potok, ki sc je iz premenil v strahovito deroč hudournik. Ponoči je zabarikadiral svojo strugo s hlodi in skalami in na obeh straneh svoje struge čez polje udaril, katero in "zonet grozno zasul Tr»b? bo ti« 1. 2. J. Hankou. — 2. Nemška topničarska ladja „Vaterland" na Jang-tze-kiangu. — 3. Nemški konzulat v Hankou. — 4. Evropska naselbina v Hankau. — 5. Yuicheng, podkralj v Vučangu. K vstaji na Kitajskem soče in tisoče voz peska proč odpeljati. Na drugih krajih je rodovitno zemljo v Savo odnesel. V teku petka se je posrečilo posestnikom vodo hudournika v staro strugo zavrniti, na kar je voda v kratkem času želeenico preplavila in razdrla, enako kakor leta 1885. Popoldne jo prišel pravočasno g. c. kr. okrajni glavar iz Radovljice ter je, spoznav-Si veliko nevarnost odredil, da se potok zopet na polje odvede, ter preprečil še večjo š"kodo na železničnem tiru in zamudo vlakov. G. okrajni glavar je dal uradno ceniti škodo na Dovjem; slišimo, da tudi na Jesenicah in v Kranjski gori. Na Dovjem je škoda cenjena čez 23.000 K; skupno z Jesenicami in s Kranjsko goro, kjer sc še ceni, pa znaša škoda 60.000 do 70.000 K. To ogromno škodo so povzročili hudourniki v tisti usodni noči. Upamo, da bodo poslanci storili potrebne korake. Danes dopoldne se je pričela pred deželnim kot trgovskim sodiščem razprava o tožbi »Zveze slovenskih zadrug« proti »Agro-Merc-urju« za 540.094 kron 44 h, ki jih dolguje propali »Agro-Mercur« »Zvezi slovenskih zadrug«. Senatu predseduje svetnik dr. Toplak, »Zvezo slovenskih zadrug« zastopa dr. Tavčar, konkurzno maso »Agro-Merkurja« pa njen upravitelj dr. Sajovic. Dr. Tavčar je predložil kot zastopnik »Zveze slovenskih zadrug« sodišču 25 menic v izvirniku in ponudil po izvedencih dokaiz, da so vse te menice vpisane v obojestranskih knjigah kot, gotovo plačilo »Agro-Merkurja«, odbiv-ši obresti od dneva izstavljenja menic pa. do dneva zapadlosti. Da tc menice od »Agro-Merkurja« doslej šc niso plačane, se more dokazati po uradništvu »Zveze slovenskih zadrug« in »Agro-Merkurja«. Dr. Sajovic kot zastopnik »Agro-Merkurja« je oporekal navedbam toži-telja ter se sklicuje na mnenje izvedencev, iz katerega sc razvidi, da je bil »Agro-Merkur« le blagovni oddelek to-žiteljice, kajti knjige tožiteljice, v katerih se nahajajo na »Agro-Merkurja« se nanašajoče vknjižbe, so se pričele voditi 1. januarja 1909, knjige »Agro-Merkurja« pa šele 1. julija 1909, ter so bile knjige »Agro-Merkurja« kolckova-ne šele 2. oktobra 1909. Predlog, da »Zveza slovenskih zadrug« ne bo več financirala. »Agro-Merkurja«, je bil sprejet v seji načelstva »Zveze slovenskih zadrug«, kateri je kot član prisostvoval tudi dr. Žerjav, ki je bil obenem ravnatelj »Agro-Merkurja«. Ta je v seji podal izjavo, da bo skrbel za to, da se bo »Agro-Merkur« nadalje financiral po kočevski posojilnici. Po malomarnosti načelstva »Z. S. Z.« omogočeno b r e z p r i m e r n o k redi to vanje » A g r o - M e r k. oišče. + Shod S. L. S. v št. Ferjanu. Z Goriškega: V Št. Ferjanu pri Gorici vladajo že dolgo časa jako čudne razmere. Ondotni žunan. ki jc uri zadniih vo- litvah propadel, z nepravičnimi rekurzi zavlačuje odločitev. Znal je tako spretno voditi svojo osebno politiko, da se obnaša lahko v Št. Ferjanu šc vedno kot kak paša, a politična oblast mu gre na roko s tem, da uvažuje njegove re-kurze in da ne poseže odločno vmes. Znano j« splošno, da je uradno bilo konštatirano, da 6000 kron manjka v občinski blagajni. Na vse to pa politična oblast molči in še dalje trpi, da tak mož župani v veliki šentferjanski občini. Kot protest proti tem razmeram jc S. L. S. v nedeljo 15. t. m. sklicala javen shod šentferjanskih davkoplače-vavcev v Št. Ferjan, ki je bil sijajno obiskan. Predsedoval mu je posestnik P i r c , podpredsednik je bil Fr. Terpin, zapisnikar Karel Terčič. Govoril je Fr. Kremžar, ki je šibal šibkost državne oblasti napram ljudem, ki hočejo nered. Ta šibkost naše državne oblasti so ravno tako kaže napram soc. demokra-škim hujskačem, ki pozivljcjo k uporu, kakor napram raznim županom, ki ne store svoje dolžnosti. Po govoru je bila sprejeta naslednja resolucija: »Davkoplačevalci šcntferjanske občine, zbrani v Št. Ferjanu na javnem shodu S. L. S. dne 15. t. m. grajajo postopanje c. kr. poliliških uradov, ki puste, da gospodari sedanji župan že tri leta čez postavno dobo, protestujejo najodločnej-še, ker se dojiušča z raznimi ničevimi rekurzi umetno podaljševanje županova nja sed. obč. predstojnika, obsoja jo z oigorčenjem dejstvo, da ne ukrenejo c. kr. politiški uradi niti najmanjšega koraka, prot; sedanjemu županu, čeprav je uradna preiskava dognala čez 6000 K primanjkljaja v občinski blagajni; konštatujejo, da jc naravnost demoralizujoči škandal, ako ostane po tem razkritju čast občinskega predstojnika šc nadalje spojena s to osebo, ter zahtevajo v izogil) vseh in tudi najskrajnejših postavno dovoljenih sredstev: Da sc sedanji župan brez odloga odstavi, občinski svet razpusti, ter imenuje za občino upravitelja izmed domačih poštenih in sposobnih občinar-jev do časa, ko se izvršo nove župansko volitve.« Proti tej resoluciji se je upal napol dvigniti roko le en županov pri-> staš in zborovalci so bili navdušeni. Nato je govoril g. Lukcžič, ki je zahteval, da sc skliče dež. zbor ter je bila sprejeta, tudi tozadevna resolucija. Med splošnim navdušenjem jc bil nato shod končan. -f- Nehajtel »Soča« liujska Mohor-jane, da bi kaj darovali za »Slovensko Stražo«. Opozarjamo liberalce, da je to početje nevarno. Mi puščamo Družbo pri miru, naj pobira in agitira za darove, kjer hoče, zahtevamo pa isto za nas! Ako pa. liberalni listi hočejo, da se vname boj, svobodno!, mi se ga ne plašimo. Torej pamet. — Nesreča na Viču. Včeraj zvečer je zidarskega mojstra g. Gregorja Stanonika na Viču udaril konj s kopitom v prsa in ga nevarno poškodoval. G. Stanonika so prepeljali takoj v deželno bolnišnico, kjer je danes dopoludne u m rl. Pokojnik je bil vrl somišljenik S. L. S. Blag mu spomin! — Nova šola v št. Vidu nad Ljubljano. Iz Št. Vida nad Ljubljano se na.m piše: Včeraj je gospod stolni in okrajni dekan Kolar ob azistenci domačih duhovnikov slovesno blagoslovil novo šolo. Ogromna množica ljudstva od blizu in daleč se je zbrala pred krasnim in ponosnim novim šolskim poslopjem. Slovesnosti so prisostvovali v imenu deželnega predsednika in deželnega šolskega, sveta deželni šolski nadzornik Leveč, za okrajno glavarstvo in okrajni šolski svet nadkomisar Ilofbauer in okrajni šolski nadzornik Gabršek, dalje oba domača župana z občinskimi odbori, krajni šolski nadzornik profesor dr. Knific, prof. dr. Demšar v imenu zavoda sv. Stanislava, nadučitelja iz Zgornje in Spodnje Šiške, vse domače učiteljstvo vsakdanje in obrtne šole s šolsko mladino. Govorili so župan A. Belec, dekan Kolar, nadzornika Leveč in Gabršek, nadkomisar Hofbauer in nadučitelj Bajec. V imenu šolske mladine sta se zahvalila, učenka in učenec petega razreda. Domači cerkveni pevski zbor je zapel Medvedovo »Molitev« in, cesarsko pesem. Naš poslanec dr. šusteršič je brzojavno izrekel svoja voščila novi šoli. Danes sc je v novi šoli pričel reden šolski pouk. — Kolera v Istri. V poreški občini v kraju Torre, je umrl 13. t. m. SOletni kmet Matco Munda na. kolera sumljivih znakih. Včeraj sc vršeča bakterio-logična preiskava je dognala, da je umrl na azijski koleri. Obenem jc obolel tudi Slletni kmet Jovo Radoš, ki je bil z umrlim v stalnem stiku. Bakteri-ologična preiskava zadnjega slučaja še ni končana. Preiskave o vzroku so dognale, da je bila bolezen donešena iz Italije potom ladij. — V konkurz radi zrakoplova. Mati inženirja Stagla, graditelja vod- Jlp-Merciir" Ijivega zrakoplova Stagl - M&rmebartli, ki je sodeloval, kakor smo poročali, pri prvem avstrijskem letalnem tednu, je prišla v konkurz, kor je financirala gradnjo tega zrakoplova. Pričakovala je, da kupi vojno ministrstvo zrakoplov in hangar, kar se pa ni zeodilo. Pasive znašajo 350.000 kron. — Poročil se je tovarnar in posestnik na Bvodu pri Logatcu g. Anton Jelenec r. gdč. Angolo Ginipelj iz Sušice pri Toplicah. Mnogo sreče! I* ljubljanske okolice. Mlekarice s Posavja moramo daleč voziti mleko. V aadnjem času je bila marsiaktera kaznovana, pa, ne zaradi slabega mleka, ampak zato ker je svoj zoziček peljala skozi tunel na Martinovi cesti po troto-arju in ne po sredi ceste ali boljše po sredi blata. Blato jc v tunelu tako, da skoro ni mogoče vozička spraviti naprej. Pomagale smo si tako, da smo vozile po kamenitem trotoarju. Pa so nam bili takoj policaji za hrbtom in so kar narekovali kazen 1 K. 1 K, kakor mornarji pred Jafo. Veliko jih je bilo kaznovanih. Me pa pravimo: Slavni mestni gospodje, povejte najprej magistratu, - naj skrlri, da bo pot dobra za vožnjo. Kadar magistrat to preskrbi, da bo pot dobra, potem nas pa le kaznujte s kron-cami, če bomo še jx> trotoarju vozile. — Umrl je na Reki tajnik ondotne trgovske in obrtne zbornice A. F. Smotfuina. — šolske vesti. Bivša suplontka na Brezovici gdč. Lcopoldina K u m p je imenovana, za provizorično učiteljico na. drugi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Istotam je imenovana za provizorično učiteljico gdč. Ana L e -bar. Za provizorično učiteljico na dekliški šoli v Novem mestu je imenovana gdč. Olga A n d r e j č i č. — Češki zrakoplove« Kašpar ponesrečil. Znani češki aviatik Kašpar je nameraval poleteti 12. t. m. iz Pardubic v Jičin. Med potjo pa je izgubil orientacijo in je zašel na Liso na Labi. Od tukaj se je napotil v Pardubice nazaj. Pri lesničanih v bližini Pardubic pa je padel iz višine kakih 100 metrov na tla. Njegov Bleriotov aeroplan se je popolnoma razbil, Kašpar j a so pa odnesli v bolnišnico nezavestnega in težko ranjenega. — Za okrajnega glavarja v Gorici bo po informacijah »Soče« imenovan najbrže dvomi svetnik Laseiae od tržaškega. namestništva. — Za izvoz romanskega mesa v Avstro - Ogrsko lx> romunska vlada dovolila razne ugodnosti in sploh vse ■torila, da izvoz olajša in povspeši. — Srbsko - ogrska eksportna družba za Izvoz srbske živine se snuje v j Belgradu; temeljna glavnica bo znašala 500.000 dinarjev in bodo delnice po večini v srbskih rokah. • 1P Razne stvari, t'" 'v - Žensko gibanje proti naslovu »gospodična«. V Berolinu se je te dni vršil kongres gospej, ki ga jc sklicala »Zvo-'.a v varstvo matere«. Na tem kongresu se je sprejela resolucija proti nazivanju ienske »gospodična«. Evo te zanimive resolucije, ki se glasi: »Zbor izjavlja, la je naslov gospodična postal v času fcenske probuje in varstva matere smešen anahroniizem. Vrednost ženske se nahaja v značaju, ne pa v tem jc li »rnožena ali nc. Zato je ni zapreke", da se ne bi vsaka odrasla ženska imenovala »gospa«. Kakor se vsak odrasel rnožki nazivlje gospod, brez ozira na to je li poročen ali ne, tako naj se vsaka odrastla ženska nazivlje »gospa«. Letošnje Noblovo darilo dobi menda francoski pisatelj Maurice Maeter-link. Vtopila sta se na Skadrskem jezeru hčerka palermskega milijonarja Go-lina in Colinov prvi knjigovodja, ker iima oče ni dovolil, da se poročita. Strašno maščevanje. V Ozjarkovu ob šlezijsko - ruski meji so zažgali sorodniki iz maščevanja hišo posestnika Paluga. Zgoreli so Palugova žena in trije otroci. Slovanska razstava igrač. Ceško-slovanski narodopisni muzej prirejuje v Pragi veliko izložbo igrač. Izložba bi se vršila od decembra t. I. do februarja 1912. Odbor zato poziva vse domače interesente, ki bi hoteli sodelovati pri razstavi, naj se najpozneje do 18. t. ni. prijavijo pri trgovsko - obrtni zbornici v Zagrebu. I zložiti se morejo samo tipični izdelki narodnih igrač in sicer domači in umetne obrti. Vlom v genovski kraljevi palači. V Genovi so 13 t. m. vlomili neznani hudodelci v kraljevo palačo in odnesli 15.000 lir. Velikanska povodenj v Mehiki. V Sonovi se jc utrgal oblak, ki je povzročil strašno povodenj. Mesta so opusto-ifena, železniški tiri porumeni, 27 ladij ae je potopilo. Velika stavka v bombaževi industriji. V sredo se bo odločilo, čc izbruhne v bombaževi industriji v Lancashi-re grozeča stavka, pri kateri bo udeleženih 150.000 delavcev. Tvorničarji grozijo, tla bodo takoj zaprli tovarne in odpustili delavstvo, čc ne odnehajo delavci v Bumleju od svoje zahteve, da naj dve tamošnji tvornici stopita v stik z organizacijo tekstilnega delavstva. V slučaju stavke bi stalo pet milijonov vre t en. Služba božja in zrakoplov. Angleški notranji minister Winston Churchill je opozoril Royal Aero Club na neznosnost nedeljskih poletov pri Heu-donu. V bližini letovišča se namreč nahaja cerkev, kjer se ropotanje zrakoplovov dobro razloči in s tem moti vernike -med službo božjo. Minister zahteva, da naj sc v prihodnje med sveto mašo poleti opuste, da bodo imeli verniki v cerkvi mir. Ruski jezik na srbskih srednjih šolah. Srbsko naučno ministrstvo je sklenilo uvesti ruski jezik kot obvezen predmet v srednjih šolah. V svrho pro-učavanja ruskega jezika je poslala srbska vlada pet. gimnazijskih učiteljev v Moskvo. Na belgrajski univerzi so otvorili tudi trimesečni kurz za ruski jezik. LMonsKe novice. lj »Umetnost v navadnem življenju«. O tem predmetu bo jutri ob 8. uri zvečer predaval v »Ljudskem Domu« g. Ante Gaber. Začetek t o č 7i o ob 8. uri zvečer. Vstop vsakemu prost. — K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor S. K. S. Z. S. K. S. Z. opozarja vse tiste, ki žele obiskovati njene poučne tečaje, da se vrši danes zvečer ob pol 8. uri v trgovski šoli vpisovanje za stenograiski tečaj I. oddelek ter ob tričetrt na 8. za laščlno. Plačati je 2 Iv za svečavo in kurjavo ter 2 K položnine, ki se vrnejo onim, ki pred koncem tečaja ne izstopijo. Tečaji trajajo 4 do 5 mesecev, pouk je brezplačen, udeležba je dovljena le članom S. K. S. Z. oziroma njihovim otrokom. Nove člane sprejema tajništvo. lj Shod poštnih uslužbencev. Včeraj ob 3. uri popoldne je bil v restavraciji pri Levu shod poštnih uslužbencev, ki ga je sklicala ljubljanska krajna skupina poštnih in brzojavnih uslužbencev. Shod je otvoril predsednik krajne skupine g. Košenina ter pozdravil navzoče tovariše, zlasti one z dežele. Povdarjal je, v koliki bedi žive poštni uslužbenci, zlasti pa še podeželni pismonoše. Nemogoče je brez postranskih zaslužkov živeti človeku primerno, kar velja posebno še za družinske očete. Ako pomislimo, da je služba poštnih uslužbencev ona najtežavnejših, tedaj bi morala država pač bolje skrbeti za nje. Poštni uslužbenci ne zahtevajo mnogo: vštetje provizoričnih let in 351etno .službovanje. Predsednik je nato prebral pismo poslanca Gostin-čarja, ki je opravičil svojo odsotnost, ker je imel v svojem volilnem okraju dva shoda. Opravičil je svojo nena-vzočnost tucli dr. Ravnikar. G. Bavdek je govoril o dolžnostih države do svojih uslužbencev ter grajal, da zavzema vlada za vsakogar bolj ^sprejemljivo stališče kot pa za poštne uslužbence. G. Košenina je povdarjal potrebo močne organizacije ter grajal, da imajo neka-,., teri tovariši premajo čuta solidarnosti. Končno je odobril shod peticijo, ki jo namerava izročiti osrednje društvo poštnih uslužbencev poslanski zbornici. V tej peticiji se zahteva: 1. Postavno določitev provizorija pomožnih slug na eno leto. 2. Vštetje provizorično službene dobe, doslužene kot pomožni poštni sluga, v plačilne stopnje za deželne pismonoše in vračunanje prod regulacijo z dne 21. junija 1910 doslužene službeno dobe v plačilne stopnje za podeželne poštne sluge. 3. Napredovanje v višjo plačilno stopnjo za. 100 K. 4. 351etno službovanje. 5. Dovolitev kvartalnih remuneracij podeželnim slugam v isti meri, kakor pred regulacijo z dne 21. junija 1910, dokler ni izvedena pravična regulacija službenih in plačilnih razmer za podeželne sluge. — Nato se je shod s slaVa-klici cesarju zaključil. lj Narodna čitalnica v Ljubljani praznuje letos SOletnico svojega ol>-stranka, odbor pa je preložil proslavo na dan 6. januarja prihodnjega leta. Slavnost se bo tedaj vršila po sledečem redu: Dopoldne: Slavnostno zborovanje v Narodnem domu; popoldne: slavnostna predstava dramatičnega društva v Ljubljani s sodelovanjem drugih društev v dež. gledališču v Ljubljani, ki naj poda sliko kulturnega napredka od prvih let čitalništva do danes. lj Umrli so v Ljubljani: Adela Miiller, žena kramarja, 41 let. — Cirila Metoda Kocmur. hči taimkfl oUrn ine bolniške blagajne, tri mesece. — Karel Šerc, zasebnik, 42 let. -— Jeanetta Schott, državne železnice ekspedijenta žena, 67 let. — Ivana Kuhar, bančnega tajnika žena, 63 let. — Marija Kocjez, obč. uboga, 73 let. — Marija Kuštrin, žena zidarja, 29 let. — Simon Baje, občinski ubožoc, 69 let. •— Elizabeta Pi-žem, mostnega delavca hči, 4 dni. — Štefanija Rovtar, delovodje hči, 22 let. — Franja Oštir, delavka tob. tovarne, 20 let. --- Fran Prestopavec, prosjak, 51 let. — Helena Šterlekar, bivša dekla, 60 let. — Alojzija Logar, tovarniškega delavca, žena, 52 let. Ij Stavkati so pričeli danes delavci pri zatvornici na Ljubljanici. Zahtevajo zvišanje plače. lj Znani dunajski igralec Karol B l a s e 1, najpristnejši predstavnik slarodunajskega humorja, ki je 16. t. m. slavil 801etnico svojega rojstva — mož še sedaj igra na Karlovem gledališču — je začel svojo kariero leta 1849. v Ljubljani pod ravnateljstvom Thome-ta, ki je Blasa, kateri je takrat bil mlad pevec v zboru dunajske dvorne opere, angažiral za zbornega tenorja in statista nemškega ljubljanskega gledišča, a ga kmalu porabil tudi za majhne vloge. Danes je mož povsod slavljen in se svojega že davnej umrlega prvega ravnatelja gotovo s hvaležnostjo spominja. Štajerske novice. š Nevarno jc obolel č. gosp. .Tanes Wolf, bivši župnik kamniški. Vnela se mu je baje še druga noga. Bati seje, da mu bodo morali še to nogo odvzeti. Gospodu želimo skorajšnjega okrevanja! š Umrl je dne 13. oktobra v frančiškanskem samostanu v Mariboru brat .T o ž e f P 1 o j, bivši dolgoletni vratar frančiškanskega samostana. š Na Spodnjem štajerskem se vršijo sedaj volitve v okrajne šolske sveto. Ker imajo sestavo teh v rokah večinoma okrajni zastopi, so naši možje le tam v večini, kjer so okrajni zastopi naši. S. L. S. na Sp. Štajerskem mora iti za tem, da. pridejo vsi okrajni zastopi v slovenske roke. Po intenzivnem delu v vsakem okraju, bi se to dalo doseči. Okrajni zastopi in okrajni šolski sveti, so zelo važne korporacije; zato se pa naši narodni nasprotniki s tako vnemo zanje potegujejo. š Nesreča z vinom. Vinogradnik Franc Flucher v Št. Ilju v Slov. goricah je dne 10. t. m. pripeljal na dom iz vinograda tri sode letošnjega vinskega mošta. Voz z vinom je pustil čez noč stati na dvorišču, ker je nameraval drugo jutro vino peljati h gostilničarju Vaupotiču. Ker je pa pozabil oddelati pri sodih vehe in mošt, ki je že začel kipeti, ni imel zraka, je ponoči sode razgrnilo in sc vse vino razteklo po tleh. Posestnik trpi vsled svoje neprevidnosti krog 600 K škode. Vino je bilo iz slovitih vajgnjskih goric. š »štajerc« je vsled spora med Ma-likom in Rauterjem zgubil mnogo naročnikov in podpornikov med trgovci in obrtniki. Na deželi pa so hiše, kjer bi se čital ta obskurni list, belo vrane. »Štajerčeva« slava je že v zatonu. Mte lettijallcr. „1 korist olelii Slovencem" Telefonska m brzojavno poročilo. SPREJEM ZRORNIČNEGA PREZIDI-JA PRI CESARJU. Dunaj, 16. oktobra. Cesar je danes sprejel v avdijenci predsedstvo poslanske zbornice. Prišli so predsednik in vsi podpredsedniki razun Pernerstor-ferja. Dr. Sylvestru je cesar rekel: »Vi imate zdaj veliko opravka; upati je, da bo zdaj šlo.« Pogačnika je cesar vprašal, ali prvič kot podpredsednik fungi-ra, na kar mu je le-ta odgovoril, da je žc svoj čas bil za podpredsednika. Tudi Pogačnika jo cesar vprašal, kako zbornično delo napreduje. Cesar je bil najboljše volje in je tudi fizično napravil izboren vtis. DRAGINJSKA DOKLADA ŽELEZNIČARJEM. Praga, 16. oktobra. Češki listi poročajo, da je obljubila vlada češki narodno - socialni železuičarski organizaciji, da namerava vlada povišati že predlaganih 14,000.000 K za 11,000.000 kron. MIRU ŠE NE BO. Kolin, 16. oktobra. »Kolnische Ztg.« poroča, da v sedanjem momentu ni upati, da bi posredovalna akcija imela kaj uspeha., ker Italija, ki jc v ultimatu Turčiji suvereniteto nad Tripolisom že sama ponujala, zdaj o tem noče nič več vedeti. FEZaNSKI MUTESARIF KORAKA V TRIPOLIS. Carigrad, 16. oktobra. »Sahah« poroča: Fezanski mutesarif in stotnik Zami sta došla z 20.000 možmi v Dje-bel el Gharb, kjer počakajo na poveljnike, nakar odkorakajo v Tripolis. — Šejk Hunusov je proglasil v Kufri sveto vojsko proti Italijanom. Nekaj rodov, ki prodirajo iz Egipta, je baje že blizu Bengazija. ITALIJA SE NE OBOROŽUJE NA SEVERU? Dnnaj, 16. oktobra. Konipetentni krogi izjavljajo, da vest lista »Zeit«, da Italija koncentruje svoje čete na italijansko - južnotirolski meji, no odgovarja dejstvom. LAHI ZOPET VZNEMIRJAJO ALBANIJO. Dunaj, 16. oktobra. »Reichsposti« brzojavljajo iz Carigrada, da laške ladje nadaljujejo križarjenje na epirskem obrežju od Varge do Preveze kakor opazujejo tudivalonsko luko. »Reichs.« tej vesti dodajo, da so se laške bojne ladje že pred tremi dnevi zopet ob al« banski obali pojavile v nasprotju z za* gotoVili laške vlade. REVOLUCIJA NA KITAJSKEM. London, 16. oktobra. Poročevalec Reuterjevega urada je obiskal Vučan. O svojem obisku poroča: Ceste sem našel prazne. Povsod so ležala mrtva trupla padlih pristašev mandžuske vladarske rodbine. Pred nekimi vrati je ležalo 50 mrličev na kupu. Revolucionarni vojaki še vedno zasledujejo pristaše mandžu-dinastije, ki so jih ubili že 800. General vstašev Lynanen je izjavil, da je rekrutiral 20.000 mož in da razpolaga zdaj s 25.000 vojaki, ki so vsi izurjeni v orožju. Razpolaga tudi z velikimi denarnimi sredstvi. V Pekinu so koncentrirali cesarske garde, ker se boje, da bi revolucionarci napadli cesarsko palačo. Kavalerija patruljirapo mestnih cestah. London, 16. oktobra. Iz Šangaja se poroča: Sodrga je oprostila v Hankavu ponoči 14. t. m. jetnike. Sodrga povsod mori in pleni. Na kitajskem ozemlju do meje ptujskih naselbin divjajo grozni požari. Mornarji in prostovoljci so razkropili sodrgo. Premoženja tujcev sc Kitajci niso dotaknili. V Hankavu ni več denarja. Bankovci so brez vsake vrednosti. Srebrnih tolarjev ni dobiti. Revolucionarji so razstrelili most čez Ilodno. ČETRTI LAŠKI DREADNOUGHT. Gunua, 16. oktobra. Včeraj so izpustili v morje četrti laški dreadnought »Giulio Ccsare«. Tretji laški dreadnought »Lionardo da Vinci« pa so spustili v morje predvčerajšnjim. GROF ZEPPELIN KANDIDAT. Stuttgart, 16. oktobra. Konservativna stranka namerava kandidirati grofa Zeppelina v prvem virtember-škem volilnem okraju. GORKIJ OBOLEL. Rim, 16. oktobra. Ruski pisatelj Maksim Gorkij je na otoku Caprl resno zbolel. VELIK ŠTRAJK? Nachod, 16. oktobra. 10.000 delavcev je izjavilo, da hoče štrajkati. TKZJJK OH2IM?i Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 16. oktobra. Pšenica za oktober 1911 . . . . 12 05 Pšenica za april 1912.....1218 Rž za oktober 1911......10 42 Oves za oktober 1911..........9 47 Koruza za maj 1912 .....867 Efektiv trdno. Meteoroiogično poročilo. Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm C w a Cis opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Velrorl Nebo .Sls a. > 14 9. zveč. 7380 99 sl. jvzh. jasno 00 J 7. zjutr. | 2. pop. 399 398 41 170 brezvetr sl. svzh. megla jasno » 9. zveč. 41-9 104 sr. svzb. » 00 16 7. zjutr. 2. pop. 42'9 42.2 101 148 brezvetr sr. jjvzb. del. jasno jasno Srednja predvčerajšnja temp. 10 8°, norm. 10 8°. Srednja včerajšnja temp, 10 5° norm. 10-6'. Izjava. Podpisani preklicujem in obžalujem vse besede, kar sem jih govoril zoper g. Slavko Novaka, posestnika, trgovca in gostilničarja na Viču in se mu zahvaljujem, ker je umaknil kazensko ovadbo proti meni — S spoštovanjem Franc Belič, ključavničar in posestnik v Rožni dolinL Iz Metlike. Strah pred klerikalci. Vendar enkrat se nas boje, pa ne Metličani, ampak le metliški liberalci. Kar obupna burja je zapihala iz metliške liberalne šole, ko se je začutilo, da se za naše liberalce nekje pripravljajo »vislice«. Klerikalci vstajajo in dvigajo svojo črno glavo in grabijo že za vrv, da jo zadrgnejo liberalcem za vrat. Koga ne bi strah obšel? In take važne trenotke, kakor pravijo ljudje, velik vihar ali silna burja spremljata. Pa je že tako! Plačilo sveta je nehvaležnost. Nekdanji prijatelji liberalizma pomagajo zdaj graditi vislice, da ga obesijo. Sprevideli so pač, da ni nikoli koristil in da je poguben za človeško družbo. Zato na vislice z njim tudi v Metliki! Drugod so ga itak že obesili. — Velik sovražnik je bil in je liberalizem za Metliko. Liberalizem je vodil svoje pristaše v gostilne, da jih je tam omotil, da niso spoznali, kaj jim je v korist; liberalizem je prerezal srčni žili Metliki, da nima ne z deželno- in ne z državnozboiisko delegacijo nobenega stika in zato tudi nc nobene opore — in se jc nima tudi nadejati, dokler tako ostane, liberalizem neti osebna sovraštva, vzgaja pijančevanje, ponočevanje in grdo nemoral-nost, vzgaja anarhijo in odpad od Boga, mori narodno moč in naraščaj; zato proč z njim! Zato ljudstvo metliško združi se in ukončaj svojega največjega sovražnika — liberalizem. Novi vo-livni red ti daje vso oblast, da se ga otreseš. Četudi se je sam dr.Weibl z vso silo zanj zavzel, naj tudi še tako kriči 3121 Bogu Vsemogočemu je dopadlo poklicati k Sebi našo iskreno ljubljeno soprogo ozir. nenadomestno mater, svakinjo in teto, gospo po dolgi bolezni, provideno s sv. zakramenti, danes zjutraj ob 6. uri. Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 16. t. m. popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti v Kolizeju. Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo. Ljubljana, 15. okt. 1911. Brano Schott sin. Leon Schott soprog. čez klerikalizem in pristaše S. L. S. pri Fleischmannu in naj tudi še tako spio-nira za našimi j>ristaši, in naj tudi Še svetlejšo svetilko postavlja pred naše zborovalnc prostore, metliški liberalizem kljub temu lahko pokopljemo! Več bo dosegel g. doktor gotovo, ako bo na bolnike bolj pazil, ki se dajo še rešiti za življenje, kakor pa če misli rešiti smrti velikega bolnika — liberalizem v Metliki. Liberalcev je strah, volivci, ki vam je dana zdaj prilika, sc otresti strahovanja po liberalnih mogotcih in spet svobodno zadihati pod zastavo S. L. S., na dan! * Dolžnost vsake kotoliške hiše je, da si nabavi le take beletristične liste, ki niso kvarni katoliškemu duhu. Nekaj takili časopisov pričenja ravnokar svoje nove letnike, tako n. pr.: D c r A a r , mesečnik, ki stane za celo leto 19 K 20 vin.; Deutscher Hausschatz, letno 24 sešitkov, 8 K 64 vin.; Alte und N e u e W c 11, letno 24 sešitkov, 10 K 80 vin.; Die k a t h o 1 i s c h e il M i s s i o n e il, letno 12 sešitkov, 6 K; Die katholisehe W e 11, letno 12 sešitkov, 6 K; katere priporoča »Katoliška Bukvama« v Ljubljani v cenj. naročbo ter pošlje 1. sešitek tekočega letnika na željo vsakomur na ogled. Sprejme se takoj slovensko-nemške korespondence inknjigovodstva zmožen kontorist in dobro vpeljan 3116 3 trgovski potnik za manufkaturno stroko. Ponudbe pod „P. P. 89" na upravo „Slovenca". _ Album za cifre (slovenski In hroaSki napeni) I. II. IV. V. zvezek .... a 50 vin. III. zvezek........„ 75 „ Poštnina za vsaki zvezek 10 vinarjev. MIlan Stabnljak, Varaždln, Hrvatsko. ZIMA morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefana Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5. 2821 A Anton Jelenec imejitelj odlikovane rastlinske destilacije »Jelen", tovarnar in posestnik Angela Jelenec roj. Gimpelj Brod-Logatec poročena 16. oktobra 1911 Sušica-Toplicc Kupujte le naipopolnej$e pisalne stroje! 0NDERW00D smmi&BROs Prospekti zastonj in franko! Brezplačno razkazovanje! THE REX CO. Telefon 38. LIuMjano, Selenburoova nI. 7. ANTON SARC, Ljubljana. Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. Opreme za neveste Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje. za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila. Vzorci so vsakemu na razpolago. 1787 (1) Od gospodinje je odvisno blagostanje in sreča družine; gospodinje in matere imajo pa tudi v celem narodnem gospodarstvu eno najvažnejših vlog. Blagor narodu, ki ima dobre, skrbne in varčne gospodinje! Dolžnost vsakega naroda, ki hoče prospevati, je, da skrbi za vzgojo veščih in spretnih gospodinj. V zadnjem času se sicer po raznih gospodinjskih šolah skrbi za prospeh in povzdigo umnega gospodinjstva, toda našim meščanskim, delavskim in kmečkim materam ter ženam, ki takih šol ne morejo obiskovati, je manjkala dosedaj strokovna knjiga, ki bi jim bila zvest in zanesljiv svetovalec. Vsaka slovenska gospodinja mora biti tedaj vesela nove knjige: .- V,' Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. .'. Šolam in gospodinjam sestavila S* M. Lidvina Purgaj voditeljica „Gospodinjske šole" v Ljubljani. Knjiga je pregledana od najboljših strokovnjakov; deželni odbor in c. kr. kmetijska družba sta se zanjo zelo zavzela, ker se bo rabila tudi na gospodinjskih šolah. Knjiga ima izredno nizko ceno, namreč samo K 2*20 za broširan in K 2*80 za trpežno vezan izvod, po pošti 30 vinarjev več. Pisateljica sama je dolgoletna, praktična gospodinja, kateri pa ne manjka kot voditeljici „Gospodinjske šole" tudi temeljite teoretične naobrazbe. Knjiga obravnava vse panoge gospodinjstva za vse sloje našega ljudstva, tako za preprosto, kakor tudi obširnejše gospodinjstvo. H koncu knjige je dodal praktični zdravnik dr. Dolšak še pouk o zdravilstvu in postrežbi bolnikov. Knjiga je opremljena z mnogimi, lepo uspelimi slikami, izmed katerih so nekatere večbarvne. To dragoceno knjigo naj si nabavijo za mal denar vse naše gospodinje, matere, žene in dekleta. ^^ u | Katoliška Bukvama u Ljubllanl. \ 05729374 Gospodinja in mati ima najvažnejšo nalogo ne samo v domačem družinskem življenju, temveč v celem narodnem gospodarstvu sploh. Blagor narodu, ki ima dobre, skrbne in varčne gospodinje! Zato je sveta dolžnost vsakega naroda, da skrbi za vzgojo veščih in spretnih gospodinj. V zadnjem času se skrbi sicer za prospeh umnega gospodinjstva po različnih šolah, toda naše kmečke, meščanske in delavske matere in žene rabijo strokovno knjigo, katera naj bo zvest in zanesljiv svetovalec tudi tistim, ki šole nc morejo pohajati. Zato je vsaka slovenska gospodinja laliko vesela, da je izšla knjiga: GOSPODINJSTVO. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. L i d v i n a Pur gaj, prednica šolskih sester in voditeljica gospodinjske šole v Ljubljani. Za to knjigo je deželni odbor vojvodine Kranjske, svest si, tla je blagostanje cele dežele odvisno od naših gospodinj, dovolil izdatno podporo, tako da je cena Zelo nizka, namreč za broširani izvod 2 K 20 vin., za trpežno vezan izvod pa 2 K 80 vin., po pošti 30 vinarjev več. -- Knjiga obravnava vse panoge gospodinjstva za. vse sloje našega prebivalstva, tako za preprosto, kakor za gospodinjstvo v večjem obsegu. Ob koncu obravnava knjiga tudi zdravilstvo in postrežbo bolnikov, kar je dodal praktični zdravnik dr. Dolšak. Pisateljica je sama dolgoletna praktična gospodinja, kateri pa ne manjka kot voditeljici gospodinjske šole tudi potrebne teoretične naobrazbe. Knjiga je opremljena z mnogimi slikami, založila jo jc »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. I oar Ako še niste, ^ I J pošljite naročnino! J Plahte za vozove pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štefana Nagy, trgovina z že-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822 Priporočamo 2794 Ms M iz drožarns Josipa Kosmer Ljubljana, Frančišk. ulica št. 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slov. Straže!« Sprejmem v trajno delo dva mlada In poštena 3085 3 IVAN RAMOVŠ, Selo pri Ljubljani. Zlate sTGtliiie: Berlin, Pariz, Bim iti |0 v ob državni cesti z lepim vrtom zelo pripravno za kakega penzionista se da takoj ali za novembrov termin pod zelo ugodnimi pogoji v najem. 2894 Lahko je tudi oženjen brez otrok ali pa samec ker ima lahko hrano po ceni v hiši. Pojasnila daje gospa Alojzija Lomšek, nad-učiteljeva vdova, Cerklje pri Krškem (Dol.). Proda se takoj pod usodnim pogojem Kupcem daje pojasnila Franc Pust, te-Barski mojster ▼ Ljubljani, Streliška ulica. 3112 3 DEKLA ie primerne služle najraje v žiipie. Naslov pove uprava Slovenca". 3111 v založbi C. LE0CHS i Co. Hflrnberg izide nov NASLOVNIK Štajerske, Koroške in Kranjske ■ 11. izdaja, ■ ki vsebuje naslove protokolirauih in neprotokoliranih trgovcev, tvorniCarjcv, obrtnikov, rokodelcev, posestnikov, zdravnikov, lekarnarjev, odvetnikov, notarjev, hotelov, gostilničarjev, zdravilišč, kopališč, bolnic, državnih in občinskih oblasti, šol, samostanov, družb, srenj in društev za industrijo, poljedelstvo, trgovino in obrt vseh mest in najmanjših občin po okrajnih glavarstvih, krajih in strokah urejenih, z navedbo sodnijskih okrajev, :: poštnih, brzojavnih in železniških posta), seznamek krajev, strok, in dobavilišč. =— Subskripcijska cena 25 kron. == Najnovejši in najpopolnejši specialni naslovnik te kronovine. Na vsak način Ho7i>ltli nfidnvnilr ker znate ceniti kot iz-potrebujete nov UICAIC1II1 liasiUVUin, kušen trgovec vrednost dobrega in popolnega naslovnika. Za zvišanje, razpečevanje in razširjenje prodaje, kakor tudi za izsleditev novih virov se vedno izplača dober in nov naslovni materijal. - Zahtevajte prospekt in vpraševalno polo, da zabiležimo Vašo tvrdko: C. LEUCHS & Co., Nurnberg (Imejitelja: komerčni svetnik Viljem Leuchs in Jurij Leuchs.) : g Največja zaloga naslovnikov vseh dežela na svetu. - Ustanovljena leta 1794. Naš sotrudnik g. M. flntretter se nahaja sedaj v hotelu „pri Slonu". 1 Zavarovanje na življen Prvovrstna družba sprejme pod zelo ugodnimi pogoji takoj nekaj izurjenih trgovsko izobraženih gospodov za izučbo za zunanjo službo. Ponudbe z dobrimi referencami od res prao dostojnih, delaooljnih prosilce«, katerim je resnično za dosego sčasoma dobro plačanega stalnega mesta, odpošilja 3046 uprava tega lista pod šifro „StalnO mesfO 1911* M FRANC tnanufaktama veletrgovina © LjiiSsIIaffai mestni trg St. 22 in 23. i8i61 Harodno podjetje. Hlzke cene. Solidna postrežba. Brzojavka: so došle. Prodaja in popravila v Šelenburgovi ulici št. 6. le kratek čas. Ondi si tudi lahko vsaHdo osia eoDellne. 3094 Proda se ali pa da v najem Oglejte si! veliko zalogo koles z originalno znamko 11 PUCH 1911 pri Fr. Clldnil trgovcu Prešernova ulica, samo nasproti frančiškanske cerkve. Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi. Zaiooa Šivalnih strojev: Singer, Ringsciiift. Pouk za strojno vezenje gratis. Edino zastopstvo za Kranjsko 1 Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštnine prosto. Cevi iz kamenine s faconi, les za gradbeni oder, nov les za stavbo, okroglo železo, traverze, dvigala, sesalke, postelje za delavce z odejami (koci) in razno zidarsko orodje se proda pod lastno ceno proti takojšnjemu plačilu. Vprašanja na upravo tega lista. 3205 v Ljubljani z vsemi pritiklinami. — Odda se tudi velika zračna klet blizu Ljubljane. — Naslov pove upravništvo „Slovenca". 3062 topiti P« slov. izumiteljev Riuder-Reneeijizirsta je slavn. občinstvu razstavljen vni„Hnegaion" Ljubljani 3044 sio 16. oktobra t.!. osalt dan od tO. ure dopoSd. do t. ure popoldne in od 5. do 9. ssre zoežer. vsako uro. 1 Mstopnina za osebo t K. Dijaki in vojaki do narednika in obrt. vajenci plačajo polovico Vstopnice je dobiti pri blagajni in v pisarni „Universal" Sodna ulica štev. 4. || ri Pojasnila daje in dovoljuje ^ znižane cene korporacijam razstavno ravnateljstvo « pisarna „Universal" lj| v Ljubljani, Sodna ulica št. 4. t« I Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliško Tiskarne«. Odgovorni urednik: MIha Moškere.