/uhaja v*ak ootrtoh
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Cotnmefciale 5'I. Tel 28 770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poitni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštn: fefcovtii rafun: Trst, St. 11/6464
Poštnina
plačami
gotovini
NOVI LIST
Posamezna St. 30.  Ur
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - pol letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizlone In ablt. postale I. gr.
ŠT. 161
TRST, ČETRTEK 4. JULIJA 1957, GORICA
LET. VI.
PO NAPADU DON STURZA NA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
GRE ZA POLITIČNO BODOČNOST UMIJE
—urni——!!■—ihi«iwii i 11ii — milili—iiTir-|—r m i iiwi— ■■■MwrtTrrr»iiiTrnii,wiiiBmiw—nmr—TTrnwT—mn-nm-1—rm mrmrmiimibiii ihiii ram ■n—rr
Spor o pravicah, ki pritičejo državnemu poglavarju - Resnično in globlje ozadje borbe
Don Luigi .Sturzo, ustanovitelj bivše Ita-lijanske ljudske stranke, predhodnice današnje Ital* kršč. demokracije, je imel pretekli četrtek v rimskem senatu govor, ki je zbudil veliko šuma po vsej državi.
Velezaslužni, 90. letu starosti se bližajoči politik in duhovnik, znan tudi v inozemstvu po svojih spistih in ostri borbi, ki jo je dolga leta vodil v izgnanstvu zoper fašizem in njegove pomagače, je namreč v senatu o:I krito napadel poglavarja države Groncbija.
Njegov napad je vzbudil tem večjo pozornost, ker je Sturzo, kakor je sam rekel, »stari prijatelj« Giovanmija Groncbija ter ga veže nanj poleg »ljubezni« tudi spomin na skupno prestane boje preteklosti.
Kaj je potemtakem vzroki, da sta slovita moža, ki ju druži isto krščansko gledanje na svet in življenje, zašla na stara leta v očrte c spor ?
PREDSEDNIK SI LASTI PREVEČ OBLASTI
Sturzo je v senatu najprej očital Gro-nchi-ju, da si prisvaja več obla/ti, kot je dovoljuje ustava predsedniku republike. Po členih 89 iin 90 ustavnega zakona pritičeta državne' mu poglavarju v bistvu le dve pravici: da imenuje načelnika vlade in d« razpusti, kadar se siu zdi primerno, parlament ler razpiše nove volitve.
Italija ni talk!o urejena kot Združene države, kjer Eisenhovver ni sauno predsednik republike, temveč obenem tudii načelnik vlade. Gronehi bi moral biti, kot trdii Sturzo, v prvi vrsti zunanji predstavnik skupne domovine ter bi se ne smel vtikati, v vladne posle. Te bi moral prepustili ministrskemu predsedniku in ministrom, ki so za svoje delo edini odgovorni parlamentu, medtem Iko ne more po zakonu nihče klicati na odgovor državnega poglavarja zaradi njegovih izjav in de' j an j.
Toda Gronehi se noče zadovoljiti z vlogo tihega in brezdelnega opazovalca dogodkov v svoji domovini. Njemu ne prija, da bi se le vozil v razkošnem spremstvu otvarjat razstave iin kongrese im samo podpisoval odloke, ki mu jih predložijo.
Njegova vest, je pred kratkim, izjavil, mu nalaga moralno dolžnost, da se zavzema za pravico, predvsem pa za to, da se napredna in resnično demokratična ustava republike v vseh točkah uresniči, ne pa da ostane v ze-
lo	važnih določilih na papirju.
Kadar se ta ali oni državljan obrne na Groncbija s pritožim, da se mu je zgodila krivica, poskrbi predsednik, da se stvar preišče ter, če le mogoče, krivico popravi.
LJUDSTVO JE NA STRANI GRONCHIJA
Luiigi Stufzo je v svojem govoru trdil, da je šel Gronehi v tem svojem prizadevanju očitno predaleč. Po državi, je dejal, se širijo govor ide, da se predsednik republike preko svojih uradnikov meša v vse mogoče upravne zadeve, da posreduje v jirid številnih oseb im ustanov ter brani večkrat tudi koristi, ki bi jih ne smel.
Uveljavljati se je začela celo navadia, da razni načelniki oddelkov hodijo, preden rešijo to ali ono zadevo, po nasvet in navodila v Kvirinal, kjer je sedež državnega poglavar ja. Stvari, o katerih bi po zakonu morali odločati ministri, rešuje, če ne formalno, pa dejansko Gronehi.
Ko je Sturzo izustil te obtožbe, je nastal v senatu pravi vihar. Mnogi so zamerili predsedniku Merzagori, da ni odvzel Sturzu besede, ker je žalil poglavarja države, ki je odsoten ter se povrhu ne more in ne sme braniti.
Me.rZagora je odvrnil, da je Italija demo-kiraitična republika, v kateri je članom parlamenta zagotovljena pravica, da svobodno
kritizirajo karkoli in .kogarkoli. Ta pravica je sveta in nedotakljiva ter p-riltiče tudi senatorju Sturzu.
V	tej točki so dali zastopniki vseh strank Merzagori prav, popolnoma -drugo vprašanje pa je, ali je koristno, umestno in modro, da se člani parlamenta poslužujejo svobode govora na način, kot je to storil don Sturzo. S tem, da se je pri napadu na Groncbija osla' njal le na »govorice« ter brez dokazov trdil, da Gronehi s svojimi posredovanji škoduje (koristim države, je rušil ugled predsednika republike ter v veliko veselje monarhistov in fašistov obenem tudi ugled nove demokratične ureditve Italije. Sturzo gotovo ni imel tega namena, toda taka je bila posledica njegovega nastopa.
Zanimivo je, da Sturzovega napada na Groncbija niso obsodili samo marksistični levičarji, to je komunisti in nenmijevoi, marveč tudi demokristjani. V njihovem glasilu
11	Popoln je izšel članek, ki ga pripisujejo Fanfari ju, v katerem je rečeno, da je bil Sturzov govor nepremišljen in škodljiv.
Najbolj neugodno za Sturza pa je, da je s svojim napadom na Groncbija naletel na od' por ogromne večine italijanskega ljudstva.
Globlji vzrok spora
Ne smemo namreč pozabiti, da je Gronehi najbolj priljubljen predsednik republike, kar jih je doslej imela Italija. Mož je izšel iz zelo revne družine ter je ostal tudi kol državni poglavar nepremakljivo zvest zagovornik zapostavljenih in izkoriščanih slojev.
To ljudstvo čuti iin zato mn vrača zvestobo za zvestobo. Naj Gronehi ukrene iin odloči karkoli, množice mu zaupajo, ker vedo, da je pošten in da jim hoče dobro.
Spoštujejo ga tudi narodne manjšine, saj vedo, da tudi njim ni nasproten ter da ima človeško razumevanje za njihove težave in zahteve. Pri Slovencih je priljubljen talko, kakor je bil svoj čas don Sturzo, ki je kot mogočni tajnik Italijanske ljudske stranke rešil slovensko zadružništvo na Goriškem ter se potegoval za slovensko šolstvo in našo jezikovno enakopravnost v bivši Julijski krajini.
Vzrok, da sta ta dva našemu ljudstvu prijazna moža prišla v očiten spor, pa ni1 le v tem, da si nista edina v vprašanju, kakšna oblast naj pritiče predsedniku republike, temveč je globlje prirode.
V	čem je stvar, je razložil sam -don Sturzo v senatu. Danes, je rekel, govore spet po državi, da bi se Kršč. demokracija morala- na-
slanjati pri upravljanju Italije na levico, z drugimi besedami na Nennijeve socialiste. Tako politiko zagovarjajo, je rekel Sturzo, »na višjem mestu«, to se pravi, da jo zagovarja G in v an n i Gronehi.
Sturzu se zdi ta politika pogubna, škodljiva Italiji v notranjosti in v inozemstvu. Če bo Gromcliiijeva oblast v.državi rasla in se kirepila, bo prej ali slej prišlo res do nevarnega: zavezništva- med Kršč. demokracijo in Ne-nnijeviimi socialisti, to pa je treba- za vsako ceno preprečiti in se z,at o upreti sleherni porasti G-ronchijeve moči v državi.
KDO IMA PRAV
Zakaj je Sturzo talko odločen nasprotnik sodelovanja med demokristjani in nennijev-ci? Zategadelj, ker vidi v Nenniju zaveznika komunistov, ki bo spravil Togliattija na oblast, s čimer bi bilo v Italiji konec demokracije. V -državi bi zavladala »diktatura proletariata«, katoličani bi prišli ob vse pravice in svoboščine.
Z nennijevci bi bilo možno se povezati samo s pogojem, da javno pretrgajo vse zveze s komunisti ter se izrečejo za brezpogojno in trajno demokratično ureditev države.
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
POLITIČNI PREOKRET V RUSIJI
Ko smo bili na tem, da zaključimo list, je prispela vest, da se je. izvršila važna sprememba v političnem vodstvu Sovjetske zveze.
Radio Moskva javlja, da so bili izključeni iz osrednjega odbora boljševiške stranke bivši predsednik vlade Malenkov, dolgoletni zunanji minister Molotov, tesni sodelavec pokojnega Stalina Kaganovič in nedavni zunanji minister Šepilov.
O	zgodovinskem pomenu političnega pre-okreta bomo pisali prihodnjič.
ALI SE UKINEJO ATOMSKI POSKUSI?
Te dni so zapadnjaki odgovorili na predlog Sovjetske zveze, naj se vsaj za nekatj časa ustavijo razstreljevanja vodikovih bomb.
Z odgovorom so odlašali, ker se je Amerika hotela prej sporazumeti s svojimi zavezniki Angleži in Francozi so bili namreč nasprotni, da bi se poskusi brezpogojno ukinili, češ da morajo prej na atomskem področju vsaj nekoliko (loliiteti Ameriko in Rusijo. Njim ne gre v račun, da bi ti dve velesili imeli ne-k alk monopol v atomski znanosti.
Po težkih pogajanjih se je Amerika končno zedinila z Angleži in Francozi in tako je bil sestavljen skupen odgovor Moskvi. V njem so zapadnjaki predlog Rusije v načelu sprejeli, toda stavili nekatere pogoje: najprej zahtevajo, da je treba atomske poskuse podvreči mednarodnemu nadzorstvu, Iker bi jih sicer ta ali ona velesila lahko skrivaj nadaljevala. Ta zahteva je očitno upravičena.
Drugi pogoj se glasi: v času, ko bodo ustavljeni poskusi, ne srne nobena velesila izdelovati novih atomskih in vodikovih 'bomb. Če se to ne zgodi, pojde tekma v oboroževanju naprej in mednarodno ozračje se bo čedalje bolj ostrilo.
Tudi ta predlog je pameten, a bo bržkone naletel na velilke težave. Zapadnjaki zahtevajo namreč, naj se tudi izdelovanje novih bomb stavi pod mednarodno nadzorstvo. To pomeni, da bi tuji strokovnjalki imeli pravico obiskovati tovarne orožja v Ameriki in Rusiji in gledati, kaj tam delajo. Vtikati bi smeli nos v doslej najkočljivejše vojaške tajnosti.
Ljudje, ki poznajo ra/mere, sodijo, da ne bo Sovjetska zveza tega nikoli dovolila tujcem in da bodo že zavoljo tega pogoja propadla pogajanja o začasni prepovedi atomskih poskusov.
Ker pa narodi sveta čedalje odločneje zahtevajo od velesil, naj brezpogojno ustavijo nevarna razstreljevanja bomb, lahko še zme. rom upamo, da se bodo pod pritiskom svetovnega mnenja odgovorni državniki vendarle tako ali drugače —• sporazumeli. PRIKLJUČILI SO SE TOGLIATTIJU
Te dni se je zaključil 6. ohčni zbor komunistične stranke za Tržaško ozemlje. Njegov najvažnejši sklep je bil, da se je doslej samo. Stojna tržaška organizacija podredila vodstvu v Rimu ter postala avtonomni odselk Italijanske komunistične stranke.
Do združitve ni doslej prišlo v glavnem zastran tegai, ker se Vidali v marsičem ni strinjal s rogliaiitijem. tako glede Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pravno še vedno obstaja, in glede odnosov do Titove vladavine.
iSedaj je Vidali sprejel Togliattijevo politiko tudi do Jugoslavije. V svojem poročilu je naglasil, da je treba z Zvezo jugoslovanskih komunistov odslej prijateljsko sodelova-ti.
NEVERJETNA DRZNOST
Odgovorni urednik Primorskega dnevnika je imel pred tedni opravka s tržaško sodnijo ter je pri tej priliki zahteval, naj se oblastvo drži londonske pogodbe, se pravi, naj določi tolmača ter dostavi obtožnico tudi v slovenščini.
Zavoljo tega je državno tožilstvo pozvalo v torek časnikarja na odgovornost, češ da se je pregrešil zoper znani 37. člen fašističnega zakona iz 1. 1930, po katerem je bilo narodnim manjšinam strogo prepovedano se posluževati svojega jezilka pred sodnijami. Kdorkoli i zna italijanščino, a je noče uporabljati, se kaznuje!
Ta sramotni člen je bil po padcu fašizma preklican na Južnem Tirolskem, v francoski Dolini Aoste in bi moral po določilih londonskega dogovora biti že zdavnaj ukinjen tudi na Tržaškem.
Toda pri nas vlada v tem pogledu popolna zmešnjava: neka ob la st v a pogodbo priznavajo, druga je ne, tretja se pa, kakor vidimo, celo drznejo groziti Slovencem, če se slklicu-jejo na londonski sporazum, s sodnimi kaznimi!
Neznosnega stanja je kriva rimska vlada, ker do danes ni še objavila v Uradnem listu besedila pogodbe ter s tem prisilila vsa ob-lastva in uradnike, da jo spoštujejo. Skrajni čas je že, da napravi Rim tem nemogočim razmeram konec.
ORLETNICA KANADE
Dne 1. julija je poteklo 90 liet, odkar so se kanadske ipolkrajine New Brunswick, Ontario in Quebec združile v posebno državno zvezo, kateri so se s časom priključile še ostale pokrajine. Tako je nastala današnja Kanada, ki meri skoraj 10 milijonov kv. kilometrov, se pravi toliko kot vsa Evropa.
Dežela ima sicer samo 15 milijonov prebi' valcev, a se je zaradi izredno velikega pri-rodnega bogastva razvila v močno industrijsko državo. Kanada je na prvem mestu v svetovni proizvodnji niklja in platine, na drugem pa v proizvodnji aluminija, zlata in cinka. Poleg tega ima še mnogo drugih rudnim, predvsem veliko bakra in svinca. Glede električne sile zavzema tretje mesto na svetu.
Kanada je vključena v Britansko skupnost narodov (Coinimonvvealth), a vodi povsem sa-most oj n o zunanjo politiko. To smo imeli priliko ugotoviti tudi ob angleško-francostem napadu na Egipt, ko je njena vlada zastopa la približno enako stališče kot Amerika, ki je, kakor znano, napad obsojala.
Pred kratlkim so bile v Kanadi volitve, na katerih so zmagali konservativci, in s tem se je zaključila več ko 30-letna vladavina liberalcev. Mnogi sodlijo, da se bodo konservativci v zunanji politiki sedaj tesneje povezali z Anglijo, da bi se s tem obvarovali pred ameriško gospodarsko premočjo. K zmagi konservativne stranike pa naj bi znatno prispevala tudi splošna jeza na Amerikance, ki je bruhnila na dan, ko je diplomatski zastopnik
Kanade v Egiptu g. Normam izvršil samo' mor. Ameriški kongres- altt parlament je namreč g. Normana po krivici obdolžil filoko-mumizmia, kar si je poslaniki tako gnal k srcu, da je šeil v prostovoljno smrt.
DEŽELNA AVTONOMIJA
Vittorio Marangone, poslanec Nennijeve Italijanske socialistične stranke, je pretekli petek predložil rimski zbornici zakonski načrt o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanije. Julijske krajine, ki naj bi obsegala, kot znano, Tržaško, Goriško in videmsko pokrajino. V svojem govoru je poslanec med drugim zahteval, naj se v novem zakonu zaščitijo tudi narodne pravice slovenske manjšine. Za svoj načrt je zahteval nujen postopek, ki ga je zbornica odobrila.
JUŽNI TIROL
V soboto so priredili v Innsbrucku, glavnem mestu avstrijskega Tirola, spet protestno zborovanje zavoljo položaja nemške manjšine v Italiji. Po večerni bakladi je mestni župan pozival pred veliko množico Italijo, naj spoštuje mednarodne dogovore ter izpolni svoje obveznosti iz manjšinske pogodbe Gruber ■ De Gasperi. Najostreje je govoril prof. Schrei-ber, ki je celo zahteval, naj bi Južni Tirol prijel pod mednarodno nadzorstvo.
HUD ORKAN
Skoro vsako leto se pojavijo te mesece v južnih pokrajinah Združenih držav strahoviti zračni vrtinci. Tople zračne plasti se srečujejo s hladnimi s severa in povzročajo nevarne viharje, Iki zdrobijo na svoji poti hiše, drevesa, ceste in tovarne, kakor da bi bile slamnate bilke. Tak orkan je pred dnevi naredil v pokrajini Luizijani 15 milijonov dolarjev škode in 40.000 ljudi je brez streihe. Morje je poplavilo obširne pokrajine in po odtoku vode je med ruševinami kar mrgolelo vse polno najbolj strupenih kač. ki povzročajo ponesrečencem pravi panični strah, saj deset minut po piku človek že umre.
VLADA ZAVRAČA STURZA
Predvčerajšnjim je rimska vlada imela sejo, na kateri so se 'ha vili z napadi, Iki jih je d,on Sturzo sprožil v senatu proti predsedniku republike. Enoglasno je bila sprejeta izjava, v kateri je rečeno, da se ni državni poglavar nikdar mešal v zadeve, za katere bi po zakoniu ne bil pristojen. Ker se je vselej držal ustavnih predpisov, ni nikdar in v ničemer mogel priti v spor z vlado. S to izjavo je dobil Gronchi popolno zadoščenje.
UMRI, JE DRAGO GERVAIS
V ponedeljek se je v Trstu bliskovito razširila žalostma vest, da je v ljubljanski bolnišnici prejšnjo nedeljo umiri hrvaški pesnik Drago Gervais. Pokojnik se je v soboto udeležil proslave ob 50-detnid Balkana v Sežani, Ikjer je naslednjo jutro postal žrtev tra' gione nesreče. Prepeljali so ga v Ljubljano, a je kljub takojšnji zdravniški pomoči izdihnil svojo dušo.
Drago Gervais se jc rodil leta 1904 v Opatiji. Čeprav se je po prvi svetovni vojni preselil v Jugoslavijo, je z vso dušo ostal navezan, na svojo Istro, kamor se je vrnil takoj po osvoboditvi ter postal ravnatelj gledališča na Reki.
Prijatelju {primorskih Slovencev naj bo lahka domača zemlja. Njegovim sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
NOVICE
NESREČA V GORAH
'Na praznilk sv. Pel ra in Pavla se je v švicarskih Alpah dogodila nesreča, kakršne že dolgo ne pomnijo v zgodovini planinstva. Večja skupina mladih ljudi iiz Piacenze je priplezala na 3900 metrov visoko goro Padu in se že veselili a uspeha, ko so se pod njimi nenadoma udrla tla ter je 10 oseh, med njimi dve ženski, telebnilo v nad 700 metrov globok prepad. Nesrečneži so mMili, dia stoje na varni sikali, medtem iko so dejain.sfco ti-čaili na ledeni vzhoklinii, ki se je pod njihovo težo in zaradi jutranjega sonca odtrgala od skalovja ter jih odlnesla s seboj v smrt.
Od planincev je na čudežen način ostal živ samo eden. Ta je najprej padel v sneg, tako da se je njegovo telo obdalo z debelo odejo, ki ga je pri naslednjih padcih obvarovala hujših udarcev in ga rešila.
PET DNI NA VODI
V	ponedeljek zjutraj so ribiči z Liparskih otokov srečali na odprtem morju človeka, ki je čepel na majhnem gumijastem čol' nu. Njegov obraz je kazal znake smrtne utrujenosti.
Izkazalo se je, da gre za ameriškega letalskega poročnika, čigar letalo je 26. junija 'trčilo v nelkii italijanski zrakoplov. Mož se je rešil s padalom, a je pristal na morju, kjer se je pet dni boril s smrtjo. Izjavil je, da ga je ves čas strahovito mučila žeja. Steklenico whi-skyja, ki jo je imel pri sebi, je popil že prvi dan.
PASJI DNEVI
Vse kaže, da so se tako imenovani pasji dnevi letos pojavili mesec prej kakor običajno. Ljudje se ne potijo samo pri nas, temveč po vsej Evropi. V Franciji kaže toplomer 34,6 stopinje in 242 oseh je obolelo za sončnico, od katerih jih je umrlo dvanajst. Na Angleškem imajo že več dni okrog 40 stopinj vročine in sta dve osebi umrli za sončnico. Tudi na Nizozemskem, v Nemčiji in Avstriji se toplomer suče olkrog 40 stopinj.
ZRASLI SO MU ZOBJE
V	Kuangsi na Kitajsfkem živi 102-letni Li-Milng-Čumig, ki je postal piravo čudo medicine, ker mu je ob 'kraju življenja zraslo iznenada 32 popolnoma novih in zdravih zob. Zdravniki očaka obiskujejo in preiskujejo, da bi si čudo razjasnili.
NESREČNI DENAR
Že več slučajev je bilo, da je velik dobitek na nogometnih stavah prinesel ljudem same težave. Tako je prejšnji mesec Cosimo Canio iz bližine Milana, znan kot priden delavec in družinslki oče, zadel 12 milijonov, toda veliki denar mu je stopil v glavo. Šel je na banko, pobral milijone in zginil nezinano kami. Družina je upala, da Ivo sedaj srečno in mirno živela, namesto tega jo je Cosimo popihal ter pustil ženo in 6 otrok v največ j i revščini.
ČLOVEŠKA RIBICA
V	vodah Postonjske jiaime živi tako imenovana človešlkia ribica, ki je nikjer drugod na svetu ne najdeš. Skrivnostna živailiiea, ki je slepa, se giblje, 'kakor da bi imela oči. Odkrili so jo šele 1. 1769. V Postojno jo prihaja gledat na stotine učenjakov z vsega sveta. Pred kratkim so tako ribico videli tudi v jezeru 01 men na Nemškem. Vnela se je razprava, 'kako je ribica tja prišla. Slovenska akademija znanosti sedaj preiskuje, ali ni nem&ki profesor Habe, ko je bil v Postojni, živadico skrivaj izmaknil 'ter prenesel v Nemčijo.
MANJ AVTOMOBILOV
Prvič po več letih se je zgodilo, da se je proizvodnja avtomobilov na svetu znižala. Predlanskimi so izdelali 10 milijonov in 800 novih vozil, lani pa za 2 milijona manj. Zlasti stia nazadovali Amerika in Velika Britanija, medtem lk!o se je gradnja povečala v Zahodni Nemčiji, Franici j j. in Italiji, kjer se uporaba avtomobilov čedalje bolj širi ter se polagoma približuje stanju v Ameriki.
jedrne sile. Poleg tega bodo dajali oceami človeštvu tudi veilikansIkJe količine nove hrane.
ZAJCI IN TOBAK
Zadnje čase trde zdravnilffi, da je kajenje zelo škodljivo, ker povzroča tudi raka v pljučih. Skupine drugih zdravnikov so pa mnenja, da to ni res. Da bi dogma! resnico, je začel ameriški zdravnik dr. Holland delati po-sikuse z zajicii.. Zapira jih v posebne škatle, (kjer neprenehoma tlijo -cigarete. Kar je do danes opazil, je le to, da zajci s pravim užitkom vdihavajo dim. Kako vpliva nikotin na njiihovo zdravje, bo .lahko ugotovil šele po 5 letih, zakaj tolika je povprečna življenjska doba zajcev.
KLINOMOBIL
Tako se imenuje potujoča operacijska dvorana, sestavljena iz tovornika in prikolice, ki so jo pred (kratkim vpeljali v zapadni Nemčiji. Vozilo, opremljeno z najsodiobnej-šiimi zdravniškimi pripravami, pokličejo na ponnoč ob nezgodah, (ko je človeško življenje odvisno od tega, da kirurg v nekaj minutah ponesrečenca operira.
Obletnica »Balkana«
Dne 29. junija so v hotelu Triglav v Seža-Cii [slovesno obhajali SOil^tnico ustanovitve alkademskega društva Balkan iz Trsta. Na proslavo je prihitelo okrog 100 bivših »Balkancev« tako iz Trsta kakor iz Slovenije ter Hrvatske, ki so s svojo prisotnostjo dokaza-
li	ljubezen do društva, katero je pred prvo svetovno vojno in do nasillne razpustitve leta 1927 igralo pomembno vlogo v zgodovini primorskih Slovencev in Hrvatov.
Prisotne je najprej pozdravil najstarejši živeči »Balkanec« dr. Obersnei in nato je imel slavnostni govor odVetnifki dr. Karel Fer-liuigai. Govornik je podal kratko zgodovino društva, poudaril njegove narodnostne boje ter naštel številne kulturne ustanove, ki so jih Slovenci na Tržaškem dobili po zaslugi Balkana. Od teh naj omenimo le Dijaško ma. tico, ki je marsikateremu revnemiu dijaku omogočila šolanje.
Dr. Ferluiga je na koncu pozval akademike in dijake iz Trsta, naj bodo vredni na-sledniki starih, delavnih in požrtvovalnih »Balkancev«, ki so se v polni meri zavedali svoje odgovornosti za obstoj im razvoj tržaških Slovencev.
Lipicanski konji
MORJE VIR ENERGIJE
Ameriški fizik Mills je pred posebnim odborom parlamenta v Kaliforniji napovedal, da bo po letu 1970 morje glavni vir vse atom. ske sile. Slana voda svetovnih oceanov predstavlja 300 'krat večjo zalogo pogonske siile, kot če bi bili do dna napolnjeni z nafto. Ker ne bo več potrebno graditi sedanjih dragih eemtral, se bo proizvajanje jedrne siille zelo pocenilo. V morju se nahaja kemična prvina denterij, iz katere bodo pridobivali največ
Gre za politično bodočnost Italije
(Nadaljevanje s 1. strani)	katoličani	borba,	je	velilke	važnosti	za poli-
tično bodočnost Italije. Gre namreč za to. kakšen je pravilen način, da se milijoni delavcev, ki jih predstavlja Nenni, dejansko vključijo v demokratično življenje države. Stvar je naravnost zgodovinskega pomena, kajti šele tedaj, ko se bo večina delavstva odrekla ideji diktature tor sprejela popolno enakopravnost z 'ljudmi in strujami drugih nazorov, bo Italiji dokončno zagotovljena resnično demokratična ureditev.
Ali je modra in pravilna tista pot, za katero se zavzema Gr on ch i, ali pa tista, ki jo zagovarjajo njegovi nasprotniki, bo dokazal razvoj dogodkov. Mi menimo, da bo zgodovina dala prav Gronchiju.
Gronehi je, kakor se zdi, drugačnega mišljenja. Njemu se ne vidi potrebno, da bi se nennijevci javno skregali s komunisti, še preden stopijo v vladno večino z demokristjani. Glavno zanj je, da se sploh priključijo demo. ikratičnemu taboru ter doslednp podpirajo njegovo politiko.
Dogodki sami jih bodo gnali v čedalje večje nasprotje s komunisti. Ko bo Nenni skupno s Saragatoin in kršč. demokrati v vladni večini, Togliatti s svojimi pristaši pa v opoziciji, bo življenje samo od sebe izved-
lo	dokončno ločitev duhov.
Vprašanje, zastran katerega se je vnela med
fr T'# 3 (ih	i f
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
ZGONIK
V torek je tržaški mestni svet načel raz-pravo o prizivu, ki so ga kmalu po lansfkiih |voditivah vložili na žutpanslvu predst av n iiki tržaškega gibanja za neodvisnost. Kakor je znano, je volilna koiinisija 'bila zavrnila kan-didatno lisi o neodvisnežev in s tem preprečila, da se je udeležila volitev stranka, ki je po svoji moči zavzemala v Trstu tretje mesto. Komisija je svoj ukrep utemeljila s lem, 'da je bil seznam kandidatov pomanjkljiv, ker so v njeni manjkali nekateri podatki.
Predstavniki liste so zaman dokazovali, da so se predpisani podatki nahajali že v ostalih predloženih listinah in da je zato sklep komisije neupravičen. Naj omenimo še, da so na tej listi nastopali tudii kandidati Slov. kršč. socialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev, ki se zaradi krivičnega ulkirepa tudi niso mogli udeležiti volitev.
iNa seji občinskega sveta je o zadevi poročal odbornik Harabaiglia, ki je v glavnem Kaigovarjal sklep volllilme komisije. Mož j'e svoj čas tudi predsedoval komisiji pravnikov, kaiterih naloga je bila, ida ugotove, ali je bila lista upravičeno zavrnjena. Ker pa v komisiji niso bili enotnega mnenja, je dr. Ha-rabaglia v torek obrazložil svoje osebno stališče.
Občinski svet je nato razpravljal, ali je potrebno in v skladu z zakonom, da se na seji zaslišijo predstavniki neodvisnežev, kar so tii izrečno zahtevali. Po daljši razpravi so svetovalci z večino glasov predlog zavrnili. Proti so bili demokristjani in vsi desničarji, za zaslišanje pa vsa levica. Razprave o prizivu se bo nadaljevala v petek.
V začetku seje sta se ostro sporekla župan Bartoli in bivši podžupan socialni demokrat Dulci. Ta je Bartoliju očital, da je po svoje sestavil zapisnik seje, n a kateri so razprav 1 j ali o prosti coni in kjer je bil prisoten tudi višji uradnik finančnega ministrstva.
OREH
Nahajamo se v vročem poletju in zato si vsakdo želi oddiha. Nekateri gredo ob nedeljah in praznikih v hribe, a še več je takih, ki si ziažele svežiih voda miorja. Zaradi lepote istrske obale in tudi zaradi ugodnih een v istrskih gostiščih prehaja pri nas mejo dnevno na tisoče oseb iiz Trsta ter okolice. Gredo zjutraj, vrnejo se pa zvečer ali celo nasledlnjii dan.
Vse bi bilo lepo in pinav, če bi bili prehod čez mejo lažji. Izletniki so kar naveličani, ker morajo čakati v dolgih vrstah na žigosan j e prepustnic. Jugoslovanska oblastva bi vsaj za to dobo lahko določiilla še dva nova preglednika, da bi žigosala prepustnice kar zunaj. S tem bi se preprečil velilki naval na carinarnici, zlasti ob prihodu avtobusov. Za isto prosimo seveda tudi Italijane.
Avtobusne zveze med Koprom, in mejnimi prehodom so še kar dobre. Nekoliko slabše je ma italijanski strani, saj po 21. uri ni več prevoznega sredstva, ki bi te peljalo z bloka v imesto. Nujno je zato potrebno, da se pomnoži število avtobusnih voženj ter se vzpostavil redna zveza tudi po 9. uiri zvečer.
Vsi prebivalci naše občine se začuideno sprašujejo, zakaj oiblastva toliko odllašaijo z gradnjo novega šolskega poslopja v Zgomi-ku. Še pred kratkim smo upali, da i)o nova stavba dovršena še pred novim šolslkitn letom, a vse kaže, da je naš up šel po vodi. Kakor smo že večkrat poudarili, je poslopje za nas velike važnosti, ker pričakujemo, da se bo v njem »tvorila redna kmetijska šola, ki jo na' Tržaškem tako Ikirvavo potrebujemo. Zato nam je žal, da se nii stavba še pričela graditi, tako da se bo vprašanje kmetijske šole spet odložilo.
Druga leta je bila v tem času pri nas živahna gradbena dejavnost, meidltieim ko vlada letos x tem pogledu popolno mrtvilo. Na županstvu še vedno pričakujejo, da izide gradbeni odlok, ki naj dovoli pričetek raznih po pravijialniih del na cesti iz Saleža v Bajto ter na poiti iz Zgonika v Salež. Obe cesti nameravajo preurediti im asfaltirati. Želimo, da bi tehnični- urad v Trstu ulkfrenil vse potrebno, da bi se ta dda čimprej ziačela gradili, saj je prav poletje za to n a j primernejši čas.
Gozdna uprava bo prihodnjo jesen pogozdila okrog 9 ha občinskega zemljišča v Gabrovcu in Zgoniku. Želimo, da bi na teh par calaili vsadili! samo /take rasitl/itne, ki zares uspevajo na našem Krasu. To poudarjamo zaradi tega, ker gozdna uprava ni doslej imela prav 'dobrih uspehov, čeprav moramo priznati, da je po vojni pogozdila zares mnogo kratkega zemljišča.
POSESTNIKOM NABREŽINSKE OBČINE
Posestnike (lev i n s ko-n ah reži n sk e občine., ki so utrpeli kakršnokoli škodo zaradi gradnje avtoceste Nabrežina-Štivan, opozarjamo, da morajo čimprej vložiti na prefekturo v Trstu prošnjo za odškodnino.
Gre za škodo, ki so jo povzročila podjetju Zelco-Locatelli, Faccanoni in Brussi na zemljiščih ali stavbah, ležečih ob omenjeni cesti. V prošnji je treba navesti vsoto, ki jo Lastniki zahtevajo, kot odlškouhiinio, Za podrobnejši pojasnila obrnite se na županstvo v Nabrežini.
REPENTABOR
Repentaborska občina pridobiva postopno tako zunanje lice, kakršno je potrebno, če se hoče uveljaviti v tujskoprometnem svetu. To velja predvsem za naselje Col, od koder te kratka, a strma cesta popelje na Tabor, kjer stoji lepa in zgodovinsko važna župna cerkev ter se izletniku odpira krasen razgled na Kras, na Nanos in Čaven.
Pred Iklratkim je občinska uprava izvršila zaključna delia na pe/i od Cola do cerkve. Cesto iso razširili in a ai'tirali ter ji na ovinkih postavili granitne kocke. Dela so zares dobro uspela, tako da po cesti sedaj lahko vozijo tudi avtobusi. Priznati moramo, da se poleg Cola post o jin o olepšujiejo tudi ostala naselja. Domala vse ceste v občimi bodo preurejene in asfaltirane. Tako izvršuje podjetje M ilič razna večja popravila na poti cd Repna do meje zgomiško občine, za kar bodo potrošili 10 milijonov. Tudi ta cesta bo asfaltirana. Brž ko bo izdan gradbeni odlok,
bodo še asfaltirali novo pot od Cola na Fer netiče ter uredili razne vaške ceste v Repmu.
Vsa la dela služijo seveda splošnemu gosp odairskemu napredku, a so obenem močan prispevek k razvoju tujskega prometa.
Če pa hoče ta važna gospodarska parno ga utrditi in razviti, je nujno potrebno, da generalni komisariat čimprej proglasi vso ali pa vsaj del repemtaborske občine za tujsko prometno področje. Menimo, da ima ta kraj vse pogoje, da bi se v bodočnosti razvil v lepo tujskoprometno središče.
TRNOVCA
Še pred nekaj tedni smo se v listu pritoži-
li,	da nekatere hiše, ki stoje ob glavmi cesti ta Prosek, nimajo vodovoda. Danes pa moramo poročati, da je Občinski vodovodni fcom-■. oncijii že začel izkopavati jarek, v katerega
i	odo položili cevi'. Zato upamo, da bomo v najkrajšem času dobili zdravo tekočo vodo.
Sedaj pričakujemo', da nam asfaltirajo še glavno cesto, na kateri je čedalje večji promet. Ponovno priporočamo, naj pokrajinska uprava asfaltira vsaj del ceste, ki gre po'vasi. fako so vsaj ravnali drugod in bi lahko tudi pri nns.
CEROVLJE
Prejšnjo soboto je vso vas in bliižmjo oko-Jiiicio pretresla žalostna vest, da je pod kolesi tovornega vliaka v Šasijami naredil konec svojemu življenju 33-letni domačin Josip Legiisa. Pokojnik je marediiil samomor. Njegove telesne ostanke so prenesli) v mavhiinj-feko imrtviašniicio, kjer so ga tudii pokopali. Naj mu bo Stvarnik prizanesli ji v sodlmilk. Sorodnikom izrelklaimo iiskreno sožalje.
BAZOVICA
Po muhami! in mrzili pomladi smo nenadno prešli] v zelo vroče poletje. Rastline na poljiih so do sedaj kar lepo uspevale, ker jih je pogosto zalival dež. Danes se pa nahajamo že v precejanj i suši, kar pa je v ostalem za Kras nekaj običajnega.
Kmetovalci te dni pridno kosijo seno, ki ga je zaradi raznih spomladanskih pozeb precej manj kot lani. Vsi se pa pritožujejo, tla ne morejo najti poljskih delvacev, lk5 bi jim pri košnji pomagali. To je sicer splošen pojav, toda spričo velike brezposelnosti na našem ozemlju se da težko opravičiti:!
KRESOVI SV. IVANA
Pri nas je biiia še pred nedavnim ukoren.U njena prastara navada, da se na predvečer $v. Ivana zakurijo na vidmiiih točkah lepi kresovi. Otroci so več dni nabiral! dračje, ga zlagali v veliko kope ter jih na predvečer silavja zažgali. Vaška mladina se je pa zbrala ob kresu in dolgo v noč prepevala narodno pesmi.
Ta navada izvira še iz dobe, (ko smo Slovenci častili poganske bogove Penina, Vesno in Morano. Ko so Slovencu sprejeli krščansko vero, so običaj ohranili im ga nekako pokristjanili.
Letos je billo po našem Krasu uviogo manj kresov kakor običajno, kar dclkazuje, dla pod vplivom in p rit iskrnim laške diviillizaeiije stare fidovenske navade postopno Izginjajo. Naša naloga je, se temu škodljivemu pojavu proti-viimo in da mladino vzpodbujamo, naj »tare običaje spoštuje ter ohrani. Tudi tako bomo prispevali, da ohranijo naši Iklraji slovenski značaj.
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Pretekli petelk! je bila seja goriškcga občinskega sveta. Takoj ob začetku se je župan dotaknil vprašanja proste cone. Izjavil je, da upravni odbor ni niti za niti proti razpravi o prosti coni, a da 'bo zaivzcl natančno stališče šele po sestanku predstavnikov vseli v občinskem svetu zastopanih političnih skupin, ki je biti ta ponedeljek. Za njim je govoril dr. Sfiligoj, ki je zlasti poudaril, da mora o prosti #oni razpravljati občinski svet in ne upravni odbor. Za njim je komunistični svetovalec Baitti izrazil ne volj o nad stanjem, v katerega so občinski očetje zašli, še ostreje pa je napadel upravni odbor ‘komunist Battello. Med tem časom so namreč bili izven občinskega sveta politični sestanki, ki so se jih udeležili razni občinski Svetovalci in tudi en odbornik; s takimi sestanki pa da komunisti niso zadovoljni, ker so protidemokratični. Občinski odbornik dr. Poterzio, ki ga je g. Battello posebej ošvrknil, je izjavil, da so imeli kritizirani sestanki samo namen, da se predloži parlamentu le en zakonski osnutek o prosti coni, namesto današnjih treh. Župan dr. Bernardi« pa je izjavil, da more na vso kritiko in obtožbe odgovoriti Je s tem, kar mu je re* kcl poslanec Ceccherini, češ »kaj razpravljale v občinskem, svetu o prositi coni, ko pa je obnova zakona odvisna le od parlamenta«.
Nato je svet izvolil svoje zastopnike v komisijo za oddajanje stanovanj. Izvoljeni so bili dr. Grusovin, Moise in dr. Sfiligoj. Sledilo je imenovanje štirih zastopnikov v občinsko toponomastično komisijo.
Najvažnejša pa je bila volitev zastopnikov v dva davčna sveta za leti 1957-58. V prvega je bil med drugimi izvoljen prof. dr. Andrej Macuzzii, v drugega pa prof. Stanko Bratina.
Potem ko je občinski svet soglasno odobril 4 milijone in 992 tisoč lir za asfaltiranje ulice Paolo' Diiacono, se je razvila daljša razprava o nakupu nekih gosli, za katere bi občina morala potrošiti 280 tisoč lir, ter o natisu brošure o osemletnem delovanju občinske uprave, ki bo stal občino 1.500.000 lir. Proti obema predlogoma se je odločno postavil dr. Sfiligoj ter opravičeno predlagal, da se znesek 1,500.000 lir uporabi za napeljavo vodovoda v ulici Scogili. Župan je jezno zavrnil predlog slovenskega svetovalca, še posebno zato, ker je dr. Sfiligoj bil proti natisu brošure o delovanju osemletne Beninrdisove vladavine v Gorici. Ta strošek se tudi nam zdi nepotreben, kajti vsakomur so znane senčne in sončne strani Bernardi-sove uprave, vse njeno delovanje pa je povrhu ovekovečeno v zapisnikih sej upravnega odbora in občinskega sveta. Izdatek
1,500.000	liir hi po vsej' pravici moral plačati gospod župan sam ali strankina blagajna, ker gre v glavnem za hvalisanje njegove osebe, oziroma njegove stranke. Slovenska in po našem trdnem prepričanju tudi vsa poštena goriška italijanska javnost bo obsodila neokusen sklep, naj se natisne omenjena! brošura. Nekoliko krepkeje je mogoče zagovarjati drugi večinski sklep, ki se tiče nakupa gosli, ako gre res za umetniško delo.
IZ DOBERDOBA
Zaradi ukrepa tržaškega 'vojaškega urada, iki se hoče na ronskem griču polastiti 450 ha doberdobskega zemljišča, je med prizadetimi posestniki še vedno veliko vznemirjenje. Tudi na tretjem sestanku, ki je bil v torek preteklega tedna, niso kmetovalci hoteli podpisati predložene kupoprodajne pogodbe. Posestniki se upravičeno protivi-jo, da bi odstopili svoja zemljišča za vojaška vežbališča, saj gre med drugim tudi za pet hektarov orne in 3500 ikv. metrov viinograd-ne zemlje ter za obsežno površino dobrih pašnikov, ki dajejo krme za 180 glav živine to je za tretjino vse živine v občini.
V petek preteklega tedma je .imel naš župan daljši razgovor z goriškim prefektom. Bredoči! mu je vso škodo-, ki zaradi nameravanega ukrepa grozi ne samo kmetom, temveč tudi občinskemu gospodarstvu na splošno. Če vojaški urad res ne more dobiti drugod primernejšega prostora za vežbališče, v kar pa mi močno dvomimo, ne bo ves trud naših posestnikov imel zaželenega uspeha. Vojaštvo hoče namreč, ako kmetovalci ne pristanejo prostovoljno na kupoprodajno pogodbo, priti do svojega cilja s prisilno razlastitvijo.
Mnogo izmed prizadetih 50 posestnikov živi samo od zemljišča na ronškem hribčku iln bi v primeru prodaje ali prisilne razlastitve ostalo brez vsake zemlje, ki bi je tudi drugod ne mogli dobiti. Naš župan je prefektu vso stvar temeljito razjasnil in zlasti poudaril, naj se načrt vojaškega urada izvedle tako, da ostane vsaj rodovitni del tega zemljišča nedotaknjen.
Prefektu je tudi omenil, da ®o že svoj čas Doberdobeem razlastili dva ha zemljišča za pokopališča in 10 ha za letališče v Ronkali, pri čemer je bilo zadetih pet posestnikov iz Doberdoba in pet iz Dola, od katerih dva še do danes nista dobila nobene odškodnine. Doberdobskim posestnikom so tik pred vojno razlastili še 200 ha pašnikov za potrebe trž.iške tovarne Solvay. Trdno smo prepričani, da je po pojasnitvah našega župana mogoče najti rešitev, po kateri se vprašanje reši tako, da bo kmetovalcem povzročena čim manjša škoda. Zato je potrebno! le nekaj dobre volje in srca.
IZ PEVME
V torek preteklega tedna smo pokopali 80- letnega domačina Dominika Padovana, ki je pred nekaj tedni praznoval 80-letnieo. Umrl je v ponedeljek za srčno kapjo. Pokojniku naj sveti večna luč; njegovi hčerki in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
Med Oslavci se v zadnjem času širijo govorice, da bo v kratkem pokrajinska uprava asfaltirala cesto z Oslavja proti Števerjanu. Zaenkrat pravijo, da jo bodo asfaltirali do Bensove gostilne. Oslavci k temu pripominjajo, da bi pokrajinska uprava pravično in mo. dro ravnala, če bi asfaltirala vso cesto do Šte-verjana. Tako bi obvarovala sadovnjake pred prahom, ki ga zlasti oh nedeljah povzroča veliki avtomobilski promet. To bi sicer nekaj več stalo, a pokrajinsko gospodarstvo bi ime-
lo	od tega le dobiček.
IZ ŠTEVERJANA
,Na praznik sv. Rešnjega Telesa nas je šolska mladina prijetno iznenadila z lepo kulturno prireditvijo. Obilnemu občinstvu je zlasti ugajala »Vojaki korenjaki«, ki so jo morali miladi pevci in igralci kar dvakrat ponoviti. Duet v narodnih nošah nas je še bolj presenetil in se kar nismo mogli dovolj načuditi lepemu nastopu dveh učencev. Učiteljicama, ki sta imeli s prireditvijo veliko truda, in mladim igralcem čestitamo in se jim iskreno zahvaljujemo'. Pred otvoritvijo je naš gospod kaplan Simšič imel kratek nagovor, v katerem je poudaril, da je dober učitelj tisti, ki za starši lahko največ pripomore k vzgoji otrok.
Medtem je tudi naša prosvetna mladina ponovila Goldonijevo šalo igro »Sluga dveh gospodov«, s katero je nastopila najprej na prazniku češenj doma in nato v dvorani Brezmadežne na Placuti.
Z žalost j o v srcu smo se pred nekaj dnevi poslovili od! šestih mladeničev, ki so se odločili, da se izselijo v Avstralijo. V preteklem tednu so se ti pošlo vili v družbi še 36 drugih Goričanov od nadškofa misgr. Ambrosija, ki jih je pred odhodom blagoslovil v svoji kapelici Sv. Križa in nato ljubeznivo pogostil. Pet izseljencev je kolonskih sinov. Fantom želimo, da bi jih spremljal božji' blagoslov v vsem življenju.
IZ PODGORE
Na našem mostu so v zadnjih dneh postavili lepo ograjo. Sedaj manjka še razsvetljava, saj se je pred kratkim zaradi teme zagnalo v most neko vozilo in se poškodovalo.
V sredo preteklega tedna se je smrtno ponesrečil 57-1 etui vratar livarne Safog Viktor Bernardotti. Ko se je vračal v Podgoro z dela, je treščil ob tovorni avto in obležal ne-giben na tleh. Kljub hitri zdravniški pomoči je v popoldanskih urah umiri. Naj v miru počiva!
IZ ŠTANDREŽA
V kratkem bodo pri nas dogradili 70 stanovanj INA, ki bodo imela po tri in štiri sobe. Od teh jih je 27 namenjenih za državne uslužbence in nameščence krajevnih ustanov, 43 pa za zasebne delavce in nameščence; nekaj stanovanj bo na odkup, nekaj pa jih bodo oddali v najem. Delavci in tn/ameščenei iz Gorice, Števerjana in Sovodenj, ki nimajo lastne hiše in plačujejo prispevke za INA, lahko do 14. avgusta vložijo prošnje za ta stanovanja.
OBMEJNI PROMET
Itialijanslko-jugosllovanska komisija je na zadnjem sestanku sklenila, da bodo od 1. julija dalje obmejni prehodi v Solkanu, Mirnu in Šempetru vse poletje ob nedeljah odprti do 24. ure. To velja za prehode s prepustnicami; ves julij in avgust ho prehod za dvolastnike odprt šele ob 5. in ne 4. uri kot doslej.
NOVA DELOVIŠČA NA GORIŠKEM
Pred kratkim se je na uradu za delo sestala pokrajinska namestitvena komisija in sklenila, da bo v raznih občinah na Goriškem otvorilia 37 novih delovišč, pri katerih bo 905 delavcev zaposlenih 78.950 dni. Pri delovišču v Sovodujah bo delalo 20 delavcev 102 dneva, v Doberdobu 15 delavcev 76 dni in Števerjanu 10 delavcev 76 dni.
KAJ JE TREBA NAREDITI V BENEŠKI SLOVENIJI?
Iz številnih dopisov, iki jih iz maše deželo prinaša Novi fldst, spoznamo, da je Beneška Slovenija gospodarsko popollmama zanemarjena im da ji zaraidi vse večjega izseljevan j a od dne do dne huje grozi smrtna kriza. Mladima ne mara več o b delo v ati zemlje, češ da ji prinaša premajhne dohodke. Zato beži v mesta ali v tujino.
V	dopisih smo že večkrat poudarili, da današnje gospodarske in socialne 'krize v naši deželi mii mogoče ozdraviti s skromnimi javnimi deli, z raznimi tekmovanj i za izboljšanje kmetijstva, s tečaji im ,s' podobnim. Tako politiko je vodiil fašizem, pod katerega vladavino niso imeli ljudje druge izbire, kot garati na svoji zemlji. Diktatorski režim je kiratkomalo prepovedal 'izseljevanje iz Beneške Slovenije.
Edino učinkovito zdravilo za naše 'gospodarstvo bi danes bila industrializacija dežele, ki bii obenem preprečila usodno izseljevanje. Nujno je zato potrebno, da se tudi v naših vaseh ustvarijo talki gospodarski pogoji, da si bodo nalši fantje in dekleta mogli služiti vsakdanji kruh v domačih, čeprav skromnih tovarnah. Tako ravnajo po vsej državi. N-ai Tržaškem in Goriškem imajo krožni sklad, zia južno Italijo so ustanovil i tudi poseben sklad (Cassa del Mezzogiorno), Sicilija in Sardinija, lk'i sta bili še pred kratkim mnogo bolj zapuščeni kot Beneška Slovenija in Karnija, se tudi industrializirata.
Namesto da bi sl-edliilli tem zgledom, prirejajo maši župani in njihovi tajniki še vedno
skupne sestanke, na 'katerih razpravljajo o popravi cest, ustanavljajo vodovodne konzorcije, govorijo o popravi šol itd. Taki sestanki so sicer tudi potrebni, a vendar so se za današnjo dobo preživeli, Iker se z njimi rešujejo le drobnarije. Do danes se pa še ni zgodilo, da bii kdo predlagal, maj se tudi za našo deželico izdajo takšni zakoni, ki bi jii omogočili večje državne prispevke in obenem razvoj industrializacije. Naši Karnijci so že izdelali načrt »alkoma, ikii je -dlanes pred parlamentom. Načrt predvideva podobno podporo, kakor jo država že več let nudi južni
Italiji.
Odbor Karnijske slklipnosti je pred kratkim odobril predlog, v katerem zahteva, naj se za Karniijo ustanovi posebna blagajna (cassa), kakršna že deluje za južno Italijo. Iz posebnega sklada naj bi dajali obrtnikom in srednjim -ter malim industrijam posojila s 3 odstotki obresti. V veljavi- bi seveda mora-
li	ostati vsi zakonski ukrepi-, ki so jih sprejeli za južno Italijo. Tako bi bila n. pr. nova obrtna in industrijska piodjetja 10 let prosta davkov. Sveta dolžnost naših poslancev in senatorjev je, da pravočasno poskrbijo za to, da se ta načrt raztegne tudi na Beneško Slovenijo-. Kajti le njena industrializacija more zaustaviti izseljevanje in z njim usodno krvavitev maše prelepe, a bedne obmejne dežele.
IZ UČEJE V REZIJI
Pred kratkim so pri nas blagoslovili temeljni kamen nove mlekarne. Slovesnosti so prisostvovali župan, občinski odborniki ter zastopnika Kmetijskega nadzorništva iz Vid-
ma. Gre sicer za hvale vredno- pobudo, a ljudje se vseeno začudeno vprašujejo, ik'aiko bo mogla mlekarna uspevati, ko ne pridelamo niti sto litrov mleka dnevno. Ta količina komaj zadostuje za vsakdanje potrebe.
V zadnjih letih je pri nas na žalost zelo malo živine, največ zaradi tega, ker se je dobra tretjina vaščanov za trajno izselila. Doma so ostali le sezonski delavci, ki se pa ne utegnejo preveč b a vliti: z živinorejo. Čemu ma j služi moderna mlekarna, če ob l ast v a ne preprečijo z učinkovitimi ukrepi usodnega izseljevanja ?
IZ RAJBLJA
V zadnjem času so biiilli pri nas budi nali-viii, tlud-oumilkli ,00 od nesi i- nekaj vrt|Dv in del njiv. ob vodi. Zaradi neurja sta bili zaprti tudi obe cesti čez Predli! iin Nevej-o.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa smo imeli mašo na prostem in nato veiliiič-astno procesijo. Ver.J k i obred so pa žal motilli tovor,nilki, ki so -vozili rudo -v Tribiž. Eno uro bi že lahko počakali, da bi ne motili z ropotom službe božje. To se ne sme nikoli več zgoditi.
TOVARNA
fPtmčic
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
lsdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči ca solidno delo.
ffred 100 leti ,,
Toda igra med bradatim mladim revolucionarjem in polizanim Ikfnezoin Metterni-choin še ni bila končana. Bach je demokraciji obrnil hrbet, odrezal brado in zavrgel mehki klobuk. Pozneje je kot notranji minister za vse te revolucionarne znake ukazal zapor.
V	svoji br-ezznačajnosti je bil do cesarjeve matere, nadvojvo-dinje Zofije, kot dober, misleč stroj in zato je začel pot navzgor. Zofija, ki je znala v prvih letih Fra-nc-Jožefove vlade nategovati vse siklrivne dvorne spletke, je hotela bivšega radikalnega revolucionarja uporabiti kot orodje cesarskega absolutizma. Metternich se je leta 1851 vrnil na Dunaj, sicer ne več kot minister, a z velikim vplivom na cesarsko uradno politiko. Stari filozof državnega absolutizma je svoji okolici pripomnil: »Zadnje besede še nisem izrekel«.
Franc Jožef je dal Metternichu na znanje, da ga zelo veseli njegov povratek, in ga je šel celo- osebno obislkfat. Zatorej se tudi Bachu ni zdelo prav nič težko, da je lepega dne pozabil na tistih »pet minut časa...« in se je v fraku im z 11 a j lepšim diplomatskim nasmeškom na ustnah prijavil Metternicbu k sprejemu. Oba diplomata, drug drugega vredna, sta- pozabila na prejšnje razlike, si segla v roke, na tihem si pa mislila, kaiko s!
bosta še vnaprej podstavljala noge.
Tako je pač mislil tudi cesar lin taka je bila takrat avstrijska politika medsebojnega izigravanja po preizkušenem načelu »Razdeli in vladaj!« (Divide et i-mpera).
To načelo je tepio po hrbtu tudi slovenske politike, še -bolj pa ljudstvo samo v dobi desetletnega Bachovega absolutizma.
K sreči, da je tedanja avstrijska politika znala posnemati tudi nekdanjo rimsko, da je treba podložnikom dovoliti zabavo in dati kruha, da bo mir v državi. Znana je cesarjeva prislovica, ki jo je povedal svojemu policijskemu ministru v pristnem dunajskem narečjiu: »Schaun’s mal her, Graf, \venm die Wianer ’mal auifihoeren sch-lechle Witze uber niiich und meine Regierung zu machen, dann melden s’ soifort — damn wird’s er nsl« (Poglejte malo, grof, ko bodo nehali Dunaj-Čanje zbijati slabe šale n-a moj in račun vlade, tedaj mi takoj javite — takrat bo- namreč slabo).
Šala naj bi torej bila nekak izbruh nezadovoljstva. Bolj kot to milostno dovoljenje je pa vzdrževala pokonci Bachov režim dobra gospodarska politika bivšega -tržaškega guvernerja grofa Stadiona in ministra Brucka.
Leta ministra Bacha in njegovih p onem čevalnih uradnikov ali Bachovih kuzarjev so
za slovenske 'kraje pomenila politično in kulturno mrtvilo. Vendar moramo priznati, da je v gospodarskem oziru prišlo do marsi-ka-kega izboljšan ja.
Seveda se dunajska vlada ni brigala za gospodarski podvig iz velike ljubezni do slovenskih podložnikov, marveč zato, ker se je v njeni zunanji politiki vse tako zapletlo, da je začela gledati na južne avstrijske dežele kot na izhodišče za pohod na Balkan. Odskočno desko je pa bilo -treba poprej dobro pritrditi -z gospodarskimi ukrepi.
Buol ne ve kam
Ko je Bach pred sto ileti začel s svojim absolutizmom, je zlezel na stolček zunanjega ministra grof Voin Buo-I-S-chauenstein. Že Met-ternich ga je uporabljal za diplomata na manjših nemških knežjih dvorih. O njem je imel mnenje, da za drugam mi sposoben, pač pa da je dovolj nesramen in da sii zna dobro ukrojiti -diplomatsko opravo ter da je na parketu najlepša moška postava.
V	plesni dvorani že, a v vrtincu mednarodne politike ni vedel ne kod ne -kam. Sicer pa je bilo že tedaj znano po vseli evrop" skih 'kabinetih, -da avstrijska zunanja politika nima enotne smeri. Kakor se je menjalo vreme in tista klika, -ki je prevladala v pisarni Franca Jožefa I, tako se je zasukmila tudi zunanja politika. Zgodiiilo se je -colo, da je zunanji minister zvedel iz jutranjih časnikov
o	važnih mednarodnih odločbah, ki jih je cesar ponoči podpisal.	(Nadaljevanje)
dtcuide TaAKzKe
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Prosvetno delo in športno udejstvovanje
Zdaj ob koncu kultumo-prosvetne sezone 1956/57 se ponuja priložnost, da napravimo majhen obračun čez uspehe in neuspehe. V splošnem je bila sezona nedvomno precej živahna in razgibana. Imeli smo mnogo prireditev, zlasti nastopov pevskih zborov ter folklornih skupin, pa tudi iger, tako da se glede števila prireditev skoro ni mogoče pritoževati. Pač pa je opaziti, da so prireditve premalo raznovrstne, premalo enakomerno porazdeljene in tudi še premalo kvalitetne. V tem članku nimamo namena podati kake izčrpne j še kritike ali pregleda nad celotnim kulturno-prosvetnim delovanjem pretekle sezone, pač pa opozoriti samo na nekaj njegovih glavnih značilnosti in odpreti plodno razpravo o tem, kaj je bilo doseženo in kaj bi lahko še dosegli, če bi se bolj potrudili. Upamo, da se bodo oglasili tudi kateri strokovnjaki, kritiki ali aktivni prosvetni delavci, da povedo svoje mnenje in svoje kritične pripombe o našem kulturno-prosvetnem delu na Tržaškem in Goriškem.
Ko ugotavljamo, da so bile prireditve pretekle sezone premalo raznovrstne, mislimo pri tem pojav, da razume večina ljudi pod prosvetnim delom samo nastope pevskih zborov in iger. V resnici bi moralo biti kulturno-prosvetno delo mnogo bolj pestro in domiselno, posegati bi moralo na najraznovrstnejša kulturna področja in zajeti tudi tiste, ki jih igranje in petje ne pritegujeta. Zanimivo je n. pr., da imamo precejšnje število pevskih zborov, da pa ni skoro pri nobenem prosvetnem društvu nikakega pravega orkestra, razen nekaj zastarelih tamburaških zborov in kakšnega zabavnega kvarteta. Premalo je bilo tudi letošnjo sezono storjenega, da bi razširili med ljudmi lepo knjigo in da bi naše ljudstvo na Tržaškem in Goriškem pripravili do tega, da bi več bralo. Premalo smo storili, da bi povečali med ljudmi razumevanje in zanimanje za umetnost in da bi jih naučili ločiti v umetnosti pristno od nepristnega. Takih pomanjkljivosti bi lahko našteli še več.
Glede porazdeljenosti prireditev bi dejali, da so v določenih krajih zelo števifne, drugje pa jih pravzaprav ni. Nekateri kraji so v prosvetnem pogledu še čisto mrtvi, Treba bi bilo načrtno zanesti tudi tja več dejavnosti.
Tudi kvaliteta prireditev' je bila preteklo sezono v mnogih primerih še vedno pomanjkljiva. Zdaj je že minil čas, ko je bilo vse dobro, samo da se je postavilo nekaj ljudi na oder. Občinstvo je postalo po več kot desetletju oživljenega prosvetnega delovanja izbirčnejše in si želi dobrih predstav, dobrih koncertov in dobrih predavanj. Z dolgočasnimi in slabo pripravljenimi prireditvami ljudi samo odbijamo.
Bert Sotlcr: filmski In gledališki Igralec
Predvsem pa bi tokrat radi naglasili, da bi morali zajeti v kulturno-prosvetno udejstvovanje tudi šport. Pri tem nas ne sme nihče narobe razumeti, češ da pripisujemo športu prav posebno kulturno nalogo. Vendar je šport danes tako pomemben v življenju mnogih ljudi in posebno mladine, da bi slovenske kulturno-prosvetne ustanove ne smele do njega ostati brezbrižne. Ravno one bi morale dati pobudo, da bi se pri njih poživilo in razvilo tudi šporlno udejstvovanje med mladino. Drugače bo namreč marsikdaj ostalo vse prosvetno delo zaman. Mladino vleče k športnemu udejstvovanju; in če jim ga ne nudijo Slovenci, gre marsikdo k italijanskim športnim društvom, kjer prav kmalu otopi za slovensko prosveto in kulturo. Kulturno in športno udejstvovanje je torej tesno povezano in bi ju morali razvijati vzporedno.
Sicer pa naj še drugi povedo svoje mnenje.
V SMERI SV. APOSTOLOV
V	julijski številki ugledne jezuitske revije »Ci-vilta Cattolica« je uvodna razprava posvečena 50-letnici kongresov na Velehradu za versko zedinjenje med pravoslavnim Vzhodom in katoliškim Za-padom. Na prvo zborovanje so se verski in laični znanstveniki zbrali 24. julija 1907 na Velehradu, simboličnem kraju delovanja sv. Cirila in Metoda. Unionistični kongresi, katerih duša je postal tudi po priznanju omenjene italijanske revije profesor ljubljanske univerze msgr. Fran Grivec (ne: Griveč), so se nadaljevali vsako leto. Zborovalci so izdajali tudi znanstveni zbornik »Acta Conventus Velehra-densis«, ki so neizčrpen vir za poznanje krščanskega Vzhoda. Po njih je tudi na zapad prodrla ciril-metodijska ideja o zbližanju. Velehradska zborovanja, kakor pravi »Civilta Cattolica«, imajo trojen znak. Po svojem praktičnem pomenu so bila slovanska, po bistvu in po udeležencih vesoljna, po duhu pa vsa prešinjena s cirilmetodijsko idejo.
2e prve kongrese je določen del katoliškega tiska napadal kot politično panslavistične. Proti temu je nastopil nadškof Szeptyckyj, ki v Acta II, 1910, izjavlja: »Z začudenjem me navdaja nova miselnost, razširjena žal od katoliškega tiska, da niso naša zborovanja ustanovljena iz duha ljubezni in vere, ampak za širjenje panslavizma ...«
S še večjim začudenjem bi pa ugotovil, da pomeni še danes zgolj ime sv. Cirila in Metoda za marsikoga že politično smernico.
Kadarjeva vlada se zdaj maščuje nad ljudmi, ki so sodelovali v oktobrskem uporu. Posebno na piki ima seveda tiste, ki so upor pripravljali in vodili. To pa so bili predvsem pisatelji, ki so prvi nastopili proti kratkovidnemu in okrutnemu sistemu, ki ga je vzpostavil na Madžarskem stalinovec Rakosi. Nekaj časa se je zdelo, da misli ostati Kadar le pri grožnjah in opominih. A ker to verjetno ni dosti izdalo in se mu pisatelji vseeno niso hoteli ukloniti, jih skuša ustrahovati z ostrejšimi ukrepi. Pred štirinajstimi dnevi je obsodilo »ljudsko« sodišče v Budimpešti na smrt enega najboljših sodobnih madžarskih dramatikov Jozsefa Galyja in časnikarja Gyulo Oberszovvskega, ker sta izdala prvi čas po uporu ilegalni list »Eluenk«, t. j. Živimo. Obtožena sta bila tudi sodelovanja pri uboju nekega Kadar-jevega miličnika.
Smrtna obsodba obeh književnikov je vzbudila po vsem svetu začudenje in odpor, ker se pač redko zgodi, da bi si upala kaka vlada obsoditi na smr književnike, tudi če so ji še tako nasprotni. Z vseh strani sveta, posebno pa še iz zahodnoevropskih držav so začele deževati v Budimpešto brzojavke pisateljskih in časnikarskih društev ter posameznikov, ki so protestirali proti obsodbi. Protestirali so med drugimi Frangois Mauriac (malokateri pisatelj na svetu tako resno jemlje pisateljsko poslanstvo kot prav Mauriac), Jean Paul Sartre, Vercors, Jean Wahl, Tristan Tzara in mnogi drugi francoski pisatelji, med njimi tudi komunistom naklonjena Picasso in Louis Aragon, ki je zaprosil celo predsednika Tita, Gomulko in Mao Tse Tunga za posredovanje.
Pred kratkim je umrl eden velikih francoskih pisateljev zadnje dobe, Claude Farrere. Pripadal je tistemu rodu, ki je Franciji dal mnogo literarnih talentov. Rojen je bil v Lionu leta 1876 v vojaški družini. Morda je tudi zato čutil poklic za pomorskega častnika. V njem sta se družila pomorščak, ki ljubi neskončnost morja in njegove viharje, ter pesnik, ki ujame v besedo okolje in doživetje. Dvaindvajset let je bil star, ko je dosegel prvi literarni uspeh z opisom ciklona, ki ga je doživel v Atlantiku. Priznanje ga je spodbudilo, da je ves prosti čas porabil za pisateljevanje. Kmalu je dosegel Gon-courtovo pisateljsko nagrado. To veliko odlikovanje je Farrera postavilo v vrsto najbolj zaželenih romanopiscev. Napisal je nad 60 del, ki opisujejo južne kraje in morja, življenje eksotičnih narodov in pomorščakov. Višek je pa dosegel z romanom »La bataille« (Bitka), kjer nazorno pokaže pomorsko bitko med rusko in japonsko mornarico, kateri je sam prisostvoval.
Polagoma je pa okus občinstva za take vrste slovstva pojemal. Novi problemi so se pojavili. Farre-rovi romani so s-e iz knjigamiških izložb umaknili. Zdaj, ob njegovi smrti, se je pa zlasti Francija spomnila, da je omahnil v grob eden izmed književnikov stare garde.
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV vabi
nu sestanek, ki bo v petek, 12. t. m., ob 20.20 v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. E. Besednjaka
O narodnih dolžnostih našega izobraženca
Po predavanju razgovor o bližnjem letovanju.	Vstop z vabilom.
ANTOLOGIJA
V	zagrebški založbi »Kultura« je izšla antologija svetovne lirike. Uredila sta jo pesnika Krklec in Ježič. V obsežni knjigi je podan pregled pesništva od Homerja do najnovejših časov. V lepih prevodih so zajete pesmi 659 pesnikov, ki pripadajo 44 narodom. Pri prevajanju je sodelovalo nad sto jugoslovanskih književnikov. Take antologije so celo pri velikih narodih redkost.
Brzojavko v Budimpešto je poslalo tudi 29 uglednih italijanskih književnikov, tako Nicola Chiara-monte, Ignazio Silone, Bonaventura Tecchi, Ernesto Rossi, Carlo Levi in Alberto Moravia. Posebno odločno so se zavzeli za na smrt obsojena skandinavski pisatelji in časnikarji.
Morda so ravno ti protesti zalegli, da je madžarski minister za pravosodje odložil izvršitev smrtne obsodbe in ukazal revizijo procesa.
KULTURNE VESTI
* V toskanskem mestecu Asciano so odkrili dokaj nenavaden skupni grob: v njem so bili namreč skupno pokopani Rimljani in Etruščani, kar se je silno malokdaj zgodilo, ker se Rimljani niso hoteli mešati s podjarmljenimi Etruščani. V grobu so našli tudi latinski napis. To je zelo poživilo upanje jezikoslovcev, da kmalu odkrijejo kak dvojezični napis, po katerem bi mogli razrešiti etruščansko pisavo in jezik. To bi bilo v zgodovinskem pogledu izredno odkritje.
* Ljubljanska Opera bo letošnje poletje gostovala v Zahodni Nemčiji. Nastopila bo v Passauu in morda tudi v Munchenu, če se pogajanja ugodno zaključijo. Spored obsega dve operi in dva celovečerna baleta.
* Ljubljanska radijska postaja je ustanovila mladinski ali bolje rečeno otroški zbor, ki naj bi bil naslednik nekdanjih Trboveljskih slavčkov. Pevčki so že izbrani in bodo jeseni začeli z resnim praktičnim in teoretičnim delom.
J£adar se maščuje nad pisatetji
GOSPODARSTVO
KUŽNO IZVRGAVANJE ALI BRUCELOZA
Ta 'kužna bolezen je na žalost pni nas bolj razširjena, kot bi mislili. V sosedini Furlaniji so bili izdani posebni ukrepi proti tej bolezni, lk’i povzroča živinoreji ogromno škodo.
1	udi ljudje se laliko z njo okužijo, posebno če imajo ranjene roke, kakor tudi, če pijejo sveže mleko okuženih krav. Pri obolelih 'ljudeh se pojavljajo mrzlica, glavobol, hujšanje, slabo razpoloženje itd. Njihovo zdravljenje je precej dolgotrajno.
Brucelozo pri govedu povzroča živa kal, imenovana »bruce’a abortus«, katero so prej imenovali »Bamgov bacil«. Živima se navad-, no cikiiži s krmo, ki je prišla v dotiko z iz- J treb&i okuženega goveda. Bolj redka je oku-žitev na plemenilnih postajah, skoro izključena pa na tistih z umetnim oplojevanjem.
Kužne kali pridejo v živalska prebavila predvsem s krmo. Od tam preidejo v druge organe in najiraje v maternico z zarodkom. Oklužene breje krave za radii tega lahko izvr-žejo in najčešče se to zgodi v 6. do 8. mesecu brejosti. V prvi dobi brejosti so izvržena teleta mrtva, v zadnji pa navadno pridejo na svet še živa, a poginejo v nekaj dneh.
Bruceloza spada k boleznim, ki jih je treba javiti živinozdraivniku ali županstvu. Zdravnik bo začel žival lečiti navadno s cepivo,m Bucflt 19 in dal stroga navodila, kako je treba zakopavati iztrebke olkiuženih živali.
Pred nekaj leti je bruceloza hudo razsaja- j laila na Tolminskem in Kobariškem, a so jo zatrli. Tudi pri nas bo bolezen premagana, če bodo živinorejci skrbno sodelovali z zdravstvenimi oblast vi, oziroma z živinozdravniki. |
RAZPRAŠILNIK V HLEVU
V	sodobnem gospodinjstvu uporabljamo vedno več strojev in priprav, ki olajšujejo' in pospešujejo razna opravila. Tako imamo hladilnike, pralne stroje, priprave za čiščenje in mazanje parketov in podov, električno napravo za odstranjevanje prahu z odej in s preprog, stolov, knjižnih omar itd.
Take priprave se pa uporabljajo tudi v hlevu. Elelkitriona molža na pri'iiko ni danes več nobena redko«!, če so- v hlevu vsaj 4j molzne kra.ve. No>v pripomoček, ki se bo gotovo razširil, je poseben razpralšilnik, s katerim čistimo živino. Ta bo nadomestil krtačo lin česalo (strigel). 'Nova priprava je podobna oni v gospodinjistivu, samo da ima še poseben nastavek.
Električni razprašilniik opravi svoje delo temeljiteje kot Ikrtača ali česalo, ker ne 'odstrani samo prahu im smeti, ki so med dlako, temveč tudii umazanijo, ki zapira znoj-nice v koži. Njegov učinek je tein cilj itej-i, ker priprava ves prah vsrka, medtem ko s krtačo izločena umazanija deloma še kroži po zralku in se lahko ustavi na isti ali sosedni živali in na obleki čistile«.
CENA UMETNIH GNOJIL
Vrednost in cena umetnih gnojil je odvisna oid njih gnojilne moči: pri superfosfatu im Thomasov! žlindri od odstotka raztoplji-ve fosiforove kisline, pri dušičnih gnojilih
od odstotka in lastnosti dušilka (hitro ali po lagodna raztopljiv dušik), pri kalijevih gnojilih pa od odstotka in kakovosti kalija.
Enota najvažnejših umetnih gnojili stane danes:
a) Fosforova gnojila 18-20% superfosfat v prahu 97.50 lir; isti zrnat 99.50; 18-20% Thomsova žlindra 107.50 lir;
h) Dušična gnojila:
apneni soliter (niltrato di calcio) 15-20% 225.50 lir; čilski soliter (nitrato di soda) 16% 290.-; amonijev soiiiter (nitrato amimonico) 20-21% 158.50; žvepilenokisli amonialk (sol-fato amimonico) 20-21% 185.50; apneni dušik (calciioeianamide) 20-21% 235.50 lir. c) Kalijeva gnojila:
kalijev kilorur (cloruro potasisioo) 50-52% 63 lir; kalijev sulfat (solfato potassico) 48-50% 101; kalijeva sol (sale potassico) 40-42% 62.50 lir.
č) Sestavljena gnojila: Važna so predvsem umetna gnojila, ki so sestavljena samo na podlagi dušika in fosforove (kisline. Ta gno-
jila so za približno 15% dražja, |k'ot znaša vaoila, ki jo dobimo, če za dtušilk v aimonia-kailnii obliki pomnožimo odstotke fosforove kisliine s 83 in odstotke dušika g 152.50 za dušik v n it ritni, se pravi, hitro raztopil ji \ i obliki. Sestavljena gnojila pa so na splo-;so predraga.
KUNČJE MESO
ji' v Italiji skoraj talko pril j uibllij eno kot v Framciji. Največ ga použijejio v severni Italiji, predvsem v Milanu in Torinu. Letna potrošnja v Milanu prekaša 50.000 stotov, v Turinu pa 26.000 stotov allli skoraj 4 kg na leto in glavo. Potrošnja se stiallino dviga tudi v ostalih mestih kot v Bolognii in Genoivii. — Tudi pri nas se kunčereja širi. Saj je meso res dobro, za Ikoižo, oziroma kožušček pa tudi nelkaj iztržiš.
PRIDELEK ČEBULE
znaša v Itaildiji letno oikolli 2 1/2 milijona stotov. Gllede pridelka prvači Emilliija » 1/2 mi-lij. stotov, sledi Campaniija « 350.000, Sicilija z 200.000 stota itd.
V	Južni Italiji gojijo večiimioimia zgodnjo h e. lo čebulo, katero uživajo bolj spomladi, a je ma(l>a trpežna, v severni Ltadilji p'a dlrugobar-vno, ki je bolj trpežna.
CŠportni preglec)
EVROPSKI KOŠARKARSKI PRVAK
Prejšnji teden so se v Sofiji končale tekme za 10. evropsko prvenstvo v košarki, za katero je po vsej Evropi vladalo veliko zanimanje. Zaradi odstopa Izraela, Egipta, Sirije, Libanona, Ma-foka in Tunisa so Spremenili tudi način tekmovanja. Jugoslavija je imela ugoden žreb in se je tako z lahkoto u-vrstila v finale skupaj s favoriti: SZ, Poljsko, Madžarsko, Romunijo, Češko, Bolgarijo in Francijo. Tekmovanje, ki je bilo dobro pripravljeno, je poteklo brez večjih presenečenj. Madžarska naslova prvaka ni obdržala, ker se je na prvo mesto za-služeno uvrstila SZ, H ki se je vseskozi odlikovala z zanesljivim znanjem in z nadčloveško vzdržljivostjo. Drugo mesto pripada Bolgarom, ki so v zadnjem času bliskovito napredovali. Naj-t lepšo igro pa je po-‘ kazala Cehoslova-ška, toda najbolj zgrajeno moštvo tudi tokrat ni bilo deležno zasluženega zmagoslavja. Srečanje med Cehi in domačini je bilo morda najlepše v zgodovini evropske košarke. Razvrstitev ustreza približno dejanski vrednosti posameznih moštev. Jugoslavija se je uvrstila na šesto mesto, kar je njen največji dosedanji uspeh. Premišljeno so Jugoslovani osredotočili svoje sile proti enakovrednim nasprotnikom. Italijanska pomlajena ekipa pa se je morala zado-
Prizor s prvenstva
voljiti z desetim mestom. Odlično se je izkazala tudi Turčija, ki se je uvrstila na prvo mesto v tolažilni skupini. Končna lestvica je naslednja: 1. SZ, 2. Bolgarija, 3. CSR, 4. Madžarska, 5. Romunija, 6. Jugoslavija, 7. Poljska, 8. Francija, 9. Turčija, 10. Italija, H. Finska, 12. Belgija, 13. Nemčija, 14. Avstrija, 15. škotska in 16. Albanija.
NOGOMET V JUGOSLAVIJI
Prejšnji teden so se zaključila nogometna srečanja za jugoslovansko državno prvenstvo. Letošnje tekmovanje je bilo do konca zanimivo, čeprav je bila Crvena zvezda vseskozi trdno na prvem mestu. Tako je zasluženo četrtič osvojila častni naslov. Bila je stalno v polni moči, četudi ni imela sreče v tekmah za jugoslovanski pokal in za pokal evropskih prvakov. Drugo mesto je za Vojvodino lep uspeh, kar velja tudi za splitski Hajduk, ki se je uvrstil na tretje mesto. V zgornji del lestvice spadajo še Partizan, Dinamo, BSK in Zagreb. Na dnu lestvioa je bil položaj do konca nejasen in večina enajstoric se je rešila v predzadnjem, oziroma zadnjem kolu. Od prve lige sta se poslovila Sarajevo in zagrebška Lokomotiva. Špartak se je rešil le po boljšem razmerju golov. Najboljši strelec prvenstva je bil Voj-vodinin napadalec Veselinovič, ki je zabil kar 28 golov. Končna lestvica je: 1. Crvena zvezda (39); 2. Vojvodina (35); 3. Hajduk (30); 4. Partizan in Dinamo (26); 6. BSK in Zagreb (25); 8. Radnički, Bu-dučnost, Velež in Vardar (23); 12. špartak, Sarajevo in Lokomotiva (22).
Na Reki je bil mladinski turnir, katerega so se udeležile najboljše tuje enajstorice. Zmagali so domačini pred Budučnostjo, tržaško Ponziano, Rudarjem, gyoetrskim Vasasom (Madžarska), danskim Bronshojem, budimpeštanskim Vasasom in češkim Dinamom.
DRŽ. PRVENSTVA V ITALIJI IN V JUGOSLAVIJI
V	Jugoslaviji se je te dni odločilo državno prvenstvo v kolesarstvu. Pri članih je v skupni lestvici zmagal Valčič, pri mladincih pa Pokupec. V Beogradu so podelili tudi državne naslove v rokoborbi. Novi prvaki so: Vukov, Višovski, Gološin, Martino-vič, Horvat, Simič, Cucič in Baksaj,
Rugby Parma je premagal ekipo CUS Torina in postal tako državni prvak v tej športni panogi. Italijanski državni prvak v hokeju na travi je postalo moštvo IIC Genova. Na sporedu so bili tudi dvoboj ji za državno prvenstvo v rokoborbi (grško-rimski slog). Zmagali so: Fabra, Gramellini, Loddo, Let-terc, Pirazzoli, Benedetti, Calzana in Bulgarelli.
ŠPORT PO SVETU
Avtomobilizem — V soboto je bila na dirkališču v Monzi znana dirka 500 milj Monze. Udeležili so se je najboljši ameriški vozači, ki so odnesli tudi zmago (Bryan na vozilu Dean Van Lines s povprečno hitrostjo 257 km na uro).
3
ZVITOREPEC IN TRDONJA Sl SE VEDNO NISTA OPOMOGLA OD PRESENEČENJA...
' lltlftv
n
n
•
I
m
I
«
.. IN im JE NAJBOLJ ČUDNO; NIKJER NE VIDIM NlkAKEGA STROJA
ČUJ, LAUOTNIK, KAJ PRAVZAPRAV
STROJ?! SAJ RES! NA TO SEM POPOLNOMA POZABIL !
ŽENE TVOJE VOZILO *.. VSARO
GA PO'
LETALO IMA NEKAJ,KAR . GANJA... NEKAR STROJ,,.
NE MOREM VERJETI,DA TA ZABOJ RES LETI...
PRAV IMAS.V PRAZNI SKATU SEDIMO. LAKOT NIHA POVPRAŠAJVA...
0
tsmmm
Ji
y /mm
smrnsma
mm
TODA,MOHO, SAJ ga NI TREBA! ČE GA NI, 5>E VSAJ POKVARITI NE MORE!..HO.MOHO-GLAVNO JE,DA IMAM ŽOGICO, % KATERO LAHKO PO MILI VOLJI OBRAČAM LETALO... GLEJTA!
S.
■
:SK AS>5::::'
Nit SE NE BOJTA,PRIJATELJČKA, OGLEJTA Sl MALO TO PODVODNO POKRAJINO IN ŽIVLJENJE!
ODPRITA OČI! ZAPLULI BOMO V GLOBINE MORJA
LETALO 3£ STRMOGLAVILO PROTI VODNI GLADINI IN IZGINILO V VALOVIH
LAKOTNIK JE ZAVRTEL KRMILO-
TAKOLE! ZDAJ PA NARAVNOST NAVZGOR..
‘oTOJ, LAKOTNIK. Sl ZNOREL?!
\«
PO^LU&AJ, LAKOTNIK; POURAJINAl JE "RES KRAJNA, TODA PREGLO BOKO GREMO.’ PRITISK VODE BO ZMEČKAL VOZILO IN Ml BO MO KLAVRNO KONČALI ...ČEMU NE OBRNEŠ KRMILA?!
&AJ 31 GA RAD, PA GA NE MO REM! ZATAKNILO SE JE !
mm
ZATAKNILO?! POTEM JE KONEC! ZDROBILO NAS BO! SUMITA?!! STEKLO ŽE PORA! OJE3,OJE J, DUŠIM SE!
ZRAKA
VOZILO PA JE PLAVALO VSE GLOBLJE IN GLOBLJE...
nrvnrAJre
Z
aroka ob jezeru
Tomo Vrbič je vprašujoče uprl oči v sina. Ta je pristopil in se je oipravKiiil za pozni obisk: »Žal, nisem imogel drugače, oče, ker jmLr i zapuslim liišo !«
Toma je ta izjava globoko zia.deJa, a se ni hotel izdati.
»Talko? In kaj nameravaš, če sunem vprašati?«
»Hočem se osamosvojiti.« S poudarkom je Vito nadaljeval: »V tej hiši, kii stoji na Jiažnivdh temeljih, iv taki hiši se razume samo po sebi, da ne morem več obstati.«
Vrbič ni trendi z očesom. Po kratkem premoru je sima potrkal po rami in ga je globoko pogledal.
»Veseli me, da si dozorel v odlločen in samosvoj značaj, — četudi' si živel v lako —* zlagani in na neimflrallnlilh temieljiih s!loinečii hiši. Čudno zares...«
Na Vilovem obrazu se je bralo, da ga razganjajo nasprotujoča S'i čustva. Skoro obupno je pogledal očeta.
»Pomisli maillo na to, kair sem rekel«, ga je zdtraimiil očetov glas, »pomisli — če ti tvoji bodoči načrti puščaj« kaj časa.« Ponudil je sinu rolko: »Lahlko noč, dečko moj!«
Viito je ves zmeden stisnil očetovo desnico in je dejal: »Lahlko noč, oče.« Storil je prav z istim glasom, kalk'or je že stokrat prej.
Vrbič«va žaljia, da bi lahko vsaj zidlalj počival, se ni izpolnila. Zopet je nekdo potrkal. Vstopil je Mihael, kateremu se je videlo, kako se sikuša zadrževati.
»Oče, težka in usodna pot, res težka — oče, me je privedla k tebi. Ziiito te prav iprdsrčno prosim -— kljub tej pozni uri...«
Vrbič je opaizil, kako je sin vznemirjen. Potegnil je stolico k postelji in je sima povabil, naj sede. Fant je odklonil: »Ne, prosim, zadeva je težka — resna...«
Oče se je nasmehnil. »No, ven z besedo! Kje te čevelj žuli?«
Mihael se je ojunačili in je pričel: »Torej, najprej moram re» ti, da mi je resnično žal — saj ti si mi bil vodno naklonjen.« Globoko je zajed sapo. »Tvoje izjave so mi danes pripravile velike težave — zares težke... 'Ni drugega izhoda, verjemi, oče. Kratko*: jaz - • jaz bi se raid z Edo poročil. Da — zaires!«
»Hm«. Pomenljivo je oče pogledal sina. Kako pa prilhajaš do taksnih ziaključkov? iBoiš priznali, da se mi vse to zdi neJkaim čudino.«
»No, saij je vendar popolnoma — enostavno: rad jo imam.«
»Tako? Pa misliš, da jaz ne?«
TEDENSKI KOLEDARČEK
7. julija, nedelja: Vilibald
8. julija, ponedeljek: Evgenij III., Elizabeta
9. julija, torek: Tomaž M., Brikcij
10. julija, sreda: Amalija, Rutina
11. julija, četrtek: Olga, Marcijan
12. julija, petek: Mohor in Fortunat
13. julija, sobota: Anaklet, Evgen
		
	VALUTA - TUJ DENAR	
		
Dne 3. julija 1957 sl
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal za:
622-626 lir 23,75—24,50 lir 90-95 lir 149—154 lir 1690—1720 lir 146—148 lir 14-16 lir 145,50—146,50 lir 709—711 lir 4900-5000 lir
RADIO TRSTA
Nedelja, 7. julija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 18.30 Mladina pred mikrofonom; 20.30 Mozart: »Figarova svatba«, opera v 4 dej. - 'l. 2. in 3. dejanje.
Ponedeljek, 8. julija, ob: 12.55 Domači motivi;. 18.55 Koncert sopranistke Andjelke Nežič; 19.15 Ra-j dijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 22.00 Iz l
TRST
VIA CARDUCCI 15 Telefon 29 656
Bogata Izbira naočnikov, daljnogledov, toplomerov In fotografskega materiala
AVTOGARAZA
»BOIAUTO”
TRSI' — ulica MORERI — Telefon 35608 SERVISNA POSTAJA Avtoprevoz potnikov tudi v inozemstvo
slovenske književnosti in umetnosti; 22.15 Mozart: »Figarova svatba«, 4. dejanje.
Torek, 9. julija, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Slovenski oktet; 21.00 Ferenc Herczeg: »Srebrna lisica«, igra v treh dejanjih — igrajo člani Radijskega odra,
Sreda, 10. julija, ob: 13.30 Hrvatške pesmi in ple si; 19.15 Kako so nekoč živeli otroci?; 21,00 Obletnica tedna; 21.15 Zenski kvartet Večernica; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti.
Četrtek, 11. julija, ob: 18.32 Koncert tenorista Dušana Pertota; 19.15 Radijska Univerza; 21.00 Dramatizirana zgodba — Duilio Saveri: »Kdo izmed treh?« - »Primer Bourdine« - igrajo člani Radijskega odra; 22.00 Nove knjige in izdaje; 22.15 Matija Bravničar: Simfonija št. 2 v D-durU.
Petek, 12. julija, ob: 13.30 Glasba po željah; 19.15 Zena in dom; 20.30 Zbor slovenske filharmonije
21.00	Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Velika arheološka odkritja.
Sobota, 13. julija, ob: 12.55 Slovenski motivi; 16.00 Radijska univerza; 18.30 Oddaja za najmlajše — Antonija Curk: »Ljudmila, vezirjeva mati«, I. dei — igrajo člani Radijskega odra; 21.00 Teden v Italiji; 22.27 Iz opernega sveta.
Vprašanje št. 382: Ko govore o naprednem krmljenju živine, delajo mnogo reklame za »vit sol«, češ da vsebuje med drugim tudi vitamine. Kaj v resnici vsebuje vitasol? Koliko vitasola, kdaj in kak naj ga dodam krmi? Ali je potrebno dodajati tud klajnega apna? Ali se ta krma izplača?
Odgovor: Kaj vsebuje vitasol, je navedeno na vsakem izvirnem zavoju. V bistvu je v njem živilske
FOTO STUDIO
Edi
(Piščanc Egon) TRST - ul. Orianl 2T (Barricra) - Tel. 93-295 Poroke, birme, družinske fotografije, slike za dokumente
MEHANIČNA DELAVNICA IN ČRPALKA BENCINA AGIP
Simič Marij
OPČINE - NARODNA ul. 48 - Telefon 21 322
PREDSTAVNIŠTVO MOTOCIKLOV NAJBOLJŠIH ZNAMK: »CIMATTI«, »NASSETTI ALTA« IN »VICTORIA« TER KOLESA ISTE ZNAMKE
Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. — Vse po konkurenčnih cenah!
sol, klajno apno (fosfor irl apno), fiata še kvas od pi va in žitne kali, kohčho nekoliko dišav ali Zač mbc za boljši okus. S kvase m in kalmi So vartj v ir: S: 1 razni vitamini. Na škatli je tudi liavedefia, kako Sc uporablja: raztopi se v inrzli vodi, S katero neposredno pred krmljenj m polijemo krmo (OtroH :), Ze vsebina pove, da ni potrebno dodajati ne Soli iti ne k>ajnegd apna. Ali se izplača? Mnogo žlvittor j-cev je n?.vdušen:h ttad U>pehi. Nam se le zdi, da tli bil lahko nekoliko č rt:jši, ker bi se tako rtj« gOva uporaba posplošila.
MALI OGLAS
Z dobro gospodinjo srednjih let želi zrtanje Zaradi ženitve Upokojeni vdovec. Oseba, ki se za to zanima, naj še zglasi ha upravi lista v Gorici, P.zza Vittoria 18/11.
Gospodinjski kotiček
PETERŠILJ JE TREBA POJESTI!
Škoda, da mnogi ljudje ne pojedo petcrš lja, ki im ga nudijo v restavracijah ali doma na krožn -ku. Je namreč zc'o zdravo zelišče, saj vsebuje mnog koristnih snovi in tudi vitamina A ter C. Gospodinj bi morale pri nakupu sploh paziti, da dajo pred nost zelenjavi, ki ima največ vitaminov. Tako imi» ismata solata (radič, r.grat) dvakrat več vitamin« C in trikrat več vitamina A kot glavnata.
DROBNI NASVETI
— Meso, ki je bilo na ledu ali v hladilniku, mori š takoj porabiti, sicer se hitro pokvari.
— Posteljno in namizno perilo varješ, če po pra nju posameznih kosov ne pregneš vedno enako. Včasih jih zloži po dolžini, včasih pa po širini. P: rilo se namreč začne najprej trgati v gubah.
— Da bi se ob toplejših dnevih presno mrli do bro držalo, skuhaj slano vodo, jo ohladi ter vlij m maslo, dokler ga voda ne pokrije.
— Če ti mačka pušča dlake na stolih, no up m' b joj ščetke, ampak vzemi krpo, jo drži nekaj časa nad vrelo vodo in nato z njo pobrišeš pohištvo. Vsa dlake bodo ostale na krpi.
Naš recept:
ČEŠNJEVA TORTA
Dobro zamešaj 15 dkg masla, 8 dkg sladkorja, pol zavitka vanilijevega praška, 4 jajca, nekoliko naribane limonine lupine in ščepec soli. Počasi dodajaj 15 dkg bele moke. Zmes položi v namazan tortni oblikovalnik. Torto obloži po vrhu s češnjami ter jo peci v srednje vroči pečici približno 40 minut. Pečeno jo potresi s sladkorjem.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
»Pač.« Mihaeli je očeta zvesto pogledal. »Toda jaz še bolj. odkar sem se odločil za la korak. Zato sem ti jasno povedal.«
»Lepo in moško od tehe, Mihaeli. — Toda se ti ne zdi. da se laka zadeva no more rešiti ob takšni' uri in kar na št i ni oči v nekaj trenutkih 'i«
Mihaeli je razumel, a ne še prav jasno. Vzdohnil je in si primaknili stoli bliže. Tudi Vrbič je vzdihnil, ker je uvidel, da mu ne. puste počitka.
»Podlm-aj torej, Mihael!« Sin je pazljivo dvignil glavo. »Jasno je, da je za vse nas nastal nov položaj. Popolnoma napačno pa bi bilo, če bi prelomili z vso preteklostjo. Zato se mi zdi pametno, če bi vi o! roci nekaj časa osi a1 i sami med sabo in bi se pogovorili o našem bodočem tftiupnem življenju. Morda Ibo treba tudi kaj spremenili. Jaiz in mati se bova jutri za nekaj dni umaknila v našo pristavo onkraj jezera.«
»Toda, oče, ali je res potreba, da se družina razcepi?«
»Da, moj dragi. Spoznal bos, da je treba v življenju prehodili pot, 'katero si oi izbral, pa' naj bo dolga a’ii kratka.«
»Prav imaš. oče. Vse se bo zgodilo, kakor boš preudaril. Kar se pa Edie biče — saj mii. ne boš zameril? Toda — saj me razuimeš.« Mihaeli je očetu ikirepko stresel desnico.
Toimio Vrbič je gledal za sinom in je zavzdihnil!. Ali so 'bili že vsi družinski člani pri njeni? Manjka še kdo?
Zaslišali je tiho tikanje na dlruga vrata. Nat o nežni ženin glas: »Pričakuješ še kakšen obisk nocoj?«
Tomo se je nasmehnil: »Morda še enega...«
Temnolasa Adrijania je ob tistem času spala v svoji sobi v mestu. Lunini žarki so se kradli skozi okno in obsevali majhno, skromno opremljeno izbo. Tišino je pretrgal razburjeni glas gospodinje: »'Gospodična Adrijana, brzojavka!«
Adrijana je bila brž pokonci. Vrgla jie haljo s sebe in je na pragu skoro iztrgala gospodinji iz rok brzojavko. Tresla se je, ko je pretrgala zaleplko; na glas je čiitala:
»Nesreča v družini — ne morem nastopiti — obvesti ravnatelja
—	ves sem potrt — Mihael«. Nesreča pri Vrbičevih, pri vzorni družini. Adrijana je sicer bila čustveno d'ekle, toda v njej je prevladoval razum, ki je brž začel delovati. Mihaelu je treba pomagati! To je sedaj najvažnejše. Ni si še bila na jasnem, kako. Tedaj se je obrnila h gospodinji: »Gospa, kaj menite, ali ni najbolje, da takoj odpotujem — ne, jutri zjutraj s prvim vlakom?
»V takem položaju je treba storiti, kar narekuje siree.«
»Prav imate«, je rekla Adrijana, »odpeljala se bom.«
Temo Vrbič se je čutil kar olajšanega, ko je naslednje jutro sedel z ženo na pristavi pri zajtrku. Udobno se je naslonil in z velikim tekom použival maslene kruhke. Eda gai je smehljaje opazovala. »Veš kaj«, se je kakor predramil iz razmišljanja, »pravzaprav je sedaj vse v redu, kaj ne? Kaj nam mar ves svet, če se midva rai/umeva?« Ko inu jo prikimala, je ljubeznivo1 pristavil: »Ti si mi edina opora in prijatelj.«	(Nadaljevanje)