Štev. 3. Kako moramo svariti otroke. Otroci niso zmožni najti vedno pravega, zato neštetokrat store, kar bi ne smeli storiti in vzgojitelj je primoran, jih svariti. Svarenje se mora ločiti od kreganja, ker drugo prištevamo že h kazni. Pri s varen ju mora vzgojitelj paziti na troje. Prvič naj svari vedno z glasom prijaznega poučevanja, drugič pazi in vpošteva naj pomote, slabosti ali nevednost, in tretjič, če je več stvari naenkrat za svariti, naj ne združi vseh skupaj, temveč izboljšuje drugo za drugim. (Vzgojitelji si tudi olajšajo svarenje, če ne izpregovore besedice več, kakor je neobhodno potrebno. Če zahteva otrok pojasnila, mu ga je radovoljno vselej dati in pri resnejših stvareh mu vse na-itanko razložiti. Otroku mora postati popolnoma jasno, kaj je zagrešil, kaj je napravil napačnega. Govoriti moramo z glasom, s katerim ga navadno poučujemo. Če smo otroku enkrat kako stvar razločili in ga poučili, da je napačno, ni potreba isto ponoviti še v drugič ali celo v tretjič. Ako smo na primer enkrat natanko in nazorno povedali otroku, kako nevarno je, če vtika iglo v usta, mu mora zadostovati za vselej. Če pa iz navade ali brezmiselno zopet vtakne iglo v usta, mu je nevarnost ž znana, potem niso potrebni več dolgi govori, zadostuje, če rečemo le na kratko: ne vtikaj igle v usta. Otrok bo takoj razumel in storil, kar mu je zdaj umevno. fAko nas slučajno pogleda, zadostuje migljaj in vsaka beseda je odveč. ! Starši le premnogokrat spregledajo otroku slabosti, v mislih, kdo bi vedno svaril ali iz malomarnosti ter puste rajši otroke same, da nimajo vedno vzroka, jih svariti. To je napačno, sebi in otro- V Ljubljani, dne 19. marca 1914. kom s tem škodujejo. Glejmo vedno po otrocih in posvarimo jih, če vidimo napake. Ni se bati, da bi postalo iz tega preveč zamere in nemira v hiši, ako vpoštvamo prvo točko, toda ta hoče in mora biti vedno zvesto izpolnjena. Vse moramo videti, toda le to svariti, kar ni prav in kar ni tako, kakor smo zahtevali. Če se gre zato, odvaditi otroku slabe navade, storimo najbolje, ako zbolj-šujemo najprvo nevarnejše in potem polagoma druga za drugo, ker le tako bomo dosegli svoj smoter, saj dajo slabe navade staršem največ opravka, ker se dostikrat zelo težko odpravijo. Premnogokrat zato, ker nismo zadeli pravega pota, kar ni vedno najložje. Najhitreje najdemo pravo pot, če otroke opazujemo, jih poučimo in spomnimo na njih razvade brez vsakih dolgih govorov in nikdar jenjajočih se godrnjanj, s katerimi otroke popolnoma oglušimo. Česa se mora naučiti otrok v prvem in v drugem letu. V prvem letu naj se nauči otroke spati brez vsake razvade, kakor: zibanja, voženj a, nošenja. Noči tudi hrana ne sme prekiniti. Vdrugem letu naj se nauči otrok hoditi, govoriti in predvsem snage v postelji in povsod. , ^ Kako si olajšamo trpljenje. V pismih rimskega učenjaka Sene-ca najdemo naslednje misli. Vsaka bolezen se lahko potrpežljivo prenese, ako zaničujemo morebitno ločitev, ki nam jo obeta. Svoje trpljenje sam ne povečuj in ne obtežuj se s tožbami. Lažja ti bo bridkost, če je domišljija ne poveča in če se tolažiš z besedami: »Saj ni nič«, ali vsaj: »Saj je malenkostno, hočem Leto V. vztrajati.« Bridkost ti bo lahka, ker jO sam smatraš za lahko. Vse je odvisno od domišljije, po njej se ne ravna le častilakomnost in grabežljivost, mi trpimo tudi bolečine, ki jih povzroča domišljija. Vsak je v isti meri beden, v kateri si sam domišljuje biti beden. Jaz menim, vse tožbe čez minule bolečine naj se opuste, istotako izrazi, kakor: »Tako slabo se mi še ni nikdar godilo.« »Koliko muk in trpljenja sem že jaz prebil.« »Nikdo ni verjel, da bom še kdaj ozdravil.« »Kolikokrat že-zdravniki niso več upali z menoj*« Tudi če je to vse res, saj je že minulo. Kaj pomaga zopet osvežiti prebolele bolečine in ostati v trpljenju, če smo trpeli. Ali je tako4 prijetno praviti, kaj smo doživeli bridkega, saj je vendar naravno veseliti se, ko je vsega hudega konec. Dve stvari preženi, strah pretečega zla in spomin minolega hudega; prvo do nas še ni prišlo, drugo pa je že mimo nas. 0 88888888888888880888888088000088888800008880880888088888 Kuhinja Ponvičnik (šeberle) iz suhega svinj-skega mesa. Mešaj 5 dkg surovega masla ali masti, primešaj dva rumenjaka, dve stari v mrzlem mleku namočeni in prav na lahko ožeti zemlji, 2 do 5 dkg sesekljanega kuhanega svinjskega mesa, sneg dveh beljakov, žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja in par zrn soli; vse narahlo premešaj in stresi na pomazano pekačo (pleh), razravnaj testo za prst na debelo po pekači in peci v srednje vroči pečici 10 do 15 minut. Pečenega zreži na poševne štirivoglate kose, stresi jih v skledo in zlij nanje čisto juho. Zeljnata juha. Zreži na debele rezance pol srednje velike zeljnate glave, jo operi in jo duši v kozi na 4 dkg masti s par koščki čebule. Ko se zelje duši že pol ure, je potresi z malo žlico moke (2 dkg); ko se moka malo zarumeni, prilij 1 in pol litra mrzle vode in dva srednje debela na male kocke narezana krompirja, osoli, pridaj za ščep popra in kuhaj še pičlo uro. Tudi jo lahko zaliješ, ako imaš kako slabejo juho, na primer od kosti. Sirovi rezanci. Deni na desko pol litra moke, pol litra sira (mohanda), eno jajce in nekoliko soli ter napravi precej trdo testo, če je pa sir bolj moker, moraš pa še prid jati moke. Nato razvaljaj testo za nožev rob debelo ter zreži na 4 voglate krpe s koleščkom, ki ga imaš za drobljance (flancate). Kuhaj jih v slani vodi (vode naj bo toliko, da lahko vro) 10 do 12 minut. Nato jih od-cedi in zabeli s surovim maslom ali mastjo, v kateri si zarumenila za žlico krušnih drobtin. Cesarski zapečenec z jabolki. Namoči v mrzlem mleku dve veliki ali tri male stare žemlje. Ko se zmehčajo, jih ožmi. V skledi pa zmešaj 3 dkg surovega masla, 3dkg sladkorja, 2 rumenjaka, eno žlico kisle smetane, nekoliko drobno zrezane limonine lupine, pridaj ože-te žemlje in še mešaj. Nato pridaj eno osminko kg olupljenih na listke narezanih jabolk, dveh beljakov sneg in dva dkg drobno zrezanih mandeljev. Nama-ži tortni obod, ga potresi z drobtinami in stresi vanj mešanje, razravnaj z žlico testo in je postavi v srednje vročo pečico, da se speče (pičle pol ure). Ko je pečen, ga pomaži po vrhu z mezgino peno in postavi še za deset minut v pečico. Pečenega pa zreži kakor torto in postavi gdrkega'tla mižb (šest oseb). Mezgina pena. Mešaj za eno žlico kakršnekoli mezge in eno žlico sladkorja, pridevaj počasi sneg dveh beljakov in še mešaj vsaj četrt ure. Ko je gosta, jo nadevaj na zapečenec. Krompirjevi polumesci. Deni na desko pol kg kuhanega in pretlačenega krompirja, eno jajce, eno žlico sesekljanih in razgretih ocvirkov, eno žlico kisle smetane, soli in en četrt kg moke. To vse narahlo pogneti in razvaljaj pol prsta na debelo, izkroži s krofo-vim vbodcem v polmesce, zloži jih na pomazano pekačo enega zraven drugega, pomaži jih po vrhu z jajcem, postavi jih v srednje vročo pečico in peci en četrt ure. Pečene postavi s solato na mizo ali okrog kake pražene jedi. Polenovka na laški način. Namočeno polenovko skuhaj, jo odcedi ter ji odbori kosti in kožo. Na 1 kg polenovko olupi % kg krompirja, operi ga ter nareži na listke v kozo (ki drži dva litra) eno plast krompirja, na njo naloži eno plast očiščene polenovke, zopet krompir, na krompir polenovko, tako delaj dokler imaš kaj polenovke. Med plasti pa natresi 4 stroke drobno zrezanega češnja in zelenega petei'šilja, stolčenega popra in soli. Na vrh vseh plasti pa nalij 14 dkg (malo več ko eno osminko litra) olja in tri šestnajstin-ke litra mrzle vode. Nato kozo pokrij s pokrovko in postavi v pečico, da se duši eno uro, med dušenjem jo enkrat 10i premešaj. Polenovki se prilega kislo zelje. Dušena polenovka. V lonec nalij primerno množino vode, prideni nekoliko peteršilja, korenja, košček čebule, celega popra in lovor j ev list. Lonec pristavi k ognju, da voda zavre. V to vodo deni kuhat namočeno polenovko, osoli in kuhaj 7 minut. Nato jo odstavi in pusti v kropu pokrito toliko časa, da jo rabiš; takrat jo pa odcedi in kosom odstrani kožo in kosti. V kozi razgrej za 1 kg polenovke, 8 dkg olja (malo več ko šestnajstinko litra) in tri dkg surovega ali kuhanega masla. Ko se olje in maslo razgrej e, pridaj par strokov drobno zrezanega češnja, ravno tako tudi čebule in zelenega peteršilja. Ko je čebula rumena, pridaj pest krušnih drobtin in ko se malo zarumene, še polenovko. Narahlo jo prepolji in pokrij za eno minuto, nakar jo postavi s kislim zeljem na mizo (za 5 oseb). Polenovka s smetano in krompirjem. Deni v slano vodo pol kg namočene polenovke in jo pusti, da par minut vre. Potem ji vodo odcedi, stresi polenovko na desko in ji odstrani kožo in kosti. V kozo pa deni za oreh surovega masla, zarumeni v njem košček čebulje, prideni nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja, malo žličico moke in osnaženo na koščke razdeljeno polenovko. Premešaj jo in pridaj dve žlici kisle smetane, za ščep popra in V« litra krompirjeve ali zelenjavine juhe. Kadar polenovka v tej polivki vre četrt ure, ji primešaj dva krompirja srednje debela, kuhana, odcejena in na kocke narezana. Polenovka v paradižnikovi omaki. Prevri v slani vodi % kg namočene polenovke, potem jo odcedi, stresi na desko in ji odstrani kožo in kosti. Deni v kozo 6 žlic olja, ko je vroče, zarumeni v njem tri žlice krušnih drobtin in pridaj osnaženo polenovko, jo pokrij in duši par minut; nato pridaj 4—6 žlic pretlačenih paradižnikov in osminko litra zelenjavine ali krompirjeve juhe. Pokrij in duši četrt ure. Nato pridaj dve osnaženi, drobno zrezani sardeli in ko še par minut vre, pridaj še 2—4 žlice parmezanskega sira. Jed stresi v skledo, okrog pa naloži makaronov, praženega riža s karfijolo, na kocke narezanega kuhanega krompirja ali krušnih cmokov. Vampi na olju dušeni. Pol kg kuhanih vampov zreži na tanke rezance; v kozi pa razgrej_3 žlice olja, v razgreto olje vrzi par koščkov čebule, in ko se zarumeni, stresi v olje za pest krušnih drobtin in ko se drobtine zarumene, pridaj vampe, ki jih pokrij in duši par minut; nato pridaj 3—4 žlice pretlačenih paradižnikov in duši zopet par minut; nato prilij osminko litra juhe, osoli, pridaj še za eno žlico parmezanskega sira in jih stresi v skledo, zraven pa daj makaronov, širokih rezancev ali na kocke narezanega kuhanega krompirja (med dušenjem vampe večkrat premešaj). Ako pa hočeš imeti bolj redko polivko, ji pa prilij nekoliko več juhe. Hlebčki (»tolk«) iz prekajenega mesa. Zmešaj v lončku dve jajci, štiri žlice kisle smetane, 2 žlici krušnih drobtin in dve žlici drobno zrezanega svinjskega mesa; potem deni v jajčno ponev v vsako globinico za lešnik masti; kadar je vroča, deni vanjo za eno žlico zmesi ter peči na vročem štedilniku najprej po eni strani, da se zarumeni, potem obrni hlebčke narahlo z dvema žlicama ter jih speci še po drugi strani. Kadar jih obrneš, jim pridaj še par kapljic masti. Iz tega testa napraviš dvanajst hlebčkov. Naloži jih na krožnik in potresi za olepšavo s parmazanskim sirom. Postavi jih kot samostojno jed na mizo s kako prikuho ali solato. Svinjska hladetina (žolča). Osnaži dve svinjski nogi in jih razsekaj na 4 dele, deni jih v lonec in zraven še kake telečje kosti, najbolje od glave (V«kg); nalij na nje VU vode in za žlico kisa; ko zavre pa pridaj še lovorjev list, par koščkov čebule, vejico peteršilja, celega popra in vršiček timijana; osoli in kuhaj počasi, da se meso prav mehko skuha. Potem juho precedi v lonec in pusti jo par minut, da se mast na vrh nabere. Nato vso mast z juhe poberi in jo porabi za kako prikuho. Meso kolikor mogoče odberi od kosti, deni ga v steklene ali porcelanaste skledice. Potem pa nalij na meso juhe, toliko da je meso pokrito. Postavi jo na hladno, da se strdi. Na mizo jo daj kot samostojno jed z oljem in kisom. Hladetina iz govejih in telečjih nog se ravno tako pripravi. Hladetina iz svinjskih prelkajenih nog se ravno tako pripravi, ali dlodaj še eno svežo govejo nogo, da se skupaj kuha. Golob v leči. Osnaženega goloba posoli, pretakni s slanino (našpikaj) in speci. Posebej pa skuhaj eno osminko litra leče, jo osoli in stresi na rešeto, da se odteče; v kozi napravi prežganje iz žlice masti in pičle žlice moke, mu pridaj drobno zrezane čebule, zelenega peteršilja in lečo; ko se je nekoliko popra-žilo, ji prilij osminko litra juhe, košček limonove lupine, ščep popra, pol lovor-jevega lista, žlico kisle smetane in par kapelj kisa. Ko vse skupaj prevre, stresi v skledo, na sredo leče pa naloži pečenega in na kosce narezanega goloba, okrog pa naloži krušnih cmokov. Zdrobov pečenjak (šmorn). Stresi v lonec */» litra pšeničnega zdroba in nalij na zdrob pičlega pol litra mrzlega mleka, nekoliko soli in kepico sladkorja, zmešaj in pusti, da se zdrob napoji, najmanj 1 uro. Nato vbij v lonec eno jajce, dobro vse skupaj zmotaj in vlij na pripravljeno pekačo, ki si v njej raz'grela 4 dkg surovega ali 3 dkg kuhanega masla. Postavi v pečico, da se peče četrt ure. Nato ga z lopatico obrni in naj se še po drugi strani peče 10 minut. Potem ga z vilicami zdrobi in postavi še za par minut v pečico. Stresi ga na krožnik in postavi s kuhanimi jabolki, češpljami ali kakim drugim sadjem na mizo. Sirov (mohandov) kolač iz shaja-nega testa. Mešaj v skledi 10 dkg suro- rega ali 8 dkg kuhanega masla, 1 jajce in en rumenjak ter 5 dkg sladkorja; potem prilij četrt litra toplega mleka, pridaj nekoliko soli in vzšli kvas, ki si ga pripravila iz dveh žlic toplega mleka, iz kepice sladkorja in iz dveh dkg drožja. Nato pridaj pol kg moke. Testo dobro stepaj in pusti, da vzide. Ko je testo vzšlo, ga stresi na desko z moko potreseno in ga razvaljaj mazinec na debelo. To testo položi na primerno veliko, dobro pomazano pekačo, ki ima ob kraju robove. (Pekača naj bo približno dve pedi dolga in eno ped široka.) Testo pa nadevaj s sledečim nadevom: zmešaj 15—20 dkg sira iz kislega mleka, primešaj mu 5 dkg sladkorja, dva rumenjaka, dve žlici kisle smetane, par zrn soli, za ščep cimeta, nekoliko drobno zrezanih limoninih olupkov in malo pest krušnih drobtin, ali namesto drobtin, drobno zrezanih mandeljev. Ko si nadev enakomerno razravnala po testu, ga potresi še z rozinami (za eno pest) napravi čez nadev mrežico, in sicer takole: Kar ti je ostalo testa, ga z dlanjo zvaljaj v drobne klobasice (za svinčni-kovo debelost), katere pokladaj po nadevu navzkriž eno čez drugo, da nastane mrežica, pa se vendar še nekoliko nadev vidi. Potem postavi kolač na gorko, da vzhaja eno pičlo uro. Nato ga pomaži po vrhu z jajcem in postavi v srednje vročo pečico za pol ure. Pečen kolač pa zreži na tri prste dolge in široke kose, zloži jih na krožnik, potresi s sladkorjem in postavi gorke ali mrzle na mizo. Jabolčna kača. Deni na desko Vi kg moke, med katero z nožem prav dobro sesekljaj 15 dkg surovega masla, pridaj 5 dkg sladkorja, prav malo soli, sok in lupine drobne limone, štiri žlice kisle smetane, dva rumenjaka in četrti del enega dkg (2x/2 grama) pecilnega praška ali jedilne sode. Vse to zgneti prav urno v testo, prevaljaj ga trikrat zapored in zopet zloži. Postavi ga v prtič zavitega na hladno, vsaj za pol ure. Potem ga razvaljaj za nožev rob na debelo, olupi in skrhljaj 7 srednje debelih jabolk (kislih), potresi jih s sladkorjem in cimetom, dodaj pest rozin in za pest v surovem maslu zarumenelih krušnih drobtin. Vse to zmešaj in deni na raz-valjeno testo v podobi debele klobase. Zapogni testo čez nadev najprej od ene strani, katero nekoliko pomaži z jajcem in zapogni testo še od druge strani, tako da se nadev nič ne vidi. Če je še kaj testa ostalo, ga zreži s kolescem na prst široke trake, s katerimi okinčaj kačo. Pomaži jo z jajcem in v srednje vroči pečici peci dobre pol ure. Pečeno zreži na poševne kose in potresi s sladkorjem. Smetanov štrukelj s žemeljnim nadevom. Napravi vlečeno testo iz V« kg (pol litra) moke, osminko litra mlačne vode, soli, drobnega jajca ali beljaka in za oreh surovega masla, masti ali žličico olja. Testo dobro pogneti, ga pokrij z gorko skledo, da se nekoliko spočije (vsaj pol ure). Nato pripravi sledeči nadev: Najpi'ej namakaj dve stari zemlji v mrzlem mleku, najmanj eno uro. Potem zmešaj v skledi 8 dkg surovega masla, dva rumenjaka, sok in lupine četrt limone, 8 dkg sladkorja, namočene in ožete žemlje, par zrn soli, osminko litra kisle smetane, ščep cimeta in sneg dveh beljakov. S tem nadevom pomaži opisano in razvlečeno testo, ga potresi z rozinami (6 dkg), testo zvij v zvitek, deni ga na pomazano pekačo in r>eci v srednje vroči pečici četrt ure. Nato ga polij s četrt litrom zavreleea mleka in postavi še za četrt ure v pečico, da se do dobrega speče. Pečenega zreži na poševne kose, naloži na krožnik, potresi s sladkorjem in postavi toplega ali mrzlega na mizo. Posebej v skledici pa postavi k štruklju mlečni krem. Mlečni ali vaniljev krem. Vmešaj v lončku žlico vaniljevega sladkorja (vaniljev sladkor se imenuje oni, ki mu pri tolčenju pridamo majhen košček vanilje), en rumenjak, pol dkg (noževo konico) riževe moke, in pičlo osminko litra mleka ali sladke smetane, to vse skupaj motaj na ognju, da se zgosti. Ko opaziš, da krem v lončku narašča, ga urno odstavi, da se ne zasiri. Mezgini hlebčki. Napravi na deski testo iz 20 dkg moke, 12 dkg surovega masla, 5 dkg sladkorja in enega rumenjaka. Vgneteno testo zreži na 25 enakih delov, vsakega v roki lepo okroži v hlebček, vtisni vsakemu v sredi s kuhalnico ali prstom luknjico, vsakega po zgornji strani pomoči, v raztepen beljak in zmes, ki si jo pripravila iz drobno zrezanih lešnikov (za eno žlico) in pol žlice sladkorja. Pokladaj hlebčke na pomazano pekačo, za prst eden od drugega in jih peci v srednje vroči pečici pol ure. Ko so pečeni, deni vsakemu v luknjico za pol žlice mezge in postavi gorke ali mrzle na mizo. Jabolčna kača s knajpovo moko se napravi ravno tako, kakor jabolčna kača s pšenično moko. Hiša luaaauoaaaaooaaaaaaaaaaooaaa Vpliv obleke na zdravje. Ljudje, po-večinoma ženske, zbirajo obleko kakor jo prinaša moda, čeravno ista premno-gokrat zgreši pravo pot. Naloga obleke je zravnavati vnanji mraz oziroma toploto s toploto telesa. Pač jS povzročilo spoznanje, da je zrak, svetloba in telesno delo bolj koristno našemu zdravju, kot najboljši čaji in mazila, v zadnjih letih mnogo spremembe v obleki. Na pravilno delovanje naše kože se pa vendar še premalo ozira. Mi moramo vedno paziti, da podpirata snaga in obleka neobhodno potrebno dihanje naše kože, ki je za zdravje prepotrebno. Obleka ima prvič nalogo zadržavati toploto našega telesa in drugič privajati telesu zadostno množino svežega že pogretega zraka. To se dogaja skozi obleko in je odvisno od kakovosti obleke. Skoraj brez pomena je pri tem vr- sta blaga, iz katerega je narejena vrlina obleka. Svila, platno, bombaž, volna, usnje iste barve se ne razločujejo mnogo po svojstvu sprejemati toploto in jo zopet oddajati. Vse drugače pa je, če je obleka različne barve. Лко vzamemo za belo obleko sprejem toplote 100, znaša za svitlorumeno 102, za temnorumeno, rožnato in svitlovijoličasto 140, svitlozeleno 155, temnozeleno 168, temnordeče 165, svitlomodro 198, temnomodro 204 in za črno 208 stopinj. Od tkanja blaga pa je odvisno, kako blago prepušča zrak. Ko-žuhovina sama ne zadržuje toplote našega telesa, toplota se vjame v dlaki in med dlako, predno pride vnanji mrzli zrak do našega telesa, se počasi spoji s toplim zrakom, ki je shranjen v dlaki kožuhovine. Telo ne čuti mraza, med^ tem ko se zrak vendar vedno menjava. Blago vi, ki so po tkanju podobni kožu-hovini, delujejo na isti način in obvarujejo telo pred neposrednim mrazom.; Volneni blagovi, ki imajo polno majhnih dlakic in še dobro lastnost, zgostiti vodene pare, silno zadržujejo prehla-jenje telesa. Blagovi, kakor n. pr. platno, s svojo gladko površino, se hitro navzamejo vlage in jo zopet naglo oddajo ter s tem pospešujejo prehlajenje. Zato so blagovi iz bombaža (pavole) tako hitro izpodrinili plat. perilo. Blago iz bombaža, ki je tkano na način platna, se najbolj prileže našemu telesu, medtem ko se priporočajo platnene srajce le za ponoči in ljudem, ki nimajo prilike večkrat na dan se spotiti. Ljudje pa, ki veliko delajo j^Jti, ^podajaj o na utrudljiva pota, naj noši j o perilo iz dobrega bombažastega blaga. Pač je prištevati v prvo vrsto perilo iz ovčje volne, ker zadržuje toploto, odvaja vlago in prepušča zrak, toda le toliko časa, dokler ni prepoteno ali oprano. Po večkratnem pranju oziroma prepoten ju pa zgubi volna svoje dobre lastnosti, ker se tako zgosti, da ne prepušča ne vlage ne toplote. Dobra, dovolj široka, ne preozka snažna spodnja obleka je za naše zdravje velike važnosti in če ona zadosti vsem zahtevam našega telesa, potem se vrhna obleka že lahko zbira nekoliko po modi. Kako moramo prati in škrobiti moške srajce, ovratnike, zapestnice ln na-prsnike. Zgoraj našteto moško perilo je včasih tako zamazano in prepoteno, da ga z najboljšo voljo samo z drugim perilom ne moremo čisto oprati. Zato ga zberemo, spnemo po več ovratnikov ali zapestnic skupaj, da se pri pranju ne razgube in namočimo v mrzlo vodo, najboljše v deževnico. Namočeno pustimo črez noč, da se škrob (šterka) popolnoma razmehča, nato jih dobro namilimo (nažajfarno), skrbno mencamo in izžemamo, da spravimo, kolikor je mogoče, vse madeže že zdaj iz perila, potem jih dobro izperemo, zopet namilimo in skuhamo v lugu, ki smo ga pripravili iz pepela bukovih drv ali kupili v prodajalni. Luga se strese toliko v vodo, da se čuti ista med prsti mastna. J li Čimbolj je bilo perilo prepoteno, tem-dalje časa ga moramo kuhati, včasih celo eno uro. V lugu ga pustimo toliko časa, da se ohladi, potem ga zmencamo in vlijemo črez vroče vode, kateri smo dodali par žlic petroleja. Petrolej obeli posebno zaprano perilo. Nekatere gospodinje in v pralnicah belijo perilo s klorovim apnom, male množine toliko ne škodujejo, večje pa sčasoma perilo popolnoma pokončajo. Da odstranimo duh petroleja, izpiramo perilo najprej v vroči, potem še v mrzli vodi. Zadnji pridamo nekoliko, ne preveč, dobro raztopljenega modrila (plavila). Najlepše oprano perilo lahko popolnoma pokvarijo madeži neraztopljenega modrila. Ako ne moremo posušiti perila na solncu, ga obesimo na zračen prostor, kjer ni prahu. Le lepo oprano moško perilo se lahko lepo škrobi in zlika. Madeže od rje ne spraviš s petrolejem, te moraš odstraniti predno namočiš perilo. Raztopi v pol kozarcu vrele vode žlico detelove soli (Kleesalz), vanj namoči madež in ga drži toliko časa v vodi, da se zgubi, nato ga takoj dobro izperi v mrzli vodi. Detelova sol zelo škoduje tkanini, torej ne čakaj z izpiranjem, če imaš več madežev za odstraniti, pripravi si škaf vode, v katerega mečeš že ščisteno perilo. Ako hočeš perilo škrobiti, postopaj na sledeči način: Namoči v 1 litru mrzle vode 16 dkg lepega riževega škroba, to mešaj s čistim prstom tako dolgo, da se popolnoma raztopi, potem pridaj za žlico boraksovega praha, ki si ga raztopila v dveh žlicaft^Hrrele 'vode! Če škrob ninpfcpo^ndma^aztopljen, ga precedi skozi snažno rutico. Najprvo naškrobi ovratnike, ker morajo biti najbolj trdi, škrob pa postane redkejši, čimdalje pomakaš perilo vanj. Vsak kos, ki ga škrobiš, večkrat namoči in izžemi ter premencaj v škro-bovi vodi, če ni tudi srednje blago premočeno, se pri likanju odloči od vrhne-ga blaga. Ko je dobro naŠkrobeno, trdo izžmi in naraviiaj dotični kos, ga položi na snažen prt in črez položi prt, tako da je cel ovratnik ali zapestnica med prtom. Srajce škrobi previdno le tam, kjer hočeš imeti trde. Škrobeno perilo likaj z zelo vročim, čistim likalnikom, če le mogoče pri odprtem oknu, ker je razgret zrak od likanja zelo škodljiv, posebno če imaš li-kalnik razbeljen z ogljem. Lepo zlikati se da le ono perilo, ki je ravno prav škrobi j eno in ravno dovolj vlažno. Za to je treba vaje. Presuho perilo ostane kljub likanju tupatam zgrbljeno. Ako je perilo premokro, pa ostaja škrob rad na likalniku in če je ta razbeljen, škrob na njem zarjavi in celo začrni. Če se je zgodilo kaj takega, vzemi železo iz likalnika, umij likalnik ter deni čez nekaj časa železo zopet vanj. Potem pa potegni ž njim po voščenem papirju in nato po kaki krpi, nato šele začni iznova likati. Voščen papir si narediš, ako deneš med polo papirja nekoliko belega vo-12 ska in potegneš po njem z vročim likalnikom. Vsak kos, ki ga hočeš zlikati, najprvo zbriši s čisto krpico, naravnaj in likaj ovratnike in zapestnice najprvo narobe, potem še na lice, trdno in počasi tako dolgo, da sta obe strani popolnoma suhi. Pri celi srajci zlikaj najprej napleč-nik narobe, potem na lice, nato zapestnici, rokave, stan in naposled ovratnik in oprsje. Oprsje podloži prej s flanelo, da se ne sprime na že zlikan stan, ter da postane lepo gladko. Potem drgni s čisto rutico od vrata navzdol, da nai'avnaš robčke, nategni oprsje ter ga likaj na lice od spodaj navzgor, počasi, da se pod železom suši. Robčke privzdiguj, dokler je oprsje še malo vlažno, s koščeno paleico ali tudi z vlasnico. Zlikano perilo obesi še na solnce ali okrog peči, da se popolnoma posuši. Da se škrobeno perilo lepo sveti, ga, ko je trdo zlikano in se je še na solncu ali ob peči docela posušilo, še enkrat likaj. Vzemi vsak kos posebej, pobriši ga naglo in nalahko z mokro krpico preko trdih delov, toda samo toliko, da se nekoliko zmoči gornje blago. Potem potegni s srednje vročim likalnikom večkrat po dotičnih delih in deni perilo še nekaj časa na solnce. Nikdar ne spravljaj perila, če je še vlažno in predno ga nisi skrbno pregledala, ali ni morda kaj poškodovano. Takoj pri likanju de vaj vse raztrgano na poseben kup ali v košaro ter ga potem kakor hitro mogoče popravi in za-šij. Tudi majhnih luknjic in pretrganih niti ne smeš prezreti, če hočeš, da ti ostane perilo dolgo časa v rabi. Perilo, ki ga redkokdaj rabiš, pre-sušaj večkrat ter ga včasih pregani, da ne začne razpadati po gubah. čiščenje velikih preprog je pogostokrat radi pomanjkanja prostora v hiši zelo nerodno. Očistijo se lahko kar v sobi brez dviganja prahu s kuhinjsko soljo, katero se gosto potrese na preprogo in skrtači. Sol ne dviga prahu in lepo osveži barvo preprog. Po zimi se z istim uspehom, kakor s soljo, porabi lahko sneg. Seveda je te vrste čiščenje porabiti le včasih, ob lepem solnčnem vremenu je pa boljše, če se nese pre^ proge na prosto in jih tam dobro iz-praši. Novo tapetirane sobe največkrat neprijetno kislo diše po močnatem kle-ju. Duh se izgubi, če postaviš čez noč v zaprto sobo žrjavico, na katero si potresla dve pesti brinjevih jagod. Žrjavico moraš imeti na glinastem ali železnem podstavku, da je varno pred ognjem. Zjutraj prezrači sobo, najbolje če odpreš za eno uro vrata in okna, da je prepih. Soba bo potem bi'ez vsacega duha. če dobi z usnjem prevlečeno pohištvo mastne madeže, jih odstrani na sledeči način: Omoči gobo v vinski je-sih in ž njo zdrgni usnje parkrat prav dobro. Ako je prevleka iz bolj svetlega usnja, postane madež grdo temen, kar te pa ne sme ustrašiti. Čez pičlo uro bode izginil popolnoma. Noži in vilice, če jih umivaš v prevroči vodi, se kmalu iztaknejo iz ročajev. Ako si ne znaš pomagati, si lahko nad pokvarjenim namiznim orodjem vedno nejevoljna. Popravi se tako-les Drobno stolčenemu kolofoniju primešaj nastrgane bele krede, stresi zmes v ročaje, razbeli iztaknjene vilice ali nože in jih vtakni vanje. V par minutah ti drže zopet trdno. Dober klej za lepenje raznih ubitih stvari iz porcelana najde vedno porabo v gospodinjstvu. Posebno dober se naredi iz 4 odstotkov steklene vode in iz drobno stolčenega rumenega kangel-cukra. Poslednji se raztopi v omenjeni tekočini. Posamezne koščke moramo dobro segreti, zvezati in obložiti tako, da se prilepljeni deli trdno skupaj drže, ter nepremično en dan ali dva pustiti v tej legi. Pločevinaste posode, ki jih rabimo za vodo, navadno kmalu začnejo puščati. Luknjice se dado dobro zamašiti s steklarskim kitom, kateri prav trdno drži, posebno če se zakitane luknjice še prepleskajo z oljnato barvo. Prav posebno poraben v gospodinjstvu je klej za popravo stvari iz gumija, kakor: čevljev, podpetnikov, plaščev itd. Naredi se tako-le: Napolni stekle-ničico z malimi koščki gumija, vlij vanjo do tri četrtine bencina, trdno zamaši in pusti par dni, da se bencin z gumijem spoji. Potem steklenico večkrat dobro stresi in zopet pusti par dni, da postane zmes gosta kakor med. Šele tedaj je klej gotov in poraben. Razpoke na podu so navadno skrivališča raznega mrčesa in bolezni po-vzročajočih bakterij. Zelo pametno je tedaj vse razpoke zamazati s klejem, ki se naredi iz žganega mavca in mizarskega kleja. Lim se skuha in zmeša z mavcem ter z vročo zmesjo zamažejo razpoke. Kožuhovina se zelo lepo očisti, če se jo potrese z otrobi, ki so segreti na 40 stopinj C. Razgreti otrobi se drgnejo po kožuhovini, potem pa s palčico narobe stepa tako dolgo, da se odstranijo otrobi in prah. Na ta način očiščena kožuhovina postane zopet lepa, kakor nova. ^ggggp'^ggSSgBSggffigSgSSSggggggggigggSgggSBggp^gEgg?' Zdravje 1ППСШСЗПШ гаппсапспаспапппаспсЈпаппппопопоп Zdrave noge. Le redki so ljudje, ki imajo popolnoma zdrave noge. Pokvarijo si jih navadno že v zgodnji mladosti, največkrat prav lahkomiselno. Ko so se pojavile bolečine in se je pokvarila že oblika noge, tedaj bi vsak rad popravil zamujeno, a večkrat je za to že prepozno, in vendar se le z zdravimi nogami lahko hodi. Ker se enkrat pokvarjena noga ne da več popraviti, zato je dolžnost starišev otrokom, ki imajo tako mehke nožice, vestno izbirati čevlje, in le take kupiti, ki se popolnoma podajo obliki noge. Črevelj ne sme biti preozek, če tišči, зе mora takoj popraviti. Pri previsokih petah zleze noga naprej, prsti se skrčijo in stisnejo tembolj, če je usnje spredaj še ozko. Črevelj tudi ne sme biti preširok, ker se noge v prevelikem črev-lju pravilno ne more opirati, tudi povzroča z drgnjenjem usnja žule ali celo rane. Dobro je obutev večkrat menjati, da pride, kolikor mogoče veliko zraka do noge. Za noge s slabotnimi členki so boljši visoki kakor nizki čevlji. Male bolečine na nogah, ki jih s početka niti ne upoštevamo, lahko za-grene sčasom človeku marsikatero uro, zato je boljše iste previdno, a temeljito odpraviti. Trda koža ali kurja očesa, ki nastanejo od dolgotrajnega, vedno se ponavljajočega, četudi lahkega pritiska usnja, se morajo najprvo zmehčati v topli vodi ali s tem, da privežemo nanje li-monovo rezino. Če se po kopelji ne dado izluščiti s topim nožičkom, se jih večkrat namaže z lOodstotnim salicilo-vim kolodiunom in položi nanj obliž (flašter) iz salicilovega mila. Potem se umije noga z vodo in milom ter previdno izreže debelo kožo. Pri izrezovanju moramo zelo paziti, vsako ranje-nje na nogi je silno nevarno in lahko postane opasno. Da se ne naredi zopet kurje oko, daj na izrezano mesto plast jombaževine (bate), da zadržuje pritisk isnja. Zelo bolestni so zaraščeni nohti. Kdor jih ima, mora nositi spredaj ši-oke čevlje. Nekoliko se olajšajo bole-Sine, če se vzdigne noht in zatlači spo-iaj prav malo salicilove bombaževine. foht izreže naj vselej zdravnik, ki ma-o operacijo lahko izvrši brez vsake bo-ečine. Če se začne koža luščiti med prsti, laj med prste plast bombaževine, ki nalo bolečino kmalu ozdravi. Pri daljši hoji začne včasih boleti loga vsled pritiska čevlja, tedaj je naj-loljši sezuti se, zravnati nogavico ozi-oma krpo, ako je mogoče nje guba lovzročila pritisk in morebitno že rde-o kožo pomazati z mastjo ali beljakom, le se je pa že naredil majhen mehur, stega ne smemo odtrgati ali prerezati, impak položiti nanj krpo, ki smo jo obro namazali z maščobo ali namočili olje. Tudi je dobro, če pritisnemo i. slajene oblike jih radi uživajo otroci. ■J*"' Škatljica s 15 krogljicami stane 80 vin. ovoj 8 skatljic, torej 120 krogljic, stane le 2 K. Ce se pošlje naprej K 2'45, se pošlje franko 1 ovoj. 3393 Cir'lrllnl Nujno se svari pred po-OVdlllU. narejanji. Zahtevajte Filipa Neustelna „odvajalne krogljice". Pristne Ie, če nosi vsaka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rdeče-črnem tisku ,,Sv. l.eopold" in podpis „Filip Neustein, Apotheke". Naše trgovsko sodnijsko zavarovane embalaže morajo imeti našo tvrdko Filipa Neusleina lekarna „pri sv. Leopoldu" Dunaj, Plankengasse 6. Zaloge v Ljubljani: Rihard Sušnik, lekarnar, in v več drugih lekarnah. Tovarne za flsbesfškril] .Zenit' družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krovski materijal. Zastopnik: Zajec & Horn, Ljubljana, Dunajska cesta 73. 249 ermva/io železnato ^Gna-Vmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolalnl. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom iti malo~ krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izbornl okus. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani ima svoje prostore v hiši „Zadružne zveze", Dunajska cesta 38 nasproti „Bavarskemu dvoru" v bližini mitnice I sprejema in obrestuje hranilne vloge po 4 o Bentni davek plačuje iz svojega. Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Oskrbi sama devinkulacije^ in vinkulacije. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položniee poštne hranilnice. Za varnost naloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Hranilnica kmečkih občin v Ljubijani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo tudi c. kr. sodišča denar mladoletnih. Hranilnica kmečkih občin je regulativna hranilnica in je nje poslovanje pod nadzorstvom cesarskega komisarja kot zastopnika c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Daje posojila na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo na vsak poljuben način, dalje na menico in vrednostne papirje. 472 Ivan Gregorc, parna opek., MengeS in tovarna lončenih peči ima v zalogi vedno vsakovrstno opeko zidno, veliko in malo, navadno strešno, zaiezno strešno opeko (Falzziegel) ter vsakovrstne peči navadne kmečke in visoke peči za boljše sobe Opeka in peči, vse prvovrstno blago! Točna postrežba! 408 i vir izgotovljenih postelj iz dobrega ćeškega posteljnega perja! Napolnjena v gostop rdečem nankmgu (inletu), 1 pernica 180X1*0 cm. z blazinama vsaka 80X80 cm. z novim, mehkim trpežnim perjem, K 1«, polpuh 20 K, polpuh *4 K. Pernica sama 10 K, IX K, 11 K, 16 K, b azina sama 8 K, 8'80 in 4 K. Dvojna pernica 200X140 cm 18 K, I 14-50, 17*50 in 21 K. Blazina I zraven 90X70 cm 4-60, o-£i in 50 K, 5 kg sivega perja 9-40 K, boljšega 12, 16 K, pol belega 17 K. 5 kg novega, dobrega, belega posteljnega perja brez prahu 24 K, snežno- --belega 80 K, boljšega 36 K, najfinejšega, skubljenega za vis. gospoOo d5 K, 5 kg neskubljenega od živih tosi 26 K in 30 K. Beli puh z velikimi kosmiči 5 K, boljši b K najboljši prsni puh 6-50 K za pol kg; pepelast puh pol kg 2 50 K in 3 K Pošiljatev franko po povzetju. Zamenjava proti povračilu poštnine dovoljena. Sigmiind Lederer, Janovice a Angel št. 226, pri Klatovu, Češko. iivanoji so „PFHFF" 10 letna garancija Ign. llok Ljubljane, Sodna ulica št?. Ceniki zastonj In poštnine prosto. Najcenejša in najhitrejša vožnja - je s cesarskimi brzoparniki - Kronprinzessin Cacilia, Kaset VVilheim II., Kronprinz Wilhelm.Kaiser V/ilhelnr derCrosse. Georg V/aschinjfon, Prinz Friedricb V/ilhelm. Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomuf EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorska ulica št. 35, nasproti stari Tlšlerjevl gostilni. za 6 HP, se po nizki ceni proda. — Več pove Anton Pogorelec, Struge, p. Videm-Dobrepolje. Prosim, vprašajte Vašega zdravnika! THYM0MEL SCILLAE (Besedni znakzav.) Raz-U raj a sle', pospešujeod-vajanje, ima zdravilen vplv pri navadnem in oslovskem kašlju, varuje sopila pred obolenji, od-stranja težko dihanje, in enako učinkuje tako pri otrocih kakor pri odraslih. Preizkušen in priporočan od uglednih zdravnikov, Ima prijeten okus. I steklenica K 2-20. Pri naprej-plačilu zneska K 2 90 se pošlje 1 steklenica, za K 7-— se pošljejo 3 steklenice, K 20 - 10 steklenic poštnine prosto. Ne dajte si nikjer vriniti nadomestnih izdelkov! Izdelovanje in glavna zaloga v B. FRAONER-ja lekarni crin kr. dvorni dobavitelj PRAGA, III., št. 203. Pazite na ime izdelka! t Propa HOLL/IND-flMERIKfl 6 Kili •New York, ali pa čez Francosko Boulogne Sur Mer-New York v Združene države in Kanado! —[Najcenejša in najhitrejša vožnja je z največjimi brzoparniki: Statendam Rotterdam Noordam Ryndam Potsdam Niew Amsterdam Gotbland Willehad Pallanza. Vsako soboto odhod par-nikov. Vsako sredo in četrtek odhod potnikov iz Inomosta (Innsbruck.) nižja cena za tretji razred obro hrano in vračunjeni ameriški davek je samo 1132 K Podrobna pojasnila dajo brezplačno vsakomur КШСНЕВИН liWOLLEE Banstrasse Nr. 8 Inomost (Innsbruck-) — Veliki' lepaki z brzoparnikom Statendam se franko razpošiljajo. 3943 TURŠKA SREČKA Važen oglas „Slovenske Straže"! — O^ŠT Čitajte! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih Irankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 4U0 frankov, ker* je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilniei, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker dobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Пп.пиј PrihodAje žrebanje se vrši dne 1. aprila 19X41 1 turška rUflUl i srečka in 1 srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron. 1 turška in 1 srbska državna srečka iz 1. 1888 (glavni dobitki lOO.COO, 75.000 20.000 Irankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 5 kron. — Kdor že ima turško srečko, naj naroči izborno skupino drugih srečk št. 1 na mesečne obroke po 3 K ali sku-pino št. 2 na mesečne obroke po 6 K 50 vin. — Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. Pojasnila daje in naročila sprejema za .Slovensko Stražo' gosp. Valentin Urbančlč, Ljubljana 2. Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji. "Kinta" E zato je nedosegljivo v lahkem teku, trpežnosti in zunanji obliki, predno ste kupili kolo, obrnite se na našo tvrdko, in boste uvideli, da imamo najboljše in najcenejše blago. 66 Karol Čamernik & Komp., specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. ZAHTEVAJTE CENIK! MEHANIČNA DELAVNICA. - GARAGA. - LJUBLJANA, Dunajska cesta 12. Priporočamo fiolinsRo fiavino primes v Borisi o 6mej ni m Slovencem ! 8X3 = 5 to ni bilo in ne bode! Resnica pa je, da mojej žitni kavi, kar se okusa tiče, ni in ne bode enake. Ta izvrstna žitna kava stane pri meni Б kg samo K 3-50 v lepi vrečici vsake poštnine prosto in vrhutega dobite zastonj še lepa koristna darilca. — Naročite takoj a samo pri Karlu Tišler, Sriionfeid pri Bečovu, (Češko). eio Naznanilo podružnične otvoritve I Murnihova trgovina v Kamni otvori s 1. marcem na Vrhpolju pri našem somišljeniku in županu g. Franc Trobevšeku s špecerijski ter se priporoča za obilen obisk. 633 Cene primerne! Postrežba solidna! to M blisk da prva kranjska pošiljateljska trgovina R. lil* Ljubljana razpošilja najbolj zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilje kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče dobička in ima najbolje tvorniške zveze, veliko blaga pa sama izdeluje. Torej zahtevajte takoj cenik različnih predmetov iz Prve kranj. pošiljateljske trgovine R. MIKLAUC, Ljubljana. Prvo naročilo Vas pridobi tvrdki. Obstoj tvrdke čez 40 leti zanesljivo kaljiva dobavlja Jindfich Vanek osred. semenska trgovina Praga, Vaclavske nam. Slovenski ceniki na zahtevo zastonj. Kdor pošlje najmanj 40 naslovov posestnikov, učiteljev, lastnikov vrtov z natančno označbo bivališča in zadnje pošte, dobi zastonj zanesljivega oznanje-valca vremena. Izvoz češkega semen, žita po vsem sveta. 692 (5)_ "T"'/'* „ \ SANATORIUN -EMONA I 1 ZA- NOTRANJE -IN-KIRU^ICNE • BOLEZNI, t • PORODNIŠNICA J LtJUBL JANA ■ KOMENSKE GA-ULICA- 4' ' SEF-ZDM№:priharij-DR' FR DERGANC 1 kg sivega skubljenega K , boljšega K 2-40, pol belega prima K 2-80, belegaK 4'—, finega mehkega puha K e. prvovrstnega K T—, 8 — in 9-60. Sivega puha K 6 —, i-—, belega finega K 10'—, prsnega puha K12-—, od pet kg naprej franko. 2420 Douršene napolnjene postelje iz gostega, trpežnega, rudeCega modrega ali belega inlet (nanklng) blaga 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnicama, vsaka ca. 80 cm dolga, eo cm široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim In lerpežnim osteljnim perjem K le-—, s polpuhom K 20-—, s puh perem K 24*—. Posamezne pernice K 10-—, 12-—, 14 —, 16--. posamezne vzglavnice K 3-—, 3-50,4 —. Permice 200X40 cm velike K 13 —, 1R-—,18-—, 20-—. Vzglavnlcte »0X70 cm velike K 4 50, 5 —, 5-50. Spod. pernice iz najbo>lšega gradla za postelje 180X11« cm velike K 13-— in 15-—, razpošlje od 10 K naprej franko proti povzetja ali predplačilu. Maks Berger Dešenica št. 1*7/4 Češki les. Nlkak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj. Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1883. registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po s Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 E. Deležnikov je bilo koncem leta 1912 2906 z 18167 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 7,085.130 E. Načelstvo: Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik: : » .. П. podpredsednik: Ivan Suinlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karol PoUak ml., tovarnar v Ljubljani. člani: Dr. Ferdo Cekal, stolni kanonik v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; Ivan Doleno, o. kr. profesor v Ljubljani. — — . ... ....... .....Jem Schweltzer, odvetnik v Ljubljani; Luka Smolnikar, 1: Fran Verblc, o. kr. gimn. profesor v Ljubljani; Anton Suinlk, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton KržlS, o. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadei, katehet.v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fin. rac. oflcijal v Ljubljani; Avg-nitln Zaje, c. kr. rad. revident in posestnik ▼ Ljubljani.