Leto II.
i
Štev. 14,
ina pavialirana i
V Ljubljani, dne 31. marca 1920.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta K 6'— in na mesec K 2’—. Posamezna Številka stane 60 vinarjev. Inserati po dogovoru.
Vse dopise in posiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS*, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, I. nadstr., Učiteljska tiskarna.
IvstajenJeJ
Konec zime je in vsa narava se pripravlja k novemu, svežemu življenju, k vstajenju.
Povsod se pripravila vse k delu, zemlja je odpočila in komaj čaka kmeti-ča, ki bo oral m sejal. Delo vsepovsod, življenje vse naokrog.
Kako lepi so ti pomladanski dnevi, kako vabijo vse delo. Vstajenje. Velika noč ni le velik im prelep verski praznik, ampak tudi velik in prelep praznik narave, človeškega dela.
Samo eden ne praznuje v teh dneh nobenega vstajenje, to fe —- naša uboga država, naša uboga Jugoslavija, naše °sleparjeuo ljudstvo.
Že skoro poldrugo se igrajo v Bel-i>radu z vladu. Najpreje smo imeli vlado, sestoječo iz vseh strank, ki je popolnoma zavoZiia državni voz. Ko so gospodje uimstri izprevideli, da ne morejo ne naprej, ne nazaj, so odstopili in prišla je deinokratsko-socijalistična vlada, ki se je resno trudila, da bi potegnila voz iz blata, a le počasi, prav počasi je šlo. Ustvarila si je nek delavni program, ki bi nas počasi pripeljal do boljših časov, a delali so račun brez krčmarja. Nazadnjaške stranke, zlasti naši klerikalci so dobili apetit po ministrskih stolčkih in začeli so rovariti, dokler se jim res ni posrečilo vreči vlade in tako smo dobili Protlć-Korošcevo vlado, ki pomtenrja najhujše nazadnjaštvo v Evropi. Prvo njihovo delo je bilo, da pre-Pocle iz centralnih uradov vse pomožne
uradnike in jih nadomeste z žlahto. Nobeden ne vpraša več, kaj znaš,' ampak le ; še, kakšne stranke si.
Ne moremo se potem čuditi, če s | polnimi koraki drvimo v prepad. Cene i strahotno rastejo, živil ni, vsega manjka, I ljudstvo ninia ne dela, ne jela. En mesec i je ta družba na vladi, a zločinov, ki jih " je že doslej zagrešila, ne bo mogoče po- i praviti v enem letu. V tem je prišel
dr. Smodlaka,
ki je svaril na desno in na levo ter skušal spametovati ene in druge. Poizkusil je vse, da bi prišlo zopet do močne in trdne vlade, v kateri bi bile zastopane vse stranke in ki bi izvedla čimpreje volitve. Smodlakove namere so, kakor kaže, padle v vodo. Sporazum je nemogoč, ker nobena meščanska stranka ne vidi več ljudstva in države, ampak le še svoje strankarske in osebne koristi. Zmožen ni vladati nobeden in zdi se nam. da se bližamo
vojaško-uradnfški vladi,
ki pa pometnja povsod zadnji korak pred — polomom. Današnje meščanske stranke, ki zasledujejo kapitalistične koristi, niso več zmožne voditi države, to vidimo vsak dan jasneje. Se manje bo opravil seveda vojaško-uradu iški kabinet Stojimo torej
pred polomom
meščanske, buržuazijske, kapitalistične liberalno-klerikalne Jugoslavije.
In ka.; potem?
Priti mora to, kar je neizogibno, če
B:	LISTEK.
Kmet — socijalist?
Mnogi še vedno mislijo, da sta si so-ciializem in kmet dva sovražnika, in še Pred kratkim časom ie vladalo pri nas splošno mnenje, da kmet ne more biti socijalist. Ogromna večina kmetov se je kar ’križala«, če ie slišala besedo socijalni demokrat, rdečkar!
Kako ie moglo priti do takega mnenja.'' Ali ie tako mnenje sploh upravičeno? Preglejmo:
. . Nag kmet je bil v istini nasproti •alizmu še do najnovejšega časa : sovražen. Zakaj?
Ze po svojem delu ie navezam ja svoio grudo, ki io ie dobil od oče SiO„hV00et sinu. Ni dobil p v,	0cl °četa ie dobil tudi vs
zcmV«.Vv°b Ve?1I0st kako nai ob<
deh 'sain^tT 'C du,ul niesjov očc--sina S?L k° ZulUcva tudi od sv S' rdko se vrti kolo naprej. H vntno so se preminile razmere. K
ie sveta njegova zemlja, svet njegov dom. svete pa so mu tudi vse navade, način življenja, način obdelovanja. Drži se jih rn le z velikim naporom popušča od njih. Če iih le mora prememiti. stori to počasi, težko; skratka: kmet je konservativen t. j. svoje stare navade hoče ohraniti, novotarij ne mara in če tudi bi nm mogoče prinesle mnogo lažje življenje. Kdor pozna naše ljudi, mi bo gotovo pritrdil k sledečemu: naš kmet bi povečini dariep rajši še mlatil s cepcem, raiši kosil s koso nego s strojem, če bi le imel zadosti delavcev. In to vkliub trpljenju uri košnji, pri mlačvi! Kaj trpljenje’ zato mu ni. — stara navada je in pa — lepo ie. Vse nekaj drugega ie kositi travo v rosnem, zlatem iutru v lepi vrsti koscev, kakor pa kositi s strojem. Veselje nad lastnim delom, ki gre gladko od rok in ravno to nam dela življenje prijetno -- ie uri stroju zelo zmanjšano.
. Kakor pa je kmet konservativen pn delu, tako je konservativen tudi za drugo misel, kakor jo ima sam. težko izpremeni nazore, ki so mu vcepljeni izza mlada.
se meščanske stranke zadnjo minuto ne izpametujejo, priti mora
diktatura proletarijata, diktatura ali vlada revnega delavnega ljudstva, ki bo pomedla z vsem in postavila na vlado resnično ljudsko voljo.
Nismo prijatelji krvavih revolucij, ki uničujejo neizmerne množine dobrin, ustvarjenih s težavo in znojem tekom desetletij, a naše nezmožne in idijptske meščanske stranke s polno paro tirajo državo v propad, ljudstvo pa v revolucijo, ki bo napravila konec temu ostudnemu slepomišljpnju.
Krščanstvo /in narava praznujejo vstajenje, drugič praznuje Vstajenje tudi naše ljudstvo v novi, svoji državi in vse kaže da bo praznovalo svoje
Vstajenje >
kmalu, kmalu tudi naše revno, teptano in že tolikokrat osleparjeno delavno ljudstvo.
Kaše gospodarsko delo.
-Kmetsko delavska zveza < je politična, strokovna in gospodarska organizacija revnega ljudstva po deželi, tako stoji zapisano v naših pravilih.
Najvažnejša je beseda »gospodarska organizacija«. Naše revno ljudstvo so doslej neusmiljeno zlorabljal', in izžemall liberalni in klerikalni trgovci, prekupčevalci m verižniki, ki so dan za dnem dražili prav vse življenske potrebščine.
Naše ljudstvo po deželi je boso, nago In lačno. Ne more se ne obuti, ne obleči
----------- . ■ tmilf. I -«i]r ■■	. ■ r -lii
Djži se krčevito mišljenja svojih očetov. Sicer preživlja tudi on svoio mladeniško burno dobo. ko kaže včasih podedovanim nasprotne nazore, ko na mine ta buria. ko postane samostojen, pa zavozi zopet nazaj v mirno, staro podedovano smer. Da je takšen človek v splošnem ne • zmožen se razburkati in premeniti svoje težnje, le jasno, vendar se je tudi to že pripetilo, in. zgodovina nam kaže koliko truda je stalo, preden so naši predniki sprejeli krščansko vero. koliko krvi je preteklo zaradi tega. upirali so se ii. držali se starih bogov. No. naposled ie zmagal meč. in krščanska vera se le začela utrjevati. Oprijel se je te vere in io ohranil oač kakor so mu io narekovali. Živel le na svoji grudi takorekoč samo zanjo, živel ie slabo a vkljub temu potrpežllivo. čes, mora že tako biti. Nič ga ni moglo spraviti iz njegovega mira. iz njegovega vdanega trpljenja. Nič? res nič? pač’ Beda Je postala prehuda, in začel ie — premišljevati. Nastalo je po Slovenskem čudno gibanje: kmetiški upori. Uprl se Je svojim tlačiteliem-graiščakom. Kar zagibalo ie ob deželi.	(Dalje prih.)
m me nasititi. Ker so cene vseh življen-skih potrebščin tako ogromne, da jih razim velikega gruntarja ne zmore nihče. Kako naj si kupi n. pr. naš kmetski hlapec novo obleko? Garati mora zanjo dve leti, med tem pa potrga že tudi vse perilo in obutev.
Vse to uvidi dobro naSa KDZ.. zato je sklenila, da napne prav vse moči, da pomaga kolikor bo le mogoče, revnemu ljudstvu po deželi z raznimi življenskimi potrebščinami.
v Kakor že naši bralci vedo, ima naša stranka ogromno gospodarsko organizacijo v svojih konzumnih društvih in ^Nakupovalni zadrugi«. S pomočjo teh bomo napeli vse moči, da kolikor toliko pomagamo tudi revnemu ljudstvu po deželi, to se pravi članom naše KDZ.
Naš cilj je. ustanoviti v okviru \sake krajevne organizacije KDZ konsamno društvo, a to je popolnoma nemogoče izvršiti čez noč. Sklenili smo zato, da osnujemo za enkrat v okviru vsake krajevne organizacije KDZ posebne gospodarske odbore, ki bodo predhodniki bodočih konsumov in potom teh gospodarsKih ; odborov bo preskrbovala naša KDZ svoje člane po možnosti z raznimi življen-skimi potrebščinami.
Pa ne samo to. ti gospodarski odseki bodo imeli tudi namen, da bodo člani KDZ potom njih prodajali svoje pridelke rn izdelke. Na ta način bomo ustvarili nailepšo vez med onim, ki kaj pridela ali izdela in onim, ki kaj potrebuje. Ponekod pridelajo n. pr. mnogo sadja. Sedaj : so to sadje pokupili za mal denar prekupčevalci in ga z ogromnim dobičkom prodali trgovcem v mestih, ki so ga potem še z večjim dobičkom prodajali mestnemu ljudstvu. Kmetski človek je zato poceni prodal, pa drago kupil, ker so spravljali trgovci in prekupčevalci ogromne dobičke.
To se mora nehati in ravno naša gospodarska organizacija, to so gospodarski odbori pri kraj. org. KDZ in konsum-na društva so poklicana, da to odpravijo. To so šele začetki in iz teh že vidite, kako ogromnega pomena je naša KDZ za vse delavno ljudstvo.
Ker bomo o tem še pisali, opozarjamo za enkrat le na pravila za gospodarske odbore KDZ. ki jih prinašamo spodaj.
Poživljamo vse naše zaupnike po deželi, da hite z organizacijo KDZ in s snovanjem gospodarskih odborov.
Pravila
za GosiioMe oloie „Krate delante zme“.
§ 1. Vsaka podružnica': Kmečke delavske zveze« naj si ustanovi Gospodarski odbor.
§ 2. Namen odbora je: preskrbovati člane podružnic in njih rodbinske ude z vsemi življenskimi potrebščinami in pa prodajati njih pridelke in izdelke.
§ 3. Gospodarski odsek naj obstoji iz 3—5 članov, ki si izvolijo iz sebe predsednika, tajnika in blagajnika.
§ 4. Gospodarski odsek naj
a)	vodi natančen zapisnik članov podružnice in njih družinskih udov:
b)	sestavlja seznam najpotrebnejših stvari, katere bi ti udje za svoje gospodinjstvo rabili;
c)	sestavlja seznam njih pridelkov in izdelkov,, katere bi mogli oddajati.
O vsem tem naj mesečno poroča tajništvu »Kmečke delavske zveze« v Ljubljani. ki bo tozadevno v zvezi z »Nakupovalno zadrugo« v Ljubljani.
§ 5. Vse prejete potrebščine morajo člani deloma v naprej, deloma pa tako?
ob prejemu plačati. Jamstvo za plačilo naznani tajništvu »Kmečke del. zveze« oziroma »Nakupovalni zadrugi«, prevzamejo vsi člani Gospodarskega odbora, ki prevzamejo tudi jamstvo, da se bo prejeto blago pravično razdelilo med člane podružnice.
§ 6. V pokritje stroškov, voznine, izgub na blagu itd. si sme Gospodarski odsek nabiti na nakupno ceno mal dobiček, ki pa ne sme nikdar presegati 5 odstotkov na nakupno ceno.
§ 7. O ustanovitvi Gospodarskega odseka in o sestavi odbora se ima takoj poročati tajništvu »Kmečke del. zveze« v 1 jubljani.
§ S. Vsak. katerega bi zasledili, da se skuša osebno izkoristiti iz poslovanja Gospodarskega odseka, se ima takoj izključiti iz članstva podružnice.
Zatiranje trtnih bolezni v pomladnem {asu.
(Konec.)
V takih slučajih, kakor kažejo zlasti francoske izkušnje, zelo koristi zatiranje zimskih trosov, oziroma zimskega mice-lija glivice. V to svrho pripravno sredstvo so brozge, ki vsebujejo močne žveplene spojine, in to je predvsem žvepleno-apnena brozga. S to brozgo se je pri za-; tiranju trtnih plesnob sorodnih bolezni na sadnem drevju, grmičevju (zlasti pri ameriški plesni kosmulji itd.) dosegel izvrsten uspeh. Pa tudi lanske izkušnje s tem sredstvom kažejo, da učinkuje proti ples-nobi na trti prav dobro, zlasti v zvezi s poletnim zatiranjem bolezni.
Priporočljivo je tedaj, da se predvsem vinogradniki, kojim trtna plesnoba redno leto za letom škoduje v vinogradih, poslužujejo že opisanega mazanja trt z žveplovo-apneno brozgo. Ako vsled otež-kočenih prometnih razmer te brozge ni mogoče dobiti, izdela si jo lehko vsak sam. Izdeluje se jo na sledeči način:
Na deset litrov vode se vzame 2 kg finega, zmletega žvepla in 1 kg živega (neugašenega), a svežega, ne starega apna. Posoda mora biti železna (najbolje železen kotel) in še enkrat toliko obsežna, kot je tekočina, ker se ta med kuhanjem razširi.
Najprej se v kakih dveh litrih tople vode polagoma (v koščkih) ugasi živo apno tako, da se končno dobro razmeša na redek apnen belež. Medtem se žveplo, da ne dela kepic, najprej zmeša z nekoliko vode v gosto kašo, ki se jo potem vmeša med apnen belež. Nato se dolije še ostalo vodo in se s kako palico zmeri globočina vode v kotlu.
V	palici se napravi zareza, da se označi koliko tekočine vsebuje posoda Iko.el), ker je treba med kuhanjem izhlapelo vodo nadomestiti (doliti) z vročo vodo. Zmes se kuha eno dro ob vednem mešanju, da s*' končno izpremeni v rja vo, včasih (vgled vpliva železa) nekoliko zelenkasto rekočino. Ko se tekočina ohladi. se dodene dva- do trikratno množino vode. tekočina se precedi čez gosto, žično sito in je nato takoj perabna za mazanje trt, Nerazkuhan ostanek ostane lehko v kotlu za prihodnjo kuho.
Za en oral vinograda potrebujemo približno taKe že stanjšane (zredčene) brozge.
Naniesto žveplovo-apnene brozge namažemo trte lehko tudi z raztopmo žveplovega kalija, ki je znan v trgovini pod imenom žveplova jetra.
V	desetih litrih tople vode (ne vrele) raztopimo 30 dek na drobno stolčeu-h žveplovih ieter in s to brozgo namažemo
trte. Mazati je najbolje dvakrat j enkrat takoj po režnji, drugič kakili 8 dni preden prične trta odganjati. Drugo mazanje je še bolj izdatno kot prvo; če torej ne moremo mazati samo dvakrat, namažemo trto samo enkrat, in sicer tik preden odganja.
Ko so pa očesa trt že napeta, ne smemo trt več mazati, ker bi to škodilo očesom.
Zatiranje črnega paleža, ki nam dela na listu, mladikah (vršičkih) in jagodah črn?, kozam podobne vdrte madeže (pike. lise) obstoji v tem, da trto namažemo namesto z žveplovo apneno brozgo, z močno razstopino zelene galice (zelenega ali železnega vitrijola) m žveplene kisline. V desetih litrih vode raztopimo 3 kg zelene galice in polagoma (previdno!) med vectnim mešanjem prilijemo še desetinko litra (majhen kozarec) žveplene kisline.
Trte namažemo enako kot z žveplovo-apneno brozgo.
Vinogradnikom torej priporočam:
1.	da takoj pri režnji staro lubad trt kolikor mogoče dobro odrgnejo, vse rezje pa sežgejo;
2.	da osnažene trte po vsem lesu. če mogoče, dvakrat namažejo, sicer pa vsaj
I enkrat, osem dni prej. preden se prično očesa trt razvijati (napenjati).
V slučaiu, da se hoče obvarovati trte samo pred črnim paležem, jih je namazati z raztopino zelene galice in žveplene kisline, ako se jih pa hoče tudi pred ples-nobo obvarovati, jih je namazati z žven-lovo-apneno brozgo ali pa z raztopino žveplovih jeter.
Poleti je treba te trte žveplati ali škropiti enako kot druge, ker je zimsko zatiranje bolezni le pripomoček poletnega.
Zadnii dve brozgi učinkujeta tudi po pršičavosti (kodravosti) trt. ki je v nekateri!) krajih, zlasti na Štajerskem, že precej razširjena.
Mazanje trt ima še to dobro lastnost, da zadržuje trte v razvoju. Zgodaj namazane trte odganjajo dosti kesneje. kakor n ©namazane in so zaraditeea boli varne pred pomladno pozebo. Že ta okolnost sama priporoča mazanje trt.
Viničarska anketa.
V soboto dne 20. t. m. se je vršila viničarska enketa pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, katere namen je zboljšati stanje viničarjev.
To enketo je sklicala deželna vlada pod pritiskom KDZ. Udeležili so se je okrajni glavar iz Maribora. Ptuja in Ljutomera, ter zastopnik poverjeništva za socijalno skrb in poverjenik za kmetijstvo. Zastopane so bile tudi vse organizacije viničarjev, kakor KDZ. zveza viničarjev itd., zastopana je bila tudi Kmečka zveza, Samostojna kmetijska stranka, zastopniki posestnikov vinogradov in strokov n.jaki -agronomi.
Kmetsko delavska zveza je stavil' sledeče predloge:
t. Reformo viničarskega reda.
2. Zboljšanje materijelnega položaja viničarjev po sledečih smernicah:
a)	delavne plače viničarjev naj se določijo:
za viničarja brez hrane pri posestniku K 20 dnevno, za viničarje s hrano pri posestniku K 15 dnevno. — Viničarju najemniku se plača 50 odstotkov vec. kot pomagaču.
b)	Viničarju nai se dovoli, da redi na svoji viničariji do 1 orala vinograda, eno kravo, čez 1- 3 orale 2 kravi in cez 3 orale tri krave.
c)	Viničar naj dobi v živilih zase in za svoje pomagače letno toliko zemlje od gospodarja, ch pridela 350 kg koruze, 1000 kg kiompi. ja in 150 kg fižola. Če te zemlje gospodar ne da. ali premalo, plača isti viničarju razliko od gori navedene svote v denarju.
d)	Stanovanje in kurjavo da gospodar viničarju brezplačno, v nasprotnem slučaju se mora zvišati plača viničarju v isti izmeri, kolikor stane stanovanje in kurjava.
e)	Spravljanje sena za dve kravi in oranje viničarskih njiv plača gospodar
f)	Sadje, ki ga opravljajo viničarji, naj nudi tudi njim — za trud in delo, ki ga imajo s tem dobiček in sicer na ta način, da odstopi gospodar viničarju 30 odstotkov sadnega pridelka. Odpadlo sadje naj bo last viničarja. Pijača, ki sc je dajala do sedaj kot miloščina naj se odpravi. V slučaju, da si hoče napraviti viničar sam pijačo, mu je dolžan gospodar posoditi kletarsko orodje. Jabolčne in vinske tropine, ostanejo nepokvarjene last viničarja.
g)	Upelje naj se bolniško in starostno zavarovanje zakonskim potom.
h)	Upelje naj se delež viničarja na pridelku in sicer:
do 5 hi vina naj znaša — delež
od 5
10 „ lo 15 „ 20 in nad 20
iou/„ 20% 30% 50 %
i)	Pri vsakem okrajnem glavarstvu 1!aj se osnujejo viničarski odseki, sesto-itci iZ enega uradnika, treh posestnikov, iren strokovnjakov in. sedmih viničarjev.
. Strokovnjake naj določi vlada, posestnike naj volijo posestniki in viničarji Pa viničarje. Ti odseki naj se setanejo t^rat mesečno ter naj izdajajo viničarske knjižice in razpravljajo o vseli spo-fih med posestniki vinogradov in viničarji. la odsek bodi pod kontrolo okrajnega glavarstva, poverjeništva za socijalno skrb in poverjeništva za kmetijstvo.
Proti vsem t<em zahtevam so klerikalci odločno protestirali, ter so zagovarjali posestnike vinogradov, češ, vsaj viničarju se še predobro godi, če dobi 311 krajcarjev na dan. Niti posestniki vinogradov sami niso tako odločno nastopili proti tem zahtevam, kakor klerikalna KZ, katero je zastopal kaplan Kranjc' (seveda — kmet po poklicu). Povedal je dobesedno članek iz Slov. Gospodarja o viničarju m njegovem razmerju napram kmetu, ter se s tem izdal, da ga je ou »iztuhtal«. 1 iudstvo iz toga lahko razvidiš, koliko je jderikalcem na tem, da bi se zboljšani neda revnega ljudstva, ko ob priliki, pri kateri se gre za to, da se zboljša neznosni Položaj reveža zagovarja koristi kapUa-jizrua in veleposestnika. Viničar in mali kmet tukaj imaš zopet lep dokaz, kje je Ptavo mesto za tebe, kdo se poteguje za Gajfje pravice in v katero stranko, da spadaš.
Zatorej pa pokaži vrata vsakemu ^frakarju», ki bode prišel k tebi s sladkimi besedami, ter mu povej, da on naj nstane v cerkvi ali pa naj gre k tistim, katere je zagovarjal na viničarski en-irrv v Mariboru. Vi se pa združite vsi v tanf' ^Cr 'e so vam	zasi'gu-
Prihodnjič bodemo priobčili pa stari janičarski red. ter na kak način ga bo-lHr;nu ,n‘ reformiranega. Ob tej pri--i^0 Pokazali klerikalce v še jas-
Iz Kmetsko delavske zveze.
Mnogo kraj. organizacij K. D. Z. še
vedno ni poslalo seznama svojih članov, zato je tudi nemogoče poslati tem „Ljudski glas“, ker ne vemo naslovov- Poživljamo vse odbore, da nemudoma pošljejo seznam vseh članov z naslovi vred in takoj prijavijo tudi na novo pristopivše člane.
Prispevki. Vse krajevne organizacije K. D. Z., ki so bile ustanovljene še pred 15. marcem, naj pošljejo svoje prispevke do zadnjega marca po pošni nakaznici naravnost osrednjemu tajništvu K.D. Z. v Ljubljano (naslov: uredništvo „Ljudskega glasu", Frančiškanska ulica št. o, II. nad-str.) Blagajniki poberejo od vsakega čb-r.i po 3 K za ves mesec. Po 20 v za vsakega člana obdrže kraj. organizacije za svoje lastne potrebe, po 2 K 80 vin. (odnosno 1 K 10 vin- za družinske člane) od vsakega člana pa pošljejo v Ljubljano, 'l iste organizacije, ki so bile ustanovljene po 15. marcu, plačajo šele aprila. Enako velja za vse mesece.
K. D. Z. iz mariborskega okrožja-
Glasom sklepov ustanovnega občnega zbora K. D. Z. imajo poslati vse krajevne organizacije K. D- Z. svoje prispevke naravnost osrednjemu tajništvu v Ljubljano in ne okrožnim tajništvom. Okrožno tajništvo dobi za kritje svojih stroškov od vsakega člana svojega okrožja po 25 vin. mesečno, politično strokovno tajništvo pa po 20 vin. iz strankinega davka članov K. D. 7., ki jih bo nakazovalo tem osrednje tajništvo iz Ljubljane-
Osrednje tajništvo K. f). Z.
Kraje v ne organizacije K- D. Z. Komaj mesec dni je, odkar smo pričeli z delom ' za našo K. D- Z. in že imamo ustanov-1 Ijenc naslednje krajevne organizacije:
1.	Vodice pod Šmarno goro,
2.	Radeče pri Zid. mostu. *
3.	Gorje pri Bledu,
4.	Selca jiad Škofjo Loko,
,	5- Bohinjska Bistrica.
b. Lajteršperk pri Mariboru,
7.	Št. Peter pri Mariboru, k
8.	Pivola pri Mariboru,
b. Sp. Polskava pri Mariboru,
10- Slivnica pri Mariboru,
11.	Čatež na Dolenjskem,
12.	Brežice ob Savi,
13.	Malenše pri Kostrivnici,
14.	Pišeee pri Brežicah,
15.	Kapela pri Brežicah,
lo. Bloke,
17- Semič,
18. Zg. Bčla pri Tržiču.
Ustanavljajo se pa še vedno nove podružnice. Ce bo šlo tako dalje, bo kmalu v naših vrstah vse revno ljudstvo po deželi.
Dopisi, cssža
Loka Prt Žiismu.
Pri nas se silno peha Samostojna kmetijska stranka« za svoj obstanek. Ljudi hoče na vse mogoče načine pritegniti na sebe. Obljublja ljudem sol, galico, koruzo in več drugih potrebščm po znižanih cenah. Toda ljudstvo ve, da so to samo obljube, od katerih- pa ne sme ničesar pričakovati, zaradi tega tudi ne nasede na te lirnance. Mi vemo, da je edino »Kmetsko delavska zveza« ona stranka, katera se res poteguje za koristi malega posestnika in kmetskega delavstva, tet kajžarja, zato želimo, da se ta čimprej ustanovi pri nas, da si bodemo potem pod j*jeno mdečo — zastavo priborili naše pravice, katerih so nas razni ljudski zatiralci oropali. Pri nas imamo po trgovinah določene maksimalne cene. toda če,
zahtevamo od trgovca, da nam mora po njih prodajati blago, nam pa zabrusi v obraz, da naj gremo v časopis kupovati blago po maksimalnih cenah, ki jih pred,-pisujejo — tako se torej norčujejo ti petični možakarji iz ljudstva, iz vlaie in zakonov, toda se jim vkljub temu ne zgodi ničesar, ampak lahko čisto mirno odirajo ljudstvo po svojem sistema, Kakor se jim zljubi. Prosimo torej, da se pri nas ustanovi KDZ, da bodedto v organizaciji vsi kakor en mož lahko nastopili proti pijavkam, katere izsesavajo kri iz nas, ter se nam smejejo in se norčujejo iz nas, ko mi polagoma umiramo.
Iz Ormoža.
Hočemo vam nakratko opisati življenje v Ormožu. Klerikalci hočejo svojo moč povišati z razširjanjem svojih listov, trudijo se na vse načine, da bi spravili vse ljudstvo pod njihov »jarem-. Pošiljajo nedoraslo mladino po vaseh in po železnici, da razprodaja njihove liste, kakor »Večerni anarhist«, »Lažiljub« itd. Pa tudi »kaplančki« ne mirujejo, ampak oni razdeljujejo med ljudstvom knjigo: »Primite tatu«. Pri nas si ljudstvo silno ždi, da bi priredila socijalno - demokratična stranka en ljudski stiocl; hoteli smo iti že v daljne kraje na shode, zlasti kmetski delavci in viničarji, toda vsled slabih železniških razmer nam je bilo to onemogočeno, pa tudi ljudje še toliko ne zaslužijo na dan, da bi si kupili 1 kg krušne moke, kje naj še potem dobe denar, d.u plačajo železnico.
Iz Laške okolice.
Reven človek na tem svetu v današnjih razmerah res ne pride do pravice. Bogatini si polnijo svoje žepe, ti, revež, pa stradaj, plačuj in trpi. Poglejmo le občinske aprovizacije. Tu in tam pride kak petrolej, sladkor, moka ali kaj drugega. Najprej pridejo na vrsto bogataši, revež odide nazadnje praznih rok. Enako je v cerkvi, dudi tu imajo bogatini prednost. Sedeti sme ie tisti, ki dobro plača, bolnik pa, če je reven, mora stati. Zvoni le onemu, ki plača, mašuje se le za onega, ki plača itd. In seveda niti računov o vseli teh stvareh ne dobimo na upogled, zato se ne čudimo, če so suhi župniki prav bele vrane. V laški fari zbirajo denar za novo cerkev, čeprav bi zadostovala popolnoma ta, če se jo nekoliko popravi, polna itak ni nikdar, a sedanji teliant se zanjo tudi nikdar ni zmenil. Gospodje imajov preveč opravila s politiko in agitacijo za lažnjive klerikalne časopise. O priliki si bomo ogledali tudi razdeljevanje petroleja pri trgovcu Drganu.
Iz Bohinjske Bistrice.
Pred kratkim smo imeli tu lepo komedijo. Znani liberalec Mijo Grobotsk Je s pasjim bičem silno pretepel našega kaplana, baje po krivici. Takega tstudnega političnega boja ne moremo odobravati, Čeprav se godi med našimi nasprotniki.
Pušenci pri Ormožu.
Klerikalci se v naših krajih silno trudijo, da se vzdrže na površju. Agitirajo in delajo na vse kriplje. Posebno ponujajo knjižico »Primite tatu«. Ljudstvo si nujno želi tudi socijalističncga shoda. Klerikialci agitirajo posebno med viničarji, hinavci, naj preberejo v zadnji številki našega lista, kako plačuje klerikalna gospoda te reveže.
Iz Selc nad Škofjo Loko.
Dopis, ki smo ga objavili v listu glede razdeljevanja živil, zlasti moke, ni bil popolnoma točen. Kakor nam zaupniki naknadno sporočajo, smo delali g. Šmidu krivico-, kar kot resnicoljubni ljudje, prav radi popravljamo. — Zanimanje za našo KDZ je tu vedno večje. Ljudstvo si želi shodov tudi po drugih krajih, zlasti v Dražgošah.
*•	V Pohorju se svita.
V	nedeljo, dne 29. svečana ob 8. uri zjutraj je bil v Stranicah shod naše politične organizacije. Prišlo je na ta shod tudi mnogo kmetov iz sosednih župnij. Omeniti moramo posebno eno staro kmetico, katera je prišla tako daleč, da ie žt morala v temi od doma. Dejala je. da ona tako rada posluša govornike, kateri nam tako-od srca govorijo in da je skrajni čas, da se tudi kmetje organizirajo proti njihovim izkoriščevalcem. Govornika sta bila iz Celja soaruga Koren in Holzinger Zborovalci so z velikim zanimanjem poslušali sodr. Korena, kateri jim je v obširnih besedah razložil meščansko, posebno pa klerikalno politiko pred in med vojno. Sodr. Holzinger je dal posameznim svet, kako naj delujejo, da bodo imeli zmeraj večje uspehe. Sodrugi v Stranicah! le nadelo in občinska uprava bo po prihodnjih volitvah v vaših rokah! V Vitanju je bil shod od 11. uri. tudi tukaj je bilo maiogo kmetov in lesnih delavcev iz okolice. Govorila sta sodr. Koren in Hol-zhager iz Celja. Bilo je veliko zanimanje, posebno ker so stavili nekateri zborovalci različna vprašanja, katerim se je v '/mtshi programa kmetsko delavske zveze odgovorilo. I,e tako naprej in zm iga mora biti naša!
Iz O loč.
Pri uas se je vršil shod KDZ dne 19. t. m. Shod ni bil dobro obiskan, ker ie g. župan Pogačnik v Podnartu v zadnjem momentu lokal odpovedal. Na shodu je porbčai sodrug Mihevc iz Ljubljane. Ljudstvo ga je pazno poslušalo in mu pritrjevalo.
Sp. Besnica.
Pri nas se je vršil shod KDZ v petek 19. t. m. Na tem shodu ie bila velika udeležba, zlasti žensk je bilo veliko število, ki so pazno sledile izvajanjem govornika in rnu pritrjevale.
Šmihel pri Novem mestu.
V	Šmihelu se je vršil shod dne 21. t. m., ki je bil zelo dobro obiskan, ljudstvo je z zanimanjem poslušalo govornika iu mu pritrjevalo. Zanimanje za KDZ je veliko ter se bode tudi tukaj ustanovila podružnica KDZ, ker le ta je prava ter zastopa pravice revnega ljudstva.
Dohodninski davek.
Železničar nam piše: Za '.sto 1918. sem dobil nalog, da moram plačati dohodninski davek, ker sem imel dohodkov 1600 K, rako torej 1600 K zadostuje komaj za en mesec za živijenskc potrebščine za mene, ženo in tri otroke, jaz pa imam za celo leto toliko in sedaj naj pa še dohodninski davek plačam — toda . 'e naj vzamem denar. Nas delavce se tako odira, ter gleda država, da izvleče denar iz nas, medtem ko se tistim, ki imajo milijone, ki so med vojno ljudstvo odirali, se ne zgodi ničesar ter jih tudi država pusti, da v miru zapravljajo milijone, ki si jih so prigoljufali, brez da bi jim nalo-lažfla davek na njihove nepravične vojne dobičke.
iz Novomeške okolice.
Kmetijski list je nedavno objavil, da je posestvo Srebrniče pri Novem mestu vzel v najem vrli pristaš samostojne kmetijske stranke strokovni učitelj Fr. Malasek jz Grma. To pa po našem mnenju ni prav, ker pri nas je mnogo kajžar-jev in bajtarjev, ki so prej dobivali zemljo od tega posestva v najem, ter so se tako preživeli, toda sedaj jih je pa ta samo-stojnež takorekoč oropal. Poizkusili so, da bi jim on odstopil nekoliko zemlje v najem, toda on ni tega storil. Njegova žena je pa rekla, da nas bo on sedaj naučil, kako se mora gospodariti, toda s tem, da nam bo te pridelke, katere bode pridelal na tem posestvu zr drag denar
prodajal, nas menda vendar ne misli učiti umnega kmetijstva. Pametnejše bi že bilo, ako nam bi on dal njive v najem in nas podučil, ter dejansko pokazal, kako nam je obdelovati, da čim več pridelamo, toda njemu se ne gre zato, da bi ljudstvo izobrazil, ampak gre se mu le za dobiček.
Prej smo vendar nekaj pridelali na tej zemlji, katero smo dobili v najem, toda sedaj bomo navezani samo na nakupovanje živil, za katera je treba ogromnega denarja, toda kje ga naj vzame reven bajtar? Prisiljeni bodemo od gladu umirati samo zato, da bode enemu „sa-mostojnežu“ zasiguran dobičeK. Tako gospodarijo ti možakarji, j>otem se nas pa še upajo vabiti v to stranko „san.ostoj-neži“ (kakor je Skalicky, bivši dobro-znani avstrijski žitni komisar na Dolenjskem itd. in drugi). Toda mi se zavedamo, mi vemo, da liri „samostojni41 je prostor le za velike gnmtarje, za birte in druge take ptiče, za nas male posestnike, kajžarje in bajtarje pa je prostor v „Kmetsko-delavski Zvezi44, zato si ustanovimo tudi mi podružnico K. D. Z., da ne bodemo zaostali Za drugimi vasmi, kakor so n. pr. Bloke, Semič, Brežice in cela štajerska. Organizirajmo se vsi v K. D. Z. in potem bodemo nastopili vsi kakor en mož proti našim izkoriščevalcem, kateri se sedaj hlinijo, ter nas vabijo v njihovo, stranko, samo zato, da bi oddali pri volitvah mi zopet naše glasove njihovim kandidatom; toda ne bodete nas več vodili za nos, kajti vojska je bila dobra šola za nas, katera nam je odprla oči, da smo zapazili vse lumparije, katere so uganjali in jih še uganjajo klerikalci in liberalci z nami, zato proč z njimi, mi bodemo poslali v parlament kot zastopnike ljudi iz naše srede. Zato pa vsi v K. D. Z.!
Kranjska sela pri Žuraberg«.
Pri nas se g. župan in njegov srn, ob" vneta klerikalca, silno jezita na socijaliste. Gospod župan se sihio boji, da ne bi socijalisti odprli konsum pri nas, ker ve, da se že tla pod njim zibljejo, ter bode kmalu konec njegove slave, se hoče pa še zadnji čas nekoliko pokazati s tem, da se bije na prsi, ter kriči, kaj bodejo socijalisti. kaj bo njihov konsum, kateri gotovo ne bo večji kot je moj, jaz sem župan, ključar, gostilničar, štacnar, jager in posestnik; torej kdo se bode z menoj menil, ljudstvo je zato tukaj, da mene uboga, jaz pa zato, da ukazujem. Zato pa Vam povemo, g. župan, da se že sedaj lahko pripravite na prihodnje občinske volitve, ker takrat bode konec vaše slave. Pri temu gosp. županu so se morale sladkorne izkaznice med vojno plačevati po 90 vin., t. j. krščanska ljubezen.
Malenše pri Kostrivnici.
Dne 21. marca se je vršil pri nas shod K. D. Z., ki je bil prav lepo obiskan. Poročala sta sodr. Vidgaj in Čepin iz Rog. Slatine. Ustanovila se je krajevna organizacija K. D. Z., za katero vlada veliko zanimanje. Predsednikom je bil izvoljen sodr. Zorini Alojzij, tajnikom pa sodr. Fi-lej Janez, ki je vodil doslej z veliko vnemo in požrtvovalnostjo krajevno politično organizacijo. Upamo, da bo sodr. Filej z enakim navdušenjem del* val tudi v novi K. D. Z.
Iz Rečice v Savinjski dolini.
ČLnkariu v zadnjem »Slovenskem Gospodarju« bi se ne splačalo odgovarjati, ker ga dobro poznamo, pa ravno ker ie prešel iz političnega Polja, z osebnimi napadi. nam sili pero v roko! Dobro gesp. kaplan & Comp.. čedna družba, boj sprejemamo. naše zastave vihraio na vsej črti.
Pometite prej pred svojimi vrati, ter spiavite tisto umazano perilo z okna Uinč. da se natn ne bo treba že oddaleč za
nos držati, kadar gremo po našem glavnem trga.
Rečica Vam smrdi po naprednjakih in rudečih. vedite, da vsak naš somišljenik in teh ie pretežna večina tu. nosi seboj steklenico karbolne kisline, da se takoj razkuži'ko Vas sreča. Umazanega masla pa imaste toliko na glavi, da vam ga na očisti vsa voda Savinje, mi se operemo lahko v žlici vode.
Vaši pobalinski članki nas ne spravijo iz ravnotežja, le s pomilovalnim nasrne-!iom preidemo preko njih na dnevni red. Najlepšo in najboljšo reklamo nam delate, na vsak vaš članek ie 6 naših naročnikov splošno že priljubljenega »Ljudskega glasa« ki Vam bo prinesel še več grenkih k rogljič.
Naš g. poštar ie splošno priljubljena m čislana oseba, kar se o Rečiškem kaplanu ne more reči, če bi se tudi hotelo. Par trebušnikev to je njegova družba ter pomilovanja vredne terciialke ki mu dnevno reke ližejo, ne pogledajo pa če so čiste.
Kaplan Jazbinšek in Turnšek sta trdno prepričana, da se na Rečici edino pri njih prične in neha rečiška inteligenca; ne gospoda, to ne, pač se pri vaju že možgani kisajo, drugih znakov abnormalnosti še nimata.
Za kritiziranje nesnage in nereda pa imamo zato postavljene oblasti Turnško-vo iu kaplanovo mnenje bo od kompetentne strani prezirano kod podrepna muha.
Za danes dovolj, drugič več.
Shodi K. 0.2.
K. D. Z. priredi z dnevnim redom:
1.	Ljudski shod.
2.	Vpisovanje v kraj. org. K. D. Z-
3.	Ustanovni občni zbor K. D. Z. naslednja zborovanja po Sloveniji.
V ponedeljek, 5. aprila t. 1.
V	Tacnu pod Šmarno goro ob ,5. uri popoldne v gostilni pri Tomažu.
Na Črnučah pri Ljubljani ob 3. uri popoldne.
Na Brezovici pri Ljubljani.
V	Gradacu v Beli Krajini ob 2. uri pop. v gostilni pri Potočniku.
V	nedeljo, dne 11. aprila t. 1.
ne bo vsled strankinega zbora nobenih shodov.
V	nedeljo, dne 18. aprila t. 1.
V	Rogatcu ob 10. uri dopoldne v gostilni Votolu. Govori sodr. Prepeluh.
V	Rogaški Slatini ob 2. uri popoldne hotel pošta. Govori sodr. Prepeluh.
V	št. Rupertu na Dolenjskem.
V	Kovorju pri Tržiču.
V	Križah pri Tržiču.
V	Mirni na Dolenjskem.
V	nedeljo, dne 25. aprila t. I.
V	kočevski okolici dva shoda.
Jesenice pri Brežicah.
Št. Vid pri Zatični.
Višnja gora.
Zaupniki, skrbite za veliko ti delež tuT Opozarjamo vse zaupnike, naj nam pri prošnjah za shode vedno navedejo tudi lokal, kjer bi sc shod vršil in pa uro, kdaj naj se vrši.
Osrednje tajništvo K. D. Z.
v»o svetu, sisss
Na Nemškem
sc je zopet precej pomirilo. Organizirano socialistično delavno ljudstvo je s trdo pestjo lomilo upor generalov in ju likerjev in država dobiva počasi zopet svoje prejšnje lice. Vlada je odstopila in se V
cialisti, centrum in demokrati- Le na Westfalskem še ni popolnega miru. Tam rogovilijo nekoliko boljševiki, a nemško ljudstvo vidi, da se z razgrajanjem ne bo rešilo današnje bede, ampak le z delom in redom.
V Avstriji je žalostno.
Manjka vsegai in lakota je vedno večja. °ene strašno rastejo in stane že danes na Dunaju 1 kg mesa 120 K. Po deželi s silo rekvirirajo živila, čemur se pa kmetje močno upirajo, ponekod z orožjem v roki. Upati je pa, da se ta žalostni ostanek nekdanjega mogočnega cesarstva Počasi vendarle opomore. Socialistična vlada vozi državni voz zelo spretno in dr. Rennerju, ministrskemu predsedniku, se je posrečilo pridobiti naklonjenost en-tentnih mogotcev- 'Upajo, da dobe surovine, da začne delovati industrija in ; potem bo takoj boljše. Brezposelnost je že sedaj močno radia.
Na Laškem
je vse po starem. Vlada govoriči o slavi in moči „pravične" Italije, ljudstvo pa strada in revolucijonira. Vsak dan beremo o novih uporih. Enkrat stavkajo delavci. drugič se puntajo kmetje in tako gre dan za dnevom, država pa leze vedno globlje v dolgove in siromaštvo.
O pravični rešitvi
jadranskega vprašanja še vedno nočejo mnogo slišati, ampaiv venomer govoričijo o pohlepnosti Jugoslavije. Med tem so pa razmere v našem Primorju vedno bolj obupne.^ Reda ni nobenega, hrane nobene in laški žandarji i Preganjajo naše ljudi na vse pretege-
Ententa
ie o rešitvi jadranskega vprašanja tiho in se ne gane. Rada bi ustregla Lahom, ne upa se pa zameriti trdovratnemu Wilso-nu, ki drži trdno z nami.
Turške države
bo kmalu konec. Ostal bo le mal del v Mah Aziji, drugo si bo razdelila ententa med seboj. Glede Carigrada še niso na jasnem, kaj bi storili. Sedaj so ga zasedli Angleži, a ne vedo še, ga li bodo pustili Turkom ah ne. Pri razdelitvi Turčije je pa močno zainteresirana tudi
Rusija,
ki je sicer danes brez moči in se zato
imperijalistični ententni kapitalisti tudi ne ozirajo nanjo, a prišel bo tudi dan njenega vstajenja, ko to močnejša in silnejša. kakor je bila kedaj popreje. In tedaj bo zahtevala tudi ona svojo besedo v Evropi. Tisti dan se bliža vedno bolj, ker se Rusija vedno bolj urejuje- Boljševiki so da- j nes popolnoma drugačni, nego so bili v | začetku. Spoznavajo, da ne morejo z glavo skozi zid, da se svet ne da postaviti čez noč na glavo in izpremeniti. zato postaja tudi njihova politika vedno zmernejša. Uvedli so že mnogo pametnega in zavrgli mnogo prvotnih prenagljenosti. Boljševiki so danes vse drugačni, kot jih pa slikajo danes na eni strani naši meščanski listi, na drugi strani pa takozvani „komunisti".
Agrarni odbori.
Že v nekaj tednih se bod? vtšile po vsej Sloveniji volitve v občinske, okrožne in deželni odbor za agrarno reformo. Tedaj se bomo prvič pomerili z meščanskimi strankami. Opozarjamo že danes vse krajevne organizacije K. D. Z., da hite z delom, zlasti z nabiranjem članov, ker bo K- D. Z. povsod postavila lastne kandidate. Ne bomo se pustili opehariti tako, kakor leta 1848. V kratkem prinesemo o tem natančnejše poročilo.
@ Iz naše stranke. @
Strankin zbor.
Vsem soc. dem. organizacijam v Sloveniji.
Z ozirom na politični položaj in važne ! naloge, ki jih ima izvršiti proletarijat v j Sloveniji kot razredno zavedna stranka ! na poti k svojemu cilju socijalizma, sklicuje izvrševalni odbor JSDS v smislu § 37. organizacijskega opravilnika
na dan 11. in event. 12. aprila 1920
izredni strankin zbor vMariboni.
Provizorni dnevni red:
1.	Verifikacija mandatov. Spreiem poslovnega reda. Volitev odsekov.
2.	Načela, taktika in organizacua stranke. (Poroča s. Uratnik.)
3.	Ujedinjenje jugoslovanskega proletarijata. (Poroča s. dr. Korun.)
4.	Dopolnilne volitve v izvrševalni odbor, načelstvo in kontrolo stranke.
Začetek dne 11. ob 8. uri zjutraj.
Na tem strankinem zboru se uredi tudi razmerje K. D. S. do stranke in se preurede v tem smislu strankini Statuti tako, da bodo na prihodnji strankin zbor poslale tudi za vse krajevne organizacije K. D. Z. svoje delegate.
S iz naše države, ta
Belgrajska klerikalna vlada je izgubila zadnjo zaslombo v ljudstvu in v parlamentu. Ker ne more nikamor več naprej, je odgodila parlament in si hoče nasilnim potom podaljšati življenje, čeprav ima od regenta nalog, da sme vladati le dotedaj. dokler ima na svoji strani parlament. Nima pa niti kvoruma, o kaki večini v parlamentu pa seveda ni niti govora.
Koncentracijsko vlado kujejo in li-majo v Belgradu, a težko, če se bodo zedinili. Vsak hoče imeti prvo besedo, čeprav nima nobeden za seboj ljudstva. V tem divjem pehanju za vlado pa država propada na vsej črti in danes je še stokrat slabše nego je bilo pred vojno. Meščanske stranke vsak dan bolj dokazujejo, da so nezmožne vladati.
Ljubljanska vlada reže kruh ljudstvu v Sloveniji. Kako? Vsak čuti to v svo-jetn želodcu. Draginja neizmerno raste in nihče ne gane s prstom. Za praznike smo brez moke. Kje je sedaj „Domoljub", ki je bil še pred nekaj tedni tako kunšten. Povej nam, ti klerikalno trobilo, kaj je naredila tvoja klerikalna vlada do danes za ljudstvo, saj moč ima vso v rokah.
„Domoljub" je v tej številki na nas kar popolnoma pozabil, enako tudi grun-tarski „Kmetijski list". Gospodje se najbrže praskajo za ušesi, ker jih skrbi naša K. D. Z., ki se tako lepo razvija.
Dolgovi naše države znašajo danes 1 2155 milijonov kron visečega in 41.250 ! milijonov kron stalnega dolga, torej j skupno 43 miijard 405 milijonov kron. K | tem pa bo prišla še odkupnina za osvo-' boditev in del predvojnih avstroogrskih ; dolgov. Naše vlade pa delajo pri vsem 1 tem veselo dolgove še naprej.
N. GOGOLJ:	(Dalje.)
Majska roč ali utopljenka.
„Kako je pa napravljen, gospod pisar?“
„V črnem prevrnjenem kožuhu je, pasji sin, gospod župan!“
„Pa ne lažeš, gospod pisar? Kaj pa, ee sedi ta potepuh pri meni v čumnati ?“
„Nikakor, gpspod župan! Ti si se sam, pa ne razjezi se, malo zmotil.“
„Dajte ognja! Pogledamo ga ...“
Prinesli so luč, odprli vrata — in župan je strmeč vzdihnil ko je zagledal pred seboj svakinjo.
„Povej mi vendar,* je rekla in stopila k hjemu, „ali še nisi popolnoma ob pamet. Ali Je bila v tvoji enooki buči le^ trohica možganov, ko si me vrgel v temno čumnato? Sreča, da se nisem udarila z glavo ob železni kavelj, ^li ti nisem kričala, da sem to jaz? Zgrabil me, prokleti medved, s svojimi železnimi sapami, pa še udrihal si povrhu! Da bi te na °nem svetu mikastili vragi ... !*
Zadnje besede je nesla za vrata na ulico, kamor se je odpravila po kakih svojih vzrokih.
»Da, že vidim, da si to til* je rekel žu-Pan> ko se je osvestil.
»Kaj praviš, gospod pisar: ali ni ta kujon 4Vlta buča?*
.Zvita buča, gospod župan!*
j* „n88- da pošteno privremo te Potepuhe m da jih prisilimo k delu?*
„Zdavnaj je že čas, skrajni čas, gospod župan!
„Ti bebeci so se zarotili .... Kaj vraga! Zdelo se mi je, da slišim krik svakinje na ulici .... Oni so si, bebci, utepli v glavo, da sem jim jaz nekakšen brat, navaden kozak . ..“
Mali kašelj, ki je sledil na to, in napet pogled očesa izpod čela je cikal na to, da se je župan pripravljal govoriti v nečem važnem. „Tisoč. . . teh prokletih letnic ne morem izgovoriti, pa me ubij; no, — leta je bilo ukazano tedanjemu komisarju Ledačemu, da izbere iz kozakov takega, ki bi bil razsodnejši od vseh. O! (ta „o!“ je izgovoril župan 's povzdignjenim palcem) razsodnejši od vseh za spremljevalca k carinji. Jaz sem takrat . . .*
„Kaj bi govoril! To že vsakdo ve, gospod župan. Vsi vedo, kako si ti zaslužil carsko naklonjenost. Priznaj sedaj, da se je izkazalo po mojem: malo greha si si nakopal na dušo, ker si dejal, da si vjel tega kujona v prevrnjenem kožuhu.*
„Kar se tiče tega vraga v prevrnjenem kožuhu, bi ga morali v zgled drugim zakovati v okove in primerno kaznovati! Naj vedo, kaj pomeni oblast! Kdo drugi pa je postavil župana, nego car? Potem polovimo tudi druge fantej: jaz nisem pozabil, kako so prokleti potepuhi zagnali čredo svinj v vrt, ki so požrle moje zelje in kumare; jaz nisem pozabil, kako so se vražji otroci odrekli, da bi omlatili moje žito; jaz nisem pozabil./. No, vrag z njimi; jaz moram takoj dognati, kakšen je ta kujon v preobrnjenem kožuhu!*
Dtn
Tiim
regislronna zadruga i omejen zmn.
Morine za iole, županstva in orade. Nalmodeniejie plakate in vadila za škode in ::	veselice. ::
lent zakijiikiL
li!iojer»|!a mati n it-M IMn,tajli, Mnill
Zahteve hrvatskih duhovnikov. S3
hrvatskih duhovnikov je podpisalo odprto pismo na zagrebškega nadškofa, kjer zahtevajo med drugim: 1. vse krščanske vere naj se zedinijo. 2. Jugoslavija naj dobi svojega primasa, slično Madžarski.
3.	Narodni jezik bodi tudi cerkveni jezik.
4.	Duhovnikom naj se dovoli ženitev.
Nov volilni red za parlament. Zakonski načrt je dotiskan in razdeljen med poslance. Slovenija se razdeli na dve volilni okrožji. Prvo okrožje obsega mariborski in :,celjski okoliš, Prekmurje ter Spodnjo Koroško do Velikovca, drugo okrožje pa ostalo Slovenijo s središčema Ljubljano in Novim mestom. Na vsakih 40.000 oseb pride en poslanec. Ljubljana sama voli tri poslance. Volilno pravico imajo vsi nad 21 let stari moški. Na čelu vsake volilne liste mora biti kandidat, ki je dovršil najvišje šole.
Koloni na Goriškem, neke Vrste kmetijski sužnji iz srednjega veka, so imeli nedavno v Gorici zborovanje, na katerem so sklenili, da se mora ta mddež odpraviti. Kdor obdeluje zemljo, naj tudi Uživa pridelke! Kolom' trpe sedaj le za Veleposestnike.
Nova vlada in cene. Odkar imamo novo vlado, ki je obetala, da napravi red v državi, gredo vse cene strašno kvišku. Temu je največ krivo to, ker je nova vlada sklenila, da ostane pri nesrečni in krivični zamenjavi 4 K za 1 dinar. Trgovci in razni preknpci hite sedaj, da dvignejo cene v dinarsko vrednost, t. j. štirikratno. Tako pa ne more iti naprej, sicer bo prišel vihar.
Moka za ubožno akcijo. Čujemo, da so dobile občine moko za razdelitev revežem. Klerikalni župani pa v več krajih te moke niso razdelili med potrebne, ampak so jo dajali samo klerikalcem, medtem ko je mnogim potrebnim, ki niso klerikalci, niso dali prav nič. Ponekod so klerikalci to moko baje silno drago prodajali. Kjer so se take stvari dogodile in so naši pristaši oškodovani, naj se naznanijo take nerednosti z natančnim popisom pristojnemu okrajnemu glavarstvu, obenem pa ! se naj obvesti o tem tudi naše ljubljansko tajništvo.
Komunisti. Pred vojnim sodiščem v Zagrebu se je pričela velika obravnava proti komunistom, ki so hoteli uprizoriti pri nas prevrat.
Velikanski požar. V noči med 2. in 23. marcem je v Dvorski vasi pri Velikih Laščah nastal velikanski požar. Zgorelo je 12 posestnikom 23 poslopij. Uničeno je razen živine prav vse, ves živež in obleka. Prizadeti so popolnoma brez vsakih sredstev. Njih beda je tem večja, ker je tu že itak veliko pomanjkanje živil. Požar je nastal vsled neprevidnosti neke žene, ker je zakurila peč že več let zapuščene hiše, Škoda se ceni Okoli 1 milijona kron. Zavarovani so samo za ’ 2.400 kron.
Gospodarske vesti.
Vrednost srebrnega denarja v Nemški AvstrUi. Na Dunaju izplačujejo za srebrno krono 23, za dvekronski srebr-njak 61, za petkronskega pa 119 papirnatih kron,
Ža 30 milijonov kron čevljev je dovolila avstrijska vlada izvoziti v našo državo za različna živila.
Koliko kron je v naši državi. Ob žigosanju kron je bilo v naši državi 5.322,593.215 K. Ob zadnjem kolkdvanju se je, pa pokazalo mnogo manj in sicer 4.610,436.419 K. Ta vsota se razdeli po posameznih pokrajinah tako-Ie: Hrvatska in Slavonija 1.679,000.000 K ali 36 %; Banat, Bačka, Baranija 1.255,000.000 K
ali 27%; Slovenija 717,000.000 K ali j
16	%; Bosna m Hercegovina 446,000.000 j kron ali 10 %; Srbija in črna gora /
315.000.	000 kron ali 7 %; Dalmacija
195.000.	000 K ali 4 %. Kakor vidimo, se je zmanjšala skupna vsota kron za okoli 700 milijonov. Ta pojav razlagamo tako,
j da niso hoteli v Vojvodini vsled odtrga-uja 20 % dati denarja kolkovati. Del kron } je ostal tudi v ozemlju, ki ga je okupi-1 rala Rumtinija, potem ko je bilo že žigo-I sanje končano, in sicer v Banatu. Del denarja je šel tudi na Reko in drugam, kot plačilo za kupljeno blago. V Srbiji se je žigosalo 421 milijonov, kolkovalo pa samo 301 milijon.
Ameriška pšenica v Evropi. Ameriška vlada proda potrebnim evropskim državam na kredit okrog pet milijonov bušeluov (1 bušel je 23 kg) pšenice. Cena za hušel znaša v Ameriki 2 in pol dolarja, t. j. po sedanji vrednosti 370 K, ali kilogram pšenice stane 16 K.
Bankovce po 100, 50 in 20 K zamenjujejo v Ljubljani samo pri finančni deželni blagajni, pri davčnem uradu za mesto in za okolico, pri poštnem čekovnem uradu in pri podružnici avstro-ogrske banke.
§£S Tržne cene. ess
Približne sedanje cene: Pšenica 7.40 kron; .pšenični zdrob 10.50 kron; bela r oka 11 kron: ješprenj 6 kron; koruza 5 kron; kaša 8 kron: oves 4.40 kron; pše- | nični otrobi 2.60 kron; fižol 7.50 kron; ! krompir 5 K.	!
Goveja živina, živa teža: Krave 10 do 12 K: voli 12 do 15 K; teleta 16 do
17	K; živi prašiči 22 do 26 K; zaklani prašiči 29 do 31 kron.
Umetna gnojila: Kostna moka 200 K, superfosfat 270 K za sto kilogramov.
Od špecerijskega blaga se cene najbolj dvigajo vžigalicam, ki znajo v kratkem v nadrobni prodaji doseči ceno ene krone ?a škatljico.
Lisftnlcii uredništva.
Mnogim dopisnikom. Prosimo potrpljenja. Vsled pomanjkanja prostora ne moremo objaviti vseh dopisov naenkrat, počasi pride pa vse na vrsto, če je le količkaj uporabno. Prosimo pa vse dopisnike, da so kolikor mogoče kratki in stvarni.
Na več vprašanj glede našega praznovanja 1. maja javljamo, da ga bomo
praznovali mi 2. maja, ker je tedaj ravno nedelja. „Ljudski Glas“ izide v slavnostni
izdaji.
Naročajte, berite in širite med ljudstvo!
1.	Ljudski Glas, Glasilo „Kmetsko delavske zveze'*. Izhaja vsako sredo. Člani KDZ ga dobe brezplačno, za ostale velja četrtletno K 6.—, celoletno K 24.—. Oglašajte v njem.
2.	Fran Erjavec:	Za staro pravdo. To je
knjiga, ki v poljudni obliki razpravlja o najvažnejših vprašanjih našega kmetsko delavskega ljudstva, zato bi jo ne smolo manjkati v nobeni .slovenski .hiši. Stane K 6.—.
3.	G. Keier: Don Correa. Velezahimiva povest, ki jo bo z veseljem bralo staro in mlado. Cena K 3.—.
Posamezni naročniki morajo poslati denar naprej in še 50 vin. za poštnino, organizacije, če naroče po več izvodov, obračunajo, ko knjige prodajo. Vse -knjige se naroča v
Upravi „Ljudskega Glasu'‘, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Imate bolečine? V obrazu? V celem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvojnatih
ali 2 veliki steklenici 36 K.
AH trpite na počasni prebavi? Na
slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza-krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava, želodec okrepču-joča švedska tinktura I steklenica 15 K-Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza-trg št. 358 (Hrvatska).
NišHMsd&aime
sf@sii£@-ščuritš
in vsa golazen mora poginiti afco porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot proti poljskim mišim K 8'—, z.A podgane in miši K S'—; osobito ostra pusta za podgane K 7'—; za ščurke K 10'—; posebno močna tinktura za stenico K 7' —; uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K prašek proti mrčesom 6 K; proti ušem pri ijudeli 4--8 K; mazilu za uši pri živini 4—8 K; tinktura proti mrčesu na sadju in zeicnjadi (uničevalec rastlin) in mravljam K ()•- .
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. J itn ker, Zagreb 45,, Petrinjska ulic« 3.
= reggsftrovana zadruga z omejeno zavezo =
sprejema hranŠSne vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure
ih jih obrestuje po čistih
mr 47.
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziraj© polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
fpgp* Edini, res delavski denarni zavod.