Slev. 32. v UHM r tem ie Metalo 1922. Leio L. Nnroltntna ca triu »o 8H». ■• lati uprti Olu ■• poi et> St it tr sli ■s st nestc 1*9 w utntamutToi oaiuio no lllu. 150-—. meiečoo , , , , „ 12 30 6 Sobotna Izdata; • luo nlko sb 3. nri zjutraj. Kasetna priloga, ttataili >K3L f»4y>.. »v Oprava v Kopitarjevi t|abl'«nike SI 830 «a ugren jt.911, «at«|tv 1 nI. 8. — Račun pottsa bran. i) laročatno In it. 34?» za iguze, I l. 7563. praiae In dnnai 24./W7 I Za petdeset let nazaj! Centralizem je absolutizem. To dokazuje ves žalostni državni razvoj, kjerkoli in od katerekoli strani ga opazujemo. Imamo parlament, v katerem vlada in sklepa večina, ki dejansko že davno ne predstavlja več volje in večine ljudstva. In že ta večina nima lastne volje, ampak izvaja samo pokorno in poslušno voljo vlade, ki jo kontrolira edinole maloštevilna opozicija. Zato morejo kulturni reakcio-narci, kakor je Pribičevič, nemoteno in poljubno po osebnem razpoloženju ubijati tisočletne kulturne pridobitve, kakor so humanistične gimnazije. Nihče, ki ima pri tem kako odločilno besedo, jih ne ovira; vladni hlapci in klečeplazci gledajo na vsak mig od zgoraj, da bi mogli vsak tip ustreči herostratskemu divjanju kulturnih rabljev. Ministrstvo prosvete je izdelalo zakonski načrt o srednjih šolah, ki je prava karikatura, ki ne odgovarja ne volji pretežne večine pismenih državljanov, ne volji strokovnjakov. Profesorski zbor Slovenije je skorodane soglasno odklonil vladni predlog za enotno srednjo šolo v celi državi, časopisje je oujavilo tehtne razloge proti taki nameravani preustro-jitvi srednjih šol, ki bi naše šolstvo pomaknilo za 50 let nazaj in bi čisto naravno sledila dosedanja višina naših vseučilišč. Namesto navzgor — navzdol! To pa ravno hoče centralistična klika, ki ima polna usta fraz o napredku in kulturi, gre ji pn dejansko za balkanizacijo naše šolske prosvete, da bomo vsi — enaki l In ta klika se poslužuje kot svojega organa višjega šolskega svetal Ta je v svoji seji 7. t m., kakor poročamo na drugem mestu, z 10 proti 4 glasovom odobril vladni predlog, ki ga je na žive in mrtve zagovarjal nadzornik dr. Poljanec. Pri tem glasovanju ni šlo za to, kdo da je pristaš ali nasprotnik vlade, ni šlo za to, ali si pristaš te ali one stranke, šlo je zgolj za to, kdo je za razvoj šolske prosvete kot take in kdo je njen nasprotnik, njen grobokop. In našla se je deseto-rica ljudi, ki so si drznili glasovati za predlog, ki pomeni za naš narod kulturno ponižanje. To glasovanje v višjem šolskem svetu je ponovni dokaz, koliko je v slovenski inteligenci še ostalo iz avstrijske dobe manciarinstva, suženjskega duha, avslrija-kantstva! Kaj jim mar za kulturo, kaj šele za slovensko kulturo, samo da so brezpogojni sluge ministra Pribičeviča, pred katerim trepečejo. Toda teh ljudi ni imenovalo ljudstvo, niso njegovi zastopniki! Zato niso govorili in sklepali kot pooblaščenci ljudstva, ampak kot sugeriranci vladne moči in sile. Borba za kulturne institucije v Sloveniji je silna in se vedno bolj poostruje. Ne dvomimo pa prav nič, da bi izšli iz te borbe Kot poploni zmagovalci, ako ne bi bilo v vrstah slovenskih kulturnih delavcev in uradništva toliko mamelušiva, ki je brez vsake hrbtenice, brez vsakega slovenskega ponosa in pod firmo jugoslovan-stva sluzi protislovenskemu kurzu, v načelu podobno kakor v Avstriji nemškuta-rija. 1'uko ni prav nič čudno, da se vedno šesco pojavljajo med slovenskim ljudstvom glasovi, da je bil prej marsikak nemški uradnik boljši kakor je sedaj marsikateri, ki sicer trka ponosno na »jugoslovanske« prsi, iz katerih pa votlo odmeva jugoslovanska praznina. Slab Jugoslovan je Slovenec, ki uničuje slovenstvo in njegovo kulturo! Na te famozne ^Jugoslovane« bo treba naši javnosti oomili več pozornosti kakor se je godilo sedaj. Neizprosna borba proti njim mora biti parola v naši politični in kulturni javnosti, ako nočemo, da sijaj jugoslovanstva ne bo obledel, da ideja čiste in lepe jugoslovanske misli ne bo zamrla in je zamenila reakcija proti jugo-slovanstvu sploh. Demokracijo, demokra-tizem je že obrizgala demokratska stranka, kalere dejanja so v zasmeh njenemu imenu. Glejmo, da nam centralistična klika, ki mesto z razlogi pita javnost z jugosio-vanstvom, ne obrizga in poniža še jugoslovanstva l Pij XI. ŠKOFA DR. JEGLIČA BRZOJAV SV. OČETU. Ljubljana, 8. febr. Ljubljanski škof )'c v imenu duhovnikov in vseh vernikov novoizvoljenemu papežu sporočil brzojavno po-klon, iz/avo udanosti in obljubo popolne pokorščine. POLJSKE ČASTITKE PAPEŽU. Varšava, 8. febr. (Izv.) Zunanji minister Skirmunt je brzojavno častital papežu Piju XI. in povdaril, da se čuti srečnega, da )'e zasedel papeško stolico mož, ki je bil ob času prevrata nuncij v Varšavi. PAPEŽ SPREJEL DIPLOMATSKI ZBOR. Rim, 7. febr. (Izv.) Papež je -'r.nes popoldne sprejel diplomatski zbor. Seja pododbora za upravno razdelitev. Belgrad, 8. februarja. (Izv.) Danes dopoldne je imel sejo pododbor za upravno razdelitev države. Posl. Ljuba J o v a n o -v i 6 je poročal o glavnih principih, na katerih temelji zakonski načrt o upravni razdelitvi države. V imenu Jugoslov. kluba je posl. dr. H o h n j e c predlagal, naj se izpremeni člen 1. zakonskega načrta, da se razdeli država na šest pokrajin, kakor to predlaga načrt Jugoslov. kluba, in ne na 26 oblasti. V imenu soc. demokratov je posl. Kristan grajal, ker predvideva ustava za oblasti določeno število prebivalstva, ter kritikoval nekatere podrobnosti. Ze-i mljoradnik Moskovljevič je kritikoval razdelitev na oblasti v Srbiji. — Prihodnja seja pododbora bo jutri ob 9. dopoldne. bloka. Zagreb, 8. febr. (Izv.) Današnja sRi-ječ« prinaša ponovno vest iz Belgrada o memorandu Hrvatskega bloka genovski konferenci. List poroča, da je naslov te spomenice: »Vloga Hrvatske v gospodarski koncentraciji in politični ureditvi Evrope«, in da je spomenica namenjena javnemu mnenju vsega sveta, predvsem delegatom genovske konference. ; Riječ« pravi, da bi morala naša država radi te spomenice zahtevati od evropskih vele-vlasti formelno enuncijacijo, da imajo opozicijski bloki posameznih držav staviti svoje zahteve samo svojim zakonitim vladam. List priznava končno vsekakor možnost, da more ta spomenica doseči efekt pri nekaterih velevlasteh, ki imajo interes umešavati se v naše notranje razmere. DVANAJSTINE ZA MAREC IN APRIL. Belgrad, 8. februarja. (Izv.) Danes ob 9.30 dopoldne se je pričela seja finančnega odbora, na kateri se je razpravljalo o začasnem zakonu glede proračunskih dva-najstin za marec in april. V imenu Jugoslovanskega kluba je zahteval posl. P u š e -n j a k, naj se v ta proračunski predlog vstavi nekaj novih členov, med drugim o ureditvi uradniškega vprašanja, o prometu in o dohodkih katoliške duhovščine. Pri glasovanju so proti vladnemu predlogu, ki je bil sprejet, glasovali Jugoslov. klub, zemljoradniki in socialisti. PRORAČUN ZA NOTRANJE MINISTRSTVO. Belgrad, 8. febr. (Izv.) Na včerajšnji seji četrtega odseka za redukcijo proračuna notranjega ministrstva je bil ta proračun zmanjšan za nekoliko milijonov dinarjev. Določeno je bilo število političnih uradnikov za vso državo. Po tej določitvi sme biti 42 okrožnih načelnikov, 39 tajnikov okrožnih načelnikov, 179 srezkih načelnikov. Zmanjšanje izdatkov za potrob-ščine notranjega ministrstva samega znaša 400.000 dinarjev. ZAKON 0 UPRAVNIH SODIŠČIH. Belgrad, 8. februarja. (Izv.) Danes jo imel sejo odsek zakonodajnega odbora, ki ima razpravljati zakone o državnem svetu in upravnih sodiščih. Sprejeta so bila prehodna določila tega zakonskega načrta, ki bo prodložen plenumu zakonodajnega od-Ibora. Snežni zamet! ustavili železniški promet. Belgrad, 8. februarja. Sarajevska železniška direkcija je sporočila belgrajski postaji, da je radi velikega snega in pomanjkanja premoga ustavljen ves promet na njenih progah. Belgrad, 8. februarja. (Izv.) Vlaki, ki bi morali dospeti včeraj do 17., še niso došli v Belgrad. Med Belgradom in Vin-kovci je zapadel sneg do pol metra višine, med Vinkovci in Indjijo pa leži sneg meter visoko. Iz Belgrada je redno odšel samo brzovlak v Subotico. Belgrajska železniška direkcija je ustavila tudi redni tovorni promet. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V NEMČIJI KONČANA. Berlin, 7. febr. (Izv.) Generalna stavka nemških železničarjev je končana. Ker so zastopniki uradnikov potem, ko so se pojasnili nekateri predpogoji, obljubili, da bo stavka takoj prenehala, in ko sta se pritegnila tudi dva zastopnika državne zveze strokovnih organizaciji k poslednjemu razgovoru, se je soglasno dosegla nastopna izjava: Državna zveza strokovnih organizacij obeta, da bo še nocoj proglasila stavko za končano, ker je državni kancelar s svoje strani v imenu državne vlade izjavil, da se bo po prenehanju stavke vršilo di-scipliniranje po smernicah, ki jih je določil celokupni kabinet. Ako stavka takoj preneha, državna vlada v izvajanju disciplinarnega postopanja ne bo postopala proti masam in jih tudi ne bo odpustila od dela. Do-tlčnim uradnikom se bo popolnoma varovala njihova pravica pritožbe. LL0YD GEORGE PROTI VOJAŠKIM ZVEZAM. London, 8. febr. (Izv.) V včerajšnjem govoru v poslanski zbornici je rekel ministrski predsednik Lloyd George glede nameravanega dogovora med Anglijo, Francijo in Belgijo, da bi po njegovem mnenju bila velika napaka, ako bi se ta dogovor, kakor se želi od marsikatere strani, razširil na ofenzivno in defenzivno zvezo. Njegovo stremljenje od začetka vojne je bilo, da se reši vojaških zvez, s katerimi se je Evropa razdelila v oborožene tabore, kar je svetovni mir bolj ogrožalo, kakor varovalo. O konferenci v Genovi je rekel Lloyd George, da upa, da bo konferenca pomenila znaten napredek na polju gospodarske obnove. Lahko se zgodi, da bo imela konferenca za Evropo posledice, ki bi z ozirom na daljnji vzhod ne bile zelo različne od posledic vvashingtonske konference. V Indiji je položaj grozeč. Prišel je čas. ko se bo moralo v Indiji izsiliti spoštovanje zakona. LORD CURZON O VZHODNEM VPRAŠANJU. London, 8. febr. (Izv.) V gosposki zbornici je Lord Curzon glede angleško-francoskega dogovora podal slično izjavo kakor Lloyd George. Glede orientskega vprašanja je izjavil, da je potrebno, da mora priti do pravične in nepristranske rešitve. Turčiji se mora dovoliti, da si postavi svojo narodno državo s Carigradom kot glavnim mestom. Turči/a ne bo imela več pravice zapirati morske ožine. Na drugi strani pa mora dobiti Grška odškodnino za to, kar je storila zaveznikom. Kar se tiče Egipta, pa se Anglija iz strategičnih vzrokov in ker je potrebno, da ščiti tujce, ne more odreči temu, da ne bi tam vzdrževala čete. AMERIKA SE NE UDELEŽI GENOVSKE KONFERENCE? Pariz, 8. febr. (Izv.) Kakor se poroča iz Washingtona, bo vlada Zedinjenih držav v petek odposlala odgovor na povabilo k genovski konferenci. V političnih krogih prevladujte mnenje, da bo vlada vabilo odklonila. ČEŠKI KATOLIŠKI DIJAKI ZA JUGOSLOVANSKE TOVARIŠE. Praga, 8. febr. (Izv.) Osrednje vodstvo katoliških dijakov sc obrača na češkoslovaško javnost s prošnj'o, da priskoči na pomoč jugoslovanskim dijakom, ki študirajo v Pragi in katerim viaoka češka valuta onemogoča, da bi končali svoje študije. Med temi di^ki je tudi precej katoliških slovenskih dijakov, ki so organizirani v društvu »Krek« in ki bi še letos končali svoje študije. REVIZIJA ČEŠKO-POLJSKE POGODBE. Praga, 8. febr. (Izv.) Kurjer Lwowski« povroča, da sta Češkoslovaška in Polfska pripravljeni medsebojno pogodbo temeljito spremeniti. Češkoslovaška bo priznala poljsko vzhodno mejo, kakor je bila svoj' čas določena v Rigi. STAVKA ČEŠKIH RUDARJEV. Praga, 7. febr. (Izv.) Pri pogajanjih med zastopniki rudniških lastnikov in organizacijami rudarjev se je dosegel gotov sporazum radi odstranitve sokolskega konflikta, ki je bil prvi vzrok stavke. Lastniki rudnikov v ostrovskem revirju pa nočejo priznati načela, da naj paritetične komisijo odločajo o bodočih ureditvah mezd in doklad rudarjev. Razen tega se je proti vsakemu pričakovanju pojavila nadalinja diferenca glede delovnega časa, ker zahtevajo lastniki, da se mora v rudarskih obratih do zadnje konsekvence držati 48urni delovni čas. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala v ministrstvu za javna dela. AMERIŠKI POSLANIK NA DUNAJU. Wasbington, 8. febr. (Izv.) Albert Henry Washburn je imenovan za ameriškega poslanika na Dunaju, POMOČ AVSTRIJI. Washington, 8. febr, (Izv.) V senatu je Lodgc predlagal sklep, po katerem na)1 se rok za plačilo obveznosti Avstrije napram Ur.ited Staates Grain Corporation podaljša na 25 let, s pogojem, da enako podaljšajo rok tudi druge države, katerim je Avstri/a dolžna, London, 8. febr. (Izv.) LIoyd George je v angleški poslanski zbornici tekom adresne debate izjavil, da je vlada predlagala, naj se Avstriji proti primernemu zavarovanju dovoli še ostali predujem dveh milijonov funtov šterlingov od vsote 10 milijonov funtov šterlingov, ki jo je angleška poslanska zbornica že odobrila za sanacijo srednje Evrope, ker bi razpad Avstrije lahko ogrožal tudi razpad vse srednje Evrope. Llovd George je pripomnil, da upa, da je tudi Francija pripravljena, dovoliti predujem. UPRAVNO OSOBJE DUNAJA. Dunaj, 8. febr. (Izv.) Dunajska občina ima uslužbenih 50.000 oseb. Od teh jih 26 tisoč službuje pri mestni upravi. i MILIJARDA ZA KIDANJE SNEGA. Dunaj, 8. febr. (Izv.) Kidanje snega je stalo dunajsko občino doslej 400 miljonov kron. Da bodo zvozili ves sneg z ulic, trgov in cest, bo treba še ene miljarde kron. V mestnem proračunu je bilo za kidanje snega določenih 50 miljonov kron. MAŽARSKI ŠOVINIZEM. Bratislava, 8. lebr. (Izv.) Vse mažarske univerie so sklenile da ne bodo nostrilici-rale doktoratov, pridobljenih na jugoslovanskih, češkoslovaških in rumunskih univerzah. SPLOŠNA IN TAJNA VOLIVNA PRAVICA NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 8. febr. (Izv.) Odbor narodne skupščine za volivno pravico se je v poimenskem glasovanju odločil za splošno in tajno volivno pravico. SPALNA BOLEZEN V RUSIJI. Washington, 8. febr. (Izv.) Iz Moskve prihajajo poročila, da )'e v pokrajinah, kjer vlada lakota, izbruhnila spalna bolezen. Umrljivost znaša 70 %. SILNI VIHARJI V ITALIJI. Rim, 8. febr. (Izv.) Iz srednje in severne Italije sc poroča o silnih vihar,'ih, V Trstu razsaja burja s hitrostjo 100 km na uro. SnOD JAVNIH NAMEŠČENCEV V ZAGREBU. Zagreb, 8. februarja. (Izv.) Danes ob 6. zvečer se je vršila skupščina javnih nameščencev, ki zahtevajo v sprejetih resolucijah, da vlada takoj prične z ureditvijo gmotnih razmer javnih nameščencev z ozirom na sklepe, sprejet« v zakonodajnem odboru parlament«. bil slišal od njega kaj vet Toda sedaj vemo samo, v kolikor sem obveščen, da bi bil g. Protič voljan, pristati na izjemno »tališče Hrvatske, da bi v skrajnem slučaju pristal tudi na amputacijo. Nekako v istem smislu je govoril, ako sem si dobro zapomnil, tudi g. Ljuba Jovanovič na kongresu radikalne stranke. G. Protič bi torej dal Hrvatom izjemno stališče, ali za vse druge ima on v svoji togi svoj načrt ustave, v katerem ima, 5e se ne motim, 9 pokrajin. Po Protlčevem načrtu imamo pokrajine, ali do danes že nihče ne ve, kake avtonomije bi on dal tem pokrajinam. To je pri g. Protiču njegova neznana številka, njegov X, to je pri njem terra Incognita. Enako pravo za vse pokrajine! Naš prijatelj Deželič je že rekel v svojem govoru, da mi, ako se da Hrvatom izjemno stališče, to pozdravljamo. Zahtevamo pa isto tudi za Slovenijo in za vse druge pokrajine. In to radi tega, ker s centralistično ustavo niso nezadovoljni samo Hrvatje, ampak tudi Slovenci, muslimani, Bu-njevci, Črnogorci in Makedonci. Radi tega to vprašanje ni samo hrvatsko, ampak je državno, in mogoče je, da se to vprašanje reši na ta način, da se Izseče samo en del iz države in da se pusti, da bodo vsi drugi deli izpostavljeni centralizmu in hegemoniji. (Min. Sv. Pribičevič: >Vi čete hegemoniju, zato to tražitel Vi čete svuda u pokrajinama vladati!«) Nismo taki kakor Vi, gcspod minister. Vi hočete vladati samo z absolutizmom in terorizmom. (Min. Sv. Pribičevič: -sToga ne dobite, to je isključeno!« — Posl. dr. Hohnjec: »Vi niste prorolc, goppod minister!« — Klici: »Pa Vam je rekel g. Protič, da bi se amputiralo!«) V ti stvari nas potrjujejo tudi besede g. Ljube Jovanoviča na radikalnem kongresu, ki je rekel, da bi Srbi, če bi bili šo-veni, morali z obema rokama sprejeti izjemno stanje Hrvatske, ker bi tedaj rta teritoriju izven Hrvatske bili Srbi še mnrgo-brojneiši proti Nesrbom. Vidite torej, da bi bili vsi, ki bi ostali v teritoriju izven Hrvatske, še bolj izpostavljeni centralizmu fn hegemoniji. Taka rešitev bf samo poslabšala stanje in bi povečala nezadovoljnost. Zato je mogoča samo ena rešitev: enako pravo, prav kakor ste Vi, gospod minister, pisali že pred 20 leti, enako pravo za vse pokrajine, za vse avtonomijo. Dr. Kakovec: 26 oblasti jo treba! Sigurno stoji eno in to ul morate Vi gospodje centralisti, dobro zapomniti. (Poslanec dr. Kukovec: >26 oblasti je treba!^) Ako hočete konsolidacijo naše države, morate dati pokrajinam avtonomijo. Kajti čim več avtonomije, tem več zadovoljnosti, tem več državne edinosti. (Klici: >Tako jelc) Cim več centralizma in čim več hegemonije, tem več nezadovoljnosti in tem manj ljubezni, tem manj bratstva, tem manj edinosti. Do vlade, ki je centralistična, ki očito kaže hegemonietične težnje, ne moremo imeti zaupanja in bomo zato glasovali proti. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici. — Govorniku čestitajo.) Seja višjega šolskega sveta dne 7. februar/a. Obravnaval se je načrt zakona za srednje Sole. Pred sejo je ta načrt pretresal odsek, sestavljen iz nekaterih članov višj. šol. sveta, ki ;e sklenil, priporočiti nekatere izpremembe. O odsekovih sklepih je zboru poročal nadzornik W e s t e r. V splošnem j« odsek sklenil sledeče: 1. Ohra- nijo naj se sedanji tipi srednjih šol, namreč humanistična in realna gimnazija in realka in naj sc uveljavijo v vsej kraljevini. Sedanja meščanska šola pa naj dobi značaj samostojne nižje srednje šole z malo maturo. 2. Med srednjo šolo in ministrstvom presvete naj se določi vmesna inštanca. 3. V glavnem prosvetnem svetu naj bodo zastopniki iz vseh delov kraljevine. 4. Ni mogoče razpravljati meritorno o učnih predmetih, ker v zakonskem načrtu ni učnega načrta. Razgovor o 1. točki je trajal 4 in pol ure. G. referent je odsekov »sklep utemeljeval z mnogimi razlogi. Dokazoval je vzgojno moč in kulturni pomen ki je v študiju starih klasičnih ejzikov. Če se vpeljejo novi tipi in se bo dijak začel teh jezikov učiti šele v razredu, ki bo odgovarjal sedanjemu 5. razredu, ni pričakovati, da bi si prisvojil znanja latinščine in grščine. Če bo po novem načrtu nižja srednja šola (brez grščine in latinščine) enotna in se bo višja srednja šola delila v 3 tipe (humanistično in realno gimnazijo in realko), kaj bo potem z malimi mesti, ki vseh treh tipov ne morejo imeti? — Nadzornik dr P o 11 a n e c priporoča naj se sprejme srednja šola, kakršna je v zakonskem načrtu. Moderna pedagogika zahteva, da se otroci v dobi od 10—14 leta ne mučijo s klasičnimi jeziki. Šele ko pridejo leta pubertete, je mogoče spoznati, za kak poklic na, se določi učenec, in gre polem na tisti tip višje srednje šole ki bo zanj primeren. Če se sprejmejo novi tipi srednjih šol, bodo učenci lahko I prestopali iz šol v Srbiji v šole v Sloveniji in bo tudi prišla enotnost v naš jugoslovanski narod. — Za ohranitev dosedanjih tioov srednjih šol je z vso vnemo nastopil ravnatelj dr. Pipenbarherin sta se zanjo izjavila oba zastopnika cerkve. Dr. Pipen-bacber jfe predlagal, naj se ohranijo stari tipi, za poskušnjo pa nai se v enem kraju uvedejo novi tipi. Dr. Poljancu sta pritrje-vaja R i b n i k a r in ravnateljf V o g 1 a r , ki veliko več pričakujeta od novih tipov kakor od starih. Pri glasovanju je dobil odsekov predlog 4 glasove (Wester, Pipen-bacher, dr. Medved, Nadrah), za nove tipe srednjih šol so pa glasovali vsi člani iz učiteljskega stanu, zastopnik zdravstvenega odseka, R i b n i k a r Voglar.dr, Polj a n e c in dr. K a r 1 i n, skupaj 10 glasov. Dr. M a j c e n in dr. M a y e r sta se zdržala glasovanja, zastopnika staršev in kmetijstva pa sla bila odsotna. Po glasovanju je poročevalec Wester pripomnil: »To bodi naša tolažba, da ima v večini slučajev manjšina prav.« Če se uzakonijo novi tipi srednjih šol, bo enotna nižja sredn.a šola skoro gotovo podlaga tudi za učiteljišče, tako da se bo skupno deblo razlaščalo v štiri vrhove. Je pa v zakonskem načrtu tudi paragraf, po katerem sme minister za prosveto dovoliti tudi kak drug lip srednje šole. Ta paragraf bi nas utegnil obvarovali popolnega opustošenja na polju srednjih šol. Drugi odsekov predlog se je sprejel s tem le besedilom: »Srednje šole so v prvi vrsti podre/ene oblastnemu oddelku za prosveto, oziroma delegatu ministrstva za pro. fcveto. — Viš,i šolski svet izreka mnenje in željo, da se za prosvetno upravno ozemlje, kjer bivajo Slovenci, ustanovi samo en oddelek za prosveto ali ena delegacija.« Tudi 3. in 4. odsekov predlog se je sprejel. Na popoldanski seji so se v naglici pregledali posamezni paragrafi zakonskega načrta. Odsotnih jte bilo popoldne v začetku seje 5 članov, pozne.e so odšli še 3 in je ostalo s predsedstvom vred samo 10 članov. Predlagala se je »verskonravna vzgoja«, pa jo je večina odklonila, trdeča, da Stran 2. _ m man »».ivn— » •■•»- urnmm~~+l Avtonomija j za vse pokrajine. (Iz govora posl. Antona Sušnika v narodni skupščini dne 25. jan.) (Dalje.) Tudi Hrvatje so stavili konkretne predloge. Ali tudi narodni klub je izročil svoj ustavni predlog, v katerem je v tretjem členu obseženo, iz katerih pokrajin je država sestavljena. One zahteve so te-le: 1. Srbija sa Makedonijom; 2. Hrvatska, Slavonija i Dalmacija s Medjumurjem, s Istrom i s otocimn; 3. Črna gora; 4. Bosna i Hercegovina; 5. Vojvodina; 6. Slovenija. V II. delu je natančno označena kom-petenčna razdelitev med državno in pokrajinsko skupščino in vlado. To so bile jasne zahteve narodnega kluba. (Min. Sv. Pribičevič: »Čete svuda vladati nad manjinamak) Ne, mi nismo taki kakor ste vi, g. minister! Jaz sem to prečital, da vsakdo ve, kaj je zahteval narodni klub. Dobil sem v roke tudi načrt ustave g. fladiča. V tem načrtu, ki je bil sprejet dne 0. travna 1921, pravi v splošnem oddelku § 2. sledeče: »Državni teritorij nevtralne eeljačke republike Hrvatske obseže svih 8 županija banske Hrvatske.« Dalje govori o notranji ureditvi republike člen 5.: »Odnosaj republike prema Srbiji, Sloveniji, Bosni i Hercegovini. Sa iSrbijom kao s nezavisnom kraljevinom, sa •Slovenijom te sa Bosnom i Hercegovinom kao pravno — sedaj čujte g. dr. Janič — i faktično posve autonomnom hrvafako-srb-ako-muslimanskom narodnopolitičkom je-dinlcom ... seljačka republika uredjuje avoj odnošaj u granicama zajedničkoga medjunardnoga teritorija Srba. Hrvata i Slovenaca na suverenoj konstituanti.... bez majorizacije. (Min. Sv. Pribičevič: »Država če biti onda uredjena posle 100 go-dinak) Vidite torej, gospodje, da so tudi Hrvatje jasno označili svoje stališče. V členu 6. stoji: »Seljačka republika nložiti če se u to, da se Dalmaciji i dalmatinskim Hrvatima dade prilika, da po3ve slobodnim plebiscitom odluča o svojo] sud-bini. (Klici: »To je glupost!«) Nisem jaz napisal tega. Nadalje se tukaj pravi: »Tfo pravo priznaje republika Hrvatska Cmoj gori, Makedoniji, Banatu, Bački i Baranijl.i Kolikor je meni znano in kolikor ču-Jem, je odstopil gospod Radič od tega svojega programa Bamo toliko, v kolikor pri-ataje tudi za Srem, plemensko mešan teri-1orij južno od Save in za Bosno in Hercegovino na plebiscit. (Min. Sv. Pribičevič: >Kako milostivo!«) Sedaj ve tudi g. Majcen, kakšno je bilo stališče Hrvatov do ustave. Ne da se spuščam v kritiko vsega tega, povedal sem samo, kakšne so bile zahteve Hrvatov glede ureditve države. (Poslanec dr. Janič: >Ali Vi pregovarate sa Radi-čem?c) Prav nič še do sedaj, gospod doktor! Hrvatsko-slovensko vpraganje in Srbi. Na srbski strani je najbližji v vprašanju glede notranje ureditve države Slovencem in Hrvatom g. Stojan Protič. Rečem na srbski strani radi tega, ker v resnici ta ustavna borba ni nič drugega, nego borba na eni strani med Srbi in na drugi med Hrvati in Slovenci za to, ali smo vsi enakopravni ali ne. (Medklici.) G. Protič je v svojem govoru zahteval revizijo ustave, sicer pa je bil zelo rezerviran. Zelo rad bi Metamorfoza Belgrada. Spisal Herman Wendel.* Kako je bil stari Belgrad pred svetovno vojno razmetano, sdrno zase čepeče domače mestece, dišeče po dobri slivovkii Drugega Belgrada: turškega Bclgrada pred dvema, tremi generacijami ni poznal nikdo izmed nas: z ozkimi ulicami in molčečimi hišami, z vitkimi minareti in s ponosnimi džamijami, s sanjavimi vodnjaki s cevkami in bučečimi bazari, z zakritimi ženami, ki so plaho brzele preko ulice, in drznimi bašibozuki, ki so barantali pred branjarijo z orožjem za srebrno okovane pištole; v mesecu ramazanu so doneli topovski streli s trdn a ve in prav prijetno ni bilo srbski raji nikdar pri srcu. Polem se je — kakor je to pač pot zgodovine — polumesec na jugoslovanskem nebu bolj in bolj zožil in je bil nekega dne sploh in docela ugasnil. Sedaj se je odluščilo tudi orientalsko belilo od mesta. Valjar — recimo — civilizacije je brezobzirno zravnal romantična turška pokopališča; grobni spomeniki z lepo zavitimi izreki iz korana so prišli kot gradivo v zid za petrolejsko skladišče; ozke ulice so zadihale skozi nepričakovane odprtin« mnogo svežega zraka; hiš« s svojimi od- ' Prevod U spis« »5e!£r*d*r Atifuittafe« v Matu »Di« Glocke«, VIL Utoik it 31. prtimi okni in vrati so postale evropsko zgovorne; minarete so zamenili v silhueti mesta tovarniški dimniki; neka džamija se je izpremenila po čudnem Alahovem sklepu v plinarno, in od vseh džamij je pridržalo nesentimentalno 19. stoletje samo eno službi tistega, o katerem pravi druga sura korana: »Bog je gospod vzhoda in zapada; kamorkoli se le obrnete, tam je oblič.e božje.« Tri leta sem je Belgrad prestolica novim množicam muslimanov in ob časih roolitve se uvrstijo čevlji in usnjate copate iz Mostara, iz Prizrena iz Sarajeva, iz Bitolja, iz Skoplja in od albanske me e pred vhodom v Bajrajktarovo džamijo v Jevrem-ski ulici. V Mihajlovi ulici in v ulici kralja Milana, ob tej dolgi ravni črti po sedlu med vdrtino ob Donavi in Savi, se košalijo ko-nak, banke, trgovine, hoteli kakor v evropskih ljudskih mravljiščih, brez sloga, brez osebne poteze, zgra.eni v naglici z mnogo lišpa in malo okusa. Spodaj v parku med kolod vorom in hotelom Bristolom bi se človek najrajši zjokal nad toliko revščino, zanemarjenostjo, zaprašenostjo in zapušče-nostjo. Na tlaku z njegovimi grbami in luknjami in dolinami in višinami in globinami in premišljenimi volč.imi jamami se dobro izvežbaS za potovanje preko albanskih prepadov. In v večini ulic zahrbtno fini, čevelj visoki prah ob času vročine, ob dežju pa vztrajno, vražje nepremagljivo blato! Da, tako dalat je ž« prišel Belgrad na svoji poti proti zapadu. Poleg tega pa cele ulice s samimi malimi, skromnimi, poševnimi hišicami brez okraska iz dobe kneza Miloša; samo pritličje, kvečjemu še prvo nadslrope. Izumirajoča rokodelstva, kakor popravlja-lec kotlov — kajne? — in opankar so ohranila v tem tako rekoč izginolem svetu še svoj ugled in svoje dostojanstvo. V nizkih, okajenih »kafanah« iz turške dobe se re-šetajo novosti predmestja. Stari, poslavljajoči se Belgrad. Slovo je bridko! Kajti — prostor! — sedaj prihaja novi čas. Dan na dan vlačijo dolge vrste prado-mačih bivolskih vpreg kamenje iz kameno-lomov pri Topčideru, v vsakem kotu kipe odri iz tramov litansko proti nebu, na vseh oglih se po polnoči spotakneš nad apne-nimi jamami in kupi malte. Belgrad zida. Belgrad zida ministrstva, banke, akademije, tovarne, parlament, gledališče, gimnazi-e, knjižnice in kar zraven spada. Belgrad zida v eni sapi, marljivo, smotreno; vsak izmed njegovih 110.000 prebivalcev ima krčevito pred očmi smoter: Veliko mesto! V glavnem mestu Jugoslavije mrgoli 20.000, 30 000 ljudi več nego v pre-stolici Srbije; vsak dan prihaja/o; med vrle deželane je zašla mrzlična želja po zaslužku, po nagrabljenju denar a, po tem, da bi »visoko prišli«; manjka samo še jugoslovanskega Balsaca, ki hi naslikal ta nemirni, kipeči, se raztegajoči Belgrad, poln bodočnosti, na pragu nove dobe. Veliki načrti so razvili v glavah iantau- bi bila protiustavna, ker je verouk fakulta-tiven. Naše mnenje pa je, da bi bila vklfub fakultativnemu verouku vzgoja lahko ver-skonravna, ne da bi se kršila ustava. Sprejel se je pa predlog, naj se sredniešolska mladina vzgaja »moralno«, ker je ta beseda v ustavi. Načrt določuje za srednje iole tudi verouk — seveda fakultaliven — ne daje pa cerkveni oblasti v tem oziru prav nobene besede .Prosvetni minister in minister za vere (lahko oba muslimana) bi po tem načrtu izvrševala škofovske pravice. Zastopnik katehetov je opozoril zbornico na ta nedostatek in predlagal pri dotičnih paragrafih, kar zahteva cerkveni zakonik kot minimum, kot conditio sine qua non, če se hoče na srednjih šolah ohraniti verouk. Po raznih ugovorih so se sprejeli sledeči do-stavki: Glede verskega pouka določuje ministrstvo prosvete število ur; učni načrt sestavi pristojna cerkveua oblast, a uveljaviti se more le, če ga odobri minister za prosveto. Veroučne knjige določuje prosvetni minister, ko jah je odobrila pristojna cerkvena oblast. Veroučitelja nastavi minister prosvete na predlog oddelka (delegata) za prosveto izmed tistih duhovnikov, ki jih pristojna cerkvena oblast pooblasti za pouk. Za veronauk in verske vaje vrši nadzorstvo tudi cerkvena oblasL Upajmo da bo minister za prosveto sprejel vse te dostavke v načrt zakona, ki ga predloži zakonodajni skupščini. Za zasebne srednje šole se je sprejel odsekov predlog, po katerem naj bi se jim podeljevala pravica javnosti kakor do sedaj. Hud boj se je pa vnel pri določbi v načrtu, naj bi te šole smele delati zrelostne izpite samo na državnih srednjih šolah in ne doma, na lastnih zavodih, kakor doslej. Da bi se na ta način obremenile zasebne srednje šole, je priporočal z veliko vnemo ravnatelj Voglar. Zmagal je z glasom predsednika odsekov predlog, naj imajo tudi glede mature svojih učencev zasebne srednje šola iste pravice kakor javne šole. Sprejele so se še razne spremembe zakonskega načrta. Nazadne so se rešile še nekatere druge nujne zadeve. Sc)'e sta se udeležila kot gosta gospoda dr. Skaberne, načelnik oddelka za prosveto in vere, in vladni svetnik dr. B e z j a k. PiniMtlfto« pnvtae. + Dr. Korošec v Som bora. Dr. Korošec je imel v Somboru političen shod, na katerem se je razgovarjal tudi »'"« c-fn-"' ' toskuša. Teb je pa žs; ravno najmanj tam, kjer išče svojih pravic delavec iu uradnik. Misel, ki jo je včeraj sporočil Vaš list glede predujema, se mi zdi o tedanji krizi ob količkaj dobri volji lahko izvedljiva. Pomisliti namreč treba, da bodo vse cene pred Veli-kouočjo šo znatno poskočUe. Kdor je imel n. pr. pred tremi meseci 1000 kron na razpolago za živila, je bolje opravil kot z današnjimi 4000 K. In tako gre venomer naprej Kam bo to dovedlo, ne vem, a gotovo je, da je takojšnja pomoč nujno potrebna. Zal, da tega položaja ne občutijo tako kot mi oni, ki odločujejo o naši usodi, io da mnogi trkamo So vedno zaman. — Veliki snežni namcti ▼ Bosni. Zadnje dneve je po eeli Bosni in Hercegovini zapadel debel sneg. Snežili zameti so ustavili ves železniški promet na vseh progah. Potniški vlaki »o ustavili kar »redi prog in so morali potniki peš nadaljevati pot do bližnjih postaj. Telefonske in brzojavne žice so pretrgane. Edino telefonska zveza Sarajevo—Zagreb še deluje. Škoda, ki so jo povzročili snežili zameti, je neprecenljiva. — Vič. Iz katoliške cerkve je izstopil član viškega Sokola g. Anton Thaler. — Saega je tudi v Zagrebu veliko padlo in ga niso mogli takoj odstraniti. Vsled tega je promet precej oviran in deluje tramvaj samo na posameznih progah. — Žalostna smrt pijanca. . Kočevje. 6. febr. Danes zjutraj je plavalo po Kinži ob mostu mrtvo moško truplo. Ko so je potegnili ven. so spoznali, da jo to čevljar J. Konig ki je izvršil skoro gotovo samomor. Uil je ponoči močno pi an in je v prepiru odsekal ženi eno roko. Polen; je šel v vodo, najbrž vsled slrahu pred kaznijo. — Proračun mesta Prago, izdalki mesta Prage so preračunani za l. 1922 na 302 192.787 čsl. K, dohodki 302, 235.293 čsl. K, tako da oslane 42.511 čsl. K prebitka. Poleg tega so predvideni stroški za vzdrževanje mestnih podielij in zarodov na 344,019.103 čsl. K. Sklenjeno je, da se najame 150 milijonov investicijskega posojila. — Ilajduška nadloga. V južni Srbiji še vedno ni miru in so razbo]niStva, ropi in ubi.ji na dnevnem redu. Te dni so orožniki zvedeli, da se v neki va>i v bližini Lroševca skrivajo hajduki. V vas je takoj odšla orožniška palrula, Ki jo je rodil zaupnik. Hajduki so čakali na pa'ruljo v zasedi in ko se jim je približala sn pričeli slreijali. Ubili so dva orožnika in zaupnika, nakar so pobegnili. Shod SLS v Mariboru. Maribor, 6. februarja. Nocoj se je vršil v Splavarski ulici zelo dobro obiskan shod tukajšnjega vodstva SLS. Shod je otvoril predsednik dr. Les-kovar. Prvi govornik občinski svetnik Krepek ie poročal o zanemarjenem občinskem gospodarstvu s posebnim ozirom na aprovizacijto mesta z najpotrebnejšimi živili. Socialna demokracija, ki je pred volitvami manipulirala z velikoobetajočimi obljubami, ni ničesar storila, ves njen komunalni program /e ostal dosedaj nerešen. Četudi je SLS v manjšini, se dosledno drži svojega programa ter ga po možnosti razmer izpolnuje. Narodni poslanec Franjo 2 e b o t je podal v velikih obrisih sliko o naši gospodarski in državni politiki. Opozoril je na nerazumevanj« belgraiskih krogov za naio ožjo domovino, na koruptne razmere srb-sko-strankarskega režima, na enakopravnost posebno v obdavčenju Slovenije, ki se naravnost izžema, dočim vživa Srbija privilegije. kar povzroča največ nezadovoljnosti med našim ljudstvom. Da je državni proračun falzificiran, to so v seji finačnega odbora dne 1. februarja potrdili tudi sami demokrati: Veljkovič, Šečerov, Milan Pribi-čevič, ki so izjavili, da je proračun »lažen«, nestvor, da ni realen, zato ga treba vrniti ministrstvu v temeljito korekturo. Prave slike proračun že zato ne more podati, ker posamezna ministrstva kljub opetovanim urgencam niso v položaju podati točnih šlevilk. Bolgarija n. pr. je poslala 300.000 ton premoga katerega so v Belgradu pozabili vpisati. Prometni minister niti ni vedel, da ima dva rudnika na razpolago. Skratka v Belgradu nimajo in ne poznajo nobenega pravega gospodarstva. Navajajoč ogromne številke za armado, izjavi govornik, da SLS stoji neomajno na stališču, da treba armado izdalno skrčili. Stojimo pred velikimi dogodki, ki se pripravljajo za čas venčanja kralja; grozi nam celo vojaška diktatura. Naf pride kar noče, SLS bo pripravljena. Delajmo že sedaj za nošteno poliliko, za mirno sožitje za krščanska načela v ljubezni do bližn/ega. Mi hočemo veliko, nrejeno državo Jugoslavijo! (Odobravanje.) Po krajšem pojasnilu prof, Vesen/aka je nato dr. Leskovar s kratkim nagovorom zakl učil zborovanje. • • • S Dr. Kukovec v Maribora. Ob istem času ko je zbor jvala SLS, je tudi minister n. r. dr. Kukovec v gostilni »Maribor« na sestanku obrtnikov »Slovenrkega obrtnega društva« predaval o socialnem zakonu z ozirom na obrtništvo po načrtu zakona o odgoji in zaščiti obrtnega naraščaja. G. minister se čudi, da se še nahajajo samostojni obrtniki v soc. demokratski stranki in v stranki »poklicnih nezadovoljnežev«. Priznava, da med svojimi tovariši v Belgradu za obrtniške težnje v Sloveniji ni našel pravega razumevanja. Kljub temu pa je zagrizen centralist, dasi tako priznava, da je centralizem smrt za obrtništvo v Sloveniji. i Občinska seja v Mariboru. V torek, 7. t. m. zvečer še-le se je končala prva letošnja seja občinskega sveta. Za prvo sejo se je nagromadilo toliko gradiva, da je obč. svel. dr. Jerovšek (SLS) predlagal, naj se seje prekinejo ob 22 uri. Na la način so iz ene seje nastale štiri. Torkova seja je bila vsled odsotuosU večine občinskih svetnikov dolgo časa nesklepčna Po kratkem poročilu župana Drčarja sc je javna seja zaključila, sledila ji je važna tajna seja o personalnih zadevali. i Čudne vesti o roparskem umoru. Po Mariboru krož je. že nekaj dni čudne ve:ti o strašnem roparskem umoru nekega kmelskega dekleta, ki je prejela denar za prodane vele, ža skrila v laseh pod robcem, se dala skozi gozd na povratku domov spremiti po orožniku, katerega je odslovila bližajoč se doinu. Tu pa jo je napadel nek mesarski pomočnik iz Maribora, ki je vedel za denar, in ki je dekletu po izvršenem ropu odrezal glavo ter jo sprav.1 v nahrbtnik. Dobil ga je pa oni orožnik, ki je dekle preje spremljal in sicer kur se mu je zdel sumljiv na vprašanje če ni slišal oJ tam, odkoder je priše', krik. Eni pravijo, da se je lo zg.dilo v bi žini Št. Ilja, drugi zopet, da se je zgodilo pri Limbuiu. Za danes biležimo to vest z vso rezervo. tero se Iz ekonomskih razlogov ne izplača vpro-gali tovornih vozov. Večkrat potrebujejo osamljeni gospodarji tudi zdravnika ali ilviiiozdravuika in to ludi ponoči in avadno »brtocl Kako pa to doui-či, ako nimamo priuuruega voza? V največ slučajih bi zamogli drugo plačati s fijakerjem, toda prepozno došlega zdravnika. Vprašamo še, ali je to koristuo in v prid kmetu, aar tisti, ki služijo seduujemu režimu, tako radi v zabavo javnosti trdijo? Tudi in vek na bieikle je uaravnoet nemoralen, ako -c vprašamo, kdo »e dandanes poslužuje bicikla. - Delavec iu uradnik, kateri mor« radi draginje m uedostatka stanovanj v meslih, stanovali daleč od lovru in pisuru, ler jim je to prevozno srodslvo tako rekoč polrebuo kot tistemu gospodu, kaleri je la davek izumil, vsakdanja hrana, Katera pa gotovo ne obstoja v oblicah krompirja kot ona od kmeta davkoplačevalca za koleaeij in delavca davkoplačevalca za kolol BORZA. Zagreb, 8. februuija. (Izv.) Devize: Pešta 47.25—41.„0, Berlin lol.uO—152, Italija 14.45 do 14.U), London 1322, Newyork 31)0—307, Pariz 25.00 do 26, Pruga 577, Dunaj 3.70—3.80, Curih 60.25, Napoleoni 1100. — Valute: lir«. 14.40, dolar B02 do 302...0. Belgrad, 8. febr. Valute. Dolarji 7425, marke 38.25, ieji 50, ievi 49, uaooleondori 275. Devize: London 3.0, Pariz 035, 2eueva 1480, Praga 145, Dunaj 0.90, Berlin 37.75, Milan 810, Budimpešta 11.75. Curih, 8. februurja. (Izv.) Devize: Pešta 0-80, Biriin 2.57K, Italija 24.32'a, London 22.25, Newyurk 512, Pariz 43.4-3, Praga 9.70, Dunaj 0.17, Zagreb l.Go, Varšava 0.15, lloll 191, Brussel 41.50, Madrid 79.50. - /„iuie: nem. av-tr. krona 0.08. Praga, 8. febr. Dunaj 0 55, Berlin 25.90, Rim 251, avslr. krone 0.j5. italijanske I i rt 248, Budimpešta 7.87. Pariz 445, London 228, Newyork 52.12, Curih 1028. Dunaj 8. februarja. (Izv.) Devize: PeSta 12.-10, Berlin 40.75, Pulija 385.00, London 853.00, Newyork 0150.00, Pr.riz 685.00, Praga 153.50 Curih 1580.00, Zagreb 26X0, Varšava 249.00,' lio-landija 3010.00. Berlin, 8. febr. Uunaj 0.43, BudimpeSta 30.48, Italija 954, Pra-a 3713.10, Pariz 1093.30, London 800.00, Ne\vyork 198.80, Curih 3888.60 U Vprašanje našega zunanjega posojila. »Jugoslovanski Lloydt poroča, da je prispel dne 5. t. m. v Brdgrad zastopnik banke Bolton in Pompenija v Londonu, g. Bollon v zadevi zaključilve zadnjih formalnosti najetja |>osoliia ua Angleškem. Z istim bančnim konzorcijem je sklenila^ cetinjska vlada leta 1C09. posojilo v zuesku 250.000 funtov šter-lingov po 5;-j %. g .Nova bolgarska velebanka. Bolgarska narodna banka in Zeniljeradnička banka sta osnovale novo veliko banko s kapitalom od 75 milijonov levov. g Dohodki tobaka leta 1920-21. V proračunskem letu 1920-21 je znašal dohodek tobaka milijonov dinarjev. g Cene iitu na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so bile v prvih dneh februarja cene žilu sledeče: pšenica 290—roo čsl. kron, ječmen 225—240 čil. kron, knruza La Plala 250-270 čsl. kron, moravski oves 250—205 čsl. kron, krufna moka 400—423 Čsl. kron. pšenična moka (št. 0) 500—520 čsl. kron. krompir 135-1-15 čsl. kron. g Naša industrija tanlna. V letu 1921. smo 1 ".voziII iz naše države za 15 milijonov dinurjev lanina. g Trgovina med Poljsko In Ukrajino. Nad Zbrvč-m je pričela živahna trgovina med Ukrajino in vzhodno Galicilo. Ukrajinske sovjetsko ob-lasti so osnovale posebno postajo za trgovino. V kratkem pride v Varšavo ruski poslanik Knrnl-an, da konferira v tej smeri s poljskim zunanjim uii-nislrom Skirmontom. R Angleška zunanja trgovina. V decembru 1921 jp izvozila Angleška za 68,570.000 funtov šter-lingov blaga, uvozila pa za 370.000 funtov ŽVr-lingov blaga Uvoz je bil večii kot izvoz za 16 milijonov 740.000 funtov šlerliugov. g Prii-ri rolesemenj za vz^od se vrH v Lvovu med 5. in 19. srplrnihrom 1922. p ltalljan«ko bnlAvtomobile, bieikle, lija-kareke vozove in druga vozila je glasom deleg. fin. itd. do 15. ftbruarja pismeno pri-javiti.« (Vsak kmet v Jugoslaviji bo torej letos moral imeti kontorislinjo.) >Za vsako vozilo se mora vložiti posebuo, po predpisih itd. kolkovano vlogo.« (Papir je pač si.uo poceni, stari Amts-schimmel se je pa pri nas začel izredno rediti.) »Kolkoviua znaša pri avtomobilih 20 din. in pri biciklih 5 din. Kdor ne bi itd.... bode kaznovan . . . itd.« Ker se pri nas na deželi vse zelo zanima za stvar, prosimo pristojno oblast pojasnila: 1. Kaj je naznaniti pod tijukarskimi vozovi? Ali samo ostbui vozovi fijakerjev ali vsi osebni vozovi brez izjeme, ludi takozvani kuietski ko-•etteljni na peresih? 2. Kaj je ruzumet! pod >druga vozila«? Tudi ročni vozički in pa morebiti ludi še celo samo-koluice (šajlrge) ali pa samo vprežui tovorni vozovi za konjsko aU govejo vprego? 3. Koliko »e plača kolkovlue za vozove, in to: a) za fijakerske vozove ta izvrševanje fijakerske obrti? b) za druge osebne vozove v mestu iu na deželi; c) za vprežne vozove za prevažanje pridelkov itd. sploh za tovorne vozove? d) za ročue vozičke? Opravičen bi bil davek samo na avtomobile ln tako oecbne vozove, ki se ujiorabljajo Izključno z« luksut v meslih. Vai drugi lovorul vozovi v mestih iu na deielih, na deželi pa tudi vsi takozvani lahki vozički, ieprav to na peresih, bi pa moraii bili davka prosil, kajU vsak krnel ima koleselj, to p« ue radi tega, da ie vozi za zabavo, ampak radi tega, da vozi v mesto mleko itd. in dom«« k a Ml* raza* aaku^ijut« blago, u U- lj Nova založba. Seja načelstva Nove za-l^žbe se vrši danes, 9. februarja, ob 19. uri r tajnikovih pr štorih in ne ob 17. uri, kakor te je pomotoma javilo. Ij Krakovo-Trnovo. Prosveta ima jutri v petek ob pol 8. uri zvečer r Kolezijski ulici štev. 1 redno predavanje. lj Štirimestni tečaj italijanske konverzarij« se prične d a n e s zvečer ob 7. uri v poslopju moškega učiteljišča (llesljeva cesta), I. nadstr. — Francoščina vsak torek lslotam od 7. do ure zvečer. Vpisovanje jiri šolski slugi ali zvečer pred poukom. Tudi začetniki se lahko vpišejo vsak dan in uvrščajo v skupine začetnikov. (k) Ij Za slepce, tiospod župan dr. Ljudevit PeriS je povodom svoje poroke daroval Podpornemu drušlvu slepih v Ljubljani, \Volfova ulica 12 znesek 21100 K, zakar se najprisrčnejo zahvaljujemo. — Odbor. Ij Zdravstveni likaz. V Ljubljani je od 29. jan. do 4. febr. umrlo 32 oseb, 13 moških in 19 Ženskih, med letni je bilo 14 tujcev. Umrli so: 7 na jeliki, 3 na pljučnici, 2 vsled življenjske slabosti, 2 na otroški vročici, 3 vsled zastrupljen.;* rane, 2 vsled srčne hibe, 2 na raku, 2 vslod drugih naravnih smrtnih vzrokov. Rodilo se je 20 moških in 16 ženskih, skupaj 36 otrok Od nalezljivih bolezni sta bila p-i avljena po dva slučaja vročice In škrlalice ln 1 slučaj ošpic. pr Diskusijskl večer Marija Kngo'* se rrSl danes ob 8. zvečer v veliki dvorani" Mestnega doma. Dvorana bo zakurjena. pr Orkestralno drušivo Glasbene Matico nastopi j>o daljšem odmoru v ponedeljek 13. t. m. s svojim IV. sinfoniČnim koncertom. Po Čajkov-sklju, Beethovnu in Lisztu si je izbralo to pot drušivo veliko fantastično sinfonijo Hektorja Perli-oza, grandijozno delo za veliki orkester, ki j« vsled svoje elementarne silo, s katero deluje na poslušalca, »lalno na |>rogrnmu svetovnih sinfo-ničnih koncertov. Slnfonljn potrebuje velik aparat (dve harfi ali hnifo in klavir, šHri fagote, štiri pavke itd.); Berlioz sam predpisuje v godalih najmanj po 15 prvih in drugih vijolln, 10 viol. 11 čel ta 9 kontrabasov. Kj« dobiti tako impounten or- kester? Orkestralno društvo se ni strašilo stro-Skov in je zbralo v svojem orkestru za to ainfo-nijo 82 godbenikov orkester, s kakršnim se morejo ponašati le največja mesta. O delu samem prinašamo posebno razlaga Sinfonijo je študiralo orkestralno društvo od početka letošnje sezije in jo bo sodili po glavnih skušnjah prineslo v popolni •bliki kakor se le redko čuje. Od občinstva pričakujemo, da bo znalo ceniti neumoren trud in požrtvovalnost društva in napolnilo Unionsko dvorano na dan koncerta do zadnjega kotička. (k) pr Udruienje gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana, je sklical v nedeljo dne 5. februarja t. 1. v opernem gledališču protestni sestanek. Po nad enourni ostri in stvarni debati, katere se j« udeležilo mnogo članov, predlagala se je in soglasno sprejela sledeča resolucija: Članstvo Udru-ženja gledaliških igralcev v Ljubljani, zbrano na sestanku dne 5. febr. 1922 najodločneje protestira proti nameri zmanjšanja budgeta Narodnemu gledališču v Ljubljani. 1. Zavedajoč se svojih dolžnosti apeliramo na vse merodajne faktorje, kulturne in politične organizacije ter vso slovensko javnost, da store vse potrebno, da se ta namera prepreči, ker bi bil vsled toga obstoj in napredek slovenske gledališke umotnosti resno ogrožen. 2. Da se nemudoma izvedeta odloka 600001/21 in «0000/22 ministrstva prosvete o regulaciji joklad članstvu Narodnega gledališča. 3. članstvo Narodnega gledališfa v Ljubljani nikakor noče in ne more trpeti pomanjkanja in bede, povzročene vsled slabega gospodarstva uprave Narodnega gledališča v Ljubljani. Orlovski vestnik. »Mladost< St. 8 je v tisku. Po 12. febr. jo aačnemo razpošiljati. Da jo ne damo natisniti pre- j malo ali preveč, naj odseki takoj urede narocbo. I Ureani občni zbor ljubljanskega okroija se | vrši v ponedeljek 13. februarja ne v dvorani, tem-več v spodnjih prostorih Rokodelskega doma pri Petrrlinu. — Odbor. (k) Okroinieo Pripr. odbora za Brno 1922 z novimi, zelo ugodnimi podatki dobe vsi odseki tn j krožki, ter vodstva vseh katoliških organizacij do 15. febr. Vsi podatki in eene so določene na podlagi zadnjih vesti iz Brna ter informacij pri že- 1 lezniei L dr. uradih. Zlasti opozarjamo, da velja telotna vsota 1200 jugosl. kron, ne na ona (okrog 3000 jugosl. kron), ki so jo razglasili okrožni refe-■ni'M—n1 ............i[ggr»ii»in)num«ii um i in.....um invjtcfrnf^rrsi renti na podlapl prvotnega proračuna, za katerega še nismo imeli natančnejših informacij. Ta okrožnica izide tudi v 2. štev. Mladosti. II. slovanski orlovski tabor (Brno avgusta 1922) je tadobil nov sijaj in še večji pomen. Dne 15. januarja t. L je sklenil zbor delegatov Mednarodne unije katol. telovadcev v Parizu, da se bodo vrlile mednarodne tekme katol telovadcev za leto 1922 v Brnu (ne pa v Rimu, kakor je bilo določeno že leta 1920. v Metzu). Zagotovljena je udeležba 150 telovadcev, dveh škofov in 1 generala Iz Francije. Izvzemši Nemčijo ln Mažarsko bodo zastopani vsi evropski narodi in zelo številno odposlanstvo čeških in slovaških katol. Sokolov iz Amerike. V Brnu bo najmogočnejša katoliška manifestacija leta 1922. Orel Krakovo-Trnovo. V soboto ob pol 8. uri fantovski večer. — Danes v četrtek redna telovadba za vse člane. Izredni ibor delegatov J. 0. Z. Dne 12. mar-ea se bo vršil izredni zbor delegatov J. O. Z., kar tem potom objavljamo vsem bratskim okrožjem in odsekom. Dnevni red: 1. Volitev preglednikov. 2. Sprememba poslovnika. 3. Določitev članarine. 4. Organizacijske zadeve. 5. Slučajnosti. Z ozirom na prodvidene važne odločitve je v interesu vseh odsekov, da se dajo na tem zboru zastopati. — Predsedstvo J. O. Z. Turlstika in snort. SmnkaSka tekma v Bohinju, ki ee vrši v nedeljo 12. t. m. se bo vozila za prvenstvo Slovenije. Teren v Bohinju je prvovrsten. Daljava bo znašala 7 km. Razpis, objavljen v Športu, se spremeni v toliko, da tekmujejo kot juniorji vsi oni, ki do sedaj še niso tekmovali v smuških tekmah, ostali Ea tekmujejo kot seniorji. Prijave je nasloviti na portno Zvezo ali Zimsko-sportni odsek Bohinj. Sankaška tekma za prvenstvo Jugoslavije, ki se je morala vsled izostajanja hrvatskih in srbskih športnikov v nedeljo 5. L m. odpovedati, se preloži na nedeljo 19. t m. ter se vrši istočasno s smuško skakalno tekmo v Bohinju. Propagandno smuško tekmo priredi Športna Zveza v prihodnjih dneh v Ljubljani. Tekmovalo se bo v »Vojaškem patruljnem teku na smučeh« na daljavo 3 km preko Rožnika. Ker so vse nedelje zasedene s smučkimi tekmami v Bohinju, se bo vršila tekma med t' n popoldne. (Trajanje največ 1H ure.) Vsi on., Id bi se hoteli ude- ležiti tekme, naj so prijavijo v svrho sestave programa Športni Zvezi, Narodni dom. IV. smučarski Izlet letošnjega smučarskega tečaja se bo vršil v nedeljo dne 12. t. m., in sicer v Bohinj. Odhod j. večernim sobotnim vlakom ali nedeljskim jutranjim vlakom. Nadaljna pojasnila v nedeljo dopoldne po prihodu jutranjega nedeljskega vlaka v hotelu >Markež<. Poneverbo na ljubljanski pošti. Ljubljana, dne 8. februarja 1922. Točno ob yK 9. je pričel staviti prvi državni {»ravdnik Domenico sodnemu dvoru svoje pred-oge. V svojem govoru, katerega je govoril do Ji 10, je poudarjal, da je ta razprava nrvo bliskanje v ofenzivi javnosti proti pojavom korupcije v poštni upravi Razprave ne zasleduje samo naša domača javnost, marveč tudi tisti naši ubožci v ameriških rudokopih, kamnolomih, tvornicah in po farmah, kateri so pošiljali dolarje svojim bednim svojcem, a so ga obtoženci pognali skozi svoja grla ln za — ženske. Pograjal je in zahteval dis-eipliniranje tistih nadzorovalnih organov, ki so so tako kontrolirali, da so se mogli dolarji krasti. Končno je opozoril, da tisti, ki so mislili, da jo poštna direkcija krila dolarske prince, niso prišli na svoj račun, ker je razprava dokazalo, da poštna direkcija ni bila udeležena pri dolarjih ali znamkah, ali da bi bila poskušala potlačiti razpravo. Zahteval je, naj se vsi obtoženci kaznujejo in da naj se spis odstopi poštni direkciji, da bo disciplinarno nastopila proti tistim, o katerih se je med razpravo ugotovilo, da so grešili proti redu na pošti. Dr. Svigelj je v tričetrturnem govoru poudarjal, da je poštna uprava v Sloveniji takorekoč velik svetilnik v Jugoslaviji. Če so se pojavile ne-rednosti, jo je povzročila povojna nemorala. Na pošti je bilo, kakor na kaki narodni veselici, na kateri se jc iz šaljive pošte razvil srečolo/ na dolarje. Dr. Tekavčič je poudarjal, da je bila kontrola silno slaba. Če bi so bilo strožje kontroliralo, bi kuge v elcspediciji ne bilo. Dr. Krivic je v svojem govoru zahteval, naj se Alrezin oprosti, ker je preklical svoje priznanje, dokazalo se mu pa tudi ni nič. — Dr. Puc je grajal, ker je trajal proces tako dolgo časa; njegov klijent Favetti bi bil lahko že v prvih 14 dneh sojen. Dr. Kokalj je ro-kel: Pijača je bila tisti demon, ki je spravil Pro-sena na zatožno klop. Demon pijače je vplival ta- ko na njega, da pač ne more biti kazensko odgovoren za to, kar je storil v popolni dušni zmedenosti. Dr. Fettich je poudarjal, da kar tiče priznanj na policiji, jih on zelo skeptično presoja. Dr. Ivo Tavčar in dr. Jelene sta zahtevala oprostitev šake in Kapotcn, ker razprava ni dokaza.a, da bi bila kaj zagrešila. Po kratki repliki prvega državnega pravdnika Domenica in repliki dr. Švi-glja in dr. Puca se je razprava ob 1. uri 7 minut zaključila. Sodni dvor se je posvetoval o sodbi do K15, ko je razglasil predsednik svetnik dr. Skaberne sodbo, pokateri so krivi Banovec, Jean in Alrezin hudodelstvo tatvine po §§ 171, 173 in 174 11 a, Favetti hudodelstva tatvine po §§ 171, 173 in 174, Prosen po §§ 171 in 173; klampfer pa po §§ 171 in 173 prestopka tatvine in so se obsodili po § 178 k. z. Banovec in Jean na 15 mesecev težke ječe, Alrezin na 17 meseccv težke ječe, Favetti na 4 mesece težke ječe, Prosen na 5 mesecev težke ječe in Klampfer no 4 mesece strogega zaporo. .Soka, Ropotee in Hribar so so oprostili od obtožbe. Odškodninski zahtevki so se zavrnili na pot civilne pravde. Prvi državni pravdnik Domenico je glede na oprostitev Šake, Rapotca in Hribarja prijavil ničnostno pritožbo. Meteoroiogično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vtš. (Jas OJmBO- vnua Ha ioni »te i T mm i'uriiio-meter v 0 f.iiirou. .liiorencn v 0 .No bo, > etruv 1'aonvinu v mm 7. 2. 21 h 737-5 - 86 C-7 obl. 8. 2. 7 h 738-4 - 85 0-8 obl.g vzh. — 8. 2 14 h 7401 _ 5-2 0-7 sneg Zelo prijetno deluje pri drgnenju hrbta, rok, nog iu celega telesa, kot kostne! i k um za negovanje kože zob in ust, lekarn. Feller-ja prijetno dišeči »Elsafluid<. Je mnogo močnejši in boljši kot Franc, žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojn stekl. ali 1 špecij. stekl. z ovitkom in poštn. pošlje za 48 K: Eugen V. Feller, Stubica donja, Klsatrg 134, Hrv. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 3 Din.) BATERIJE ZA JSBPNB SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTOGRASKI ATELIJE: Grabieo Fianjo, Miklošičeva cesta it. 8. KLEPARJI: Kom T., Poljanska eeeta štev. 8. Bemigar & Smerkol, Florijanika uL 13. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA ta pis. stroje: Bar Pran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. ;, PARNA PEKARNA: 7«aa Sehreja nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STOBOJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5 SOBNO SLIKARSTVO: Suraa Martin, Mestni trg štev. 12. ženitna ponudba. zunanjosti, poštenega vedenja in pri dobri obrti, se želi seznaniti v svrho zenitve z gospodično staro 20—38 let, pošteno, katera ima kako majhno posestvo ali vsaj primerno premoženja, najraje iz celjske ali dolenjake okolice; lahko tudi vdova "brez otrok. Pisma, katerim naj se priloži »lika, je nasloviti pod »Zgodnja pomlad« poštno ležeča Ljubno v Savinjski dolini. — Tajnost zajamčena. 472 KONTORISTINJA 'Set nemške korespondence, strojepisja in stenografije, kakor tudi drugih pisarniških del, se sprejme v veletrgovini v Ljabliani za takojšen nastop. Ponudbe z mr.vedbo dosedanje službe in zahteve piače je nasloviti na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »Stalno mesto 473«. Dve stanovanji na deželi o'j železniški postaji proti nagradi za >ati. Ponudbe pod: »TAKOJ S20« na upravništvo »SLOVENCA«._ m mL I K »ml in Heleno Beli? Javljala v svojem kakor v imenu svojih sinov tužno vest, da je (jj njih ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodična Pavla Belič učiteljica dne 7. febniarja ob 8. url zvečer jI B" ; po kratki mučni bolezni, pre- A videna s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predTage rajnke bo v četrtek, dne 9. t. m. ob 4. uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi pri Sv. Petru. Ljubljana, dne 9. febniarja 1922. ŽALUJOČI OSTALI. 4C3 Jidaja kooaordj jSIovmmc SPRDICIJSKA PODJETJA: Raniingcr R., Ceata na juž. železnico 7—9. TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuehs, Ljubljana, Mirje št. 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikuš L, Mectni trg 15. TRGOV. Z 2EI.EZN1NO IN CEMENTOM Erjavac & Turk pri »zlati lopati«, Valva zorjev trg štev. 7. Snšnik Alojzij, Zaloška aesta štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar l»an, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in ločno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlar Josip, Dunajska cesla štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin. Sv. Petra costa 17. Krepak VAJENEC £Sh s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Istotam« ^g^g l^okrog p^ Cenj. ponudbe na upravništvo »Slovenca* pod štov. 396. J/fjfij Ifljp samec, ki mu je Ljubljana I\Uwl«J#9X dobro znana in je bil v taki službi že dalj časa zaposlen, se sprejme pri tvrdki BOLAFFIO & SINOVA, LJUBLJANA. 474 Pisarniško moč, zaposleno v trgovini s pohištvom, iščem. Služba zaupna, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Pohištvo 365«. DIONIČARSKO DRUŠTVO UZAGREBU PRE RADO VIC EVA 2 t i— RAFINIRANI BIJELI Županstvo občine Raka pri Krškem išče občinskega tajnika ki bi bil obenem tudi JSJT- 0R..ANIST. Letna plača v denarju 20.000 K in v biri 15.000 K ter prosto stanovanje. Vzame se tudi samo obč. tajnika z mesečno plačo 1050 K, s postranskimi zaslužki Ln prostim stanovanjsm v občinski hiši. Nastop službe s 1. event. 15. marcem. Ponudbe je vlagati pri županstvu Raka do 22. fobruarja 1922. iščo mirna stranica za takoj, oziroma za 15. februar. Po možnosti z električno raz-svelliavo in posebnim vhodom v sredini mesta. Ponudbe pod: »Meblovani sobir na anoneno družbo Aloma Company v Ljubljani, Kongresni trg št. 3. 471 ; skladiščnike m skladiščne uradni j ke elektro-tehniške stroke, dobre i poznavalce blaga, išče večje industrijsko podjetje z takojšnjim nastopom. Pismene ponudbe na Inter-e-klam d. d. Zagreb, Ilica 21, Jur-jevska 31, pod šifro »ELEKTROTEHNIKA 1I-C-6«. 437 Za moje skladišče Mestre (Venccija) iščem zanesljivega delavca, I' ki zna dobro t lesom manipulirati. Stanovanje Ima v hiši, žena bi snažila pisarne. I Istotam se sprejme tudi takoj bilanciranja I zmožen {(pjjggunrjjg ^ tekstilni Plačo po d^ 5VIH GRADACIJA PLINSKO ffiffil STROJNA 8 CILI>mERS&A — ULJA - TOVOTNAMAST uznajjeftinije DNEVNE CIJENE SA SICLADIŠTA ZAGREB INT.TEIEFON: 23 "88 KJSlO vv:cv?3Spt.W/!CEVA2 Veliko posestvo z obsežnimi prvovrstnimi vinogradi, v najlepšem in prometnem kraju Slovenskih goric, naprodaj. Naslov •a pojasnila daje upravnišlvo pod št. 413. Lepa darila za vsako priliko! Zlatnina, srebrnina, namizna oprava in budilke, po nizkih cenah, kakor je bila zaloga brez carine prevzeta od go>p. Krepelka (Meiietz). los. šelovin-ČBdeo. Mesloi tro 13. Drva: celo-letna dobava v letu 1922. se kupi vsako množino. Obvezne ponudbe do 18. febr. 1922 z navedbo dobavnega časa je poslati do 12. febr. 1922 na: »Poštni predal 151«, glov-na pošta Ljubljana. 404 IHS- IMF- Proda se več sob TRDE OPRAVE po konkurenčni ceni. Strojno mizarstvo M. GOGALA, Bled. 422 Industrijsko podjetje v Ljubljani kupi dobro ohranjen If j2 cilindrski) m 50 do 80 HP, Istomerni tok, 110 V, stoječ, evenluelno hidi z akumulatorsko baterijo, kompleten z vsemi prftikllnaml. Groški motor ima prednost. Blagohotne ponudbe z natančnim opisom motorja iu vse naprave pritiklin in letnice postavitve ter cene vpoštevši stroške de-monlaže na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »DIESELOV MOTOR 468«. PRODAM PRODAM radi spremembe v obralu rabljene, dobro ohranjene: 1 polnojarmenik za iavoleite (Spaligaiier) 1 gladilnik šiirikralen (Vierfache Hobelmaschine) 1 giaciilnik (Dickfenhobelmaschine) 1 elektroreguiator System Kehl 1 benzin - lokomobilo 10 PS 1 landauer. Vprašanja na: Tovarna zabojev in lesenih jermenic FELIKS STARE, Radomlje, Slovenija. »to restavraterja ki ima obenem vršili posle RAVNATELJA, razpisuje GRAND HOTEL UNION V LJUBLJANI. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb, z referencami je naslovili na upravni svet hoiela »UNION« v Ljubljani. lev les prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J. POGAČNIK, Ljufefjana, Dalmatinova uiica št. 1,1. POSREDOVALCI SE DOBRO PLAČAJO! d. d. d LJISD1JHHI iiiifl zi premof prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šenijaoški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čekoslovaški m angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Prometni zavod n premog 1 i ? LitMini, luska e!. 19 Naslov: Kočevju, nogo A. KAJFE2, KOlEVJR lovoru. Ponudbe' 450 Odgovorni uradnik Miluuil Muikvr« v LJubljani ^ugoglovaului UtkAfM x i^i^ljanL