Srbska armada se zopet bori na srbskih tleh.
Spored veselic slovenskih, hrvatskih in srbskih društev.
—Tajnik Zveze Jugoslovanskih društev nam naznanja, da odbor še sedaj ni niogel izdelati natančnega programa za poslovanje Zveze, ker so imeli posamezni odbormki premnogo posia z raznimi pikniki, veselicami in konvencijami. Ena izmed' dolžnosti. odbora je, da naznani društvom prireditve posaimeznih jugoslovanskih društev. Kolikcrt" nam je bilo sporočeno dosedaj, se v bližnji bodočnosti vršijo sledeče,: veselice, kjer bodo navzoči Hrvatje, Slovenk in Srbi. V Grdlno-vi dvorani se vrše sledeče veselice: 24. sept. Dr. Danica, št. .11. SDtZ banket, 30. sept banket dr. sv. Janeza Krst. št 37 'JiSKJ, 1. okt. 2ensko društvo Macabees, razvitje zastave, 8. okt. Hrv. društvo 'iProsvjeta" 15. ■•'okt. Hrvatski socialistični klub, 22. okt. Slov. Nar. Čitalnica banket, 28. okt. Hrvatski Sokol. 29. dkt. Društvo Mirta, 5- nov. Hrvatsko dmšt-vo >Trosvjeta'\ H. nov^ dr. Loška bolina banket, 12. nov. Dr. sv. Ane, št. 4- S D?, 26 nov. Svobodomiselne Slovenke, št. 2. SDZ, 30. nov. Hrvatski Sokol. Birkova dvorana: iJJMikt. Slovenske. jSokolice, 29. okt, £lpv. SociialistiČBt Klub, Po-povi^eva dvorana J 24. sept-&bsko dr. sv. Save. Vsako di^štvo, ki misli prirediti vese-Kco, naj se obrne na tajnika Zveze Jugoslovanskih društev, L. Delišimunovic, io$? E. 67. Jgt. * PolegJ tega priredi Zveza Jugoslovanskih društev en, banket, kjer bodo navzoči Hrvatje, Šffji in Slovenci. Dan 'in program se nazga&i pozneje.
—Do 18. sept. so bile vložene vse prošnje gostilničarjev za novo licenco. Iz imenika, kakor je predložen komisarjem vidimo, da ima sedaj 68 Slovencev gostilne v Ctevelandu, Poleg tega pa je zaprosilo 29 nadaljnih Slovencev za- dovoljenje izvrševati gostilniško obrt. Sledeči Slovenci so vložiti prošnjo za gostilno: Jos. Bizjak, Fr. Debeljak, L. Er-šte, Jak. 'Grdina, Jos. Hrovat, Jos. Klemenčič. L- Rnaus, P. Kogoj, J. Kovačič, Jos'. Krašo-vec, A. Kuhelj, A. Laušin* H. Lunaček, Ig. Marinčič, Fr. Marinčič, Fr. Pevec, F. 'Plut, Fi\ Sešek, Jo?. Smrekar, Fr. Jfigelko, A. Tomažin, J. Vmkši-jnič, Rozi Jakoš, J. žužek, A. Japel, J. Brodnik. Letos bo podeljenih 37 novih gostilniških licenc in želimo našim rojakom vsem lepega uspeha.
—V Cleveland je dospel Mr-i Anton Horvat na svojem potu za prodajo dobre žgane pijače. Želimo mu uspeha.
-^Clam Bake" priredi gostilna Geo. Travnikar 26. sept. v gostilniških prostorih. Natančneje v oglasuy
1—iS port baseball se je v slovenskih vrstah letos jako razvil; Baseball team A. Grdine je dosegel.prvo mesto v razredu "C" amaternih igralcev, in zanimivo ,pri tem je, da izmed vseh angleških baseball klubov se podajata dva slovenska za prvenstvo v razredu "Cw. Namreč Grdinov in Frank's Cleaners. Ker je večino igralcev pri Obeh kmbih Slovencev, tedaj lahko brez ozira, kdo zmaga, pričakujemo, da bo zmaga na slovenski strani. Torej tudi na tem polju imajo Slovenci prvo mesto med drugimi narodnostmi v Clevelandu.
—Konvencija S1 o v e n s ke Svobodomiselne Podporne Zve ze v Birkovi dvorani *e vrši mirnim dostojnim potom. Kakor posnemamo iz tajnikovega, blagajnikovega in nadzorniko-vega poročila te Zveze, S. S.P.Z jako močna organizacija, kateri je državni aktuaHj priznal 104.67% gotovine, kur znači, da je ta organizacija na izvrstni podlagi, delegatom ugaja v Clevelaitdu, k| vse svoje goste vedno prijazno postreže. Mi jim želimo ,obilo .uspeha pri ktfnvjenciji, da vkrenjeo vse potrebno za najlepših razvoj S.S.P.Z.
t—V zadnjem listu smo poročali o slučaju 15 letne 'Mary Klemenčič, katero so lopovi hoteli izkoristiti v svoje nesramne namene. Ta omenjena Mary Klemenčič stanuje na zapadni strani mesta in zato nima popolnoma ničesar opraviti z M>ary Klemenčič, ki je tudi i'5 let stara in ki stanuje s svojimi stariši na E. 47. cesti Nekaj hudobnih jezikov je takoj obrnilo slučaj Klemenčice-ve na to pošteno družino. U-rednišjtvo izjavlja, da se dotič-ni slučaj nanaša na Klemenči-čevo na W. §0 č>t,	na
Klemenčičevp dnitžinp na E. 47th St. * * " , .
—V petek, 22. seji. ff) vrst redna mesečna seja tHifcktori-ja S.M. Doma v frolniških prostorih ob 8.30 ZvečcrJ Vsi direktorji morajo biti fSjzoči. Tajnik.
—^fevilno avtomobilskih ne-sfeč v mestu se je upeljalo tudi v slovenske kroge. In nitfčud-nega ni. Saj imamo že nafl 100 slovenskih avtomobilov. Frank tvrašnik,. stanujoč na X39} & 51st St..je bil nevarno pobit v torek, ko ga je podrlo motorno kolo na 40. cesti. Viljem Sorjan, 1458 E. 43rd St-je bil v torek prijet raeli nepravilne vožnje. Sodnijski slučaji Ferdinanda Turk, 6519 Juniata ave. Josip Zupančiča 986 E. 67th St. katera sta ob-dolžena, da sta vzela avtomobile za zabavno vožnjo, so bili preloženi in se bodejo pozneje razpravljali.
—šolski odbor je, v ponde-ljkovi seji prepovedal nadalj-no rabo češkega jezika v javnih šolah. Za ta predlog so glasovati štirje odborniki,, proti predlogu pa trije Z nunskim jezikom se bo zgodilo ravno isto,- Čehi; so jako razburjeni radi tega ukrepa šolskega od-
—'Župan Davis se je izjavil, da mestna uprava ne bo dala nobenega dovoljenja več za cestne karnivale. Ljudi se je ob takih prilikah preveč ropalo, in policija se je odločno izjavila proti tem karnivalom.
—Frank Gornik, slovenski krojač in trgovec, je dobil v torek od ameriškega konzula v Vancouver, Canada,' sporočilo, da je tam njegov brat Math Grnik kot avstrijski vojni ujetnik, in da ga bodejo pustili v Zjed. države, če Ff. Gornik garantira za . njega. Fr. Gornik je nemudoma tozadfev^ no sporočil ameriškemu konzulu.
—John Krejčar, 4336 Warner Rd. je spoznal v torek na sodniji, da je ljubezen njegove bivše žene vredna $1000. Toliko, mu je sodnija v torek priznala, dočim. je Krejčar ter žil za $25.000 .proti zdravniku Dr. Melzer, 5454 Broadway.
Brigati v divjem begu pred Srbi
Bulgari se pripravljajo, da zapustijo Monastir. Nemci so pričeli na ruskem bojišču z novo ofenzivo. Italijani poročajo, da se Avstrijci umikajo iz Trsta.
Bulgari na begu.
Amsterdam, 19. sept. Celo' bulg. desno krilo v Macedoniji je v veliki nevarnosti, da bo ali obkoljeno od srbske armade ali pa zajeto in uničeno od skup-ne francos'ko-srbske- armade. Monastir ali , Bitolj, glavna btilgarska zasloniba v Makedoniji, je obdano od železnega zidu zavezniške armade, in zavezniki prihajajo rvedno tesneje okoli Bitolja. Fiorina je v zavezniških rbkah.
Mesto Fiorina, ki odpira na jugu pot v Bitoli, je padlo v francoske roke včeraj ob 10. uri; Dva dnij je trajal boj za to mesto, katero so Franrozj konečno z naskokom vzeli./ O Florini se je že nekaj dnij prej poročalo, da je vzeta, toda poročilo je bilo prezgodnje. Bulgari so bili tako pobiti, da so v divjem neredu bežali pred Francozi in Srbi. Z enim samim naskokom so Srbi zavzeli pfrvo in drugo obrambeno črto Bulgarov.
Bulgarom je bila nastavljena past.
Pozne brzojavke iz Aten naznanjajo, da so šli Bulgari v past, ko so jim Srbi navidez ponudili boj. Dočim so Francozi na eni strani držali Bailgare zaposljene v* boju, so jih Srbi od druge strani obkolili.
Za svobodo Srbije.
Vse brzojavke, ki prihajajo iz macedonskega bojišča naznanjajo, da se je kampanja za osvoboditev Srbije pričela v resnem. General Serrail, vrhovni poveljnik zavezniških čet. na Baikantj v posebni pohvali omenja ^junaštva Srbov, katere se mora neprestano držati nazaj s tako silo in gorečnostjo napadajo. Srbe vodi.pre-stolonaslednik Aleksander. Tekom zadnjih štiriindvajset ur so Srbi pridobili mnogo na ozemlju. Centrum zavezniške armade na Balkanu se nahaja med reko Vardar in med jezerom Doiran, dočim se nahajajo Angleži na levem krilu ob reki Strumi, desnico pa tvorijo Srbi in Francozi. Vojaški kritiki so mnenja, da Bulgarom ne bo preostajalo druzega kot umakniti se na svoje ozetailje ali pa uničiti to svojo fronto. Nevarnost Bulgarom pa preti tudi od severa, kjer so rurtuiA-s&e čete prodrle od Oriove proti jugu.
Srbaki vojni pl«J.
Solun, 19. sept. Bulgari so se ob ježem Osthrovo tako hitro -umaknili, da so pustili za seboj 47 velikih topov, nebroj strelnih pušk. Ujetniki, ki so ostali v srbskih rokah znašajo 3700 vojakov. Zavezniške voj: ne fcidije neprestano krožijo ob Egejskem morju. 'Bulgarsko uradno poročilo- samo naznanja, da radi pritiska desne zavezniške armade se je morala bulgarska fronta umakniti.
Bulgari in Rumunci.
Bulgarski vojni urad poroča o "manjšem uspehu na levi strani reke Vardar. Iz Sofije se poroča, da je bil angleški poskus napredovati ob reki Strumi od Bulgarov odbit in šo se morali Angleži umakniti. Nemšjci general" 'Mackensen se je tako dobro utrdil v Dobrudži, da bo združene Twke, Bulgare in Nemce teško pregnati iz teh postojank, kakor se poroča iz Beroli^a. Nemci so na to fron-
1
I to poslali nekaj ducatov svojih
'42cm topov. Rumunci in Rusi. ki so tu nasprotovali Nemcem in Bulgarom so se umaknili 50 milj proti severu. Današnje uradno bulgarsko poročilo se glasi: Naše napredovanje v Dobrudži se nadaljuje. Naše čete so v stiku s sovražnikom. Rusom in Rti ni uncem se je posrečilo pri Kabadinu prebiti našo fronto, toda so bili takoj vrženi nazaj. Poroča se nada-dalje, da 'general iMackensen prodira proti Constanzi, glavnemu rumunskemu pristanišču. Toda ti fronta ima silne utrdbe, izmed katerih nekatere obstoje še izza časov rimskega cesarja Trajana, ki je tu postat stavil silni zid, da bi odvrnil prodiranje Viških Gotov. Ravno o|> tem zidovju so bili Rusi dvakrat poraženi, ko so v prejšnjih letih hoteli prodirati proti Turkom. To zidovje, ki se razteza na 50,milj v daljavo, je do ir čevljev debelo in do dvajset čevljev visoko, utrjeno z jarki in močvirji.
Važni dogodki zadnjih tednov.
Pretečeni tedni so jako važni za zavejnike: Na 'Somme fronti so potisnili Francozi in Angleži Nemce nazaj1 za 7 milj in sicer iz postojank, o katerih so Nemci neprestano trdili, Ida so nepremagljive. Peronne, Bapaume, Combles, tri najbolj važne postojanke nemške armade v severni Fran ciji, so pred neposrednim padcem. Napredovanje gre sicer počasi, to pa raditega, ker za-j vezniki vsako pridobljeno točko takoj zopet utrdijo in šele! potem znova napadajo. Na vzhodni fronti so Rusi vzeli Halicz, ključ do Lvova. Ko je Rumunija naznanila vojno, so Nemci in Bulgari udrli v Do-brudžo, katero so eno tretino zasedli. Rusija je poslala pomoč, in združeni Rusi ter Rumunci ženejo Bulgare in Menici ven iz rumunsrke zemlje. Rumunci so med tem prodrli 50 milj naprej na avstrijsko zemljo, in avstrijska armada se še vedno umika. Nemci so popolnoma opustili napade na Verdun, kjer so doživeli največji poraz. Srbi se zopet nahajajo na svoji lastni zemlji in se borijo z največjo vnemo, da prepodijo sovražnika iz srbskih tal. '
Bitka med Italijan« in Bulgari.
Jako huda bitka je nastala med Bulgari in Italijani pri Beles. Italijani so prisilili Bul-
gare k umikanju, toda Bulgari so dobili pomoč od Nemcev in so zopet osvojili zgubljene kraje. Kjer pride do bojev med B-ulgari in Srbi, tedaj je strašno klanje gotovo- Srbi z noži napadajo Bulgare. Srbom mnogo pomagajo razni grški prostovoljci, katerih je na tisoče. Rusi na francoskem bojišču.
Pariz, 19. sept. Včeraj so Nemci nenadoma začeli z o-fenzivo na Champagne fronti, kjer so petkrat zaporedoma napadli francoske postojanke pri hribu Mrtvega človeka. Toda ruska armada, ki brani v teh krajih francoske postojanke, je odbila vse nemške napade in prepodila Nemce v beg. Severno od Berny so Francozi napredovali in odvzeli nadaljnih 1000 sežnjev nemške zemlje. Bavarci se -na nemški fronti branijo s strahovito žilavo-stjo, in Francozi so morali posekati cele kompanije, da so prišli naprej.
Nemci v ofenzivi na Ruskem.
Berolin, 20. sept. Zapadna fronta: Slabo vreme na zapadni fronti, posebno na Somme bojišču je uBtavilo nadaljno bojevanje. Vzhodno od Cincy !in pred mestom Combles1 smo 'zgubil nekaj strelnih jarkov: Ostali manjši napadi so bili odbiti. Vzhodna fronta: Avstrijske in nemške čete so naskočile rusko mostišče pri Zarecze' ob reki Stokhod in so pregna^ le sovražnika na drugi breg. 31 častnikov, 2511 mož in 17 ■ strojnih pušk smo zaplenili. V protinapadih ob reki Narevka smo dobili 4260 ruskih ujetni-| kov. V Karpatih jt bilo več ru-! s<kih napadov odbitih. V Ludo-! va okolici pa je sovražnik do-j bil več ozemlja. Na Sedmogr^-j .škem so bili Rumunti odbiti ! pri Taszegu. V Macedoniji se vršijo boii okoli Floiinr Avstrijci gredo iz Trsta?
Atene, 19. sept. Iz jako zanesljivih poročil se naznanja, da se Avstrijci pripravljajo na odhod iz Trsta, ker so se Italijani ponovno približali me\ stu.
Pohod proti Lvovu ustavljen.
London, 19. sept. Nemški glavni stan se je preselil i? za-padne fronte na rusko bojišče. Bdji zadnjih dnij ob reki Gnila Lipa kažejo, da so Nemci tukaj zbrali vse svoje rezerve, da preprečijo nadaljni pohod Rusov proti Lvovu. Toda vsi skusi Nemcev, da bi Ruse vrgli iz Halicza so bili zamay.
700.000 delavcev na
štrajkn v New Yorkn.
f New York, 19. sept. Ker se družbe cestnih, ipodzemeljskih in nadzemeljskih železnic nikakor ne morejo pogoditi med seboj radi štrajka svojih uslužbencev, so združene delavske unije jiaznanile županu Mit-chellu, da se prične v četrtek generalni štrajk 700000 new-gorskih delavcev, ki spadajo k raznim unijam. Nekatere unije so štrajk že napovedale in le čakajo dneva, ko se štrajk v resnici začne. Unija židovskih delavcev, 4rf šteje 200.000 organiziranih delavcev, je po-
leg tega naznanila, da so pripravljeni na štrajk, kakor hitro se unije pogodijo. IPtedsed-nik združenih železniških družb se je izjavil, da kompanije se ne bodejo pogajale s štrajkarji. Zupan Mitchell in Oscar Strauss od državne komisije pa sta ponudila svoje posredovanje med kompanijo in delavci. Promet na uličnih in drugih železnicah v New Yorku je še precej normalen in kljub štrajku se pripeti malo neredov.
NINA MITROVIC.
Najpopolnejši je "človek če je pameten, bogat in lepe zunanjosti. Te tri lastnosti zna-čijo silo v človeškem življenju. Nina Mitrovič je soproga multi-milijonarja Pavla 'Mitro-viča rojenega v Dubrovniku/ki si je pridobil svoje bogastvo y juižni Ameriki, v republiki Chile. Ko se je vrnil premožen iz Amerike v domovino, oženil se je z lepo Nino Benediktarr jevoj katere oče je bil Slovenec iz Celja a mati katoliška Srbkinja iz Dubrovnika iz fa-milije Rubriciits. Malo Nino so dali vzgojiti v ruski inštitut na Cetinju, 'kjer se je naučila per-fektno ruskega in francoskega govora.
Pa zakaj pripovedujemo te podatke iz življenja Nine Mi-trovic. saj je še več Slovenk lepih in bogatih ? Zato ker je gospa Nina obenem dobra in plemenita Jugoslovanka, ker podpira Jugoslovan s t vo du?ev-j no in gmotno. Njeil gostoljub- j ni dom je ''vedno odprt možem Jugoslovanskega Odbora v Londonu, kjer sedaj biva rod-
bina Mitrovič in ravno tako .j angleškim prijateljem jugarifrdg vanske misli. V salonu goa^l Nine je marsikateri »pljivert 1 Anglež prvič slišal naše PC>*||| naš jezik ter videl živc^cMl proizvode narodne, inldustrijc. Gospa Mitrovička namreč >ma p^je, igra na glasovir, polšji kuša se v pesništvu ter si ' P/tm bavlja sttke in skupine jq^] slovanskih umetnikov za ifilB salon. Slovenci v London^ proglasili so gospo Nino 4lM trovičko za slovensko mater n» | Angleškem, kar ona tudrt£||| služi. Ona je ponosna, da je slovenske krvi in je posebno J vesela, če more na svojem do- | miu pozdraviti jugoslovanske] odbornike: Dr. Greifortna, Dr. f Vošnjaka ter Dr. Zupaniča. Č$B žele Slovenci, da se pokliče nagi čaj ali na večerjo tesa ali one-i ga angleškega prijatelja* te-fj da j je gospa Mitrovička vedno J i pripravljena privoliti. Ves na-j 1 rod je hvalefen gospej Mitro-ij vički za njeno požrtvovalnosti in jugoslovansko zavednost.
Uši. t- KfXgSl.	• t* i ! !•*» . .it' -
Žalostne posledice so svarilen vzgled
Časopis "Slovenija" v Milwaukee poroča; Kot amo te pred 5. tedni pročali. ao detektivi iz Detrolta pripeljan Jakoba in Albino Dolenc (Jtio-cevar" v okrajno Je£o v Milwaukee, ker «ta nakupila po trgovinah vec blaga, potom tpa zginila. Obravnava bi Be morala vriiU 9. aept. pa Je bila prelolena n* 11. aept. izkazalo ae Je, da dolgujeta «ki«Mio $1023.60. It Milwaukee, Wis. sta pobegnila v Lu-d Ing ton, Mlch. potem pa v Detroit. Na sodnttl sta ae ltjaMla, da bodeta V&odo poravnala, ker pričakujeta denar od prijateljev iz Clevelanda. Toda začetek obravnav« J« prinesel na dan obtodtilnl materljal ca oba. Živela sta pod rasnimi imeni kot Jakob in Albina Dolenc, Filip Dolenc, Jakob in Albina HoCevar, Hovar, itd. HoCevar sploh ni bil pripravljen, da bi prlila na dan tudi njegova skrivnost, da Je prodajal rasna zdravila »pod Imenom F. Dolenc, kar je oglate val v "Glas Naroda". Ko ga je pro-aekutor vprafial, kaj je njegov posel, Je odgovoril "carpenter". Nato mu je prosefcutor pokazal (aeoplee, kjer de oglatevil, da je zdravnik in da je prodajal' pisalne stroje, katerih sploh ni imel. Pretital je tudi pismo od neke ženske, katero je zdravil. Pokazal mu Je knjigo "Pot k sreči" aH kakor aa ie sove, v kateri priporoča svoja zdravila. Proaekutor Je obtoženca vpra&al, če vse to prizna. Nekoliko časa je obtotenec molčal, potem pa se je začel izgovarjati na 'bolezen, da ni mogel opsavljatl tetfkega dela, oziroma svoje prave obrti. Pravnik ga je prekinil, zakaj nI rabil svodih zdravil, aiko Je bil bolan, čemur je sledil aploSen smeh po dvorani. Ko je Hočevar zapustil Mll» waukee, je dal na pošti naslov na Kansas, ki mu Je poŠto pošiljal v Detroit. Zagovarjal se je, zakaj je tlvej pod raznimi Imeni, kar pa ni držalo. V Detroit u sta hotela začeti tudi velik boardlnghouee ali hotel, zato Je vabil ljudi a dopisom tja. Obtoženca se nahajata v okrajni ječi In zgledata jako slabo. Žena Albina je zaprta radi tega, ker d« bila pri na-Vtupu pohištva povsod zrawn ter so-obvezna za plačilo. Distriktnl pravnik se je Izjavil, da ima proti Hočevarju le več obtožb, ko bo prva končana.
Olede liidaibodemo poročali, ko bol obravnava končana. V očeh delave* ^ je tisti velik zločin so, ki Izrabi ItJ oguli delavcanbolnlka. Predstavljajte si d«h*vca, ki že boleha več mesecev h Ln liče zdravja. Družina tat otroci tr- ^ pe lakoto in pomanjkanje^ vaak cent -ae porabi za zdravnika, da se dOfelff iprepotrebno zdravje nazaj. Sedaj g« pride parter ln obljubuje zdravje, da lzpreta li bolnika krvave cente, nato < mu pa pošlje za drag dm»ar MkaJ * ničvrednih zdravil. In marslkatsnl bi si le relll žlvlfenje in družtfta bi imela redntka, ako bi se ne obrnil na takega padarja, pač pa bi se ravnal po nasvetih izkušenega ln pravega zdravnika. Kdo je kriv smrti six* maka? Ali ne tak padar, ki mu je doma prodajal ničvredna sdravtla, jI a amo da Je dobil nekaj dolarje*...
Kot se nam nadalje poroča, je bil Jakob Hočevar v ponde- j Ijek, 18. sept. v Milwaukee obsojen na dve leti zapora, nje- i gova žena pa na epo leto za- j pora, ker sta sleparila s tujim a blagom, dočim pride obravna- j va radi sleparjenja z zdravili i
pozneje na vrsto.	: J[||
*'
O
—Trgovci so sklenili, da bo- . dejo zapirali svoje trgovine ob 3 8. zvečer razven ob sobotah, ko bo odprto, dokler je treba, i
—V počast delegatom j P.Z. ki zborujejo sedaj v Clever jj landu priredi bratsko društvo ; Lunder-Adamič igro 4<Učer^ njak"' v Birkovi dvorani, 24, | sept. ob 7. gri zvečer. Med dru-1 1 gimi igralnimi močmi nastopi ; domači humorist Gust Grobolj- i š^k, in pričakuje se 'od občin|J| stva velike udeležbe.
ti ' - »VtSw^^H
I JZoAmiriKp - £2*30 JZaCt*tfd.popo*Hf3A0 EtJropo -	Tosamixna Jt+x>HKia - Jtf
Tm |4mu, dapiai la dmmr »aj m paiitfa m: "Claralaadaka Amerik«", . •11» ST. CLAIR AVE. W. K.. CLEVELAND, OHIO_
EDWARD KAUSH, Publisher. /	LOUIS J. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY._
Rmd by 25.000 Slovenians (>	in the City of Cleveland and sbewhen.
I Advertising rates on request. American m spirit Foreign in language only.
f	TELEPHONE CUY PRINCETON 1B9
* Entered as second-doss matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland,
No. hi. Wed. Sept. 20. 1916.
Silil nas ne bo nihče.
Kadar se spomnimo na naše pobesnele Avštrijake in na "nevtraice", ki zahtevajo ved-( no nekaj česar ni mogoče in ki vedno mislijo, da je njim vse bolje znano od drugih, tedaj nam pride smeh in obžalujemo, jih.
Avštrijaki so smešni iradite-\ - gA, ker mislijo, da s svojim psovanjem, kričanjem, s. svojo neumnostjo, ko si zatikajo uše-! sa, da.ne bi slišali resnice, kaj pomagajo Avstriji in da na ta način rešujejo avstrijskega oe-sarja. S tem, da se branijo, da delajo v fabrikah za municijo, škodujejo samo sebi in ne mo-. rejo preprečiti, da bi se en sam I šrapnel manj izdelal. Če pa de-i lajo v teh fabrikah a vseeno držijo z Avstrijo, tedaj so še bolj neumni, kajti Avstrijo rešujejo z besedami, a uničujejo z 1 šrapneli. Kadar se vmešavajo Jih skušajo uničiti našo, borbo svobodo naroda, tedaj naga-fijtijp samo nam; toda ne morejo bV škodovati občni borbi za ide-t ale, kajti mi smo celo v najtežjih časih imeli na stotine ii; skupščin in zborovanj, in po-feilali smo na mesta, kjer je bilo X|p9trebno, resne resolucije, kjer ||i€ je izražala volja inteligent-Jnega dela naroda, d očim Av-i4trijaki do danes niso bili amo-Plai in se niso drznili, da bi lameli eno samo zborovanje. EjjKadar psujejo slpgaši, Avštri-I Jaki, Zottijevci Jugoslovanski ^ Odbor, tedaj njih glas ne gre I dalje kot do saloonra, kjer psti-pj jejo, in radi njih agitacije ni I zgubil Odbor niti enega groša I niti ni radltega Odbor za eno
*	samo idejo nt slabšem, ampak na boljšem.
če bi ti bedasti Avštrijaki v Ameriki sli vsi v boj -v Avstrijo, no, tedaj bi mogli še kaj pomagati, in večina njih bi že s >*davnej grizla črno zemljo za f krvavega cesarja toda ti de-
*	zerterji iz avstrijske armade niso hoteli oditi iz te blagoslovljene aimeriške zemlje niti tedaj, ko so lahko šli, dočim danes ne morejo in to tudi če bi hoteli. Kadar pošiljajo denaf
I* konzulom, t^daj ga vseeno ne ^ .pošljejo toliko, da bi mogla I imeti Avstrija kake koristi od tega denarja. Od tega denarja pomagajo samo nekaterim trotom živeti, katerih je samo v Chicagi šlo 34 na bankerot ali pa pomagajo kaki konzulatni kasi, odkoder denarja ni več. Najbolj smešni pa so ti Avštri-, jaki tedaj, kadar govorijo: Mi imamo doma hiše in grunte, in zato moramo držati z državo, kjer se nahajajo ti grunti, (Ja nam jih Srbi in Rusi ne vnamejo. Toda bedaki bedasti! Kako morete rešiti te grunte in koče, če ne morete rešiti Avstrije? Zakaj ne držite z o-nimi, ki pridejo skoro v te kraje in bodejo odločevali o pravici in svbbodi? Ali jih ne bodejo rešili te grunte in koče bolje ljudje, ki so naši prijatelji kot ; pa Nemci in Turki, ki so naši i stoletni sovražniki? Ali meni--jo menda tisti duhovni, ki pišejo avstrijsko-slovenske liste « ^ Ameriki ter narod držijo v tirni, da jim bodejo zmagovalci, prinesli lavorjev venec radi-' tega, ker so c svojih listih ne-'Qcestano napadali svoje brate Kuse in Srbe, a govorili za
Nemce in Turke? Ali mislite,' tf . 1
da bo vaš krik in vaša bedarija rešila vaše koče in grunte? Bodite prepričani, da vašega vika in krika in psovanja Avstrija niti slišali ne more, še manj pa bo -slišala po vojni, ko Avstrije sploh ne Ko več, toda
m
I v
-	vas, ki še vedno držite za to 1 krvavo državo, si bodemo za-
-	ipomnili in zapomnili si vas bo-1 dejo oni, ki se bodejo svobod-[ ; iii vračali v staro domovino, ki
j bo svobodna, brez tirana, do->Jčim vam ne bo mogoče vračati se.	.
In menda mislijo Avštrijaki, \ da jih bo po polomu Avstrije > in po zmagi zaveznikov kdo, ■ lepo prosil: Gospodje, prosimo vas, povejte nam, kaj želite?-Mogoče želite veliko Slovenijo, mogoče želite Franc Jožefa za gospodarja? Mogoče že-] lite to ali ono? Mogoče želite lurške vode iz studenca ali vodovoda? Ali mislijo ti Avstri-, jaiki, da bodejo oni vrnili Avstriji toj kar je zgubila radi vojne? Ali ne uvidite, da bo-j dejo imeli pri narodu in za na-i I rod besedo oni, svobodni in za-' vedni Slovenci in naši Jugo-j slovani, W "so zvesto stali sko-, zi najhujše čase z našo slovan-i sko zadevo, vi so bili nepresta-i no nasprotniki stsre grešnice Avstrije...
In isto to velja za "nevtral-ce", za "kritikarje''. Menda mislijo ti ljudje, da se bo nje vprašalo? Kje so bili tedaj, ko je bilo treba z največjim trpljenjem in zaničevanjem voditi1 narodno borbo?'Zakaj niso zasukali rokavov kakor smo jih zasukali mi? Ali menda misli-' Je, da bo po dokončani vojski imel vsak človek našega jezika, ki ima tu v Ameriki največjo besedo po gostilnah, odločilno besedo za svobodo? Ali bodejo govorili po zmagi| oni, ki so vlekli za Avstrijo ali oni, ki so jo pomagali podirati ?, Ki so stradali, 9e borili, bili zaničevani v korist cesarskega in turškega veličanstva?	|
Zakaj se poganjate za A v- ' strijo? Kakšne koristi ste imeli od nje, ko se nahajate tu v, t Ameriki, kamor ste bili od av- j strijškili biričev pregnani? Ni-j komur s svojo neumnostjo nel koristiti, toda i vašo bedari-. jo narodni stvari mnogo š'ko-: dujete. Ameriški narodni ljud-i je med Jugoslovani so bili pozvani, da naredijo vse v ko-, rist Jugoslovanskega Odbora, da se izrazi volja ameriških Slovencev, Hrvatov. Amerika je storila svojo dolžnost, Odbor je napeljal svoje delo, in s tem je stvar gotova. Kritikar-ji niso mogli ničesar pokvariti, pa naj bodejo Kristani ali Smo-leži ali Berki, Vsi so enaki. Eden kot drugi kljujejo svobodi sfovenskega naroda v obraz. Avštrijakovpri škodi sploh ne računamo. Druga stvar, |<aterO| bi Amerika lahko učinila je pomoč Jugoslovanskemu Odboru. Tu se je nekaj naredilo, to- 1 j da iz daleka toliko ne, kot bij 1 se moralo, ker je bilo preveč strupa zanesenega med narod. ! In kadar se bo stara domovina osvobodila, tedaj ne bo Ame-j, 'rika imela odločilne besede, j ampak mase narodu v stari do-[ movini. ki komaj čakajo rešit-fve izpod avstrijskega jarma, j Nje se bo vprašalo, ne pa kri-tikarje in Avštrijake iz Amerike. Sedaj je še čas za delo, 'kasneje bodejo računi zaključeni in prepozno bo.
. 1
-o-
j
I —Ali ste že kupili krasno knjigo "Slovenija Vstani" delo našega odličnega rojaka dr. Zupaniča? Kupite en izvod, ne bo vam žal. Knjiga bi imorala priti vt vsako slovensko hišo. Naročite pri Dr. Niko Zupanič, 13O9 E. 40th St. Cleveland, O.1
VILČE, O J VILČE!
Posvečeno vsem njegovim petoliznikom in mamelukom
Nemški smo cesar, VilČe se kličem, Vikamo sami se, druge pa tičem. Muštace velike kot konjske so grive,	hk
Ušesa, narezana, očesa presive.
Med kralji, cesarji sem delal intrige, Mirovne svetinje prodajal brez brige. Poprosil Boga sem: "Ti si glavar! Pomozi, da bodem svetovni vladar!" Francelj je šlapa, le jaz sem ptič zvit, < Evropskim sem narodom strupa dal pit. Cesarsko kraljevi Franc Jožef je star,
V	njegovem cesarstvu je Švaba vratar. Zasužnjil in vničil avstrijske Slovane
Ter plačal s cekini je duše prodane,	# .
Da vpijejo vedno: "Jaz sem Avstrije! S Turki in švabi veselo grem vštric!" Edina in prava je turška le vera, Predpisana v klanju nobena ni mera.i Ugasnite solnce, luno in zvezde Za vami naj lakota, kolera jezde. Obesi vse starce, otroke na kol, Odreži jezike, da večja bo bol! Kol j i, mesari, poreži vsem glave, To so najlepše turške postave. Avštrijaki le vkup! To edino je pravo, Allahu v čast, a meni v zabavo.	. < . ..
AVŠTRIJ AK:
Tako je Vilče, ti si mož! Vsem bratom, sestram boj na nož 1 Vrag naj vzame V6e kristijane, Pohlevne ovce takozvane! Najboljše je, da ne utihneš, In Avstriji življenje pihneš!
VILČE: •
Nam sreča ni mila, naš Bog se obrne v Kaj lahko nam krono z glavp prevrne. Ker slabk sva midva preljub' Avštrijak, Pokličiva Allaha v naš kokošnjak!
OBA:
Oj Allah il Allah, kak' velik ti ti, Krog Tebe se upanje naše vrti! Obsodil je vojno kristijanski naš Bog, Primorana gledat sva v sveti tvoj krog. Juha je, ki sva jo skuhala, vroča, Vsula na nas se železna je toča. Sovražnik močnejši je kakor smo mi, ■ Prerahljal že Rus nam je parkrat kosti.
V	zahvalo če nam se boš dobro obnašal, Kristijanski ti pes bo darove prinašal. Oj Allah il Allah pomagaj nam ti,
Krog naše se glave vsa zerftlja vrti!	>	'
TUREK:
Z veseljem jaz turškim pograbim za meč, Koben'gi kristijana ne sme biti več. Vdove, sirote zmrcvarimo mi, Kajzerja Allah zadavi pa Ti t Zdaj dobro jim došel naš Bog je veliki, Postali naenkrat so zvesti maliki. Pri brad'Mohamedovi zvesto prisegli, Da vedno živeli v gosti so megli. Kristijanski ji mBog je nezvesti pogan, Na križu visi zdaj avstrijski Slovan!
Glas iz groba: Polmesec bo svetil na naših cerkvah,	,
v
Strta jim vera krščanska v prah, Kristijanski naš Bog je bil vedno za mir, Zastonj jim je žugal, obsojal prepir. Bil slep je in gluh za malikovanje Ter žalostno gledal bratovsko klanje. Farizejem, pismarjem pomagati neče, .Ker takih kosmata vest nikdar ne peče. Če danes Slovani so, jutri Mažari, Pojutršnem Turki al' nemški barbari. Njim vera, cesarstvo gorak je kotiček, Kjer lahko zajaha se zlati konjiček. Sramote, poštenja, srca ne poznajo, še dušo hudiču poceni prodajo. To žalostno je, lahko se popravi, Otres'te se jarma, da vas ne zadavi! In tebi zakličem moj bratec Slovan: "Vstani, oj vstani! Prišel je naš dan!"
Martin Krpan.
Izgubljen denar.
Neki Alex von Fest, ki pravi, da je zastopnik "Wiener Bank Verein", oglašuje na drobno in debelo po časopisih in v pismih avstrijsko vojno posojilo, obetajoč velike obresti in za 135 dol. en tisoč kron, katerih tisoč kron bo po vojni vredno 200 dolarjev.
Oni, ki pošljejo denar na von Festa, ga dobijo nazaj tekom sedmih let, in da je denar siguren in da bodejo v resnici dobili denar nazaj, zato jim jamči — Avstrija.
Slišimo, da< hodijo okoli naroda še posebni klateži, ki narodu lažejo, kako bo za malo "denarja dobil veliko, in poleg tega postane še cesarski prijar telj, in taki cesarski prijatelji bodejo nagradeni, ko se vojna neha in seveda ko bo Avstrija zmagala.
Norcev se najde povsod dovolj, in Čudno bi bilo v resnici, Če jih ne bi bilo tudi med našim narodom, zato se ne čudimo, da se dobi dovolj takih,
ki dajo svoj teško zasluženi in zlat denar za komad papirja, kateri papir, kakor lahko sami uvidijo že danes jako malo velja, in ne čez sedem let ampa<k v sedmih mesecih bo toliko vreden kot meksikanski, katerega se danes dobi lahko za en ame-rikanski dolar toliko, da lahko "lunč" zavijete v njega.
Avstrija je bila že pred vojno na robu finančnega prepada. Avstrija ni mogla niti pred vojno nikjer dobiti posojila, in odkar je zbruhnila vojska je s strahovanjem in silo izvlekla od svojih podanikov vse kar so imeli, in ker te^a ni bilo dovolj, je dala natiskati papirja s cesarskim orlom, katerega papirja v Avstriji niti cigani ne bi vzeli, in glejte tako država jamči, da bodejo ljudje za svoj j denar tekom sedem let dobili dvakrat toliko kolikor sedaj dajo.
Kdor zna citati in kdor svoje pameti ni mešetarjem prodal, ta lahko že danes sam uvidi, da' je Avstriji odbila dvanajsta ura, in da Avstrijo še nekako po koncu drži edino kajzerjeva sila, ki bo pa porušena , četudi
sti za enake dolgove kakor jih von Fest po Ameriki nudi, kajti nobene mednarbdne postave
tli, po kateri bi mogli koga prisiliti, da plača dolgove, katere naredi ena država tedaj, ko je faktično že bankrotirala.
Tda vzemimo nevrjetni, torej nemogoči slučaj, da se A v- ( striji posreči na kak način, da; reši svojo kože, tedaj čaka Avstrijo tak bankerot, da bodejo njeni papirji, obvezriice in tr-} govski papirji služili sahi« norcem, da jih bodejo kazali svojim potomcem, kako kratke pa- j meti so bili, in kako so se dali vleči za nos od ljudi, ki ne žive od druzega kot od neumnosti onih, katere so njih gospodarji naredili neumne.
Če so sploh naši ljudje kdaj morali paziti kaj gOvorijo, delajo in komu svoj denar dajejo, f morajo paziti posebno sedaj, ko| Avstriji bije zadnja ura, ker se tem ljudem prav lahiko zgodi, da za svoj denar kupijo lastno smrt.
Naj naši ljudje si posebno zapomnijo to:
S propastjo Avstrije ne bo nihče naših ljudij zgubil niti svoje zemlje, niti enega vinarja svojega poSteno pridobljenega denarja, kajti vsaka osebna svoboda in pravica lastništva bo popolnoma zasigurana v naši svobodni državi toda isti čas bo zadela zaslužena in pravična kazen,onega, ki sedaj hote in na izdajalski način podpira Avstrijo in njene špijone, in to delajo vsi oni, ki svoj denar dajejo Avstriii, da se Avstrija še nadalje drži na sramoto vsega civiliziranega človeštva.
To pomnite in po tem se ravnajte, kadar iščejo špijoni avstrijski od vas denar, kajti sicer se bodete kesali kadar bo •prepozno.
o
0 podpornih organizacijah in glasilih.
Dosti imamo podpornih organizacij, kaj ne da. Ker so se obnesle prve, so začele rasti nove, vedno več in več, dokler jih ni preveč. Zdaj skušamo popravljati napake — ampak napake popravljati j£ dosti težje kot pa delati jih.
Za organizacijami so prišla glasila. Prva ga je ustanovila SNPJ skoro pred desetimi leti v časih in razmerah, ki so zahtevale svoje glasilo. Druga je bila KSKJ, ki se je tudi odločila za svoje glasilo iz skoro jednakih vzrokov. .
Zdaj se pa nas je prijela nekaka bolezen glasil — pri par organizacijah se sliši želje po svojem
sano, da ta ga sme, ona ga ne sme
imeti. Ne gre se torej za to vprašanje, ampak »e gre za to, če bode toliko glasil res koristilo kaj našemu napredku in na'si izobrazbi. Če ne bodle glasilo še bolj razcepi je vala ljudstva kot je.
Z vsakim glasilom, ki ga vpelje- kak? organizacija, narastejo novi stroški. Ni veliko sicer, Če se porazdeli po Članstvu —« ampak hevarno je. Pridejo druga povišanja, pride več smrtnih slučajev in bolezni, pridejo novi zakoni — in asesmenti morajo rasti. Polagoma postajajo breme — občutno breme. V zadnjih letih so narastli a-
cj jau dovorečno za vor kot oet-
.... - , - * ganizacijan celo po sedemdeset m
Je res, da gre 'človek k domačim podpornim organizacijam rajši kot1 k tujim. Ampak kjer pride denarno vprašanje, tam se navadno neha navdušenje.
Upeljavanje glasil je vredno, da se premisli. Začeti je lahko — prenehati precej težavno.
O vrednosti glasil za organizacijo so različna mnenja. NaSe mnenje j«, da nimajo toliko veljave kot agitatorično sredstvo kot pa izobraževalno, če namreč res izob-
Dalje na tretji strani.
II M,......I-,—
j NE POZABITE,
da sedaj vsi potrebujete nove klobuke^ Mi ima-| mo zalogo lepih jesenskih in zimskih klobukov, ki so najnovejši vzorci in po najnižjih cenah.
I WARNERS MILLINERY,
5820 St. Clair Avenue, blizu East 55. ceste.
Pravi ttarokrajski brinjevec .
Cena 6 steklenic . . . $6.50 Ceoa 12 steklenic. . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00
i Imamo najfinejli tiopinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeta ohioska vina
Galons . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal
I V»ka potoda ob b do j10 «•). velja $1.00. u 25 I gal. pModa $2.00. Pri večjih naročilih j« aod brez-I plateo. Te cene se samo sa na debelo. Naro-
cihi aaj ac položi denar ia natančni naslov.
11 The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva alovanak« družba sa prodajo finih
6102-04 St CUr Ave. • - Oerekttf, 0.
i	11 ni«iiiiiiiiiBiiiii«—i—Tni—lili
FARE $3.22 MftlLY BETWEEN
iflK I	CLEVELAND &
fli^fi^i TW Ciaal Skip *3EEAKDBI^r ^SSWSttKp
B ^^ftSSS^ . TT| in Ummtn=x tHT Of aOTFAUT S
S CLEVELAND-DaOy, May&toNor. ISA-BUFFALO B
a	i
w THE CLEVELAND »^BUFFALO TyWSIT^CO^ CU^laad^ Ohio ^
I Nekaj kar še A VABILO na ni bilo.	udeležbo!
V TOREK 26. SEPT.
PRIREDIM SPODAJ PODPISANI PRVI SLOVENSKI
"CLAM BAKE"
▼ svojih goitilniikih prostorih na 5500 ST. CLAIR AVE. Vse bo preskrbljeno, da postrežemo 500 gostom. Kokoši, oysters, koiuza, raz^o fino pecivo
za vsakega gosta. ~
+ ■ .
Listek H)elja jamo $1.50
Ker je to nekaj popolnoma novega me*} Slovenci, ste vsi vabljeni k udeležbi. Listke dobite že sedaj na predprodaji v gostilni. Požurite,se, da jih ne zmanjka
H	Se priporočam za obilo udeležbo
Geo. Travnikar,
Slovenska gostilna	5500 St. Clair Ave.
- ------
USTAl^, S. AVGUSTA. 1914.	1NKORP. IT. AVGUSTA 1S14.
v jdržav1 omo
UPRAVNI OOSOI: B	Predsednik: Dr. FRANK J. KERN, HOI ST. OLA1R AVB.
Podpredsednik: JOSIP KALAN, «101 HT. CJLAIK AVB. Tajnik: BRANK HUDOVKHNlK, 1062 B. Stod BTKOBT. K	Blagajni/k: MIHAEL 8BTN1KAR, 6806 GLASS AVB.
nadzorni odbor: B I Frank Ceroe, 6033 SL Clalr are. Frank M. JaJrtdč, 120* Norwood JUL MaL Petro vlch, 10»« B. 67th St.
stavbeni odbor: m Joelp tele, 6108 0L Clalr ate. Anton M. Kolar, 3222 Lakeside ava. Loula J. Pire, 6119 SL Clalr are.
FINANČNI ODBOR:
■	Rudolf Perdan, 5*02 iProaeer afve. Zod Blrk, «006 SL Cladr ar«. I_ Loula J. Pire, Joelp Kalan to Fruk oerae.
■T^ Seje direktor!Ja a« vrte veeik drugI to detrtl petek t mesecu
■	na 6029 Glaaa a ve.
■r Vee dohodke In koreapendenoo tikajoče ae 8. N. D. naj ae po K 641 JaJo na prvega tajnika.
it. strani
>NPJ razvila i, je to bolj vnovljena na imela pogoje pteh, kot pa poslujoče or-je imela ie da nad deset tela s svojim
;la«ila, da se glasila, preti i vse drugo doba glasil. >i bilo to do-imamo dosti atere bi bila es prenehati imamo tudi sicer, da se ampak tam, inteligentna, očiti. Ali je i kažejo, ds ivalijo raani kam preha-smo sodili, nega.
izven orga-jpisja bi bil če objektiv-bo priznal. , da glasita imajo zato rezane roke.
obstoječih zdi prav. To ► danes ne-iastavlja ta-e moglo iz-:kaj pomoči ( je lahko—j i asesmenta,' neodvisnih it organiza-! »ga. Ce ni :hati — pa^
ja odloči v i ke za izob- j s toliko, da. ez oglasov.! listu. Kjer j zanimive-nekaj nese. J da list iz- : :i ves izo- 1 oliki obliki i j z oglasi,!4
i	oblike. IJ ire za svoj1 < iagajo pre-1, j "Organiza- j več tisočih s
konkurira J kot glede
!
ii	zato, da 1 :nco n£od-izobrszbo? lam ne zdi c ia s tisoči s maloštevil- V Ce organi- s » izobraz- r e pravi Še j ih pSr sto- £
Zajednica ., brez ogla-lizaciji, ki
bi se ne j3 ik jih pu- " hp
lepo, ffle n n žrtvami S ira stotino si potem pa ži ede urad- tt in pobere ^
n
0	lepo, če itzacije — ^ <k>.
likdar sa- Jj« n — vsv .
1	— to bi Je bi se or-
olja bera- si amo prav. m
Mi nikomur ne diktiramo — po-
_ vemo pa, kar se nam ne zdi prav.
,jla Dobro je, da • so glasila — dobro ,oIj je, da so drugi listi. na Mi ne pričakujemo seveda, da bi 0je dosegli kak vspeh s tem. To poj-pa de mimo, kot je šlo toliko druzega. or_ Vršimo le svojo dolžnost, če po-£e kažemo, v katero smer plovemo sct Slovenci kaj radi pretiravamo, iim Kjer je preveč dobrega — ni do-bro. In ne' vrjamemo tudi, da bi st preveč glasil bilo dobro.
In ne zdi se nam lepo, če mo-go	organizacije pobirajo zad-
sil. nje opore neodvisnih listov — oglato-
Prosimo, da se to ne obrne talila k°, da želimo mi kaj dobička od Ati tega, da se-ne tolmači tako, kot-bi mi koga zastopali ali reseyati. Ne. se Mi smo samo tisto zapisali, kar bi m> se bile organizacije lahko same do-l3l( mislile in vzprejele geslo: za izje obrazbo — brez biznisa.
d«%	"ČAS"
mi	O
ia-
ft Dopisi.
Jj London,-25. avg. Dne 24. ju-v. lija se je praznoval v Londonu al. francoski narodni praznik, o-ttm svojenje basttlje. Proslavo so ' to inavgurirali angleški delavci,
in njim se je oduševljen pri- J ^ družil vej narod. Značajne so i 10 te pojave, ker so predznaki bo- ' d oči h dnevov in temelj bodo- 1 a" čemu delu naših zaveznikov, 1 Jj ko bo enkrat zrušena pruska ( _J vojaška Kasarna. aJ Ta proslava francoskega na- y rodnega prazn&a v Londonu T 1-j se tiče tudi nas Jugoslovanov, I ni kajti angleški delavci so vzeli r
*	v svoj program tudi Jugoslav!- * i jo, kjer je zbrana naša london- *
v donstka kolonija. V Hyde par- 5 ku so se vršila javna zborova- a ajnja, pri katerih so govorili r mnogi znameniti Angleži. Na * tribuni št. 6. kjer so se zbrali . c jugoslovanski, belgijski in al-
zaški govorniki, so se ponosno 11 >. vile tudi naše trobojnice, srb-ci sika, hrvatska in slovenska. Za i, I "Jugoslavijo" so govorili g.
jjanič društveni predsednik in ^ J! dr. Hinkovič. Njegova pojava s y na govorniški tribuni je bila s " prava senzacija. Govornik je jj srečno in uspešno prikazal ti- ^ sočerim poslušalcem največjo . potrebo današnje vojne: da se is l poruši "Bastilja Jugoslovanov" j, . — Avstro-Ogrska.	„
j» Ob 7. zvečer se je razvila n i ogromna parada, ki je šla pred -i stanovanje francoskega poslani S
-	ka. Naši so nosili svoje tri za- š«
•	stave in velikansko bandero z vi
-	napisom: "Down with Austria-5 Hungary*', the "Bastille" of
tiie pressed Jugoslavsl" (Doli z avstrijsko bastiljo, kjer se št 1 tlačijo Jugoslovani!) • pj j ■ Gos'pod Comboux z osobjem se , poslaništva je pozdravil mani- v . festante na stopnjišču svoje vs -palače. Ko je korakala mimo kt : njega naša četa, sestoječa iz je Slovencev, Srbdv in Hrvatov, je 1 smo ga ^pozdravili s krepkim dr živijo. Ambasador je sprejel ni tudi deputacijo, katero sta vo- in dila dr. Hinkovič' in Janič- V lic razgovoru z dr. Hitukovičem, da tekom katerega je slednji go-1C1 voril o naših problemih, je am-j 10 basador se izjavil, da je vi- za del naše "bandefo" in da mu st( je jako ugajalo!	Vi
Torej: Doli z Avstro-Maiar- se sko, ki je bastilja Jugoslova- ud nov! Dr. Josip jedlowski. Ki
I šerif dovolil nekemu jetnik«, ; ; da je večkrat zapustil ječo.
VABIL6
! na plesni yencek, ki ga priredi I dr. Danica, št. xr. SDZ dne 24. _ ! I sept. 1916 v Grdinovi dvorani,
I	! začetek ob 7. uri zvečer, Vsto-! ! pnina je samo 25c od osebe
Prav uljudno so vabljeni vsi i > prijatelji plesa in dobre zaba-i ve. Igrala ba France Korčeto-< j va; godba. Med odmorom pa * > bode naš dobro znani "Tonček"
II
IG skrbel, da se ja nikdo ne odpočije. Za vsa/kovrstna okrepčila bode prav izvrstno preskrbljeno. Vstopnice se dobijo v pred-prodaji pri članicah društva in zadnji večer pri ' blagajni. Za obilen poset vabi	(112)
OdObor.
Krojačnica naprodaj- Jako do-bro ohranjena in ima veliko število stalnih odjemalcev. Se lahko dobi po jako. nizki ceni bro ali na mala odplačila. Jako lepa prilika za, poštenega Sloven-t bi ca. Vprašaju v uredništvu li-»j- sta,	_ (116)
S*' Hiša sa 2 družini se proda. Sa-
^ mo'$5o6 se plača in ostalo kot
^ najemnina. Hiša je jako mo-
^ derna, kopališče zdolaj in zgo-
bi rej. Nova, komaj poldrugo leto ;
napravljena. Vredna $4150, se
no- proda za $3400, ako se proda
id- pred 4. uro v nedeljo, 24. sept, |
pla- M. F. Intihar, 15712 Waterloo !
Rd. Tel. Wood 187 R. (112) j ta- ■	- .
^ Lepa opremljena soba s hrano j vr-ed se oi3da. 1081 Addison -
bi R<t- « ^ ' (ni) <
Dve sobi za dva fanta in za -,z" dve dekleti se takoj oddajo. 1 1308 E. 55th St.	(113) i
®--1
Dva izurjena krojača dobita j
takoj stalno delo in dobro pla- j
*	čo. Fr. Poje, 4015 St. Clair -ave.	(113) 1
u- Avtomobilno potovanje. , iu
0. Idealen «nresec za avtomo- " so bilno potovanje jc september. ^ Zl> Idealna služba, ki vam jo da- v fj. je C. in B. Line iz Clevelanda s so je kot nalašč pripravna* za vas. c o. Za $5.00 vi lahko pripeljete ^ o. svoj avtomobil na parnik v c v Clevelandu, nakar se prepelje ^ ca do Buffalo in zopet nazaj. V j Buffalo imate dva dnij časa za s a_ vožnjo z avtomobili po zapad- p lU nem delu države New York in a v po južni državi Ontario v Ca- « U nadi. Cleveland lahko zapusti- { j. te vsak večer ob 9. pridete v | ^ Buffalo ob 7.30 druzega jutra, J r_ se ustavite dva dni v Niagara j ^ ali na drugih točkah in se vr- | U nete v Buffalo na večer dm- S a zega dneva in pridete v Cleve- ! U land od 7.30 zjutraj tretjeera J i dneva. Vsa vožnja vas je jako e Q malo veljala.	g
a	POZOR!
f* Radi valine zadeve so va- I n bljeni vsi grocerijski in mesar- ! a ski pomočniki, da se udeleže ! a sestanka v nedeljo, 24. sept. ! e dopoldne ob 10. uri v Birkovi j dvorani. Odbor.	(112) |
J Naprodaj je lot, 40x140, voda, | in napeljan kanal. Nekaj sad- | nega drevja na lotu. Vpraša se M J na 16011 Saranac Rd. (113.) g
i Soba se odda v najem s kopali-
-	scenr. 6710 Bliss ave. 'Mimo bi- ! z valiŠce.	■
f "	POZOR!	S
i Članom dr. sv. Janeza Krst. | i št. 37 JISKJ se* tiaznanja. da g priredi društvo banket in ve-
>	selico v soboto, 30. septembra, E
-	v Grdinovi dvorani. Dolžnost (
i vsakega člana je, da gotovo E j
>	kupi tiket za to veselico, kakor J j
*	je sklenila društvena seja. Ob- fi^
-	jednem so povabljena frudi Sg 1 druga cenjena društva k obil-
1 ni udeležbi kakor vsi Slovenci in Slovenke Clevelanda in oko- . lice. Vstopnice je dobiti že se- ^' daj pri R. Perdan, 6024 St. __ j Clair Ave. in pri A. Braniselj 11045 East 61 st St. Vstopnina an moškega $1.00 in vse pro- vir stb, za moža z družino $r.2q. Jei Veselica se vrši v soboto, 30. — set>t. ob 8. zvečer. K obilni Dv udeležbi vabi odbor dr. Jan era no Krstnika št. 37 JSKJ. (*if4 Ch
ta Po izvanredno topli sezoni riou' letošnjega leta prihaja mrzla sezona, in mnogo ljudij trpi radi te hitre spremembe. Čutijo se slabe, njih apetft je slab hitro se utrudijo, in človeku kar nekaj ni prav. Pojavi se tu-di zaprtje z drugimi posledi-cami. Za tak položaj je Triner-ani, jevt> ameriško grenko vino st0" pravi blagoslov. In kakšna je # pomoč? Scisti popohioma pre-VS1 bayljalne organe, zboljša ape-lba" tit, očvrsti celo telo. Po mir-eto~ nem spanju bodete zjutraj Pa vstali polni energije. Cena ' Po lekarnah. Če vaš lekarnar 'P°" nima v zalogi Trinerjevega vf-na, pišite takoj na izdeloval-ca, toda ne sprejmite nobene-ed- ga cenenega ponaredka, kajti 1 m ceno bfego je jako slabo.
Za revinaljizem, za nevralgi-I2) jo in Važne neprilike, je Tri-K>r' nerjev lmiment najboljše zdravilo. Rabi se samb na zunaj, do- Na Panamski razstavi 1. 1916 liko je ta linimfent dobil najvišje Se odlikovanje. .Cena 25 in 50c, :eni po lekarnah, po pošti 35 in 60 le- centov. Jos. Triner, 1333—39 en- So. Ashland Ave.-Chicago, 111.
U- -----a-
Takoj dobi delo mlad ali star
-	delavec, da bi pomagal doma v Sa- mlekarni ali pa delal zunaj. J. kot Alich, 6718 St. Clair ave. (113
no- ' ...... —:—■
Bartender, Slovenec, izurjen v
eto svo^ str<>k* pošteno služ-se bo. Govori nemško in angleš-ko. Poizvei se na 5608 Bonna
;pt *yenue._(113)
loo Snažna soba se odda za enega 1 [2) ali dva fanta. 6404 Carl ave. zadaj.	(na)
Lno Hlev 'za 3 konje se odda v na- i
iorJ jem. Jak. Košak, ii54 E. 58 1
Street.	' j (113)
za j-^—----
jo. Kupila bi rada "candy store" 1
3) na St. Clair ave. ali (>a v Col- 1
Hnwoodu pri Slovencih. Elisa-
,ta beth Kishur, 7310 Pufhrie ave.
Z N. W. („3) ] air . , ., ---------i- J
3) Dve so^i J kopališčem se od-
-	dajo v najem, brez hrane. > Vpraša se na 1254 E- 58 St. [
10- - f — ("3) ;
er V najem se odda čedno stano-|a_ vanje, 4 sobe, kopališče, pod- I (ja strešje, kbt z moderno pralni- J as 00, jako čist in rhiren prostor. ,te $16 na mesec, ne želijo se otro- ^ v ci. Se na željo tudi proda. 1556 w ljc E. 45th St.	«
v	Dva izurjena krojača se takoj J
sprejmeta v delo. ^Poizvejte pri
Frank Spen-ko, 15406 Calcutta
,n avenue.	(113) \
a-	,
V I J VELEVAŽNA K ! ra' B S	KNJIGA. gj .
Izšla je velevazna g J knjiga za ameriške Slo- u e" B| vence, pod naslovom v ra m "Slovenija Vstani!" 9j s
0	delo našega slovenske- p ga učenjaka in delav- c
~ IS nega Jugoslovana dr. gfl
E n Niko Zupaniča. Ta knji- ||	p
a- S 3 ga bi morala priti v (§3	d
r- Evsakb slovensko hišo v Bi	s*
se h Ameriki. Ta knjiga bi Sff	ti
t. c I morala biti evangelij za ffl	k
vi	£ B ameriške Slovence, kar E s	ii ;) p D se tiče naše Jugoslovan- E H
-	j I ske politike! Nad sto	-a, 1 9 strani obsegajočo knji- g n
1- EI go krasi pet izvrstnih J g
ie K slik Velikega pomena. 11	!a
r) n To knjigo dobijo v ro- J S	v
r ke slovenski ujetniki v J !j	S(
!" E J Rusiji. 5000 knjig je po- E l	n
i j slanih v Rusijo Sloven- 5 jj	\7
,cem. 5000 knjig je na- E |	i,
E H menjenih a m e r i š k im	n K I Slovencem! Bratje, sezi- Sj r B g te po tej knjigi, ki ve- Sj
a Bg lja le 50 centov. Zraven S g	—
h dobite veliko mapo ju- S|	N
L' l S goslovanske zemlje f Na- S J	|1'
1	h roča se pri nas, ali pa gj] r) naravnost od Dr. Niko Sflj 1 gjj Zupaniča, 1369 E. 40th
•	p St Cleveland, Ohio. ||
-	S^^fiS^S^lS^^^ffel nc
*	Išče se bartender, zmožen an- nc gleškega jezika. Jos. Nosse, vr
1226 E. 55th St. • (112) Pr ■* --
i Išče se slovensko dekle, ki zna 102
1 angleško, za\v zlatarsko trgo- di
-	vino. Stalna služba. Hueter so
♦	Jewelry Co. 5372 St. Clair ave. pr -*-- (x86) pc
t Dva fanta se sprejmeta na sta-) novanje in hrano. 5351 St. [ Clair ave.	(113)
. iLN Tvoj]|denar kupi \vy\ kvaliteto!	|
C^i \ I I	Kakovost je edino upeljava, ki se je še ,
•	11 /	kedaj nttdila možem, ki kade Prince Al-
V^	bert. Kuponi in premije se še niso z njim .
dajale. — »Prince Albertu ne more sko- t
TrvO\	dovati vladna ali državna prepoved gle- ^
.Tly\\\	de rabe kuponov ali premij, ker njega
I	vsebina je kakovost!
^^f^CSsI	/	Ko hitro	Prince Albert tobak,
'	se	zavedal, kalko visoko ga ceniš
JK	z ozirom na to, da ne grize in ne peče,
JW^Vk	kar Je odstranjeno s patentiranim pro-
g^i^y ^^^^MjV	cesom, po katerem je izdelan.
Albert
^■yyil	the national Joy mohm HI
H	. je vrste tobak, s katerim se boš želel
j^HH^^HH	sprijazniti zato, ker ga lahko veliko ka-
I^JSR^" ~ Jri	diš in bo vsak upljival na tvoj okus bolj
™	od prejšnjega.
N.Hi.ruiMM. Alb«rt	KuP> *****	Poskusi ga takoj
iiiml" ^'	30 h,b- — v cigareti ali v pipi — in ker je tako
^.tiii^^ST^iTSXh dober» se b°s kesal, da tega nisi že prej
po IO41 funlnih 1« p»Hmmtmih Imltu. •Ilk	1. funt. humlJorjlK > VCQel,
vIUm	m »rtih, kar 4rli toWk
jMdHfMnaitaaJa.
It J. REYNOLDS TOBACCO CQ« WinstonAJem, R C
ia Dekle dobi stanovanje. 5908 j) Bonna ave.	1112)
& CENIK MALIH OGLASOV.
e*	liet DELAVCE vac VRSTI, i) do 26 bM*d ali S vrst
-	1. krat po.......................40c.
a-	3 krat po.......................*6c.
.0	8 krat po.......................30c.
>° vuka nadaljna vrata po So.
DELO IŠČEJO VSE VRSTI, do 25 boaod ali S vrat
i" 1 krat po.......................20c
i 3 krat in ve« po.................17c.
_vtaka nadaljna vrata po Sc.
i- 55S¥~si~^Boaj6~1n"~nA~~H rano e>	8E SPREJMEJO,
'	do 25 baaad ali S vrat
' 1 krat po.......................!5c.
r S krat bi vefi po.................20c.
I- Vaaka nadaljna vrata po 4o. e. v NajKM si odDA, Mil A, trm
f VANJI, TRGOVINA, itd. NAPRODAJ [ HISA, TRGOVINA, FARMA, KONJI ) IN DRUGO. I SO I 81 OSMI, ZQUB-. LJINO, IN oRUGO NEOZNAČENO, da 25 b—4 ali S vrat
I- I krat po.......................50c.
; S krat po.......................4 Sc.
« krat tal rofi po................Ste.
r. vaaka nadaljna vrata po 7o.
flČfeJO SI TRGOVSKI SO LASTNI-, KI ALI DRUGI DINARNI PRILIKI f> — PRIKLICI IN DRUGI OSCBNO •TI.
do SB boaod ali S vrat
. 1 krat po.......................SOc.
'I S krat to vrt po...............$1/0
'i vaaka nadaljna vrata po 10c. » ZAHVALI IN~MRTVAAKA-
*	NAZNANILA.
) Vsaka rrata po..................(e.
*	Za večkrat aa lata cena pomnoftl.
I bRUSTVINA NAZNANILAT-
Q lkrat po .......4c rrata
n Za vStay po..............Se vrata
J 4 do I !beeed ae raCuna en« rrata.
j Večerna šola za angleščino.
j Slovenski učitelj bo letos poji učeval rojake v angleščini tri večere v tednu, v pondeljek, sredo in petek in sicer v mali Knausovi dvorani, 6131 St. Clair ave.
Učenci se bodo vpisovali v pondeljek, sredo in petek (»d 7. J do 8. ure zvečer. Reden pouk ® se prične v pondeljek 25. iep' j tembra. šolnina je dovolj nizka, da se lahko vpiše vsak, ki ima veselje do angleščine.
Slovenska večerna šola.
-- (112)
POZOR!
I Cenjeni Slovenci v Cleve-landu in okolici, naznanjam I vam, da bodem v nedeljo 24. I septembra imel na • razpolago mošt, doma pridelan in narejen iz najboljšega grozdja. Prijatelje in znance vabim na poskuš-njo mošta.	(112)
LOUIS RECHAR, EUCLID, OHIO.
Na prodaj so sodčki za žganje, držeči po 50, 30, 25 in 10 ga-Ionov. A. Cohn, 5819 St. Clair ave-	(x 108)
POZOR!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da boder.. na novo otvoril kavarno in resta-vrant. Pri nteni bode ki.1iu.ja prve vrste in sp oh bodem sku-[ šal svoie cjtiionc goste v vseh ozirih zadov >!iiti. Toraj pridite, poskusite in potem sami sodite. Nasvirtcnjc v soboto ob priliki velike meritve. Se priporočam '	I (xi09) JOSIP LIKOZAR, 5816 St Clair ave. Bivši prostor M. Poljanec.
NICKEL HATE ROAD
NIZKE CENE
PROTI ZAPADU ZA NASELJENCE
Od 24. Mpt. do a oktobra.
v tMH iua M M^I mm Hrtkfl * ■■»■<■■
WmIiImm I« California! NaUalM tofenwfj. 4m
, NICKEL PLATE ROAD
' E. A. AKERS. 7S3 EHW AVMM.
. CUvduJ.OkU
I_
Naznanilo in priporočilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel gostilno in restavracijo od Wm. Hop-pert na 964 Addison Rd. Pri meni se bode vedno dobila sveža pijača ter dobra in tečna hrana kakor tudi izvrstna po-strešha. V obilen poset se priporočam	fna) FRANK PRfcVEC, 964 Addison Rd,
NAZNANILO. ~~
Vr. Carniola, 1288 KOTM. članom dr. Carniola, šotor št. 1288 se naznanja, da se polno-številno udeležijo redne seje dne 24. sept. v navadnih društvenih prostorih. Na dnevnem redu bodo jako važne stvari za rešiti. Nadalje so vabljeni, da se gotovo udeležijo vsi tisti, ki so zadnje mesece pristopili k društvu, da sprejmejo svoje police, in kateri član še nima novih pravilnih knjižic, jih tudi lahko dobi. Frank Znidaršič, zapisnikar, 1191'E. 61 St. (112)
V najem se odda lepa grocerij ska prodajalna z vso opravo, hlev za tri konje je zraven. Proda se tudi hiša. Natančneje se pozve na 6120 Glass ave. nasproti slov. cerkve. (ni)
Vai baby mora imeti mleko
Kaj devljete v ataklentoo vašega otroka? Ce ae morete redKI babya, ekrbtte, da dobite pravo brano, od katere bo otrok mo< 6aa la vsraiea.
4cu173OHOK
< EAGLE
BKAND CONDENSED
MILK
TMB •*•••« NAb
To mleko rabijo ekoro 50 lat le matere, ki ho«a)o saaeeUtro hrano «a otroka v kritičnem Caio.
Iireiite ta kupon danea In fa pošljite na (C. A. 20. sept)
Bordan'a Condenaed Milk Co.
New York, N. T.
In dobite uutonj r alovenakem Jeziku navodilo In 52 itranl •knjigo "Otroško sdravja'', <kl vara pove, kako akrbetl aa otroka.
Naalov...................
[SKRIVNOST HIŠE ST. 47. _ —■——■
Roman.
« SPISAL J. STOKER CLOUSTEN.
Utihnil je in pozorno poslušal; slišal je rahlo in previdno trkanje.
Ali trka morda kuharica? že zopet 1 Me, trkalo se je zgoraj. .Stopil je iz sobe na stopnišče. Tedaj je zaslisal tiho, a razločno skrivnostni "pst'. Ta* glas v tej skrivnostni hiši je zadostoval, da so se razburili celo Buffingtonovi utrjeni žvici in da je pod tem trpela njegova pamet. Namesto da bi bil molče stvar preiskal, je glat sno zaklkal: "Kdo je?"
Nastala je smrtna tihota. Potem se je zopet slišal nad vse rahel šum od zgoraj. Pogledal je kviško in je videl, da so se vrata tiho zaprla. Zdaj je izo^et dobila njegova pamet vso svojo moč. Najprej se je spomnil glasu, ki je prej z^kli-cal "pst".
"Na vsak način je tu kaka ženska vmes", si je rekel, ko je šel po stopnicah gor. Prišed-ši ha vrh, je obstal. Spomnil se j«, da ima pač dolžnostih javnosti, a tudi dolžnost do sebe samega. Ali bi bilo bolje, poklicati policijo? Kdo mu je dal pravico, tla izpostavi svoje življenje nevarnosti, ko vendar lahko to opravi kak redar. Ce bi se kaj primerilo? Kaj je en . policist več ali manj na svetu v primeri z življenjem Jamesa Buffingtona. Na svetu je en sam Buffington...
Prisegel bi bil, da je ženski glas klical "pst". A če bi se bil vendarle zmotil? Saj le ni vr-jetno, da bi se pod streho skrivala ženska — kaj naj bi pa sama delala? Odločil se je, da preišče najprej vse spodnje prostore. |
Začel je s Chapelovo spalnico. Komaj je vstopil, je presenečenja kar odskočil. Ob zidu je slonela lestev. Buffington
!ie je koj spomnil, kako je Fe-iksa presenetil na stopnjicah s to lestvijo in spomnil se je udi, da je takrat slišal podoben opot, kakor danes, ko -so se :aprla vrata v podstrešje.
"Chapel ima pač pod streho :ako dekle," si je rekel "in to mi tako čudno, kakor .sem prr 'jvotno mislil."	I
V	tem trenutku ga je čut njegovih dolžnosti popolnoma -prevzel; čudil se je le, da je sploh nekaj minut omahoval.) Ce je v tej hiši kaj razkriti, po-, tem je bil James Buffington j dolžan, da to razkrije; to je bil dolžan sam sebi^ in svojemu šef-redakterju gospodu Chadbu-ryju. Klicati policijo — to bi lahko postalo usodepolno.
Vestni mladi mož ni izgubil nobenega trenutka več z raz-tnišljevanji. Vzel je lestev, jo nesel na hodnik, jo prislonil k zidu in šel po njej do stropa in poskusil dvigniti vrata. Ta se niso dvignila; moralo je nekaj na njih ležati. Pritisnil je močneje, zdaj so se vrata najprej nekoliko udala, koj potem pa so z lahkoto odprla. Buffington jp pogledal v podstrešje: Slišal je šumenje ženskega krila in zagledal žensko .bitje, ki je se-j delo v polutemi poleg velikega soda. Oziral se je toliko časa. da so se njegove oci navadile teme in je videl, d'a ni nikogar , drugega pod streho. Tedaj je hitro splezal v podstrešje in se i bližal dekletu.
V	svojem zasebnem življe-hju ni James Buffington nik- i dar zatajil tistega viteštva, ki odlikuje malone vse energične može. ,Tudi mu ni manjkalo smisla za slabosti in razveseljevale moškega spola- Toda zdaj je bil Tames Buffington v službi.
"Kaj naj to pomeni?"' je vprašal s strogim glasom dekle.
Nič odgovora.
"Stopite sem'," je ukazal.
Dekle se ni ganilo.
"Če prostovoljno ne ubogate, vas bom moral prisiliti."
Dekle ni nič odfeovorilo in se ni ganilo z mesta.
"Tudi prav Y' (Buffington je stopil še korak bližje, je prijel delcle za roko in
-	jo peljal k podstrešnemu oknil, > kjer je bilo nekoliko svetleje.
Dekle se je v začetku malo l ustavljalo, potem pa je ravno-
-	dušno sledilo časnikarju.
"'Prosim — ščipati se pa ne i pustim," je rekla energično.
Njen glas je napravil na Buf-i ingtona jako prijeten vtisk,
-	vendar tega ni izdal.
i "Tako, gospodična," je rekel, ko jo je postavil k oknu, i "zdaj pa se pustite malo občudovati."
Pogledal ji je v obraz — naslednje besede je pa že izustil iz d'aljave več korakov, tako daleč je bil odskočil. "Eva Wilscon," je zaklical. Njej je očividno ugajalo, da je bil tako prestrašen.
"Da," je rekla in mu se nekako grozilno pogledala v oči.
"Kje — kje je pa Moly-neux?"
"Ali hočete, da vas tu zasači in prime ?" je mesto odgovora ona vprašala.
"Mene prime?" je malo zbegan vprašala Buffington. "Tu se gre pač zato, da bom jaz njega prijel?"
"Ali ste tega popolnoma gotovi?"
Njeni pogledi so ga vznemirjali in začel se je umikati proti, vratom.
"Bomo že videli," je dejal Buffington v razumljivi zadre- 1 gi-
'*Kaj hočete mene tukaj pu-titi?" je vprašalo dekle.
"Jaz — jaz —- se kmalu po- i vrnem."	N
"•Slišite, jaz na vašem mestu 1 bi se zdaj še ne upala od' tod." 1 "Zakaj ne?" ,	1
"Lahko padete njemu v roke 1"	1
"Pa vendar ne mislite, da se ga bojim?" je rekel, a je takoj -odstopil od vrat na stTan,
"Pst," se je zdaj zaslišalo od zdolej, "ali ste tu?"	<
XXXV.	* 1
Kakor okamenel je James Buffington gledal na vrata, pri < katerih je moška postava ple- i zala v podstrešje. V nasled- < njem trenutku je moža spoznal. 5
'^Chapel!" je zaklkal in dasi ga ni bilo prav nič strah — za 1 to jamči njegova častna bese- * <fa — vendar mu je tedaj po- < stalo nekoliko laglje pri srcu. M j FeHks Chapel se je prestra- * šen zganil in v tem trenutku > je bilo Buffingtonu vse jasno; r ta je bil morilec in James Buffington je bil zdaj sam ž njim in z njegovo sokrivko v tem-^i nem podstrešju, kjer je stal ve-lik sod vode.	j t
Irvinu se je kar vrtelo v gla-r vi; poskusil je, pomagati si z j besedami.	•	j *
"Ljubi Buffington," je začel, "vi ste gotovo presenečeni, da ste to damo tukaj našli."
Buffington je nekaj zaječal, ji kar je bilo podobno pritrjenju.1 s "Ta dama je — ali jo morda1 v poznate?"	t
Zurnalist je nekaj zajecljal, n česar nikakor ni bilo razumeti; s namesto njega se je oglasila1 $ dama:
"On ve, kdo da sem!"	r
"Res!" je zaklical morilec in p Rufington je imel vtisk, dto sej ž njim igra kakor mačka z mi- £ ško. "Skoda! Kaj ne — haha — kaj ne, to je sumljivo."	. d
Morilec se je zasmejal, da fc se je Bufingtonu kar kri v ži- b lah strdila,	J s
"Ta dama." je nadaljeval, morilec, "pa ni Eva Wilson, I ]< marveč njena ...sestrična ... I zato ji je tako podobna." ' I
Pogledal je proseče na svojo sokrivko, a ta se zanj ni zme- n nila, ker je že opazila, kako £ zdravilen vpliv jmajo njeni po- (j gledi, če jih prav srepo ^ipre na' Buffingtona.-	I ^
"Seveda.. .kajpak..se jej, oglasil James Buffington.
"Jaz jo včasih imenujem jj Eva," je nadaljeval Molyrieux, t "toda samo v šali. Hafraha —| koliko sva se že smejala zara- j di tega umora...ne zaradi u- z mora.. .tnarveč zaradi te ideje..."	I
Ta strašna veselost, ki jo je [ kazal morilec, je Buffingtona . tako pretresla, da je v svoji grozi nehote zaklical:
"Molyneux I"
Zdaj se je Molyneux ves pre-. strašen stresel.
"Vi — vi me poznate?" je i vzkliknil in njegov obraz je dobil tak izraz, da je Buffington hitro izjavil:
"Ne.. .ne.. .jaz vas nične poznam...jaz sem se le šalil".
"Ker ve, kdo da sva," se je f zdaj oglasila Eva, "ga ne sme-1 va od tod pmstiti."
"Na noben način," je pritrdil 'Molyneux, "dober udarec j po glav( — pa bo vse v redu." j
"Bodite usmiljeni," je zakli- j cai nesrečni'James Buffington i in se je vrgel na kolena. ^Bo- ) dite usmiljeni, jaz sem edini j sin. svojih roditeljev."
"Jaz si sicer ne morem mrs- ■ liti, da bi vas roditelji kaj po- j grešali," je rekla Eva, "a ven- j dar vas hočeva pustiti pri živ- i lljenju. Toda priseči morate, da j se ne umaknete s tega mesta j in da vsaj dvanajst ur ne daste j nobenega glasu od sebe."
"Prisegam I"
"Zaprla^bova vrata od zu- j naj," je nadaljevala Eva. "Če s ' vas zasačiva pri poskusu po- j jbegniti, vas bova brez usmilje- s nja ustrelila. Eden izmed na- [ ju bo vedno pod vratmi na stra- [ ži." j
XXXVI.
1
Eva in ;Molyneux sta odšla jj in James Buffington je ostal \ J sam v temnem podstrešju. In i v tej temni težki uri je storil i trdni sklep, da opusti, če osta- j ne pri življenju, za vedno za- jj sledovanje zločincev ter se po- i sveti športnim poročilom.
Irvin Molyneux je šel na- j ravnost po stopnicah v spodnje I prostore hiše.
"Kam pa?" ga je vprašala I Eva.
"Kuharico grem spravit na I drugi svet," je odgovoril. "Ta I bi lahko, čenčala in midva bi,I ■ bila izgubljena; naj se raje pre- I [seli v nebesa."
"Poslušajte me, gospod Mo- I lyneux," je energično rekla I Eva "in ne uganjajte norosti. I Pojdiva v knjižnico."
"A najprej je vendar treba I narediti kuharico neškodljivo! I ,Če 'bi ta čenčala, prideva mi- I dva na vešala."
j "A kuharica ne bo niččen- I čala — saj ničesar ne ve," se I je razhudila Eva. "Kaj bi z njo I čas tratila. Vzemite svoj klo- j buk in svoj površnik ter odidi- I te.' '
"Saj je Tes — to bi bUo mor- 1 da še naj pametneje. Ali grtste I z menoj?"
(Dalje prihodnjič.)
J^onJi model stroj epu
tv Ji
guydp ►Jfefe-.
KUPITE CA SEDAJ! VB)
Da triumf strojepisa je tu.
Pravkar je izšel— prišel je leta prej, predno so eksperti ito pričakovali. Iz- .,4 delovalci so se trudili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Oliver je zopet zmagal kot je zmagal tedaj, ko je prišel prvi Oliver strojepis na trg. Nobenega strojepisa ni na svetu ikot Oliver Št. 9. Pritdslk gumlbov na stroj je tako lahaik, da mačka s tačkami lahko pregiba gumbe.
POZOR!	SVARILO.
Vu novosti, ki Jih dobite pri Oliver stro-	Ta brtlljantni novi Oliver stroj apis a«
jeplsu bo kontrolirane od Oliverja. Celo nail	prodaja po starih cenah. Ne velja nič veft kot
preJAmJ modeli, kakor bo bili slavni v Istih 6a-	drugI modeli, ki so danes te starlnsld. Bih, niso Imeli dvojnega pritiska sa »premem- in dočim so nove iznajdbe pri tem sirote-
bo Crk.	plsu dragocene, pa smo olaJAall feonfttrufccljo,
Vsa <kontrola 84 črk ln znakov je v malem	kljub temu, da smo s tem sami svttali sebi
prstu desne ln leve roke. In Vse te črke ln	stroške.
snake pišete z 24 gumbi, najmanj kar jih je	Sklenite takoj, da dobite ta strojepis, pred-
sploh na kakem strojeplBU.	no potroilte kak dolar za drug stroj, Q» ima- ^
Pisal vseh strojev lahko nemudoma pile-	te kak drug strojepis, bodete gotovo radovedni,
jo tudi na Olftvsr ln sicer hitro ln lahko.	kako se dela s tem strojeptootn.
17 CENTOV NA DAN.
Pomnite, da popolnoma novi št. 9. Oliver strojepis je največje vrednosti v strojepasu. Ima vse naše "posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen predelovalec, dvojno spremembo za črke, trak, ki ki- piše lahko v dveh barvah itn vse druge iznajdbe.	1	■ y
Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj vsakomur za 17 centov na dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko dobi ta strojepis, najboljšega sestava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, kaikor želite.
DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNILA *
in bodite eden izmed prvih, ki se seznanijo s tem ikrasnim stroja. {Prepričajte se, zakaj skoro vsakdo najraje ima Oliver. Pošljite nam dopisnico. Nič se vam ni trdba zavezati. Nam je v največje veselje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi.
THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Prospect Are., (Mud, Obit
Vi Isiiko dobite Oliver v najem za 3 mesece za $4.00.
NA ZNANJE POŠILJATELJEM DENARJA V STARO DOMOVINO!
Viltd negotovega dostavljenja pošte, kije namenjene iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne poli I jat ve do preklica le pod pogojem, da te veled vojne izplačajo mogoče s zamudo.
Denar ne ho v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati zamorejo le zamude
Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa, da se izpfača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, • katerimi smo siedaj v zvezi va» di vojne, in radi popolne sigurnosti pri poiiljanju denarja
j K.: IOO - £13.50	K: IOOO - JS132.00
imiiiiiiiiiiiiiui Frank Sakser,
82 CORTLANDT ST.,	NEW YORK, N. Y.
*	1
ISI
I	'	^ufl
kiar ljubit« fina r»i-	I S
55	x0 j^jl .	I S
I 1 Jbo.' Prodno §
JJJ	DA gt^klttlUOB
i JOSIP KALAN, 1
•101 ST. CLAW AVE. illllllllHIIIIIIIIIIlllitnilllltUIIIIIIIIIIIIII^I
fai vug pvtrtty ^i* RI AJGC^V i^oelpl BttftsA* <Wirill>htJMjtll»«jilhdrMfl,fcTM m MOT* MtdravlU.
v>li uk»r»UkJ MMStf MfilmMf
Mto likf». kjwr MiJ* id«lnl ntwi— P« X«Ui siraTKOuu Lmum tmii ,i,oIm sbW. W smUwIh »rifailii, ImUflh pwtr*. m^ dgif i§ iitdktfji«
Goenthers Slaven. Lekarna,
AMUom lULracsl St. Clair Ats.
Zastopnik za "Clevelandskc Ameriko" v Leadville, Colo je naš rojak Mr. Anton Prija telj, katerega priporočamo ro jakom za pobiranje naročnine
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna. I
3222 LAKESIDE ATL
Ss pdparočs Slovsaesai v obilsn obisk. TMupMtnr
FINO VINO
I	vedno dobite pri Jodp 1
I	Kolelu. Belo niagars in 1
'	concord vino. Posebno 1
;	ženskam je moje vino zna-1
;	no. Po stari navadi Josip 1
;	Kozely, 4734 Hamilton ave 1
- ------- r . r - . n > r .. f|f|fAAAA||
National Drug Stom Slovenska lekarne. I
vogal St. Clair ave. in 61. cesti S posebno skrbnostjo izdehijtfl mo zdravniške predpise V za logi imamo vse, kar je trebi v najboljši lekarni.	(49
Meeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaw
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, |
I	. r •■•(..» ;,v',]jB|
Dr. A. A. Kalbfleisch J
6426 StQair Ave.
1 lBI
Govori te slovensko ia hnrst- I sko. Točna postrežba, čsso- vjl piši na razpolago. Ženske J strežnice. Edini zobozdravnil- '1] ki urad v mestu, kjer se govori j j slovensko in hrvatsko.
Uradne nrei
1 Od OtSO do IliSO d op.
Od 1:30 do 5:00 pop. || Od 6:00 do 8:00 srečer |l|
r
Telefon urada:	•
East 408 J.
Telefon sUno^sJI Eddy 1856 M.|
V...................imI