Poglejte ha številke poleg naslova ža dan, ko VaSa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Telephone: CHclsea 3-1242 m Seroud CIa— MMUr SepUmbcr 25th, MQ *t the Pot Office New Ymk, N. under Act of Centre*« of M*rd> No. 126 — štev. 126 LASKE PROTI RUSOM Mussolini bo pomagal Hitlerju do zmage nad sovjetsko Rusijo tisi slovenskih t delavcčrr Ameriki. TI« KO* * »A DAN DOBIVATI šš ~ C "GLAS NARODA" t s^L j PO POftH NARAVNOST NI f C^^mr STOJ DOM Oin—H M :: Citajte, km Vas zanima H J ifc ^ ^ ^ NEW YORK, FRIDAY, JUNE 27, 1940 — PETEK, 27. JUNIJA, I Volume XL1X. — Letnik XLIX. Poročilo iz Rima naznanja, da je Benito Musoslim v nekem mestu ob reki Po nadziral prvo motorizirano divizijo, ki bo poslana na rusko fronto. Mussolinija- so na tem nadziranju opremi je vali šef laškega generalnega štaba general Ugo Cavallero, načelnik nemške vojaške misije v Italiji general von Rintelen in načelnik laškega zračnega generalnega štaba general Francisco Prieolo. Mussolini se je pripeljal v mesto z aeroplanom, ki ga je sam vodil in ko je poveljniku divizije čestital, je obiskal v bolnišnici ranjene vojake in sorodnike onih, ki so v sedanji vojni padli. (Mussolini se je zopet odpeljal z aerophmorn ter je nekaj wr po prihodu v Rim obiskal dve vojaški bolnici in se je razgo-varjal z ranjenimi vojaki. Ta divizija je samo del laške ekspedicijske armade, ki bo šla Nemcem na pomoč v vojnj proti Rusiji. Podrobnosti niso znane, toda Jter je divizije zelo težko prepeljati, je iz tega mogoče sklepati, da bo divizija poslana na najbližji kraj fronte, ki je oddaljen od Italije 600 do 700 milj. Nemci imajo še vedno uspehe Rusko uradno poročilo pravi, da so Nemci prebili rusko o-brambno črto ob Njemenu blizu kraja, kjer se Vilja zliva vanj ter so dospeli 50 milj do Minska. Na tem kraju so Nemci poslali v 'boj štiri mehanizirane divizije, ki so s silovitim vdarcem prodrle daleč v Poljsko. # Okoli Minska so Rusi razpostavili okoli 632,500 vojakov, iz česar je mogoče sklepati, da se bodo z vso silo postavili V bran. Ta armada ima 25 inflaji-terijskih divizij s 500,000 vojaki, 10 kavalerijskih diviziji s 73,000 vojaki, 14 tančnib brigad z 49,000 vojaki in tri zračne divizije z 10,500 vojaki. Iz nevtralnih prestolic zatrjujejo porodila, da »o Rusi Nemcem preprečili pre bresti Prut v Besarabiji in v Bukovi-ni. Na Raimunskem so ruski aeroplani bombardirali Bukarešto, Oonatanto in petrolejska portja okoli Ploestija. Japonska naj gre v vojno proti Rusiji Admiral Gino Ducci poživlja v Mussolini je vem listu "Oior-hale d 'Italia " Japonsko, da gre v vojno proti Rusiji in naj zaved« otok Sahalin in Klel Kamčatke ter^tako zapre pot o-rožju, ki ga bodo pošiljale Rusiji Združene 'države Čez Pacifik. Admiral Ducci -sicer zaradi svoje starosti ni več v aktivni službi, todA je predsednik od- čeni. DIES NAPOVEDUJE PORAZ RUSIJE Po mnenju srditega nasprotnika komunistov bo Rusija v tridesetih dneh poražena. — Neuspešnost ruske armade se je izpričala na Finskem. Kongresnik Martin Dies, načelnik odbora, ki preiskuje protiameriške delavnosti, je rekel te dni v Orange, Texa>-, da bo Rusija v teku fr'defctih dni premagan« ter da pr^ti Ameriki nevarnost, kakršna ji ni pretila še nikdar v zgodovini. - Če bo Hitler zmagal, bo Kellogg izstopil iz produkcijske uprave C. W. KeHogg, prvi svetovalec produkcija!^ uprave, je moral odstopiti, kajti uprava je odredila, da pri nji ne smejo biti zaposleni člani industrija!-* nih družb in ustanov. Kellogg je predsednik "Edison Electric Institute of New York" ter velja v svoji stroki Zii neprekosljivega izvedenca. Najbrž je k njegovemu odstopu nekoliko prispevalo tudi dejstvo, da se ni strinjal z drugimi člani produkcijske uprave glede dozdevnega pretečega pomanjkanja električne sile. oblast v San kontroliral več boeastva in na lFranciseo ie sP°ročila, da je ^ I Shipbuilding Com- rajo vse druge države sk.ipaj. Še nikdar v zgodovini ni pie-tihr Asnertki taka Tfpvamost VA2NA LADJEDELNICA PODPISALA POGODBO Bethlehem Shipbuilding Company je sledila vzgledu desetih drugih ladjedelnic in podpisala pogodbo z Ameriško delavsko federacijo. Mornariška kot bi ji v tem slučaju. Obžalovanja vredno je, ker se pretežna večina našega naroda ne zaveda rednosti položaja. — Ko je bila sklenjena med Nemčijo in Rusijo pogodba, je mnogo ljudi obrnilo komunistom hrbet, d očim se bodo zdaj ispet vrnili v njihov okrog. — Vsled. preloma med Hitlerjem in Stalinom bo vpliv komunistične stranke v Ameriki strahovito narasel. Večinoma vsi bivš* komunisti, ki jih je nemško-rusko prijateljstvo razočaralo, se bodo vrnili v komunistično stranko. — Po mojem mnenju bo Hitler v teku tridestih dni kontroliral Rusijo.' Neuspešnost ruske armade se je izpričala v finski vojni. Amerika mora biti čimprej na vse pripravljena. — Vse stavke in sedeže stavke morajo ponehati. V a-meriških tovarnah je zaposlenih par sto^isoč petokoloncev, katere je treba brez vsakega odloga zapoditi. Pri ameriški vladi je uslužbenih najmanj tisoč oseb, ki simpatizirajo ? fašisti, naciji in komunisti. Vse te je treba nadomestiti z drugimi. pany, ki ima za tristo miKjo-(nov dolarjev vojnih naročil, podpisala pogodbo z Ameriško delavsko federacijo. Slično pogodbo je že prej podpisalo deset drugih ladjedelnic. Bethlehem ladjedelnica je največja v okolici San Franci-sca. Pogodba se ne tiče ladjedelnice v Alamedi, ki je nekakšna podružnica te družbe. V brzojavki A. S. Gunnai, u-pravitelja Bethlehem ladjedelnice, je rečeno, da je družba bora admiralov in je vsled tega njegov članek Velikega mena. Ducci pravi, da bodo Združene države Rusiji najprej pričele pošiljati aeroplane iz Aljaske čez Aleutske otoke in tudi bojne ladje v Petropavlosk na Kamčatki in v Vladivostok. Tudi Španijo vabijo v vojno 1 Bivši tajnik fašistične stranke Roberto Farmacci pa v i-stem listu vabi Španijo, da natopi v vojno in pravi: "Vsa Evropa je na nogah proti Anglo-Saksoncem ~in sovjetskemu židovstvu. Nespametno bi bil«o, ako bi Francova Španska ostala odsotna v uri, ko bodo njeni sovražniki uni- podpis^ala pogodbo vsled priporočila obrambnega posredovalnega urada, ki je mnenja, da vsled njunih zahtev sedanjega časa ne sme delo v nobeni vojni industriji zaostajati. Ker mašinisti še vedno stavkajo in pravijo, da se ne vrnejo na delo, dokler ne bo ugodeno vsem njihovim zahtevam, bavijo mornariške oblasti z načrtom, kako bi bilo mogoče nadomestiti stavkarje z drugimi delavci. Mnogo mašinistov -je dobilo že drugod delo in zaslužek. UNIJSKI VODITELJI O POGODBI S FORDOM Predsednik unije avtnih delavcev je izjavil, da je organiziranje avtne industrije končano. — Edsel Ford upa, da se bo produkcija neovirano vršila. Razni delavski voditelji ne morejo prebvaliti pogodbe, ki jo je sklenil CIO s Fordovo družbo. Po njihovem mpenju, posebno pa po mneju predsednika unije avtnih delavcev, R; J. Thomasa, je organiziranje avtne industrije končano. Med Fordom in CIO sklenjena pogodba bo služila za uzor-rec vsaj avtni industriji. Razen Forda nima naprimer doslej Še nobeno drugo avtno podjetje "oheck-off" sistema, to se pravi, dai kompanija od trguje od delavčevih plač unijske pri«pevke ter jih izroča- uniji. Ni več daleč čas, ko bodo t. di druge avtne družbo prim ova ne uvesti ta sistem. Glavna zasluga za sklenitev pogodbe gre predsedniku CIO, Philipu Murrayu, ki se je izkazal kot neprekosljiv strokovnjak v takih težavnih zade j poteče med n apovedjo in izbruhom s-tavke trideset dni, češ, da bi se v tem razdobju pomirili razburjeni duhovi in bi delavce minilo veselje do stavke. Zdaj je na vrsti nova predloga, čije namen je pooblastiti predsednik Roosevelta, da : v slučaju stavke z vojaštvom zaščitil vse delavoljne. Onega, ki bi skušal delavcu s silo preprečiti povratek na delo, na>j bi zadela zaporna kazen od pet do deset let, oziroma bi bil podvržen globi 10 tisoč dolarjev. Podjetniku, ki bi zavrnil posredovanje narodnega posredovalnega uradai, naj bi vlada enostavno zasegla podjetje. Ta postava bi se seveda tikala le staivk v vojnih industri- MA2DARSKA NAPOVEDALA RUSIJI VOJNO Madžarska se je pridružila Nemčiji, svoji družici v osišču, in je napovedala Rusiji vojno pod zatrdilom, da so ruski aeroplani bombardirali madžarske kraje in pred vsem Kasso, kjer je bilo ufbitrh 20 os-b, 41 pa ram jenih. Kmalu zatem, ko je bilo uradno oznanjeno, da obstoji vojno stanje med {Madžarsko in Rusijo, je nastala velikanska razstrelba v municijskein skladišču v Nagytetenvju Dosedaj še ni znano, koliko je človeških žrtev. Preteča stavka pri Sperry in druge delavske vesti Zrakoplovna industrija' je vznemirjena, ker so sklenili delavci Sperry Gyroscope Company v Broklynu, N. Y., za.^av-kati. Delavci so člani "Brotherhood of Scientific Instrument Makers*', ki ne pripada niti CIO niti AFL. Prihodnji torek poteče kolektivna pogodba, in če ne bo po željah delaivcev obnovljena, jih bo 9000 zaštrajkalo. Zahtevajo višje plače. Iz istega razloga so sklenili ^^^^ , , .. zastavkati delavci 14 tovarn lah, toda po mnenju nekaterih States m ^ bi se je dalo razširiti tudi na VT. . „ industrijo pretnoga, ki igra ko važno vlogo v indu^trijal nem življenju narodau V prihodnje bo na vseh Fordovih izdelkih unijski znak. POMANJKANJE MLEČNIH IZDELKOV Ce ne bodo začele farme več producirati, ne bo dovolj mlečnih izdelkov za domačo porabo in za pomoč Angliji. — Anglija silno dosti potrebuje. Izvedenci poljedelskega de-partmenta so mnenja, da bo treba bodisi omejiti domačo porabo raznih mlečnih izdelkov ali bo pa treba okrniti tozadevno pomoč, ki jo je Amerika obljubila Angliji. Ameriške farme ne produ-cirajo za Ameriko in za Anglijo dovolj sira, masla, smetane in evaporiranega mleka. Vlada je ponovno pozvala farmerje, naj povečajo produkcijo. Pozivi so nekoliko zalegli, nikakor pa niso imeli popolnega uspeha. Amerikai najbrž ne bo mogla držati obljube ter poslati Angliji na leto 250 milijonov funtov ^ira~ter 15 milijonov zabojev evaporiranega mleka, Vsled povečane industrijalne delavnosti se je povečala tudi nakupna) sila naroda, česar posledica je večje povpraševanje po mlečnih izdelkih. Važen faktor je tudi pomanjkanje poljskih delavcev. S farm namreč sili vse v mesta, kjer delavci bolje zaslužijo. Vojna y Siriji se bKza koncu Poročilo iz Ankare pravi, da je francoska vlada v Vichy ju naprosila turška vlado, da ji dovoli, da se francoska armada 20,000 mož sme umakniti skozi turško ozemlje iz Sirije. Francoska vlada je odposlala v Ankaro svojega posebnega odposlanca J acquest Banoit -Mechina, katerega je sprejel turški vnanji minister Šukru Saracogltf. O čem sta se raz-govarjala, ni dobro znano, toda poroča se, da je turška vlada pri volji dovoliti prehod skozi deželo samo francoskim vojakom, ne pa tudi arabskim in armenskim. nih državah. Tudi v New Yor-ku in v New Jersey City je ena. "Progress Manufactur ing Company" v Philadelphiji, pri kateri stavka že izza meseca marca petsto delavcev, se je odločila ®a• likvidacijo. Tvrdka izdeluje elektrotehnične potrebščine. Delavska tajnica Miss Perkins je naprosila obrambni posredovalni urad, naj posreduje v stavki 2800 razvažalcev v Pittsburgh« Vsled stavke je prizadet transport blaga, ki je potrebno za vojno industrijo. Ford bo zgradil na mesec 205 bombnikov Ko bo dograjena tovarna v Tpsilanti, Mich., bo Ford (Motor Company vsak mesec -zgradila 205 velikih bombnikov. Nova tovarna bo veljala 47 milijonov dolarjev ter bo največja te vrste v Združenih državah. Imela bo tudi svoje lastno letališče. Fordova družba že zdaj išče mašiniste in mehanike, ki jih bo v novem podjetju potrebovala zelo veliko število. PETA KOLONA NA KUBI Tvorijo jo španefki falangisti, ki so v stiku z nemško vlado. — Policija je odpeljala poln truck ddkumentov, slik in zemljevidov. Kuban&ka policija je povsem pet bombnikov, tisoč bomb, tri slučajno izsledila obsežno peto kolono, ki je delovala pod vodstvom krft>anske sekcije španskih" falangistov. Petokolonci so imeli svoj glavni stan v neki tovarni za makarone. Policijai je odpelja-ci ne strinjajo, ker smo se po-jla iz tovarne cel trnek listin, godili s CIO in bi raje imeli ,za | slik in zemljevidov. Med listi-svojo zastopnico kakšno drugo nami je najvažnejše potrdilo, organizacijo. iT oda sedaj ni pri- da so skušali zarotniki dobiti meren čas za uveljavljenje raz- dovolj orožja za pet tisoč mož, oborožene parnike, veliko število pušk itd. Važna je korespondenca, ki so jo imeli zarotniki z nemškim propagandnim ministrom Goebbelsom in drugimi vplivnimi naciji, ter natančni načrti letališča pri Quanabaeoa. Pri naapdu na tovarno je a-retirala policija tri falangiste, od katerih bo skušala zvedeti še druge podrobnosti. STAVKUJOČIM NI MOGOČE DOBITI NAMESTNIKOV ^ Bethlehem Shipbuilding Co. potrebuje devetsto mašinistov, oglasilo se jih je pa komaj šestdeset. .— Ladjedelnice v veliki zadregi. Na zapadni obali še vedno samo devet porabnih za delo. Istotako je tudi z najemanjem novih delavcev v drugih ladjedelnicah. Le malo je takih, ki bi bili pripravljeni prevzeti delo svojih stavkujočih tovarišev. Mornariške, oblasti so v resnih skrbeh, kajti ladjedelnice imajo za petsto milijonov dolarjev naročil. štrajka 1700 mašinistov, ki so bili zaposleni pri Bethlehem Shipbuilding Co. in v enajstih manjših ladjedelnicah. Bethlehem Shipbuilding Co. je podpisala z Ameriško delavsko federacijo pogodbo. Večinoma vsi delavci so se vrnili na delo, edinole 900 mašinistov je ostalo doma. Mornariške oblasti jih sku-.šajo dobiti iz drugih krajev, toda na vse dosedanje pozive se je oglasilo komaj šestdeset mož, med njimi jih je bilo pa Stavka traja že več tednov, in vsak dan zastoja je usoden, sa narodni obrambni program ______ _Lit- ____^____ _________ . _ ...... .. ' . .. .. •___:_■ - -v* _:_ *B LAS FilOD I" — Hew Tori Friday, June 27. 1941 VSTINOVEJIM "GLAS NARODA _(TOICB or THK MtQPH) 99 Owa*a ud mtttahed by Sthenic PaMlAing Owpnr, (A OorporaOoB). Fr»nk 8*kcera President; J. Lapaht, See. — Piece ot basineH of tbe •OTpoMtloO Abd tddreieee ot a bote officer«: 21« WE8T 1Kb WKIIT, MEW YORK. N. L 43th Year "OlM Naroda" U toned every day except Sattirdtfi, Bnadiy* and Holiday*. Subscription I early 98.—. Advertisement oo 2a ceio leto velja llat aa Ameriko In Kanado 96.— ; aa pol leta 98.-J aa tetrt leta 91-80. — Za Mew York m celo leto 97.— ; atf pol leta 98-00. 2a looKBitio aa celo leto 97.—; aa pot leta 98JS0. "Glaa Naroda" Uhaja vsaki dan Irrsemil sobot, nedelj ln prantfkor. "GLAS NAHODA." 919 WE3T 18tb BlltUir, NIW t CHelaea 9—1142 XOl M. X. Velik dobrotnik RUSIJA V IVOJNl V Združenih državah je skupina ljudi — pravijo jim isolacisti — ki skušajo prepričati ameriški narod, kako silno veliko napako je storila Rooseveltova administracija, ker je sklenila pomagati in zdaj zares tudi pomaga Angliji. Pravijo, da je evropska vojna povsem privatna zadeva evropskih držav ter da je za Ameriko najbolje, če stoji ob strani ter se briga sama zase in za svoje probleme. Njihovi kriki in protesti so precej ponehali, ker se ameriški narod čedalje bolj zaveda preteče nevarnosti ter jasno in odločno očituje svoje voljo, da je treba storiti konec Hitlerjevemu divjanju. Prejšnjo nedeljo zjutraj se je pa ooprl i&olacistom nov vir, iz katerega črpajo plehke dokaze proti kakršnikoli ameriški soudeležbi v evropskem konfliktu. Hitler je namreč napovedal Stalinu vojno, in isolacisti so zakričali, da sleherni, ki pomaga Angliji, pomaga s tein nehote tudi komunizmu in boljševizmu. Možje Landberghovega in Wheelerjevega kova ne vpo-števajo, da je Hitler s svojim napadom na Rusijo dal nehote Angliji nekaj dragocenega časa za tako potreben oddih. Ne vpoštevajo, da je zdaj za Ameriko najugodnejša prilika, podvojiti svoje napore in nuditi Angliji najizdatnejšo pomoč. Ne, tega ne vidijo, ker nočejo videti, pa£ pa na vse pre-tege dokazujejo, da se je sedanja vojna razvila v vojno za obrambo komunizma. V resnici pa ni napad na Stalina za picico spremenil značaja vojne. Hitler je proti Rusiji, ker jo smatra za svejo najbližjo oviro in ker misli, da bo s porazom Rusije temležje premagal Anglijo. In če premaga Anglijo, kaj potem! Ameriški državni tajnik Sumner Welles je precej točno odgovoril na to vprašanje: — Hitlerjeve armade predstavljajo danes največjo nevarnost za Severno in Južno Ameriko. Borba ob Rokavskem prelivu se je že vsaj za nekaj tednov odgodila, v bistvu je pa ostala vojna i»ta kot jo »bila, namreč pohod modernega Atile proti Angliji, proti Ameriki. Tn Amerika je danes istotako malo opozorjena kot je bila Rusija prejšnjo soboto. (Medtem ko Rusija spreje ma udarce od Hitlerja, k* pošilja proti nji ogromno število tankov in letal ter trati »voj dragocen čas s pohodom na ruske stepe, je za Ameriko najbolje enostavno preslišati očitke, da se zapleta v Stalinovo vojno. Stalinova udeležba v sedanji vojni je za Ameriko of fcti večjega pomena in prednosti kot bi bila udeležba Amerike za Stalina. Amerika mu more zaenkrat nakloniti le malenkostno pomoč, nihče pa ne more reči, dai se niso z udeležbo Rusije v vojni ojačile ameriške pozicije na Pacifiku. Stalinovi subniarini v Vladivostok^ in njegovi \ j uro-ni bombnikov db sibirski obali so najuspešnejše opozorilo .Japonski, naj lepo doma ostane in naj se mirno zadrži. Razdalje med Stalinovo zračno silo in vsakim mestom na Japonskem znaiša manj kot 650 milj. Njegovi sufomarini ne ogrožajo le japonskega vojaštva na Kitajskem, pač so pa tudi resna nevarnost za japonsko preskrbo z živili. Ameriška mornarica na Paeitfiku je v gotOvem ozira neizmerno mtfenejšai kot je bila p rej Hitlerjevim , napadom na Rusijo. Ob pogledu nai razdraženo Rusijo postaja Japonska šibkejša ter čedalje bolj uvideva, kako ničevo je zavezništvo z Nemčijo. Kaj naj store Združene države t Medtem ko iz^blia Japonska vsled najnovejših političnih Tazvojev svojo prisebnost, ti a j naklonijo Kitajski vso mogočo pomoč in naj preprečijo pošiljatev vsake kaplje olja in vsakega koščka železa na Japonsko. Rusijo naj vzpodbujajo k odločnosti v borbi s Hitlerjem. Zdaj je čas, 'ko naj diktatorske drŽave občutijo v jS vpliv m vso moč svojih nasprotnikov. V zaledju* seclknje vojne je smrt ugrabila moža, ki mu de-pet in deset tisoči dolgujejo hvalo, da lahko živijo. Na Novi Pundlandiji je pri letalski nesreči ubil jedva y0 iletni odkritdjj inztilina. Nobelov laureat ža medicino iž leta 1923 sir Frederick Grant Banting. . Nrtrodil se je v ATlistonu pri Ontariu v Kanadi leta 1891, in je Hudiiral medicino v Toron-tu. Bii je ise Čisto mQad prak-t?čen zdrrivnik, ko je izbruhnila svetovna vojna, ki ga. je potegnila na bojišče. Tri leta je sodeloval v Franciji z angleškimi četami in se je hrabro boril pri Camera!n, kjer po zavezniki izvršili prodor s tanki. Zat adi hude poškodbe je bil od tam poslan domov. V Kanadi je napravil sijarjno kariero. Že leta 1919 je postal vodja otroške bolnišnice v To-rontu, obenem pa je a-Lstiiial na univerzi v Ontariu. To je bilo v času, ko je profesor Best delal preiskave o omiljenjm sladkorne bolezni z dieto. Banting in Best sta skupno proučevala •sekrecijo trebušne slinavke. o kateri je imela tedanja znanost v .rokah dokaze, da dobe psi po* njeni odstranitvi sladkorno bolezen, tako zvane diabetes mellitus ter poginejo v treh tali štirih tednih. Med boleznijo so živali izločale "velike množine sladkorja prav tako kakor človek. Ranting je več let intenzivno študiral ta problem in je prišel do zaključka, da je tfeba najti za adravljenje diabetikov poseben hormon. Pri teh eksperimentih ga je podpiral rrflad človek, ki je danes profesor za fiziologijo na univerzi v Torontu, C H. Best. Ker sta jitria stala ob strani profesor Mafctfeod in kemik Collip, so 'bila denarna sredstva kma-iu na razpolago in posrečilo se je izdelati potrebni hormon v najčistejši obliki. Kmalu nato je bil .inzulin, kakor so imenovali novi preparat, trpečemu človeku na razpolago. Zdravilo,je bilo v Ajjreriki hitro patentirano, izdelovanje pa je bilo poverjeno tvrdkam. ki niso skoro nič zaslužile. In prav teomu dejstvu gre zasluga, da se je inzu'iin naglo, udomačil in razširil po svetu ter pri-na*el sladkorno bolnim veliko olajšanjja Amerika je nekaj let uspehe z inzulinom pozorno zasledovala. Poslala je v Evropo cel trop zdravnikov, ki so morali natančno poročati o uspehih. Leto dni po I^antin-govem odkritju «e je dobil inzulin za »razmeroma nizko ceno v vsalhi lekarni. Nekaj let po odkritju inzmlina je zdravniška veda .ugotovila, iamo v svojem prostem ča- re jša jezera v lOvropl, po .-vosu. Njogcva *n*rt pomeni hud jem živalstvu pa se odlikuje, ' v 1 - - j^zeta uiareo za Anglijo, kajti učen jak je bil z letaUom ha poti v Fvropo. Zadnje čase je proučeval vpjiv hitrosti, višine in kakcin le malokatera dnrgod po svetu. Privabilo je že številne zn.insKenike, ki ga venomer raziskujejo. Riiba iz Peter Največji lopov. Prva zanesljiva poročila, ki so dospela, po okupaciji iz naše sta,re domovine, so taka kot je bilo pričakovati. Kdor je bral, kako še Polja-in Oehom godi, je slutil, o se bo godilo Slovencem; če. padejo Nemcem v kremplje. V niše kraje je bila poslana nemška tajna policija, ki ne spozna usmiljenja in njena gro-zovitost nima meja. • . Aretacije se vrae ponoči. Policijah vdre, v hišo oziroma v stanovanje, pravi našemu člo- n:zke temfplerature pri letalih, j Ohridskega jezera je nenavad-Snadal je med možganski tmst no okusna. Tu je največ p__v s~ rt* : _bi f*rf>* i- ta 1930, so začeli ohridsKi ri biči deiovati na zadružni podlagi. V tekni prvih šes^h let so utrpela preccj škode zaradi slabega vodstva zadrug. Navzlic vsemu se je zadruga obdržala in zadnja leta so poka-zaia naenkrat -lep nappe 'ok. Vse stare dolgove v znesku \ sto ti-oč dinarjev je zadruga plačala in je lani prvič razdelila med zadrugarje vec ko 30 tisoč din. Poleg tega razpolaga s 300.000 dinarji premoženja- Zadruga vzdržuje lovišča m> Črni reki pri Bitol^u in pri izvirku Ornega Drina pri Strugi. kjer v glavnem lovijo jeguljo. Lani so nalovili okrog 12O.OO0 kg rab, največ postrvi, in okrog 5000 kg j%ulj, za kar !?o dobili 900,000 din. Nedavno so zborovali ribiški zadru-garji, možje ki jih pogostokrat bičajo ve{r; dn jim vrvi re> žejo dlani, njihovi obrazi pa so vedri, kf r gredo z zadrugo lepši bodočnosti naproti. vljc nja je bivši suvaien špani je večkrat obiskal Koroško Eden iztried nje>govih sinov se je z avtomobilom smrtno ponesrečil in je pokopan na škem. LARISA SE JE TRESLA Šele zdaj se dozrtavajo neke zanimive podrobnosti o poti"e v Larisi na Grškem. Potres 5e bil prvi v zerodovini tega mestfl. Sunki so porušili 40 odstotkov hiš, število človeških žrtev pa še ni znano. Ugotov Ijeno je, da je ostalo približno 28 000 oseib brez strehe. Potres je uničil tudi poslopje »adijske postaje. Brtojavni promet je pertrgan. Na glavnem trgu v mestu se je zrušilo več hotelskih zgradb. Po ves- veku^ naj vstane in se obleče, naj Vžame žlico in krožnik s seboj in naj se v oboroženem spremstvu odpravi v temno negotovost. Toda nemški tajni policisti riiš>o" največji lopovi. Največji lopov je tisti, ki je živel dolgo let miši našim narodom se bratil, veseljačil in žalostil z našimi ljudmi, tako da so ga smatrali povsem za svojega. Zdaj sedi na varnem na policijski postaji, pred seboj ima imenik in kaže nanj: — Tega dajte in tega' in tega! Kdo je ta človek, če eploh sme človek imenovati? Najbrž ni en sam, ampak j ih je več v vsakem slovenskem mestu in v vsaki slovenski vasi. Nanj oziroma nanje naj pade prekletstvo po krivici trpečega naroda. * Strah pred božjo hčerko. Radio je čudovita iznajdba. Človek odpre aparat, pai sliši poročila iz vseh delov sveta. V svobodni deželi, kakršna je naprimer Amerika, jih lah ko posluša, nikakor pa ne v Nemčiji in Italiji. , Nemec in ItaJijan smeta poteh atenskega ofbserviatOrija je slnšati samo tisto; kar jima bilo ognjinče potrga na Olirtr, servirajo z nemških in laških pu. 360 km od Aten, na 9evero- radio postaj, zapadni strani Larise. Potres-j Te dni je bila izdana v Ita-»h sunkov je bilo šest. Po- ]ijj odredba: tresno vfclovahje so zaznali tii- _ Vsak, ki ga zalotijo pri di v Solunu. Naknadno poto- poslušanju radio poročil iz ča^o. da so prinesla prebival stvu prvo pomoč letlaia, in sicer v obliki živil in zdravil. ČE ŠE NE VES, ZDAJ IZVEŠ: da je odpotovalo, v -Nemčijo na delo 25 tisoč brezposelnih Francozov; da je bil ocenjen za letošnji najboljši film- y Hollvwood film "Reibeca"; ■ da so je na pariških uli?a:h pojav! I o novo vozilo — električni bicik,el; da so Zdruabne dražve nakopičile ogromne mfnožin,e jekla; . da je bolgarska vlada; uvedla nakaznice za kupovanje platna; da je FarrcLja primorana zmanjšati obroke kruha ta> mesec, za 20 odstotkov; da je v Botosaniju v Runtu-niji iabruhnil požar v ondotni tvornici za/f^idlpr.; da so v Gibraltarju na javni dražbi prodali 845 ton banan, ki;so jUh. zaplenile angleške ladje na f^ašeo^kem parni-bu "Fort Richellru"; da znaša vojni proračun Japonske 800 milijonov funtov ■sterllngov Anglije ali iz Amerike, bo obsojen na pet let ječe ali na globo dva tisoč petsto dolarjev. To je nadaljni dokaz, kako vztrajno je preganjana po diktatorskih državah najlepša fi«jrka božja — Resnica. Šopek poletnih rož. Iz Wooster, Ohio, piše rojakinja F. C.: i—1 Večkrat bi se- radft oglft-!Šil® in priobčila kfij malega, pa se bojim^ da bi ne nadlego- vala vedrilca mračnih dni — Petra Zgage. Smeh; ki me vča-si posili clb branju njegOVe kolone, je več vreden kot vsa druga zdravil«. Tukaj smo naiti- rec samo tri slovenske druži- ne, pa nimamo nobene sloven- ske prireditve in zabave. Ce zanese Zgago pot v naše nte-stO, naj se pri nas oglasi4 Z veseljem ga bomo sprejeli lil lhu pO«tregli z domačo klobas tn callfornijskim vinom. * Zgrešeni naslov. »liidUiv rr- MM d ztl junijsko fifcvesto KUHARSKA KNJIGA: (V angleškem j < • « « VI '.V I/ i i ■■ RECEPTI Vf žj -filB Stane samo tov tram j ^Knjiga je trdo vezana in ima ŠH iti ' ' I Recepti sq napisani v angiešk j| \ tudi v jeziku naroda, ki mtt je kaka je4 pc jerilra; pot pasovi v navadi, (|l ti knjiga je nekaj posebnega oris, iff S* zanimajo zaf > kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati to 1izpopolniti. . i '»% %%■%^^Naročite KNJIGARNI SLOVENIG PUBLISHING CO 1 M letovišča BI tie Hoilntaiii Lake v gomjent <1e!u newyor-ške države sta mi p^lala prijatelja Frank Gregorin :n Matija Oorinšek sliko, ki serii se je.zai hip pkoro preplašil. Nva sliki je pet oseb: krivo-gted, poraščen farmer, njegova obilna žena ter njuna ljubka hčerka z majhnim * tročič-kom v naročju. Farmer drži v roki puško, njegbva žena sekiro, oočiin i-mai hčerka poleg sebe veliko železno ponev. Všeth se pozna ria obrazu, da nekoga rtestrpuo pričakujejo. Pod sliko jo z o-ko/iiimi črkami zjipisano: — fA'Kdaj boš pa špet prišel sem 'pogledat. Težko te že čakamo. Poleg je datum: 2. junija, 1941. Farmerjevega obraza sq ne spominjam, istotako tudi ne njegove žene, doČim se rtii dekle precej znan6 dozdeva. Slifca je bila pomoioma ^o-pta'na^ Neavbmno je bilfil ko-mif drugemu namenjeni. Jate sem že precej .prileten in že dve leti nT4£m bil v tistih« Krajih, doČim je otrok stri r komaj par mesecev. S tem na'j bo vsak sum izpodfcft. 8 UIDDT«« Friday, Junfe 27, \SM:::irt SITU.QVEJ1N H ANDRINO KOPINSRK: nova ameriška bojna ladja NjS£ov Idriji vzpon Veličastno se dvigajo zasnežene planine v okoliici Bogatina. Ostra, dilažeča svetloba depi in ite dovoljuje gledanje-br^z naočnikov. Medtem, ko «*e je v koči,pričela večerna zabava r-sva zlezla mjidva na najino ležišče; inženir iz Francije in jaz. Obe sva molčala in le pritajeni glasovi harmomke iz jtdilnice so motili tišino. 0 čem je neiki razmišlja* Francoz poleg mene t Nemirno -o je obračal na trdem ležišču, zaželeni sen ni Hotel na njegove oči. Poznal sem ga samo bežne. Zvečer se mi je predstavil ., , i i sva octstrani'ia in prosil za skupno smučarsko;. , , , * . j - j i iter razprostrla nekaj turo z a naslednji dan — ka-1 marko!i. Ker sem bil sam, sem fte prav rad odzval. \Knu>$?rede mi je omenil, d« je prišel ijz Rntminvje. kjer je bil v neki tovarni zaposlen kot obratovo-dja. Sedaj pa potuje v Francijo, da je odzove vojaškemu pozivu, kajti njegova domovina je že šest mesecev v vojni. Zadnje proste dneve je hotel brž izkoristiti za nokaj almskih tur v naisih Alpah. VeČ nisem vedel. Bila je še t=da noč, ko sva se opravila. Nema je stala koča v beli samoti. V kuihinji «va popila nekaj čaja in Še lovila nuilo toplote. Oskrbnica n?nia je dala nekaj prigrizka .v nahrbtnike ter nanift nato, napol zaspana, želela «rečno pot, Kenakomerno se je vila najii-na pot navkreber. Tu in t ami ?t\a uživala v kratkih spustih. Mesec je lil svojo srebrnomod-ro svet'Obo od zasneženih bokov gora v belo vijugasto sn*L-eino, ki je ostajala za nama in se kopala .v tej mehki svetlobi, tja doti, prav do koče. Prav nič ni moglo motiti božanske tiišine na gori na višini 2^)00 metrov. Niti besedice ni-sv'\ spregovorila. S kakšnimi mislimi se je le ukvarral moj spremljevalec? Drsel je v ele- gantnift vijugah pred' menoj. Bi' je dober krmišča«:. To sem opazil že po j^ivi u**i, ko scan prevzel vodstvo gori na sedlu. Vzhajajoče soitee je poljjUr bljalo skrajne vrhove in kmalu, nato razlilo svojo .rožnato luč v dolino. Najina okolica je žarela v treh barvah — v beli, modri in rožnati. Pokrajina je izs-ledala'kot pastelna slifl^a. Polled nama je odpiral tja d::l!"Č v Italijo, Sedela ?va na najvišjem vrhu. Dve majkni bitji; obdani od snega ,nebesnega svoda, ve-t>;f>, časa ^n večnosti. Počasi odštranM a kože raz sirftvV: mokrih stvari na soncu. Mladi mož je pričel pni govoriti: "Menda me ne boste popolnoma razumeli. vam1 sedaj povem, da je najbrže — morda celo gotovo — to zadnja smučarska tura v mkijem življenju. Zadnja, ki bo zaključila vrsto tolikih v domovini, v Švici, v Pirenejih in na Itrolskem." "Ne — nikakor ne!" sem odgovoril. "Morate namreč vedeti, da potujem že jutri domov k svoji materi v Dijon in nato takoj dalje na fronto. Po preteku ene^ra tedna bom 5e nekje v kakem bunkerju nase prve bojne linije." "Vi ste nekoliko črnogled, mon irkgenieur!" Iapraznil je svojo pipo na kandbarskem sremerm" ter počasi razmazal po zarjavelem čelu belo kremo. "Pa. samo neater . še imam. Edini sin. Moj oče je padel v svetovni vojni!" Mo"čal sean. Skozi črna apa-la .-em opazoval, kako je veter trgal snežne zastave na grefoe-nih. "iŠčasoma," je nadaljeval .Franco«. "postane človek navzlic vsem idealom, mladosti in zdravju in celo kljub Ijubezm I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaH? — Domen. — Dva prijatelja H. ZVEZEK: Jurij Kohila. — Tihotapec. — Vrban Smnkova ženitev. — Klošterski žolnir — urad Ro-jinje. — Goli da. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemfiki valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. —• Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugoiner. * ^ . VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pioa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd* bti-toma. V~U. t VIU, ZVEZEK: Ivan Erazem TatMbah. ^.3oiim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — TeleSja,.pe8erika. — Sest parqy klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz ne varljivosti — tsponrni starega Slovenca Andreja Pajka.* .* ~ * ■ IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako«* Kottfr^v Peter pokoro delal, ko je krompir jjradeL.-^ Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvezkov* .^$10 Posamezni zvezki $1.50 ' Naročite pri: knjigarni slovenic p1 « ti« WE8* lMh STREET in dobri službi pesimist. Ko je moj oče pade!, sem bil še dijak — 17—tet slar. Tikrat je inbja m»ma od tuke skoraj zblaznela, Oe izgubimo onega, ki nam je bil najbližji — tako je dejala vsa obupana — se nam zdi vse, kar je bilo do tie-daj, kar je in kar bo 'še sledilo, popolnoma lbvezpomeanbno. Za vsakega človeka ima življenje določen sma»f»l; ženi ga predstavlja njen motž! To so bile zop: t. in zopet njene besede. Tolažil sem jb s teta, da je bila pač vojna. Vsakdo ima nekoga' in če bi vsak mdi tega cwtal doma. nikdar ne bi dosegli zntage* in mS.ru. Oče je padel za mir. Žrtvoval je svoje življenje za domovino, ali jasneje povedano: padel j? za večni mfir." Na to nisem načel odgovora. "Danes ne mldim vee tako. Danes vidim, da sva izgubila takrat naenkrat vse; moja mati svojega moža, jaz srvoje^a o-četa — za prazen nič. Kajti ako on svojega življenja ni žrtvoval za to, d«i bi nam prinesel m(ir in svolbpdo, potem njegova smrt ni imela smisla. Moja mati je bila prevarana ter za njo ni nobene utehe več — kakorkoli ji stvari predstavljam." Molčal je par trenutkov. "Bilo je julija 1919 leta. Nad razrvanimi polji ob Somimi in Mami je pripeljalo sonce — bleščeče sond? ntiru. Ta mir je bil tisti, ki je brezkončnim vrstam lesenih k rižev dajal globok smisel. Smisel, ki je blažil in sušil solze. . Z materjo c-rva takrat stajja ob očetovem grobu. Drhtel sean kajti nisem se čutil dovolj močnega, da bi umiril bol svoje osivele mjatere. 'Toda, saj nisem imel koga tolažiti, kajti stala je s strogo odločnostjo predgoirtlico. ki je krila v sebi njeno vee ter obautUat:da to njeno vse -e ne bo nikoli več povrnilo. Sklonila se je nad to rjavo zerrfljo, uarvnala jo s svojo bledo roko, kakor bi ho-te'a bolniku pripraviti blazine, da bi rrfu'bilo udobnejše. To je tista gesta nrnPijon žen, milijon mater ob grobovih njihovih najdražjih. Poljubila me je zadržanih soLz. Razumel som jo in bil -em globoiKo hvaležen za toliko hrabrost. Zopet je molčal. Xekj? v daljavi se 'je sprožil plaz. • 'Leto za letom sva hodila to težko pot k lesenemu križu, podi katerim je ležal on, poleg neštetih, ki jih je doletela L^ta smrt. _. . t | In sfdaj se vračam domov, pa ne vem^ kako ji naj obrazložim m&j o^hocj na fronto — ne da bi lagali Bojim se tega svidenja, a se mnaogo bolj slovesa.' UtihnH je. Pogledal -je na uro ter pokaral proti koeči. Ra-zumel sem ga. "Leica" je še h;tro lovila nekaj spominov, potem sva si pritrdila smučke. TTfi ž? sva smiičine v kra- sni, neprekinjeni vožnji v enem |v dplino 44o koče. ...... Se tisti večer sva se poslovila. Dobil sem naslov njegove matere in obljiibil, da bom ^posnetke naže skupne ture po-jslal nj:j. ' ^ Dolgo sem gledal za njim, ko se je odsmuical. Spodaj prea gozdom je enkrat za vriskal in mahal v stovo. "Bon voyage!" sem zavpit totem gk ni bilo več. :: ■ ' . Prišel je maj, potem junij in julij 1940, Velika ofenziva na mot Eno minuto zatem, ko je bila v ladjedelnici v Camden, N. J., ulovljena nova bojna ladja South Dakota, ki ima 35,000 ton, so pričeli gTaditi ladj "Santa Fe". Ig JOHNHTOWNA, PENXA. S- - *<_ > '» 'i POROČIJO in VABILO SLOVENSKEGA SAliSbŠTOjNEGA DRUŠTVA MOXHAM V JOHNSTOWN, PA. 1V> društvo Je bilo vsiMiovlJeno 16. junija 1916; torej je staro 25 let. V tem času >mo Izplačali: Bolni.sk* podpore ................S32.609.50 Smrt nine ............................ 4,200.00 Za operacije 835.00 Za porodn? nagrad? ............ 70.00 Torej SKUPAJ «7,71430 To J«» lepa P»nxW- v jtlufaju Utežni hU smrti »n flrnitvo ima He hlafc&Jn? nad. $17,000.00. V to društvo labko pristopi vsak Jagradvan pod 10 mty oddaljen od druStvenejia prosile! od 1«. leta do 30. so vsto- pnine prosti: od 30. do 45. leta pa je pristopnina $1.—, in to velja samo do konca tepa leta. — Torej pristopite v to društvo na pribodnji seji, ki ae vrši vsako 4. nedeljo v mesecu y Slovenskem I^xnn na Moxham. KOT VSAKO LETO. tako bo tudi letos to društvo otihajalo PIKNIK 4. J1L1JA V SLOVENSKEM IK)MT". — Dtjl^r ork(^ter nastopi ob 8. uri zve^r. — PIKNIK SE PRIt''NE OB 1. 1'RI POPOLDNE in bo trajal do 12. zvečer. ,— Torej ste vabljeni vsi od Miru in daleč, da posetite ta piknik. Zabave bo dosti in tudi mokrega ne bo manjkalo. ČLANE TEGA I>RI .ŠTVA pa prosim, da se vdeležijo vsi: ce ne, bo moral prispevati v društveno liajrajno. T«H*j: ■ NA SVIDENJE 4. JULIJA POPOLDNE ALI ZVEČER. JOHN POIjANTZ, tajnik. Italijani, vendar je .prištetih po vsej pri-Hfei kakšnih 4000 cirenajskih Židov, ki goVore italijanski ali španski jezik, (^tali Evropci ^o sami katoliki, domačini pa ,«koraj brez izjeme mohamotlit- zapadu se je končevala. Julija ji? dosegla zmeda v Franciji svoj vi^ek. Ogromne vojske so bile že nazbite. Prestrašene in obupane so viskale žene svoje može in sinove. Otroci so iskali starše, roditelji so povpraševali po Mvojih otrok ill. A malo kdo je vedel dati komu kako pojasnilo. Uradni aipa-rat je odpovedal v tem obupnem preseljevanju narodov. Je-U irtož še živ? Otrok ranjen! Brat ubit? Oče na varnem? Ne gori-morda hiša? Še stoji hlc-v? Do kod so prodrli Nemci? Jie bil to zadnji letalski napad? *Vse je tavalo brez pravega c/ilja, vednosti in brese smi'-etl. Berzdomci, tujci v lastni domovini! Moderni pekel v deVli TCorne ch'i%acije. Inferno v dvajsetem Stoletju. Avgusta sem prejel pisrato .iz Marseillea. Na kratko mii je pisal neki pater v imenu tja pobegle., bolne matere. Zahvaljevala sie je za lep^ posn«tke naših zasneženih planin, kateri bi njenega sina bili gotovo zelo razveselili. Henri (taka mu je InJo ime) je padel 8. ali 10. junija 1940 ab isti reki, kakor pred leti njegov otom in Stično. Tako so ostale vse so-jsednje občini^ brez kruha. Po-isebno so prizadeti oni, ki nimi> jo lastnega gospodinjstva, ter ^o izključno navezani na na-kuip kruha v pekarni. RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni MITE AVTO NOV - NOVEGA ALI PA RABLJENEGA AVTOMOBILA m obrnite na lanedjb« tvrdko WILLYSSALES COMPANY J 1880, BROADWAY Topi st ulice NEW YORK CITY Tam vas bo uljudno sprejel Mr. C. P. PETERSON, ki dobro govori naS jezik. Izrezi te ta nasl't»v lu si gal_shrani.te mogočo potrebo v bodo&ioistl. KRA.DEL, JE, DA BI SI KUPIL ŽIVILA. Pred, okrožnimi >ovoj kozarec in ga i-zpil. "Mlnogo bom pil," je kozarec 'n tretj^rs ,ta mu že ni več dišal, upira lse nra je, ud koearoc, In trettjega. ta nra že ni več dištl, upiral se imi je, nikar da bi ^a bil upi j i nil. toda Frane Ferdinand je mislil: "Zdaj popi In nogo vina, zdaj se hočem: smejati." In se je za.-mejal. Njegova so.-eda za mizo, poveljnik poika in lepi, citganskočrni grof Wwm(brand, sta se pr.idružilla njegovemu snebu in pomežiknila ostalim častnikom in ženska«*. *'S»*.ejte se tudi vi!" Franc Ferdinand se je trudno naslonil nazaj, glava nru je Pustolovski roman na goreči -ladji--— Vsak se še spominja pogube, 'teči. V ladijskem trupu je sta-ki je lani 5. novembra zadete 1 a voda meter visoko, iz njenih malo angf etiko pomožno kri-1 bočnih odprtin pa so se izlivali žaiflco "Jerrvjis Bay". Nič manj(v valovanju curki petroleja v 38 tovornih parmkov so morje, tako da je bila nevar- ne go eawpali v Amieriki zaščiti te male ladje in ko je začela neka nerriška vojna itsidja iz velike daljave st^ljati v konvoj ^ ji je "Jervis Bay'* vrgla kakor zvest čuvaj naproti ter pritegnila ves ogenj na=e. dokler se ni njenih 38 varovancev raabečalo ma vse strani. 'Nfkaterku teh tovornih la-dTj pa «o bili Nemci vendarle (posvetili zadosti pozornosti. Med njimi je bil tudi petrolejki: i parnik 'San Demetrio Na tem parniku j? nastal silen požar. tako da je kapitan moštvu zapovedal, naj^e vkrca v čolne. Enoga teh čolnov je vodil drugi častnik Hawkins. Čolni se knralni razgrabili na širni morski planjavi, po kateri- pa poBtbji-ia t«žka in pi je hotela boleti, venomer mra je tičala je vihar podil visoke valove. igla sredi glave, stene so se zibale, mize go se začenjale vrteti a smejati se ni mogel. "jafmo Franc Ferdinand, ampak tudi vsi nost ognja še večja. Toda šes/t-najstoriea mož je po mnogour-nem del« apravillJa stroje v tek, potem se je borila 20 ur z fcriz-galnami proti ognju. Uspel'o ji je, da ga je ukrotila. Takrat je bil parnik kakšnih 700 rrfi-'j od irske obale. To je bilo'tudi v«e, kar so možje vedeli. Zvezda Sevemica, sonce mesec in star otroški atlant so jim bili edina pomagala. V strojnem prostoru je umrl en leaned težko ranjenih mož. Do svoje smrti je neutrudno delal. Brl ie to mazilec strojev Boyle. Teden dni je vozil "San Demetrio" proti vzhodu, potem «o zagledali irsko obalo in nato neko angleško vojno ladjo. Domov so pripeljali še 10 tisoč- ton petroleja, poleg Tanja na vailovih in upanja;, je'dje, ki jo je bil nje kapitan Hawkinsov čoln naletel na sta-; smatral že za izgubljeno. Med rega znama, bil je to parnik! potovanjem so živeli od same "San Demetrio." Parnik se ni.čebule in krorwpirja. Ognja si bil potopil in je še vedno go-,niso upali zakuriti, temveč so rel. Olje j? pokrivalo vodno ^ kuhali skromno jed nad vro-površ; no vse naokrog. Končno (čo cevjo stroja. Zastava San se je morje malo pomirilo. Ne-jDemetria je stvar, za katero bi kateri izmed 16 mož v rešilnem se lahko tepli še drugi ljudje, čolnu so bili ranjeni, delomfa ne samo zbiralci spominov. To-tudi težko ranjeni. Ni bilo lah-1 da petnajstoriea mož, ki je ko, povapeti se s pomočjo vrvi preživela te strašne dni, se ni na krov gorečega parnika. Na t^vpla aanjo, soglasno so jo pri^ njegovi krmi so dvigali vi- znali Rossu Pre-tonu, edinemu sok i plameni, v sredini je la-(Američanu med posadko, ki se dja žarela. Poveljniški most je da)l najeti v Novi Škotski, je pristavil. "Bilo je poleti in žejen sem bil." Vse se je smejalo. "V Gradcu sein se navadil piti pivo." • Tako se je nadaljevalo zaslišanje., ki je.bfoo čestokreut pretkavano s humorjem. <. Sodba proti Hacetu in tovarišem, ki jo vsa javnost z napetostjo pričakuje, bo izrečena pozneje. . Po dveh nočeh divjega guga- Umesten predlog Na univerzi v Syracuse je i-mela zelo značilen govor tajnica države Connecticut, Mrs. Oba take govoril in preziral je samega sebe, ker je poizkusil biti v^aj en večeir, -^ai za eno uro, za en.diJh podolben Otonu. 1 "Kilo sem? Kaj je Miiieel mojega življenja?" se j? pogosto spraševal Franc Ferdinand. Ali je bilo morda bolje ne iskati smisla in kratkomalo izpolnjevati e^ojo dolžnost o-pravijpti svojo slažbo, začenjati dnevno delo pred sončnim vzhodem. in ga prekiniati san*> za čas nočnega počitka kakor je deiafl oesar? . Pt iic Ferdinand «e je vrgel v službo. . Voj-.ki so pre Ved o! i. kadar je stal pred njimi, strogo jih :e gleda!, kakor da bi jih hotel bičati, od čete do čete je skakal m široko odpiral usta, kak.,r da bi hotel zakričati, pa ni zakričal, in l.ič mra j- padal samo po njegovi lastnih jahalnih škornjLii. Ničesar ti našel kar bi mogel grajati. Vzlic temu so vojai i perb-edevfa!i in so bili veseVi, kadar jih je ogovoril, bali so s-a, sami nc vedoč zakaj, čeprav ni zinil nobene prevzetne bee-d-e in n! : toril ničesar, kar ne bi bilo dovoljeno mt-jorju. Menili so, da je s cesarjem laže govoriti kakor z nadvojvoda, le malokdo je vedeJ, kako težko je bilo štabi pred cesarjem :n obstati pred njim Nadvojvodov strogi in zastrti pogled »e begal čas*m'ke in vojake, škodoželjno fo ugotavljali da je videti mlahav in nevojaški, njegova drža da je na vso moc klavrna, vsak r-krut da je ^trumnejši od njega. A vi« co čutili, da se skriva v miahavem telesu, v bolebn»bledem obrazu, v strogih, zastrtih očeh Franca Ferdinanda silna volja clow k tuje nravi, k: ni istoveten « temi, kar vidijo pred seboj' nevarna moq. ki se pripravila na skok — in nerrtoč, ki je še nevam^jfa od moči ■ Kn.nlu ga je ponial ve« polk "Esta" so ga imenovalL Kadair r,e je biwal, je izpreietel vrste grazničav dnget, drug ic cepetal dmgemn: "E^e prihaja." ' Vsak vojak je drhte in p aSro ogledoval svojo oprava Ali ni bil kak giumjb zrahljan, a.i je bil pas na svojem .mestu, aH se je puška bleščala ali ni bilo up uniformi kje kaJk^ga praška? Toda vojvoda se je malo nemi *a taksne vnrnjosti, v^ak poročnik jih je preverjal etro-ze odi rje ga. "Duh čete je V:Ml za kar gre," je raalagal mladim častnikom. samo duh! Vsak -ojak mora ianeti nekaj pojma o strategiji-" . Starejši častniki so se muzali za njeigovim hrbtom. O staaUyonj.! Kje boi ornčil vojaka, kaj je strategija! Mliajn časniki fo vneto odpirali svoje strategične nčne knjige. Nare^dnik' so rjoveli na vaštfega prostaka. "Strategija! Vo«te, kaj je to? Z glavo morate eksercirati! Z razumom I To je »to, kar misli njegova cesarska visokost. A kdc izmed vas ima glavo in razum? Sodrga prašičja!" {Na da bi bil ^n^en. je Ha-vega zagovora prisrčno smeja-,^ nagIo vstal> ^koč: "Ne, — Zapovršijo so vsi štirje y0Pi€ res nL bii zraven." Glede la. zanikali, da bi bili imeli s Hacetom kaznive zveze. Vsak zase pa so bili ti štirje obtoženci skoraj nič manj zanimivi ka-kČT sam Hace. Ven'e je bil prvi zaslišan in je izjavil, da Haceta kot vlomilca sploh ni poznal. Trdil je, da je bil prepričan, da se Hace bavi samo s tihotapstvom Očitek obtožnice, da je skupno ž njim vlomil v neko vilo, je odločno zanikal, čeprav je pri« znal, da se je v kritičnem času nahajat v Hacetovi družbi. Ko mu je sodnik predočii, da je v preiskavi sodelovanje priznal, je V^rle na največje presenečenje vseh odločno izjavil, da je ANEKDOTA. Ob vprizoritvi neke svoje o-pe:e je p*rišel Verdi v Palermo, k^er je bil gost prijateljiske d«rrtžine. Gostitelji ^o imeli hčer Nino, ki je vePjala za zelo mtraikalno. Oče in mati sta jcabtevala od nje, naj mojstru zaigra nekaj na klavir. Ko se je to zgodNo, se je mati vprašujoče zazrla v Verdija in dejala: "Nin. kaj sodite maestro?" "Sodim, da je gospodična Nina zelo pobožna." "Kako pobožna?" 4'Ker je njena muzika kalna — kadar igra, desnica ne ve. kaj dela levica.*' \DVERT1SE IN •r.LAS NAROD V MISLITE NA JUTRI! 70% družin nama svojih pokopaliških zemljišč, kadar jih naravno potrebujejo in plačajo visoko ceno, kadar pride potreba. Boljše je, da imate zemljišče, kot pa nimate, kadar ga potrebujete. RESTLAND MEMORIAL PARK " Pokopaliide brez nagrobnih spomenikov'' VAM NUDI PRILIKO, DA SI PRESKRBI-TE ZA JUTRI PO NIZKI CENI GROBNICA VASE ZASEBNE DRUŽINE na enem najlepših spominskih parkov v deželi; ugodna lega, krasna pok ajina, s stalno oskrbo in s prostorom za OSEM (8) GROBOV. oo SAMO $300: Po želji tudi na obronke. RESTLAND MEMORIAL PARK EAST HANOVER, N. J. PRISILNA KONTROLA NAD VSEMI CENAMI. leon Tlervaerson, ki nra je poverjena kontrola nad cenan\i, je rekel, da so imeli tovarnarji dovolj časa sporazumeti se glede cen, po katerih nameravajo v bodoče prodajati evoje izdelke. Kar so ,pa Je v nekaterih slučajih dospe'i do zaključkov, bo predsednik kaj kmalu pro-il kongres, naj mu dovoli postavno določili najvišje cene. Načrt prostovoljne stabilizacije cen je do prejšnjega februarja precej dobro napredovali, po februarju so ge pa pojavile razne težkoče^" s katerimi ■spočetka niso načunai.l Manjkati je začelo ladij za dovoz siro-vin iz tujine, povpraševanje po izdelkih se je od dne do dne večalo, delavstvo je izvojevalo višje- plače. Nadailje je rekel Hende:eon: "Razne avtne družbe, med njimi tudi Chrytslerjeva korpora-cija. so fiklenile zvišati cene svojim izdelkom. Naročeno jim je bilo, m?tj tega zaenkrat še ne store. Vse so ubogale, razen Ohrvslerjeve korporacije. — Vsled tega," je dostavil, " bo avtnim družbam odvzeta pravica določanja cen, nakar bo postavno uveljavljena splošna najvišja cena za nove avtomobile. Ta odredba se ne bo tikala le 16 tovarnarjev pač pa tudi prodajalcev kar. Postavno bo določena tudi cena starim karam, ki jih bodo hoteli ljudje s primernim doplačilom zamenjati za nove. IHender^on je že določil maksimalno ceno za suroyo železo ter jo bo v kratkem določil tudi za jeklo. Vodstva 25 malih tovarn za avtoaiwbitske obroče v Akronu in v okolici so protestirala proti povelju produkcijske uprave, naj skrčijo pnodukcijo Zfl dvajpet odstotkov. Herbert F. Taggartj član "Federal Price Administration Office," je rekel te dni v New Yorku, da preteča draginja ne ogroža narodnega obrambnega programa, pač pa vso ameriško gospodarstvo. STANOVANJA V najem se dajejo stanovanja, obstoječa iz treh sob, s centralno knrjavo, vročo vodo in električno razsvetljavo. Nizka cena od $24 do $35. — Superintendent, 403 W. 18th ST., NEW YORK CITY. 5x Priložnost za slovanski jezik govoreče moške in ženske Največja tvrdkm svoje vrste v New •Jerseyju prodaj« najbolj važne stvari t«r bo sprejela tri može v svojem pro-dajalnem oddelka. Ravno tako tudi dve ionski. Prodajna sposobnost je deer upoštevana, toda ne potrebna, ker boste delali i veščim prodaialnhn urad. nikorn, ki bo hodil i vami k prodaji in bb v resnici prodajal za vas. Določen načrt vam bo xacotovil mnogo uspešnega dela. Sicer majhna plača, toda velika provizija od 959 do 9999 na teden. Zglaaijo se naj samo oni, ki imajo svoj avtomobil. Navedite starost, narodnost in, če imate iskušnjo v prodajanja. Eden naš nameščenec, ki je star 74 let, zasluži povprečno na teden $160. Pišite na: Šifro AB, e. ef Glas Naroda. , Adv. — 4x na neke tatvino na Trati pa je Verle pojasnil, da je bil tedaj itak že aretiran na Jezici in se torej nikakor ni mogel udeleži: ti tatinskega pohoda.. Nato je Hace £fl>et dejal sodniku: "Da, tako nekako bi lahko bilo.*' (Ker »s« je presedniku Čudno zdeilo, kako 6e je mogel Verle pošteno preživljati, če je bnes posla, je Verle dejal. Jaiz sem brezdomec, gospod sodnik. Če sem brezposeln, se nimam katm zateči, zato sem pač hodil1 iž kraja v kraj." Najbolj živahno je bilo vsekakor zaslišanje Pestotnika, ki je naprafvljal vtis. da je v njegovih možganih vse v redu, a: njegovi odgovori ,so bili zel k) bistaouirmi in odrezavi. *4Prej sem kradel," je priznal, "zdaj pfi že nekaj let sploh nisem. Saj sem pri zavesti — Spi ob nikjer nisem' bil zraven, čeprav sem se s Hacetom pantkrat videl in mfi je, pri kupčijah tudi plačal za kak liter ali pol. PlacaJ pa je za to, ker sem mu prinašal bLago. Pa *amo tihotapsko blago." ' Nato je vstal Hace in po-trdiF, da Pestotnik resnico govori, Povedal je, da ga je v preiskavi iz jeze obdolžil, da sta skopaj v neki gostilni n-kradla nekaj steklenic piva in žganja. f "Saj ni bilo mnogo pijače,** Poučni spisi angleško slovensko berilo. sestavil dr. r. j. kom. venuk Cena $2.00 iaj aaroč« knJHieo — »Kiten of Um United bodoči državljani "How to become i V te] knjigi SO f« poJssalU In nfko-at sa našelJenr Cena 35C- OOMAfil ŽIVINOZDRAVNIK, spim Frmnjo Dolar. 278 strani. Cena trda ves Cena $1.60 Zelo koristna knjiga sa vsakega iivinorejca; opis rasnih bolezni tn sdravljenje; slike. govedoreja. Spisal 8 H. usgvart. 148 straaL KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani •1.- Cena SOo. Anton Pove. 8 slikami MLEKARSTVO. Bplsai 188 strani. Knjiga sa mlekarje la Uobitelje mlekarstva splob. .50c odkritje amerike, siilsal ti. MAJ AH. Trljo deli: 162, 141,. 133 strani. Cena mehko ves Poljuden in natančen opis odkrit ta novega s*eta. Spis se fiita kakor sanlmlvs povest ter Je sestavljen po najboUšib vlrtb. Cena 50c PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vea. 251 «•»-.-Priročna knjltlca. ki vsebuje vse. kar Jo pri nakupu In prodaji notrebno. Cena 75c problemi sodobne ctlozok1je Spisal dr. P. Veber." 841 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki so - boče sesnanltl s glavnimi bonu sodobna fUocoftJe. C«na 50c 8lovensko-ne»lškl slovar. Sestavil Dr. V. Bradač. — 625 strani. $1.25 največji spisovnol — 168 strani Cm .60C umni čebelar Spisal Prank Ukmayer. 163 strani. naAe škodljive živali t podobi In BE-sedl Opisal Pran Erjavec, 224 stranL Brei. t,' c«. ,25c obrtno knjigovodstvo. 258 stranL Vea.. Knjiga je namenjena v prvi vrati ca stavbno, umetno ln strojno ključavalčs ratvn *»r ieio-- soli varstvo. C« $1.— " > veliki slovenski spisovnik. Sestavil h. " Podkrajfiek. — 437 strani. $1.- ZDRAVILNA ŽKUfiČA. 82 strani. $1— Naročite pri: Slovenic Publishing Coi 216 W. 18th Street 2Bc npany New York, N.Y.