Leto I. Ljubljana, sreda 27. avgusta 1919. Štev. 186. Cesto ss?5 p®26is Z. ceio leifl . K &■— sa pal Ista . H Zl— za Detrt ista. K 18 — za 1 messc.. H 3*53 Za LjHtillans -ttBssSno 3 K in npiro: Bapit»?]5t?a ulica št. G lirsiin. telefon štra. SO Posamezna številka 16 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 16 vin. Boljševlška fronta predrta. LDU Bukarešta, 26. avgusta. (ČTU) ] predrle boljševiške črte ob Dnjestru na Rumunski tiskovni urad poroča: Rumun- i več strategično važnih točkah. 400 rdečih ske čete so danes na besarabski fronti I gardistov je bilo ujetih. Angleške čete zasedle Odeso. LDU. Moskva, 26. avgusta. (DKU. — Brezžično.) Po tridnevnem ljutem obstreljevanju iz vojnih ladij se je posrečilo an- gleškim četam izkrcati 6e in zasesti Odeso. Cene krnim v Italiji se zvišajo. Zedinjene države. Okrožnica omenja dalje, da potrebuje vlada samo za dcbavo Trst, 27. avg. (Izv. por.) V vseh poli-l krogih je vzbudila veliko pozornost' pkrožnica ministrskega predsednika Nitti-poslana dne 21. t, m. vsem pokrajinskim Prefektom. O političnem položaju Italije Pravi Nitti kratko: »Italija se ne z n -veda svoje nevarnosti!« Obširno Spvori 0 dolgovih in zunanjem kreditu Ila-,c* katera se zamore edino-le opirati na t i i----------— > — - —------------ krušnih izdelkov tri in pol milijarde v prihodnjem letu ter da je prisiljena zvišati cene kruhu v svrho pokritja. — Italijanski listi bilježijo, da se v kratkem zvišajo cene kruhu za deset cente z i m o v. Prijatelfstv® med Bolgari in Italijani. Rim, 26. avg. Bolgarska kolonija v Rimu je predložila min. predsedniku Nitti-W spomenico, v kateri se s hvaležnostjo Spominja starega prijatelistva in simpatij Italije. Spomenica prosi Italijo podpore in Pomoči, da ohrani Bolgarija dostop do Egejskega morja in da se izvede v Macedo- Scja narodnega predstavništva. LDU Belgrad, 26. avgusta. Seja narodnega predstavništva. Predsednik otvarja ur* ^ minut. Po izvršenih pred-odnih poslih izjavlja predsednik Davido-I 'da je bilo tekom debate več govora o I u Sam* ne^° 0 v^adni izjavi, Odgovar-al bo le na nekatere stvarne pripombe, "iškemu narodu, ki je bil vedno priprav-Jffjj da pomaga prvi srbskemu narodu, je ?°jd in še goji naš narod najtoplejšo hva-cznost. Zamerja se vladi, da ni ohranila 2brane moči. Smatral je, da vodi grupiranje političnih sil do stabilizacije notranje-političnega položaja. Medtem pa se grupiranje ni začelo s te strani nego z druge. fpPraj se je grupirala radikalna stranka. 1 voljen, začenjati o teh stvareh, toda gospodje se razlikujejo po programu. Polo- eedin omenjene stranke zahteva široko raidinjenje našega troimenega naroda, doni je druga, večja polovica stranke proti emu. (Ploskanje na desnici, burni protesti ■a levici.) Predsednik skupščine zvoni in er se nemir ne poleže, prekine sejo. b Po kratkem odmoru se seja nadaljuje, predsednik ponovi svoje besede po stenografskem zapisniku in izjavlja, da' je mani-estacija radikalcev radost za vse, ker se tem dokazuje, da je vsa skupščina za edinjenje naroda. Naglasa, da je storil vse „a sestavo koncentracijskega kabineta. vefozar Pribičevič, proti katemu se da-es dviga levica, je bil Pašičev in Protičev andidat za ministra notranjih del. Vlada Prejema politiko g. Pribičeviča in bo dejala za pravico in svobodo. Glede na .parno reformo priznava, da so se nare-p . Pogreške, ki jih je treba popraviti, riznava, da je bilo več pritožb tudi proti rpgim resortom, zlasti proti ministrstvu Prometa. Vendar ne ve, ali bi kak drug mister storil več nego Vulovič. Tajnih ^°godb s socialisti ni nobenih. Pojasnjuje, ^ le bil narodni poslanec in da je odsto-b 1 a*.°' ker ie bH izvoljen za predsednika e*grajske občine tudi z glasovi radikal-ev- Opornima, da tudi pokojni ministrski Predsednik Mdovan Milovanovič (klic: m ava mu!) ni bil narodni poslanec. Izjav-a> da hoče ostati pri vladi, dokler bo mo-j , delali z narodnim predstavništvom. Po j] a|orih poj-^-Uvah med poedinimi po-*anc!, predle '^atonovič (demokratska ,eclnica) preb n dnevni red: Narodno ^^iavništvo jemlje na povoljno znanje ‘ed n° deklaracijo in prehaja na dnevni nb" Glasuje se poimenoma. Predsednik ifit ’ je za Agatonovičev predlog za iU- na dnevni red glasovalo 127 po-ev. pro!: na 119 poslancev. (Ploska- ■ * „ na desni. Seja se zaključi ob 13. uri. T ??•:•>. sc "vrne v Rim. Vi, /'1 Hn, 27. avg. »Sccolo« javlja, da se ‘cfisednik italijanske mirovne delegacije Francija NemlSIJa Avstro-Ogr, Angleška 28 35 50 ea Rusija 107 Amerika 2C00 niji plebiscit. Bolgari žele, da se v Macedo-niji ustanovi samostojna država na temelju samoodločbe narodov v slučaju, da ne pripade Bolgariji. Italijansko časopisje objavlja članke in organizira propagando v prilog Bolgarom. v Parizu, zunanji minister Tittoni, dne 23, t. m. vrne v Rim. Takoj se sestane ministrski svet, na katerem poda Tittoni poročilo o položaju na mirovni konferenci. Polom pri Kobaridu. Trst, 27. avgusta. (Izv. por.) Posebna komisija italijanskih vojaških strokovnjakov je na podlagi obsežne preiskave objavila veliko delo o vzrokih italijanske katastrofe pri Kobaridu jeseni l. 1917. Vse italijansko časopisje objavlja komentarje, razprave in izvlečke iz tega elaborata. Pavdarjajo posebno dejstvo, da je bila italijanska vojska v trenotku kotastrofe mnogo številnejša, bolje oborožena, preskrbljena in hranjena kakor sovražnikova. Materialno neoporečna, toda moralno pod nivojem, zlasti pa je bila strategična, taktična organizacija zelo pomanjkljiva. Zanimivi so dalje podatki o izgubah in škodi italijanske vojske. Nemške in avstrijske čete so v dneh od 23. oktobra do 26. novembra 1917 zajele: a) neranjenih: 8.315 oficirjev in 281.458 mož, b) ranjenih: 132 oficirjev in 4038 mož, skupaj tedaj 293.943 Od teh jih pripada pehoti: 4572 oficirjev in 169.234 mož. — Ogromna je bila škoda na topniškem materijalu. Sovražnik je zaplenil 97 topov velikega kalibra, 1572 srednjega, 1462 malega in 1732 minometov. — Italijani se edino tolažijo z dejstvom, da je ta siloviti polom zednačila zmaga pri Vit-torio Veneto v oktobru 1. 1918, ko se je pa avstroogrska armada preje razsula. Razdelitev avstro-ogrsRe mornarice. LDU. Pariz, 26. avgusta. (DKU.) Srb-sko-hrvatsko-slovenska delegacija je predložila vprašanje glede razdelitve bivše avstro - ogrske trgovske mornarice. Zahteva, /da mora pripasti del brodovja jugoslovanski kraljevini in se pritožuje, da se je del teh ladij, katerih lastniki so bili Jugoslovani ali pripadniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zaplenil kot vojni plen. . Ruski boliševlkl in Kitajci proti Japoncem. LDU. Moskva, 26. avgusta. (DKU. — Brezžično.) Vesti iz Sibirije se glase, da so se kitajske čete v amurskera ozemlju združile z boljševiki, da se bore skupno proti Japonski. v Santung. LDU. St. Germain, 26. avg. (DKU.) »Temps« javlja iz Washingtona, da se predsednik Wilson trudi, izvabiti od Japonske obvezno izjavo, v katerem namerava izročiti Šantung Kitajski, da bi na ta način odbil želo znanemu sklepu senatnega odseka. Na enega v svetovni vojni padlega ali pogrešanega pride — kakor kažejo gorenje številke — v Franciji 28 prebivalcev, v Nemčiji 35, v Ameriki pa kar 2000. Iz tega je razvidno, da je razmeroma naj- Vojne izgube in število prebivalstva. več izgubila Francija, najmanj pa Amerika, Iz te slike so razvidne vse strašne krvave žrtve, ki so jih morali prenesti ljudje v svetovni vojni. Delavske p"aee. Še nikdar mo; da ni bi' delavcu boj ?a svoj obstanek, za »rdjenje svoje in s«oj? družine tako teža« kakor danes. Pomin -kanje vsega najpot; ebne.šega, ki je bdo v vojni uničeno, opustošenje, razdejanie ‘n zanemarjenje, posebno pa še veliko pomanjkanje prepoitebnega poljskega orodja živine, umetnih gnojil itd. pa je ustvarilo pomanjkanje in zato veliko draginio živil. Človek potrebuje za svojo ohranitev predvsem hrane, to mora imeti in si jo mora pridobiti na vsak način. Nepremišljena in zlobna je trditev, da delavstvo zahteva danes zvišanja svojih plač pred vsem zato, da bi udobneje živelo kakor je živelo pred vojno. V Sloveniji nimamo danes ne ročnega in tudi ne duševnega delavca, ki bi si prav srčno ne želel nazaj predvojnih časov. Takrat je s svojo skromno plačo, ki je bila morda za desetkrat in še večkrat manjša od današnje, boljše in udobnejše živel, kakor živi danes. Ob krompirju in močniku, ki ga ie ! veljal takrat le par vinarjev, se je nasitil, i danes si pa delavec največkrat niti tega ne | more privoščiti. Inteligent si je ob svoji j plači, ki je bila takrat mnogo nižja, kot jo j ima danes zadnji delavec, privoščil lahko j precej udobnosti in še prihianil si je kaj, , A danes? Ne delavec, ne inteligent nimata i ničesar, ker denar vsled neznosne draginie | nima prav nobene vrednosti. Boj za vsakdanji kruh je tako krut, da obupuje vsak, ki si služi kruh z rokami ali glavo. Če vse to natančno pregledamo, vidimo, da boj za zvišanje plač danes ni le samo popolnoma upravičen, ampak je potreben. Ni namreč resnična trditev gospodarskega liberalizma, da je delavec toliko vreden, kdlikor naredi, res pa je, da je delavec s tem, da dela, upravičen do tega kar potrebuje. Ni res da naj se le delo plačuje, ampak delavcu naj se da vsled njegovega dela tudi človeku sposobno življenje. Tudi delavec je član Človeške družbe, in sicer eden najpotrebnejših, zato pa je družba tudi dolžna, da njega in njegovo družino pošteno vzdrži in preživi, Jako dobro označuje to dr. Krek, ko pravi; Zveza med delodajalcem in delavcem ne sme biti zveza kupca s prodajalcem, ampak zveza osebe z osebo. Kdor dela, naj od dela tudi živi. Kdor Pa hoče danes pošteno in človeško živeti, mora imeti sredstev, da si potrebno nabavi. V ta namen je treba primerne plače. Zato je boj za primerne delavske plače posebno danes upravičenejši kot kdaj prej, ker lahko mirno in s popolno zavestjo trdimo, da danes niti ročni delavec niti duševni delavec nista času in draginji primerno plačana, zato morata zahtevati povišanje svojih plač. Nasprotniki delavstva trdijo, da ima vsako zvišanje delavskih plač za posieuico zvišanje cen produktom. To je resnica, in sicer zato, ker je danes kapitalizem tako močan, da tako povišanje blagovnih cen brez ugovora lahko svojevoljno izvede. Cela vladajoča družba je danes tako prepojena strahu pred kapitalizmom, da se ga nikdo resno ne upa vprašati: Ali so tvoji dohodki res tako nizki, da je povišanje blagovnih cen res upravičeno? Ko bi bilo to vprašanje dovolj energično in podprto z zakonskimi uredbami, potem bi bil ta odgovor ves drugačen, kakor je. Saj je vsem dobro znano, da delajo danes brez izjeme vsa večja in celo manjša podjetja s tako ogromnimi dobički, da se jih v svojih bilancah niti izkazati ne upajo. Banke kupujejo vsa mogoča zemljišča, gozdove, izplačujejo svojim delničarjem ogromne odstotke in prenašajo v bojazni pred javno sodbo milijone na nov račun. To je vzrok draginje, ne pa delavske plače. Vlada bi morala tu energično poseči vmes, Brez ozira na desno in levo bi morala vlada pregledati in nadzirati delovanje kapitalistov in jim začrtati določeno mejo; do tu in ne dalje. Da se to pri nas zgodi v doglednem času, ni ravno verjetno. V naši jugoslovanski državi vodijo vladne vajeti zastopniki gospodarskega liberalizma in najkrutejšega kapitalizma. V svoji brezmejni zvijačnosti so si pridobili za skledo vladne leče vodje soc. demokraških delavcev, ki bodo dovolili svojim dobrotnikom vse, kar bodo ti hoteli. Zastopniki soc. dem o'iraškega delavstva bedo molčali, kapital pa bo šel po svo’i začrtani poti nemoteno naprej, da še bolj* utrdi svojo moč. Krščanski delavci in vsi, ki imate voljo pomagati sebi, svojim družinam, svojim tovarišem in vsemu slovenskemu ljudstvu, združite sc! V boj proti oderuškemu kapitalizmu, da zavlada krščanska pravičnost! DeiavsM tabor na UršuIsM se vrši v nedeljo 31. avgusta. Udeleže se ga koroške in štajerske skupine. Tabor naj dvigne delavsko zavest in delavski pomen. Z veliko močjo vstaja delavska zmaga. Treba je delavcem meške odločne vneme, da bo glas delavske organizacije upoštevala država in ves svet. sil??'; nasflfe. Bistrica v Rožu. Socialni demokrati imajo eno dobro lastnot, to je njih samozavest. Ta samozavest kakor je dobra in posnemanja vredna, mora pa vendarle imeli določene meje. Da se organizirajo v političnih in strokov-! nih organizacijah na podlagi Marksovih idej, to jim nihče nima pravice zabranje-; vati. To je gotovo. Da pa gredo soc. dem. ! v svoji samozavesti tako daleč, da si samozavestno domišljajo, da smejo svoje tovariše sotrpine enostavno pometati na cesto, j ako niso voljni plačevati v njih blagajno, ! to je pa vendar malo preveč boljševiško. ‘ Pri nas v Bistrici, v nekdanji nemčurski j trdnjavi, kjer je bila od nekdaj priljubljena ; sila pesti, ako je manjkalo pameti, so so-! daj naši ljubi cociji začeli vporebljati to čedno sredstvo. Naš somišljenik Š. Ibovnik | ni bi! voljan vstopiti v rdečo organizacijo 1 ker mu ni pripustila vest in narodna samo- zavest, zato so ga postavili na cesto. Rdeča zgradba mora stati na čudno slabih nogah, da se bojijo dveh, treh ljudi, ki imajo pogum povedati, da jim ne zaupajo. Nekdaj, ko je vladala pod avstrijsko zaščito diktatura nemških ravnateljev, tedaj soc. demokrati niso bili tako pogumni, tedaj so pustili, da smo mi izvojevali vsaj to, da smo mogli svobodno zborovati in se združevati, ne da bi bilo treba zato dovoljenja tedanjih vsemogočnih tovarniških uradnikov in mojstrov. V tistem času, v času najhujšega preganjanja slovenskih proletarcev pri nas, so sedanji zaupniki rdeče internacionale sedeli na varnih in zaupniških mestih zloglasnega Šulverajna in Siidmarke. Naj imenujemo le Janeza Šavnika, moža, ki menja svoje: mišljenje, kolikorkrat mu le kaže. V prejšnjih letih petolizec vseh uradnikov in mojstrov, kateri so bili najgorji sovražniki delavcev, se sedaj hlini najboljšega prijatelja. Pa ue bo šlo, Mi smo molčali dolgo časa, ali da bi gotovi ljudje hoteli ubijati na ta način našo organizacijo in na Bistrici tudi misel na lastno državo, tega se ne sme več pod nobenim pogojem dopustiti. Res je, da so delavci, ker so enotno organizirani, veliko dosegli, ali to še ni noben vzrok, da je treba druge delavce, ki so krščansko socialnega mišljenja, vreči na cesto. Na Jesenicah, kjer je naša organizacija samostojno nastopila, je dosegla v dveh točkah celo več, kakor soc. demokrati, Ko bi delavci samo to dobili, kar bi socialna demokracija priborila, presneto malo bi imeli. Kakšen bi bil delaven čas, ako bi vladali samo soc. demokrati, se vidi najbolj na Češkem, kjer so za delavce pri telefonskih in telegrafskih napravah, že zopet vpeljali lOumi delavni čas. Tudi v premogokopih bodo zopet vpeljali nedeljsko delo. Res rdeča nebesa. Bistriški delavci, nobene sile ni na svetu, ki bi vas primorala biti organiziranim v soc. dem. organizaciji. Vi vsi, ki še čutite krščansko in slovensko ter imate pošteno srce za svoje sotrpine, obrnite hrbet ljudem, ki imajo sicer dolge jezike, a malo možatosti in poštenosti. Organizirajte se v Jugoslovanski Strokovni Zvezi in videli bodete, da vam bo ta organizacija priborila to, ali pa še več. Vi bodete pa imeli zavest, da prav služite sebi, veri in domovini. Politične novice. j-f-j Prekmurje je slovensko! Ne vemo, 1cdo je naši osrednji vladi vlil v glavo to salomonsko modrost, da je del slovenskega Prekmurja dala pod hrvatsko upravo, iVsled tega je med Prekmurci nastalo ve-lkio razburjenje ,ker se po pravici boje, da bo koruptna in pofeidovljena hrvatska uprava za slovenske Prekmurce šiba božja. Prekmurci so se vedno čutili Slovence in hočejo biti pod slovensko upravo brez ju-dov. Če bi bili želeli judov, bi bili ostali pod Mažarsko, ki je itak vsa požidovljena. — Izvrševalni odbor V. L. S, se je v svoji seji dne 26. avgusta t. 1. peča, z zadevo Prekmurja, kjer so južni del tega ozemlja zasedli hrvatski finančni stražniki in orožniki, po čamar st mora sklepati, da na-merju vlada prideiHi te kraje tudi hrvat-ski politični upravi. To dejanje nasprotuje politični in kulturni tradiciji Prekmurja ter očitno izraženi volji ondotnega ljudstva, ki se je vedno štelo za del slovenskega plemena našega naroda, fo dejanje nas žali, nas znatno narodno slabi in je tako, da more le podnetitj plemenita nasprotja S tiom enskem narodu. Zato poziva izvrševalni odbor V, L. S. osrednjo vlado, da celo Prekmurje dodali upravnemu ozemlju Slovenije ter naroča svojim poslancem, naj se zavzamejo, da se to čim prej izvrši. Tudi Prekmurci sami so se oglasili. Dne 25. t. m. so v Murski Soboti zborovali poslanci prekmurske sosveta in sklenili: »Od skupne vlade v Belgradu zahtevamo takojšnjo odstranitev hrvatske uprave v lendovskem delu Prekmurja, ker hočemo imeti nedeljeno slovensko upravo svojega Prekmurja. To zahtevajo zlasti zastopniki iz vseh župnij, ki so jih zasedli Hrvati.« Če je naša vlada količkaj demokratična, mora vpoštevati jasno izraženo voljo ljudstva .Ljudstvo vendar ni predmet političnih kttpčij v korist judovskim krivo-noscem. -)- Vlada, ki sama sebi izraža zaupanje. Včeraj se je v Narodnem predstavništvu vršilo glasovanje o zaupnici novi demokratsko - socialistični vladi. Vlada je dobila 8 glasov večine, to pa le radi tega, ker 42 poslancev opozicije ni bilo navzočih. Pa vkljub temu bi bila vlada tepena, ko ne bi vseh 15 ministrov glasovalo za svojo zaupnico. Tako je bilo doseženih 8 glasov večine. Lepo je, 'da gospodje ministri tako zaupajo v svojo modrost, toda nerodno je, da izmed 288 poslancev le 112 poslancev glasuje za svoje ministre. Ker je 112 mno(;o premalo, mora petnajstorica ministrov še sama sebi izražati zaupanje. In tudi to bi bilo še vse premalo, ko bi izmed odsotnih 42 poslancev opozicijo vsai 8 razumelo svojo dolžnost napram ljudstvu. Vlada je dobila zaupnico le vsled lastne neskromnosti in vsled lenobe 42 poslancev. Bog me, da se pred tako vlado ne bo svet podrl! -j- Kristan in »Naprej« molčita — to ni dobro, včerajšnji »Naprej« pozivlje »Slovenca«, naj on odgovori — to je še slabše. »Slovenec« ni o Kristanovi zadevi pisal nič, le eno brzojavko iz Belgrada smo menda Oitali v njem, da bo Kristan dal priložnost, dokazati svojo nedolžnost. »Naprej« zahteva, da »Slovenec« to prekliče. Če bi bil urednik »Slovenca« zloben človek, bi preklical tako-le: Kristan ne bo dal priložnosti, dokazati svojo nedolžnost. Ker smo mi o tej stvari malce več pisali, moramo tudi sedaj ugotoviti, da te priložnosti Kristan ne išče. Iz bratske pisave »Napre-ja« in »Naroda« smo pa posneli, da »seje zadeva z c pojasnil a«. Čudno se bo komu zdelo, da se je zadeva pojasnila tako, da noben človek v slovenski javnosti o tem pojasnilu nič nc ve. In vendar je to čisto naravno; saj gospod Kristan je minister. Minister pa bi bil nemogoč, ko bi se zadava ne bila pojasnila. Le toliko neskromni smo, da prosimo, naj nam demokratski »Naprej« ter socialistični »Narod« pojasnita, kakšno je tisto pojasnilo. To ne zahtevamo iz gole radovednosti, marveč iz ozirov javne morale. Potem bomo najbolj veseli mi, ko bomo videli, da v ljudstvu ne vladajo v tem oziru nobeni dvomi več. Ampak tozadevna pojasnila sta dolžna dati »Narod« in »Naprej«. —: Mi čakamo. +■ Meščanski socijslisi Iz Mežiške doline: »Naprej« od 18. t. m. ima ped istim naslovom kratko notico o narodnem taboru »meščanskih strank« v Sinčivasi. Menda se je »Naprej« malo zmotil, ker tabora niso uprizorile meščanske stranke, ampak »Narodni svet za Velikovški okraj«, v katerem sedita kot edina zastopnika velike občine Črna — Nota bene — dva so-druga. Da so v N. svetu kot zastopniki občin tudi v drugih krajih sedrugi, se skoro-da lahko upravičeno trdi. V Narodnem svetu so menda združene — vsaj po zastopnikih je tako razvidno — vse stranke. In ker je šlo za narodno manifestacijo, za izraz ljudske volje, pripadati tej državi, v katere vladi sede z demokrati v bratskem 'objemu zastopniki preletarijata, bi biio pričakovati, da bi sodrugi delegirali tega ali onega za kakšno izjavo na taboru. Torej sami priznajo, da so tabor ofieijelno igne/-rirali, kar bodo sedrugi v bclgrajski vladi mogli gotovo karati kot nepatrijotično. Sicer pa se naj socijalistični zastopniki v Narodnem svetu sami zagovajrajo proti izrazu: meščanske stranke, sicer bomo sklepali, da so ali tudi meščanskega duha, ali pa da so pozabili še pravočasno dvigniti ovoj glas proti taboru. -j- Šolsko vprašanje v Trstu ia zasedenem ozemlju. Za tržaške Slovence je postalo šolsko vprašanje zelo pereče. Mnogi se nameravajo izseliti samo zaradi šol. Pa tudi v ostalih krajih zasedenega ozemlja vlada nejasnost in negotovost. Tržaški guverner še ni izdal nikakih definitivnih naredb za bodoče šolsko leto. Pri tržaški vladi razpravljajo o načrtu giede ureditve in reforme šol. Tržaški nacionalisti pritiskajo, da se povsod uvede samo italijanski šolski pouk. V Trstu nočejo nacionalisti priznati zasebnih slovenskih šol. -f- Bodoče volitve v italijanski parlament in Slovenci, Rimskemu parlamentu je odmerjena še kratka doba, V najkrajšem času bo razpuščen. Kakor javlja »Secolo«, bodo volitve najbrže v sredini novembra na podlagi novega volilnega reda. Tudi za zasedeno ozemlje nameravajo izvesti volitve, pred vsem one v občinske zastope. Te dni so bili pri civilnem generalnem guvernerju zastopniki na novo ustanovljene republikanske stranke, ki so razpravljali o volitvah. Ti krogi so za to, da se ustanove sledeči volilni okraji: a) čisto italijanski (Gorica naj se priklopi Furlaniji kot naravno središče), b) čisto slovanski in c) mešani. -f Naseljevanje v Ameriki. Reuterjev urad poroča: Da zabrani naseljevanje tujcev v Zedinjene države po sklepu miru, je predsednik Wilson v posebni poslanici na kongres zahteval, da najemninski zakoni, ki so veljali med vojno, ohranijo svojo moč leto po podpisu miru. + Zastopstvo Jugoslovanov na Ma-žarskem. Glasom obvestila ministrstva v Belgradu varuje interese jugoslovanskih državljanov na Mažarskem zastopnik Španije. -j- Bodočnost Donave. Angleški admiral Troubridge, poveljnik podonavske komisije, je izjavil, da bodo napravili Donavo, ki teče skozi srednjo in vzhodno Evropo, za eno glavnih prometnih črt in bodo imela ob njej ležeča mesta prosto vožnjo. Ta prosta kupčija ob Donavi ne bo združila samo vseh narodov, ki žive ob Donavi radi skupnosti interesov, ampak bodo tudi naravna vez za vse narode na svetu. »Želja Angležev je, da ustvarijo bivšim sovraS im državam mirno in srečno b-.dočnof i,« tako je kmer’ }_ Dnevno novice. — Konstim na Bledu. Prvo delavsko konsumno društvo je ustanovilo na Bledu podružnico. Vpisanih je že do 200 članov. Prodajati začne začetkom septembra. Prostore bo imela prodajalna v bivši Žužkovi hiši pri Blejskem domu. Delavci, vpišite se, ker dre za vašo stvar! — Rudarji se opozarjajo, da pod nobenim pogojem nc iščejo dela na svojo pest izven ozemlja Slovenije, zlasti pa ne v Pečuju (Baranja), ker je tam vse prenapolnjeno. Rudarjev se bo v kratkem potrebovalo več tisoč, a opozarjajo se v lastno korist, da se drže izključno le navodil podpisanega urada. — Osrednji urad »Državna posredovalnica za delo« v Ljubljani. — Koncert kvarteta prof. Kozine na Bledu v četrtek ob 20. uri. Spored: A. I. Medved: Moja rožica; Deu: Tihi veter od morja. II. Vilhar-Čerin: Mila lunica; Adamič: Kregata se baba in devojka. III. Venec Ipavčevih pesmi; Adamič: Vasovalec. — Odmor. — B. a) Foerster: Venec ponarodelih pesmi; b) Deu: Zar je morala doč; c) Žirovnik: Vcnec narodnih pesmi; d) Bajuk: Je pa davi slanca pala; e) Deu: Venec koroških pesmi, — Odmor. — C. I. Venec Gerbičevih pesmi: Jenko: Sto čutiš. Srbine tužni. H. Foerster: Milica; Adamič: Franica. III. Rihar-Mašek: Strunam; Jenko: Vabilo. — Pričnina, Pred kratkim je bila pri okrajnem sodišču v Škofji Loki neka sod-nijska obravnava. Poklicane priče so bile doma iz Nove Oselice, ki je oddaljena od Škofje Loke 32 km. Za potne stroške so dobile nekatere priče le po 6 K. Torej, ljubi Jugoslovan, pelji se, ali prehodi 64 km — za 6 K — to je za podplate iz volovske kože, tvoji lastni podplati tako nič ne stanejo, med potjo vživaj sveži zrak, če si žejen pij vodo v Sori. Vprašanje je samo, ako so t>;di uradniki, ki pridejo iz Škofje Loke v Novo Oselico zadovoljni s takim receptom. Skrajni čas je, da sc nemudoma poviša od pristojne oblasti pot-nina današnjim razmeram primerno. — Za tehnično visoko šolo v Zagrebu, je določila prva hrv.-slav, delniška družba za sladkorno industrijo v Osjeku 50.000 K, kj jih bo izplačala v petih letnih obrokih po 10.000 K. — Moško učiteljišče v Belgradu. Namesto dosedanjih pedagogičnih tečajev na gimnazijah otvorijo v Belgradu zopet moško učiteljišče, ki je bilo že mnogo let zaprto, — Vrnitev nemških vojnih ujetnikov. 25, t. m. se je peljal skozi Maribor transport 1070 nemških vojakov iz Srbije. Spremljalo ie transport sedem srbskih častnikov in 40 vojakov. Ta transport je deloma ostanek Mackensenove armade, deloma so ujetniki solunske armade. Značilno je, da so se nemški vojaki v pogovoru izrazili, da. se ne vračajo kot premaganci, marveč kot zmagovalci. Preverjeni so, da jc v Nemčiji vsega v izobilju. — Izprašani strojnik, izučen ključavničar, išče primerne službe kot strojnik, oziroma strojni mojster, pri večjem podjetju. Najrajši v mlinu ali v oljarni. Vsa eventualna popravila ali povečanje izršuje sam. Vstop lahko takoj. Ponudbe prosim na Jugoslovansko Strokovno Zvezo v Ljubljani. Uufollaraslk© ftmice. lj Glasbena Matica. Več po društvu iz danih muzikalij jc razprodanih. Tekom vojske se iz znanih vzrokov niso mogle ponatisniti. Prihajajo sedaj prošnje in naročila za te muzikalije iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Društvo pa ne more bratom Srbom in Hrvatom ustreči dokler tiskarne novih ponatisov zaželjenih muzikalij ne morejo izvršiti. Zato se obrača Glasbena Matica na svoje člane z nujno prošnjo, da bi oni Člani, ki morejo v sledečem označene skladbe pogrešati, iste proti primerni odkupnini oddati v pisarni Glasbene Matice, Želijo se posebno sledeče muzika-iije: 33 moških in mešanih zborov, 21 moških in mešanih zborov, 14 moških in mešanih zborov — vse tri zvezke uredil Matej Hubad; Bajukove Slovenske narodne pesmi; Devove Koroške narodne pesmi; Šest pesmi lzožil Anton Lajovic; Slovenske narodne pesmi uredil Matej Hubad; in Pesmarica Glasbene Matice, Vse te skladbe bo Matica na novo izdala takoj, ko bodo tiskarne mogle delovati. lj Vojne sirote. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje hoče vedeti natančno število onih vojnih sirot, ki se nahajajo v tako slabih gmotnih razmerah, da bi bili potrebni kakšne podpore. Vojnim sirotam je prištevati tudi nezakonske otroke, katerih nezakonski očetje so v vojski padli ali umrli. Starši, varuhi ali zastopniki takih vojnih sirot, živečih v Ljubljani, naj zato te sirote do vštetega ponedeljka, dne 1. septembra 1019, priglasijo pri mestnem magistratu, srednje stopnice, I. nadstropje, levo. soba št, 2, Če dobiva'-". sirote vojaško ali begunsko podpo-. ali vojaško pokojnino, naj prinesejo s seboj plačilno polo ali odlok, če je bila pa morda taka prošnja odbita, pa odlok, zakaj je bila odbita, lj Nemški zid v Ljubljani. V Judosla- viji se čuti menda zelo varnega in mogočnega gospod J u 1 i u s Meinl, znani judovski veletržec s kavo, čajem in dragimi takimi koristenosnimi stvarmi, ker bi se inače gotovo ne upal v Ljubljani, skoraj leto po prevratu in na najobljudenejši ljubljanski ulici razobešati na javnem napisu svoj pristno (?) nemški »Julius« Meinl. Ta mož, ki je .znan kapitalistični izkoriščevalec, čaka menda, da mu bo ljudstvo na ob- ; letnico svobode pred njegovo prodajalno priredilo primemo podoknico, lj Preložitev ljubljanskih kolodvorov* Pododsek za preučitev vprašanja, kako naj se z ozirom na nemoteni razvoj ljubljan- j skega mesta prestavijo kolodvori oziroma železniške proge v mestnem območju, je j pred kratkim dokončal svoje delo, Vspeb svojih študij bo predložil v obliki brošure anketi prve dn prihodnjega meseca, lj Sprejemi strank pri odseku za pr e- ; krano,x Svojčas je bilo objavljeno v časopi- I sih, da se sprejemajo pri odseku za pre-hrano stranke izključno le v torkih, četrt« kih in sobotah od 10. do 12, ure dopoldne^ Kljub temu prihajajo stranke dan za dnevom dopoldne in popoldne, talcorekoč ob vsaki uri k imenovanemu uradu ter izsi* j ljujejo sprejem izven določenih sprejemnih j ur, Ker maloštevilno konceptno in pisarniško osobje pri teh okoliščina ne more zma* govati konceptnega in'pisarniškega dela, : s e prizadele stranke iznova opozarjajo na določene sprejemne dneve. Sprejem strank izven določenih ur se bode dosledno od/ klanjal. lj FooibalLtekma >Česky lev«, Plzenp »Ilirija«. Danes se vrši na športnem pro- j štoru pred drž. kolodvorom football-tek« j ma med našo - Ilirijo« in S. K. »Česky lev* iz Plznja. »Čeaky lev« jo po časopisnih po-* roči lih eno najboljših čehoslovaških provincialnih moštev, >-Česky lev« potuj« skozi Ljubljano v Split in se je posrečil do- i govor za. tekmo v Ljubljani šele v zadnjes* i trenotku. Dobra forma »Ilirije«, kakor smol ; jo videli v nedeljo in sloves »Češkega leva« nam oboi t. bolj zanimivo in bolj napeto tekmo od nedeljske s »Šparto«. Pričetek toSi?o ob 18, uri; igra sc ob vsakeari vremenu. Blagajna se odpre ob 17. uri. lj Državna posredovalnica za delo. Po* družnica za Ljubljano in okolico. V pretek- j lem tednu od 18. do 23, avgusta 1919 jd, iskalo delo 170 moških in 54 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 101 moških in 55 ženskih delavnih moži. Posredovanj se je izvršilo 102, — Pri vseh p O* družnicah »Državne posredovalnice za delo-; je od 1. januarja 1919 do 23, avgusta !*)19 k kal o delo 12875 delavnih moči, delo- : dajalci so pa iskali 11034 delavcev. Posredovanj ss je izvršilo v tem času 3998, —' j Delo iščejo: pisarniške moči (321), trgovski sotrudniki in sotrndnice (252), dninarji in dninarice (107), služkinje in kuharic« 'd01), sluge, vratarji, hišniki, hišnice, peki* mlinarji, mesarji, tovarniški in poljski de' j lavci in delavke, krojači, šivilje, natakarj} j in natakarico, ekonomi, oskrbniki, strojni ključavničarji in mehaniki, strojni monterji ; strojevodje, zobotehniki, rudarji, strojniki« j kurjači, zidarji, livarji, Lesarji itd. — Delo je na razpolago: težakom, hlapcem, dni' narjem, navadnim delavcem in delavkam* j služkinjam, kuharicam, poljskim delavce# j in delavkam, zidarjem, mizarjem, stavbe* j nim ključavničarjem, vajencem razne stro* \ ke, čevljarskim pomočnikom, tesarjem, pte' tartarjem, drvarjem, oglarjem itd. •Jugoslovanska Strokovna Zveza. STROKOVNO ZBOROVANJE. Strokovno zborovanje Jugoslovanske Strokovne Zveze se vrši 21. in 22. septeflO' bra. Natančnejši spored bo še priobčen* Zbrovanje bo trajalo dva dni, Prvi dan bo* do obravnavana strokovna in organizacij' ska vprašanja, drugi dan zadružna, kofl' sumna in stanovsko-gospodarska vpra' šanja. Zborovanja se bodo udeležili ne sat*1*? oficielni zastopniki skupin, ampak čla«1 sploh, Skupine naj vse potrebno pripravi' jo in organizirajo, — Ob priliki strokovni' ga zborovanja Jugoslovanske Strok. Zv®' ze bodo zborovale posamezne stroke tud1 same zase. Vse potrebne podatke dobe skupi0® j potom okrožnice in »Večernega lista«, t o Predmeti na strokovnem zborovaflr! Jugoslovanske Strokovne Zveze bodo m®' drugim: Postopanje okrožnih in krajevn',*1 pisaren, organizacijska in okrožna tajflV 1 štva, vprašanje in izpopolnitev delavsk1*1 j zadrug, konsumov, hranilnic, stanovanjs^1 j zadeve. o Obvestila Jugoslovanske StrokovO® Zveue bodo v »Večernem listu« tudi taf j tednom. Zato na; skupine vsak dan hraflii0 j po eno številko v uradnih prostorih. j o Skupina J, S. Z. Ljubljana. Kar f ^ j tiče poslovanja skupine moram reči, da vrstno posluje, seje se vršijo redno, to bi pripomnil, da se odborniki privadijo točnosti. —Volinski. o Vevče. Pretekli četrtek je bil shod vevškega delavstva, na katerem se je obravnavalo mezdno gibanje. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanju govornikovem. Napravil se je iznova pritisk na vlado, in mislimo, da se bo stvar kmalu uredila. Ne odjenjamo prej, da dosežemo. Nekako čudno se nam zdi, da se Nemce še zmeraj z rokavicami prijemlje; se pač vidi, da ima glavno besedo še vedno nemški uradni kozel. o Žiri, Opozarjamo vise člane in članice naše skupine, da smo vzeli v najem sobo pri g, Pečelinu v Žir eh, kjer posluje tajništvo naše skupine redno vsako nedeljo po jutranji in popoldanski službi božji. Istotam se bo razdeljevalo naše glasilo; obenem se pobira oj tedenski prispevki. o Škofja Loka, Skupina Jugoslovanske strokovne zveze se lepo razvija. Zanimanje med delavci kaže, kako je bilo tudi pri nas potrebno pobrigati se za naše delavstvo. Posebno radi obiskujejo delavci pomenke ob sobotah večer, kjer se razpravlja o važnih delavskih vprašanjih. — (Želeti bi bilo, da bi vse organizacije prirejale take tedenske večerne sestanke, na katerih naj se razpravljajo domače in splošne socialno-politične zadeve. To nujno priporočamo. Ured.) o Maribor—Studenci. V nedeljo, 17. t- m, se je ustanovilo mariborsko okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze. Pozdravljamo ta pojav zlasti tukaj v Mariboru, ko nam versko in politično nasprotne nevihte z vso silo butajo ob vrata. Dal Bog, da bi ne ostalo le pri ustanovitvi, da bi J. S. Z. razcvitala in rodila obilen sad v blagor slovenskega delavstva in domovine. Marljivi oratarji imajo ravno v Mariboru in Studencih dovolj polja, ki leži pozabljeno 111 zarastlo v osat, V Studencih in bližnji okolici se nahajajo domovi številnih železničarjev, za katere zavzeti se, je nujna potreba, J. S. Z. bo tam našla marsikatero še zdravo sadiko, ki bi med plevelom zamrla, če se ne otme kmalu. Do pred kratkem je bilo vse železniško delavstvo v Mariboru in okrog organizirano v socialni demokraciji. Ne smemo mu zameriti. Dandanes mora biti vsak delavec nekje organiziran, da se v slučaju potrebe ve kam nasloniti. Pod staro avstrijsko pestjo je bilo posebno v Mariboru Slovencem sko-roda nemogoče, strniti se v javno delujoče organizacije. Podporo so pa uživali soc. demokratje, ki so bili z jezikom mednarodni, z dušo pa stebri Vsenemštva, Časi so se izpremenili, habsburško-nemškega protektorata je konec. Slovenci imamo Jugoslavijo, svojo domovino, svobodo. Pravo gnezdo vsenemštva med mariborskimi železničarji — in o teh naj spregovorimo — je bila delavnica južne železnice na koroškem kolodvoru pod prejšnjimi načelniki, ki so vsakomur, ki je zaprosil dela, skrbno preiskali obisti, je li socialni demokrat, turnar, siidmarkovec itd. V boju za kruh je moral marsikateri slovenski delavec za,-tajiti svoje prepričanje in se udinjati volji svojih narodnih sovragov. In če je bil družinski oče, zastaviti je moral za nekaj Praznih obljub ali pa groženj še svojo nedolžno deco, da je mogel postati delavec-težak. Le maloštevilnim se je posrečilo Povspeti se v vrste profesionistov, ker za so bili določeni le verni Nemci in pa Puncirani soc. demokratje. To se je sedaj povsod spremenilo, le v delavnicah je še precej starega duha. Delavniški obrat in delavniško delavstvo se °d drugih panog železniške službe bistveno razlikuje. Dočim zadostuje, da sta prožni in skladiščni delavec zdrava in krepka nioža, mora delavniški delavec razpolagati s strokovno izobrazbo ter sme zahtevati, da ga ne devljejo pod splošno rubriko delavstva. Že zgoraj smo povdarili, da je bilo Slovencem nekdaj težko priti v delavnico in le malo število jih je, ki so se s trudom in samozatajevanjem povspeli do iste spretnosti, ki je za neopran delavniški obrat danes, bolj kakor kedaj poprej, potrebna. Hlapčevanja vajeni slovenski delavec se tudi ni mnogo trudil, da se izpopolni, podvzetnejšemu in iznajdljivejšemu tujerodcu tedaj ni bilo težko, utrditi si svo-ie stališče tako, da se mu mora včasi tudi kaj spregledati, dokler nam je potreben. Nasilje vodi do upora, ker za skorjo kruha se vsakdo bojuje. Sedanje vodstvo delavnice vrši svojo narodno dolžnost v polni nieri ter sprejema le domačine Slovence v delo. čim bolj se bo po tej naravni poti slovenski živelj okrepil in vzrastel, tem bolj bodo morali drugorodniki priti do spoznanja, da je zanje boljše, če se umaknejo. Grdo bi bilo od nas Slovencev, ki slovemo kot miroljuben in pravičen narod, posnemati internacionalni teror ter metati neljube nam goste s silo na cesto. Jugoslovanska Strokovna Zveza nima namena ovirati delo Zveze jugoslovanskih železničarjev ampak z njo hoditi v gospodarskih vprašanjih vsporedno. Vemo, da stopa Z. Z. liberalno pot, ki po prepričanju mnogih Slovencev in tudi nas, ni prava, pa ji ne bodemo očitali in zahtevamo to tudi za nas in za našo organizacijo od nje, da složno uspešno nastopimo proti razdi- rajočemu nemškemu intemacionalizmu. Zbirajmo naše Slovence s treznim in preudarjenim poukom in z resnim namenom, koristiti njim, službi in narodu. Slovensko delavstvo pa naj si samo izbere svoje voditelje in sicer take, pred katerih pragom ne bo madeža častihlepnosti in zahrbtnosti. o Velenje. Dne 18. avgusta je bil icie-novan znani delavski organ’zator Vekoslav Zajc v Velenju za delavskega tajnika J. S. Z, za celo Slovenijo. Poverjena mu je naloga, da prireja shode, ustanavlja nove skupine J. S. Z., vrši revizije, posreduje za delavstvo pri vseh merodajnih krogih in pri vladnih organih. Da pa bode imel globok vpogled v delavske razmere, bo vmes opravljal tudi svojo rudarsko službo, kar je zelo važnega pomena za delavsko organizacijo, Opozarjajo se vse župnija in občine ter somišljeniki, da takoj javijo omenjenemu tajništvu, kjer je treba, da se čim prej ustanovi prepotrebna organizacija J, S. Z, Časi so danes taki, da mora biti vse organizirano ne glede na spol, da si priborimo več pravic, Vsa pisma se odslej pošiljajo na naslov: Okrožno tajništvo. Jugoslovanske Strokovne Zveze za Slovenijo v Velenju, Želimo mnogo sreče in obilo božjega blagoslova v tem težavnem poklicu ! o Velenje, Dne 10. avgusta, se je ustanovilo Šaleško, Mislinjsko in Savinjsko okrožje v okviru J, S. Z., ki ima naloge izvesti podrobno organizacijo po vseh župnijah. o Črna, Tukaj nameravajo sodrugi upravljati kar dva konzuma, enega za delavstvo, drugega z?, kmete — drugi »civil«. To je njih privatna zadeva, toda mi bi samo toliko vprašali ali imajo naši kmetje res voljo podpirati gospodar, podjetje stranke, ki kmeta na dragi strani podira. Podoma-če bi mi tako postopanje kmetov imenovali: v svojo skledo pljuvati, Mi si bomo pa ustanovili svoj lasten konzum, da bomo tudi v tem oziru neodvisni, o Mežica, Kar ne moremo se načuditi zanimanju, ki ga imajo za nas stranke in organizacije, katere so stale za kulisami ali pa jih še za kulisami ni bilo, ko smo bili politične boje zoper švabsko zalego. Sedaj, ko s.uo svobodni, prihajajo na površje, 17. avgusta t. 1. se je ustanovila tukaj podružnica »Svobode«, snuje se Narodna čitalnica, in ne vemo, kaj si bodo še vse zamislili. Zapomnijo si naj: Tisti, ki smo se borili s prepričanjem za našo svobodo, ki se nismo ustrašili pod najhujšim pritiskom Nemcev kaznfi javno svojega narodnima prepričanja, ostanemo zvesti tudi zanap-ej praporm, pod katerim smo se borni za biti ali ne b.ij, iapiš’k> si naj tis ’ ki se pojavljajo sedaj pri nas kot strašila, v svojo sDon.nsko ^njigo co Mi •io:«Oki Slovenci *c ra *umo zahvaliti edisc S. I.. S. in naši n., ih je t; Vi*k* na- rodne za/e::i med nnmi. Povem i 'eodkrito: Pri nas niso tla 2.a tiste, ki nas prej še z levim očesom niso videli, sedaj pa držijo razprostrte roke, češ pridi na moje srce, da te objamem. Mi imamo svoje izobraževalno društvo, po katerem goiimo svojo izobrazbo in zabavo, svojo knjižnico, katero upamo kmalu izpopolniti, ko je bila po Švabih uničena. Povemo pa še eno: Sedaj v tem času si naj ne drznejo delati razdora med nami. Dne 7. septembra priredi izobraževalno društvo skupno s skupino J S. Z. predstavo v hiši g Toffa. Skupina J. S. Z. je odposlala tekom 2 mesecev 5 spomenic od katerih so bile ugodno rešene 3. Poživljamo člane, ako se komu kaka krivica godi, naj takoj javi isto z dokazi tajniku Rudolf Jasserju, da se potem potrebno ukrene. Obenem priporočamo, da si člani naročijo »Večerni list,« ki je sedaj naše glasilo. Stane letno 40 kron. Ker prinaša vsak dan za delavstvo podučne stvari, oklenite se ga, ker to bo orožje zoper naše nasprotnike, kadar bo treba braniti naša načela zoper hujskarije nasprotnikov. Uspešno bilo! Železničar. Jugoslovanski krščanski železničarji. V nedeljo, dne 24. avgusta 1919, so se zbrali v mali dvorani Ljudskega doma zaupniki organizacij slovenskih krščansKih socialnih železničarjev. Zbor je otvoril predsednik strokovnega odseka J. S. Ž. tovariš Ignacij Voje, poudarjajoč, da se morajo jugoslovanski krščanski železničarji organizirati v lastni organizaciji* V imenu predsedstva J. S. Z. je pozdravil zbor tov, Moškerc, ki je pjdal kratek pregled o dosedanjem razvoju strokovnega združevanja slov. kršč. železničarjev, Naši železničarji so imeli v slov, katol. delavski demokraciji prvi svojo strokovno organizacijo, katero j.m je bil ustanovil rajni dr. Krek že 1. 1897 Ko je ustanovil štajerski Slovenec Beberič v bivši Avstriji državno strokovno organizacijo železničarjev Prometno zvezo, je naša organizacija prenehala in so njem člani prestopili v Prometno zvezo, Z organizacijo slov, kršč, železničarjev sta združeni imeni naših nepozabljivih rajnih tovarišev ognjevitega Finžgarja in modrega resnega Jakoba Milavca. Ko sc je J. S, Z, ustanovila, nismo sicer silili v njo železničarjev, toda precej jih je prostovoljno v njo pristopilo. Po razsulu stare Avstrije so vsi člani bivše Prometne zveze pristopili J. S. Z. in si ustanovili svoj samostojni železničarski strokovni odsek, katerega čaka dolžnost, da organizira v naši ^ mladi lepi državi SHS vse krščansko misleče železničarje. Želi obilega uspeha ir. božjega blagoslova organizaciji jugoslovanskih krščanskih železničarjev. V imenu tovarišev iz bivše Štajerske pozdravi zbor tov. Alojzij Karba, ki opisuje razmere železničarjev v bivši Štajerski in ostro kritikuje postopanje in taktiko socialnih demokratov: jugoslovanski kiščanski železničarji se morajo samostojno strokovno organizirati. Po razpravi, katere so se železničarti živahno udeleževali, so se storili sledeči sklepi; 1. Odsek zavzame stališče nasproti novi službeni pragmatiki. 2. Urednik vsled vojske ustavljenega glasba kršč, železničarjev, tov. Ivan Gostinčar se naproša, da kot referent vstopi v cdsek. Glavni tajnik J. S. Z., tov. Kom-lanc, se naproša, da posveti akciji kršč, železničarjev kakor doslej tudi naprej največjo pozornost. 3. Odseku se naroča, da izdela sp1-* razumno z načelstvom J, S. Z. poslovnik strokovnega odsekn jugosl. krščanskih železničarjev. 4. Prvo nedeljo mesca oktobra se vrši v Ljubljani shod jugosl. kršč železničarjev in ce vsem članom naroča, da razvijejo za njoga agitacijo. 5. V svrho smotrene organizacije jugoslovanskih krščanskih železničarjev se razdeli strokovni odsek v ljubljansko in mariborsko okrožje. Mariborsko okrožje obsega proge v bivši Štajerski do postaje Zidanmost in koroške proge do Velikovca. Ostale proge se podredi ljubljanskemu okrožju, ki vodi začasno tudi posle stiO-kovnega odseka. Dopisi, ki tičejo strokovni odsek in ljubljansko okrožje, naj se naslove: Ignacij Voje, Ljubljana, Bohoričeva ulica 8; za mariborsko okrožje pa: Alojzij Karba, Studenec pri Mariboru, Ctsta kralja Petra. Predsednik tov. Ignacij Voje zaključi nato ob četrt na 13 lepo uspelo zborovanje jugoslovanskih krščanskih železm-čariav. * * ti V petek, dne 29, t, m„ ob 7, uri zvečer je seja odseka železničarjev v stanovanju tov. J, Gostinčarja, Zalokarjeva ul. 9, Za zanesljivo udeležbo prosi predsednik. Za delavske pravice. pJs šs kaj pravice? (Z Vrhnike.) Odkar je razbita okrajna bolniška blagajna na Vrhniki, katera se baje sedaj nahaja (bolje rečeno nje denar) v Ljubljani, se dogajajo čudne stvari, pa ne v korist članov delavcev, ampak nasprotno. Naj navedem, kako razumejo gg. okrog bolniške blagajne Članstvo in pravičnost. Kot delavec sem bil zaposlen nad štiri leta nepretrgoma pri g, Kunsteljnu na Vrhniki, potem sem zbolel. Prejemal sem podporo 33 tednov. Tri tedne po milosti teh gospodov, pa mi je bila ustavljena brez vsakega vzroka. Pravila bolniške blagajne (paragraf 17) se pa čisto drugače glase, kakor gg, mislijo. Ta se dobesedno glasi takole: Če je bil član vsaj 2 leti nepretrgoma zavarovan, dobi v slučaju bolezni 52 tednov podporo. Torej pravil ne morejo zatajiti, odglasil me ni nikdo, odglasa ni nobeden sprejel, razvidno je, da le denar ne gre iz njih rok, kljub temu, da so našega denarja nesli z Vrhnike 18.000 kron, katerega sem tudi jaz kot član — delavec čez 20 let redno donašal. Storil sem vse korake, da bi dobil po pravilih zavai^valno podporo, pa vse zaman. Pismeno sem se obrnil do g, načelnika I, Bajda z vprašanjem, naj mi odgovori, kdo me je odglasil in kdo je odglas sprejel, a on molči ko grob, V obupu s številnimi otroci se vprašam: Je še kje kaka pravica. Dokler sem bil zdrav, sem rad delal vedno, a sedaj bolan in siromak na cesti, in me nihče ne vidi. Podobno temu slučaju se je zgodilo dvema mojstroma z Vrhnike, katera sta redno plačevala kot člana 43 let oba skupaj članarino, sedaj so jih, ko sta se postarala, poskušali iz blagajne iz-bacniti. Tako, gospodje okrog bolniške blagajne, ne bo šlo in ne more iti. Kdor pošteno socialno čuti, ne postopa tako z delavci-bolniki! p Kdo bi verjel. Kakor se pritožujejo vpokojenci južne železnice, niso dobili v celem dolgem vojnem času in v teh dragih razmerah še nobenih draginj-skih doklad, razun dvakrat po 80 oziroma 100 kron. Ni to dovelj. Danes je že 21, avgusta 1919, pa nas je še mnogo, ki še pokojnine čakamo, in hodimo po njej povpraševat, pa vse zaman, Skrajni čas bi bil sedaj, ko imamo tu v Ljubljani naše ravnateljstvo južne železnice, da se obrnemo do istega, da vendar že enkrat naredi red. Dolžnost ravnateljstva bi bila preskrbeti, da se pokojnina in rente pri poškodovanih pravočasno izplačajo, ter se nam nakaže draginj- ska doklada, kakor jo prejemajo vpokojenci državnih železnic. — Vet prizadetih Črna. Uradni list poroča, da ie mežiško gospodarsko društvo v likvidaciji, od drugod se pa slišijo tolažilne vesti, da gre pri računu z čez 100.000 K navskriž. Mi bi se zato ne brigali, saj so društvo prevzeli sami sodrugi, ampak firma pravi: »z ne« omejeno zavezo«, ka rznači, da stojijo člani dobro s celim premoženjem. To je naravnost pogubonosen dogodek za našo dolino. Javnost bi rada vedela, kdo je na tem polomu kriv. Glavni krivec je sedanje vodstvo in uprava. Ti naj skrbijo, da se ta greh popravi. Gospodje, nauk, oziroma zrno kratkega poročila o likvidaciji v Uradnem listu je ta-le: Lahko je delati šum za socijalizacijo, še lažje je tako stvar vzeti v roke, toda v praktičnem življenju se mora čevljar pač učiti in celo vestno izvrševanje dimnikarstva zahteva svojega znanja, Mi ne bomo navalili nobene krivde na posameznika, tudi ne bomo dolžili tega ali one* ga nepoštenja, mi konštatiramo samo, da se Gospodarsko društvo za mežiško do* lino, katerega upravo imajo v rokah sami sodrugi, nahaja v likvidaciji in s strahom pričakujemo, kdaj bo proglašeno uradno zaprtje. — Deležnik. Razne r Angleški kapital hoče obvladati plovbo na Donavi, Angleški finančni konzorcij se pogaja glede nakupa podonavskih plovnih družb. Pogajanja so že zelo napredovala. Gre za nakup vsega brodovja, vseh akcij, vseh pristanišč in skladišč po-: donavske paroplovne družbe, južno-nem-ške paroplovne družbe, ogrske paroplovne družbe in srbske paroplovne družbe. Zastopniki angleškega konzorcija, ki name-> rava na ta način dobiti monopol za plovbo! po Donavi, so se prejšnji teden pogajali na Dunaju. V petek so odšli v Budimpešto, odkoder odidejo te dni v Belgrad, kjer se bodo pogajanja končala. Rumunija, ki namerava uvesti direktni blagovni promet a Nemčijo, je sicer stavila proti temu nakupu ugovore, ki pa ne pomenjajo resnih ovir za združenje omenjenih družb pod angleško zastavo. Ne samo angleška vlada, temveč tudi Francija in Anglija odobravajo ta projekt v vsakem oziru. r Andrew Carnegie in časaiški poro* čevalcu O tem zadnje dni umrlem milijarderju je šlo od ust do ust mnogo anekdot po Ameriki. Nekoč se je odpravljal An-drew Carnegie na svoj običajni izlet na Angleško, na svoje letovišče Sldbo Castle, Sutherlandshire. Prišel je v pristanišče in namignil slugi, da bi mu iz avtomobila prinesel zadnji paket. Pred mostičem na ladjo pa je naenkrat postal. Segel je v desni žep, segel v levi žep, pa zopet zdaj v tega, zdaj v onega, a če ni, pa ni. Eden izmed poročevalcev, ki so ga prišli spremiti, da bi ž njim navezali pogovor, skoči k njemu in ga vpraša: »Ali ste kaj pozabili, Mr. Carnegie?« — »Seveda,« je odgovoril milijarder, »meni se zdi, da nimam drobiža pri sebi. Prosim, posodite mi dolar.« Ume-je se samo ob sebi, da mu je poročevalec z velikim veseljem posodil dolar, a zato je dolžnika takoj vporabil za interview. Car« negie je stopil na ladjo in odplul. Časnikarja ni posihmal več videl, dokler se ni vrnil v Ameriko. Tedaj so ga spet obsuli poročevalci. Nekoč stopi k njemu časnikar ter ga vpraša: »Mr. Carnegie, ali nimate morda pri sebi dolarja?« — »Dolarja? Kaj bi radi z dolarjem?« — »Jako rad bi kupil jeklarsko akcijo — in ker sem Vam ravno pred enim letom na tem mestu posodil dolar...« — »Oh, saj res! To ste Vi! Vidite, popolnoma sem pozabil. Nate ga. A poslušajte me, mladi mož, ne kupujte rečene akcije, Jako slab trgovec ste. Prvič bi mi ne smeli posoditi dolarja kar tako na slepo srečo, a drugič se dandanes ne posoja brez obresti, Kako pa če bi Vam bil dolg utajil?« — »Potem bi ne mogel vsaj misliti na to jeklarsko akcijo,« 1 r Kritičen delavski položaj na Angleškem, Četrtletno izvestje generalne zveze angleških strokovnih organizacij priobčuje opomin vodstvenega odseka, Iti napoveduje, da bo razdobje od meseca novembra tega leta do maja drugega leta v gospodarskem pogledu zelo kritično in da more postati tudi usodepolno, ako odločujoči faktorji končno ne spregledajo in se produkcija ne pospeši ter poveča. Stavke, katerim bi se bilo dalo tudi izogniti, so se vprizorile prenagljeno, zakladi Zveze so se trošili brez vsake koristi in gibanje je bilo naperjeno v resnici bolj proti splošnosti, kakor proti kapitalistom. r Konec vojaške slave. Kakor poroča list »Times«, je bil del zaplenjenih nemških vojnih ladij prodan dne 14. julija na javni dražbi. Med drugimi je bila prodana križarica Bismarck ter oborožene obrežne ladje: Frithjof, Beoroulf in Hagen. Na Angleškem so začeli sploh razprodajati zaloge, ki so jih nagrmadili zadnja leta v vojne namene. Po poročilu »Manchester Evening News« je prodala vlada 12 milijonov yardov balonovega ovitka, čigar cena znaša po sodbi tekstilnih strokovnjakov 1 milijon funtov šterlingov. Ta ogromna zaloga je zdaj v rokah manchesterskih trgov- cev, ki jo rabijo za napravo moških srajc in dežnih plaščev, r Hipnoza mu je vrnila spomin. Angleški zdravnik dr, Wilham Brown v Londonu Je nedavno predaval o naslednjem zajemljivem slučaju: Angleški voiak-pešec je izgubil ob nekem naskoku pri Yprih govor in spomin in v desni roki ni čutil nič moči. Pozneje se je vojaku vrnil sicer govor, ali spominjal se ni na nobeno reč razen na to, da ga je bil puh močno treščil ob tla. Dr, Broivn ga je hipnotiziral in mu je velel povedati vse, kar se mu je na bojišču pripetilo. Vojak je začel silno kričati, kakor bi pripovedoval sredi bojnega viharja, Obračal se je na vsakega tovariša ter ga je izpraševal to in ono in iz kretenj je bilo s ideti, da se bliža granata. Vojakovo obličje je razodevale bojazen in paniko. J»o je vojak v hipnoz: vse povedal, na kar se prej bdeč ni mogel spomniti, ga je dr. Brown predramil, V roki je zopet čutil moč, da se je nasledn-i dan sam lahko obril ia tudi spomin, ob katerega je bil prišel pn Yprih, se mu je vrnil, r Židi med boljševiki. Evo nekaj podatkov: Najprej je bil na Ruskem komisar Čičerin, glavni činitelj pa Radek-Zobel-sohn. Gospa Zobelsohn-Radek-Unschlicht se vozi v gledališče v pravljični obleki, za briljante v njenih ušesih bi se kupilo najlepše posestvo tudi pri današnji draginji. — Trocky reete Bronstein pred vojsko politični emigrant v Galiciji, potem v Ameriki, se je vrnil na Rusko 1. 1917 popolnoma suh. Zdaj je velik bogatin. Pravijo mu krvavi rabelj. Z njim jezdi močnejše spremstvo, kakor je jezdilo s carjem — browning pred njim, browning niim. V neprestanem strahu je pred ate lati, vsakemu, kateri se mu ne zdi dovolj zanesljiv, napiše potni Kst v večnost. V juliju t. 1. je plačal v cvetlični trgovini v Moskvi v 14 dneh 45.000 rubljev za cvetlice dvema damama. Za priložnostne darove ima cele zaboje draguljev. Odkod? Bil je revež, Zinovjev, poglavar petrograjrk>h komunistov, je bogat- Steklov, Sverdlov, Jofle, Komenev, Rakovski itd., sami psevdoni-mimi, prava njih imena se končujejo na —« »bluht« ali »stein«, ima jo polne žepe. r Uničevalno pobijanje govedi v sovjetski Ruski. Boljševiški časopis »Dere-venskaja Bednota« toži, da v nekaterih krajih, sosebno v samarski guberniji, kmetje popolnoma uničujejo svojo goved. Bogati kmejte se boje, da jim bodo govedo boljševiki vzeli, siromašni pa upajo, da bodo dobili goved od bogatinov, če ne bodo sami imeli v hlevu nobenega repa. In zato nespametno pobijajo bogati in siromašni kmetje krave, ovce, prašiče ter ne prizanašajo niti mladičem, tako da bodo kmalu cele prostrane ruske pokrajine brez govedi in drugih domačih živali. Kaj pa se to pravi, si vsakdo lahko misli. r Kako je na Japonskem, Svetovna vojska, ki se je Japonska aktivno skoraj pi udeležila, je tudi deloma segla s svojimi učinki v gospodarske odnošaje države vzhajajočega solnca. Demokratične težnje ter odpor konservativnih slojev, ki so se nedavno pojavili pri vprašanju ratifikacije mirovnega dogovora, so povzročili politično negotovost ter zvišanie življenjskih potrebščin, tako da je notranji položaj japonske države jako resen. Cena rižu, po katerem se ravna cena vseh drugih pridelkov, je danes 56 jenov za koku (t, j. 74.81 kron za 100 kg predvojnega kurza), kar pomeni trikratno zvišanje predvojnih cen. Japonsko vlado skrbi bližnja bodočnost. r Kako so kradli boljševiki na Slovaškem, lahko posnamemo iz ovadb, ki jih je podala deputacija iz slovaškega Lučema čehoslovaškemu predsedniku: Boljševiki nam niso odvlekli samo vse gotove izdelke in sirovine, ampak so uničdi tudi velik del tvorniške opreme in oropali vse blagajni-ce. Iz treh tvornic za lošč so odpeljali 102 vagona gotovega blaga, 12 vagonov drv, 4 vagone cinka, poleg živil, gonilnih jermenov. elektromotorjev, avtomobilov in konj. Iz tvornice za gospodarske stroje so odvlekli 992 voz in 13 vagonov desk, iz ste-klamic 38 vagonov drv, iz žganjarnic 4701 hektoliter špirita, 7 velikih voz in 74 železnih sodov. Najbolj oropani ste dve tekstilni tvornici, med njima ima ena sama škode na gotovem blagu za 26 milijonov kron, a poleg tega še za pet milijonov kron strojev, ki so jih boljševiki odpeljali. Neka tekstilna tvornica ie bila prisiljena oddati 45 vagonov volne, 1? vagonov sukanca, 5 vagonov premoga, 50 različnih strojev, zaloge kemika1ij, kakor tudi 73.859 m blaga. V steklarnici v Vlčovi Rimakovi in Zlatni so razbili 22 in pol vagona steklenih izdelkov, Poleg vse te škode, lci so jo napravili, so se boliševki polastili še tvorniških blagajnic, plačevali so delavcem ogromne mezde in r»o gnali plače do bajne višme, tako da je ramo ra; hdanje 6 vagonov drv stalo 7099 K. r Odlikovanja ra člstofo, Amerikanci so praktični ljudje. V Palestini so se lotili težkega dela, da se^ianijo ondetno prebivalstvo. ki r,- ! 1 ’ ' vode,'s predpisi hi- gijene in ,v ’ ’ rc 'ivalstvo delijo pilo, ur' > • . krVče in nadzorujejo čr>> 'e. Kdor je posebno poslušen in priden, prejme po vojaškem načinu odli- kovanje v obliki zvezde. Ta sistem se je baje obnesel. Prebivalstvo in posebno otroci se kosajo v čiščenju, da dobe odlikovanja. Pač bolj pametno deliti odlikovanja za čiščenje kot za moritev. Jaz bi dal svetinjo vsakomur, ki dokaže, da ni verižnik. r Za zakonito ureditev alkoholnega vprašanja, Te dni je ožji odbor, ki je bil izvoljen na vladni enketi o alkoholnem vprašanju v Zagrebu, dovršil svoje delo in predložil svoje mnanie o nedavni raredbi, ki ureja prodalo in točenje alkoholnih pijač. Mnenje slove; 1, Mladostna dčilci žganja smejo dati posameznemu gostu na dan največ dva decilitra žgan h pijač; kršitelji naj se kaznujejo. 4. Od sobote zvečer do pondeljka ob 11. uri dopoldne je treba zabraniti vsako točenje žganih pijač in kršitelje kaznovati. 5, Točke 2. — 4. naj se raztegnejo tudi na klube (čitalnice in podobno), ki imajo dovoljenje za neomejeno točenje, 6. Gostilničar gostu ne sme odreči jedi, ako ne naroči pijače; kršite1) se kaznuje. — Omejitev količine vina in piva ter omejitev časa za točenje je spričo gornjih odredb in jamstva Zveze gostilničarskih zadrug, da bodo delovale v tem duhu, praktično nepotrebna. — Ako pomislimo, da je to mnenje uspeh sporazuma, pri katerem so sodelovale poleg Sociološkega društva, Društva abstinentov, Društva za pobijanje spolnih bolezni — tudi organizacija interesentov: Zveza g jstilni-čarskih zadrug, Zveza trgovcev, Zadruga branjevcev in Zveza industrijalcev, potem moramo priznati, da »e protialkoholna mi- Konj je poginil na ulici. Sredi solnčne-ga opoldneva se je vspel, padel na tla in se zapenil ter prenehal živeti. Steklene oči so zrle motno, konjski zobje so se čudno režali, muho so sedale na odprte nosnice, otroci so mu igraje stopali na noge in trebuh, O tem so poročali časopisi. Notica je bila pisana v tonu, ki je pričal o visoki morali človeštva in o dobri srčni vzgoji. Kar se je zgodilo to noč, ni vredno sočutja. Propalica, ki je šla mimo in pela grdo pesem, je utihnila in se zamislila. Sredi ulice, ki je bila razsvetljena le od enega konca z medlo plinovo svetilko, da je ležala malodane vsa v dolgi gosti senci oprti na stene rjavih krivuljastih hiš, je stal nevprežen voz tik za širok ost človeka velikega trotoarja, pred hišo, kj ni bila videti hiša premožnega človeka, a je kazala na prvi pogled vse znake solidnosti. Vrata so bila trdno zaprta in zaklenjena, skozi pisana zagrinjala v oknih je padalo nekaj beraške svetlobe na voz in na ljudi, ki so postajali krog voza, gledali, ugibali, prihajali in odhajali, vedno novi, vedno radovedni, z nasmeškom na licu in so zmajevali z glavo. Ko so stopili v gostilne, obsijane z žarko lučjo in toploto, prenapolnjene z duhom vin in jedi, so vse pozabili, Stražnik ,ki je meril ulico s počasnimi koraki od začetka do konca, se je vrnil točno vsakih deset minut, postal ob vozu, premotril vedno kak nov predmet z veščo natančnostjo, obrnil se, šel zopet do konca in se vračal... Na tleh ob vežnih stopnicah je čepela žena z rokama pod predpasnikom in z glavo, ovito v veliko ruto, v nedrijih ter se borila z nemirnim spanjem. Na ojnicah je sedel mož. Rokž je imel prekrižane, klobuk mu je visel na oči, gledal je v tla, v nerazločno belino kame-nitega tlaka in mislil« Njegov starikast obraz, začrnel, z velikimi in temnimi brki se je zavzel tupa-tam, kot da posluša nekaj, kar se mu zdi nezaslišano. Potem je stresnil z glavo, kot da ugovarja komu. Zganil se je, da je voz zaškripal. Ozrl se je za hip po njem. Bil je naložen do vrha z vsem siromaštvom, ki polni ozka stanovanja delavskih družin. Toliko bogastva, da gre na navrhan voz, ki ga vleče par konj. Omara in posleljnaki, miza in stoli. Vse je že zdavnaj izgubilo svoj ubožni blesk. Bogve, kdo j je delal vse to, za katere groše je bilo kupljeno in pri katerem starinarju? Med cunjami in škatljami so ležali lonci in ponve, vse vprek. Košare in prazne steklenice, nekaj drv in sekira... Vse do najmanjše podrobnosti, do kopice knjig, ki jih je vrgel lastnik v sredo med šaro. Vsak košček tega uboštva je pripovedoval dosti glas- sel pri nas postala tako močna, da smemo z zaupanjem pričakovati ozdravljenja našega naroda od njegove najtežje boiezBi: alkoholizma. r Pritožbe pomorskih kapitanov. O priliki italijanske okupacije jugoslovanskega primorja so vsi hrvatski pomorski kapitani podpisali izjavo, da pod italijansko zastavo nočejo pluti. Zato so vsi brez službe ostali. Nekaj mesecev so dobivali od države nekaj podpore, a sedaj so že več mesecev brez vsake plače. Mnogi izmed kapitanov so oženjeni, večinoma vsi pa brez premoženja. Njihov položaj je neznosen, ne samo iz gmotnih razlogov, nego tudi zato, ker so to večinoma mladi, kr°pl