Leto: V.
Maribor, sreda 16. januarja 1924.
Številka: 13.
Politika laži in omarnd.
Maribor, 15. Januarja,
Če se večkrat bavimo z Radičem', ni temu krivo to, ker polagamo veliko važnost na njegove akcije, temveč imamo pri tem posebno tendenco. Največ j a o-Vira državne konsolidacije je negativizem, ki pušča v nemar žiVljepske mte-rcso naroda in države. Treba je, da neprestano opozarjamo na pozitivno stran političnega dela. Tudi če nismo zadovoljni, tudi če uspehi ne poplačam dela in truda, nikdar ne kaže odstopiti od načela, da se je treba za našo stvar boriti. V boju pa moramo dobro prcvdan-ti taktične in strategiene momente; moramo promatrati stvar hladno in objektivno ter v naprej preračunati izid, v kolikor je to mogoče. V Radiču m v ta-kozvani hrvatski politiki, s katero se Veže tudi politika slovenskih klerikalcev, vidimo eklatanten! tip negativizma. To ' je borba tjavendaii, brez sigurne taktike, brez pravega cilja, borba, ki se nič ne ozira, kakšne pozicije je zavzel nasprotnik. Zadnja leta so menda dokazala jasno vsak dvom, da je taktika Radičeve stranke popolnoma zgrešena in da ne bo prinesla Irrvatskim interesom' nobenih koristi. Radič je dal že nešteto izjav, a vsaka njegova izjava je v protislovju z drugo. Nikjer nobene programatične jasnosti, nikjer jasne linije. Ce se zasebno razgovarjamo s Hrvati, ki imajo vpogled V politično življenje in! ki zagovarjajo motno ideologijo Hrvatskega bloka, nas prepričujejo, da v stvari rfe gre za nič drugega kakor za ohranitev prejšnje brvatske SaT&ouprave, da pa je tudi Radič za skupno državo in za monarhijo. Pri tem nas opozarjajo na nekatere Radi-kve izjave v tem! smislu, d asi jim mi Postrežemo z izjavama, ki govore baš Un.sprotno. »Obzor« se v svojih uvodnikih neprostano trudi dokazati, da so Hrvatje za državo ih’ da j® mogoč pozitiven! sporazum', če ae le izvede revizija ustave.
Radič je te dni objavil v »Slobodnem domu« izjavo, ki ž nj0 zatrjuje, da bi bil tekom enega meseca dosežen' sporazum, Se hi se g. Davidovič pogajal ž njim-' Ob istem času pa je dal dopisniku milanskega »Secola« interview, kjer grozi z revolucijo in pravi, da mu gre za ustanovitev nevtralne brvatske republike, ki bo Italiji boljši sosed nego jugoslovanska država!
Poznamo Radičevo dobrikanje odi mi našim politikom, ki' čutijo vso pezo br vatskega negativizma in' iščejo »modus Vivendi«, postavljajoč državni interes Wad vse drugo. Poznamo optimiste, ki ne morejo verjeti, da bi Radič hotel izigrati najvitalnejše državne interese. Toda prav tako poznamo Radičevo delovanje med vojno In po preobratu; ve-da ga je zaradi protidržavnega ro-'hrerija vtaknila v ječo ona vlada, v ka-je sedel ha pr. g. Trnmbič. Pozna-^o njegove zveze z Madžari m Italija-
spominjamo se vsebine njegovih memorandumov. nismo pozabili, kaj je
x°vorji na zborovanjih po svoji zmagi ■J®* marca 1933. Res je, da je podpiral "torkov protokol, toda z enako neiskre-^°stjo, kot sta ga podpisala gg. Gjuri-°ič in Janjič. Vso je bilo samo Izigravali6. slepomišenje, vse samo hinavstvo ih zahrbtnost.
Ce danes Radič izjavlja, d® bi bil za ^Poraznim * Davidovičetn, obenem pa v »Secolu« grozi z revolucijo in proglaša
svoj cilj samostojno hrvaško državo, kako bi pač bilo mogoče, da bi hhjgli politiki Davi dovšdeveg a kova ^zeti resno7 Kako bi bilo mogočo, da bi 60 kateri odgavpign. arbaki politik ekg->
Sestanek
-Mussolini?
Mussolini se hoče pred fašisti postaviti,
Bccgirad, 15. januarja. Sestanek med Bašičem ih Mussolinijem v fervrho podpisa reškega sporazuma se vrši, kakor doznava Vaš poročevalec, koncem januarja v Benetkah. Če pa g. Pašič iz kakršnegakoli vzroka v tem času ne bi mogel zapustiti Beograda, bo s po razu ih podpiaah v, Rimu, kamor bo Vi ta nameri
GLAS RIMSKE »TRIBUNE« O REŠ.
KEM SPORAZUMU.	j
Rim, 14. januarja. »Tribuna« demoh« tira pretirane vesti inozemskih listov« odpotoval minister zunanjih1 zadev dr. reški pogodbi, katere podrobnosti so ša Ninčic. V Rirain se bo namreč vršila dne: zavite v terno. Zlasti povdarja neresni«. 28. januarja velika fašlstovska slav- uost vesti, da je Reka oddana za 50 let nost, na kateri bo Mussolini govoril o' Y najemi Kar se tiče zveze med Italij« političnem položaju in bi o tej priliki, In Jugoslavijo, je znano zgolj to, da s« tudi rad poročal o uspehu v roškem v- • Pripravlja, nekaka pogodba o nevtralno« prašanju ter predložil gotova dejstva ^ti za slučaj, da bi katera tretja država!
.liS&vS '.»tv IJli
podpisano pogodbo.
Italijanska zadovoljnost zreškim sporazumom.
Rim’, 15. januarja. V vladi blizu sto- skušal pri Aix de Denisu kolikor niogo-ječih krogih jo opažati veliko za- če razčistiti reško vprašanje. Izjavil je dovoljstvo s sporazumom, doseženimi nadalje, da se jo Italija že od vsega za-med Italijo in Jugoslavijo. Grof Sforza, četka zavedala, da ji bo mogoče igrati ki je kot takratni zunanji minister prvi vlogo velesile samo takrat, če bo v naj-začel reševati reško vprašanje, je po- ožjih odnosa,jih z nasledstvenimi drža-dal poročevalcem! turinsbih listov slede- vami. na teritoriju Avstroogrske. Pov-čo izjavo: kdor pozna vse težkoče, s daril je h koncu tudi velike zasluge katerimi se je bilo treba boriti pri češkoslovaškega zunanjega ministra dr. reševanju tega vprašanja, znui pravilno Beneša, katere si je v teji zadevi prido-ceniti dosežene uspehe. Ze Giolitti je bil za zaveznika.	;&i	:
Kaj vse dobimo za priznanje Reke Italiji?
R i m, 15. jan’. Z ozirom! na vesti o hrvaške 'kraje in občiue severno od doseženem! sporazumu z Jugoslavijo se Reke, nadalje več otokov ob dalmutin-v oficijelnih krogih posebno naglasa, da vlada med Rimom in Beogradom ugodna atmosfera, ki omogoča uspešno na-daljno konsolidacijo medsebojnih odnošajev med obema državama.
Beograd, 15. januarja. Glede sporazuma v reškem vprašanju doznava Vaš poročevalec, da v smislu te pogodbe Jugoslavija ne dobi samo Delte, Baro-ša in Bankina, ki ji pripadajo itak že
srki obali in primerno korekturo mej v, Sloveniji. Odstop večjega dola reškega pristanišča v najem Jugoslaviji za dobo 50 let naj znači priznanje za odstop Reko Italiji. Priprave za definitivno izročitev Reke Italiji so v polnem' teku, V pristanišču bo Italija na svoj račun vzpostavila vse naprave, ki so bile poškodovane za časa D’Annunzijeve strahovlade ter izročila pristanišče Jugo-
po rapallski pogodbi, temveč tudi vse slavi ja v popolnem redu.
Strašna požara v Splitu in Osijeku.
Split, 15. jas. Danes ponoči ob enih je izbruhnil požar v poslopju Leonove tiskarne, se razširil tudi na poslopje hrvatsko-katrtliške zveze in odtod na kompleks poslopij, med katerimi je tuli uredništvo in' uprava lista »Jadran«. — Katedrala j« bila resno ogrožena in so jo rešili z ogromnim naporom. 0 vzroku požara ge širijo uprav fantastične govorice.
Osijek, 15. januarja. Včeraj ponoči je izgorela tovarna žičnih pletenin. Požar je izbruhnil v strojnem oddelku in se jo razširil z nenavadno hitrostjo. Ko je dospela na lice mesta požarna hramba, je bilo izven mesta ležeče poslopje popolnoma v plamenih. Cela tovarna je postala žrtev požara.
-CI-
PRA VGSLAVNO NOVO LETO.
sprejel dvorni maršalat med drugimi tudi brzojavno čestitko holandske kra-
B e ograd, 15. januarja, O priliki pravoslavnega novoletnega praznika je '	'	'	‘
ponjral s človekom, ki ga hoče le izigra-j (Jnijote je bil vsaj dosleden, pri Radiču ti in pobiti? če j,c tako, kako še more! pa zaman iščeš idejno hrbtenico. In če
bi tudi bil doti Ouijote; ali naj bo »vitez žalostne postave« voditelj hrvatskih mas v borbi, kjer doseže uspeh le oni,
»Obzor« trditi, da je Radič za sporazum na podlagi skupne države in da je Vse drugo le taktika za dosego federalistične ureditve? Kdo naj verjame? Kje je kri-j ki boljše spozna politično in ekonomsko terij, da presodimo, kaj Radi« hoče? Iz i real n'ost?
njegovih konfuznih izjav zija vsa. he-j Pogodba med Beogradom in Riniom' stanovitnost in anemičnost brvatske po-j je nepričakovano močan sunek v Radi-litike. Danes se jo državna misel že J £ev veterni mlin. Mac Donald ni dal v toliko utrdila, da ji tako zmeden na-[svojem programu niti najmanjših upov j
sprotni k ne bo mogel do živega. Država ima tedaj le toliko škode, kolikor je imajo Hrvati sami.
Politika laži in omame — to jo Radičeva politika. Njegovi upi v intervencijo tujih držav so taka laž. Njegova nadeja, da bo angleška delavska vlada rešila brvatske zadeve, je navadna omama. Treba je citati, kaj Radič govoriči Po Londonu, da spoznamo vso korrfuz-nost tega ilnzijonista! Ali resni Hrvati to vidijo ali ne? Ali se nekdanji Masa-rykovi nčonoi (Lorkovič i- dr.) res strinjajo z zmedenimi političnimi načeli te Klepetave kreature?
k* bil Radič duhovno najso-rodnejši don Ouijotu. bojevniku za ideale m mučencu, iluzionizma, Xoda. don
onim, ki hočejo kakor Radič vprizarjati revolucije in rušiti to, kar je že ustaljenega iri 9 čemer bi padla mirovna stavba. Boljinbolj bo v Evropi prevladoval nazor, da je treba podpirati konsolidacijo obstoječega stanja irt razoro-ževati tako armado kakor duhove. Radič pa se v svojem glupein iluzijoUizrau oborožuje.
Ako Hrvati tako razumevajo državo, ni čuda, če v nji izgubljajo tla.
seje ožjega odbora mariborske OBLASTNE ORGANIZACIJE JDS se vrše redno vsak prvi četrtek v mesecu ob 17, ur» pon,
napadla eno ali drugo državo. Ali jansa med Italijo in Jugoslavijo ni in ne bo, gre le za sporazum' in za vzpostavitev! dobrih sosednih odnošajev.
DEMISIJA GENERALA PEŠICA OD« KLONJENA.	i
Boograd1, 15. januarja. G. Pašič je( ponovno odklonil komisijo generala! Pešioa in mu dal polno zadoščenje. S tem! je hotel preložiti rekonstrukciji* vlade, ker je gotovo, da bi ostavki voj« liega ministra sledile nadaljne ostavka,
PRED VELIKO PROMETNO STANKO V ANGLIJI.	1
London, 14. januarja. »Daily Ho« raki« poroča, da se v Angliji pripravljal velika prometna stavka. 59.000 članovi Zveze vlakovodij in kurjačev bo v JMm deljo o polnoči ustavilo delo, če ne b<* njih položaj še pred nedeljo izboljšani* Generalna zveza strokovnih organizaciji je že prevzela posredovanje im stopila sl pogajanja.	i®
Pred podpisom i ta 1 i j ariskcHri tske po-j godbe.	j
R i ni, 14. januarja. Kakor se' izve,! bo i tali j an s k o -ru sk a pogodba še tekoral tega tedna podpisana,
Čuden’ predsednik vlade.
Speyer, 14. januarja. Predsedrn« štvo začasne vlade po renske republike! je po umorjenem! Heinzu prevzet 23letnS »major« Kuhn iz SpeyeTja. Nemški lt« sti pravijo, da jo bil novi predsedniki zaradi špijonaže in! poneverbe od; iienj^ škili oblasti obsojen’ in zaprt.
- BORZA.
Čutih, 15. januarja. (Izv.) Sklepni' tečaj. Pariz 25.80, Beograd 6.50, Londori 24.59, Praga 16.83, Milan 25.62, NewyorB 578.25, Dunaj 0.008125, žig. krone 0.008125;
Zagreb, 15. jan. Pariz 3.825—3.875, Švica 15.205—15.305, London 371.50-374.5® Dunaj 0.1225—0.1245 Praga 2.55—2.58, Mil« | lan 3.865—3.895, Newyork 87.25—88.25. ^
Politične vesti.
* Koroški Slovenci in občinsko volllv«,
Na koroškem se bodo vršile menda febr, ali raaroa občinske volitve. Slovenci eH se že začeli pripravljati in bo politlčn« društvo v kratkem sklicalo sestanek za« upnikov'.
* Proti vzpostavitvi odnošajev z Bow
si jo. Bivši predsednik Gosudarstveoa due. Mihajlo Rodzianko je objavil iri beograjski »Samoupravi« obširen čla« nek, v katerem nastopa proti namerava« ni vzpostavitvi odnošajev s sovjetsko! Rusijo. Med drugim piše: Bratje Slova« ni! Rusija je bila vedno pripravljena, da Vas podpira v vašem boju za osvobodi« tev izpod tujega jarma. Nikdar ni štedi« la svoje krvi, nikdar ni varčevala s svo* jimi sredstvi, kadar je šlo za usod<* bratskih narodov. A danes, ko je velikd Rusija v borbi za Slovanstvo oslabela« ko ječi pod boljševiškim jarmom', ki col kuje in podaljšuje stokleta Nemoijal, danes, v tem času ji Vi nočete prožiti v nomoč svoje roke, temveč hočete celo priznati sovjetsko vlado** 81 tem svojint činom boste, morda nevede, odrinili za ^nliu od	velilo’-	o"taki oarod..£Qd.-'
—'—«-aga5a£api3^ygem-.-j=a;ssisSMiaaaai^iMBaBgM»y
jpiralii Boste s tVrri Samo skrivne Hačrte Nemčije. Boljševizem ni večen. Vi sami povjetski vladi je začelo pokati in! njeni liinevi so šteti, Ruski narod, seljaki iS iielavci so začeli uvMevati prevaro iit Koljševiki čutijo, kako se jim vedno bolj -izvija iz rok vsa njihova prvotna *n»č in oblast. Amerika je žrtvovala o-gromne svote, cla bi natančno proučila rusko stanje. In ona je pred kratkim kategorično odbila vsako misel za kaka pogajanja in priznanje sovjetske Vlade. Ali je mar sedaj napočil trenutek za sklepanje Sporazuma mod slovanskimi narodi in sovjetsko vlado, ko tega ni storila niti Amerika? Jaz globoko verujem v preporod in novo vstajenje Rusije in čas njenega osvobojenja ni več daleč. Rusija se bo zopet dvignila, postala velika in močna in mogočna, kot je bila nekoč. Ne bo pozabila zgodovinskih lekcij in bo črpala nauke iz prc tcklosti, ne bo pa tudi pozabila, kdo je njen pravi prijatelj in kdo njen pržteit sli odkrit sovražnik.
* Macdonald in Radič. Največji Radičev up je bil voditelj angleške delavske stranke Macdonald. Radie ga je neštetokrat moledov-al, da mu dovoli se stanek, toda angleški socialistični vodi telj ga ni niti hotel sprejeti. Šele na po Sredovanje znanega bolgarofila Buxto na je Macdonald odgovoril Radiču pis-pi;eho. Odgovor je porazen za voditelja »mirotvoriie i čovječauske republike Bodoči angleški ministrski predsednik pravi, da ga Radičevo bivanje v Londo jiu deplasira in da mora zahtevati v ju -goslovanskem parlamentu to, kar išče v Londonu. — Pod vtisom tega odgovora bje Radič zapisal besede, ki smo jih ob' javili v, včerajšnji številki, s katerimi je (priznal, da se Anglija ne bo mogla po-j-brigati za Hrvate, ker ima svojih skrbi ’ dovolj. — Pa to je vedel vsak razumen »Človek že pred Radičevim odhodom v London! Čemu potem toliko stroškov, ko fvendar angleška valuta stoji zelo visoko?!
■ ’• •* Poljski fašisti pripravljajo (lržavmi - prevrat. Poljski listi poročajo, da, je bilo tekom sobote in nedelje aretiranih 14 'članov neke tajne fašistovske organizacije v Varšavi. Med aretirane’ je več generalov in drugih odličnih osebnosti,
•‘Fašisti so baje nameravali izvesti kratkem desničarski puč in vzpostaviti na Poljskem' monarhijo.
' - * Program itove grške vlade. Na prvi seji ministrskega sveta po zaprisegi nove vlade je novi ministrski predsednik iVenizehrs razvil svoj program. On vidi edini izhod iz sedanjega položaja, v lea ieregia je zabredla Grčija povodom' kon itrarevohfcije, v popolnoma svoboditem plebiscitu. V novi vladi vidi garancijo za to,, da bo ta plebiscit res izraz ljudske vo.lje. in’ narodovih želj. Zlasti je (SiaglBšal potrebo temeljite reorganizacijo državne uprave, katera sc nfora oslo-liboditl vstaflcega npliva, n strani hepokli irtffiTjih činiteljev. V državno gospodarstvo se mora uvesti sistem štedenja,
Končno je izjavil, da on samo začasno osebno soide-luje v vladi in da se bo v .primernem trenutku zopet umaknil. Jav-triost je njegove izjave navdušeno sprejela ip! jih vseskozi odobrava. Listi pi žejo, dri jedbnašnja »velika« vlada tako Aestavljefria. da je ona edino zmožna, da jVapravi v Grčiji zopet red in mir.
}‘ * Fred Trockijevo diktaturo v Rudiji. Po Treckijovem odhodu na dopust IjjB' -dosegla kriza sovjetske vlade svoj vrtanec. Vsa rdeča vojska in mornarica j® prešla na Trockij-evo stran ter ga podpira v njegovem boju z glavnim (Odborom1 komunistične stranke. Lenin, ko joga zdravstveno stanje se je v zad-jftjcm času glasom časopisnih vesti nekoliko izboljšalo, jo skušal posredovati im’ je hotel zopet sam1 aktivno poseči v ■oVjetsko politiko; toda komunistični glavni odbor jo njegovo posredovanje zavrnil ter ga porinil popol rfotria v ozadij«. Politični krogi «o prepričani, da bo *Procikaj v kratkem postal' diktator bov-bjetske Rusije.
*eram*
EuU-iuaanonno n d nmnamnnnno
(	OMsktgt®
mesfcai	sc«*)
T C«b«ia*Ti uhcL Odprt vsako nedeljo ©a 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinar.
BroocoxaxiD o □ acnnnGnonoPD
POŠTNA ZVEZA V SLOV. GORICE.
Konečno se je posrečila pogodba med avtodružbo pri' Sv. Lenartu in ministrstvom pošte tako, da prevaža od zdaj naprej ta družba vso pošto za vse poštne urade, ki leže ob progi Maribor -Sv. Lenart in ki dobivajo pošto od teh uradov dnevno izvzemši nedelje. Zato vezi omnibus zopet dnevno, tudi na praznike, le po nedeljah ne.
Vrše so celo priprave zato, da bi vozil v-oz zjutraj takoj nazaj iz Maribora in šel po obedu zopet v Maribor, da bi se na ta način omogočilo tudi potovanje iz Maribora. Zaenkrat je občinstvo veselo, da je vsaj prišlo do gori navedene pogodbe.
Zanimivo je, kako je hotela nemška tvrdka Linn-inger uničiti to avtozvezo, katera je v slovenskih rokah. Dokler je draginja stalno naraščala in je bila vsaka kalkulacija skoro nemogoča, se po pclnoma nič ni brigala za vozno pošto. Sedaj pa je čutila naenkrat potrebo u-mešavati se v to zadevo. Sin lastnice tvrdke se jo celo pobahal, da bodo iz-dražbal vožnjo, če treba zastonj, samo da bo on vozil.
Svoj dobiček bi že našel potem, ko bi morala avtodražba prenehati in bi bil sam gospodar. Na tihem mu je pri tem pomagala tvrdka Bern h ar d.
Značilno za predrznost naših Nemcev.
— Iz poštne službe. -Na lastno prošnjo jo bil upokojen nadpoštar Fran Žebelj v Gornjem Gradu.
— Konec prvega polletja na vseh šolah v Sloveniji bo po odredbi Višjega šolskega sveta dne 31. januarja tl. ob 12. uri, začetek drugega polletja dne 4. februarja tl.
— Kandidatje za cenilno dohodninsko komisijo za okraja Ptuf', Ormož id Rogatec. Na inicijativo trgovskega grc-mija.v Ormožu se je vršil dne 9. januarja v Ptuju sestanek obrtnih zadrug, trgovskih gremijev in obrtnih društev iz ptujskčga političnega okraja, na katerem so bili določeni kot kandidatje za cenilno dohodninsko komisijo sledeči gg.: za sodni okraj Ormož Jakob Zadravec, posestnik paromlina v Središču, za sodni okraj Ptuj Davorin Tombah, trgovec in posestnik v Sv. Vidu pri Ptuju. Namestnika za sodni okraj Rogatec Alojzij Preac, trgovec v Rogatcu in' Vinko Simonič, za okraj Ptuj.
— Brezplačno lečenje novinarjev v državnih kopališčih. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo vsem državnim kopališčem odlog, glasom katerega imajo rcdini člani .Tugoslovenskega novinarskega udružsnj-a pravico do brezplačnega lečenja v državnih kopališčih.
— Darovi za slepe. Darovali so: Gosp. L Traun, Ptujska gora 25 D, g. Fr. Košir, župnik na Ježici 100 D, g. Alojzij Musi, katehet, Bizeljsko 75 D, Čevljarska zadruga Tržič 100 D, g. Fr. Piki, Sv. Pavel 50 D, g. Alekš Hudovernik, notar Ljubljana 50 D, g. Kaz. Rupnik, Kašica 25 Dj g. Fr. Ogrizek 10 D, ga. Minka Poženet, Jesenice 50 D, Županstvo Jesenice 20.D, g. Ad. Lozant, Ljubljana KX) D, g, Martinovič, Hotel Union, Celje 200 D, g, šoštar Pavel 25 D Fridl. Sevnici 25 D, g. dr. V. Gregorič, Novo-mesto 50 D, g. Jakob Teržan, Ljubljana 5 D, g. M. Štular, Sv. Vid nad Ljubljano, 10 D, Neimenovani Ljubljana 10 P, Pevski odsek »Svobode«, Maribor 250 D. gdč. Anica Kunaver, Žirovnica 25 D, g. J. T. pri Ptuju 500 D, ga. J. Drahovzal 10 D, Šolsko vodstvo v Zalogu pri Ko-menti 40.25 D, g. F. K. Skala 354.50 D, gl. podpor. Edo Delak 25 D, ga Marija Prevz v Kranju 100 D.
Zanimajte se! — Ponovno prosimo, da naj vsakdo sega po naših koledarjih, ki so tako urejeni, da nad orrios tli j e jo in da še prekašajo vsako beležnico, ker nia-jo Celoletni dnevnik, lepo urejen', poleg tega zvezek praznega papirja za daljše beležke, kakor tudi vozni red. — En izvod stane samo 20 Din. Dobi sc v vseh knjigarnah tor trgovinah s papirjem', v trafikah invalidov in’ vdov, kakor tudi v pisarni založništva »Podpornega društva slopih Ljubljana«. Wolfo-,va ul. 12. —■ Pomagajte, pomoč nujna! Cisti dobiček s®o namenili zgradbi:
»Doma odraslih slepih«. — Najlepša hvala vsem, ki so nam bednim, slepim pripravili srečno in veselo Novo let 1924 s tem, da so se nas v tem času spomnili s svojimi plemenitimi darovi in prosimo jih. da nas tudi nadalje ne zabijo. Odbor »Podpor, društva slepih Ljubljana, Wolfova u. 12.
— Joyo Čaru ga — radikal. Hrvatsk listi se že par dni prerekajo, kater politični' stranki je pripadal glasoviti razbojnik Jovo Čaruga, katerega so ne davno ujeli. Radikalci so ga po vs sili hoteli naprtiti demokratom, toda sam čaruga je prekrižal njihove račune in izpovedal v preiskavi, da je bil pristaš radikalne stranke in se je pri svojih po hodih celo večkrat posluževal svoje članske izkaznice s Pašičevo sliko, da je lažje dosegel svoj cilj. V zaslišanju je namreč izjavil, da je ropal le naše na rodne sovražnike, Švabe in Madžare ter Žide. Podpolkovnik Stefanovič ga je med drugim tudi vprašal, zakaj potem ni oropal tudi nekega apotekarja v An drijevcih. »Pa naj ga vrag vzame,« je izjavil Čaruga. »Qn je predsednik radi kalne organizacije in mi je dal člansko izkaznico, ki mi je često dobro služila Hudo pa je zameril esješkemu velike mu župana Božiču, ker ga kot svojega strankarskega pristaša ni osvobodil, kal kor se je to zgodilo v znanem celjskem porotnem slučaju. Pa mu je celo pisal da ne bo več ropal, ako mu izposluje pomiloščenje. Končno pa je vseeno. Ro pa tu ali tam. Razlika jo le v metodi Radikali smo vsi, si je mislil Čaruga«
— Cerkveno vprašanje v iiaši držav je po dolgem času vendarle tako daleč urejeno, da so vse pokrajine, ki, so v obmejnih krajih spadale pod inozem ske cerkvene oblasti, priklopljene domačim cerkvenim oblastem. . Te dni je bil sporazumno z vlado imenovan djaikov ski škof Aksamovič za administratorja onega dela pečujske škofije, ki se nahaja na našem ozemlju, grško-k’atol iški škof dr. Nj-arady pa za administratorja vseh grško-katoliških področij naše kraljevine, ki so doslej spadala pod jurisdtkoijo inozemskih ordinarijatov.
— Frankovski »Pravaš« v Zagrebu ustavljen. »Ri ječ« dozirava, da je kr. re darstveno poverjeništvo v Zagrebu u stavilo nadaljno izhajanje »Pravaša« organa frankovcev, ker stalno podpihuje mržnjo med plemeni našega naroda.
— Svetovno telefonsko omrežje namerava zgraditi glasom poročil ameri škili listov neka ameriška finančna skupina. Telefonsko omrežje bi obsegalo vso zemeljsko oblo.
— Aretacija tajnika vojvodinske Or-juric. Novosadsko državno pravmištvo je odredilo aretacijo tajnika vojvodinsko Orjune in urednika »Vidovdana«, g. Dobroslava Jevdjcviča, ker jo na nekem shodu pozval seljake na oboroženi odpor proti dananašnjemu režimu ter se s tem pregrešil zoper 1. čl, zakona o zaščiti države.
— Naseljevanje naših optantov iz Madžarske. Tz Madžarske -prihajajo v zadnjem času številni Jugoslovani, ki so cptirali za našo državo in se morajo v smislu tozadevnih določb izseliti iz Madžarske. Krog GOO družin bo nastanjenih v okolici Horgoša, druga skupina 40 družin pa v okolici Velikega Beč-kereka. Naši optanti prihajajo iz vseh strani. Ivedaj neki se bodo začeli iz naših krajev izseljevati številni Nemci in ne-mourčki, ki so opl i rali za Nemško Avstrijo, a še danes zavzemajo pri nas razna uplivna mesta in zaposedajo po mestih najlepša stanovanja?
— Tujski promet v Beogradu. Glasom uradnih podatkov je potovalo skozi Beograd minulo leto 44.556 tujcev, v Beogradu pa jih je bivalo več ali manj dni skupno 20.3GG.
— Žalostna lOletuica gledališča v Skopi ju. Narodno gledališče v Skopi ju je pripravljalo za dno 9. januarja slavnostno predstavo v proslavo lOlctnico svojega delovanja. Tik pred začetkom predstavo pa se je zrušil pod težo snega eden' glavnih stebrov v dvorani iri je obstojala nevarnost, da se podre tudi strop. Predstava jo morala radi te nesreče (izostati. Tako jo sedaj Skoplje brez gledališča, kor novo poslopje, ki so ga začeli graditi lansko leto, šo jii pod streho,	•	-	S
— Divjo svinje v Bcsiii. V Bosni je bilo glasom poročil tamosnjih listov v zadnjih dneh ubitih nad 59 divjih svinj, ki so se v velikem številu pojavile letošnjo zimo v tamošnjih krajih. Prebivalstvo jih pridno zatira. Huda zima in debel sneg primerno olajšujeta sicer naporen lov.
x Humperdinok) - Janko in Metka. Bajna opera v treh slikah. Gledališka uprava je imela prav srečno roko z izbiro te svetovnoznano popularne opere. Zraven otroško-ljubcznivega in humorja polnega dejanja je pač največ pripo-pogla k slovesu tega umotvora njena vseskozi zanimiva in prikupljiva glasba. Tudi na našem odru smo v soboto doživeli prav lepo uspelo predstavo, ki jo lahko prištejemo k najboljšim pri-ledutvam letošnje sezone. G. operni ravnatelj Mitrovič se ni ustrašil velikega oela, ki ga zahteva že samo študiranje izredno težkega orkestralnega parta, in kakor vselej, je tudi topot rešil svojo nalogo z velikim’ uspehom. Dokazala je to že overtura, ki so jo odigrali prav temperamentno in ki je izzvala navdušeno odobravanje. To zadovoljivo razpoloženje občinstva je ostalo do konca predstave; očitno je bilo videti, da se trudijo vsi sodelujoči z veliko vnemo, podati kar najboljše. Janko (ga. Mitrovičeva) je bil prav srčkan, dovtipen, pa tudi po reden dečko. Izborna kreacija. Metka (gdč. Vladimirova) je bila brhka in živahna deklica; kontrasta obeh! vlog -sta bila dokaj jasno izražena ter sta se v skupnem nastopanju tudi sreč-t no izpopolnjevale tako v igralskem- kakor v pevskem oziru. Prijetno nas je pa topot presenetil g. Govorov kot met-lar. V maski dober, j© bil tudi v igri do« cela v skladu z vlogo podeželskega rokodelca. Njegov sicer še krhek glas pa v tem slučaju nikakor ni' bil v hasprot« ju z značilnostjo omenjene vloge. Gdč« Petkova, kot metlarjeva žeiva, spretno kreira vaške ženo iri v tem slučaju še sitno mater. V Igralskem oziru pravi dobra, zadostovala je tudi v pevskenl ozira. Coprnico (gdč. Kogojeva) pa sl predstavljamo bolj starikavo, odurno ip grdo; v igri bi morala njena zvitost priti do večjega izraza. Pevska partija pa ni lahka in to je bil tudi najbrže vzrok, da je pevka močno visela na taktirki dirigentovi. V sceni pri pečnicJ, ko Janko | i-n Metka porineta coprnico v ogenj, bi se naj te procedure izvršile z večjo drastičnostjo, sicer dobi nepoučen gledalec še utis, da leze vešča iz lastnega nagiba v peč. Možiček peščeniček (gdč. Savinova) in možiček rosnik (gdč. Lu-bejeva) sta bile v teh manjših vlogah prav dobre. Ženski zbor n-a koncu tretje slike je bil pevsko iri Igralsko na svojem mestu. Istotako je orkester rešil svojo nelahko nalogo prav zadovoljivo. Oprema je bila primerna, skupina ari-gcljev ter njihov nastop pa lepo zasnovan in učinkovit. Tudi svetlobni efekti so prišli vselej do prave veljave. Režiserju g. Rasbergerju moramo izreči posebno častilko. Zabeležiti j-e torej spet lep uspeh. Hvaležno občinstvo — .ki sicer ni posebno radodarno z aplavzom — topot ni štedilo z odobravanjem; solisti, dirigent in režiser so bili poklicani ponovno pred zastor. G. operni ravnatelj Mitrovič je dirigiral s priznano bravuro in eleganco. Veseli se lahko doseženega uspeha. Obisk premijere je bil tudi prav zadovoljiv. — V nedeljo se je ob 17. uri vršila prva repriza, o kateri ni poročati bistveno novega, Snnro ene splošne opazke ne smemo zamolčati. Da pri popoldanskih predstavah, kjer je kakor topot — navzočih mnogo otrok, ni iste discipline, kakor bi bilo želeti, je uvidevno. Pa tudi ta stvar ima konečno svoje meje. ž oziroma na druge poset-nike vendar ne kaže pošiljati v gledališče kašljajočih otrok ter dece, ki jo ravnokar še zlezla iz zibelke. Kakor da bi imel tak otrok^ kaj od to predstave; to dokazuj e tudi že sam s tein, da kriči iri konečno — zaspi. Proizvajanje pa pri tem trpi ravno tako, kakor trpe poslušalci. Tukaj bo torej treba temeljite r«» medu^	jj.	d.
M ar ib'o’f, cino IS. januarja J521»\
'T A D O R*?
Sfrafl 3«
Mariborske vesti.
Maribor 15. januarja 1924 ZA NAŠE NARODNO GLEDALIŠČE.
E«keta 14. januarja 1924.
Za v pondeljek 14. tm. zvečer je sklical mariborski g■ župan enketo zastopnikov mariborskih političnih, gospodarskih in kulturnih organizacij o iisodi našega narodnega gledališča, ki je radi premale državne podpore v krizi in pred katastrofo. Da je v našem občinstvu veliko zanimanja za ta naš na j višji kulturni zavod, je dokazala sijajna udeležba. Mestna posvetovalnica je bila polna zastopnikov vseh slojev mariborskega prebivalstva. Videli smo tudi velikega župana g. dr. Ploja kot zastopnika vlade, zastopstvo oficirskega zbora, narodne poslance itd. V otvoritvenem govo ru je g. župan to razveseljivo udeležbo tudi z zadoščenjem povdaril.
Uvodoma jo g. župan podal sliko razvoja našega narodnega gledališča izza prevrata, njega prehod v upravo države kot državno oblastno gledališče, iz česar izhaja tudi mc-ralna dolžnost države, da ga zadostno podpira. Konstati-ra! je, da se izmed činiteljev, ki pridejo v poštev kot podporniki gledališča, zavedata svoje dolžnosti dva čini tel j a: občinstvo in mestna o-bčina, ne pa tudi tretjj činitelj: država.
Navajal je številke svot. s katerimi podpira država druga državna in oblastna gledališča in iz katerih izhaja, da ima edino mariborsko gledališče v državi mačeho, kajti dočim dobijo druga drž. oblastna gledališča najmanj po 700 tisoč do 1,200.000 D. dobi nase 200 tiseč. Ali se jc zgodilo to pomotoma ali namenoma, jo za nas vseeno. Gotovo je, da bi naše gledališče pri stalnem naraščanju stroškov in 'draginji, tudi če bi dobilo letno podporo v dozdajnem iznosu 500 tisoč D, bilo mesečno pasivno za 20 tisoč D. Saj so se po naročilu iz Beograda celo zvišali stroški za vojaško godbo.
Maribor pa je treba obravnavati zlasti s stališča njegove nacijonalne eks-poniranosti ob meji, kjer smo v stiku z drugorodno kulturo, in ima torej ta naš
kulturni zavod obenem velik državni pomen, ker mora reprezentirati državno kulturno stopnjo napram sosedom. Temveč ja je moralna obveza države na taki točki. Alco ne more vzdržati iz lastnih sredstev gledališča nacijonalno homogeni Beograd ali gospodarsko in kulturno visoko razviti Zagreb, kako naj vzdrži to Maribor, ki je še globoko pomešan s tujerodnim elementom 7
Mariborsko občinstvo stori povprečno svojo dolžnost napram gledališču. Frekvenca (povprečno 400 obiskovalcev pri predstavi) dokazuje visoko kulturno njegovo zrelost. Res je sicer, da se zlasti premožnejši stoji tega še ne zavedajo, ker ima gledališče stalnih abonentov za leže med industrijoi komaj 2, med bančnimi zavodi 5, med odvetniki 5, med zdravniki 2, med oficirji 1, med gostilničarji in kavavnarji 3, med inženirji 1, med trgovci 5, med cariniki 2. Res pa je dalje, da predvsem uradništvo, ki je najslabše plačano, tvori glavni kontingent obiskovalcev.
Mestna občina stori po svojih finančnih močeh v polni meri svojo dolžnost in je dala v 1. 1921 podpore krog 10.000 D, 1. 1922 zavsenr krog 17.000 D, v 1. 1923 za vsem krog loo.coo j) jn za 1. 1924 je v proračunu samo redne podpore 75.000 D.
Upravnik gledališča g. dr. Brenčič je šo dopolnil županova izvajanja z novimi konkretnimi podatki. Predlaga, da sc sestavi spomenica ali peticija, ki jo naj izroči posebna deputacija vladi in poslanskim klubom. Katastrofa se mora preprečiti, ker bi bilo ukinjenje nar. gledališča v Mariboru narodni in kulturni škandal, na drugi strani pa velik socijalni udarec za 50 in več rodbin Igralcev, ki bi so jih enostavno vrglo na cesto.
Razvila se jo debata, v katero so posegli gg. Tepavac v imenu igralcev, dr. Kukovec, ki je stvarno pojasnil položaj, žebot, Vesenjak, zastopniki Oficirskega doma, Petejan in drugi.
Zupan prečita peticijo, ki se jo naj dostavi kompetentnim čiuiteljem. V vrbo redukcije peticije se je izvolil
poseben! odbor, v katerem1 so gg. županj dr. Škapin, Žebot in podpolk. Kcpeevič
'Ker pa je treba, da se potom propagande dvigne interes mariborskega občinstva za gledališče še na višjo stopinjo, zlasti med gospodarsko boljše situiranimi krogi, se je izvolil še poseben propagandni odbor, v katerem so gg.: Ferdo Pinter, Iv. Kejžar, Gjuro Dža-monja, prof. Prijatelj, prof. Favai in major Kovačič.
Ne dvomimo, da bo ob primerni energiji ta na dve strani razpredel jena akcija dosegla tudi uspeh. Naše narod, gledališče se mora vzdržati za vsako ceno!
III. CARINSKA KONFERENCA V MARIBORU.
V prostorih državne trgovske šole na Zrinjskem trgu se je vršila v ponde-ljek zvečer III. carinska konferenca. Kljub ponovnemu opozorilu potom časopisja ni bilo na konferenco niti enega trgovca ali obrtnika. Gospodarske kroge iz Maribora je zastopal en samcati špediter. Udeležili se konference niso niti eni, ki so stavili razna vprašanja. To je zopet nov dokaz, da je med gospodarskimi krogi samimi premalo zani man ja za tako važna gospodarska vprašanja, kakor so carinske zadeve, dasi ravno iz teh krogov prihajajo dan za dnem najostrejše kritike carinarnice in carinskega postopanja.
Po čitanju zapisnika zadnje konference je bil prečiian zapisnik o sestanku zastopnikov carinskega urad-ništva in trgovskega grem i ja, na katerem se je izravnal spor, ki je nastal radi znanih očitkov predsednika trgovskega gremija na prvi konferenci.
Ker rešenje došlih vprašanj brez prisotnosti zainteresiranih gospodarskih krogov ni imelo smisla, jc predsednik konferenco zaključiL Prihodnja konferenca bo pravočasno objavljena in je upati takrat s strani gospodarskih krogov večjega zanimanja.
m Seja pripravljalnega odbora Češke-slovaško-jugcslovanske lige se vrši v četrtek dne 17. tm. ob 20. uri v Grajski kleti. Udeleže naj se je tudi oni, ki so predestinirani za nov odbor. Zaradi bližine občnega zbora je seja važna in u-deležba obvezna. Ker pa so nekateri odborniki nujno zaposleni, prosimo točnega prihoda, da bo lahko seja ob 21. uri zaključena.
m Na naslov gospodarskih podjetij! V Mariboru je 70%-ni invalid, bivši koroški dobrovoljec, ki je bil kot invalid pri železnici reduciran in je z ženo in tremi malimi otroci izročen bedi, prosi za kakršnokoli začasno službo v kakem gospodarskem podjetju. V vojni je izgubil desno oko, a je drugače sposoben za delo. Prosimo, da se event. ponudbe naslovijo pod »70%-iii invalid« na uredništvo »Tabora«.
m Jugoslovanski Matici v Mariboru. Prejeli rmo:	Mnogokrat sem hodil v
Maribor, da izročim Jugoslovenski Matici letnino več udov za leto 1923, a pisarna je bila vselej zatvorjena. Razglasa nikjer nobenega, Matica naj blagovoli na durih svoje pisarne nalepiti razglas, kedaj uraduje. Osebna izročitev zneska je neizogibno potrebna. — Jug. Matice krajni blagajuik iz okolice.
m Orjuna. Člani se opozarjajo, da je dobila organizacija nove jako lepe znake, ki se dobe pri blagajniku in v tajništvu, ki posluje v Čitalnici Narodnega doma v pondeljek in sredo od 19. do 20. ure.
m Klub Cechu v Mariboru je imel minuli teden svoj redni občni zbor. — Predsednikom je bil ponovno izvoljen urar g. Franjo Bureš, podpredsednikom pa g. Fischer, ravnatelj tekstilne tovarne Doctor in drug.
ra Ivaj jc z Gatzovo dvorano? Na splošno željo je tvrdka Gotz vsled znanega bombnega atentata poškodovano dvorano zopet popravila in bi bilo samo še treba, da oblast dvorano pregleda in ugotovi njeno stanje z ozirom na splošne gradbeno in varnostne predpise. Pri tem pa so baje strokovnjaki zapazili 'na stropu tako strahovite razpoke, da bo treba postaviti ogromen oder po vsej d' orani, da bodo mogli od blizu pregle-
dati te razpoke. Pa tudi to bi končno ne bila še tako velika ovira, če bi pristojne oblasti vedele, kdo naj izvrši uradni pregled. Mestni magistrat pravi, da je to dolžnost okrajnega glavarstva, okr glavarstvo pa se tega brani, češ, to leži v mestu in spada pod kompetenco magistrata. Sveti Birokracij bo tu zopet enkrat v polni meri prišel na svoj račun Mariborčani pa ob številne nameravane plese in druge prireditve.
m Tatvine žarnic so v zadnjem' času v Mariboru na dnevnem redu. Zlasti se pritožujejo gostilničarji, da jim neznani zlikovci kradejo žarnice na dvoriščih pri hodnikih, pa tudi po privatnih hišah je bilo izvršenih že več takih tatvin.
m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mestnem okolišu mariborskem od 6.—12. jan. tl.:	gkrlatinka:	ostalo 10,
nova 2, ozdrav. 2, ostane 10; norice: 0-stal 1, nov 1, ostaneta 2.
m Grajska klet. Sreda 16. januarja koncert nar. žel. gl. društva »Drava«. — Začetek ob 20. uri. Vstopnina 3 D.
m Švelceve pustolovščine v Mariboru. Znani pustolovec Švelc, ki tvori baš te dni senzacijo Ljubljane, je tudi v Mariboru zapustil par »prijetnih« spominov, ki so se osvežili še le sedaj, ko je dospela vest o njegovi aretaciji. Septembra meseca je prišel v Maribor ter se nastanil kot medicinec Osterman pri neki stranki na Koroščevi cesti. Živel je zelo razkošno, sprejemal obiske neke svoje »tete«, ki se je pozneje izkazala kot poročena gospa, ter čez par tednov brez sledu izginil. Ostal je seveda na dolgu stanovanje in hrano. Dolg pa je velikodušno poravnala »teta«. Dne 30. decembra 11. je prišel v stanovanje strokovnega učitelja Poljanca ter vprašal tam za stanovanje nekega Olupa, ki je prej tam stanoval. Ko je zvedel za njegov sedanji naslov, je odšel tja, se predstavil kot medicinec Vlado Pavlo-kovjč ter zahteval od služkinje, naj mu izroči gospodov dežni plašč in športno čepico. Služkinja je, nič hudega sluteč, zahtevano stvari izročila, zlasti še, ko ji je izročil na to ime se glasečo vizitko v dokaz, da nima nikakih slabih namenov in da res prihaja po napotilu g. Olupa. Seveda se je pozneje izkazalo, da je nasedla goljufu. Za njegovo pravo ime pa so v Mariboru doznali na podlagi neke njegove slike, ki jo je poklonil nekemu svojemu prijatelju. Na sliki je podpisan' z visokodonečim imenom Hary Laird.
m Iz policijske kronike. Nekemu Petru Babudru na Tržaški cesti 20 so v noči od 11. na 12. tm. izginilo iz stanovanja 300 D vredne gosli z lokom, v temnordeči vrečici. Kakor se je pozneje ugotovilo, je izvršil tudi to tatvino znani Potočnik, ki je pobegnil preko strehe s policijskega komisarijata. Hotel jih je ravno prodati v kavarni Frankopan, ko je bil zopet aretiran.
m Knjige, leposlovne IiS znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jez! kih, kupuje po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v, Mariboru, Narodni dom I.
Narodno gledališče.
REPERTOTRE:
Torek, 15. jan. »Namišljen bolnik«, Ab. C.
Sreda, 16. jan. »Janko in Metka«, A.
Četrtek, 17. jan. »Onstran življenja«, B.
Petek, 18. jan. »Lumpacij-vagabund«. Ab. E.
Sobota, 19. jart. »Janko in Metka«, D.
Sokolstvo.
Občni zbor Sokolskega društva v Mariboru.
V nedoljo 13. jan. se je vrši' v Mali dvorani Narodnega doma ob mnogo-brojni udeležbi članstva 14. redni občni zbor sokolskega društva v Mariboru. — Potekel je v onem enodušnem in resno burnem razpoloženju kot se spodobi za. tako odlično in mogočno organizacijo.; Bil je verna slika sokolskega dela in ■ stremljenja.
Ob pol 10. je otvoril občni zbor br.' podstarosta dr. Boštjančič, Ozrl se je
nazaj v preteklo poslovno leto, polno vztrajnega in trdega dela, pa tudi polno uspehov in napredka. Med najlepše nje-, gove postavke mora pač šteti delovanje gradbenega odseka, ki je ustvaril trden temelj fondu za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru. A tudi težke in skoraj nenadomestljive izgube ima zaznamovati društvo v tem letu. Preminul je njegov dolgoletni prvi voditelj, starosta br. dr. Scrnec. Spoštljivo se je poklonil občni zbor spominu velikega pokojni* ka. Težko pa je zadela smrtna kosa tudi društvene odseke. Pragerskemu je vzela br. Gerbiča, Jarenini br. Skrbinška, Šmarjeti br. Jarca, same najboljše delavce.
Poročilu podstaroste so sledila poročila ostalih funkcijonarjev, iz katerih’ omenimo samo nekaj najvažnejših podatkov. Imenom vaditeljskega zbora je poročal vrli in' priljubljeni načelnik br. Naglič, ki je zastavil vse sivoje silo in ves svoj idealizem za sokolsko stvar. Glavno težišče društvenega dela je bilo v sokidski telovadbi, telesni vzgofi Članstva iri narrŠčaja. Društvo je v teni po* gW!n vidno napredovalo. Mladi in am-btcijozn: delavci so zanesli v sokoiskof telovadnico rovo življenje, ki se kaže n’i znotraj v visokem odstotku aktivnih telovadcev, na zunaj pa se izraža v krasnih akademijah in javnih nastopih. Mariborsko sokolsko društvo je sodelovalo pri vseh sokolskih prireditvah žirom mariborske župe in povsod priložilo odločilen del svojega dela. V župni tekmi je odneslo večino prvih mest. — Društvo je štelo v letu 1923 807 rednih članov, od katerih je telovadilo 140—160. članov. Skoraj - se dohodke svojih prireditev je obrnilo društvo za gradbeni fond, tako da je društvo ostalo navezam no skoraj le na članarino. Kljub temu! pa je ostalo visoko aktivno po zaslugi! pridnega in požrtvovalnega blagajnik« br. Hallerja. Plodonosno je bilo delo "d! odsekih. Vsem! prednjači gradbeni od!* sek, ki je pod vodstvom neumornega br. Majerja s prireditvami, nabiralniki!, plačilnimi listki itd. zbral nad 100.000 Di za zgradbo Sokolskega doma v Mariboru. Prosvetni odsek br. Pirca je občutil pomankanje primernih prostorov, vehi« dar pa je v lepem razmahu. Izredno a< gilnost je pokazal glasbeni odsek, ki jaf dobil v br. Šušteršiču izvrstnega in požrtvovalnega načelnika. Pomagal mu ja dijaški orkester.
Veselični odsek pod predsedstvom br. dr. Toplaka je aranžiral več moralno irj gmotno dobro uspelih prireditev (maškarado, plesno šolo). Kolo jahačev to loto! ni tako intenzivno delalo kot prej, ver*« dar pa so se izgladile trzavice ifi se ran obeta najlepši prospeh. Predlog pregled1« nikov računov za podelitev ab solu torija; je bil soglasno sprejet. Končno sta poročala zastopnika odsekov v Jarenini in Pragerskem, ki sta Izgubila oba svojm najboljša delavca, vendar ae pa razvijata v najlepšem' poletu. Poročili sta 'bi® vzeti z živahnim odobravanjem ima znanje.
Sledile so volitve. Za starosto 'je b® izvoljen soglasno br. dr. Toplak, za podpredsednika br. dr. Boštjančič. Pri* deljen jima je številen upravni odbor in načelniki odsekov, Burno pozdravljen ja zavzel mesto novoizvoljeni starosta bor« dr. Toplak. V krasnem nagovoru je razvil svoj program za bodoče sokolsko det« lo. Mnogo je ledine v srcih in dušabi premalo delavcev, ki bi rahljali to ledino. Zato jih kliče in vabi na delo. Bit{ hoče dober starosta vsem brez izjemet Zato hoče odkrušiti vsako ostrino nasprotujočih si stremljenj; struje naj tečejo vsaj sporedno, če se že ne morejo pretakati v eni struji. Politika se no sme zanašati v društvo. V dvoboju na« ziranj bo iskal vezi, ki spajajo, ne pa razdružujejo. Najvišje geslo mu pa bo: z zdravim telesom in v njem zdravim duhom služiti procvitu naroda v njegovem najsmelejšem poletu.
Občni zbor je zopet potrdil dosedanjega načelnika brata Nagliča in dosedanjo načelnico sestro Nabrgojevo. Obstoječi odseki ostanejo neizpremenjeni. Za načelnika prosvetnega odseka je bil izvoljen z dolgotrajnim aplavzom br. dr Kovačič, veselični odsek je prevzel br, Roglič. Članarina se zviša na 30 D letno, ustanovama na 500 D. — Med slučajnostmi je razvil br. Naglic s ime®q
SiadlielJsEega zSora globoko z ara »referat o ustanovitvi novih odsekov1: [mladinskega, zdravstvenega, propagandnega itd., ki naj bi poglobila idejno sokolsko delo in pritegnili čim največ delavcev za sokolsko stvar. Predlog je bil enodušno sprejet, debata o njemi je bila obširna in' se je morala nadaljevati vi poppldanskih nrak. Največ pozornosti se je posvečalo mladinskemu odseku, kjer si naj Sokol gradi svoje zdrave temelje. Podrobna izvedba se prepušča novemu upravnemu odboru. Ob mraku so se razšli sokolski delavci s trdno voljo, da zagrabijo resno in vztrajno za društveno delo, ki so se mu postavili novi vidiki.
Objave.
§ Pevski zbor Glasbene Matice Hani javlja, da se vrši njegov koncert, ki je bil prvotno namenjen na 15. jan'., nepreklicno v sredo dne 6. februarja 1924.
Namenoma ga priredi Glasbena Matica v sredo, da se ga vsak lahko udeleži, ki je v svojem društvu zadržan v soboto ali v nedeljo. Tudi okoličanom se menda s tem1 dnevom najbolj ustreže, ker jo drug dan četrtek, ko največ ljudstva iz okolice prihaja v mesto in je tudi učiteljstvo prosto šole. Pela se bo tudi >V pepelnični noči« in sploh cel program', kakor je bil žo spočetka določen. Vršil se bo v Gotzovi dvorani, ki nam’ je od ravnateljstva zagotovljena. Natančnejša in' potrebna pojasnila k nekaterim točkam se objavijo po listih pravočasno.
§ Zdravniško društvo v Mariboru ima prihodnjo odborovo sejo v petek dne 38. januarja 1924 ob’ 18. uri zvečer V kolodvorski restavraciji v Mariboru.
§ Gospodinjski koledar za 1. 1924 sc dobiva v pisarnji Jugoslovenske Matice, Sodna ulica 32, ob uradnih urah, tj. vsak dan od pol 16. do 17. ure ter pri predsedniku g. prof. Ribariču, Tatten-biachova ul. 17. II., vsak čas.
§ Dramatični odsek Orjune v Mariboru. Prihodnji sestanek se vrši v torek 15. jaff. ob 20. uri v čitalnici Narodnega doma. Do takrat se mora vsak član (članica), ki hoče sodelovati, naučiti kako
peseni ali kak drug sestavek, katerega bo recitiral. Pozivamo članstvo da se z vnemo loti dela in priglasi k dramatičnemu odseku. Predsedstvo.
§ Klub kolesarjev in' motociklistov »Perun« poživlja vse svoje članstvo, da se udeleži sestanka v sredo 16. tm. ob 20. uri zvečer v klubovi sobi Narodnega doma. Na dnevnem redu so tekoče zadeve in razgovor radi občnega zbora Polnoštevilna udeležba dolžnost! Tajnik.
Filatelisti., Vsak četrtek ob 20. uri sestanek v gostilni Novosel, Rotovžki trg št. 8.
§ Jugoslovansko Hapredno akademsko društvo »Jadran« priredi IV. slovanski večer z akademijo in plesom pod
pokroviteljstvom, ge. dr. Žerjavove, ge. dr. Brezigarjeve, ge. Platnerjeve in častnega damskega komiteja s sodelovanjem slovanskih društev dno 19. jan, tL v gorujih prostorih Narodnega doma. Čisti dobiček je namenjen opremi »Naprednega dijaškega doma«.
Film.
Mestni kino. »Fatty jovi milijoni«, veseloigra v 5 činih, v glavni vlogi Fatty Arbucklc, poleg dveh veseloiger enodejank se predvaja v torek, sredo-in četrtek.
Šport
: POLNP. Sestanek vseh klubov mariborskega področja se preloži na nedeljo 20. januarja ob 11. uri v zadnjo sobo hotela »Pri zamorcu«, tako da se omogoči poset tudi SK Ptuj in gg., ki so navezani na železniške zveze. Svrha sestanka: volitev novega PO. Udeležba vsieh klubov brez izjeme nujna in obvezna.
grreb. Klein Artur, trgovec, Winterberg. Kalzer Loc, trgovec, Niltolsburg. Herzl Josip, profesor, Gradec. Wagner Lotar, trgovec, Hirschberg. Štern Leonidas, poinik, Novi sad. Lubsch Ivnn, uradnik, Dunaj. LadsUUter Andrej, potnik, Dunaj. Ičundič Rade, trgovec, kasta v. Škatla Franc, trgovec, Nabrežina. Reich H., trgovec. Murska Sobota. Lukič Josip, Marzini. Soiire Krik, tovarnar. Metta-cano. Kruger Ernst inženir. Pilzen. VVeinberg Henrik, tovarnar, Dunaj. Engol-man Jnrii, trgovec. Braun F.dip, tovarnar, Dunaj. Danon Mosco, potnik, Zagreb.
Hotel »Črni orel«.
Verbančič Josip, oskrbnik, Vitan. Mogilevvski Aleks, inženir, Kiev, Krampolt* Karl, poslovodja, Pricr, Osam Franjo, trgovec, Sv. Jurij.
Kotel »Pri zamorcu«.
Čeh Alojz, trg. pomočnik, Celje. Duk Sigmund, trgovec, Sambor. Ivkovič Jakob, trgovec, Vinkovci. Weissberg Bemat, potnik, Budimpešta Kotanič, pukovnik. Kragujevac. Hribar Marija zasebnica, Rusiia. FrangeS Franjo, ravnatelj, Su-šak. Moravec Adolf, polnik, Pilsberg. Pollak
Emil, trgovec., Dažice. Kodič Jovan, kontrolor, Osijek. Žnidarič Juraj, zasebnik, Nedeiišče.
Gostilna »Pr! groadu«.
Emani Marn, zasebnica, Gradec. Heif»ott Sigfried, zastopnik, Dunaj. Peklar Josip, obar, Ihova. babee Alojz, uradnik, Ljubljana. Murk Ivan, trgov, pomočnik, GafeSnica. Skralovnik Lina, zasebnica Sv Lovrenc Pongratz Karl, knjigovez, Zagreb. Vollgrubcr Edvard, trgovec, Maribor.
Hotel »Kosovo«.
Ličen Dimitrij, tehn. uradnik, Rihembcrk.
Gostilna »Pri Jelenu«.
Lippa Ivan, mehanik, Lendava.
Listnica uredništva.
V Sc ceni. dopisnike opozarjamo po« novno, da romajo vsi dopisi brez podpisal in natančnega naslova dopisnika brez izjeme v koš.
Tujci v Mariboru
novo prijavljeni v hotelih in prenočiščih dne 14. januarja 3924,
Hotel »Meran«;
GrCbel Ignac, trgovec, Ware?.v. Kven Maks. zastopnik, Grade«. Auspitz David, trgovec, Za-i
Mala oznanila.
Pohištvo
lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalogi
Šercer in drug, Vetrinjska ni. 2, 106
Kontorlstlnjo, zmožno slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in stenografije, eventuelno za četnico, ki je dovršila najmanj dvorazredno trgovsko Solo, sprejme takoj električno pod-jet;e. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in dovršenih Sol, starosti, zahtevane plače na „Polfni predal st. 3“ v Celju. 97 2-2
Stanovanje, obstoječe iz kuhinje, 2 sob. sobe za služkinjo in pritiklinami bi takoj zamenjal za večje stanovanje. Zglasiti se N. Pirljakoviču. Špediterju, Aleksandrova cesta 25, I. nadstropje, telefon *t. 221.
93 2—2
Meblovana soba za enega ali dva gospoda s hrano ali brez hrane se ▼ Principovi ulici St 1, vrata 1, odda. 102
Na prodaj neva mehka spalnica, hrastovo pobarvana, kompletna Din 2500-—. Aleksandrova cesta St. 203, mizarstvo.
80 2-2
Iščejo 3e večji
skladiščni prostori
s porabo dvorišča, v najem. Ponudbe se naj stavijo pod ,Trgovina s pridelki" na administracijo tega lista.	94	2	—	2
i
Pristopajte k Jugoslovenski Matici«
Izšel je ročni
Zemljevid slov. ozemlja
v merila 1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišč* Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, itografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in obsega >sa ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je na mesjen predvsem šolski mladini. Cena Din 10*— Naročuje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
D. S. Merežkovski:
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)
(27)
Gal je občutil neskončno utrujenost iiJ onemoglost. Zaprl je oči in opazil, da ga je Skudilova roka objemala jjoljin-bblj nežno. Zazdelo se mu je, da je bilo vse k grda sanja.
Ustavili so se v* bližini trdnjave Pulj y> Istri, na obali Jadranskega morja. Prav Vj istemi mestu se je pred nekaj leti primeril krvav, zločin — umor mladega junaka Krispa, sina Konstantina Velikega.
Majhno mestečo je bilo dolgočasno zakotje; naseljevalo ga je zgolj vojaštvo. Dolge vojašnice so bile sezidane v puščobnem slogu Dioklecijanovih časov. Na strehah je ležal sneg; po praznili ulicah ije tulil veter, za hišami pa se je premetavalo šumno morje,
Gala so odvedli v eno izmed vojašnic. Posadili so ga nasproti oknu, da mu je močna zimska svetloba padala baš v oči. Nato se je pričelo zasliševanje. Častna naloga je bila poverjena najizkuše-toejžemu carskemu vohunu Evzebiju, majhnemu, dobrodušnemu starcu, čigar glas j« bil tih in sladak kakor glas izpovedni-kov in ki si je neprestano mecal ozeble roke, Gal je čutil smrtno utrujenost; povedal je vse kar je Evzebija zanimalo, le pri besedi »veleizdaja« je pobledel in planil po koncu:
— Nisem', nisem! — je brbljal glupo in! onemoglo. — Konstantina jc, vsega je ona kriva. Brez nje bi ne storil ničesar. Ona je zahtevala smrt Teofila, Domici-jana, Klemacija, Moncija in drugih. Bog mi je priča, da nisem jaz . . Ona mi je vse zamolčala. Še vedel nisem1..
Evaebij ga je premeril s tihimi nasmehom: — Dobro, — jc dejal, — sporočim' carju, da je vse zakrivila njegova lastna ' sestra, soproga bivšega Cezarja. Zasliše-. vanje je končano. — Odpeljite ga, — je' ukazal legijonarjem.
Kmalu nato je car Konstancij poslal smrtno obsodbo. V Galovi izjavi, češ, da je umorstvom v- Antijobiji kriva carjeva sestra Konstaneija, je Konstancij videval osebno žalitev.
Ko so Galu prebrali obsodbo, je pobliskov« izgubil zavest in’ se vzgrudil v roke svojih čuvajev. Nesrečnež se je nadejal do zadnjega trenutka, da pride carjeva pomilostitev. Še tačas se je tolažil z upom, da bodo odložili izvršitev kazni za nekaj dni, morda le za nekoliko ur. Hotel se je pripraviti na smrt. Prihajale pa so vesti, da so se uprli vojaki tebanske legije in da govore o osvoboditvi Cezarja Gala. Zategadelj so ga takoj odvedli na morišče.
Bilo je zgodnje jutro. Čez noč je zapadel sneg in pokril črno, lepljivo blato. Tod so se lesketali mrtvi solnčni žarki; njih odsev se je hladno bleščal na sveže pobeljenih vojašniških stenah.
Vojakom niso zaupali; vedeli so, da ga ljubijo in da imajo sočutje do njegove usode. Krvniški posel so poverili mesar-
te kodre, ki so bili nekoč mlademu Ce-j trepetali od naslade, je občutil gladko^ zarju ponos in lepota. Na povratku iz komaj obrito kožo, ki je bila še vlažna krivčeve sobo so se mu oči za trenutek* od mila. Vzhičeno jc zrl mesnati, mehki srečale s pogledi tribuna Skudile. Kakor! tilnik, čigar polt je bila bela kakor debi trenil je Cezar padel na kolena in kliška.
Mesar ni bil vešč krvnik. Ko je spu-stil sekiro, se je jedva dotaknil tilnika in je udaril mimo. Nato je dvignil sekiro v drugič. Skudllo jo zakričal:
— Ne tako! Bolj na desno! Drži glavo bolj desno!
Gal je vztrepetal in zavpil od groze. Glas mu jo bil zategnjen in ncčlovce-
ga
začel moledovati svojega najljutejšega sovražnika:
— Roši me, Studilo! Lahko me rešiš!
Nocoj ponoči sem’ dobil pismo od vojakov tebanske legije. Dopusti, da jim rečem le eno besedo, pa me osvobodc. V zakladnici mizijskega templja imam skritih trideset talentov. Nihče ne ve
zanje. Tebi	jih podarim' in še kaj na1	&ki, kakor glas bika v klavnici, ki
vrh. Vojaki	me ljubijo . . Napravim' te'	niso zadeli koj s prvim zamahom,
za svojega prijatelja, brata, sovladarja, j	Krik uporniških vojakov je postajal
Cezarja! . .	j vse bližji in jasnejši:
Tako ga je obvladala blazna nadeja,' — živci Cezar Gal! da je objel tribunova kolena. In še tisti! Mesar je dvignil sekiro in udarih hip je Skudilo občutil na roki dotik Ga-j Vroči curek krvi je obrizgnil Skndilovo lovih ust. Tribuna je streslo. Molče je. roko.
odmaknil roko in mu smehljaje pogle-j Glava je padla in udarila ob kameni dal v obraz.	j	po(j
Gal se je moral sleči. Najprej se jej Tačas so se hrupno vsuli v sobo le-branil sezuti sandale; imel je umazane, gionarji. ju,	ki	se	je	svojpot	že	uril	na	puljskem	noge. Ko se	je slekel skoraj do nagega,!	Barbaciorf, Apoden in tribun ŠSito-
trgu	z	glavami	istrskih	tatov	m	tolova-■	mu je začel	mesar vezati roke za hrbet,	noša so jadrno smuknili skozi druga
jev. Barbar m umel sukati rimskega me- kakor jc delal pri navadnih zločincih. vrata
ča zato si je prinesel široko sekiro, ki m« Skudilo mu je hotel pomoči. Ko pa je; KrVnik' je bil ves osupel. Skudilo je rab,la pri ubijanju svinj m telet. Mesar Gal občutil, da so se ga dotaknili njo- imel še toliko gaea, da mu je gepniel, naj je bil slovanskega rodu; obraz inu jo lul eovi prsti, je postal besen: izruval sc je odnese glavo usmrčenega cozarja; tako dokaj lep a top m dremav. Nic mu niso jz krvnikovih rok, prijel oberooki tri- bo legijonarjem zamolčano, čegavo je povedali, da je obsojenec Cezar pa je buna za grlo in ga začel daviti; nag in truplo, sicer bi raztrgali poveljnika im mislil, da ima pred sabo nepopravljivega visok je bil podoben mladi, močni in kose.
tatp . .	, ,	_	..	.	.	strahotni zveri. Prijeli so ga od zadaj, - Torej ni bil tat? - jc zarobantil
Gal je postal pred smrtjo miren m iztrgali tribuna, Gala pa zvezali za roke krvnik osuplo
HriS" “ ••6 Tmn° •" ?• d0r0!U,> in rffC-	i	Ni bi,f> haš lahko, ponesti gladko o-
d ali /, njim, kar se Jim je zljubi-. V tem hipu so zahrumel, z vojašni-' brito cczarsko glavo. Najprej jo jc stis-
b. Zdelo se mu je da je majhen otrok: skega dvorišča vzkliki tebanskih legijo- nil pod pazduho. To pa se mu jc videlo branih s T ?r°#kih f4?,?0** in', ™jev:	Cezar Gal!«	nepri.ijo. Vtaknil je tedaj v usti me!
čl komli Tn umi!Ta P f\V V™‘' borilci so se podvizali. Prinesli so snati prst in ga zavil za čeljust. Tako je Ilimri uda ke^io	‘M H T tešem panj. Gala so posadili na odnesel glavo, ki ji je bilo treba nekoč
IriSa	’	■	nfU	Barbahon-	Bajriobades	in	Apo-	10 militi, pa se je sklonilo stotero člo-
p, ij_.ua. ^	_	dem so ga držali za roke, noge in hrbet, vešklh glav.
lo pa jo uzrl mesarja, ki jo vrtel na Skudilo mu je potisnil glavo k panju.' . Ko je Julijan izvedel za bratov« mokrem brusu široko sekirino ostrico, Aa bledih ustah mu je igral pohoten snu.ti jC pomislil: »Zdaj je vrsta na meje začel drgetati po vsem životu.	j	smehljaj: na vso moč in oberočki je nil
Odvedli so ga v sosedno sobo; ondi je pritiskal glavo k panju, vedoč, da sc ne,	fDalie oriboanilčl
briveeobr.lpravdo golega mehke, zla- more več zoperstavljati; pod prsti, ki sol	•
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. ~ Odgovorni urednik; Rudolf Ozim. —' Tiska; Mariborska tiskar** d, <.