Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gtd., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld,, za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulleah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Vrednistva telefon-štev. 74. ^tev. 76. V Ljubljani, v torek 5. aprila 1898. Letnilc XXVI. Židje v Trstu. (Izvirni dopis.) (Konee) S tem činom se je pokazal žid zopet v svojem elementu in da ee mu je ponudila taka prilika, pokazati svoje sovraštvo, to ga najbrže napolnjuje z brezmejno slastjo! Vendar nasledki niso izostali: precejšnji del tudi italijanskega prebivalstva tržaškega je ne-voljen, da ne rečemo več, radi tacega krivičnega postopanja tržaškega magistrata, kateremu narekuje žid vse važne občinske posle. Ker pa je tržaška javnost izpoznala krivičnost po židovstvu navdihovanega magistrata, bil bi sedaj najugodniši trenotek, da se ne da zopet zazibati v sladko spanje nezavesti po trž. žid. listih, marveč da ostane trezno in da se jame še bolj in bolj zavedati vseh neizmernih škod, kakoršne je že prineslo židovstvo tržaškemu prebivalstvu obeh narodnosti. Naj pregledajo vsi trezni krogi tržaški, vsi pravico-Ijubni ljudje vrsto let, v katerih ima jud v svojih krempljih vso javno oblast, vse večje trgovstvo, vse najvažniše postojanke javne posesti, in videli bodo, spregledali bodo. kako daleč je že zabredel Trst, kako daleč v močvirje materijelne razpalosti in demoralizacije! V tem trenotku naj bi izpoznali vsi zares dobri krogi tržaški, da le jud je oni zli duh, ki seje prepir med obe narodnosti s svojim demo-ničnim vplivom nenravnega časopisja, in Italijani naj bi združeni s slovenskimi katoličani vstali kakor jedna moč proti skupnemu nevarnemu sovražniku. Se je čas in najlepša je prilika zdaj izpozna-vati to, da se mrzlično napete razmere v Trstu, katere vzdržuje zlobni zvijačni žid, poravnajo in da živita obe narodnosti med seboj kakor dobri bratje pod jedno streho. Kaj hoče ves razpor, kaj hočejo vsi cilji »iredente«, tega židovskega stvora? Prav ničesar druzega, nego vzdržavati oba naroda v napetem sovraštvu, od katerega jedino — zapomnijo naj si to Italijani! — bode imel kontčni in ogromni vspeh žid, jedino le žid ! Ali no dela žid po vsem svetu jednako ?! Ali ne ščuva prav povsodi rod na rod, da se držita v krvavem spopadu, mej tem pa se žid kro-hotaje okorišča z realno in duševno lastjo prepi-rajočih ? Prav po vsem vesoljnem svetu ne pojavlja jednaka namera židovstva, namera, dobiti krščanstvo pod svoje blatno stopalo, in zato je boj židovstva proti krščanstvu. Cas pa je, skrajni čas, da se list obrne, da vstanejo skupno proti skupnemu sovražniku. V Trstu je nastopil za to zdaj jako ugoden trenotek, naj bi ga ne prezrli merodajni krogi, marveč porabili priliko, ki jim jo je ponudil žid sam, v obrambo pravice, miru in ljubezni. Sebična mažarska železniška politika. Mažari niso samo sebični nego tudi zviti po-litičarji. To dokazuje njihova trgovska in železniška politika. Vse železnice se morajo na njihovo zahtevanje tako zidati, da ostanejo le njim koristne. Kar počno v tem pogledu na Ogerskem, znano je dobro; kar delajo pa glede železniških zvez s Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno, to prikrivajo ter dolže pri vsaki priložnosti Avstrijo , češ da je ona protivna, da se ne zveže s železnico Bosna in Dalmacija ter Hrvatska. In to se zatrjuje tako resnobno, da nekateri tem trditvam verujejo, čeravno je vse le slepilo, samo da morejo oni tom ložje za se delati. Tako smo trdili tudi mi, kadarkoli smo pisali o železniškem vprašanju na iztoku in jugu našo države, saj so nam dobro poznate nakane mažarskih politikov. 'Žalostno je le, da so ljudje in sicer še uplivni, tako kratkovidni, da verujejo zamamljivim mažarskim besedam o nesebičnosti. Najbolji dokaz za to so razprave o dalmatinskih železnicah. Štirideset let je že, pravi »Obzor«, kar se razpravlja o dalmatinskem železniškem vprašanju. Prva misel je bila, da se zveže Split prek Sarajeva z Belgradom. Toda to takrat ni bilo mogoče radi mednarodnih razlogov, ker je Bosna takrat bila še turška. Tedaj je izdelana druga osnova, da se Split prek Krima skozi Hrvatsko zedini po železnici z monarhijo. Tudi ta železnica bi bila morala bodisi prek Bosne, bodisi prek bivše Krajine. Progi skoz Bosno so se upirali isti razlogi, kakor pri prvej progi prek Serajeva na Belgrad. Železnica bi se bila tedaj morala zidati skoz bivšo vojaško krajino do Ogulina ter so tukaj zediniti s železnicami monarhije. Po tem takem je imela Avstrija sama sezidati železnico do Knina; a od tukaj do Ogulina pa dogovorno Avstrija in Ogerska. Avstrija je svoj del sezidala; o tem se ne da več razpravljati. Železnica je gotova, ona vozi vsaki dan dvakrat od Splita do Knina in nazaj. Ker je pa to zakotna železnica brez vsake zveze, zato je pasivna in Avstrija mora nadoplačati vsako leto zanjo do 40.000 gld. Avstrija je gotovo ni sezidala, da jej bode pasivna, nego z očitnim namenom, da se LISTEK. —V Triglavska luknja. Očitalo se mi je, da iztaknem in popišem vsako luknjo na Kranjskem, kar moram zavračati. Vendar, da se mi to ne bo očitalo po krivici, hočem res opisati neko luknjo, to je Triglavsko luknjo. Izvedel sem bil, da je nad Staro Fužino v Bohinju soteska, podobna Vintgarju. Namenil sem si torej, da si ogledam to sotesko ; za vodnika se mi je ponudil pridni in nadarjeni dijak Anton C. iz Stare Fužine. Ko sva se na njegovem domu napravljala za ekspedicijo, povedal mi je Anton C., da je jedno uro nad sotesko velika otlina, v kateri še nobeden ni bil, in si nobeden vanjo ne upa. Kaj ko bi še tje noter utaknila nos ? Brž je bilo skleneno, da preiščeva tudi to luknjo ; zato je skočil Anton hitro v prodajalnico po kup žve-plenk in lojevih sveč. S tem so bile priprave končane, in mahnila sva najprej proti soteski. Jutranji hlad je že minul, ko sva prišla do spodnjega dela soteske. — Skozi sotesko se pretaka bistri potok Mostnica in zato sotesko lahko imenujemo Mostniško sotesko. Na obeh straneh soteske so visoke gole skale, ali pa sem ter tje koščki gostega gozda. Tu in tam se skale pretrgajo, in ondi se lahko pride čez vodo. V premnogih slapih in kataraktih šumi voda skozi sotesko. Marsikje so skale tesno skupaj, da se nad skalami skoraj strinja grmovje in drevje. Soteska je dolga kake pol ure in je zares lepa. Od tufist-nega hotela ob Bohinjskem jezeru bi se prišlo do nje v jedni uri. Zakaj ta soteska se začenja precej za vasjo Stara Fužina. Rad bi jo šel gledat marsikak tujec, ko bi — vedel zanjo. Pač se premalo brigamo, da bi odkrili tujcu bisere svoje domovine! Vendar se pa Mostniška soteska ne more meriti z Vintgarjem, in tudi ne s krasno sotesko ob izviru Bohinjske Bistrice. Zakaj stene v Mostniški soteski niso skoro nikjer nad 10 m. visoke. Torej bi se težko izplačalo pot delati skozi njo. Pač pa bi se izplačalo napraviti čedno stezo po levem ali desnem bregu nad skalami. Tudi se od spodnjega konca navzgor precej daleč lahko pelje s plavom v sotesko. Soteska me je nekoliko prevarila. Po tem, kar so mi ljudje prej pripovedovali o njej, pričakoval sem kaj bolj veličastnega. Morebiti me bo prevarila tudi ona neznana luknja? — V takih mislih sem korakal s svojim spremljevalcem Antonom proti lepi ravnini Voje, ki so razprostira severno od soteske. Torej še jedno uro bova ho- dila od soteske dalje, predno prideva v luknjo! In v taki vročini, kot je avgusta meseca opoldne! Pa zraven še lačna! Ne boš! Vsedla sva se v hladno bukovo senco ob bistrem potočku, ki skaklja v deročo Mostnico; po-vžila sva južino, sezula se in ohladila noge v potočku kot zvesta Kneippovca; nato pa hajdi dalje ! Hodila sva po rudeče zaznamovani poti, ki vodi čez ravnino Voje na Triglav. Koncem ravnine sva zapustila rudeča znamenja, mahnila na desno v hrib in v nekaterih minutah sva prišla pred velikansko pečino. Ob dnu pečino sva zagledala veličastni uhod v otlino, katero sva iskala, uhod v »Triglavsko luknjo«.*) Začetek otline tvori velikanska viseko obokana dvorana, če jo smem tako imenovati. V tej »dvorani« je še popolnoma svetlo, ker je uhod velik. V zadnjem koncu »dvorane« sva ugledala dolbino, ki vodi še dalje. Ako stopiš nazaj ven prod uliod, razkrije se ti lep razgled. Pod seboj vidiš nižavo — zgornji del ravnine Voje, na nasprotnih hribih in po bregovih okrog sebe zreš planinski gozd, nad seboj pa velikansko sivo pečino, čez katero šume odnašajo vetrovi oblake. Prod uhodom v otlino sva ta železnica nadaljuje ter zveže z ostalo mrežo monarhije, ker bi tako bila eraru koristna. Način, kako je sezidan kolodvor v Kninu, dokazuje, da se po nameri avstrijske vlade ni imela železnica tukaj dokončati nego se dalje razširiti. Z osnovo progo do Ogulina so se Dalmatinci zadovoljili, ker za takrat ni bilo druge točke, kjer bi se bila mogla ta železnica zediniti z drugimi v državi. Ko je bila pa Bosna okupirana in Dalmacija, ki je do takrat imela svoje lastno carinsko področje, zedi-njena v tem pogledu z občnim carinskim področjem, spremenile so se okolnosti ter izdelana je bila zopet nova osnova. Po tej osnovi naj bi se železnica nadaljevala od Knina skoz nusko dolino do Novega, na progi Novi-Sisek-Zagreb. S tem bi se bila dosegla dvojna svrha: dalmatinska železnica bi bila zvezana z bosansko in hrvatsko železnico. A še tretja zveza bi bila lahko mogoča, namreč z dolenjsko železnico skozi Bihač na Kulovec in Metliko, kakor je bila zares tudi osnovana pred 30 leti. Toda Mažari so se upirali tej železnici z vsemi silami, in sicer iz čisto jednostavnega razloga, namreč: da je od Novega ložje do Splita nego do Reke. Kalayu je bila ta železnica v interesu Bosne všeč, ker bi bila ž njo Bosna dobila skladišče za svojo robo v najvažnejem pristanišču na iztočnej obali Jadranskega morja. Vendar Mažari so se odločno uprli. Da pa vendar nekako zedini interese Avstrije, Bosne in Ogerske, predložil je novo osnovo za železnico od Splita prek Aržana in Bugojna do Novega po savskej dolini. S tem bi bila [dalmatinska železnica zedinjena pri Novem s hrvatsko in bosansko; toda pot od Splita do Novega bil bi dalji in zavit ter so Mažari zato mogli biti mirni. S tem se je zavrgla stara osnova železnice prek Knina do Novega, ter bi bila Avstrija na ta način skoraj brez svrhe sezidala železnico od Splita do Knina. Avstrija bi po tej osnovi morala drugim pravcem sezidati čisto novo železnico : ona bi morala namreč zidati do Aržana na bosensko- dalmatinskej meji; a ostala proga do Bugojna in Novega bi se morala zidati po dogovoru vseh treh faktorjev. Tudi s to osnovo je bila Avstrija zadovoljna, če tudi se jej je zdela prisiljena, pa je delala že priprave, da se zida proga do Aržana. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 5. aprila. Skupni državni proračun provzroča letos avstrijski in ogerski vladi, kakor moremo soditi po dosedanjih poročilih, nekoliko večje preglavice, kakor prejšnja leta. Vzrok temu je, kakor že znano, zahteva vojnega ministra oziroma vojne mornarice, naj se vstavi v proračun blizu 50 mi lijonov za pomnoženje vojnih ladij. Posvetovanje o tej zahtevi se je pričelo že v nedeljo in se je nadaljevalo včeraj celi dan. Kakor smo poročali, našla tudi nekaj ubeljcnih kostij; odkod so bile, ne morem soditi. Stopila sva v ono »dvorano« začetkom otline, odložila svoje stvari na velik kamen in se ohladila. Bila sva vroča, in takima nama ni kazalo lezti dalje v luknjo. — Naposled sva odložila klobuke in slekla suknje — katerih je bilo bolj škoda, kakor kože in srajce — založila sva se z žveplen-kami in svečami, prižgala sva si vsak svojo svečo in sva začela lezti skozi dolbino, ki je vodila dalje v otlino. Zapazila sva precej, da otlina ni vodoravna, ampak da se vije nekoliko navzgor. Tudi ni otlina kdo ve kako ozka. Le od začetka je par korakov ozka, potem sva pa prišla sem ter tje v prav velike sobane. In tudi tam, kjer je bilo bolj ozko, ovirale so le stranske stene, navzgor je bilo povsodi dosti prostora. Seveda tla niso bila gladka. Marsikje je bilo treba precej visoko nogo vzdigniti, in včasih bi bil najraje z zobmi prijel svečo, da bi se bil ložje skopal čez kamenje. Ob stenah sva videla majhne kapnike! Naposled se je otlina pred nama skoraj zaprla, samo pri tleh je bila še tolikošna luknja, da bi se bilo prišlo po vseh štirih naprej. Ugibala sva, ali bi šla še naprej, ali bi bilo pametno, svojo dragoceno osebnost potiskati v tako-le ozko in temno luknjo, ko se ne ve, ali bova prinesla še vse kosti nazaj ali ne. (Konec sledi,) se zahtevi vojne uprave najbolj upirata oba fin. ministra, katerima so finančne razmere skupne monarhije nekoliko bolj znane, kakor pa vojni upravi, in ki vesta, kako veliko breme se bode moralo znova naložiti na rame davkoplačevalcev, ki že sedaj komaj dihajo pod težo dosedanjih davčnih bremen. Po daljšem obotavljanju se je neki vojni minister toliko udal, da se potrebna svota razdeli na pet let in bi bilo toraj treba vstaviti v letošnji in naslednje proračune svoto desetih milijonov. Tudi s tem finančna ministra nista bila zadovoljna in sta zahtevala, naj se ta doba podaljša na deset let in bi toraj odpadlo na vsako leto pet milijonov. Temu nasvetu se pa baje z vso silo upira vojna uprava in so je resno bati, da tudi prodre s svojo zahtevo. Za danes opolu-dne je napovedan skupni ministerski svet pod predsedstvom cesarjevim, pri katerem se je proračun konečno odobril. Poleg zgoraj označene svote se nahaja v proračunu tudi štiri milijone za skupne vojne potrebščine in zahteva toraj skupna vojna uprava kar 54 milijonov. Velika svota je to, katero bodo avstrijski narodi tem bolj občutili, ker je napovedanih že za leto 1898 obilo novih, deloma res nujnih zahtev, s katerimi je združenih seveda več novih občutnih bremen. Nagodbeno vprašanje. Takoj po velikonočnih počitnicah, v seji dne 20. aprila, predloži vlada državnemu zboru nagodbene predloge in kvotna deputacija bo morala takoj na delo, da določi konečno ključ, po katerem se bo izračunala kvota za to in onoatransko polovico. Kakor znano, mora biti rešena vsa zadeva do prvega maja, kajti le do tega dne je veljaven lansko jesen potrjeni nagodbeni provizorij. Nikakor pa ni misliti, da bi se moglo to kočljivo vprašanje rešiti v kratkem času desetih dnij, in bo gotovo že to veliko vredno, ako poslanska zbornica reši vladno predlogo v prvem branju in jo izroči odseku do 9. maja, ko se snideta delegaciji. Absolutno nemogoče je toraj, da bi s 1. majem stopila v veljavo nova nagodba mej Avstrijo in Ogersko. Nemogoče je to tembolj, ker naša vlada ne more računati niti na jedno stranko v zbornici, ki bi pritrdila zahtevi Mažarov in se sprijaznila s kvot-nim sorazmerjem 638 : 36.2. Treba bo toraj na-daljnih dolgotrajnih pogajanj mej vladama in kvot-nima deputacijama, predno se zjedinijo o kvoti, s katero bodeta kolikor toliko zadovoljni obe stranki. Vse to pa kaže na drugo nujno potrebo, namreč podaljšanje statusa quo najbrže za dobo jednega leta. Tudi iz Budimpešte se je že čula ta vest. No, Mažari se gotovo ne bodo upirali podaljšanju, saj jim je le predobro znano, da ne trpe pri tem niti najmanjše škode. In mi Avstrijci? Izražali bomo nekaj časa svojo nejevoljo nad tem, toda plačali bodemo vse jedno svojih sedemdeset odstotkov in to je glavna stvar. Grški itrine Jurij še vedno ne sme imeti preveč nade na izpolnitev svoje vroče želje, da bi postal namreč guverner krečanski, vkljub temu namreč, da so velevlasti Rusija, Anglija in Francija izjavile, da ga bodo imenovale guvernerjem tudi tedaj, ako bi se sultan protivil temu imenovanju. Sultan si bo pa zadevo najbrže dobro premislil in odnehal od svoje prvotne zahteve, da bodi namreč guverner na Kreti le turški pod-ložnik, in bo morda zadovoljen tudi s kakim drugim možem, da le ne bo grški princ Jurij. In res se že govori, da je predlagal sultan nekega Nemca, ki je sedaj v turški službi, za krečanskega guvernerja. Minuli petek je bil namreč nemški poslanik Marschall pri njem v avdijenci in pri ti priliki se je vršil razgovor tudi o tej stvari. Umevno je, da bo Nemčija in nje prijazna okolica na vse kriplje delovala na to, da se uresniči sultanova želja, vprašanje je le, bodo li ostale velemoči dovolj vztrajne in se ne bodo dale ustrahovati pred sultanom in njegovimi mameluki. Španija in Severna, Amerika. Vedno bolj se bliža čas, ko bode izročil poslanik Zveznih držav v Madridu španjski vladi osodno noto svoje vlade ter takoj na to pobral svoja šila in kopita in pobegnil čez atlantski ocean v Washing-ton. Vsak dan se pričakuje v Madridu napoved vojske in vsi španjski krogi se resno pripravljajo na odločilni trenotek. Le jedno nado goji še Sa-gastova vlada. Računa namreč na pomoč evropskih velesil in na modro posredovanje vjetnika v Vatikanu. Velevlasti so neki že obljubile, da bodo pomagale Španiji s svetom, toda dejanjsko ne smejo poseči v to zadevo. Največ nade imajo toraj Spanjci na posredovanje papeževo. In res se nam je včeraj brzojavno sporočilo, da je posredovanjem nuncija v Madridu sveti oče ponudil kraljici-vladarici svojo pomoč pod pogojem, da takoj ustavi zasledovanje kubanskih vstašev, in da je španjska vlada vsprejela to ponudbo pod gotovimi pogoji. Kaki bi bili ti pogoji, to pač javnosti dosedaj ni znano. Toda nekaj ur pozneje je došlo iz Madrida drugo brzojavno poročilo, kateremu je sledilo tudi jednako poročilo iz Rima, da namreč prvotna vest še ni povsem resnična. Res je nam reč le, da je papež po svojem nunciju v Madridu, oziroma po nadškofu Irelandu v Washingtonu izrekel željo, naj bi se zadeva poravnala mirnim potom, ter je ob jednem dal razumeti, da bi ne odrekel eventuvalni prošnji za posredovanje pod gotovimi pogoji. Na to pa, kolikor je dosedaj znano, še ni odgovorila niti jedna, niti drug« vlada. In dokler vladi ne prosita za posredovanje, tako dolgo pač ne bode papež ponujal svojega sveta, ker se noče nikomur vsiljevati. Želeti bi bilo res, da bi se to zgodilo in bi se prizadevanju velikega Leona na večer njegovega življenja posrečilo, razvozljati tako zamotano vprašanje, kakor se mu je leta 1885 posrečilo pomiriti Španijo in Nemčijo v zadevi karolinškega vprašanja. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. aprila. (Vodstvo ljubljanske škofije.) Sv. Oče je vstregel prošnji stolnega kapiteljna ljubljanskega ter je poverjeno začasno vodstvo agend naše škofije prevzv. nadškofu dr. Jakobu M i s s i a dotlej, da se preseli v Gorico. (Vseučiliščni odbor.) Izprožila se je misel, naj bi se o Veliki noči sošli zastopniki bogoslovnega, pravniškega in modroslovnega slovenskega znanja, da sestavijo skupno spomenico na ministerstvo glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Posvetovali naj bi se s strokovnega stališča o potrebi in važnosti tega zavoda, o sredstvih in pomočkih, o zadržkih in ovirah. Za zastopnike je odločil bogoslovni profesorski kolegij profesorje gg. dr. Janežiča, dr. Dolenca in dr. Kreka. Od pravnikov so voljeni gospodje dr. Ferjančič, dr. Maj ar on in svetnik Po-lec; od »Matice Slovenske« gospodje predsednik Leveč in ravnatelja dr. Požar in Šubic. (Tržaška »Edinost«) je pričetkom tega meseca pričela izhajati po dvakrat na dan in sicer v svoji hiši, pod domačo streho. Ta vest je gotovo vzra-dostila vso ostalo Slovenijo, ki pazljivo zasleduje boj tržaških Slovencev za narodni obstanek. Po-žrtovalni tržaški rodoljubi so s tem dejstvom dokazali javnosti, osobito pa svojim in našim skupnim nasprotnikom, da ni in ne bode utihnila slovenska beseda ob Adriji, da še živi čvrst, za svoja prava navdušen slovenski rod na braniku za dom in cesarja. Od srca čestitamo na tem vspehu tržaškim rodoljubom, »Edinosti« pa želimo poguma in sreče v skrajno neugodnih političnih razmerah v boju za našega naroda svetinje ter mnogo moralne in gmotne podpore. (Jezikovno vprašanje na Štajerskem.) Pod tem naslovom se poroča graški »Tagespost« z Dunaja: V poslanskih krogih se govori, da sta se dva sodnika iz slovenskih okrajev v področju graškega nadsodišča pritožila, ker nadsodišče izdaje razsodbe v nemškem jeziku in jih morajo okr. sodišča prevajati v slovenski jezik. Nadsodišče naj dopošilja okr. sodiščem razsodbe v slovenskem jeziku za slovenske stranke. Ministerstvo je baje pritožbi odbilo, vendar pa od nadsodišča zahtevalo pojasnila. — V nemškem taboru seveda velika nevolja. (Iz dež. Sol. sveta.) Stalnima sta imenovani učiteljici E. Petsche v Selcih in E. Deu v Trebnjem ; premeščena je A. Dolinšek z Vrema v Št. Vid na Notranjskem. (Imenovanje.) Sekundarij v tukajšnji bolnici g. dr. I. P r e m r o v jo imenovan okrožnim zdravnikom v Litiji. (Občina Loka pri Črnomlju) je izvolila gosp. notarja Ant. Kupljena častnim občanom. Povodom cesarjevega jubileja je gospod Kupljen napravil veliki zvon pri Materi Božji v Vojni vasi. Za to in za druge prijaznosti se mu je imenovana občina skazala hvaležno. po 5-7 odstotkov, v Istri 15'3 odstotkov analfa-botov. (Premeščen) je c. kr. okrajni glavar A. baron Marojčič, sin slavnega hrvatskega junaka Marojčiča, iz Zadra na c. kr. namestništvo v Trst. Baron Marojčič je vrl rodoljub in taki činitelji na tržaškem nainestništvu zamorejo biti le dobrodošli tamošnjim Slovencem. (Gospodarski sestanek v Dalmaciji.) Dne 12. t. m. bode v Spljetu v Dalmaciji velik gospodarski sestanek gospodarjev, poljedelcev, strokovnjakov v kmetijstvu, župnikov, učiteljev itd., da se pogovore o zboljšanju gospodarskih razmer v Dalmaciji. Tak sestanek bi bil tudi dokaj koristen za naše kmetovalce in resno bi so morali lotiti tega načrta. Saj zahtevajo rane v našem kmetijstvu radikalnega zdravljenja več ko v jednem oziru. (Tržaški judje na delu) Kdor bi mislil, da bodo judje na tržaškem magistratu in njihovi tovariši okoli »Amica« mirovali, spoznavši svojo budalost in krivico nasproti škofu, ta bi se zelo motil. Kakor so je zvedelo, odposlala se je res od lahonske in pseudo - katoliške strani neka spomenica na Sveto Stolico in tudi do zastopnika iste na Dunaju, nuncija Tagliana. Dne 28. m. m. je bila v Rimu tozadevna seja in kakor poroča brzojavno iz Rima »P a t r i a d e 1 F r i u 1 i«, predloženo je bilo seji tudi dolgo poročilo nuncija. V spomenici se povdarja, da hoče tržaški slavofilski škof Šterk poslovaniti tržaško cerkev in da temu protestuje »velika množina tržaškega prebivalstva«. »Spomenice« so tiste bombe, s katerimi upajo svojemu škofu do skrajnega nepokorni »Amicovci« izpodbiti tla In kakor so nedavno grozili, tako so tudi storili: Sveta Stolica izvedi, kak slavolil je monsig. Šterk in kako kruto on postopa proti Italijanom v Trstu. Kolikor zk,be in sovraštva je mogoče spraviti v jedno listino, toliko jo gotovo hranijo te »spomenice« — žido-katolikov tržaških! No, vladika Šterk naj bode potolažen, sveti Oče se no bode zlagal s sovražniki Cerkve in bode znal katera sapa jc prinesla to spomenico v Rim. Tudi Strossmayerju se je godilo tako in šc hujše in kdo je zmagal? »Amicovci« in njih — dobrotniki na magistratu pa bi radi želi blamažo, ker sejejo razpor. Iz mej magistratovih judov se najbolj odlikuje v sovraštvu do katoliške cerkve »svetovalec« Piccoli. Ta jud hrani največ strupa v svojem želodcu. On je ščuval na škofa tržaškega župana in si je menda kar sam postavil nalogo, da hoče uničiti tržaške verne Slovence. Menda dobi za to svoje delo precejšen del tistih milijonov, ki so ostali od tržaških dohodkov po odbitku okoličanske »pasive«. Zdaj je temu sinu Abrahamovemu prišlo na um, da dregne tudi v rojansko cerkev in tudi ondi iztrebi slovenščino. Dobrega pomočnika svoji malicijozni ideji pač ima v Rojanu. A se menda nahajajo še višje moči v tej zadevi, kakor sta ušivi žid in njegov pomočnik v Rojanu! ("V Pobegah pri Kopru) so laški sleparji dne 20. m. m. pri igri »mora« ociganili dva siromašna slovenska kmeta, ki sta prišla kupovat pre-šiče in sta za to hranila denar leto in dan. Od 40 gld. so jima lopovi pustih samo — dva novca. Tako dela lahonska sodrga s slovenskim prebivalstvom in naši ljudje se še ne streznijo! (Kazen za greh.) Zaslužena kazen za vnebo-vpijoče pregrehe, katere je učinjal zloglasni izdajalec Karlo Martinolich, vrednik izdajskega lista »Oslic« v Pulju, je doletela tega neprecenljivega renegata. Kakor je že znano, poneveril je ta »biser človeške družbe« lastni italijanaški stranki, katera mu je zaupala mnogo iredentovskega denarja, in čepi zdaj za leso v rovinjski kaznilnici. Na njegovo ostalo imetje pa se je vložila sekvestracija in krona kazni je ta, da se je ta odlok razglasil v hrvatskem jeziku v službenem listu »L' Osservatore Triestino«. Martinolich je bil lopov prvo vrste, nebroj hrvatskih kmetij v Istri je spravil na nič in je ravnal s svojimi najožjimi rojaki kakor ris z ovcami. Zdaj se uresničuje izrek, da je renegat največji hudodelec na svetu in kdor izda svoj narod, on je zmožen vseh pregreh- Naj bi zadela vse izdajice jednako zaslužena kazen! shod s sledečim dnevnim redom: 1 Organizacija. 2. Raznoterosti. Ob določeni uri zbralo so je lepo število domačih, kakor tudi nekaj gostov iz Ljubljane, v gostilni gosp. Čerina. Gosp. Jean jo otvoril shod ter vodil volitev predsedstva, v katero je bil voljen kot predsednik gosp. Je ra j. K pr\ i točki govoril je gosp. G os t in čar ter v dolgem govoru razložil pomen gospodarske organizacije. K drugi točki govoril je g. Jean o politični organizaciji in programu soc.-demokratov, g. G ost i n čar o ptujih delavcih in konečno je g. Jean še predlagal, naj se sklene na tem ljudskem shodu prošnja za ustanovitev obrtnega sodišča v Ljubljani v smislu postave iz 1. 1896. in to prošnjo izroči dež. zboru odnosno dež. odboru. Ta predlog je bil jednoglasno sprejet. Predsednik shoda g. Jeraj je potem še pozival navzoče, naj v kar največem številu pristopijo kat. del. društvu, naj si ustanovijo svoje kmečko društvo in naj vsem novim prijateljem kmečkega stanu, to je soc.-demokratom, pokažejo vrata, čo bi se tudi njih hotelo v svojo zanjke vloviti. Zahvalil se jim je na mnogobrojni vdeležbi in res uzornem redu ter s trikratnim slava-klicem na Nj. veličanstvo cesarja zaključil ob 6. uri shod. Po shodu so člani zidarskega in tesarskega pevskega društva izborno zapeli nekaj domoljubnih pesem in potem so se Ljubljančani podali domov, z obljubo, da na občo željo kmalu zopet pridejo. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj. 5. aprila. Ministerska posvetovanja, katerih se sedaj udeležuje tudi poveljnik mornarice, baron Spaun, se nadaljujejo še danes. Dunaj, 5. aprila. Danes opoludne je bil ministerski svet pod predsedstvom cesarjevim. Predmet posveta je bil proračun za 1. 1899. Poveljnik mornarice zahteva poleg redne večje potrebščine v znesku pol milijona na leto še izredni prispevek za mornarico v znesku 55 milijonov v desetih letnih obrokih. Gradec. 5. aprila. Sinoči je zborovalo „meščansko društvo"; razgovor je bil o ogerski nagodbi. Vspreieta je bila resolucija, ki zahteva kvoto 50 : 50. Na shodu so nekateri govorniki ostro obsojali postopanje nemške ljudske stranke, katero je zagovarjal dr. Hochenburger. Nemško-nacijonalni dijaki so proslavljali Wolfa in Schonererja. Brno, 5. aprila. Vodstvi nemško-libe-ralne in nacijonalne stranke sta sklenili, da se za sedaj ne priredi nameravani „volkstag'\ Pariz, 5. aprila. Nekateri poloficijozni listi vedo poročati, da bode vojno sodišče na svojo pest vložilo tožbo proti Zoli. Rim. 5. aprila. „Ageneia Štefani" poroča iz Madrida, da se je Španija obrnila do velesil s prošnjo za posredovanje. 0 tem se bodo posvetovale velesile mej seboj. Madrid. 5. aprila. Sveti oče se je ponudil, da posreduje med Španijo in ameriškimi Združenimi državami. Američani se izogibljejo posredovanju, ker hočejo Kubo na vsak način iztrgati Španiji. Oboroževanje se nadaljuje na obeh straneh. Španjska banka je državi dala 500 milijonov peset na razpolago. New-York, 5. aprila. Iz Washingtona se poroča: Vest, da je papež ponudil Španiji in zveznim državam svoje posredovanje in da sta to ponudbo vsprejeli obe državi, se uradno dementuje. — Razni krogi trdijo, da se bo posrečilo, kongres odvrniti od tega, d? bi Španjeem takoj napovedal vojsko. 1. aprila. Linda Olivo, zasebnica, 22 let, Franuovo nabrežje 1, miliar tubercul. — Anton Lugek, hranilničuega uradnika sin, 8 let, Dunajska cesta 8, jetika. 2. aprila. Franc Trojar, nočni čuvaj, 60 let, Cesta na Rudolfovo železnico, se je obesil. V bolnišnici: 30. marca. Apolonija Iirovat, gostija, 70 let, ostarelost. 1. aprila. Ana Do\jak, gostilničarja vdova, 31 let, jetika. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 30« 2 m. «■5 t: Čl,s epa-*,i)v:»r.' a SUrne barometra t fitii- Temperatura 1 Vetrovi m-. nalno plzonsfio pivo • • Oziraje se na našo anonco z dne 24. svečana t. 1. usojava si naznaniti velespoštovanemu občinstvu, da točijo naše pivo naslednji gospodje: L. Fantini (Gradišče), Karol Koisser (pri Maliču), lian Mayr (Filipov dvorec). Nadalje prodajajo naše pivo v steklenicah gospodje: Ivan Buzzolini (Špitalske ulice), J. O. Praunseiss (Glavni trg), Anton Stakul (Šelenburg-ove ulice). Naročila na pivo v steklenicah sprejemava v najini pisarni, Gradišče 5, kakor tudi zgoraj imenovani gospodje. — Naročila z dežele izvršujeva točno. Velespoštovanjem £ Sc/liitliR, generalna zastopnika meščanske pivovarne v JPlznu (ustanov. l.1842). I > u n a i s k a borza. Dne 5. aprila. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 Kron Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... G. kr. cekini......... . 102 gld. 25 kr. • 102 „ — • 121 „ 90 . 102 „ 10 • 121 n 15 . 99 „ 35 . 920 „ — n . 356 „ 2 S • 120 „ 40 • 58 „ 72' • 11 „ 74 9 „ 53 . 44 „ 95 n 65 „ Dne 4. aprila. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 163 gld. 50 kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 160 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 „ 50 „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 70 „ Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......140 „ 50 „ Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . 130 „ 5)5 „ Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ — „ Posojilo goriškega mesta.......112 „ 50 „ 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....99 „ — „ Zastavna pisma av.osr.zern.-kred. banke 4°/0 99 „ 10 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ 50 „ južne železnice 3°/0 . 183 „ 25 „ » » južne železnice 5"/0 . 126 „ 40 „ » » dolenjskih železnic 4°/0 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld..............204 gld. 25 kr» 4°/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 170 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Hudolfove srečke, 10 gld.......25 Salmove srečke, 40 gld........83 St. Genčis srečke, 40 gld.......80 Waldsteinove srečke, 20 gld......59 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 158 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3450 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 429 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 73 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 117 Montanska družba avstr. plan.....152 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 181 Papirnih rubljev 100........127 25 25 75 50 75 90 50 50 1. aprilom se prične novo celokitno 1 vti>ntSl*nn oznanll° Žrebanja tu in inozemskih imt ItlllltllU loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Naročnina od 1. aprila do konca dec. 1.1. je za Avstro - Ogersko gld. 2'—. RCUR" XXXVI. leto. I—I— naročevanje ! S 1. aprilom na novo vstopivši naročniki dobijo, dokler je še kaj zaloge, kot hrP7nlnrnt nriur7Pk „Finanzielles Jahrbuoh". ki 01 Oi/piCtlilll {Jllil&GIV. obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. — Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri adminlstracl.il ..Merour', Dunaj. I.. Wollzeile 10.