Mšštvs in opravRištso:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2 eredništvom se more govoriti rarl đan od 11.—12. ure dopokL
Telefon št. 113.
Št 110.
STRAŽA
Neodvisen političen list za sloyensko ljudstvo.
Maribor, dne 26 septembra 1910.
Celo leto..........12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta.......... 3	K
Mesečno............. l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik 11.
' Štajerski deželni zbor.
Včeraj dne 25. t. m. Üe imel tv Mariboru državni in deželni poslanec, I dr. Korošec dobro obiskan shod pristašev Vseslovenske ljudske stranke. Govoril je o položaju v deželnem zboru ter .med drugim izvajal:
„Našo politiko i v deželnem zboru ’ vodi jasnost ciljev in energično zasledovanje taistih. Za to pa tudi ne moremo priti v taka protislovja, kakor častita liberalna stranka, ki se danes izreka za avtonomijo, jutri proti njej, danes za obstrukcijo, jutri pa jo že obsoja, (Tako je!) Za nas je sploh .obstrukcija sekundarnega pomena, kajti gotovo ne bomo hodili te razburljive in težavne poti, kadar bomo lahko po mirni poti prišli bližje našim ciljem.
Ta teden pokličejo načelstva vseh deželnozbor-skih kilubov v Gradec, da odobrijo delavni pro-g r a m, ki so ga izdelali skupno veleposestniki in pa nemški nacionalci.
Delavni program si bomo slovenski zastopniki gotovo natanko ’ ogledali, predno damo svoj placet. Osobito ga hočemo prevdariti s tega štališča, ali nam nudi dovolj garancij,1' da m i r n i jr a z v o j našega slovenskega ljudstva v gospodarskem in narodnem oziru v bodoče ne bo prišel v nevarnosti vsled takih političjnih eks-pektoracij, kakor so se izljubile tega leta nemško-na-cionalni stranki. (Živahno odobravanje.)
Nevednost1 ali pa hudoben agitacijski trik je samo, ako slovenski liberalni listi sedaj trdijo, da se bojimo opustiti obstrukcijo, 'ker potem pridejo nove doklade. Gospoda moja, če pridejo nove dokla-d e, smo jih mi ravno tako malo krivi, kakor je soln-ce krivo dežja, kadar zagrnejo nebo oblaki in začnejo rositi na zemljo. 'Ce pride za nami potop, ne bo prišel radi nas. Zasluga naša pa je, da kmet in delavec ‘letos še nista dobila novih doklad. (Odobravanje.)
Najbolj smešno se nanj ,pač zdi, če nas hočejo Nemci strašiti z razpustom zbornice. Mi bi pozdravili razpust z odkritim veseljem, kajti naravnost ženialno zavožena politika domačih naših nasprotnikov nam je najzanesljivejši porok, da se vrnemo v Gradec še s 13. mandatom.“ (Navdušeno odobravanje.)
Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem
govornikovim ter se izrekli s politiko naših deželnih poslancev v vsem zadovoljni.
Zares razveseljivo je, da jih povsod, kamorkoli pridejo naši poslanci, spremlja zaupanje vseh slojev našega ljudstva.
Mecnvemo!
St, lij v Slov. gor., 23, sept.
Zgodil se je na naši severni meji, V St. liju slučaj, Ud mora razburiti najhladnokrvnejšega Slovenca. Oholo in nasilno nemštvo si hoče sedaj priboriti našo lepo zemljo s t e 1 e s n i m i napadi in poboji.
Pisali smo že mnogo o demoralizujočem, iko-ruptnem in brezobzirnem naseljeniškem delovanju Nemcev. Mnogokrat smo (že razkrinkali naše predrzne sosede, ki se ne vstrašijo še Itako nepoštenih sredstev, samo če jim pomagajo ugrabiti kos naše zemlje, Da bo pa gnala divja in neukročena sovražnost razne privandrane lutrovce in njihove zaveznike do tolovajstev, tega si nismo mislili, a zgodilo se je vendar-le.
V St. liju v Slov. gor. imajo trije slovenski posestniki svoja posestva v sredi med večinoma nemškimi sosedi. To Nemce silno grize in peče in neštetokrat so že poskušali pregovoriti vrle naše može, da bi jim prodali svoje domačije. Ponujali so jim že velike svote, a naši možje so še ostali neomajni. Odklonili so še tako ugodne ponudbe, ker nočejo prepustiti slovenske grude tujcu in ne marajo omogočiti, da bi si Nemec ustvaril na meji nov' ,Geschlossenes Gebiet.“
To je pa razburilo vse nebrzdane nemške strasti in v sredo dne 21. t m. zvečer se je zgodil slučaj, ki z bengalično lučjo osvetljuje vse hvalisano o-brambno delo „kulturnega“ nemškega naroda. Ta dan je zopet prišlo večje število privandranih Nemcev nad naše može, Öa bi jih pregovorili k prodaji. Ker naši niso hoteli o tem ničesar slišati, je Nemcem vzrasel greben in napadli so naše ljudi dejanski. Ker so bili naši v manjšini, in je eden že starejši mož, se jih niso mogli ubraniti in sta jih dva precej dobila. Razun tega se jim je Še grozilo in napadalci so v svoji nečuveni predrznosti pri odhodu celo zapretili: „P osestvo ali smrt!“
Umevno je, da so naši ljudje, ki žive na samem in imajo okrog in okrog samo nemške sosede, vznemirjeni: bojijo se za svoje življenje!
Tako daleč smo že prišli v naši ljubi Avstriji. Ker je človek Slovenec na svoji lastni zemlji, ki je prepojena z njegovim znojem, že ni več življenja in lastnine varen. Človeku se nehote vzbujajo dvomi, če res živi v kulturni državi, ker v njej gospodari nemški „Herrenvolk,“ Ce se bo Še kje kak privandrani Nemec hvalil z nemško prosvitljenostjo, povejte mu, da so šentiljska nasilja ' in tolovajstva najizrazitejši znak nemške probujenosti in omike.
Informirali smo pristojne kroge o teh nečuvenih dogodkih in zahtevali smo potrebno, da se taka barabstva v bodoče preprečijo. (Zato prosimo Sent-iljčane, naj se pomirijo. Upamo še vedno, da imajo naše oblasti vendar Še toliko pravicoljubnosti in dostojnosti v sebi, da bodo ukrenile vse potrebno, da se enkrat za vselej onemogočijo taka dejanska razkrivanja nemške „kulture.“ Vendar pa se čutimo dolžne, da tudi šel ha tem mestu apeliramo na vse merodajne faktorje: Ukrepajte hitro in-odločno! Naših ljudi, zlasli na meji, se polašča od dne do dne hujša razburjenost, (v našem ljudstvu vse kipi radi nezaslišanih nemških nastopov.
Otvoritev Slovenskega doma dne 8. t. m. in z njo združene nemške provokacije so še v živem spominu in sedaj že zopet nov slučaj. Ne odlašajte ničesar in poskrbite za red, mi vam ne moremo za nič več garantirati. Povemo na ves glas: od privandranih lutrovcev ' se avtohtono ' slovensko ljudstvo na meji ne bo pustilo komandirati in šikanirati, kaj Te še — izzivati in napadati!
Maše prireditve.
V naših organizacijah ne poznamo miru in od-počitka. Nedeljo za nedeljo hitimo med ljudstvo, ki se potom naših prireditev vedno tesneje združuje okrog naših zastav, Veselo in radostno je videti to naše. vrlo ljudstvo, ki s tako slastjo srka va-se besede, katere sliši od svojih voditeljev, in skuša po njih vra-vnavati vse svoje stremljenje in delovanje.
Včerajšnja nedelja nam je zopet prinesla celo vrsto lepih političnih in nepolitičnih prireditev. Naj govore poročila, ki so nam došla:
tg—ssss;1.=====	■	=r=
PODLISTEK.
Pozabljena.*
(Fraacoski spisal Caaries ToJey — prešel St. M.).
I,
— Ona je popolnoma ozdravljena že dovolj dolgo. Lahko jo vzamete domov brez najmanjše nevarnosti, Samo skraja jo potom varnostnih odredb varujte duševnih pretresov in vzvalovanj . . .
Ona, ki je bila blazna ! sedem (let, — ' gospa Cantu — je s sklonjeno glavo kakor velik okregan in za kazen v kot postavljen otrok čakala v sprejemnici blaznice, sedeča na stranskem stolu, ker je bila slišala od tovarišev takoj v enem izmed prvih dni, da so naslonjači in zofa postavljeni za posete, za zdrave ljudi, za tiste, katerih duša malomarna, mrzla ali cinična, še nikdar ni bila izgrešila v duševnih bolečinah življenja.
Prišedši s sinom, Gastonom Cantu-jem, k ravnatelju zavoda, ki je govoril s poltihim glasom, je samo pogled uboge žene pričal o njeni bojazni. Ze mnogo tednov ji je obljubljal strežnik ' vsako jutro, da pridejo popoldne po njo in jo vzamejo seboj, in vsako jutro je bila gospa Cantu pripravljena na odhod.
A med štirimi stenami njene ozke izbe, vsakdanje in gole 7 kakor v kakem provincialnem hotelu, so ji tekle ure v dolgočasju brezplodnega čakanja. In zvečerilo se je, ne da bi bil kdo vprašal po njej.
Tega dne se je vendar-le 1 napravil njen ’ sin. Stara gospa s klobukom od velih, majavih rož, ki je pošev stal na njenih belih laseh, z nemodno jopo od rujavega suknja in s kašmir-šalom, ki je dnhtel po
* Iz kn!:- '1: „Koncert pri blaznikih*.
kafri, je s trepečočo nevstrpnostjo pričakovala izid njunega pogovora.
— Ce je še vedno treba varnostnih odredb, jo rajši pustim pri vas!, je rekel sin zelo tiho, s pomislekom, skozi katerega sta bodla prisiljenost 'in odpor. — Njen odhod se mi zdi nepreviden in prenagljen. Ne bojim se, da jo vzamem s seboj, a če bi jo moral pripeljati nazaj, tu ji sprememba več škodila, nego koristila — pri nas posebno. Imam zelo občutljivo ženo in malega dečka, ki. je izredno nervozen. Mi smo dobrega zdravja zato, ker živimo mirno. Prizori pred sedmimi leti niso bili vznemirjali nikogar drugega kot mojega očeta in mene, sedaj bi mi preobrnili celo hišo. Ce se to ponovi, jo rajši pustim še pri vas ...
Ponovil je te besede s tim glasom, iz katerega je prežala brezčutna trmoglavost. Želel je, da ravnatelj ugane njegovo voljo, ne da bi bil obvezan, izraziti se jasnejše.
A ravnatelj je postal odločnejši;, izjavil je, da prevzame odgovornost za vse posledice in naštel toliko nepobitnih dokazov za ozdravljenje, da se je Gaston Cantu, malo osramočen vsled prvih svojih upiranj in brez volje, oporekati še dalje, ‘ker bi se sicer zdel nehvaležen sin, udal v kratek vzdih:
—. Dobro je . s . dobro . v . Rajši ne prosim bolj, razumete. Vse kar sem govori, velja za mojo mater. Ker me zagotavljate, rda je ozdravljena, jo vzamem s seboj.
TI.
Četrt ure potem je drdral odkrit voz proti periferiji z materjo in sinom,, ki sta sedela drug pri drugem, mal popoten kovčeg med nogami.
Stara dama, ki je bila pri odhodu čudno zamolkle svetlobe in dišala po zatuhlem zraku, je zableščala v solnčni luči in rezkem vetru.
Približala se je Gastonu I z r otroškim strahom. Voz je švigal semtertje skozi valujočo gnječo, njej se
je zdel kakor ladija, ki ireže razburkano valovje.
Želela si ni nikamor drugam, kot k nekdanjim utrdbam. Zelenje gozda ji je posvežilo oči, tihota jo je pomirila, Samo zdelo se ji je, da se je prebudila iz sedemletnega sna — sna polnega < mrzličnih sanj in fantastnih prikazni. Ostala je v nji lahna tesnost, ki se je poizgubila v svobodnem valovanju prostora, tako kakor beži pred jutranjim svitom groza teme.
To razpoloženje je prešlo počasi v popolno opo-jenost, v nedoumno veselost otroka, Zdela se je dosti „pridna“ in se je nagnila k sinu, da bi ga objela. A on jo je prestrigel:
—	Miruj mati ... ne bodi otročja! Ljudje naju opazujejo. Tvoj klobuk stoji na stran, potisni ga na desno.
Užaljena od te hladnosti, je vprašala:
—	Ker je bila zelo, zelo bolna, zato ne ljubiš več svoje matere?
—	Ljubim?1 Seveda ljubim, to je predsodek — a ljubim te drugače. 'Nisem več fant: za sedem let sem starejši. Trebalo je poskrbeti za nov obstanek. Sedaj sem oženjen in sem oče malega dečka: ta rase in se razvija v značaj.
Po kratkem molku začudenja je nenadoma povprašala po snahi in vnuku.
Misli vse drugod, ji je odvrnil, bgibajoč se vprašanja:
—	Vse boš videla . . . vse boš videla .• . .
Potem, se je domislila drugega, na katerem ji
ji bilo najbolj viselo srce, in govorila je o svojem možu z glasom, tresočim se od razburjenja:
—t f Kako se počuti on, ' moj zvesti življenjski drug, moj dragi, mali, dobri, stari oče Cantu? Zakaj ni prišel po mene s teboj?
Gaston se je spomnil zdravnikovih ukazov, da naj se ogiblje vseh vznemirjenj, in je odgovoril zbegan in razdražen od vseh teh obzirov:
(Dalje prihodnjič.)
Fram.
Lepo je vspela včerajšnja prireditev naše organizacije v Framu. Naš mariborski Orel je pri svojem izletu v slovenski Fram privabil obilo framskega in okoliškega ljudstva na veselični prostor gostilne iTurner. Posebno veliko je bilo navzoče mladine iz mariborske okolice.,
Korporativno so prikorakali okrog 3. ure pop, uniformirani Orli iz Maribora,
Ljudska veselica se je začela takoj po večernicah s pozdravom častitega gospoda Muršiča.
Poučni govor o potrebi naših izobraževalnih in mladinskih organizacij je imel dr. Leskovar iz Maribora. govornik je za svoja temeljita izvajanja žel burno odobravanje.
Poslanec gospod Pišek, navdušeno pozdravljen, opiše nato zbranemu ljudstvu boje naših poslancev v Gradcu, Glasno je ljudstvo odobravalo obstrukcijo in izreklo gospodu Pišeku in vsem poslancem S. K. Z. svoje zaupanje.
Pri veselici so sodelovali dobro izvežbani domači pevci in vrli slivniški tamburaši.
Nestrpno je ljudstvo pričakovalo nastopa Orlov. Na prostornem dvorišču so nato naši Orli izvajali proste vaje in skupine tako dovršeno in precizno, da smo se kar čudili. Z napeto pozornostjo je ljudstvo sledilo telovadbi ter je ob koncu Orle navdušeno pozdravljalo. iVrstilo se je na to petje, tamburanje ir govori.
Težko srno se ločili od vrlih Framčanov, Ivo smo se ob zvokih tamburic in „nazdar-“ ter „živio“-klici ločili, smo si obljubili, da se skoraj zopet vidimo v slovenskem Framu.
Brinjeva gora.
Dekliški shod na Brinjevi gori pri Konjicah se je v nedeljo dne 25. t. m. kaj krasno vršil.
Gospod dr. Hohnjec je s znano zgovornostjo bodril mladino k delu za Boga, za sebe in druge.
Nastopilo je tudi okoli 20 deklet govornic z lepimi-govori in deklamacijami.
Zlasti so se odlikovale 'Amalija Šolarjeva iz Konjic, Roza Pučnikova in Jula Flis iz Prihove, Iv. Orož, 'Amalija Volčič in Ivana Klančnik iz Zreč, Jula Brčnik in Amalija Koprivnik od Sv. Kunigunde pa kot izvrstno izvežbane govornice.
Ženstva je bilo zbranega na shodu gotovo 2000, vseh' zborovalcev pa črez 3000. Vse navdušeno za vero in domovino.
Ustanovila se je tudi podružnica^ ^Slovenske Straže“ za Zreče,
Ob koncu shoda so nas z lepim petjem razveseljevali trije, dekliški pevski zbori f iz Konjic, Zreč in Prihove.
Politični presrled.
Sv. oče proti županu mesta Rim.
'Župan' večnega mesta Rim, žid Nathan, je imel dne 20. jt. m. ob priliki proslavljanje^ Metalce po zavzetju Rima govor, v katerem je nečuveno žalil papeža in katolicizem sploh.
Med drugim f je predrzni Žid celo sarkastično dokazoval, da se papeževa nezmotljivost posebno pozna v Apuliji, kjer ljudje sedaj, ko divja kolera, morijo zdravnike in se dogajajo druga slična pobalin-
Radi tega govora je papež poslal kardinalnemu vikarju v Rimu lastnoročno pismo, v katerem izraža svoje največje ogorčenje radi navedenega govora Na-ithanovega' in obenem f opozarja katolike kraljestva 'Italije in sploh celega sveta, kaj si že vse iyjajo italijanske oblasti nasproti katoliški cerkvi in njenemu poglavarju že v njenem središču, večnemu Rimu.
Koliko je veljala aneksija, Bosne in Hercegovine?
Dne 22. t. m. Se je vršila1 skupna ministrska seja. Pri tej priliki se je sklenilo, stroške, ki so bili izdani za aneksijo Bosne in Hercegovine, zahtevati od delegacij v obliki oboroževalnega kredita 235 milijonov kron.
Od te svote odpade na Ogrsko 85 mdijonov
kron.
Delegacijam bo poleg tega predložen tudi znani zapisnik s Turčijo, po katerem dobi Turčija kot odkupnino 74 mil. kron.
Šibenik vojno pristanišče?
„Ranzers Armee-Zeitung“ priobčuje članek, v katerem vspričo silnega odoroževanja v Italiji zahteva, naj se v Dalmaciji zgradi tveč vojnih pristanišč. Pred vsem zahteva, 'naj se nemudoma prične graditi vojno pristanišče v Šibeniku, kjer je luka tako prostorna, da bodo lahko v njej usidrane največje vojne Iadije,
Mažari in armada.
„Reichspost“ od dne 23. t. m. javlja, da je ogrska vlada' pri skupnih ministrskih konferencah dne 22. t. m, zahtevala:
1.	Da mora novi vojaški kazenski proces določiti popolno enakopravnost mažarskega jezika pri o-grskih polkih.
2.	Da se mora odpraviti dosedanje imenovanje „Reichskriegsministerium“ | ter se uvede samo j,Kriegsministerium. “
3.	Da se mora takoj rešiti vprašanje o emblemih v tem smislu, da se up e J e poleg cesarskega orla tudi ogrski grb,
Skupni vojni minister fml. baron Schönaich je s temi mažarskimi zahtevami po zatrdilu „Reichspo-šte“ zadovoljen ter je Khuenu že obljubil svojo pomoč.
Ako je ta vest serioznega dunajskega lista resnična, potem mora biti za vsakega jasno, da 'je bilo vse hvalisanje Khuena nesmiselno, ker pri takih zahtevah o kakem zmanjšanju ogrskega Šovinizma ter o okrepitvi monarhične misli na tOigrskem f nej more biti govora.
Spremenila se je vladajoča klika, drugače je ostalo pa vse pri starem. Mogoče celo,, da je položaj za skupnost monarhije v večji nevarnosti,ker prejšnji mogotci so bili glasni in so se s svojim Šovinizmom bahali, sedanji pa mirno in tiho, a vstrajno rujejo.
Razgovori v Gradcu.
V torek dne 27, t. m. ob 10, uri predpoldne se začne |\r posvetovalnici1 deželnega odbora razgovor načelstev deželnozborskih klubov o tem, ali in kaj se naj v deželni zbornici to zasedanje obravnava, Od Slovenskega kluba se udeležita razgovorov dr. Korošec in Robič ter en član. parlamentarne komisije. Kako se v naši stranki presoja sedanji položaj, v tem oziru opozarjamo naše čitatelje na izvajanja poslanca dr, Korošca na včerajšnjem političnem zborovanju v Mariboru,
„Grazer Volksblatt“ od dne 25, t. m. pravi pod naslovom „Kriza v štajerskem deželnem zboru“:
Kakor znano, se je sklenilo pri .pogajanjih za delamožnost Štajerskega deželnega zbora napraviti delavni program, ki naj omogoči delamožnost deželnega zbora. Večini se je naročilo, naj izdela tozadevni program, ki bi se naj predložil v pondeljek dne 26, t, m. konferenci načelnikov vseh strank.
Včeraj dne 24. t. m. predpoldne so bili zbrani nemško-nacionalni poslanci, da bi sklenili delavni načrt, a niso prišli do končnega rezultata. Program radi tega ne bo predložen v pondeljek konferenci, katere se ne udeleže samo klubovi načelniki, ampak tudi predsedniki strank, temveč Še-le v torek dne 27. septembra.
Od krščansko-socialne stranke se udeleže konference poslanci Hagenhofer, Wagner in Schoiswohl.
Iz posvetovanj v torek se bo še-le razvidelo, če bo sploh še kaka seja deželnega zbora. A ugodnem slučaju bo taista v četrtek ali petek. Kakor razmere danes stoje, se lahko s skrajnim zanimanjem pričakuje rešitev položaja. Delamožnost} deželnega zbora bi bila skoro gotovo zasigurana, \ če bi bil tv zadnji seji od poslanca Hagenhoferja vloženi predlog glede spremembe v sestavi deželnega šolskega sveta sprejet, Kamen zapreke je ravno Wastianov predlog glede spremembe deželnega Šolskega sveta.
Pri zasedanju v februarju je bil posredovalni predlog, naj se Wastianov predlog odkaže deželnemu odboru, striktno odklonjen. Takrat bi se bili Slovenci zadovoljili z odkazanjem. Danes se zdi, da so nacio-nalci sami s tem zadovoljni, da bi se predlog odka-zal .odboru in bi se s tem omogočil dnevni red, a kakor se kaže, se ne zadovoljijo z navadnim, časovno ne fiksiranim odkazanju Slovenci. Nič čudnega, če se je včeraj presojalo situacijo zelo pesimistično.
„Arbeiterwilie“ od dne 25. t. m. piše:
„Za torek dne 27. t. m. ob 10. uri predpoldne so povabljeni načelniki vseh strank h konferenci, pri kateri se bo razpravljalo o delavnem programu, s katerim naj se odstrani obstrukcijo slovenskih klerikalcev. Večini se gre, seveda v prvi vrsti za odobrenje proračunskega provizorija, za naklado na pivo, za proračun za 1910 in 1911 in za pridobitev denarnih sredstev za. novo bolnišnico in gradbe v Rogat-cu-Slatini. Proračun naj bi prišel v treh tednih v zbornici v razpravo.“
„Montagszeitung“ z dne 26, sept. piše:
Deželni zbor je tri seje srečno prestal, ■ zastava, ki pomenja znamenje dela, še vedno veselo plapola v jesenskem vetru raz deželnega dvorca v Gradcu. Ce bo deželni zbor zmožen delati, se bo pokazalo Še-le ta teden. Vspeh pryih Sej je, da se je tekom en-tedenskih zaprek prišlo do konference klubovih načelnikov, do sredstva, ki je preluknjano deželnozbor-sko ladijo na Češkem popravilo, da je sposobna za plovbo.
Jutri (27. t. m.) še snidejo načelniki deželnozborskih ' klubov. Zediniti bi se morali o delavnem programu, ki obsega proračune za 1910 in 1911, s potrebnimi predlogi za poKritje, vse finančno-politič-ne predloge, kakor tudi vse važnejše gospodarske zadeve in prošnje glede raznih uim. S tem ;pa Še ni rešen položaj.1 Gre se za Wastianov predlog, za delitev celjske okoliške občine in za delitev deželnega šolskega sveta in deželnega kulturnega sveta. To so kamni, ki se morajo odstraniti, ker pretijo eksistenci deželnega zbora. Glasom slovenskih listov je malo verjetnosti, da bi Slovenci opustili obstrukcijo.
Pot, ki vodi iz te zagate, je edino ta., da se preporne točke odstranijo, to je, da se dotične predloge brez čitanja izroči deželnemu odboru. Domneva se samo, optimisti pa zelo verujejo na bodočo delavnost deželnega zbora.
Ce pa opazujemo slovansko ljudsko dušo, posebno če je pod vplivom' sedanjih slovenskih dežel-
26.	septembra 1910.
m——    ta	--„ , , _ _	-----n.,-    
nih poslancev, je bolj pesimizem na mestu in lahko se zgodi, da bodo koncem tedna odstranili zastavo z deželne hiše, akoravno je cesar v soboto dne 24. i. m. proti poslancu Schoiswohlu v Marijinem Celju izrazil upanje, da bo prišel štajerski deželni zbor skoraj zopet do rednega dela.
Raznoterosti,
Na potovanju v Lurd so naš prevzvišeni kne-zoškof dne 20. septembra ( zvečerG dospeli v Curili, kjer so na dan sv. apostola Matevža v cerkvi naše ljube Gospe pri altarju sv. Nikolaja de Fiiie maševali za svoje škofljane. Razen te cerkve so obiskali cerkev sv. Antona, Obe ste zidani v romanskem slogu in imate tri obširne Iadije. -r- Dne 23. septembra sol maševali v Lyonu v Marijini cerkvi Fourviere (Forum vetus), katero so Lyonöani sezidali v zahvalo, da leta 1870 nemške čete niso prodrle do njihovega mesta,, in katera je najkrasnejše 'Marijino svetišče na Francoskem. Popoldne istega dne so se odpeljali v Ars na grob zveličanega župnika Janeza Vianney. Pokazalo se jim je med drugim srce zveli-čanca, ki je nestrohnjeno že 51 let in 'katero kažejo le Škofom, — Dne 24. septembra so iz Lyona odrinili dalje proti Lurdu.
Iz šole. Gospod Beno Serajnik je imenovan za strokovnega učitelja ha dekliški meščanski šoli v Voitsbergu.
Umrl je včeraj dne 25. septembra v „Priester-heimu“ v Gradcu čast. gospod Josip Markovič, duhovnik v pokoju. Rojen je bil dne S. februarja 1847 pri Sv. Trojici v Slov. gor. Truplo rajnega se bo pripeljalo k Sv. Trojici v Slov. goricah v sredo dne 28. t. m. Pogreb se vrši tam ob 9. uri predpoldne. R. 1. p,!
Umrl je o benediktinski opatiji f v Sekovi pri Lipnici dne 23, septembra P. 'Odo Schwarzenbacher, subprior in rektor tamkajšnjega deškega zavoda.
Himen, pospod dr. Ivan Lamut pri ces. kr, poštnem ravnateljstvu v Trstu se je poročil z gospodično učiteljico Mici Bučar v Ljubljani.
Političen proces, Sodna obravnava dr. Triller-Tavčar contra Ribnikar se jje dne 24. t. m. končafa s tem, da je bil mladin Ribnikar obsojen na en teden zapora, ker je očital dr. Trillerju in dr. Tavčarju, da sta Šla na deželno vlado za Hribarjevim hrbtom proti njemu delat. Glavna priča v procesu je bil pa dvorni svetnik dr. Ploj. Njegovo pričevanje je zanimalo ves političen svet, ker je pokazalo, kako dvorni svetnik postopa s svojimi najožjimi somišljeniki. Ko je dne 9. julija izvedel dr. Ploj, ida Hribar ne bo potrjen, ni tega sporočil Hribarju, ampak dr. Trillerju. Z dr. Trillerjem in Tavčarjem so se zmenili potem za dr. Tavčarja kot župana'' in tega niso takoj sporočili Hribarju, ker bi bil baje preveč potrt. Kot politiku je bilo Ploju, tako je izpovedal pod prisego, znjano že dne 11. julija, da je Stvar glede nepotrdit-ve definitivno odločena, vendar je še dne 14. avgusta po razgovoru s Hribarjem zopet pisal Haerdtlu, naj predloži Hribarjevo izvolitev vladarju v potrje-nje — ko je vrhutega nepotrditev bila na najvišjem mestu že dne 8. avgusta odobrena I Hribar se je nasproti poslancu Ivaniševiču pritožil, da ni bil informiran o razgovoru svojega tovariša dr. Ploja z baronom Schwarzem. Gotovo člani Zveze južnih Slovanov za postopanje svojega načelnika ne bodo preveč navdušeni.
Pristopila je k ljubljanski Zadružni zvezi ormoška posojilnica, ena izmed naistarejših na Spodnjem Štajerskem, osnovana po velezaslužnemu gosp. notarju dr. J, Geršaku, ki je bila dosedaj ,pri celjski Zadružni zvezi. Od gotovih zavratnih .faktorjev se jo je hotelo spraviti ob zaupanje, ker ni trobila v liberalni rog.
Železnica na 'Triglav, (Načrt za triglavsko železnico je že dodelan. Jz Bohinjske Bistrice naj bi vozil avtomobilni omnibus, katerega bi gonil motor na bencin z 80 konjskimi močmi, do -Velega Polja. Od tam pa žična železnica do triglavskega vrha, .V Velem Polju bi v to svrho zgradili električno centralo. Ustanoviti, (hočejo akcijsko družbo, ki naj bi to železnico financirala.
Na Isrnrt na vislicah je bil po tridnevni porotni razpravi zopet obsojen od mariborskega sodišča v soboto dne 24. septembra Anion Kmetec, 211etni železniški uslužbenec iz Jablanc v ptujskem okraju. Zadeva je itak znana, in ne bomo obširneje o njej poročali.
Izpred sodišča. Danes ' dne 26. t, m. je stal pred porotniki Anton Ekart iz Prepoi', obtožen uboja, Ekart je priznal, r a se je zagovarjal s silobranom. Bil je oproščen.
Istrske občine za hrvatstvo na Reki. Reški municipij je zabranil v reškem mestnem območju nošenje vseh hrvaških znakov. Nato so se dvignile mnoge istrske občine in sklenijle protest proti temu odloku. Sedaj je storila to tudi občina Volosko-Opatija in zahtevala, da reški magistrat umakne gornjo prepoved,- inače stori volosko-opatijiska občina enak sklep proti italijanskim znakom.
Uvoz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstrijo meseca junija 1910. Iz službenih statističnih podatkov, ki se objavljajo o trgovinskem prometu med Avstrijo in .0 g r s k o-II r v at s ko, povzamljemo, da je bil u-voz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstrijo meseca junija t. 1. sledeči: Rogate živine se je uvozilo 32.716 komadov v vrednosti K 6,940.334; ovac in konj se je
uvozilo 8.968 komadov v vrednosti K 114.266; prašičev se je uvozilo 55,443 komadov v vrednosti od K '6,915.904. Letošnji uvoz živine iz Hrvatske in Ogrske v Avstrijo je nasproti lanskemu v istem mesecu narasel: pri rogati živini za 6,378 komadov v vrednosti od K 527,777,; pri prašičih je narasel za 17.448 komadov v vrednosti od K 850,570; f nasprotno je padel uvoz koz in ovac za 669 komadov. Od rogate živine uvozilo se je največ volov za klanje in to: 7.098 komadov, od prašičev največ pitanih preko 220 kg in to: 33.658 komadov in nepitanih svinj .(preko 10 do 60 kg) 21.361 komadov,.
Štajersko.
Maribor. Na gradu Giesshubl pri Slov. Bistrici j,e umrl (dne 23. septembra ' vodja r mariborskega nemškega „Studentenheima“ dr, Josip Waldherr.
Maribor. Hotelir Leeb, ki je imel v najemu hotel „Pri zamorcu“, je prevzel v Gradcu veliki hotel „Steirerhof.,“
Maribor. Slovensko gledališče, Dne 2. Bbtobra se otvori sezona 1910-11 z „Rezervistovo svatbo“, veliko burko v štirih dejanjih. Ta burka se je igrala z velikim vspehom na vseh večjih odrih. Vsebina je približno ta: ' Mlad ingenieur Ravan se poroči. Na dan svatbe, ravno ko se misli odpeljati na ženitvanj-sko potovanje, dobi na kolodvoru ■ poziv na vojaške vaje. Kako težka je ločitev, si lahko mislimo. Pozneje. ga vidimo v Celovcu, kako mora pometati dvorišče in trotoir pred kosarno. Pri pometanju ga iznenadi njegov tast, kateri se je tudi pripeljal v Celovec za lepo igralko, ženi je seveda rekel, da se pelje v Inomost prodajat konzerve in tirolske cmoke. Obljubila je pa tudi tašča, da pripelje svojo hčerko, mlado poročenkb, v Celovec, da bode Ravan lažje prestal svojo usodo. Kaj se potem zgodi, — zamolčimo raje za danes. Ubogega Ravana tudi zapro in on koneč-no dezertira. Igra je polna neprisiljenega humorja in gotovo bode imel vžitek vsakdo, kdor poseti gledališče. Iz tega sledi, da Dramatično društvo resno misli na spopolnitev in da hoče občinstvu že pri prvi predstavi podati nekaj dobrega in'lepega. Upamo, da bode občinstvo to tudi upoštevalo. Začetek predstave je ob J48. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 'Al. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri gospodu Weixelnu, trgovcu, Gosposka ulica.
V Ribnici se bode obhajala tridnevnica dne 30. t. m. ter 1. in 2. oktobra, Vodila jo bodeta dva misijonarja iz Maribora.
Hoče. Zopet železniška nesreča. Včeraj dne 25. t. in. zvečer je povozil poštni vlak’, ki pride v Maribor ob 7.38 zvečer, oženjenega železniškega deFavca Strašeka. Bil je na mestu mrtev.
Policijski pes ga je vjel. Dne 21. t. m. zvečer je spremljal sodnijski sluga iztiranega 211etnega po-’ stopača Antona Schloflerja v Mariboru na kolodvor. V -Tegetthoffovi ulici mu je Schloff er zbežal v Mlinsko ulico. Sledil mu je policijski pes „Luks“ ter ga je prijel.
Ruše. Ruška koča se zatvori letos dne 2. oktobra, to je v nedeljo. Po možnosti bode isti dan pri Sv. Arehu tudi sveta maša. Prijatelji božje narave in Ruške koče, pridite po slovo!
Spielfeld. V tukajšnji okolici so zadnji čas ponavljajo napadi na samotno idoče ljudi. Dne 22. septembra sta dva. neznana zlikovca f napadla v bližini St. Vida na Voglu neko kmetico in ji odvzela šiloma 20 kron.
Slov. Bistrica. V torek dne 20. septembra t. 1. je imel vsenemški poslanec Markhl shod v Neuhol-dovi gostilni. Dolge in kisle obraze so delali naši slovenjebistriški nemški junaki, ko jim je Markhl opisoval „predrznost“ slovenskih poslancev, ki ne glede na gospode Nemce, kar meni nič tebi nič zavrejo deželni vladni voz. To je bilo za slovenjebistriške pur-garje nekaj novega, kajti oni so, sodeč po pisarenju „Marburger Zeitung“ in pa „Štajerca“ računali, da slovenski poslanci niti ne upajo v Gradcu ( besedice ziniti proti mogočnim nemškim poslancem. Tudi slovenjebistriški veljaki so vedno pripovedovali, da se v Gradcu na slovenske poslance r sploh ne računa. Sedaj pa naenkrat tako razočaranje. Da naš Peter prekaša očeta Stiegerja, to se je nemškim purgarjem zdelo kar nemogoče, Zborovanje je bilo slabo obiskano, najlepši dokaz, kako zanimanje vlada med slovenjebistriškimi Nemci za javno življenje. 'Shod je imel vsaj ta vspeh, da je Neuhold stočil nekaj litrov vina več.
Celje. Senat okrožne sodnije jr Celju je obsodil v četrtek dne 22. septembra 1910 krojača Alojzija Turnšeka iz Loke pri Zidanem Mostu zaradi goljufije na pet mesecev ječe, j poostrene z lenim postom vsak mesec, ker je ponaredil neko delavsko knjižico in spričevala. — Prste na desni roki je zgubil in še dobil zato pet dni zapora. Rudar Franc Dolganoč v Trbovljah je dne 4. avgusta na lahkomiselni način zažgal z vžigalicami v roki dinamitno patrono. Ravnal je pri tem tako neprevidno, da mu je pri eksploziji odtrgalo prste na desni roki. V petek dne 23. septembra se je zaradi tega j nepremišljenega čina moral Dolganoč zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Celju 1 in je bil obsojen f na pet dni ječe in enim postom.
Hrastnik. Nesreča v rudniku. Iz Hrastnika se poroča:	Rudarja Jurij Pene in Jožef Reberšek sta
bila zaposlena v rudniku ' pri podiranju neke stene. Ko je Reberšek s krampom zamahnil proti steni, se je ista podrla, a padajoče kamenje je odbilo Reberše-
ku kramp, ki je zadel z ostrino Penca v trebuh in ga znatno ranil. Prepeljali so ponesrečenca r v bolnišnico.
Mozirje. 'Razglas. S tem se naznani., ' da se bode lovska pravica ■ na občinskem' lovskem okolišu občine Luče ,v izmeru 5422 ha 85 a, dne 30. decembra 1910, ob 9. uri dopoldne, v Ljubnem v občinski pisarni, za dobo 6 let, to je od 1, januarja 1911 do
31.	decembra 1916, dražbenim potom največjemu ponudniku v najem oddala, 'Izklicna cena za enoletno najemnino se z zneskom po 100 K določi. Od vsakega dražbenika ' pred dražbo vpoložljivi vadij znaša 100 K. Izdražbilec mora takoj po sklepu dražbe stroške taiste, nadalje kavcijo (varščino) v visokosti enoletnega najemninskega zneska in enoletno najemninsko svoto vložiti, 1 Izrecno se pripomni, da se more, ako bi vsled konečno veljavne odločbe o morebiti vršečih se prizivih, odnosno 1 v smislu daljnih določb tega zakona, se občinsko lovišče zvečalo ali zmanjšalo, pri zdražbenju dosegla najemnina zvišati ali znižati po razmerju površine prirastka, oziroma odpadka, Nadaljna pojasnila o občinski lovski pravici, kakor tudi o v občini obstoječih lastnih lovih, se lahko pri temu uradu zadobijo. C, kr. pol. expozitura Mozirje, dne 19. septembra 1910.
St. Hj pri .Velenju, Od gospoda Ivana Kranjca je kupil gospod .Ogrin, ki je prišel pred kratkem iz Brazilije, veleposestvo vredno 80,000 K. Gospod Ogrin je rojen Vrhničan 1 in si je v Ameriki precej prislužil.
Žalec. Kultura. Ko so se W redčijo dne 18. t. m. popoldne peljali pevci iz Št. Jurija ob Taboru na lepo okinčanem vozu skozi napredni Žalec na petrovsko slavnost, jih je slavnoznana žalska banda sprejela z žvižganjem. Št. Jurijčani so se peljali popolnoma mirno in tudi na to divjaško kričanje niso nič reagirali. Med tem pa, ko so se v Petrovčah lepo zabavali, je imela ta Banda gotovo svoje napadalne vaje, da jrt potem vse točke izvajala bolj precizno. _ Ko so se namreč na večer ob 17, uri Šentjurski pevci — ne gomilski, kakor je pomotoma poročala zadnja številka „Straže“ — vračali s slavnosti skozi Žalec, pe-vaje slovenske pesmi, je začelo leteti na nje kamenje. Nastalo je žvižganje in vpitje, po katerem se Zalem ni že dolgo odlikujejo, kakor bi bili kje med Indijanci. Tolovaji se zaženejo v voz, strgajo slovensko zastavo, pri čemer se konji splašijo in zdirjajo. Lahko bi se bila zgodila velika nesreča. En kolesar, ki se je peljal poleg voza, skoči za ugrabljeno zastavo, nakar planejo lopovi nanj. Naši fantje mu pridejo na pomoč, da dobi zastavo nazaj; prišel je policaj in pa župan, nakar je druhal nekoliko odjenjala. Štirje naši so bili ranjeni,, med njimi tudi en posestnik, ki se je peljal na drugem vozu, in njegova hčerka, C e bi se kaj takega zgodilo v Celju med nemčursko fakinažo, bi se temu ne čudili, a da v nekdaj narodnem Žalcu trgajo slovenske trobojnice, je zelo značilno za žalsko naprednjaštvo. Žalski grb bodi zanaprej raztrgana slovenska trobojnica in pa — Cokanove kidovne vile.
Koierä.
Na Ogrskem se je začela kolera resno širiti.
V	Mohaču je dne 22. t. m. komisija zdravnikov konstatirala en nov slučaj kolere. Dve osebi sta pa v opazovalnici za kolero .umrle. En bolnik se je kot ozdravljen vrnil iz bolnišnice, ’'Vsakega potnika, ki odpotuje iz Mohača, razkužijo v posebnem oddelku na kolodvoru,
(Trgovinski minister je izdal odlok, da se morajo vse podonavske ladje v Budimpešti po zdravniški komisiji preiskati r in le tedaj se jim dovoli nadaljna plovba, če se spozna, da niso okužene. Dne
23.	septembra so v Mohaču zopet obolele 4, umrle pa dve osebi. Vedno huje se širi kolera v Mohaču in okolici. Oblasti so brez sredstva ( nasproti temu nevarnemu ljudskemu sovražniku. Premogove rudnike v Mohaču je vlada dala zapreti. Strogo je prepovedano ljudstvu, rabiti vodo iz Donave. Posebna komisija gre od hiše do hiše in preiskuje stanovanja in bolnike.
Iz Zagreba se poroča, da je tam umrl na koleri izvošček Knezek, Hrvatska vlada je odredila, vse potrebno, da se zabrani Širitev kolere z Ogrskega na Hrvaško.
Zopet kolerama Du naju.
Dne 24. -septembra sta na Dunaju zbolela za kolero brodar Štefan Bogdan in krmilar Man. Prou-lovics. Pripeljala sta se na ladijah Štev. 372 in štev. 6731 iz Mohača na Dunaj,
V	Mohaču je dne 24. t. m. na novo obolelo na koleri 7 oseb, umrli sta pa 2 osebi.
V	Brnu na Moravskem je dne 24. t. m. za kolero umrl delavec Jellinek.
Štrajk bosanskih
žel ezničarj ev.
Bosansko-hercegovski železničarji t se že dolgo bore za zboljšanje svojega položaja. Sedaj /so ' poslali spomenico baronu Burianu in zahtevali odgovor. Ker so se njihove zahteve odbke, so stopili v Štrajk.
Iz Sarajeva poročajo:
Dne 22. septembra je glasilo železničarjev „Signal“ v posebni izdaji pozvalo bosanske železničarje, naj pričnejo o polnoči dne 23. septembra s pasi-
vno rezistenco na vseh progah bosanskih železnic. Železničarji so se odzvali pozivu in so točno ob polnoči dne 23. septembra začeli s tihim odporom, ki je pokazal takoj občutne nasledke, Na vseh progah imajo vlaki, osebni kakor tovorni, zamude po 6 in še več ur. Pasivna rezistenca se pozna Še tembolj, ker je že poprej Bilo na bosanskih železnicah veliko pomanjkanje tovornih vozov.
Takoj prve dni so se na postajah nakopičili zaostali tovorni vozovi! z eksportnim blagom. Najbolj trpi uvažanje zaklane živine, divjačine in sadja,
Vlada skuša s silo zabraniti nadaljni odpor, ki je bolj podoben Štrajku. 'Razpustila je namreč vseh pet železničarskih društev, ki so se priklopile pasivni rezistenci. Hoče se baje tudi z neko strogo odredbo voditelje odpora odstraniti iz službe.
Iz Sarajeva poročajo dne 24, septembra:
Na vseh kolodvorih v Sarajevu f so vse proge polne tovornih vozov. (Uro za uro se kopiči več tovornega blaga, ki ne. more naprej,
Žfelezniška uprava ! te dni ne) bo mogla več sprejemati tovornega blaga. Zelo močno je oviran tudi osebni promet. Vlaki prihajajo na postaje in odhajajo brez pravega reda.
Ogrski! železniški uradniki in uslužbenci v Brodu so izjavili, da so solidarni z bosanskimi.
Zrakoplovstvo.
Polet z letalnim stroj em čez Alpe.
Dne 23. f. m. se je posrečilo avijatikom poleteti prvokrat čez Alpe. Francozski avijatik Chavez je poletel iz Briga ob 1 uri 30 min, ter ob 2, uri 14 min. popoldne dospel na južno stran Simplona v Do-modossolo,
To je velik vspeh avijatike. Največji (skeptik mora pripoznati, da hitro razvijajoče se. zrakoplovstvo ni samo brezpomembno igranje fantastov, ampak bo kmalu krepko poseglo v vse človeško življenje.
K znamenitemu letalnemu rekordu poročajo sedaj listi:
Milanska avijatična razstava je ustanovila več premij za oolet čez Alpe > med Švico in Italijo,, V dneh od 18. do 25. t. m. so se vršile tozadevne tekme, Najbolj znani avijatiki, zlasti francoski, so se zbrali fv mestecu Brig na severni strani Simplona, od koder naj bi se vršil vzlet. Slabo vreme — sneg je padel do 700 m v nižino — je povzročilo, da se poleta prve dni Še poskušati ni moglo.
Dne 23. t. m. se je vreme nepričakovano zoolj-Šalo. fVsi resni tekmeci so se odločili poskušati polet, a nobeden ni imel vspeha razun Chaveza,
Mirno in sigurno je pogumni pilot poletel preko Simplona, Ko je bil že na italijanski strani, ga je doletela itežka nesreča. Zmanjkalo, mu je bencina in aparat je začel nad dolino Domodossola naenkrat iz velike višine padati. Z nepopisno brzino je treščil letalni stroj na tla in. se popolnoma razbil.
Chavez je obležal onesveščen med razvalinami svojega eroplana. Prišel je sicer kmalu k zavesti, a zlomljeno ima levo nogo. 'Zdravniki pravijo, da bo ozdravil v 20 dneh.
O drznem poletu pripoveduje Chavez sam: Hu
tro po vzletu sem se *vl§ml v ^,n0 2000	^
,1400 m je bil zrak popolnoma !ture?’, Pri L/61]1 občutil veter, ki mi pa ni delal skrbi. ,K° sm gel višino 2200 m, sem se obrnil proti Simplonu. Snežni oblaki, skozi katere sem moral leteti, so bili zelo nevarni. Ko sem preletel gjavnii vrh, sem mislil, da leži pod mano lesketajoča se površina Lago mag-giore.
Pri vsem silnem mrazu me je navdajalo prijetno ogrevajoče čustvo zmagovalca. Vkrcanje mi ni delalo nikakih skrbi. Dosegel bi bil lahko brez oddiha Milan, a nisem hotel dospetji tja preveč utrujen, zato sem se hotel spustiti na tla pred Domodossola.
Razgled po svetu.
Srbsko rudarstvo se v zadnjih letih naglo dviga. Rudniki se okvar j a jo na vseh straneh in tako imajo domači delavci — večinoma kmetje — lepega zaslužka. Sedaj se je osnovalo v Londonu s kapitalom 6,000.000 K društvo, ki ima namen rudniško eks-ploatiranje mineralno vrlo bogate Srbije. Društvo začne, s svojim delom že to jesen. — Tujci se polaščajo slovanskih zakladov.
Evropska vseučilišča. Nemčija in Italija sta na prvem mestu glede števila univerz; vsaka ima po‘ 21 univerz, toda glede Števila Študentov prekaša se_ veda Nemčija Italijo. [Francoska ima 16, Angleška 15, Avstrija 11, Rusija in Španija po 9, Švica ,7, Nizozemska 5, Belgija 4, Švedska 3, (Rumeni.a dvoje vseučilišč. Nemčija ima največ študentov, okoli 50 tisoč: Francija ima 32.000, Avstrija 30.000, Angleška
25.000,	Italija 24.000, Rusija 23.000. IStevilo ostalih prej imenovanih držav je 5.000—10.000. Število vseh evropskih univerz znaša 124. Največja univerza od leta 1908 je berolinska, ki je imela 13,884 dijakov, za tisoč več kakor pariška. Na vseh evropskih univerzah Študira okoli 220.000 Študentov.
Proslava bitke v Srbiji. V Srbiji delajo velike priprave za proslavo stoletnice krvave bitke pri Var-varinu. Proslavi bo prisostoval kralj Peter sam.. Zanimivo je, da se je pozivu priredbenega odbora odzval tudi grof Orurch, katerega ded je na Varvarinu vodil srbske čete proti (Turkom.
Dva krasna pava, samec in samica po ceni na prodaj. Kje, pove upravništvo. 142
Geciljanec — organist cer- Ä kcvnik, lahko tudi tajnik pri * občini ali v posojilnici, želi ® službo sprejeti. Naslov pove uredništvo tega lista. 188
Krasna vila v bližini Maribora se radi bolehnosti posestnika pod ugodnimi pogoji takoj proda. Natančneje pove upravništvo „Straže“. 135
i

^fagrobne vence
HW v vsakovrstnih izpešjavah, trake z napisi« in sveče za pogrebe priporočaš
Goričar & Leskovšek, Celje
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd.
Na «debelo En drobnoI	220	Na debelo In drobno!
Eiilma staj« iiaPGsStia steklarak» ti»gcmna
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
irašla cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene lit porcelanast® posode* svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ga podobe«
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv» stavbah, llajsoiidnejsa in točna postrežb»«, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦#«
jSgMf
S Ji

Naznanjam veleč, dnhovščini, kakor tudi učiteljem in drugemu občinstva, da sem otvoril v Maribora, Badgasse 11, zraven Narodnega Doma, atelier za n* metno slikarstvo kakor tndi slikanje v najnovejših 0-blikah ter se priporočam za obilen obisk.
Ludo vik Andok.
Gostilna
z lepim posestvom: 20 oralov gozda, 10 oralov travnikov in njiv z sadonosnim drevjem je na prodaj v toplicah na Dobrni pri Celju. Več pove Karba v hotelu „Pri belem volu“ v Celju.	141
140
■M
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana j
Sv. Petra nasip št. 7
Zabukošek \
I
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrte In proračune na razpolago. =
krojaški mojster v Celju
...... priporoča svoj 111
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojilnični hiši na Ringu.
I
i
i
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene iz-deluje ter priporočajo nizkih cenah!
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Menico
80 Slovanska obrt.
Zaloga pohištva
Franc Pleteršek,
Maribor, Koroška ul. 10
i
i
priporoča čast. duhovščini in sl. občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, rcatrace, stole, ogledala. Železne po-i stelje za otroke.
Vse po najnižjih cenah.
Domače delo.
I
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
samo GHavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna.
Josip Klemenčič, veleposestnik pri Sv. Trojici v Slov. gor. javlja tužnim srcem v imenu svoje soproge in svojih otrok ter dragih sorodnikov, žalostno vest o smrti svojega dragega svaka ozir. brata in strica veleč, gospoda
Jožefa Markovič,
duhovnika v pok.,
kateri je po jednoletni mučni bolezni v 63. letu, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 9. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Truplo rajnega se bo 27. t. m. prepeljalo iz hiše smrti, „Priesterheim“ v Gradcu k Sv. Trojici v Sl. gor. ter tamkaj v sredo dne 28. t. m. ob 9. uri predpoldne po maši zadušnici slovesno položilo k zadnjemu počitku.
bv. Trojica v Slov. gor., 25. sept. 1910.

odovati
Vam ne more ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ali moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna vektrgovska hiša
I R. Stermecki, Celje.
■9M14
i
gxxxx
Mai
Mestawacija
X
arodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinare c, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta ndobno kegljišče. Vrtni paviljorf.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojaifka Leon.
Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugoduej-
pogoji.
42
E 1	8
im v
rsgistrovana zadruga z neomejeno zaveza
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno
jlranUn® vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/t. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4V4c/0, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 Vs°/o m na osebni
kredit po 6°/0. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kcleke.
Uradne me
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnil* s® dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne ia od 2.-5. dopoldne.	6
P»«>0jllnlea Im» «n«It na	«•«»**» ee hr»nll«ir
Zelofriik in isidaiate!?: Konzorm? „Straž»“.
Odgovorni urednik: FranTRaknvič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.