MI/tMIMt/MJ http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1239 ČETRTEK, 22.FEBRUAR 2018 / ŠTEVILKA 1239, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR H'7 896 1 2II44067 I 'I iZenf TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Sinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si Materni jezik smo zamenjali za angleščino (Mef) Nisem nasprotnik angleščine. Sploh ne. Pravzaprav mi še kar gre za to našo generacijo, ki se je tega jezika učila v šolah in ne z računalniki in mobilnimi telefoni. Manj srečni so se takrat odločili za nemščino, francoščino in nekateri celo ruščino, da o nesrečnežih, ki so izbrali latinščino niti ne govorim. Japonščine in kitajščine takrat še ni bilo v šolskih kurikulumih. Verjetno sem se za angleščino, takrat v šestdesetih, odločil zaradi glasbe, ker drugega pametnega razloga ne bi vedel. Če bi me zanimala diplomacija bi izbral francoščino, če bi me vleklo strojništvo pa verjetno nemščino. Ruščino bi izbral samo če bi bil zaljubljen v kakšno mlado rusko šolarko, ki so takrat prihajale na nekakšne izmenjave ali kolonije. Tja do začetka osemdesetih so se neangleški jeziki še nekako držali, potem pa jih je pobralo enega za drugim oziroma, kar vse skupaj. Postali so nepomembni, nezanimivi, neambiciozni, skratka, ostali so v zgodovini, v prihodnji čas nas je popeljala angleščina. Jezik otoške in čezoceanske dežele ni zavladal le na šolah. Vstopil je v naše življenje, v naša mesta in ulice, v naše domove, na ekrane in končno celo v naš pogovorni jezik. Verjetno sem bil najbolj šokiran pred nekaj leti, ko je bil v Izoli strokovni posvet o ribištvu v priobalnem pasu, ki je v celoti potekal v angleškem jeziku. Ribiči, ki so morda obvladali še italijanščino, so debelo gledali kam so sploh prišli. Kasneje so mi ribiči razlagali, da posvet o njih itak ni bil namenjen njim, organizatorji pa so mi pojasnili, da takšni mednarodni, evropsko podprti posveti morajo potekati v angleškem jeziku. Pa se ni končalo tukaj. Angleški jezik bi skoraj postal uradni jezik naših univerz, ki so se zaenkrat morale zadovoljiti s posameznimi programi, ki v celoti potekajo v tem, zaenkrat še vedno tujem jeziku. Univerza na Primorskem v tem ni izjema. Javnost se sicer jezi, a to danes nikogar zares ne skrbi. Cilj posvečuje sredstvo in tako bomo v Izoli verjetno dobili InnoRenew CoE, Center odličnosti, zasebno znanstveno ustanovo, katere imena ne bo znala ne prebrati ne razumeti niti desetina Izolanov. Hotel sem zaključiti, da smo ohranjevanje narodne biti očitno prepustili navadnim ljudem in kulturnikom, potem se se spomnil, da ta naš časopis že 25 let izdaja podjetje Graffit Line. Veterinarski center Centra veterinario HOTEL ZA MALE ŽIVALI ALBERGO PER PICCOLIANIMALI Trgovska ulica 4, Izola tel 05 6401300 dežurni telefon: 031344 832 rim INTES4 SNMMOIO BANK m/uotmr/m: NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI v tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. Z VŽIGALNIKOM PO GLAVI Boks je šport, kjer veliko belcev gleda kako se dva črnca pretepata do smrti, tako nekako je povedal Mohammed Ali ali Cassius Clay, pa sploh ni vedel, da je njegova bridka ironija danes najboljši opis usode istrskih ribičev od Kopra do Savudrije in Umaga, kjer celotna CRO - SLO politična elita spodbuja in hujska ene na druge in navija, da nekdo prvi vrže vžigalnik v morje, ali na sosedovo barko. Spopad CRO - SLO elite se nadaljuje s PTT vojno, pošiljanjem kazni ribičem, ki lovijo v morju, v katerem so lovili še njihovi pra-pra-pra nonoti in jim je bilo malo mar za meje, katerih ni bilo. In se niso brigali za državi, ki danes ribičem obljubljata, da bosta kazni plačevali iz proračuna, ki jim obljubljata pravno pomoč in plačilo odvetnikov, da jih varujejo, ker sta njihovi državi nesposobni, da bi jih sami obvarovali. Najbolj žalostno je to, da so se ribiči pustili vpetljati v te igre nesposobnih in nekompetentnih, namesto da bi se skupaj vsedli, se skupaj dogovorili in skupaj zahtevali, da jih državi pustita pri miru, da ne potrebujejo nobene policije ali kakšne druge zaščite in bi skupaj - tožili svoji državi in EU, na čelu z gospodom Junckerjem, ker ne spoštujejo pravnega reda EU in odločbe, ki jih sprejemajo sodišča EU. In mirno bi lovili, svoji na svojem, skupaj, kakor je to bilo od nekdaj. A ne bodo jih spoštovale, dokler gospod Jean Caude Juncker stresa nevarne neumnosti, kakor je tista, da v EU ne bo sprejeta nobena nova članica iz jugovzhodne Evrope (Srbija, Črna gora, žalostna BiH, Makedonija, Albanija), dokler ne razreši vprašanje svojih meja s sosedi. Ter, kot je lepo povedal svoje občutke do hrvaškega premierja, »kadar koli ga vidim, zaljubim se v njega,«, a niti besede o Pahorju, ki je, če že ne pametnejši, vsekakor lepši. Kot, da je (pa to nikakor ni) proces sprejemanja novih članic v EU enosmerna cesta, po kateri se lahko vozijo samo nekateri. Ker gre za dvosmerno cesto - kolikor te države potrebujejo EU, toliko EU potrebuje te države, ker so takšne, kakršne so, vir nestabilnosti in nevarnosti za evropski (in svetovni) mir in stabilnost. EU bi morala narediti vse korake, ponuditi vso pomoč, strokovno in drugo, da bi te države zadovoljile vse kriterije (brez izjeme) za sprejem, te države pa morajo podpisati in izpolnjevati obvezo, da bodo v celoti spoštovale pravni red EU. Brez slepomišenja in fig v žepu. Če ne bo tako, vsa EU in vse te države, potencialne članice EU, bodo talci samo ene države, ki vse podpisuje in na papirju na vse pristaja, da potem, ko doseže etapni cilj, vse pozabi. In ta država je Hrvaška, pa naj Juncker objema in poljublja Plenkoviča do konca svojega mandata. Ker, to potrjuje tudi zgodovina, meje so že davno postavljene. V Sremskih Karlovcih danes obstaja Kapela miru. Stoji na mestu, kjer so benečanski dož Mar-co Ruzzini, veliki vezir Otomanskega imperija Mehmed Paša, avstrijski grofi Kinsky, Otzingen in Schlick, leta 1699, po veliki vojni zmagi Svete alijanse nad Otomanskim imperijem podpisali mirovni sporazum, izrisali meje na tem delu sveta, ki so jih več kot 200 let kasneje potrdili z Berlinskim mirom in zapečatili z Badinterjevo Brionsko deklaracijo, ki jo je Skupščina Slovenije sprejela 10. julija 1991 ter z Daytonskim mirovnim sporazumom, ki je ustavil sovražnosti, čeprav ni prinesel stabilnega in trajnega miru v regijo, saj dve od treh držav, ki so sodelovale v vojno proti BiH še niso članice EU (Srbija in BiH), a ena - Hrvaška, to je in obe z enim očesom gledata, kako bi odškrtnili kakšen košček države, ki to ni ne funkcionalno, ne polnopravno, ker BiH je država pod protektoratom Mednarodne skupnosti in OHR (Urad visokega komisarja) ima glavno besedo. Čeprav se ne sliši. Slišijo se, brez izjeme, na vseh in z vseh strani, obtožbe in pritožbe, na spopad okrog nekaj kašet rib in par metrov morja in obale, ki bi ga pametni ljudje rešili v enem popoldnevu, pa bi ga, skupaj, še pred kosilom (če to sploh znajo), preplavali iz ene strani na drugo in nazaj. Imamo pa glasove in vreščanje patriotov in domoljubov, ki vztrajajo na svojih sebičnih, neumnih, idiotskih floskulah in teoriji »krvi in tal.« Morda bi nekdo pomislil, da ne gre za domoljube in patriote, ampak za idiote. V načelu, med idioti in domoljubi ni nobene pomembnejše razlike. Javno podjetje Komunala Izola bo v februarju in marcu izvajalo anketiranje občanov na terenu, s katerim želimo pridobiti informacije o zadovoljstvu uporabnikov s komunalnimi storitvami in posledično dvigniti kakovost storitev podjetja. Z osebnim anketiranjem uporabnikov na terenu pričenjamo ta konec tedna. Z odgovori na štirinajst kratkih vprašanj želimo preveriti zadovoljstvo uporabnikov z izvajanjem naših storitev. Pridobljene informacije so dragocene predvsem kot usmeritev pri nadgradnji naših storitev oz. zagotavljanju najvišjih standardov pri izvajanju le-teh. Anketa je dosegljiva tudi na naši spletni strani www.komunala-izola.si. Posebne anketne vprašalnike bomo razdelili tudi v vse tri osnovne šole v občini. Z anketiranjem v šolah želimo spodbuditi otroke k razmišljanju in poizvedovanju zakaj in kako nastajajo odpadki, kako se jih lahko ponovno uporabi, kako z njimi pravilno ravnati oz. jih odlagati in podobno. Mnenja in predlogi naših uporabnikov so za nas izrednega pomena, zato vse naše uporabnike, vljudno vabimo k sodelovanju in se jim ob tem iskreno zahvalj Uj emo. SZJ Komunala Varstvo narave in varstvo kulturne dediščine V prejšnjem Mandraču smo v članku z naslovom Dve različni rešitvi istega problema, zapisali, da je soglasodajalec ob vlogah za postavitev pomožnih kmetijskih objektov Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Dejstvo je, da takšen zavod ne obstaja več, saj se je pred leti razdelil na Zavod RS za varstvo narave in Zavod za varstvo kulturne dediščine. Zavod RS za varstvo narave ima tudi območno enoto s sedežem v Izoli, Zavod za varstvo kulturne dediščine pa ima sedež območne enote v Piranu in soglasodajalec v teh primerih je Zavod za varstvo kulturne dediščine, medtem ko Zavod RS za varstvo narave nima, v zvezi s tem, nobenih pristojnosti. uredništvo Obvestila Društva invalidov Izola ___________________________ Zbor članov 2018 in Terme Dobrna Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 17.03.2018 v Gostinski in turistični šoli Riviera v Izoli, s pričetkom ob 16:00 uri. Hkrati obveščamo, da smo pričeli z vpisovati za 7-dnevno ohranjevanje zdravja , ki bo v Termah Dobrna, dne 26.03. - 02.04.2018. Možnost plačila tudi na obroke. Vse informacije dobite na društvu Predsednik Dl Izola: Franc Poropat MANDRAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnikat® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občinski svet Center lesne odličnosti bo v Izoli A to nikakor ne bo poceni. Za to, da bodo Center zgradili na območju Univerzitetnega kampusa Livade se bo morala Občina Izola odpovedati tudi komunalnemu prispevku. Svetniki pa so ob tem tudi poslušali o ukrepih občinske uprave zoper domnevnih nepravilnostih delovanja Zdravstvenega doma Izola Občinski svetniki so se v četrtek sestali na 25. redni seji Občinskega sveta Občine Izola, na kateri je brez dvoma največ medijske pozornosti pritegnila točka o ukrepih občinske uprave v zvezi s poslovanjem javnega zavoda Zdravstveni dom Izola. Seja se je začela s predlogom uradnega prečiščenega besedila Odloka o tržnem redu, sledil pa je predlog Odloka o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v občini Izola. Med razpravo je Igor Franca (SMO), še enkrat poudaril težavo s podvajanjem klubov v Izoli. »Namesto, da imamo deset klubov, ki solidno funkcionira, jih imamo trideset, ki životarijo. Zaradi internih konfliktov se ustanavljajo novi klubi, ki se podvajajo. Predlagam, da poskušamo narediti kriterij, po katerem bi sredstva dobili klubi, ki imajo določeno število otrok, delujejo dlje časa, ki skrbijo za prioritetne, v Izoli tradicionalne športne panoge.« Igor Franca je še poudaril, da bi morala Občina subvencionirati otroka samo pri eni športni disciplini. Robi Janev, samostojni svetovalec za šport na Centru za kulturo, šport in prireditve, je odgovoril, da je pravzaprav čudež, da so prejšnji teden v Izoli razdelili kar 80 priznanj za uspešne športnike. »Vsa društva imajo pravico kan- didirati na razpisu, kar pa v Izoli ni težava, saj ne financiramo delovanje kluba, temveč njihove programe. To pomeni, da dva kluba, ki imata deset otrok, financiramo tako kot bi enega, ki bi jih imel dvajset.« Robi Janev je tudi omenil, da določene omejitve pri prijavi na razpisu vendarle so, naprimer minimalno število vpisanih članov, da bi se izognili takoimenovanim »družinskim« klubom, ki bi prihajali tudi od drugod, »Moramo pa razumeti, da razpis vežemo na določene pogoje. Večje število klubov in društev po eni strani pomeni večjo konkurenco in večjo kakovost dela, če pa se nam začnejo dodatno podvojevati, pa bomo ostali brez primernih prostorov za društva. V športni dvorani v Kraški ulici začnemo ob 7.00 zjutraj in zaključimo ob 23.00 uri. V tem času je dvorana prenapolnjena, različna društva trenirajo naenkrat, vsako na svoji polovici, kar seveda pomeni slabše pogoje za delo. Nekontrolirano večanje klubov bi pomenilo krnitev, zato prvih pet let po ustanovitvi ne subvencioniramo društev, ki zastopajo panogo, ki je v Izoli že zastopana.« Svetniki so točko soglasno sprejeli. Komunalni prispevek po dogovoru Svetniki so na seji sprejeli tudi spremembo Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Izola tako, da ima Občina možnost, da oprosti pačilo komunalnega prispevka za gradnjo posameznih vrst stavb za izobraževanje, znanstveno-razisko-valno delo in zdravstvo. Občina si je tako pridobila možnost, da oprosti plačilo komunalnega prispevka Centru lesne odličnosti, ki bo predvidoma grajen na območju Univerzitetnega kampusa Livade. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, »Občina Izola verjame, da bo delovanje Centra v Izoli predstavljalo pomemben razvoj mesta in širše okolice, saj bo ta priložnost za številna nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Sama raziskovalna dejavnost pomeni večjo prepoznavnost Izole, delovanje Centra pa bo omogočalo pridobivanje novih projektov ter finančnih sredstev za njihovo izvedbo, ki se bodo lahko uresničili tako v Izoli kot v njeni bližnji okolici.« Kako posluje Zdravstveni dom? Svetniki opozicijskih strank so na zadnji, decembrski seji župana Igorja Kolenca prosili za informacijo o ukrepih, ki jih je občinska uprava izvedla ob pisanju nekaterih slovenskih častnikov, tudi Mandrača, o domnevnih nepravilnostih pri delovanju Zdravstvenega doma Izola. Župan je odreagiral tako, da je na sejo povabil direktorja Zdravstvenega doma Evgenija Komljanca, da sam obrazloži obtožbe. Svetnik Gašper Čehovin (Izola-ni) pa je takoj povedal, da vprašanje ni bilo namenjeno direktorju Zdravstvenega doma, za katerega je še dodal, da je ta trenutek najmanj pomemben sogovornik. »Novinarji počnejo tisto, kar bi morala početi občinska uprava. Vi bi morali postaviti ta vprašanja. Nisem kompetenten, nisem preiskovalec in ne bom znal zastaviti pravilnih vprašanj. Zanima me, kaj ste vi naredili za to, da boste ohranili čast in ugled javnega zavoda?« Manca Vadnjal (Izola je naša) je dodala, da se očitno iz občinskega sveta nekdo dela norca. »Pobudo za informacijo smo podali na seji 21. decembra 2017, dopis Občine Izola pa je bil na Zdravstveni dom naslovljen šele 5. februarja 2018, kjer je zapisano, da želijo dobiti informacije v roku enega tedna. Gradivo, težko pet strani, smo nato svetniki dobili na naše mize malo pred začetkom današnje seje. To se mi zdi neresno.« O nenavadno dolgem reakcijskem času med postavljeno pobudo in povpraševanjem na javni zavod je spraševal tudi Danilo Markočič (DeSus). Izola Svet zavoda pravi, da je vse v redu Opozicijskim svetnikom je repliciral Igor Franca, sicer tudi predsednik Sveta zavoda ZD Izola. Povedal je, da je Svet zavoda odgovoril na obtožbe v istih medijih, ki so o tem pisali, še preden so svetniki na prejšnji seji podali svojo pobudo. »Kmalu po pisanju v medijih je Svet zavoda sklical sejo. Tam smo ugotovili, da so se vse tri obtožbe na Zdravstveni dom izkazale za neresnične ali napačno interpretirane.« Franca je še povedal, da je novinarka Slovenskih novic dobila dokumentacijo od nekdanje zaposlene Zdravstvenega doma, ki je sama dala odpoved. »Gre morda za maščevanje? Rumeni tisk ni objektiven. Tam pišejo prekarci, ki nimajo formalne novinarske izobrazbe in je kakovost pisanja vprašljiva. Po dokumentaciji je bilo videti, da novinarka ni vsega razumela.« Omeniti pa moramo, da odgovor, na katerega se sklicuje Igor Franca, ni prišel z naslova Sveta Zavoda, temveč od odvetnice, ki zastopa direktorja Evgenija Komljanca. Zakaj še ni bilo revizije Vlado Marič (DeSus) je vprašal župana Igorja Kolenca, kako to, da je pred dvema letoma naročil izredno revizijo vseh javnih zavodov z izjemno Zdravstvenega doma, na kar je župan odgovoril, da bo to, kot tudi za Komunalo, narejeno v skladu z letnim programom. Branko Simonovič (Desus) pa je poudaril, kako opozicija nima niti enega člana v Svetu zavoda ZD, zato je postavljanje tovrstnih vprašanj povsem normalno. »Pričakoval sem, da nas bo župan na podlagi poročila Sveta zavoda informiral o zadevah, ki se tam dogajajo. Očitno potrebujemo novinarje, da nam razkrijejo to, do česar sami ne moremo priti.« Župan Igor Kolenc je povedal, da je poslovanje Zdravstvenega doma Izola v domeni Sveta zavoda in da je sam ukrepal v kontekstu, kjer lahko ukrepa. Igor Franca pa je dodal, da ni bilo kaj ukrepati, saj je Svet zavoda reagiral takoj in takoj je tudi obvestil javnost. V zapisniku ni bilo vsega Ob tem je Breda Pečan (SD), sicer tudi sama članica Sveta zavoda, omenila, da so v celem mandatu imeli vsega štiri redne in tri korespondenčne seje. »A povem vam, da v zapisniku ni zapisano vse, o čemer smo razpravljali. V zapisniku ni niti besede o tem, kar sem spraševala direktorja v zvezi s plačili nekaterim sp--jem in firmam. Pred sejo sem šla pogledati v ERAR, kjer med zasebnimi izvajalci izrazito izstopa firma LUN, za katero nisem vedela, kaj je, govorimo pa o velikih zneskih. Med letoma 2010 do konca leta 2017 je Zdravstveni dom temu zavodu nakazal 416.294 eur. Na sami seji mi je direktor pojasnil, da gre za firmo, ki izvaja storitve prometa medicine dela in športa. Zdravnica, kije bila v delovnem razmerju v ZD je bila veliko odsotna, in so zato sklenili pogodbo, da bo te storitve izvajala v prostorih ZD. Ampak govorimo o 80.000 eur bruto zneskov na leto. Ne vem pa, zakaj, ob tem, da je zdravnica odpovedala delovno ramerje, ni ZD poiskal specializanta s tega področja? Menda je to preveč tvegano, ker se lahko zgodi, da po končani specializaciji ta ne ostane v ZD in ta ne more zahtevati vračila stroškov. Povedati hočem, da o tej debati ni v zapisniku niti besede.« Pečanova je še povedala, da se strinja, da bi bilo dobro, če bi čimprej naredili finančno revizijo zavoda. Direktor ZD Evgenij Komljanec pa je repliciral, da gre le za osnutek zapisnika. Opozicijski svetniki so predlagali sklep, po katerem bo župan Igor Kolenc naročil izredno revizijo ZD Izola, ki naj bo zaključena in obravnavana najkasneje na junijski seji 2018, s čimer se je župan strinjal in sklep je bil sprejet. in o svetovnih globalnih DEMOKRATOV ZA EVRO PCoEV,N» MRAZ S SEVERA IN SLON V SOBI piše: Ivo Vajgl Ko se Nemci v jutranjem televizijskem dnevniku nehajo navduševati nad kopico osvojenih olimpijskim medalj in preidejo na vremensko napoved, ki kaže da bo v naslednjih dneh Evropo objel skrajno hladen val s severa - tam kjer je nekoč Sovjetska, danes nič manj nevarna ruska zima, veš da gre zares. Sibirski mraz je zmeraj prihajal iz te smeri, sodeč po naših razpravah o svetovnih globalnih strategijah - nuklearnih, ekonomskih, kulturo-političnih in celo športnih, se bolj in bolj zdi, da bomo izkoristili zgodovinsko priložnost in Evropo (ponovno) zamrazili z naše, južne in trans-atlantske smeri. V torek sem brez komentarja in brez nepotrebnega vprašanja v delovni skupini za Zahodni Balkan, kamor sem uvrščen kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo in poročevalec v senci liberalne skupine ALDE za Srbijo, poslušal pol ducata mladih raziskovalcev iz Srbije in Črne gore na temo „Analiza ruskih ekonomskih odtisov na Zahodnem Balkanu". Študijo je naročil in plačal Center za mednarodno zasebno podjetništvo (CIPE) iz VVashingtona. Naročnik je v opombi pripisal, da ..dokument ne odraža stališč CIPE oziroma kateregakoli izmed zaposlenih v tej organizaciji". V varstvu te odrešujoče formulacije so ljudje iz CIPE prepustili domiselnosti srbskih in črnogorskih mladih raziskovalcev in raziskovalnih novinarjev, da so opisali grozečo infiltracijo ruskih gospodarskih, torej strateških interesov na Zahodni Balkan. To so storili tako predano in temeljito, da so tudi katastrofo Agrokorja na Hrvaškem, v članici EU, pripisali izključno Rusom. Groza prodirajočega ruskega vpliva na regijo je vzpodbudila celo zelo konservativnega in vselej dobro informiranega britanskega kolega, sicer poročevalca EP za Črno Goro, da uvodničarje vpraša, ali imajo morebiti tudi kakšen podatek o uspešni in koristni ruski investiciji v državah, ki so jih analizirali. Začenjamo tolerirati skeptičnost, kritičnost in nekoliko strahu spričo vakuuma, ki ga v mednarodnih odnosih ustvarja ameriški buldožer v Beli hiši. V razpravi o novem celovitem sporazumu o sodelovanju z Avstralijo se je, razen Trumpovega protekcionizma, in brexita, zaradi katerega bo država koale in kengurujev potrebovala močnejšo zaslombo v EU, omenjal drugi „slon v sobi" - Kitajska, ki vse bolj uspešno in agresivno zapolnjuje vakumske luknje, ki jih ustvarjajo ZDA. Namesto v osvajanju novih prostorov v svetovni šahovnici strateških interesov se Evropa izgublja v fragmentiranosti svojih nacionalnih politik na škodo načelnosti in svojih univerzalnih vrednot. Nekoč kreativne članice EU in svetovne politike iz Skandinavije so se umaknile in odprle prostor populizmu in ksenofobiji. Italija tudi po bližnjih parlamentarnih volitvah ne bo pomemben igralec, Francija z Macronom je poskus, za katerega nihče ne more napovedati, kam v resnici meri in kolikšen je njen naboj. Nemčija doživlja travmatično izginjanje tradicionalnih medstrankarskih razmerij, Španijo pretresa politična kriza, ki jo post-frankistični premier z neposrečenim in anti--demokratskim poseganjem v Katalonijo samo še poglablja. V slovenskem političnem peskovniku, v katerem se tradicionalne evropske vrednote niti za trenutek niso prijele, vse govori o prihajajočih volitvah. Kakšna sreča za kandidate, da so korupcijske afere dogodki, ki trajajo samo po en dan. Skozi okno moje bruseljske pisarne danes kuka pomlad, bojim se, da ne za dolgo. Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu. Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu Sofinanciranje projektov Od pričakovanih 7.5 (zaenkrat) dobili 1.7 milijona V odgovor so občinski svetniki prejeli razpredelnico vseh prijavljenih projektov v obdobju od leta 2016 -2017, iz katere je moč razbrati, da je Občina Izola v teh dveh letih kandidirala za sredstva za sofinanciranje 25 projektov v skupni vrednosti 7.515.147,70 EUR. Uspešna je bila pri slabi polovici projektov, finančno pa je dobila slabih 23% načrtovanega denarja. Povzetek V povzetku so na Javnem zavodu za podjetništvo in razvojne projekte zapisali, da je bilo v teh dveh letih odobrenih 11 projektov, skupno pa pridobljeno sofinanciranje v višini 1.717.386,31 EUR. Štirje projekti že izvedeni, 5 pa jih je še v izvajanju, medtem ko sta 2 odobrena projekta še v začetni fazi izvedbe. Na čakanju za odobritev je še 8 projektov v skupni vrednosti 5.262.603,43 EUR, neodobrenih pa je bilo 6 projektov v vrednosti 535.157,96 EUR. Dokončani projekti Iz tabele lahko podrobneje razberemo, da so dokončani projekti: Izvedba podjetniških delavnic na srednjih in osnovnih šolah (vrednost 11.000 Eur zagotovila Občina Izola), izdelava celostne prometne strategije občine Izola (vrednost 74.092 Eur, odobrenih 32.810 Eur), nakup zemljišč za občinsko cesto Malija - Nožed (vrednost 100.000 Eur, odobrenih 62.454 Eur) in regulacija struge hudournika Meha-notehnika 2 (vrednost 143.000 Eur, odobrenih 63.495 Eur). V izvajanju V izvajanju so naslednji projekti: Delovanje Facility point pisarne v Izoli (vrednost 1.458.049,85 Eur, odobrenih 1.239.342,37 Eur), sanacija Palače Besenghi (vrednost 172.012,68 Eur, odobrenih 67.084,94 Eur), postavitev nadstreška nad ladjo Biser in v nekdanjem muzeju Parenzana, obnova dveh lesenih plovil, nakup multimedijske opreme in opreme za akademijo pomorskih veščin in obrti (vrednost 290.590 Eur, odobrenih 247.000 Eur), označitev kolesarskih poti v zaledju občine v navezavi na kolesarsko pot Paren-cana (vrednost 7.500 Eur, odobrenih 5.200 Eur). Čakajoč na Ministrstvo Odobrena projekta, ki čakata še na sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo sta: Ureditev ter označitev dveh poti - Po poteh vodnih virov in Pot na Kaštelir (vrednost 36.045,08 Eur) in Priprava vse potrebne dokumentacije za Center odličnosti z elementi hiše eksperimentov in klasičnega muzeja ribištva, ter s tem v zvezi zaposlitev ene osebe na TZ Izola itd (vrednost 51.475,41 Eur). Čakajoč na odgovor Kot rečeno čaka na odgovor še 8 projektov v skupni vrednosti nekaj nad 5 milijonov, med njimi je obnova in osvetlitev tunela Šalet in postavitev razsvetljave na kolesarski stezi med Izolo in Koprom (vrednost 354.218 Eur), postavitev info točke Kaštelir in vzporedne aktivnosti (vrednost 175,398 Eur), pločnik in kolesarska steza na delu Prešernove (vrednost 684.501,09 Eur), strokovne podlage za postavitev toplotne črpalke na morsko vodo (vrednost 48.999 Eur), nadaljevanje rekonstrukcije Besenghijeve palače z info točko, multimedijskimi predstavitvami za goste itd. (vrednost 94.329,40 Eur), protipoplavni zadrževalniki vode na vodotokih Rikorvo I in II, Morer in Mehanotehnika II. (vrednost 1.025.064,48 Eur), ureditev kolesarskih poti z razsvetljavo od Jadranke do meje z občino Koper, na trasi Parencana, od OŠ Vojke Šmuc do Kosove, od Kosove do Leninove in od krožišča A do Prešernove (vrednost 954.389,37 Eur) ter komunalno opremljanje cone mestne industrije - vzhod (vrednost 820.546,15 Eur). (Zaenkrat) zavrnjeni projekti Zavrnjeni so bili projekti: Pilotno vkopanje ekološkega otoka v centru mesta in daljinsko odmerjanje zabojnikov na podeželju (vrednost 326.000 Eur, na ponovni prijavi zmanjšana na 277.100 Eur), organizacija mednarodnega festivala sodobnega nakita (vrednost 42.398 Eur, ponovna prijava v isti višini), rekonstrukcija Verdijeve 1 (vrednost 9.657,19 Eur ???, ponovna prijava v isti višini), urejanje morskih prevozov (vrednost 35.280 Eur, ponovna prijava zmanjšana na 28.244 Eur), info točka, sanitarije, igrala, nakup 6 kajakov in supov s prozornim dnom za ogled krajinskega parka na območju Pod-belvederja (vrednost 209.162 Eur za ponovno prijavo zmanjšana na 177.787,77 Eur). Popolnoma isti projekt je označen kot sprejet in tik pred realizacijo (vrednost 324.218 Eur, vendar ni navedeno, da bi bila v ta namen odobrena sredstva sofinanciranja). V odgovoru so še zapisali, da bo moral Občinski svet podaljšati delovanje Javnega zavoda za podjetništvo Izola, saj je bil ta ustanovljen do leta 2020, nekateri projekti pa trajajo do leta 2023. Pobuda o podaljšanju delovanja je že bila poslana na občino za obravnavo na občinskem svetu. d.m. Prebiranje tabel je zapletena naloga, saj imajo skoraj vsi projekti tuja imena, ki sama po sebi ne razkrivajo, za kakšen projekt sploh gre. ur Preglednost priključkov pri Rudi Na 23. redni seji OS so svetniki stranke IJN dali pobudo, naj se, v izogib hujše prometne nezgode, uredi in poveča preglednost ceste iz nadvoza Ruda proti bolnišnici Izola, kjer se vozila spustijo iz mostu proti SBI in izvoza, kjer se vozila vključujejo na isto cesto iz bivše obalne ceste. Iz Občine so odgovorili, da je, v času do prejema pobude, vzdrževalec cest (Komunala Izola) v rednem delu izvedel tudi zeleni rez vegetacije, tako da so po prejeti pobudi strokovne službe opravile ogled na terenu in ugotovile, da je preglednost ustrezna. Ob zaprtju obalne ceste za motorni promet so se na območju Rude dejansko spremenili prometni tokovi, vendar je bila prometna ureditev na glavni prometnici Izola - bolnišnica prilagojena tem tokovom, saj tam velja splošna omejitev hitrosti 50 km/h Turizem in šport V istrski zimi bi bilo težko tudi Jakovu Faku V nedeljo, 25. februarja bo Izola gostila že 5. Veliko nagrado SLOVENSKE ISTRE 2018, kolesarsko dirko ki nekako odpira sezono kolesarskih dirk v Sloveniji, hkrati pa je tudi dobra promocijska prireditev za naše mesto. Start bo ob 12.00 na Cankarjevem drevoredu, kjer bo, predvidoma ob 15.30 tudi cilj. Dirka za Veliko nagrado Slovenske Istre oziroma Istrski giro je v svetovnem koledarju med preizkušnjami 1. kategorije, za slovensko kolesarstvo pa po pomenu sodi, tako kot veliki nagradi Kranja in Adrie Mobila ter dirki Zagreb Ljubljana in Po Sloveniji, v svetovno serijo. Za naše klube je nedeljska izolska dirka prva revija oziroma predstavitev ekip in posameznikov. Žal, najboljših slovenskih profesionalcev iz ekip World Toura in Pro Continental v nedeljo ne bomo videli, ker so vsi s svojimi klubi že močno v pogonu oziroma na pripravah za dirke World-Toura. Najboljši v minuli sezoni, svetovni podprvak v vožnji na kronometer in zmagovalec etape na Touru ter drugi na VN Izole leta 2015, Primož Roglič, se denimo pripravlja za pomladansko etapno klasiko Tirreno-Adriatico ter za Giro, dirko Po Sloveniji in Tour. Zato pa bo na peti izvedbi izolske dirke nastopil zimzeleni štiride-setletnik Jure Golčer, že zmagovalec istrskega kroga leta 2016. V kolesarski zvezi so načrtovali slovensko reprezentančno selekcijo, a je prav zaradi odsotnosti najboljših nebo. 176 kolesarjev iz 10 držav V karavani 176 kolesarjev iz desetih držav bo pet slovenskih moštev - Adria Mobil, Ljubljana Gusto Xaurum (nekdanji Rog), Kranj (nekoč Sava), KK Grega Bole Bled ter Meblo Jogi. V ospredju bodo seveda Novome-ščani z Golčerjem, Radoslavom Rogino in Gašperjem Katrašni-kom. Žal v Izoli ne bo poškodovanega Janija Brajkoviča, ki ga je pred nedavnim med treningom v Luciji zbil avto. V tržaški ekipi Wilier, sicer edini iz Pro Continental toura ne bo niti slovitega Filippa Pozzata. Očitno se je Italijan ustrašil napovedanega Praznik lampionov Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem v sodelovanju z Osnovno šolo Vojke Šmuc iz Izole in Qi Lab institutom organizira tradicionalno slavje ob Prazniku lampijonov. S Praznikom lampijonov na Kitajskem zaključijo štirinajstdnevno praznovanje kitajskega Novega leta, v katerega smo vstopili 15. februarja 2018. Po lunarnem koledarju, ki mu sledi kitajski tradicionalni koledar, smo vstopili v leto zemeljskega psa, ki prinaša svežo in pozitivno energijo. To bo dejavno leto, saj si bomo vsi prizadevali, da kar najbolje izpolnimo vse svoje želje. Tradiciji Praznika lampijonov sledijo Kitajci po vsem svetu. V četrtek, 1. marca 2018, ob 17. uri, bodo v šoli Vojke Šmuc kitajske učiteljice s svojimi številnimi učenci kitajščine pripravile kulturni program in kitajsko pojedino tradicionalnih novoletnih jedi. ur mraza. Vrh istrskega kroga na Baredih Letošnja dirka bo potekala po že ustaljenem izolskem krogu. Start in cilj bo na Cankarjevi ulici, kolesarje pa bo pot na krožni progi vodila štirikrat na Barede, kjer bo edini gorski cilj (223 m nadmorske višine). V 33 km dolgem krogu (prekolesarili ga bodo štirikrat) so še Gažon, Šmarje, Dragonja, Sečovlje, Lucija-Vale-ta, Strunjan in Izola, kjer bodo v zaključku še trije 7-kilometrski krogi. Start bo ob 12.00, predstavitev pa ob 10.45 na Lonki. “Če se bo živo srebro res spustilo pet stopinj pod ničlo, bomo imeli enake težave s prsti, kot jih je imel Jakov Fak na olimpijskih igrah. Ni rokavic, ki bi prste ogrele,” Srečko Glivar, sicer trener Adrie Mobila, pričakuje mrzlo dirko, kakršne v Sloveniji še ni bilo. Nekdanji profesionalec in dolgoletni selektor Martin Hvastija pa dodaja, da je 157 km dirkanja ravno dovolj za ta del sezone. “Dirka je speljana tako, da pride do selekcije in sprinta manjše skupine. Sicer pa se v ekstremnih razmerah lahko zgodijo tudi drugačni razpleti,” razmišlja pred nedeljsko preizkušnjo Hvastija. Ne glede na okoliščine se obeta odlična kolesarska predstava, sicer brez velikih imen, a z udeležbo štvilnih kolesarjev, ki trkajo na profesionalna moštva. Kot sta denimo Rogovca Tadej Pogačar in Žiga Jerman, ki imata že podpisani predpogodbi z moštvom iz Emiratov. v. d. Malija postaja športni center? Iz kabineta župana so poslali sporočilo za javnost v katerem pravijo, da bo Občina Izola v prihodnjih mesecih pričela z urejanjem športnega parka na Maliji. Dela bodo potekala v dveh fazah. Kot pravijo, Občina z novo investicijo izpolnjuje dano obljubo prebivalcem Malije ter hkrati dokazuje zavezanost razvoju rekreativnih dejavnosti za občane vseh starostnih skupin, ki sicer niso organizirani v športna društva. Poleg odlično sprejetega rekreacijskega parka v Livadah je to druga tovrstna pridobitev, ki pa bo umeščena na izolsko podeželje. Prva faza zajema ureditev večnamenskega igrišča velikosti 990 m2, tenis igrišča velikosti 555 m2 in dveh otokov za orodja v skupni velikosti 112 m2. Posamezna igrišča se uredijo na lokaciji obstoječega pomožnega nogometnega igrišča. Na površini celotnega območja znotraj katerega se urejajo posamezna igrišča, drugi posegi niso predvideni. Dela v vrednosti približno 131.000,00 evrov, bo izvajalo podjetje CPK d.d. v sodelovanju s Finali d.o.o. Seveda pa so bili prvotni načrti, leta 2014, ambicioznejši, predvsem pa so se nameravali projekta lotiti v javno-zasebnem partnerstvu in dveh etapah in to tako, da bi v dveh letih preuredili stadion, dodali bi mu reflektorje, na eni strani tribune in na njem omogočili celo vadbo golfa. Uredili bi tudi balinarski progi, tri teniška igrišča in pomožno nogometno oziroma večnamensko igrišče. Območje pa bi obkrožili s 500-metrsko tekaško progo in ob njej različna športna orodja. Čeprav v Centru za kulturo, šport in prireditve ter v Športni zvezi Izola podpirajo investicije v vse športne objekte pa je bilo v teh dneh vendarli slišati, da bi morali v občini skupaj razmisliti o prioritetah športnih investicij, a so bili pri teh odločitvah povsem izključeni. ur Podlistek: Dekleva Slavko - naša osamosvojitvena vojna 43° območni štab teritorialne obrambe - Izola Delovanje ob odhodu JLA m Slovenije Zaključek _ V. del Ocena taktičnih postopkov TO v času bojnih aktivnosti v obalnem pasu tj. 43, območnem štabu TO Po zaključenih bojnih aktivnostih in pri prvih analizah delovanja vodenja in poveljevanja na območju 43. ObmŠTO, je bilo ugotovljeno, da je bila nasprotna stran, kljub oklepnemu orožju in možnosti blokiranja Koprskega zaliva potisnjena v pozicijo, iz katere ni bilo izhoda. Prepričani smo, da smo od začetka agresije in do dokončne blokade njihovih sil (JLA) uporabljali takšne taktične prvine, ki so se zaključile s predajo in umikom enot JLA. Katere postopke smo uporabljali: - Enote TO v 43. ObmŠTO so že na začetku prisilile JLA, da je ostajala pasivna v svojih objektih in na mejnih prehodih. Zaradi tega je postajala vojaška situacija vse bolj primerna TO. To se je zgodilo, ker je TO na samem začetku posegla dinamično v prostor in onemogočila tudi tiste enote JLA, ki so se nahajale v oddaljenih vojašnicah in na cestnih komunikacijah. - Enote TO na obalnem območju si niso izbirale svojih objektov napada po naključju, ampak so udarjale v najšibkejše točke nasprotnika, čeprav so mnogokrat tvegale njegovo premoč v ognju. Enotam JLA se ni posrečilo, da bi dosegle kritično koncentracijo svojih sil, zato le-te niso mogle delovati z masovnimi taktičnimi aktivnostmi na ožjem ali širšem območju. - Čeprav so bile enote JLA v obalnem prostoru vse bolj blokirane in nezmožne bojnih aktivnosti, je še vedno obstajala možnost sodelovanja z dodatnimi pehotnimi enotami, bojnim ladjevjem, topništvom, inženirskimi enotami idr., je stalno grozila nevarnost prodora sil JLA iz štirih smereh, od tega tri po kopnem in ena po morju. - Znano je, da so bile oklepne, mehanizirane in ostale enote JLA v defenzivnem stanju, zato niso mogle uveljaviti nobene aktivnosti, elastičnosti, vztrajnosti v obrambi, ešaloniranja, razmaknjenosti, grupiranja sil in presenečenja. - Enote JLA so bile tako na mejnih prehodih oz. za zidovi svojih vojašnic v sovražnem in zanje nepredvidljivem in mnogokrat nepoznanem okolju, kjer ni mogel nihče zavarovati njihovih bojnih delovanj. Vprašanje je koliko so bile te enote seznanjene o moči, sestavi, koncentraciji in namerah TO. Njihova neustrezna obveščevalna dejavnost je bila tako neaktivna, da je blokirala vse njihove bojne aktivnosti. - Enote TO so mnogokrat postavljale zasede in izvajale nenadne napade, tudi ponoči. Pomembna je bila hitrost delovanja in tajnost premikov. Delovanja te vrste pa so bila za večino pripadnikov TO povsem mogoča, saj so dobro poznali prednosti in pasti prostora, katerega so morali braniti in obvladovati. - Enote TO na ozemlju 43. Območnega štaba TO so delovale po prejeti nalogi relativno samostojno. Seveda je bilo potrebno mnogokrat tudi usklajevati njihove akcije po liniji poveljevanja, ki je vključevalo poveljniške strukture od pokrajinskega do območnega štaba TO. - Bojne aktivnosti enot TO so se odvijala v različnih pogojih, saj so se situacije stalno spreminjale. Enote TO so mnogokrat delovale s šibko ognjeno podporo in celo v neugodnem razmerju sil. Takšne situacije pa so enote TO presegle z določeno stopnjo presenečenja, naglega manevriranja in moralno vzpodbudo. - Taktika TO je morala upoštevati stvarno razmerje sil in svoje možnosti. Upoštevati je morala tudi geografske dejavnike v obalnem prostoru, katere je obvladala do te mere, da so ji le-ti omogočali taktično premoč, četudi je bila po oborožitvi daleč šibkejša kot JLA. - Taktika TO je bila presenetljivo učinkovita, ker je bila v bojnih aktivnostih oprta na milico in na prebivalstvo. V takšnem odnosu je lahko izvajati vse tiste taktične postopke, ki so trenutno najučinkovitejši, saj ji ni bilo potrebno v vseh podrobnostih skrbeti npr. za logistiko in za podatke o nasprotni strani. - TO je bila učinkovita, ker si je omogočala stalno aktivnost in iniciativnost in ker je izvajala takšne manevre, da je lahko uničevala ali blokirala silo nasprotnika. Presenečenje je bilo popolnoma v njeni domeni, saj ji je to omogočala taktika, pa tudi njena formacijsko-organizacijska struktura v podobi mreže. - Enote JLA so bile mnogokrat presenečene in de-primirane, kar jim je odvzelo začetno taktično premoč. V mnogih primerih je prihajalo celo do neadekvatnih situacijah pri starešinskem kadru JLA, saj so le-ti mnogokrat reagirali frustrirano in taktično neadekvatno. Znan je primer poročnika Šakleva, ki je zaradi svoje nemoči grozil, da bo raketiral Škofije. - Ravno zaradi dejstva, ker enote JLA niso mogle izkoristiti svoje tehnične in tehnološke premoči, so poleg iniciative izgubljale tudi razsodnost in so mnogokrat vztrajale na določenih pasivnih pozicijah. Izguba taktične in operativne pobude je povzročila, da so docela izgubili notranjo homogenost v enotah in logiko oz. doslednost v vodenju in poveljevanju. To se je dogajalo od generala Marjana Čada do nižjih častnikov in podčastnikov JLA. Namesto zaključka: Posebnosti osamosvojitvene vojne v Južnoprimorski pokrajini - Poudarek na dogajanjih v prostoru 43. Območnega štaba TO Generala Čad in Pavlov sta tvegala in dosegla le tisto, kar je bilo mogoče, zgolj taktične sunke na zahodne meje, in to dan prej kot poveljniki ostalih korpusov. Njuno testiranje obrambne reakcije Primorcev pa ni dalo pričakovanih, ugodnih rezultatov, kar so lahko potrdili že vpadi enot JLA naslednjega dne tj. 27. junija 1991 v ostalih predelih Slovenije. Že 26. junija je namreč nastopilo v Južnoprimorski pokrajini obdobje nekakšne obrambne vstaje, saj so skupine civilnega prebivalstva, ob prisotnosti milice aktivno reagirale proti pripadnikom JLA, ki so z oklepniki prodirali na mejne prehode. Naslednji dan, 27. junija je v Južnoprimorski pokrajini aktivno vstopila TO, kot odločujoča komponenta in JLA je na območju celotne pokrajine ostajala v relativni negibnosti, kar se mora poudariti. Prav to je bilo spregledano v generalskem vrhu JLA, ki je delovalo na strateški ravni od Zagreba, Ljubljane in Beograda. Prav ta generalska skupina bi morala v tem času dosegati taktične uspehe v smeri zahodne državne meje, je doživljala največji vojaški polom, ki se ji je krepko maščeval. Še več, trenutni mnogih zamujenih priložnosti. Priložnost za generalski vrh je bila zapravljena, kar se je tudi v prostoru 43. Območnega štaba TO dokazovalo že prvi dan. Uspehi generala Marjana Čada so poniknili že na ravni taktičnih premikov, saj ni bilo mogoče, po prihodu na mejne prehode, urejevati načrtovanih nalog v smeri, od koder so prišli oklepniki in ostala vozila z vojaštvom. Rezultati za JLA so bili le v začasnem blokiranju mejnih prehodov, nekoliko kasneje pa vse bolj neugodni tako za Čada kot ostali generalski vrh. Že prvega dne je bilo tudi dokazano, da se v razgibanem reliefu od vojašnic na Notranjskem kaj malo doseže z oklepniki, ki so bili upravljani s posadkami, ki so komaj zadovoljevale osnovne kriterije upravljanja z njimi. General Čad, ki je vodil agresijo v Južnoprimorsko pokrajino, je dokazoval, da so bile njegove enote že prvi dan uspešne in da so dosegle načrtovane cilje. Dejstva pa so drugačna: te enote so delovale v operativnem neustrezno, saj niso upoštevale morebitnih zapletov, predvsem na mejnih prehodih. V občutljivem času, po 26. juniju ni bilo zagotovljenih dovolj novih enot, ki bi nevtralizirale TO predvsem na komunikacijah, ki so vodile do mejnih prehodov Škofije in Lazaret. Čad ni imel jasne predstave o značaju operacij proti nasprotni strani, ki ni bila vezana na določen prostor (TO). Razumeti bi moral zahteve, ki jih taktične operacije postavljajo uspešnim taktičnim postopkom. Pravilno rešitev bi lahko uresničil samo poveljnik, ki bi poznal tako strategijo kot operatiko, v pogojih bojevanja, ki ga je obvladala TO. Leta je obvladala nenadno koncentracijo in dekoncentracijo svojih enot, ne da bi potrebovala komunikacije. Primer za to so tudi rezultati pogajanj generala Čada 29. junija 1991 v Kopru. Sporazum dosežen v Kopru je oznanjal poraz JLA, saj je dovolj če smo seznanjeni le s tremi točkami od desetih. Te so: 1. JLA bo umaknila borbena vozila s Črnega Kala na izhodiščni položaj pri Kozini; 3. Na območju pokrajine se lahko premikajo samo vojaška vozila s hrano, vodo in sanitetnim materialom in 7. Vsak prelet helikopterjev bo JLA predhodno najavljala in prosila za soglasje. Tako pa je JLA napadla brez dobrega koncepta, zato so bila Čadova prizadevanja obsojena na blokade in pogajanja v Kopru. Tako kot vsi generali JLA je podcenjeval vse prednosti nasprotnika, to pa se mu je maščevalo že drugi dan vojne. Predvideti bi moral posebnosti odpora pripadnikov TO na ozemlju 43. Območnega štaba TO, kar pa mu ni uspelo do končnega poraza. Pripis V mojem prispevku je vrsta datumov, številčnih podatkov in vrsta dejstev, ki sestavljajo bolj ali manj pomembne vsebine. Mogoče seje med njimi pojavila nenamerna napaka ali pomota, za kar se bralcem že vnaprej opravičujem. Neljube napake ali vsebinske nepravilnosti bom skušal popraviti na način, ki bo sprejemljiv in običajen. Slavko Dekleva taktični uspehi enot JLA bi morali preraščati v ope rativne, kar pa n bilo mogoče žara di neusklajenosti pri poveljevanju in Slavko Dekleva je kapitan korvete -major iz Izole. Kot gradbinec je bil direktor TOZD-a Gradnje v podjetju Enotnost in kasneje direktor TOZD-a Zidar v podjetju Steklo iz Izole. V stalno sestavo TO je bil vključen 1978 leta kot komandant občinskega štaba za TO Izola. Leta 1990 je bil imenovan za načelnika in organizatorja MSNZ občine Izola. 1991 je bil imenovan za poveljnika 43. območnega štaba TO s sedežem v Izoli. 1992 je bil postavljen na dolžnost načelnika odseka za logistiko v Združenem odredu obalne obrambe, kasneje pa na isto dolžnost v 430. mornariškem divizjonu SV, kjer se je leta 2006 upokojil. Nigerijski reprezentant v Izoli Rokomet Štiri okrepitve za spomladanski del Za nami je zimski prestopni rok v katerem so se nam pridružili štirje novi igralci. Konec jesenskega dela se je treningom pridružil Žan Ribič, nekdanj igralec Dekanov in Ankarana ter Robert Bi-čanič nekdanji igralec Novigrada (2.HNL). Pred koncem prestopnega roka se je k nam pridružil še reprezentant Nigerije do 19 let Joel Osikel, ki bo pri nas na posoji iz Domžal ter Kevin Nardin, ki je k nam prestopil iz Svobode. Joel Osikel je 19-letni vezist Nigerije, ki je za svojo reprezentanco U-17 nastopal in osvojil svetovno kadetsko prvenstvo, kjer je Nigerija med drugimi premagala Brazilijo, Mežico, Avstralijo, Chile... Za spletno stran mnkizola.si je povedal: »Vesel sem novega začetka in komaj čakam, da se prvenstvo začne. Po prihodu v Domžale sem bil zaradi poškodbe nekaj časa na stranskem tiru, zdaj pa sem ponovno 100% in dal bom svoj maksimum na igrišču, da dokažem svoje kvalitete in pomagam Izoli osvojiti prvenstvo. Izola mi je kot mesto zelo všeč, saj tudi sam prihajam iz obmorskega mesta Lagos, tako da se tukaj počutim domače, predvsem zato ker ni snega (smeh). V klubu so me zelo lepo sprejeli in poskrbeli zame, tako da že treniramo na polno.« Joel bo za nas nastopal kot posojeni igralec Domžal do konca sezone. Trenutno ekipo pesti precej poškodb, kar nekoliko ovira trena-žni proces, a upamo, da bodo fantje do začetke prvenstva nazaj v polni formi. Na zadnji prijateljski tekmi se je poškodoval še naš obrambni igralec David Vidakovič, ki bo zaradi zvina gležnja odsoten od zelenic vsaj nekaj tednov, kar je našemu trenerju še dodatno zagrenilo življenje, saj je ostal brez ključnega člena obrambe. Davidu želimo čimprejšnje okrevanje in povratek. ŠKOFLJICA PEKARNA PEČJAK-BUTAN PLIN IZOLA 24:17 (12:6) BUTAN IZOLA: Gregorič, Jurič 3, Smej, Božič 3, Beganovič 3, Koda-rin, Logar, Vukovič, Peharc 1, Poberaj 3, Čolič 1, Madžarevič 3. Trener Peter Pucelj je k pekom odpeljal številčno oslabljeno moštvo. Škofljica je bila tokrat favorit srečanja - ne le zaradi domačega terena, pač pa predvsem zato, ker gre za kakovostnejše moštvo, ki trenutno zaseda drugo mesto na lestvici. Domačini so začeli silovito in na polovici polčasa je bil izid 7:1. Naši so se pobrali in postopno topili prednost gostiteljev - tri zaporedne zadetke je dal Madžarevič, vendar Škofljica ni popuščala in je na odmor odšla s pol ducata golov naskoka. V nadaljevanju sta Beganovič in Poberaj s po dvema goloma držala korak s tekmeci, ki so kljub poskusom Izole vse do konca ohranjali pet, šest golov razlike. Zmaga domačih ni bila vprašljiva in je povsem zaslužena. V soboto igrajo naši rokometaši ob 19.00 doma z Rudarjem. Visoka zmaga rokometašic Tržič - Izola 17:32 (8:15) Naša dekleta so si na gostovanju pri zadnjeuvrščenem Tržiču privoščila posebno predstavo. Lahko bi napisali, da je skorajda šlo za igro mačke z mišjo, kajti Izolanke so non stop tresle domačo mrežo. Zadetki v gorenjski mreži so padali skorajda vsako minuto in zmagovalec je bil odločen že po prvem delu srečanja. V nadaljevanju je sledila še intenzivnejša ofenziva Izolank, ki so po 45. minuti še krepko okrepile svoje napade. V zadnji četrtini srečanja so naredile delni izid 8:3 in se tokrat še posebno dobre volje vrnile na Obalo. Strelke: Mujanovič 6, Soršak in Godina po 5, Franovič in Simončič po 4, Unuk 3, Petrovič, Hodžič in Nadarevič po 1. Bravo punce in seveda tudi trener Matej Nadoh. Jadranje Blestela posadka Škopac-Franič Prva preizkušnja za razred 420 v letošnji sezoni je tokrat potekala v organizaciji JK Uskok Zadar - 420 Zadar Open 2018. V spremstvu trenerja Mitje Mikulina sta že v sredo, 14. februarja, na pot krenili dve posadki, in sicer Nina Škopac / Veronika Franič ter Matej Planinšič / Jaka Romih. Pestre vremeske razmere sta še posebej v soboto izvrstno izkoristili dekleti. Regate se je v petek in soboto udeležilo 25 posadk iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Slovenije. Nedeljska napoved z močnim vetrom in sneženjem pa je mnoge prisilila na zgodnejši odhod proti domu. Piratovi posadki sta kljub napovedi vztrajali in se med preostalimi udeleženci povzpeli v sam vrh. Nina Škopac in Veronika Franič sta v treh dneh zabeležili 4., 7, 18., 2„ 7, 13. in 11. mesto, kar jima je v končnem seštevku prineslo odlično 7. mesto (2. mesto U17, 3. mesto dekleta). Matej Planinšič in Jaka Romih pa sta v treh dneh zabeležila 9., 10., 13., 15., 15., 3. In 5. mesto, kar jima je v končnem seštevku prineslo 10. mesto (2. mesto fantje U17). Okrepljeni z zasluženimi nagradami so v nedeljo pozno popoldne krenili proti domu, kjer so se po napornem vikendu na morju spopadli še s snegom. Čestitke obema posadkama in trenerju! Zmagal, kar se je zmagati dalo Izolski “bovvler” Tim Cerkvenik je nase opozoril že pred dvema letoma, ko je kot član mladinske slovenske reprezentance v bovvlingu osvojil zlato medaljo na mladinskem Evropskem prvenstvu v Islandiji. Od takrat je, kot rečeno, minilo nekaj let, Tim se je iz koprskega bowling kluba preselil v ljubljanski Feniks, kjer nadaljuje svoj razvoj v vrhunskega igralca bovvlinga. Lahko bi rekli, da je na dobri poti, saj je letos osvojil naslov posamičnega mladinskega državnega prvaka, ter članskega državnega prvaka v dvojkah, trojkah in peterkah. Finale posamičnega članskega državnega prvenstva pa ga čaka čez tri tedne. Nato pa... - Kasneje grem na mladinsko evropsko prvenstvo na Dansko, nato na mediteranske igre v Turčijo, poleti pa na mladinsko svetovnem prvenstvu v ZDA. - Enkrat si že nastopil na prvenstvu v ZDA, kjer je kakovost na povsem drugačni ravni kot v Evropi. - Američani in Japonci so na drugi ravni, res je. Imajo fantastične ekipe. Vsekakor več dajo na to kot pri nas. - V čem se razlikuje vrhunski ame-ričan proti vrhunskemu igralcu bovvlinga v Sloveniji? - Mislim, da tehnika ni problem. Prednost imajo predvsem v tem, da igrajo veliko več kot mi. Oni igrajo po 400 iger na teden, mi pa kakšnih 80 in zato so toliko bolj navajeni zadeti tarčo. - Kako pa je z bovvlingom v Sloveniji? Imate visoke cilje? - Stanje ni slabo, ampak lahko bi bilo veliko boljše. Na EP ciljamo na uvrstitev med najboljših osem, na SP pa predvsem na nabiranje izkušenj. am NAJ ŠPORTNIK 2017 I. skupina: BALINANJE Balinarski klub KORTE: JANJA ROJ - U-14 - za nastop za drž. rep. GARDINAJURI - U-ll - za 3.m. na DP bližanje v krog -ekipno, deklice U-14 -za 3.m. na DP JADRANJE Jadralni klub BURJA: ŠPELA HAJDINJAK - v razredu Optimist - za nastop za drž.rep. na EP, za 3.m. na DP ALENKA VALENČIČ - v razredu Optimist - za nastop za drž.rep. na EP Jadralni klub OLIMPIC: MIJA KOCJANČIČ - v razredu Flying Junior - za nastop za drž. rep. na SP Jadralni klub Izola: MARTIN FRAS - v razredu Optimist - za nastop za drž.rep. na SP, za 2.m. na DP, za l.m. na DP ekipno DANIEL CANTE - v razredu Optimist -za nastop za drž.rep. na SP, za l.m. na DP, za l.m. na DP ekipno CATERINA SEDMAK - v razredu Optimist, - za nastop za drž.rep. na EP, - za 2.m. na DP ekipno, - za l.m. na DP ekipno ELISA SEDMAK - v razredu Optimist - za l.m. na DP ekipno GAŠPER BABIČ -v razredu Optimist -za l.m. na DP ekipno JUDO Judo klub Izola: ALEX DE FAVERI SOVDAT -U-10 - za 1. m na DP MATIJA DERŽEK -U-12 do 29kg -za 2. m na DP JAN NABERNIK -U-12 do 35 kg - za 2.m na DP ANDREJA JURIŠIČ -U-12 do 48 kg -za 3.m na DP MARK ROŽAC - U-16 nad 81 kg - za 1. m na DP SERGEJ MARČETA - U-16 do 73kg -za 2.m na DP ANA MARČETA - U-14do 57kg - za 2. m na DP KICKBOKS Klub borilnih veščin KiT: AURORA MALETIČ v disciplini PF -za l.m. na DP (deklice + 135 cm) STELLA KRAJCAR - v disciplini PF -za 2.m. na DP (deklice + 135 cm) AXSEL SKOK -v disciplini PF - za l.m. na DP (ml. dečki absol.6 let) MAKIM FILIPUT -v disciplini PF - za 3. m. na DP (ml. dečki absol.6 let) TAMEJ ŠORGO -v disciplini PF - za l.m. na DP (ml. dečki absol.8 let) NAMIZNI TENIS Namiznoteniški klub NTK Arrigoni MANCA PAUK -kadetinje - za nastop za drž. rep., za l.m. ekipno na DP, -mladinke - za 2.m. ekipno na DP MIHAEL KOCJANČIČ -mlajši kadeti - za l.m. posamezno na DP, za 2.m. dvojice na DP, -kadeti -za 3.m. ekipno na DP UROŠ ŽAVBI -mlajši kadeti -za 3.m. dvojice na DP -kadeti - za 3.m. ekipno na DP EMANUEL KOCJANČIČ -mlajši kadeti -za nastop za drž. rep. na EP, za 3.m. dvojice na DP RIBIŠTVO MRK Menola MATIC ČUK -kadeti -za 3.m. na DP v ribolovu z obale SABLJANJE Sabljaški klub Izola NOEL KLEVA -meč deklice C -za 2.m. na DP SARAH BOŽIČ -meč deklice B -za 2.m. na DP, -meč deklice C -za l.m. na DP VESLANJE Veslaški klub ARGO IZOLA EM1LY FEDER -U 12 -enojec - za 3.m. na DP JERNEJ VUK -U 12 -enojec - za l.m. na DP Veslaški klub IZOLA JAN TUL - pionirji -nastop za drž. rep., enojec -za 2.m. na DP, ergome-ter -za l.m. na DP, dvojni dvojec -za I. m. na DP ZALA MEDVEŠČEK - pionirke -nastop za drž. rep., ergometer -za l.m. na DP, dvojni dvojec -za l.m. na DP, enojec -za l.m. na DP ŽARA GRMOVŠEK - pionirke -ergometer - za l.m. na DP, dvojni dvojec -za l.m. na DP ALEC KLEVA - pionirji -dvojni dvojec -za l.m. na DP LUKA MARIČ - mlajši pionirji enojec -za 3.m. na DP II. skupina: JADRANJE Jadralni klub BURJA: LUKA LOVRIČ -v razredu Laser 4.7 -za nastop za drž. rep. na EP NEJC VALENČIČ-v razredu Laser 4.7 -za nastop za drž. rep. na EP ERIK RODICA -v razredu Laser 4.7 -za nastop za drž. rep. na EP GAŠPER STRAHOVNIK -v razredu Laser 4.7 -za 3.m. na DP skupno TAŠ KOLMAN -v razredu Laser Radi-al -za nastop za drž. rep. na EP -v razredu Laser Standard -za l.m. skupno NICOLO KRAVANJA -v razredu Laser Radial -za nastop za drž. rep. na EP, -za 2.m. na DP skupno Jadralni klub OLIMPIC: MATIJA KOCJANČIČ -v razredu Fire-ball -za doseženo l.m. na DP MARKO VOLK -v razredu Fireball -za doseženo l.m. na DP VERONIKA FRANIC v razredu Flying Junior -za nastop za drž. rep. na SP NINA ŠKOPAC -v razredu Flying Junior -za nastop za drž. rep. na SP KICKBOKS Klub borilnih veščin KiT: SEBASTJAN LAZAR (mladinci) -v disciplini PF -za l.m. na DP do 63kg -v disciplini LC -za 3.m. na DP do 63kg FILIP FILIPUT (ml. kadeti) -v disciplini PF -za 3.m. na DP do 37kg ELVIN MAH1Č (ml. kadeti) -v disciplini PF -za 3.m. na DP do 42kg LUCAS ZONTA (ml. kadeti) -v disciplini PF -za 3.m. na DP nad 47kg -absol. -za 2.m. na DP nad 47kg NAMIZNI TENIS Namiznoteniški klub NTK Arrigoni MATEJ NOVEL -kadeti -za nastop za drž.rep. na EP, -za l.m. posamezno na DP, -za l.m. dvojice na DP, -za l.m. mešane dvojice na DP, -za 3.m. ekipno na DP, -mladinci -za nastop za drž. rep., -za 2.m. dvojice na DP , -za 2.m. ekipno na DP, -za 3.m. mešane dvojice na DP K1M FINK -mladinke -za 2.m. ekipno na DP, -članice -za l.m. ekipno na DP KATRINA STERCHI -mladinke -za nastop za drž.rep., za l.m. mešane dvojice na DP, za 2.m. ekipno na DP, -za 3.m. posamezno na DP, -za 3.m. dvojice na DP, -članice -za l.m. ekipno na DP, za 2.m. dvojice na DP MARTIN KOCJANČIČ -mladinci -za 2.m. dvojice na DP, za 2.m. ekipno na DP MICHELE V1GINI -mladinci -za nastop za drž.rep, za 2.m. ekipno na DP LEA PAULIN -kadetinje -za nastop za drž. rep. na EP, za l.m. posamezno na DP, za l.m. dvojice na DP, za l.m. mešane dvojice na DP, za l.m. ekipno na DP -mladinke za nastop za drž. rep., za 2.m. ekipno na DP, za 2.m. dvojice na DP, za 3.m. mešane dvojice na DP, -članice U-21 -za nastop za drž. rep., -za l.m. v dvojicah na DP, -članice -za nastop za drž. rep., za 1. m. ekipno na DP, za 3.m. dvojice na DP, za 3.m. mešane dvojice na DP UUCA MINEA -kadetinje -za l.m. ekipno na DP, -članice -za l.m. ekipno na DP ODBOJKA NA MIVKI Odbojkarski klub Izola ŠPELA MORGAN -za nastop za drž. rep. na SP, za nastop za drž. rep. na EP, - U-21 -za 2.m. na DP v beach vol-ley-u, - članice -za 3.m. na DP v beach volley-u ROKOMET Rokometno društvo Izola URH JAKOB POBERAJ -kadeti -za nastop za drž. rep. LUKA LOGAR -kadeti -za nastop za drž. rep. SABLJANJE Sabljaški klub Izola LAN GOLOB (kadeti) -meč -za 3.m. na DP MAŠA MLAKAR (mladinke) -meč -za 2. m. na DP VESLANJE Veslaški klub ARGO AGNESE MACCHI (pionirke) -za nastop za drž.rep., -enojec -za l.m. na DP ILARIA MACCHI ml. mladinke -za nastop za drž.rep., -enojec - z a l.m. na DP mladinke - enojec-za l.m. na DP, dvojni dvojec -za l.m. na DP III. skupina JADRANJE Jadralni klub OLIMPIC: MARKO KOCJANČIČ -v razredu Flying Junior -za nastop za drž. rep. na SP KEGUANJE Kegljaški klub Izola: - članice - za 2.m. na DP LB liga KICKBOKS Klub borilnih veščin KiT: DENIS BURNIČ člani -v disciplini LC -za 3.m. na DP do 79kg TOMI PEČAR člani -v disciplini PF -za 3.m. na DP do 69kg -v disciplini LC -za 3.m. na DP do 74kg, seniors - ekickboxing -za 3.m. na DP NAMIZNI TENIS Namiznoteniški klub NTK Arrigoni JANA LUDVIK -članice -za l.m. ekipno na DP URŠKA ČOKEU -članice -za l.m. ekipno na DP, za 2.m. dvojice na DP ERIK PAULIN -člani U-21 -za nastop za drž. rep., za 3.m. dvojice na DP -člani -za nastop za drž.rep., za 3.m. mešane dvojice na DP ODBOJKA NA MIVK Odbojkarski klub Izola JELENA PEŠ1Č -članice -za 2.m. na DP v beach volley-u RIBIŠTVO MRK Menola NIK KOCJANČIČ -člani -za nastop za drž. rep. na SP -za l.m. na DP v ribolovu iz čolna s palico LUKA MASLO -člani -za nastop za drž. rep. na SP, za 2.m. na DP v ribolovu iz čolna z roko JANEZ PUCIHAR -člani -za 2,m. na DP v ribolovu iz čolna z roko (ekipno) EDI GLAVINA -člani -za 2.m. na DP v ribolovu iz čolna z roko (ekipno) -za 2.m. na DP v ribolovu z obale VESNA PUCIHA -člani -za 2.m. na DP v ribolovu z obale (ekipno) GABRIJEL GLAVINA -člani -za 2.m. na DP v ribolovu z obale (ekipno) VESLANJE Veslaški klub ARGO IZOLA NEJC DONAVAL -za nastop za drž. rep. -dvojni dvojec abs. -za 2.m. na DP (mladinci), -dvojni dvojec -za 2.m. na DP (mladinci) MARKO BOLHA -za nastop za drž. rep. -dvojni dvojec abs. -za 2.m na DP -enojec abs. -za 3.m na DP -dvojec -za 2.m na DP (člani) RAJKO HRVAT -za nastop za drž.rep. POSEBNA PRIZNANJA ROKOMETNO DRUŠTVO IZOLA (priznanje za 60 let delovanja) ŽENSKI ROKOMETNI KLUB IZOLA (priznanje za 60 let delovanja) NAJBOLJŠI DOSEŽKI V LETU 2017 ADMIR SINANBEGOVIČ -za nastop za drž. rep. v disciplini LC, za l.m. na DP do 94kg -ekickboxing -za 2.m. na DP (seniors) -WAKO -za 3.m. na SP Prva novorojenka po pol stoletja Abitanti so najbolj oddaljena vas v Mestni občini Koper, a so našli prostor v Mandraču, ker so z Izolo povezani vsaj s Peričevimi, ki hodijo v Izolo na delo, na pol Izolanka je tudi novorojenka, ki je prijokala na svet pred slabega pol leta po skoraj 50 letih vasi brez otrok. Kaj potrebujejo Abitanti vedo slikarji, ki so se tam leta zbirali na kolonijah, vedo literati, ki hodijo tja na literarne večere in predvsem vedo tisti redki domačini, ki živijo v tem kraju, ki mu nekateri pravijo kar Istrska Toscana, predvsem zaradi prav nenavadne arhitekture, ki dejansko spominja na toskansko z visokimi kamnitimi hišami, preštevilnimi volti, stopnišči in vse to v suho zidavi. Pa to še ni vse, kar bi lahko zanimalo obiskovalce, če bi do tja prišli. Na začetku vasi, kjer se bohoti 500 let star hrast oziroma mjav, kot mu pravijo domačini imajo veliko skupno šterno, v sami vasi pa jih je še 14. Na vsakem koraku srečate velike bele murve, ki so pravi zaščitni znak kraja, saj so se domačini nekoč ukvarjali s sviloprejkami. V Abitantih sta tudi dve zaščiteni 150 let stari trti avtohtonega abi-tantskega refoška, ki se od običajne trte refoška razlikujeta po tem, da so listi manjši in bolj nazobčani, grozd pa je bolj trikotne oblike in ima rdeč pecelj. Po 2. svetovni vojni, ko so skoraj vsi prebivalci Abitantov odšli v mesto s trebuhom za kruhom. Leta 2002 je umrla še zadnja prebivalka te vasi, ki je nato samevala vse do leta 2010, ko so jo začeli ponovno oživljati prav potomci prvega prebivalca Abitantov, družina Perič. In Gracijan Perič s ponosom pove, da so pred kratkim, po skoraj pol stoletja, v Abitantih dobili no-vorojenko, kar daje upanje, da se bo v vas le vrnilo življenje, kot so ga imeli nekoč. Pogovarjal sem se z Gracjanom Peričem, sinom Martinom in soprogo Nevio. Še danes brez pitne vode - Če bi se takrat, po vojni, našel kdo dovolj pameten in bi predlagal, da se tudi nam, tukaj na tem delu Istre, ki smo se z referendumom odločili, da želimo biti v Sloveniji, pomaga s kakšnim obratom ali kako drugače, da bi lažje preživeli, potem se ne bi zgodil ta eksodus ljudi iz vasi v mesta. Tukaj imamo dovolj dobre zemlje, da bi lahko pridelovali marsikaj, vendar v te kraje nikoli ni nihče nič vlagal. Dovolj pove že podatek, da je prišla elektrika k nam šele leta 1972 oziroma 24 let potem, ko so jo dobili v sosednjem Gradinu in takrat je v Abitantih še vedno živelo več kot deset ljudi. Cesto so naredili domačini in občina jo je za časa Kocjana le preplastila z asfaltom, tekoče vode pa še danes nimamo. Pa je od nas oddaljena le dober kilometer. Pred časom so tukaj na našem dvorišču pripravili nekakšen posvet na temo zakaj so se izpraznile vasi v Istri. Tukaj je bil dr. Jakomin, dr. Darovec, predstavniki Občine Koper in mnogi drugi. Takrat sem povedal, da smo mi, kmetje s podeželja, ki smo se zaposlili v mestih, pomagali graditi ta mesta in da je dolžnost mest, da zdaj pomagajo nam vrniti življenje v te vasi. Potrebujemo boljšo cesto, pitno vodo in kanalizacijo. Že to bi bilo veliko. Pa sem dobil odgovor: Občino bo vlagala tam kjer bo videla svoj interes. Ta odgovor mi še vedno odmeva v glavi, saj še danes nimamo nič od tega. Vodo nam še vedno vozijo s cisternami, ampak to danes ne gre več, kajti danes rabimo za življenje veliko več vode, kot smo jo rabili nekoč. Da o nujnosti namakanja niti ne govorim. Istrska Toscana - Danes imamo tukaj lepo število nasadov sadnega drevja in imamo verjetno najboljši refošk. Že to bi moralo zanimati vsaj turistične delavce. Abitanti so kulturni spomenik predvsem zaradi svoje specifične arhitekture, 8 velikih kamnitih obokov in 13 baladurjev, imamo najstarejši hrast v Istri, star skoraj 500 let, imamo velike bele murve, imamo dve zaščiteni trti avtohtonega refoška, imamo 14 Štern, pet urejenih kantin in 3 boškarine. Če to ni dovolj zanimivo za turizem, potem res ne vem, kaj zanima sodobnega turista. Mi, domačini, naredimo kolikor moremo in če bi nam pri tem širša skupnost pomagala, bi lahko tukaj imeli našo Toscano. Nove generacije - Jaz končujem študij sredozemskega kmtijstva in upam, da nam bo uspelo pognati kolo razvoja teh vasi, ne le v vinogradništvu ampak v kmetijstvu in predvsem turizmu. Tukaj imamo res lepe možnosti, od same vasi do odlične domače hrane, apartmajev in okolice primerne za sprehode in kolesarjenja. Žal trenutno nihče ne pomaga pri tem, da bi turiste pripeljali sem v našo vas, ampak je vse odvisno od nas samih. Če samo pomislimo, koliko bi za nas pomenilo, če bi vsake toliko pripeljali k nam potnike iz velikih jaht, ki prihajajo v Koper. Znoj in smeh - Med vojnama in takoj po vojni je bila tukaj velika revščina in ljudje so si pomagali kakor so vedeli in znali. Moja nona, ki je po vojni ostala sama s štirimi otroki se je morala znajti in je nabirala robidnice, šipek, gobe in skupaj z jajci nosila v Trst. Bila je odločna ženska in ko je nekoč prodala vsa večja jajca so ji ostala samo drobna pa je neki ženski zabrusila, da zaradi njenih pripomb njene kokoši ne bodo širile riti. - Bilo je težko življenje ampak bili so tudi veseli dogodki. Tako je nek naš sorodnik od tukaj hodil v Strunjan z oslom in tam v oštariji v Strunjanu se je včasih spilo tudi kaj preveč. Tako se je enkrat zgodilo, da je šel preveč okajen iz gostilne in ker je bilo pred gostilno privezanih več oslov ni prepoznal svojega pa se je vrnil nazaj in zakričal. “Moži, vzemite vsak svojega osla, ker jaz bom mojega ubil.” In tako je našel svojega. Met Zanimivosti Med počitnicami ni počitka Društvo prijateljev mladine iz Izole tudi letos organizira tradicionalno zimsko “Šolo na počitnicah", ki letos poteka na temo odgovorna skrb za živali. Podrobnejša reportaža sledi naslednji teden. Tudi če ne gremo nikamor, nam ni dolgčas... Do sedaj smo si ogledali že kar nekaj živali, obiskali Muzej školjk in Akvarij v Piranu, dr.vet.med. Luka Gombač nam je na zelo zanimiv in zabaven način predstavil, kako skrbeti za naše hišne ljubljenčke in katere so najpogostejše težave, ki jih pestijo. V četrtek nas bo obiskal dr.vet.med. Peter Maričič, ki nam bo povedal nekaj o malih hišnih ljubljenčkih kot so zajčki, hrčki in podobno, pa tudi nekaj o urbanih ribnikih, obiskali bomo salon za pse Moj kuža, kjer si bomo ogledali, kako se uredi psa. Na kreativnih delavnicah smo izdelovali lutke že v torek in jih bomo ponovno v četrtek z našo prostovoljko Katjo Mijajlovič, podrobnejša reportaža iz otroških ust pa sledi v prihodnjem Mandraču. Zahvaljujemo se g. Špeli Pahor in g. Nives Kaligarič za lep sprejem in organizacijo kulturnega dne, ki smo ga imeli v Mestni knjižnici Izola. Posebna zahvala gre g. Vanji Peganu, ki je ob predstavitvi svoje knjige izhajal iz osebnih izkušenj, zato je bil pogovor z njim še toliko bolj zanimiv za naše učence. Gospod Vanja Pegan je pri tem uporabljal slovenski in italijanski jezik, saj je tudi njegova knjiga Citronček in Giovanin napisana v obeh jezikih. Tako so lahko spremljali zgodbo tudi tisti učenci, ki slabo razumejo slovensko. Zahvala gre tudi g. Martini Ljubič in g. Patriciji Peršolja, ki sta nam s svojim umetniškim izražanjem popestrili ta dan. Adrijana Božič Bianchini, V petek, 23.2. nam bo napoved slabega vremena pokvarila predvideno jahanje, zato nam je Center za kulturo, šport in prireditve pripravil ob 11. uri matinejo risanke Palčki pomagalčki v kinu Odeon. Na matinejo lahko pridete vsi - nonoti, none, vnučki, mamice, tatiji, sestrične, bratranci - cena vstopnice bo na ta dan namreč izjemoma le 2,5 EUR. Ne zamudite! Spoznajte Klub upokojencev Razdalja med datumom mojega EMŠA in današnjim dnem se daljša. Človek bi bil vesel, če se ne bi premo-sorazmerno s tem nabirale posledice let stresne službe in nezdravega življenja. Z vsakim obiskom pri zdravniku se na spisku znajde kakšna nova kronična bolezen. V predalu se kopiči zbirka zdravil. Z vstopom med upokojence leta 2012 sem si obljubila, da bom naredila več za zdravje. Kot naročeno je prišlo vabilo kolegov Kluba upokojenih novinarjev, naj se jim pridružim v zdravilišču v Fojnici v BiH. Šla sem in pristala v skupini prostovoljcev KUS, ki organizirajo poceni, vseeno pa zelo kvalitetne pakete bivanja v zdravilišču Reumal, od lani še v Kalosu na Korčuli, od letos pa v Banji Slatini pri Banja luki. Prihajamo iz mnogih poklicnih skupin, iz vse države. Velika večina ugotavlja, da se nam je po terapijah v zdraviliščih zdravstveno stanje izboljšalo. Še zlasti, če se potrudimo in gremo v zdravilišče vsaj enkrat letno. 11. marca leta 2016 smo se registrirali kot nepridobitno prostovoljno združenje z imenom Klub upokojencev Slovenije. Število članov raste, predsednica Kluba Božena Kos pa skrbi, da imamo z zdravilišči, kamor Brezplačno do slovenskega jezika Iz 00 Rdečega križa Izola so nas obvestili, da organizirajo brezplačno učenje slovenskega jezika za priseljence. Učenje bo potekalo vsak torek med 11.00 in 12.30 uro, na sedežu RK Izola. Kot so zapisali v vabilu, se ga lahko udeležijo vsi priseljenci, ne glede na spol, nacionalnost ali veroizpoved in dodali: “Na našo pobudo za sodelovanje so se prijazno odzvali na projektu v Medgeneracijskim centru Morje Koper, ki bodo tečaj izvajali, za preQseQmca MUDa Bozena K0S pa SKrD1> ua imamu z zuldV11,su, Mmu, kar se jim toplo zahvaljujemo. Projekt poteka pod nosilstvom Zveze ]locjjmo na rehabilitacijo, podpisane čim ugodnejše in cenovno dostopne društva upokojencev in je financiran s strani Ministrstva za delo, pogodbe. Izvedba poteka v sodelovanju z novogoriškim Avrigom d.o.o, družino in socialne zadeve, Evropske unije (Evropski socialni sklad) ^ nudj judi obročno odplačevanje celotnega zneska. Avrigov avtobus in Mestne občine Koper. Projektna partnerja sta OŠ Koper in LU Ko- vozj (Udi jz Kopra. Ves čas bivanja v zdravilišču avtobus ostane s skupino in vozi zainteresirane na izlete v organizaciji lokalnih agencij v zanimive kraje. Prostovoljci, kontaktne osebe Kluba in vodstvo, se trudimo, da bi čim več upokojenk in upokojencev seznanili z navedenimi možnostmi. Naj imajo priložnost da poskusijo in ocenijo. Za podrobnejše informacije smo dosegljivi na +386(0)51 344 773 ter na spletni strani www.klub-upo-kojencev.si oziroma na moj telefon 031 309 566 Ida kogej Pričnemo v torek, 6. marca 2018 ob 11.00 uri. Tečaj bo trajal predvidoma tri mesece. Prijave sprejemamo do 5. marca 2018 na tajni-stvo-rkizola@ozrks.si ali na sedežu RK Izola v času uradnih ur. Hkrati na 00 RK Izola prosijo vse upravičence in druge uporabnike njihovih storitev za strpno in potrpežljivo urejanje tekočih zadev, toliko bolj, ker poteka na RK Izola reorganizacija nekaterih programov in delovnih procesov, v katere uvajajo tudi nove dogodke, o katerih sprotno obveščajo preko javnih medijev. Za dodatne razlage so na voljo na sedežu RK Izola. Dodali so še zahvale za donacije družini Sočan iz Malije in družini Ambrožič iz Jagodja, ki jim izrekajo sožalje ob izgubi dragih družinskih članov. Vdovama, gospe Mariji Sočan ter gospe Marti Ambrožič, vsem svojcem, sosedom in ostalim prijateljem in znancem obeh družin se hkrati iskreno zahvaljujemo za izkazano slovo od pokojnikov z donacijami, ki so jih nakazali izolskemu Rdečemu križu Izola, namesto nakupa cvetja in rož za pokojna. Nevi j a Božič, preds. 23.2. petek 21.00 Hangar HOLOGRAPHIC HUMAN ELEMENT (new age/progressive; BiH) PERIOD (rock; Slovenija/Slovenia) 17.30 Mestna knjižnica Izola TAČKE POMAGAČKE pravljična ura Pravljice s tačkami pomagačkami. Na pravljični uri bomo izvedli program Pravljice s tačkami pomagačkami, Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov. 18.00 Manziolijeva palača Zaključni večer projekta BGSGDghi Tekom večera bodo predstavljene določene karakteristike Besenghijevega obdobja, ter bo potekala podelitev nagrad zmagovalcem natečaja, organiziranega v sodelovanju z osnovno šolo Dante Alighieri. 17.00 Manziolijeva palača PASTROCCHI DA FAVOLA Prvo letošnje srečanje posvečeno kreativnosti za najmlajše, bo trajalo Ih 30 min, in v tem času otroci bodo risali, ustvarjali in poslušali zgodbe. Srečanje je namenjeno vsem otrokom od 5. do 9. leta starosti. 20.00 Kino Odeon Akustični koncert skupine ToxinG 1.2.četrtek 17.00 Osnovna šola Vojke Šmuc, Prešernova cesta 4 Praznik lampijonov Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem v sodelovanju z Osnovno šolo Vojke Šmuc iz Izole in Qi Lab institutom organizira tradicionalno slavje ob Prazniku lampijonov. S Praznikom lampijonov na Kitajskem zaključijo štirinajstdnevno praznovanje kitajskega Novega leta, v katerega smo vstopili 15. februarja 2018. Po lunarnem koledarju, ki mu sledi kitajski tradicionalni koledar, smo vstopili v leto zemeljskega psa, ki prinaša svežo in pozitivno energijo. To bo dejavno leto, saj si bomo vsi prizadevali, da kar najbolje izpolnimo vse svoje želje. Tradiciji Praznika lampijonov sledijo Kitajci po vsem svetu. Vdno vas vabimo, da se nam pridružite na sedežu Osnovne šole Vojke Šmuc v Izoli na Prešernovi cesti 4, kjer bodo kitajske učiteljice s svojimi številnimi učenci kitajščine pripravile kulturni program. Prireditev bomo obogatili s kitajsko pojedino tradicionalnih novoletnih jedi. 2.3. petek 20.00 Kulturni dom Izola Primorska poje Nastopili bodo: Ženska vokalna skupina GLAS (Bilje), Ženska vokalna skupina DEKLETA S ŠKOFIJ (Škofije), Ljudske pevke KD KRAŠKI ŠOPEK (Sežana), Ženska vokalna skupina VOGRINKE (Vogrsko), Mešani pevski zbor TONČKA ČOK (Trst), Ženska vokalna skupina PLEJADE (Ajdovščina), Komorni zbor IPAVŠKA (Vipava). 3.3. sobota 17.00 Kulturni dom Izola Lutkovna predstava za otroke REPI BURJA MED LUTKAMI 19.00 Kulturni dom Izola LA SIGNORA E' VOLATA IN CIELO Komična gledališka predstava ARTiKINO ODEON mami) SMd©.8)820SD LOVINGkVINGENTi £0,85 ŽB® Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni gra {Pjjjg Izola - Isola M * Ta teden v Izoli ne spreglejte ... ~ ~ » IjTOaIN Art kino Odeon MLM N01SEESS NO ODEON VAŠKO VIDMAR vieiZACIJE 28.februar.2018.20.00 SiEUR. rtiejtštdbe foU-bola NAPOVEDUJEMO Petek, 2. marec, ob 20.00, Kulturni dom Izola / 1 % S- f K Primorska poje Vstopnina: 5 EUR. m NAPOVEDUJEMO Četrtek, 8. marec, ob 20.30, Kulturni dom Izola Ponovitevjroncerta uv z- MA,5|E ZESPET.r.MEF Vstopnina: 13 EUR (predprodaja) Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394 133, m: galerija®center-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 17.00-19.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m: info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom. Galerija Plač Ljubljanska 32 razstava slik Veronika Macarol Galerija Insula razstava BAGRAT ARAZVAN Screen Razstava bo na ogled do 7. marca 2018. Jhe: A 7KJ~ .r 'I Galerija Alga in Kulturni dom Izola retrospektivna razstava 20. LET KDLU TUBA Retrospektiva B A aoaW.1 Razstavljajo: Zdenka PETEK, Jožica GODA, Liljana ČEBOKLI, Helena BALENTIČ, Danjela BUCAJ PARADIŽ, Katja DEBEVEC, Suzana ZORČ, Saša KUDER, Veronica SEDEVCIC. Mentor: akademski slikar Gani Llalloshi Kavarna ZVON Hi razstava slik Maja Bandelj Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje BARBARA CASSERMANN Otroški pogledi RUDOLFSEMELBAUER M, Zob časa 1 MESTNA KNJIŽNICA IZOLA razstava FOTOGRAFIJ ŠPELE PAHOR - OBRAZI LEPOTE, razstava slik MONIKE LEPOŠA - MORJE IN CVETJE in razstava slik, ki so nastale v kraju Kobo v Etiopiji. OTROCI RIŠEJO SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskan ju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282 BORZA ZNANJA IZOLA Borza znanja Izola deluje v okviru Mestne knjižnice Izola. Če se želite nečesa naučiti, vam borza znanja posreduje podatke o ljudeh, ki vas lahko želenega naučijo. Če želite s svojim znanjem pomagati drugim, vam borza znanja nudi podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje. Znanja, ki se posredujejo preko Borze znanja Izola so zelo raznolika in segajo od znanj tujih jezikov, najrazličnejših ročnih del ali vrtnarskih in drugih tehničnih spretnosti, poznavanja različnih oblik sproščanja, nasvetov za bolj kakovosten življenjski slog, astrologije in alternativnih metod zdravljenja ter številna druga uporabna znanja. Borza znanja Izola vabi vse, ki imate znanja in veščine in ste jih pripravljeni deliti z drugimi, ter vse, ki bi se radi naučili nečesa novega, da se nam pridružite. Prijavili vas bomo v našo bazo podatkov in poiskali ljudi, ki so na voljo za izmenjavo znanj. O načinu sodelovanja se s ponudnikom ali povpraševalcem dogovorite sami. Oddolžitev se izvede brezplačno v obliki menjave znanja za znanje, ali drugače v dogovoru med obema uporabnikoma. Veseli bomo vsake vaše povratne informacije o tem, kako je izmenjava potekala. Obiščite nas v Mestni knjižnici Izola, pokličite na 05/ 6631 282, ali pošljite elektronsko pošto na izola@borzaznanja.si. Več o borzi znanja pa si lahko preberete na spletni strani www.borzaznanja.si. Bagrat Arazyan v galeriji Insula Bagrat Arazyan slikar, grafik, oblikovalec, opremljevalec in še kaj, je po rodu iz Armenije, vendar gre mu je Slovenija postala druga domovina, saj že vrsto let živi in ustvarja Jurščah pri Pivki, nekajkrat pa je že sodeloval tudi na razstavah na obali in tudi v Izoli. V galeriji Insula tokrat predstavlja svoj naj novejši slikarski cikel z naslovom »Screen«, ki ga je likovni kritik Dejan Mehmedovič opisal tako-le: Obravnavani opus platen je prepoznavno oblikovan v reducirano minimalistični formi, kjer prevladuje monokromatska ploskovnost, le ta pa v racionalno izbrani linijski shemi nastavlja oziroma usmerja v vsebino. Zelo pazljivo je avtor pripoveden tudi z uporabo kolorita, vsekakor pa ima osrednjo vlogo likovnega govora tukaj oblika. Z urejeno shemo so barvne ploskve s posebnimi izrezi premišljeno zastavljene. Njegov minimalistični pristop pa ni blizu tradicionalni ideji nihilizma, ideji niča, ampak ima tendenco aktivnega zavedanja in vznemirjenja izpovedi. Ekran kot niša v prostoru s sledmi časa, je v podobah pred nami nastavljen v razumevanje psihološke teže, ki jo v gledalčevi zavesti predstavlja čas. Bagrat Arazjan se je rodil leta 1958 v Erevanu v Armeniji, umetnost je študiral v Moskvi. V Sloveniji je prvič razstavljal leta 1991. Je slikar, grafični oblikovalec, kurator, glasbenik, filozof. Od leta 1994 je soustanovitelj in kurator v galeriji in oblikovalskem studiu “Modius” v Moskvi. Od leta 2017 je soustanovitelj in kurator Centra sodobne umetnosti Pivka, Slovenija. Živi na Jurščah in dela v Sloveniji, Rusiji in Litvi. Čeprav ves čas govorimo, da se izolski šport srečuje s številnimi težavami pa se število nagrajenih mladih športnikov, ki posegajo po treh prvih mestih na državnih prvenstvih in nastopajo na višji ravni, ne zmanjšuje. Zmanjšuje se morda le število prisotnih, na odru in v dvorani. Med obiskovalci sredine prireditve je bil tudi Bloudkov nagrajenec in legenda izolskega športa, Lucijan Kozlovič. V Oktobrski je bilo nekoč zelo živahno Vlado Ostrouška je nedvomno eden bolj znanih Izolanov. Kako tudi ne, saj je bil dolga leta znan obraz in glas s televizijskih ekranov, istočasno pa tudi redna pojava izolskega vsakdana. Sedem desetletij pač nanese veliko poznanstev. Vlado Ostrouška ni oseba o kateri človek nima nikakršnega mnenja. S svojim delom in ravnanjem si je nabral veliko prijateljev pa tudi nasprotnikov, saj nikoli ni znal biti diplomat ampak je vedno povedal tisto kar si misli. Če ni povedal pa je tako, po svoje, naredil. - S Prešernom sta si bliže kot bi kdo mislil. Ti si se namreč rodil skoraj na praznik kulture. - Sedemdesetkrat sem ga že zgrešil za tri dneve, ampak, zame je bil, dokler sem bil še delovno aktiven, ta dan predvsem rojstni dan slovenskega programa koprske televizije. Jaz nisem nikoli govoril o svojem rojstnem dnevu ampak sem vedno dal prednost slovenskemu programu televizije, kjer sem začel kot prvi novinar in urednik tega programa. Zato še vedno na ta dan poskrbim, da se ga tudi sedaj zaposleni spomnijo, tako da je moj rojstni dan kar malo v ozadju. Posebej nekdanja sodelavka in urednica Nataša Segulin je ves čas podpirala ta dogodek in poskrbela, da smo ga na nek način proslavili, nikoli pa nismo proslavljali mojega rojstnega dne, čeprav so vsi vedeli zanj. - Ta okrogel jubilej si delita še z enim tvojim sosedom, izolskim dedkom mrazom, Daretom Brezavščkom. - Mislim, da sva le par dni narazen, vendar nikoli nisva posebej praznovala tega dne, kaj šele skupaj. Tudi, ko sem ga srečal pred dnevi sem mu pomagal prenesti neko svetilko, vendar nihče od naju ni niti omenil tega, da sva prelomila sedem križev. - Živeli ste na začetku ulice Oktobrske revolucije, blizu kulturnega doma in takrat vas je bilo tam kar nekaj kulturnikov. - Ko smo se leta 1962 preselili v Izolo in me je v osnovni šoli učila pokojna Milena Zajc nas je bilo tam veliko otrok, ki smo se družili med seboj. Takrat je v Izoli še veliko ljudi govorilo italijanščino in če si se hotel naučiti tega jezika to sploh ni bilo težko. Sicer pa so bili najini vrstniki še: pokojni Mitko Kralj in njegova brata, Marjan in Miro, tam so bili še Juričevi, pa Nevenka Gregorčič, prav tako kulturnica in njena sestra. Veliko smo se družili in spomnim se, da smo na prostoru nasproti naše hiše imeli pravo gledališče in tam smo delali razne predstave. Bilo je lepo in to prijateljstvo iz otroštva je živo tudi danes. - Najprej si bil zaposlen v Meha-notehniki ... - Pri njih sem dobil štipendijo in zato sem tam delal pokoro. Pokoro zato, ker me niso dali v komercialo, ampak v računovodstvo med same ženske in to je bilo zame skrajno dolgočasno. Je pa res, da si tam izvedel marsikaj o dogajanju v Izoli, saj so ženske rade opravljale, kot to pač počnejo, jaz pa sem moral to poslušati. Radio Koper je imel ob sedmih zjutraj svoja poročila, jaz pa sem imel v računovodstvu-svoja poročila o dogajanju v Izoli. Tistega kar nisem izvedel v pisarni pa sem izvedel na poti na delo ali z dela, saj smo v glavnem v službo hodili peš. Potem sem moral k vojakom in ko sem se vrnil je bila ravno neka reorganizacija in so ugotovili, da v pisarni dela zame ni in so me poslali v proizvodnjo. Tako sem končal za strojem s plastičnimi izdelki. Takrat sem tudi ugotovil, da moje nekdanje sodelavke, ki so morda imele kakšno šolo več od proizvodnih delavcev, niso posebej zainteresirane za fante, ki delajo v proizvodnji in zato sem dal prošnjo, da me vzamejo v komercialo, vendar sem prej dobil delo vodje prodaje v koprski izpostavi časopisnega podjetja Delo. Tam sem imel predvsem težave z varuhi prave ideologije in k sreči me je Silvano Sau povabil, da bi prišel na delo na televizijo, ker začenjajo s slovenskim programom. Odločil sem se, da sprejmem ponudbo, čeprav nisem imel pojma kam grem. Kakorkoli že, 1. februarja je tako nastala prva Odprta meja, 10. februarja pa je prišla na ekrane prva oddaja Odprta meja v slovenskem jeziku, ki je bila takrat sestavljena predvsem z vestmi, ki so jih oblikovali v agenciji Alpe Adria v Trstu. - Potem se je slovenski program širil in doletelo te je vodenje najbolj gledane televizijske oddaje v Sloveniji. - Dvajset let sem bil novinar in lepega dne so prišli iz Ljubljane s predlogom, da bi kmetijsko oddajo delali tudi v koprskem studiu. Vprašali so, koga zanima, da bi to delal in nekdo od zadaj je dvignil mojo roko, Janez Lombergar pa je to takoj zagrabil in določili so me za to delo. Srečku Kavčiču, ki je bil takrat urednik, sem povedal, da o kmetijstvu nimam pojma in ne vem kako se lotiti te stvari. K sreči so mi pomagali kolegi z Radia Koper in tako je po določenem času postala oddaja zelo gledana in sem jo pripravljal polnih 12 let, do upokojitve. - So te še kdaj povabili zraven? - Takrat sem upal, da bom lahko sodeloval tudi po upokojitvi, a te sreče nisem imel. Ko greš v medijskih hišah enkrat v pokoj te nihče več ne potrebuje, niti v času poletnih dopustov. Kdo ve, morda tudi iz strahu, da bi naredil preveč dobro oddajo (smeh). - Odhod v pokoj pa je bil dogodek. - Še danes se ga mnogi spominjajo. Polna restavracija hotela Marina, vsega več kot dovolj, vse to pa ob pomoči sponzorjev, ki so bili hvaležni za vse, kar sem jim pomagal tudi s temi oddajami. d.m. Frizeiji smo tudi malo psihologi Po skoraj tridesetih letih se od Ljubljanske ulice poslavlja Frizerski salon Anka, Anice Karlovič. Anica je v Izoli odprla salon 1. februarja 1989, pred tem pa je kot frizerka 13 let delala v Kopru pri Joži, v Mariboru in še kje. »Takrat sem še kot mlado dekle prevzela vodenje tega salona in lahko rečem, da sem rasla in dozorevala s svojimi strankami«, pravi Anica, ki je veliko število strank za sabo pripeljala iz Kopra. »V frizerstvu je tako, da večinoma delaš z rednimi strankami, ki pa ne prihajajo k tebi samo zaradi tvojega frizerskega znanja, ampak tudi zaradi klepeta. A vedeti moraš kaj govoriti in predvsem kako to govoriti in s ponosom lahko povem, da se v mojem salonu ni opravljalo.« Poslanstvo frizerskih salonov je ostalo z leti nespremenjeno, samo delo pa je zelo drugačno, kot je to bilo nekoč. »Ja, frizerstvo seje zelo spremenilo. Nekoč nobena stranka ni zapustila salona brez trajne, danes pa jih skoraj več ne delamo. Navijanja je res malo, večinoma samo feni-ramo. Treba je redno slediti spremembam.« Anica Karlovič je v 29 letih, kolikor jih je preživela v Ljubljanski ulici, izučila 14 vajencev, le zadnje praktikantke, pravi, na žalost ni uspela do konca, saj mora biti zdravje vseeno na prvem mestu. »Res mi je žal, ampak zaradi zdravja žal ne gre več. Odločitev je bila zelo huda in ni mi vseeno, saj še vedno zelo rada delam. Imela sem enkratne stranke in rada bi se jim zahvalila za vse, kar smo si delili v teh letih.« am Predzadnja V spomin Lucijanu Krašovcu Njegova življenjska pot se je začela pred dobrimi 89. leti v vasi Osp. Breskrbno mladost mu je prekinila vojna vihra. Za vedno so mu ostali v spominu kruti medvojni dogodki, še posebej požig Gabrovice in tragična usoda nekaterih vaščanov. Še kot najstnik se je priključil NOB, po vojni pa je bil v prvi generaciji dijakov slovenske gimnazije v Kopru. Nato je študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot profesor zgodovine se je zaposlil v Srednji ekonomski šoli v Kopru ter si ustvaril družino z ženo Pavelco in hčerkama. Kasneje je bil do upokojitve zaposlen v Srednji gostinski-turistični šoli v Izoli. Kot profesor je bil priljubljen pri dijakih, saj so ga številne generacije leta in leta vabile na obletnice mature. Bil je član italijanske skupnosti Dante Alighieri iz Izole, kjer je z veseljem obiskoval vsa njihova predavanja in srečanja, ter član skupine starih za samopomoč “Metulj”. Vsakodnevno je obiskoval čitalnico knjižnice, kjer je do poznih let pregledoval dvevno časopisje in strokovno literaturo. ZAHVALA Življenjsko pot je sklenil naš dragi oče, tast, nono in pranono Lucijan KRAŠOVEC 1928-2018 Od njega smo se poslovili v družinskem krogu v četrtek, 15.02.2018, na pokopališču v Izoli. Zahvaljujemo se patronažni službi ZD Izola za srčnost in pomoč pri negi, dr. Andreju Dernikoviču za skrbno zdravljenje, diakonu Tihomirju Busiji za tankočuten verski obred, italijanski skupnosti Dante Alighieri, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter izražena sožalja in besede podpore. Prav tako se zahvaljujemo ga. Nelidi Jakopič za besede slovesa ter pogrebni službi Komunale Izola za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Izola, 19.2.2018 In memoriam Silvan Kompare Poslovil se je Silvan Kompare, Izolan po novem, Ajdove po starem, živahen možakar, ki je bil do konca svojih dni željan novih znanj. Kot takšnega smo ga spoznali tudi v uredništvu Mandrača, kamor nam je poslal nekaj izvrstnih fotografij, ki jih je naredil v letih, ko mnogi ne bi niti fotoaparata vzeli v roke, kaj šele obdelovali fotografije na računalniku. Pa je obvladal tudi to, čeprav je šele pri osemdesetih prvič spoznal skrivnosti fotografije. A vse to ne preseneča, če vemo, kaj je počel v življenju. Rodil se je 12.12.1928 v Šturjah pri Ajdovščini. Po izobrazbi je bil univerzitetni diplomirani kemik živilske tehnologije, delal pa je v vseh večjih ajdovskih podjetjih, od Fructala do Mlinotesta, pa tudi v Salonitu in Smeltu. Kot kemik je delal v laboratorijih (njegov je recimo Dvojni C sok iz Fructala, pa še razni drugi sokovi, marmelade, džemi) in pri pripravi proizvodnih procesov za hrano (na primer sveži tortelini v Mlinotestu, pekarne kruha na Primorskem), sušilnice in hladilnice hrane po svetu. V Izolo se je preselil leta 1997, v Livade in se hitro vključil povsod tam, kjer je lahko pridobil nova znanja. Dogovorjeni smo bili, da nam bo kaj več povedal o tem, kako je bilo takrat, ko je bil med partizanskimi učitelji v Lokavcu pri Ajdovščini od leta 1943 do leta 1945, vendar smo bili prepozni. Škoda, kajti odšel je človek, ki je vedel in naredil več kot marsikdo drugi a tega nikoli ni izpostavljal. Bil je skromen, čeprav izjemnega spoštovanja vreden možakar od katerega so se poslovili v ponedeljek na ljubljanskih Žalah. Zaradi stavke policistov smo tokrat ostali brez rednih tedenskih sporočil iz zapisnikov izolske Policijske postaje, zagotovo pa je bil najodmevnejši dogodek prejšnjega tedna prometna nesreča, ko je mlad objesten voznik v Izoli z avtomobilom zbil dve dekleti, ki sta bili takrat na pločniku. Celoten dogodek je precej zavit v skrivnosti, saj so iz policijske uprave sporočili le to, da so v noči na soboto policisti ob 1.40 prejeli obvestilo, da naj bi v Izoli nekdo z avtom zbil dve dekleti. Z zbiranjem informacij so ugotovili, da sta poškodovani 22-letnici iz Izole. Ko sta na pločniku štopali, je mimo pripeljalo vozilo. Voznik naj bi drzno speljeval in zaviral, zatem pa zapeljal na pločnik in ju povozil. Ena od deklet je huje poškodovana. Voznika so policisti že izsledili, trenutno zbirajo dodatne informacije glede okoliščin dogajanja, neuradno pa je slišati zelo različne variante celotnega dogodka, zato bo najbolje počakati na končno poročilo policistov. - Brezplačno predstavitev Temeljnih postopkov oživljanja bomo izvedli na sedežu RK Izola (dvorana v pritličju), v soboto, 24. februarja 2018 od 10.00 do 12.00 ure. Predstavitev je prvenstveno namenjena vsem prebivalcem centra Izole, vsekakor pa ste vabljeni vsi, ki bi se radi naučili teh temeljnih postopkov in mogoče s svojo pomočjo komu lahko rešili življenje. Svoj čas in znanje bo z vami delila naša prostovoljka, ga. Marta Gams, izkušena predavateljica tečajev Prve pomoči in mogoče še kdo od naših prostovoljcev. MALI OGLASI Nepremičnine PRODAMO - Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900 - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio - v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v Izoli. (inesmayer67@ gmail.com ODDAMO - Oddamo 40m2 veliko stanovanje (3 ležišča) za 350 eur z vštetimi stroški. Stanovanje je pritlično s parkiriščem. Tel 031 701 328 -Na dobravi oddamo opremljeno stanovanje 70m2 za daljše obdobje. tel 041 845 940 ZAMENJAVA - Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530 KUPIMO - Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo). tel 051 640 876 KUPIM Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180 NAJAMEMO - Najamem osvetljeno enoposteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica,pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346 - V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno oprem-eljeno. Ponujam in pričakujem mir, čistočo in skrbno ravnanje z lastnino. Zanima me izključno resen dolgoročni najem pri poštenem lastniku z odgovornim odnosom do ljudi. 051 205 609 (klic ali sporočilo) - Mlada Izolanka z otrokom iščem stanovanje za daljše obdobje v Izoli. Tel.: 070 654 464 - Prodajam avto C3 VTR HDI 92 diesel, letnik 2005/125 000 km. Podrobnosti na 041 692 389 - Prodam domače ekološko, hladno stiskano oljčno olje (30%belice/ 20%štorta/50%črnice) po ceni 12 Eur liter. Pri količini nad 5L cena 10 Eur. Tel.: 070 789 303 (Milena). - Elektroakustično kitaro znamke Melody - Rondo (kopija Ovation, italijanske izdelave), odlično ohranjeno, skupaj s pasom in stojalom, zelo ugodno prodam. Cena: 100 Eur. Tel.: 031 359 269 - Podarim revije “DOM” in “MOJ LEPI VRT”. Tel. 031 584 167 +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 8,00 € prava nedeljska KOSILA 9,0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. •;v: - ..... ŠTI RMV\, tiOR VST HlDO.lEVlf:, MV11KI) I flMIČ, JIIŠA HEDtET, UREROR RRA.IKOVIČ, EVA KRUHeVK? -'■"•"v i" "uVintf C-“ • ELVIS ŠAllltM, .tiElNiNI |»El.l;Ei;Rlxi VEČER ST/limi IM iNOVHl l«l»EŠi\i€ li\ VREDSTiVITErMSTAJI.lOČEtiVillUMI -v"- ... irtiCCBŠStltijovi e vecchi" VltESEiVTMlOiNE PEli IHSCI) MIE St\ i\ASfEi\I»» ■ ff ..................... ■■ / . poJ S* S ‘ ^*» •* * * *‘ * *" " ••••-*■* !•••.#• . . . • . . , 'a^pde\.t^uo6fterpa^^liip^owar2ocon ppskon<;e/ioaca^iC0 ,x, ' '■ v/, . .v-V.»ii ougmf.garcjml. ctfooifi e čahto ........ V.-.-,... is;: Slo-oo S8PW. t II tf-fč ^ix§4' Tri Izolanke v finalu Eme Vse tri Izolanke, ki so nastopile na predtekmovanju Eme 2018, so se uvrstile v finale, ki bo na sporedu že to soboto ob 20.00 uri. Marina Martensson s pesmijo Blizu, Lara Kadiš z Zdaj sem tu in Lea Sirk s Hvala, ne, so prepričale tako žirijo, kot gledalce in se uvrstile v veliki finale, kjer se bodo potegovale za edino mesto, ki vodi na evrovizijski spektakel v Lizboni. Srečno! Stiskama fflandrač »366040/43-29-43 splet sflskaroamandrac.sl fb. UitiMfacebook-Com/mandrac.si maiil; stiskama,mandrac@gmail com I majice nalepke za avto itd 1* nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke