Cena l Din
Lpra vnlfitvo, L.JuDijana, Knafljeva oilea 6 — Telefon ŠL 8122, 8123, 8124, 3125, 8126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova tU. 6 — TeL 3392, 8492. podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. M — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova OL it. 2
Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842, Praga «sio 18.180, Wien St 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 26.— Za inozemstvo Dtn
- (Jrednidtvo: Ljubljana, Knafljeva nHca 5, telefon
8122, 3123, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Prava zarota
Po vseh znamenjih sodeč, je v naši banovini napočila doba pravcate revizije nacionalne in državljanske vzgoje naše šolske mladine. Poročila, ki jih sprejemamo dan za dnem od zaskrbljenih domoljubov-roditeljev in učiteljev, navajajo o tem temnem početju toliko gorostasnosti, da mora priti misleč človek do prepričanja, da neke zlohotne sile namenoma in po načrtu uničujejo vse, kar se je v zadnjih 18 letih v tem pogledu zgradilo in doseglo. Kakor na komando se rušijo načela domoljubne vzgoje in pri tem se običajno opaža zagrizenost in cinizem, ki za puhlimi frazami komaj za silo skriva svoje prave namene.
Kdor ve, kako težko je delo na preusmeritvi mišljenja naših ljudskih množic, ki 90 po tisočletni sili in tradiciji bile miselno tako dolgo usmerjene v tujino, bo tem višje cenil dosedanje napore naših narodnih delavcev in tem ostre Je obsodil duha, ki se pojavlja, da bi pokvaril delo domoljubne in državljanske vzgoje. So ljudje, ki skušajo komaj porajajoče se jugoslovensko zavest slabiti že v zarodku s tem, da posredno in neposredno vzbujajo odpor proti jugoslovanski ideologiji in jo postavljajo v nasprotstvo s slovenstvom. Kar bi stegnilo prispevati k mirnemu sožitju in medsebojnemu spoštovanju, je proglašeno za narodni greh m izdajstvo nad slovenstvom, Dosedanje delo v tem pravcu se označuje kot škodljiv uni-tarizem m protiljudski fašizem, ki ga je treba iztrebiti. Na tako pripravljeni njivi bi tem bohotneje pognalo novo sejme nesloge in sovraštva.
Pobuda za to herostratsko početje prihaja po vsej verjetnosti iz nekih central ter marsikje nahaja strastne in goreče izvrševalce. Ta gonja proti jugoslovenski zavesti se često poslužuje slovenske narodne krinke in je ponekod dosegla tako mero, da se mladini naravnost poslavlja antiteza: Slovenija proti Jugoslaviji. S tem je zdravi razvoj zavrt in prišli smo zopet globoko v one prilike, ko je Slovenec moral biti nasproten državi in nasilstvu, ki ga je le-ta izvajala nad našim živi jem. Naš človek je bil naučen, da od države prihaja samo zlo in da se v njej odloča vse brez njega in proti njemu. To stališče, ki je bilo premagano že s samim dejstvom osvoboje-nja in uedinjenja, bi hoteli nekateri vsiliti Slovencem tudi še po 18 letih svobode in narodne države. In kadar n egre naravnost, mora iti po ovinkih: vodi se borba proti osnovni ideji naše državne in nacionalne zajednice.
To protinarodno ideologijo zastopajo in širijo večinoma ljudje, ki v našem javnem življenju nikoli niso nič pomenili, ki so vedno skakali od enega svetovnega nazora k drugemu in ki so vedno pripravljeni biti nekim gospodarjem za rablje, biriče in priganjače. Dobrodošli so, ker se jih gospodarji lahko otresejo vsak čas, češ da nikoli niso bili njih idejni pristaši, potemtakem pada vsaka odgovornost le na njihovo osebno pokvarjenost in neznačajnost.
Ta izgovor se tudi najčešče čuje, ako v pogovoru s kakim poštenim političnim nasprotnikom pade eno ali drugo ime, čegar nosilec se hoče posebno proslaviti v boju za iztrebljenje jugoslovenskega domoljubja in državljanske zavesti. Te vrste opravičbe so samo donesek k davno ugotovljenemu dejstvu dvoreznosti politikov, ki so sposobni se danes cediti od jugoslovenskega patriotizma, jutri pa dajati potuho najhujšemu separatizmu in rovarskemu delu svojih kreatur.
Uvodoma smo omenili, da starši m pedagogi z grozo opazujejo, kako se v mlada srca vceplja mržnja do jugoslovenske misli in kako cinično se ponekod opravlja to pogubno delo. Dogajajo se primeri, ko nadzorujoči organ vpričo učencev desavuira učitelja in skuša mladini vcepiti miselnost, ki je v na-sprotstvu z vzgojnim programom naše narodne šole. Posebno pa je izbruhnilo sovraštvo proti Sokolu, ki je naša naj-odličnejša domoljubna organizacija. Ker temne sile ne morejo zagospodovati nad njim, mu skušajo na vsakem koraku škodovati s tem, da bi ga omrzili mladini.
Vsa naža javnost je bila priča strahotnega izbruha te temne miselnosti o priliki zadnjega javnega nastopa ljubljanske srednješolske mladine. Za par domoljubnih pesmic, ki jih je bila mladina zapela po končanem telovadnem nastopu, je kar deževalo hude graje in pesem sokolskih legij je bila proglašena za protislovensko in protiljudsko fašistično popevko. Nacionalno navdušenje in jugoslovenski nacionalizem naše najmlajše inteligence so skušali denuncira-ti kot nekako zločinsko zaroto, da celo proglasiti za protidržavno dejanje! Namen je bil jasen: mladina naj bi se čutila osramočeno, naj bi mislila, da ni lepo, ni dostojno, temveč grdo in celo sramotno verovati v jugoslovensko misel.
Komu naj to služi? Še vedno verujemo, da je bil prostor, kjer so mogli biti objavljeni ti zločinski napadi, zlorabljen. Še vedno smatramo, da je tuli «a
GROF CIANO O MEDNARODNEM
POLITIČNEM POLOŽAJU
Ekspoze italijanskega zunanjega ministra v poslanski zbornici o stališču Italije do vseh važnejših evropskih problemov
RIM, 18. maja k. V poslanski zbornici, ki že dva dni razpravlja o proračunu zunanjega ministrstva, je zunanji minister dano danes popoldne podal daljši ekspoze o italijanski zunanji politiki in o najvažnejših mednarodno političnih dogodkih v poslednjih mesecih. Za njegov govor je vladalo zelo veliko zanimanje. Galerije in lože so bile nabito polne.
Italija In Društvo narodov
Grof Ciano je v svojem govoru takoj spočetka opozoril na to, da Društvo narodov še vedno m priznalo aneksije A besi ni je po Italiji. Za priznanje se Italija sicer nikoli ni potegovala, ker ga smatra koncem koncev za formalnost, za kakršno se realistična fašistična politika niti ne zmeni. Na drugi strani je cela vrsta narodov dejansko in formalno priznala italijanski imperij ter tako še prav posebej izrazila svoje prijateljstvo napram Italiji. Italijansko stališče napram Društvu narodov ostane slej fa) prej nespremenjeno in je odvisno od tega, kaj bo storilo Društvo narodov samo. Na vesti o bližnji reformi Društva narodov se Italija ne zanaša, vendar glede teh reform ni docela skeptična, čeprav sama zanjo ni pripravila nikakib načrtov.
Italijansko stališče napram španski državljanski vojni, je nadaljeval grof Ciano, Je prišlo najbolj do izraza v italijanskem priznanju Francovega režima. Tri petine španskega ozemlja in velika večina španskega naroda je v taboru Francovih nacionalistov. Tega ni mogoče prezreti. Nas ne bodo preplašile niti periodične ofenzive nekih listov. Poslednji dogodki se bodo lahko ocenili še le v luči zgodovinskih dognanj, ne pa po poročilih raznih nespodobnih listov. Zgodovina bo dokumentirala da so se italijanski prostovoljci na tujih tleh zmagovito borili, da so tam doseerli višek svojih sposobnosti, da so prav sedaj pokazali največjo zvestobo napram svojim junaškim tradicijam.
Os Rim—Berlin
Glede nevarnosti, da bi se Evropa razdelila v dva sovražna tabora, je poudaril, da se je Italija zmerom prizadevala za mir v Evropi, še posebej pa je skušala posredovati med državami, ki so v poslednji svetovni vojni zmagale ali pa bile premagane. Tudi ustanovitev osi Rim—Berlin nima naloge, da bi evropske narode razdelila v dve po idejah in interesih ločeni skupini. Na tej osi ni nič zagonetnega ne odvratnega. Nasprotno ustvarja nemško-italijansko politično sodelovanje nove možnosti za zbližanje narodov, tudi takih, 1« si doslej niso bili v prijateljskih odnošajih.
Rimski protokoli temelj odnošajev v srednji Evropi
Rimski protokoli pomenijo pomemben element za ravnotežje v centralni Evropi. Beneški sestanek je razočaral vse one, ki so pričakovali, da se bo odnos med Avstrijo in Italijo v Benetkah kakorkoli spremenil, posebno pa glede na razmerje med Avstrijo in Nemčijo. Kaj takega Italija nikoli ni nameravala izvesti, a tudi v Avstriji si tega niso mogli želeti.
Prijateljstvo z Madžarsko zavzema vedno širši obseg. O tem pričajo tudi velike priprave, ki se vršijo v Budimpešti za sprejem italijanskega vladarja.
Nenormalni odnošaji do Anglije in Francije
Med Italijo in Anglejo dne 2. januarja sklenjeni gentlemenski agreement ni prinesel zaželjenega pomirjenja. Nasprotno se je kmalu nato povečala napetost med obema državama. Italiji se je očitalo, da je postala nedostopna glede na razorožitev. Italija po propasti razorožitvene konference nikomur ne dopušča pravice, da bi ji določal njeno stališče glede na njeno obo-. roževanje. Italija si sama pridržuje pravico, da v tej stvari ukrene, kakor se ji zdi potrebno in primerno.
Tudi napram Franciji so italijanski odnošaji v nekakem nenormalnem stanju. Francosko diplomatsko zastopstvo v Rimu še zmerom ni uredilo svojega odnosa napram italijanskemu dvora in vladi. Kakor znano, je 'italijanska vlada odredila, da morajo v bodoče diplomatska zastopstva tujih držav v svojih aikreditivnih listinah imeno-
fronte toliko treznosti in občutka odgovornosti, da se bo našel nekdo, ki bo dejal: »Nehajmo!« Da, nehajte! Ali ne vidite, da služite ne sebi, ne svoji politiki, temveč nekomu drugemu, če podirate pozitivne vrednote v izoblikovanju naše mlade generacije in s tem otvarjate vrata negativnim? Ali ne veste, da bo tudi vas pogoltnilo, ako propade jugoslovenska ideja? Ali se ne spominjate, kako smo Slovenci edino mogli doseči osvobojenje le s tem, da smo na ves glas kričali, da smo del enega edinega jugoslovenskega naroda, sinovi ene matere s Hrvati in Srbi? Vi razlagate danes jugoslovenstvo drugače. Toda, če bi prišla sila nad nas vse, tudi vi bi se vrnili k pesmi naše nacionalne mladine, tudi vi bi našli utehe v klicu »Zovi, samo zovi ...«
V naših rokah se množijo dokazi za divjanje proti osnovni nacionalni misli in povsem jasno je, kje je zločinska zarota proti nacionalni samozavesti našega naroda in kdo nastavlja sekiro na-i javnost na korenine držasa*
vati italijanskega vladarja kralja in imperatorja. Francoska vlada se za tak naziv italijanskega vladarja doslej še ni odločila. V ostalem ni bistvenega vprašanja, spričo katerega bi šla francoska in italijanska pota narazen. Pričakujemo, da bo francoska vlada svoje stališče prilagodila našemu novemu položaju.
Italija se ne bo udeležila konference o zapadnem paktu
Kar se tiče italijanskega stališča napram novemu Locarnu, je Italija pripravljena obnoviti ta pakt in znova sprejeti vse obveznosti, ki so zanjo izhajale iz starega pakta, toda pod pogojem, da se prvotna struktura lokarnskega pakta bistveno spremeni. Belgiji je Italija zagotovila, da ji je pripravljena enako kakor Nemčija, Francija in Anglija pripravljena jamčiti njeno neodvisnost ter varnost na njenih mejah brez vsakih nasprotnih belgijskih obvez-sti. Konference o zapadnem paktu se italijanska vlada ne bo udeležila, dokler ne bo smatrala, da je to vprašanje dozorelo in da so priprave za sklenitev tega pakta dovedle do kakih konkretnih uspehov.
Grof Ciano je nato obeležil tudi zboljšanje odnošajev z Jugoslavijo na osnovi beograjskega pakta, pojasnil svoj obisk v Tirani in omenil razgovore, ki jih je imel lani v Milanu s turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom.
Zbornica je izvajanja italijanskega zunanjega ministra sprejela z aplavzom ter nato soglasno odobrila proračun ministrstva za zunanje zadeve.
Fašistična korporacijska skupščina
Rim, 13. maja. k. Kakor poročajo listi, bo o b:nkošt?h tretja letna skupščina
vrhovnih zastopnikov Jcorporacij. ki Ji pripisujejo politični krogi prav poseben poinen. 2e okoliščina, da se je bodo udeležili tudi oba predsednika senata in poslanske tSoaniice, predsedniki državnega
sveta, državne računske kontrole in vrhov nega prizivnega sodišča, vrhovni državni pravobranilec ter zastopniki vseh v<išjax političnih in vojaških oblasti, kaže na to, da hočejo na tem zasedanju sprejetji izredno važne sklepe. Zvedelo se je, da. bodo obravnavali načrt poslednje reforme ▼ razvoju korporacijskega državnega sistema, po katerem naj bj se ustanovila in uredila državna korpoiacijska zbornica, k| naj bi nadomestila Sedanji fašistični parlament. Listi poudarjajo, da bodo se-daj, ko se je končno ustanovil, proglasil in utrdil italijanski imperij, urejena tudi vsa notranja vprašanja države, ki kljub abesdnski vojnii še niso izgubila prav ničesar na svoji aktualnosti.
Kaj pripravlja Italija
Parizu pričakujejo izstop Italije iz Društva narodov in še tesnejše sodelovanje med Rimom in Berfinom
Parii. 13. maja. r. V tukajšnjih političnih krogih so zbudile veliko pozornost vestj o binkoštnem sestanku Hitlerja in Mussoti" nija, k} naj bj bil po enih verzijah v Benetkah, po drugih pa v Bercbtesgadnu. Tako uradni krogi v Rimu kakor v Berlinu te vesti demantirajo kot doceda netočne. Kar se tiče posebnega vlaka, ki bo v soboto vozil iz Nemčije preko Avstrije v Italijo, sicer zatrjujejo, da bo z njim odpotoval pruski ministrski predesdnik Goring po svoijo ženo ki se mudi že dalj časa v Italiji, priznavajo pa, da se bo Goring pri tej priliki ustavil v Rimu, kjer bo imel ponovne razgovore z Museolinijem in zunanjim ministrom Cia<nom. Pri tej priliki bodo nadaljeval) že pri zadnjem Goi^ngovem obisku v Rimu načele razgovore, ki se nanašajo na stališče do Španije in na tesnejše gospodarske sodelovanje med Rimom in Berlinom. Ker ti razgovori prt prvem sestanku niso imel? pričakovanega uspeha, je biil tudi od-godem prvotno aa 9. maj napovedani obisk nemškega vojnega ministra generala Blom-berga, kj bo obiskal Rim še 1© 28. t. m. V Rimu zanikajo vesti, da gre za sklenitev vojaške zveze med Nemčijo in Italijo, pač pa bo imel general Blomberg, ki ga bo spremljalo ve? J/anov nemškega generalnega štaba, razgovore t italijanskim generalnim štabom o sljfnem sodelovanju, kakor obstoja že med generalnima štaboma Fran-die in Italije.
Kljub temu sodijo v pariških diplomatskih krogih, da pripravljata Rim in Berlin novo presenečenje. Neprestani medsebojni obiski nemških jn italijanskih državnikov in cesti razgovori v Rimu kažejo na to, da pripravlja italijanska diplomacija novo akcijo.
V poučenih krogih sumijo, da se pripravlja sedaj Ita/ija na definjtivni izstop iz Društva narodov. Po mnenju italijanske vlade ni pričakovati, da bi Društvo narodov pogasilo svoja lastna načela in priznalo anek-sjjo Abesinije s strani Italije. Na drugi strani so v italijanskih krogih mnenja, da se je politika osi Rim-Beriin že tako učvrstila, da Italiji spričo sedanjega tesnega sodelovanja z Nemčiio Društvo narodov s p/oh nj več potrebno. Razen tega Italija spričo stališča, ki ga zavzemajo Francija, Anglija in Rusija, ne bi imela več tolikega vpdiva v Ženevi, kakor ga je imela nekdaj. Zato smatra za naj umestne jše, da se otrese vseh ženevskih obveznosti jn v skladu z Nemr čijo nadaljuje svojo politiko izven Ženeve in proti njej.
Žrtve Abesinije
Rim. 13. maja. k. Centralni vojaški sta-tisfcičiri urad je danes objavil etatjstjko, po kateri je bjlo v aprilu ub tih v Abesiniji <3 italijanskih delavcev. Od 1. januarja 1936. do 30. aprila 1937 je bilo ubitih al, pa se je ponesrečilo 1124 italijanskih delavcev.
Po kronanju v Londonu
Kraljevski par v severnih londonskih predmestjih Navdušene ovacije prebivalstva
LONDON, 18. maja d. še ob 2. zjutraj je bilo zelo živaJhno po londonskih ulicah, vendar so se ljudje začeli počasi razhajati. Danes samo še izobešene zastave pričajo o včerajšnjih svečanostih. Ulice so vse pokrite s papirjem, raznimi letaki in objavami.
Kralj in kraljica sta danes kmalu po 14. krenila iz buckinghamske palače po ulicah, ki so še vedno v znamenju kronan-skih svečanosti, da obiščeta severna predmestja Londona. Avto z vladarskim parom si je komaj mogel utreti pot pri izhodu iz buckinghamske palače, tako gosta je bila množica, ki se je tamkaj zbrala. Kralj in kraljica sta vidno zadovoljna odzdravljala vzklikom navdušenega prebivalstva.
Prihod kraljevskega para v severna predmestja Londona je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem. Čeprav je bil kraljev avto spremljal tovorni avto, v katerem je bilo polno redarjev, je velikanska množica od silnega navdušenja prebila policijske kor-done, obkolila kraljev avtomobil ter vzklikala kralju in kraljici. Le z največjo težavo se je policijskim oddelkom posrečilo potisniti množico v primerno razdaljo. Vse hiše v ulicah, kjer je vozil kraljev avto, so bile okrašene z zastavami. Hiše, ki so bile na zunaj najskromnejše, so se posebno odlikovale s svojimi dekoracijami. Na oknih in v izložbah so bile velikanske slike kralja Juriia in kraljice Elizabete, na. njih pa napis: »živel naš vladarski par! Naj vlada dolgo vrsto let!«
Važni
London, 13. maja. d. številni državniki, ki so se zbrali v Londonu, niso porabili prilike aa razgovore saano z angleškimi državniki, temveč tudi za razgovore med seboj, kar je samo po sebti umevno. *Daily Telegraph« piše, da jt angleška vlada sicer zaradi španske državljanske vojne precej zaposlena, vendar pa ne zanemarja dogodkov v srednji Evropi. Na angleške ministre je napravilo velik vtis dejstvo, da obračajo sedaj male države svoje c£i v Anglijo. V srednji Evropi prevladuje čim dalje bolj prepričanje, da se os Berlin—Rkn ne more smatrati kot sredstvo aa konsolidacijo, pač pa nasprotno bolj kot nevarnost, V Podunaivju je tudi pričelo vprevladovati mnenje, da je Francija sedaj preveč zaposlena s svojimi notranjimi vprašanji, zaradi česar ne more biti več kakor doslej odločilni činitelj za urejevanje evropskega ravnotežja, zaradi česar je francoski zunanji minister Delbos izkoristil obdsk v Londonu za obrazložitev podunavskim državnikom, da je Francija ckanes mnogo močnejša«, kakor pa splošno menijo. Delbos je razpravljal v Londonu z angleškimi ministri tudi o okoliščinah za sklenitev novega zapadnega evropskega varnostnega sistema. in o možnosti siplcšnega gospodarskega pomirjenja.
Neville Chamberlain pri knezu Pavlu
London. 13. maja. AA. Ob 18. je Nj. Vis. kne® namestnik Pavle sprejel v buckingham-skern gradu finančnega ministra in prvaka angleške konservativne strrjike Nevilla
Bagatelizir an j e kronanja v Španiji in Italiji
San Sebastian, 13. maja. AA. Tukajšnja radijska postaja je včeraj ob 14. objavila naslednje poročilo:
Danes dopoldne se Je vršilo kronanje novega britanskega kralja Jurija VI. Mogli bi objaviti podrobnosti te svečanosti, pa Jih ne bomo, ker naši poslušalci nimajo zanimanja za to. Nepravično zadržanje Velike Britanije v sedanji vojni, ki oskrbuje z vojnimi potrebščinami rdeče, jih podpira s časopisno kampanjo ter je prebila blokado, ki jo je na severu proglasila naša vojna mornarica, je vzrok, zaradi katerega je španski narod izgubil spoštovanje do Velike Britanije, in ga zato prav nič ne zanima, kaj se tam godi. Nočemo dati povoda za nevoljo našemu plemenitemu narodu s tem, da bi poročali o kronanju v Londonu. Naj se torej razlaga naš molk kot energičen protest proti Veliki Britaniji, ki se je uprla zmagi generala Franca, kar se pravi, da se je uprla zmagi Španije.
Rim, 13. maja. o. Včerajšnje svečanosti kronanja v Londonu so italijanski listi zabeležili samo z enim stavkom na lakoni-čen način, da je bilo izvršeno kronanje kralja Jurija VI. To beležko so objavili italijanski listi skoro izključno na zadnji strani svoje poročevalske službe.
razgovori
Obiski dr. Hodže
London, 13. maja. br. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža je ob 11. obiskal francoskega zunanjega ministra Yvona Delbosa. Imel je daijši razgovor tu-
f di z angleškim finančnim ministrom Oham* berlajnom. popoldne pa i zunanjim ministrom Edenom, s katerim bo razgovore nadaljeval jutrj.
Edena je obiskal tudi nemški vojni minister maršal Blombersr.
Dr. Hodža je imel danes tudi kratek razgovor z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Schmidtom.
Schachtova misija v Parizu
Pariz. 13. maja. d. »Petit Journal« piše, da bo dr. Schacht ob svojem bližnjem obisku v Parizu vsekakor poizkušal ustvari tj ugodne okoliščine 7.a zaključitev novega za-J padne^-a pakta, ker je za Hitlerjeve sred-nje-evropske načrte neizogibno potreben. Nemčija bi rada dosegla z zapadnim; silami trden sporazum fn je zato primerno H-premenila tudi svojo politiko glede Španije. Gre ji za to. da bi Francije in Anglije ne razdražila preveč. Franco&ka vlada bi se gotovo ne branila pričeti pogajanj z Nemčijo o novi lokarnekd pogodbi, vendar bj bila pripravljena storiti to samo tedaj, če bi se vršila v okviru kolektivne varnosti jn načel Društva narodov. Tj pogoji bi mogli predstavljati bistveno oviro, ker se je Hitler doslej vedno izogibal pogajanjem na tej podlagi. Nemčija si želj zavarovati zapadne meje, da bi iimela proste roke v Podunavju.
Nova diplomatska zastopstva v inozemstvu
Beograd, 13. maja. AA. Ustanove se od-pravništvo poslov kraljevine Jugoslavije v Teheranu, generalni konzulat v Aleksandrjji in generalni konzulat v Rotterdanuu.
Uredba o bratovskih skladnicah
Beograd, 13. maja. p. V finančnem ministrstvu se je danes dopoldne sestal go spoda rs ko-finančni komite ministrov. Razpravljal je o uredbi, s ketero se ima-jo na novo urediti bratovske blagajne. Načrt uredbe bo moral potrditi še ministrski svet-
Protiangleški izgredi na Irskem
De Valera se je na seji zbornice onesvestil — Razstreli tev spomenika kralja Jurija II. v Dublimu
DubHn, 13. maja w. V irskem parlamentu razpravljajo že tri dni o novi irski ustavi. Danes se je pričela podrobna razprava o posameznih ustavnih določilih. Kakor znano, nova ustava niti z eno besedo ne omenja angleškega kralja in britanskega imperija. Današnji seji je prisostvoval tudi predsednik vlade de Valera, ki pa je nenadno dobil živčni pretres. Padel je s sedeža m se onesvestil. Zdravniki so ugotovili. da je njegovo stanje zelo re9no. Zaradi velikega razburjenja je bila seja od-godena. De Valera je v poslednjem času delal noč in dan in je bil danes že popolnoma izčrpan.
V mestu so se pa nadaljevale demonstracije proti Angliji. Ob 8. je bil s peklenskim strojem porušen spomenik kralja Jurija H. Eksplozija je med prebivalstvom
■ bUMl ki« *
šip, povzročila veliko panžko. Culi so jo j tudi v okolici mesta. Policija je takoj uve-' dia preiskavo ter je v okolioi spomenika našla mnogo municije in orožja. Aretirane so bile tri osebe, ki pripadajo republikanskemu udruženju. Menijo, da je atentat na spomenik posledica prepovedi nacionalistične manifestacije, napovedane za torek, pri kateri naj bi protestirali proti kronanju angleškega kralja za kralja Irske.
Danes je tudi okrog 400 republikancev na demonstrativen način zažgalo angleško zastavo. Takoj po tem dejanju so se razvnele nove demonstracije in je nastala že nevarnost, da se bodo razširile na vse mesto kakor predvčerajšnjim, policija • tanki in na konjih pa je nemudoma intervenirala. Irski republikanci so vzklikali proti angleški vladi in kralju, češ, da sta igno-
Madžarska ln Mala antanta 1 Beležke
Poostrena zaščita časti prezidenta ČSR
Madžarski ministrski predsednik o možnosti sodelovanja med Madžarsko in državami Male antante
Budimpešta, 13. maja. <L Ob zaključku proračunske debate je včeraj v poslanski zbornici min. predsednik Daranyi označil kot cilj madžarske zunanje politike neprestano prizadevanje za interese pravega miru. Ta politika pomeni predvsem brezpogojno ohranitev preizkušenih prijateljstev ter sistema rimskih protokolov. Neizpreme-njeno in tesno sodelovanje Madžarske z Avstrijo in Italijo je bilo potrjeno z nedavnim obiskom predsednika avstrijske zvezne republike, prihodnje dni pa bo z obiskom italijanskega kralja v Budimpešti. V enaki meri vzdržuje Madžarska odkritosrčno prijateljstvo z Nemčijo, ki je zgrajeno na skupnih interesih ter je bilo že praktično preizkušeno. Madžarska zunanja politika ne izključuje pri gojitvi in poglabljanju obstoječih prijateljstev gospodarskega ali drugačnega zbližanja z drugimi državami v duhu obstoječih dogovorov. Madžarska je pripravljena proučiti vse predloge, ld se tičejo sodelovanja podunavskih držav pod pogojem popolne enakopravnost! ter jamstva za zaščito madžarskih manjšin. Brez zadovoljive ureditve položaja madžarskih manjšin se normalno razmerje med Madžarsko in Malo antanto ne more razviti. Madžarska vlada je v zadnjih letih ponovno opozorila svetovno javnost na manjšinsko vprašanje ter že tudi pred Društvom narodov ponovno opozorila na sedanji nevzdržni položaj madžarskih manjšin. Madžarska je pripravljena izvajati konstruktivno zunanjo politiko ter ne zahteva zase ničesar drugega kakor priznavanje upravičenosti njenih naravnih zahtev, predvsem vojaško enakopravnosti.
V notranjem političnem pogledu je poudarjal min. predsednik Daranyi, da vladata v Madžarski popoln mir in red in da bi bil vsak poizkus vzpostavitve diktature nesmiseln. Reformo volilnega reda bo brezpogojno še letos predložil parlamentu.
Listi so že objavili podrobni program obiska italijanskega kralja v Budimpešti od 19. do 22. maja. Ob tej prliki bo imel italijanski zunanji minister Ciano važne razgovore z min. predsednikom Daranyijem in zunanjim ministrom Ka"nyo. V političnih krogih so mnenja, da bodo govorili o uspehu Mussolinijevega sestanka z dr. Schusch-niggom v Benetkah, temeljito pa bosta proučena tudi novo razmerje med Italijo in Jugoslavijo in možnosti zboljšanja odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo, čegar končni cilj naj bi bila zaključitev bilate-
ralne pogodbe med obema državama. V Budimpešti nikakor ne upajo v lahko rešitev tega vprašanja. V zvezi a tem beležijo listi tudi mnenje »Češkega Slova« o namerah Madžarske, da odpove vojaške določbe tri-anonske pogodbe. V Budimpešta izjavljajo slej ko prej, da madžarska vlada nima namena enostransko odpovedati vojaških določb mirovne pogodbe.
... in oborožitve Madžarske
Glede na londonske vesti, da je Madžarska neoficaelno sporočila državam Male antante, da namerava odpovedati vojaške določbe trianonske mirovne pogodbe, je objavilo »Češke Slovo«, da Mala antanta ni prejela takega madžarskega sporočila. Mala antanta je v ostalem pripravljena razpravljati z Madžarsko o vprašanju oborožitve, če pa bi se Madžarska samovoljno znebila obveznosti mirovne pogodbe, je odločena postopati v tem primeru enotno. Mala antanta bi bržkone izjavila, da se prav tako ne smatra vezana z nekaterimi mednarodnimi obveznostmi, ki so ji bile naložene s pogodbami, češke Slovo« izjavlja, da bi bila enostranska ureditev razorožitve-nega vprašanja po Madžarski sprejeta v državah Male antante z obžalovanjem, toda s popolnim mirom, ker se njene države popolnoma strinjajo v tem, kako bi bilo treba reagirati na tak madžarski ukrep.
Eekhardt za zbližanje držav v Podunavju
Pariz, 13. maja- d. Ameriški novinar Ra-
vagh je objavil v pariškem »Soiru« razgovor z voditeljem madžarske stranke malih poljedelcev, poslancem dr. Tyborjem Eck hardtom, kj je izjavil, da se Češkoslovaška in Madžarska morata zbližati, ker sta obe navezani druga na drugo, Eekhardt je izrazil stvoje zadovoljstvo, ker je zopet vzpostavljeno ravnotežje jn sicer v Evropi z angleško oborožitvijo, v Podunavju pa z novo orientacijo sosednih držav. Treba je odpraviti bolestna stremljenja po diktator sk; oblasti, ki se pojavljajo tudi v Podunavju, kaiti končno mora zmagati čista in trezna realnost interesov podunavskih držav. Pr; tem ie Eekhardt tudi poudaril, da je prišlo že tako daleč, da predstavlja Madžarska v gospodarskem pogledu nem-ško_ kolonijo. Zato ie tem bolj potrebno zbližanje podunavskih držav, zlasti Avstrije, Madžarske jn Češkoslovaške.
panskih iojišč
ISočim se pri Bilbau pripravljajo odločilni boji, na ostalih frontah ni važnejših izprememb
Bilbao, 13. maja. A A. Protiletalski topovi, ki so včeraj sestrelili dve nacionalisMč" Di letali, so davi v Larapensu pri Amorebie-ti zopet uničili eno sovražno letalo. Pilota, ki je tuj državljan, m se je rešil s padalom, so ujeli.
Vlada ie izdala četami dnevno povelje, k; se lahko resumira v treh točkah: Niti koraka več nazaj, zaupanje in slepa pokoi-št-ina poveljstvu ter vera v zmago. Pripravite svojega duha, preden greste v odločilen napad, ko vam poveljstvo izda takšno povelje.
Iz nacionalističnega tabora
Guernica, 13. maja. w. Prodiranje nacionalistov se nadaljuje. Nacionalisti cgrožajo kraje Larraori, Gatic ter Mun-guijo in sicer od jugovzhoda ter zapada. Kakor se doznava, je civilno prebivalstvo že zapustilo te kiraje. Nacionalsti so na jugu in zapadu zasedli goro Jata .
Brezuspešni Francovi napadi na Madrid
Madrid, 13. maja. o Snoči so nacionalisti nenadno pričeli napadati republikanske postojanke ob reki Alanzanares v bližini madridskega vseučilišikega okraja. Skušali so
za vsako ceno priti preko reke, da bi rešili nacionalistične oddelke, ki so se zabarika-dirali v vseučiliškem okraju in jih republikanci že dva tedna vztrajno oblegajo. V treh urah je bilo izvršenih okrog 10 nacionalističnih napadov, vendar pa so bili vsi po vrsti odbiti.
General Franco toži
Salamanca, 13. maja. br. Uradno poročajo, da je odpotoval v Haag bivšj španski minister de Jagua kot zastopnik vlade generala Franca. V Haagu bo pri mednarodnem sodišču vložil tožbo proti Franciji in Angliji zaradi kršitve blokade ob baskovski obali in poseganja v španske teritorialne vode.
Grof Cavadonga reflektira na španski prestol
N«vvyork, 13. maja., o. Grof Cavadcnga, najstarejši sin bivšega španskega kralja Alfonza Xin., je danes novinarjem izjavil, da se nikoli ni odrekel nasledstveni pravici do španskega prestola, če ga bodo nacionalisti pod vodstvena generala Franca pozvali v Španijo, se bo vrnil v domovino in zasediel španski prestol.
Ministrski svet
Beograd, 13. maja. p. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, o kateri je bil izdan daljši komunike, ki pravi med drugim: Notranji minister je poročal o notranje-političnem položaju Na predlog ministra za gozdove in rudnike je ministrski svet sprejel uredbo o contralnem fondu bratovskih skladnic in o rezervnih fondih glavne bratovske skladnice. Sprejet je bil nadalje predlog prometnega ministra o nabavi premoga državnih in privatnih premogovnikov za državne železnice. Na predlog prometnega ministrstva je bilo sklenjeno, da se takoj prične graditi proga Koprivnica - Varaždin. Ministrski svet je odobril kredit v znesku 2 in pol milijona za zgraditev carinarnice v Podgorici.
Na predlog ministra za telesno vzgojo naroda je bil določen poseben odbor ministrov, ki ima odobriti načrt zakona o fizični vzgoji naroda. V odboru so razen resornega ministra ministri pravde, prosve-te, vojske, socialne politike ter ministra brez portfelja dr. Behmen in dr. Krek. Nadalje je bilo sklenjeno, da, se bo takoj otvo-rilo nekaj novih pošt, med njimi pošti' v Novi Cerkvi in v Kapeli v dravski banovini. Nabavilo se bo tudi 5.190 avtomatskih telefonskih aparatov za skupni znesel? 1.5 milijona Din. V Skoplju se bo otverila nova pošta Skoplje VI,
Poleg drugih sta bila določena za člana jugoslovenske delegacije na pariški konferenci interparlamentarne unije tudi senatorja dr. Albert Kramer in Ivan Mohorič.
Medparlamentarna konferenca za trgovino
Beograd, 13. maja AA. Od 17. do 22. t. m. bo v Parizu zasedala mednarodna inter-parlamentarna konferenca za trgovino. Našo delegacijo bo vodil predsednik senata dr. Mažuranič. V delegaciji bo pet senatorjev in 10 po?lancev. Glavn; poročevalci bodo prof. Gino Olivetti, ki bo poročal o razdelitvi surovin, bivši podtajnik trgovinskega ministrstva VVilljams bo govoril o bodočnosti zlate veljave, dr. Oton Frangeš o gospodarskih posledicah regionalnih paktov, predsednik romunske poslanske zbornice Saveanu o kmetijstvu, bivši minister Ivanovskj o možnosti kmetijske ©migracije,
ravnatelj kmetijskega kredita Taivii o kmetijskem kreditu in bivši predsednik vlade Flandin o svetovni gospodarski politiki. Konferenco bo otvoril predsednik francoske republike Lebrun.
Folklorni festival v Niči
Beograd, 13. maja. AA. Na povabilo fran
eoskega zunanjega ministra je odpotovala danes posebna dijaška koreografska skupina pod vodstvom g. Magazinovjča na folklorni festival, ki bo v Niči med 15. in 20. majem. Pri tej priliki bo naša skupina izvajala plese iz vseh krajev Jugosdavjije. Za te narodne oziroma stilizirane plese je napisal pesmi oziroma orkestralno sprem Ijavo zagrebški skladatelj Boris Pa-pondo-pulo.
Dva mlada utopljenca iz Avstrije
Gornja Radgona, 13. maja.
V torek popoldne so pasantje obmejnega murskega mosta opazili ob levem bregu reke Mure na avstrijski strani v deročih valovih mrtvo truplo ženske. Avstrijsko orožništvo je sledilo toku ter na ovinku pri melanjskem brodu izvleklo utopljenko na breg. Dekle je bilo staro kakih 20 let Truplo je že razpadalo. Identitete ni bilo mogoče ugotoviti.
Kmalu nato okrog 18. ure so valovi Mure nosili s seboj moško truplo in sicer ob desnem bregu, na naši strani. Obmejna straža je o tem takoj obvestila orožništvo v Gornji Radgoni, kateremu je uspelo izvleči truplo na breg pred železniškim mostom. Tudi to truplo je bilo že v precej razkrajajočem stanju, ker je bilo po mnenju zdravnika Dr. Vinka Čremošnika v vodi že kake tri tedne. Identiteta se ni dala ugotoviti, ker ni bilo v obleki nikakih dokumentov. Pokojnik je star okrog 25 let Oblečeno je imel praznično obleko iz bom-baževine sivkaste barve, svetlo srajco in temno kravato, obute pa visoke podkovane črne čevlje. Sodijo, da sta utopljenca Izvršila samomor nekje v Avstriji in da sta najbrž skupno šla v smrt. Mura ju je nekje zadržala. zdaj pa oba spet dvignila in ponesla do Radgono«
Aretiran atentator
Glavni organ JRZ »Samouprava« z dne 13. maja objavlja sledečo izvirno vest svojega pariškega dopisnika: »Veliki informativni pariški listi objavljajo na prvih straneh senzacionalne naslove s podrobnimi poročili o aretaciji terorista Stjepana Ma-rušiča, enega od glavnih sodclavcev Ante Paveliča. Aretacija je bila zelo tajinstve-na. Izvršena je bila pred tremi dnevi. Oči-vidno je, da je o njej informirala pariški tisk sama policija na izrecno željo francoske vlade. Najbolj obširno poročilo o aretaciji objavlja pariški »Petit Parisien«, ki pravi med drugim: »Komisar za javno varnost Bizet je te dni aretiral moža, katerega aretacija bi bila 1. 1934 prava senzacija. Po tragediji v Marseju, katere žrtve sta bila blagopokojni kralj Aleksander in zunanji minister Barthou, se je posrečilo teroristu, ki je pri atentatu odigral gotovo vlogo, pobegniti pred vsem zasledovanjem mednarodne policije. Nedavno se je zopet pojavil v Parizu in se nastanil v nekem mirnem hotelu latinskega okraja. Izgleda, da je imel neko mračno nalogo povodom svečanosti v Londonu. Pri preiskavi v hotelu so našli pri njem nekaj skritih bomb.«
Pred proslavo obletnice majske deklaracije
Mariborski »Slovenski gospodar« poroča iz Sv. Marjete na Dravskem polju, da imajo tam za letošnji majnik dva mlaja. »Res prav narodni fantje in možje so postavili prvi majnik mlaj s slovenskimi in državnimi zastavami. Ta mlaj stoji kot spomin 20-letnice majske deklaracije. Kakor hitro so zagledali JNS-arji ta mlaj, so takoj postavili kake tri metre proč drugega, ki je mnogo višji in ima samo državne zastave. Najbrž stoji ta mlaj kot spomin na drugo obletnico petomajskih volitev. Pri postavljanju mlaja je pomagal človek, ki je pustil pred leti z žandarji odstraniti slovensko zastavo, ki je vihrala z zvonika v proslavo dr. Koroščevega rojstnega dne. JNS-arje bode še danes v oči majska deklaracija.«
Zopet atentat na evharistični križ
V	noči od srede na četrtek so razrušili neznani storilci z dinamitom evharistični križ, ki je stal na razvalinah Malega gradu v Kamniku. Velik lesen križ, stoječ na masivnem podstavku, je skoraj docela razneslo na drobne kosce. Orožništvo je takoj pričelo s preiskavo in našlo nekaj metrov vžigalne vrvice, s katero so neznanci zažgali dinamit. Storilci so pobegnili in ni za njimi še nobenega sledu.
JBZ ne ye, kaj je hrvatsko vprašanje
V	Novski se je sestal sreski odbor JRZ na konferenco, kjer je bil glavni govornik senator in zemunski odvetnik dr. Kotur. V svojem govoru je poveličeval zasluge vlade za izboljšanje gospodarskega stanja in obširno razpravljal o političnem položaju. Po njegovem mnenju vlada danes v naši državi popolna svoboda, ker lahko vsakdo govori in piše, kar hoče. Nato je prešel na »takozvano hrvatsko vprašanje« kakor pra/vi »Samouprava« v svojem poročilu. Postavil je vprašanje, »kaj naj bi bilo hrvatsko vprašanje in v čem je njegova vsebina. Ako obstoji zmisel tega vprašanja v načinu vodstva državne politike, potem pač ni nobene ovire, da se to vprašanje takoj uredi 2al se vodstvo hrvatskega kmetskega. pokreta v tem pogledu do danes še ni izjavilo. Zaradi tega se prav za prav sploh ne ve, v čem obstoji zmisel hrvatskega vprašanja.« Navzlic temu pa je g. Kctur prepričan, da bo skoraj prišlo do ureditve hrvatskega vprašanja.
Tout eomme chez nous
V	»Seljačkem domu«, glavnem glasilu bivše HSS, je napisal narodni poslanec No-vosel uvodnik o komunizmu med hrvatskimi kmeti. Uvodoma ugotavlja Novosel, da so govorice o nekem širjenju komunizma med hrvatskimi kmeti otročje brbljarije, ali pa grdo klevetanje. Ostro zavrača glasilo zagreških klerikalcev »Hrvatsko Stražo«, ki objavlja od časa do časa senzacionalne članke o nekakem komunističnem po-kretu po hrvatskih vaseh. »Komunistov v hrvatskih vaseh ni, res pa je, da proglašajo za komuniste najboljše člane HSS razni župniki, ki se ne razumejo z narodom in ustanavljajo razne organizacije, kakor »Katoliško akcijo«, preko katerih se hočejo vsiliti hrvatskemu narodu za voditelje. Proti verskim organizacijam nimamo Hrvati nobenih pomislekov. Ne moremo pa dopustiti, da bi poskušali preko njih priti do politične moči razni nepoklican} samo-zvanci. »Hrvatski Straži« bi svetovali, naj ne išče komunistov tam, kjer jih ni.«
Savez zemljoradnika
Amibicdoani boaanski odvetnik in voditelj tamošnjli zemljoradnikov dr. Branko čuJbrilovič, ki se je nedavno predstavil jugoslovenski politični javnosti kot mož, ki bo preko noči uredil hrvatsko vprašanje, si je sedaj postavil novo nalogo. Predlagal je namreč vodstvu Saveza zemljoradnika, naj spremeni svoje ime v Srbska zemljoradniška stranka. Predlog je izzval mnogo komentarjev in ga v vrstah zemljoradnikov niso sprejeli s posebnim veseljem. Z velikim navdušenjem pa ga je pozdravil zagrebški »Obzor«, kakor sleherno akcijo za poglobitev razlik med posamezniki deli našega naroda. Ves vzhičen hiti priporočat ta predlog voditelju zemljoradnikov Jcci Jovanoviču, češ da bi pcmenil samo priznanje obstoječega stanja. Saj nimajo zemljoradnikd itak nikjer več pristašev, kakor med Srbi Savez zemljoradnikov je že leta sem stranka, sestavljena samo iz srbskih pristašev. Ako želi imeti tesnejše odnošaje z bivšo HSS, potem mora prevzeti novo ime in postati Srbska zemljoradniška stranka, ker bo s tem priznal, da se njegov delokrog ne more razširiti tudi na hrvatske kmete. Na ta način bo tudi v naprej izključen svak spor z bivšo HSS, ki deluje kot kmetska stranka samo v okrilju hrvatskega naroda.«
Praga, IS. maja. d. V načrtu novega kazenskega zakona, ki ga sedaj proučuje vlada. je bil sprejet z malenkostnim; rzpre-membamj todj § 118 zakona za zaščito države. ki se glaei:
član bivše habsburško-lotarineke vladarske rodbine ali pa njegov potomec, ki bi prišel brez dovoljenja vlade na češkoslovaško ozemlje alj bival na njem, ter oseba, ki bi vedela o njegovem tajnem bivanju in bi ga ne prijavila takoj varnostnim oblastem, se kaznuje s strogo ječo od 6 mesecev do enega leta.
Raažaljtve prezidenta republike so v načrtu uvrščena v kazniva dejanja proti republiki ;n se ta § 122 glasi:
Kdor žali čast prezidenta republike ali njegovega namestnika, se kaznuje z zapo-
rom alj težko ječo 8 dn; do 6 mesecev. Ca
zakrivi tak zločin s tiskovino aii razširjenim pjsmora, na zborovanju ali pred množico. direktno pred prezidenfcom, oziroma njegovim namestnikom, ali morda pred dvema ali več ljudmi, alj pa s telesno poškodbo prezidenta republike oziroma njegovega namestnika, se kaznuje s težko ječo od ene« ea meseca do enega leta.
Velikega političnega interesa je § 181 načrta. kn- govori o žalitvi tuje države. Kdor osramoti grb aLi zastavo tuje države ali pa sliko kakega poglavarja tuje države, se kaznuje z ječo od 8 dni do 6 mesecev, če zahteva to vlada države, kj je bila prizadeta, v kolikor obstoja v tem pogledu recipročnost postopanja.
Nova polemika med Beogradom in Zagrebom
O pravoslavni Veliki noči smo objavili glavno vsebino dr. Mačkovega razgovora z urednikom beograjskega »Vremena«, v kateri je zelo odkrito povedal, da na kak sporazum še dolgo ni misliti in da Hrvati ne mislijo pristati na nobeno delno ureditev hrvatskega vprašanja, temveč zahtevajo integralno izpolnitev vseh svojih zahtev. Vtis tega razgovora je bil v beograjskih političnih krogih zelo težak in z beograjske strani na dr. Mačkov intervju skoraj pol meseca ni bilo nobenega odgovora.
Sedaj se je v »Politiki« končno oglasil anonimni demokratski voditelj, ki izjavlja, da združena opozicija ni mogla odgovoriti iz enostavnega razloga, ker ni mogla verovati v avtentičnost objavljenega razgovora z dr. Mačkom. Posebno je sumila v izvirnost izjave dr. Mačka, da govore šefi beograjske združene opozicije drugače z njim za zaprtimi vrati in drugače zopet, kadar pridejo med ljudstvo in mu tolmačijo hrvatske zahteve.
Anonimni demokrat se huduje sedaj na dr. Mačka, da je šele tako kasno izrazil svoje nezaupanje v lojalnost šefov beograjske združene opozicije. G. dr. Maček je po mišljenju pisca očividno preslišal vse govore Ljube Davidoviča in ostalih demokratskih prvakov, ki so javno iznašali svoje predloge za ureditev hrvatskega vprašanja in predlagali vso potrebno proceduro za sporazum. Zahtevali pa so in še zahtevajo, da se izvrše volitve v konstitu-anto z naprej izdelanim in sporazumno sprejetim programom. Po njihovem globokem prepričanju bi bilo samo tako mogoče uspešno delo konstituante in bi se samo tako preprečili v naprej ekstremistični po-
javi, ki bi sicer lahko povzročili nedogled-ne posledice. Končno se izreka anonimni demokrat tudi proti ideji trializma ali celo sedmih državnopravnih edinic, o katerih je čuti na raznih sestankih- »Pobornikl sporazuma med Srbi niso hoteli razmišljati o stališču dr. Mačka na podlagi lasnih senzacionalnih brzojavk v tujem tisku, ali izjav tretjih oseb, nego so računali samo z neposrednimi in avtentičnimi izjavami dr. Mačka, v katere niso nikoli sumili, najsi so bile v glavnem izrečene za zaprtimi vrati.«
Kakor je bilo pričakovati, je Zagreb takoj odgovoril na izjavo beograjskega anonimnega demokrata. Oglasil se je »Hrvatski dnevnik«, ki naglasa, da ni dr. Maček predstavnikom beograjske združene opozicije nikoli govoril »za zaprtimi vrati« kaj takega, kar bi bilo v protislovju z njegovimi javnimi izjavami.
Da ne bi kdo mislil, da dr. Maček pristaja na »sedem državnopravnih edinic«, objavlja »Vreme« pojasnilo iz vodstva zagrebške KDK, v katerem je rečeno: Govorilo se je o sedmih historičnih lndividua-litetah: Vojvodini, Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Hrvatski, črni gori, Srbiji in Južni Srbiji, toda le v tem smislu, da bi te edinice izvolile vsaka za sebe svoje predstavnike za konstituanto, katera naj bi potem odločevala o ureditvi države.
»Vreme« še dostavlja, da po mišljenju vodstva KDK z beograjsko združeno opozicijo ne bo mogoče nič napraviti, ker je med seboj nesložna, ker ji manjka odločnosti in jasnosti in ker v njej prevladuje inteligenca, ld je prctivna sporazumu, dočim srbski seljak sporazumu ne na*-sprotuje.
Jugoslovenski novinarji v Italiji
RIM, 12. maja. L Včeraj je skupina ju-goslovenskih novinarjev obiskala cerkev sv. Petra in vatikanski muzej. Opoldne jim je minister Rocco priredil kosilo v pristanišču Ostiji. Po vrnitvi iz Ostije so si jugoslovanski novinarji ogledali šolo za podčastnike trgovinske mornarice. Skupina dijakov z bajoneti na puškah jim je izkazala čast. Nato so si novinarji ogledali kinematografsko mesto v okolici Rima. Po vrnitvi v Rim, so posetili univerzo. Rektor, bivši pravosodni minister de Franceschi, jih je prisrčno pozdravil in jih je vodil po vseh fakultetah. Zvečer so bili gosti novinarskega kluba.
Danes so si ogledali znamenite nove ko lonije na nekdanjih močvirnih pontinijskih tleh, Littorio in Sabaudo. V Sabaudi je jugoslovanske novinarje sprejel župan v novi veliki občinski dvorani, okrašeni z ita ljanskimi in jugoslovanskimi zastavami. Za pozdrave sta se zahvalila ravnatelj »Samouprave« Jovanovič in urednik »Slovenca« Košiček.
Po vrnitvi v Rhn so si gosti ogledali višjo šolo za telesno vzgojo naroda; razkazal jim jo je državni podtajnik Rizzi. Pri sostvovali so vežbam, ki jih je izvajalo oko li tisoč deklic in dečkov.
Nocoj ob 22. je jugoslovanski pooblaščeni minister pri Kvirinalu Jovan Dučič priredil jugoslovanskim novinarjem na čast v poslaniških salonih sprejem.
Poljsko-Srancoski gospodarski sporazum
Pariz, 13. maja. k. Po političnem sporazumu, ki je bil lani o priliki obiska poljskega maršala Rvdz Smclvja v Parizu sklenjen med Francijo in Poljsko, so se med delegacijami obeh držav pričela pogajanja za ureditev raznih perečih trgovinskih jn finančnih vprašanj. Snoči sta predsednika obeh delegao'j parafirala sporazume, ki bodo sedaj predloženi obema vladama v končno Odobritev in ratifikacijo.
Obe delegaciji sta se sprorazmrnel; o trgovinski in pomorski prometa; pogodbi, o določitvi kontingentov, o posebnem plačilnem sporazumni, o tujsko-prometni konvencij; in še o nekaterih dodatnih dogovorih. Nov; dogovori bodo prihodnji teden podpisani v Parizu.
Tehnična visoka šola v Rosicah
Praga, 13. maje. br. Vlada je danes predložila poslanski zbornici zakon o ustanovitvi tehniške visoke šole v Košicah.
mota in da se v Sarajevu ne bo viišil kongres SJNAO, amnak da bo to le ekskurzija Omladine JRZ. Redna letna skupščina Saveza jugoslovenskih naoionalnih organizacij se bo vršila dne 22. in 23. maja v Zagrebu.
Napačna vest
V sredo, dne 12. t m. smo objavili brzo-jav iz Sarajeva, da se bo vršil dne 15. in 16. t. m. v Sarajevu kongres Saveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij. Sedaj nam poročajo, da j« bila to po-
Iz amerikanske
demokracije
Ameriški listi objavljajo izjavo edinega ameriškega poslanca zveznega kongresa — zamorca Mitchella iz države Illinois, da toži Pullmanovo družbo spalnih voz za odškodnino 50.000 dolarjev. Nesrečnega zamorskega poslanca so namreč vrgli nameščenci Pulimanove družbe iz vlaka, Češ da se kot zamorec ne more voziti v spalnem vozu skupaj z belimi Amerikanci. Kakor znano, je ločitev bele in črne rase v Ameriki strogo izvedena ne samo v znanstvenem, gospodarskem in socialnem življenju, temveč je za belce vsaka družabna skupnost s črnci izkl jučena. Amerikanska demokracija reflektira le na glasove črnih gent-lemonov pri raznih volitvah«
Spremembe v diplomatski službi
Beograd, 13. maja. AA. S kraljevim ukazom je imenovan dosedanji poslanik v Ankari Branko Lazarevič za pooblaščenega ministra in izrenega poslanika na Dunaju, dosedanja poslanik v Bukarešti Dragomir Ka-sidolac pa za pooblaščenega ministra in ! izrednega poslanika v Londonu.
20 esl. štipendij za vls0k©šolce
Beograd, 13. maja. AA. Prosvetni minister Stošovič je danes sprejel češkoslovaškega. poslanika dr. Girso, ki mu je pri tej priliki izročil uradno listino o ustanovitvi sklada kralja Aleksandra I. Uedini-telja za jugcslovenske slušatelje visokih šol v češkoslovaški republiki, češkoslovaška vlada je ustanovila ta sklad v znak trajnega spomina na blagopokojnega kralja Aleksandra. V ta namen je prispevala 2 milijona kron.	,
Za te štipendije lahko prosijo jugoslovenski državljani, ki nameravajo študirati ali ki že študirajo na kakšni visoki šoli na češkoslovaškem. Iz sklada bodo podeljevali 20 štipendij. Podeljevali jih bodo le izbranim dijakom, državljanom Jugoslavije, (jugoslovenske in češkoslovaške narodnosti) brez razlike veroizpovedi, ki bodo hoteli študirati ali ki že študirajo kot slušatelji na češkoslovaških visokih šolah.
Podpis nove trgovinske pogodbe z Rumunijo
Beograd, 13. maja. p. Danes je bila slovesno podpisana nova trgovinska pogodba med našo državo in Rumunijo. Za Jugoslavijo je podpisal pogodbo trgovinski minister dr. Vrbanič, za Rumunijo pa trgovinski minister Pop. Jutri se bo rumunski trgovinski minister odpeljal na Oplenac, da se pokloni na grobu kralja Uedinitelja. Nazaj grede se bo ustavil tudi na A vali. V soboto se bo odpeljal preko Zagreba in Splita v Dubrovnik, odkoder se bo vrnil v Beograd in nato v Bukarešto.
Nemški agronomi na Cetinju
Cetinje, 13. maja. AA. Danes je prišlo na Cetinje 40 nemških agronomov, ki potujejo po Jugoslaviji kot gosti naših agronomov. Gostom so na Njeguših priredili prisrčen sprejem in zakusko. Nato so se napotili na Cetinje, kjer so si ogledali mesto in njegove znamenitost; in obiskala bansko upravo. Popoldne so pa odpotovali v Dubrovnik odkoder pojdejo v Sarajevo.
Novi člani Jug. akademije znanosti v Zagrebu
Zagreb. 13. maja. o. Nocoj je bjla slavnostna javna seja Jugoslovenske akademije znanost; in umetnosti, na kater j je predsednik dr. Bazala proglasil imena novih akademikov, ki so bili 8. aprila na glavni letni skupščini akademije izvoljeni za člane in dopisne člane. Poleg drugih sta bila izvoljena za dopisna člana tudi ljubljanska vse-učiljška profesorja dr. Mrlko Kos in dr. Maks Samec. Za prvo žensko dopisno članico akademije je bila ob tej prilik; izvoljena Ivana Brlič-Mažuranič, znana hrvatska književnica.
Vremenska napoved
Zemnnska: Po večin j oblačno vreme. V zapadnih in severnih krajih utegne deževati, ponekod nevihte. Temperatura se bo le neznatno izpremenila.
Zagrebška: Vreme se bo poslabšalo.
Dunajska: Izpremenljivo vreme, po v©, čini precej oblačno, ponekod padavine, ne-
iseteia
»jutro« 21. nr
3
Pettfc R. V. TB7
Naši kraji ln lfudfe
Sokolice naj bodo dobre gospodinje!
Žirovnica, 13. maja.
Naša podjetna sokolska dekleta hočejo Ibiti tudi dobre gospodinje in so se odločile na pobudo delavne s. Jegličeve, da se hočejo učiti vsega, kar jim bo v življenju koristilo Osno\>ale so v Sokolu gospodinj-»ki tečaj, ki je trajal od 26. januarja do 6 maja. Na tečaju, ki ga je vodila s. Je-gličeva. je poučevala tudi s. Mokorelova ročna dela in br. župni starešina Špicar je prišel parkrat predavat, da primeša v lonce nekoliko sokolske soli, kakor se je sam
izrazil. Primeren prostor je bil na razpolago, kurivo je dal br. starešina Bizjak, posodo s. Kalanova, račun o kuhi in drugem pa so vodile Sokolice same. To je bil prav sestrski tečaj. ki bo družil udeleženke še nadalje v sokolskem in praktičnem, življenjskem delu. Na praznik. 6. maja, je bil zaključek in dekleta so v praksi pokazala, česa vsega so se naučila. Jedli smo same dobre reči, vmes pa peli in se razgovarjali, kakor je treba za sokolsko družino. Vse drugo pove pričujoča slika.
Zaključek čeških tečajev JČ Sige
Ljubljana, 13. maja
Jugoslovenska-češka liga je včeraj prire Bila svečan slavnostni zaključek tečajev češkega jezika. V mali filliai-moničn; dvorani se je ob 17. uri zbralo zelo mnogo dijakov in dijakinj z našjh srednjih šol. poleg njih pa predstavniki JC lige v Ljubljani in Češke Gbce ter od strani prosvetne uprave načelnik Sušnik.
Češki kurzi tvorijo najbolj zaelužno in najbolj pomembno delo JC lige. Njihov ini-ciator je svoječasni čsl. generalni konzul v Ljubljani g. dr. Olokar Beneš. katerega, zasluge za ustanovitev in razmah ljubljanske JC Ikre in za vsmerjenje njenega dela v pozitivno praktično smer so še vse premalo ocenjene. Ligini češki kurzi so pričeli 1. 1923, od 1. 1926. pa so postali redna institucija, ki se je potem krepko razvijala in je dosegla svoj vrhunec 1. 1929. Od takrat se držijo stalno na svojem sedanjem nivoju ;n so najboljši dokaz, koliko dejanskega zanimanja za češki jezik in kulturo je v naši Ljubljani. V pravkar minulem letu je bilo 15 tečajev, ki jih ie ob'skovalo 400 dijakov in dijakinj. Že dolgo vrsto let je voditelj te važne kulturne institucije lektor in docent ljubljanske univerze prof. dr. Vaclav Burian, znanci zaslužni delavec na polju znanstvenega raz/skovanja češkof^ovaško-ingo-slovenskih odnošajev. Tudi letos je prof. dr. JBurian poučeval v nekaj kurzih, poleg nje-
ga še učitelj; g. Polak in v dveh tečajih gospa Martin kova.
Glavna točka včerajšnje zaključne slovesnosti je. biilo predavanje prof. dr. Bitriana o Kollarjevi slovanski vzajemnosti. Njegov izčrpni. na dostojni znanstven, višini zasnovani govor, je bil obenem proslava Kollar-jeve stoletnice. Nato eo nastopili gojenci. Celotni zbor je recitiral Kollarjev prertepev, potem pa so posamezni mladi recitatorjj in recitatorke lepo občuteno podali naslednje znamenite pesnitve: Nerudovo. »Velikost« in »Tiskairsk škrat«. Cehove »Lešefnske zvonove«. Kollarjevo »Prerokovanje«. Volker-jevo »Ba.lado o bolniku« in Bfezinovo »Mater«. Za zaključek ie povzel besedo čsl. konzul inž. Minovski. To<plo je spregovoril mladini, pohvalil njeno prizadevanje jm uspehe ter ponovno naglasi! pomen znanja slovanskih jezikov. še posebno pa češoine. ki ji v bratsk:h zvezah med Jugoslavijo in ČSR pripadajo vedno večje naloge.
Dr. Burian jn učitelj Polak sta nato razdelila vsem udeležencem tečaja Benejevo brošuro »Nasvet mladini«, vrli recjtatorii ;n recitatorke pa so še posebej prejeli lene knržne nasrrade. Razdeljenih jam ie bjlo 60 knjig, ki jih ie darovalo češkoslovaško prosvetno m n-istrstvo.
Prisrčna proslava je bila ob pol 19. zaključena
Tržiški stavkarji pred sodiščem
Vsi obtoženci so bili oproščeni
V prvih popoldanskih urah 26. avgusta lani je v Glanzmannovi bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču nastala stavka, iki jo je izvajalo okrog 1150 oseb. Stav-kujoči so zasedli vso tvornico in se tam vedli kakor gospodarji, v teku starke je prišlo do izgiredov med delavoljnimi delavci itn stavkujočimi, pa tudi nasproti zastopnikom oblastev, ki so zlasti vcdilne stav-kujoče ovadili sodišču. Razprava proti njim se je vršila danes pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Sodil je sodnik po-edinec s.o.s. Fran Gorečan.
Na zatožnih klopeh je sedelo trinajst obtožencev, med njimi šest ženskega spola. Kot vodje je obtožnica, ki jo je na današnji razpravi zastopal državni tožilec dir. Leo Pompe, naštevala 481etnega ključavničarja Rudolfa Brančiča, 291etnega elektrovarilca Jcžeta šviglja, 491etnega ■delavca Antona Janežiča, predilniški delavki Anico Hočevarjevo in Marijo Pav-jinovo. 211efcnega elektrikarja Ernesta Lu-kanca, 391etnega delavca Staneta Sovo in 291etnega predilniškega delavca Cirila Zupana. Ta osmorica je po obtožnici vodila vse stavkovno gibanje na ta način, da JK) skupno s sta/vkujočiml delavci ustavili v tvomici ves obrat, zasedli vso tvormoo, pobrali iz objektov, skladišč in delavnic vse ključe in zasedli vratarsko ložo pri glavnem vhodu. Mojstre so pozvali, da morajo tvornico takoj zapustiti. Ko se jim je mojster šaratocn ustavljal, so ga pretepli. Odredili so tudi, da v tvornico ne sme več noben mojster ali nadmojster in tudi ne inž. Smolik, od lastnikov tvomice pa so zahtevali, da se morajo pred vstopom v tvornico javiti stavkovnemu odboru, da bodo dobili spremstvo.
Vse te obtožence dolži obtožnica, dia so permanentno sedeli menjaje se v vratar-je-vi loži in določali, kdo sme v tvomšco .in kdo ne. Sova, Zupan, PavMnova, Ho-čevarjeva in Lukamc pa da so že takoj drugega dne po začetku stavke zasedli telefon. Uprli da so ae tudi povelju orož-niške patrole, ki jo je vodil narednik Franc Včdic, naj aapuste tvornico. Patro-la zatrjuje, kakor pravi Obtožnica, da ao obtoženci na ta poziv odgovorih, da iz tvornice ne bodo šli, ker je zdaj njihova.
Med ostalimi obtoženci je obtožnica očitala mladoletnemu dijaku J. R„ da je prišel s člani stavkovnega odbora, ki so aa sedli telefon, pred pisarno dn tam kričal, da je treba telefon razbiti. Obtožena zakonca delavca Marija in Janez šolr pa da sta ob isti priliki zahtevala, da se mera telefon izročiti delavcem; knjigovodja Vladimir Pemuš da mora tvornico takoj zapustiti in da se vanjo ne sme nikdar več vrneti. šolar da je tudi udaril po glavi elekrikarja Kleimenca in izključil tok v električni turbini v kotlarni. Obtožena delavka Marija čadež da je s skupino delavk navalila na avtomobilskega prevoznika Jožeta Kovača, ki je hotel peljati blago iz tvornice. Delavke so prevoznika potegnile iz avtomobila, ga preteple in s tem preprečile odivoz blaga, še druga predilniške delavka, Katarina Hladnikova, je morala na zatožno klop, ker je pograbila za roko praMelavko Štefanijo Liopotavoj ko je hotela m tvornice
in jo zvlekla nazaj. Nato sta jo z obtoženo Marijo Goknajerjevo zavlekli v majhno skladišče in jo tam zaklenili. Zadnjemu obtožencu, predilniškemu delavcu Petru Aha&ču, je obtožnica očitala, da je skupaj z med tem pobeglim Viktorjem Langom nasilno vdrl v električno kotlarno, da bi ustavil tok.
Obtožnica je v razlogih navajala, da so se morali obtoženci spričo dejstva, da je bila stavka dogovorjena, gotovo zavedati, da nastopajo kot masa in kot taka izvajajo nas' lna dejanja, ki spadajo pod sankcijo kazenskega zakona z zaščito javnega reda in miru v smislu paragrafa 154./I. k. z.
Takoj na pričetku razprave je državni tož:lec dr. Pcanpe še pred prečitanjem obtožnice izločil postopanje proti dvema obtoženkama, in sicer proti Mariji Gol-majerj-evi, ker je Lopctova izjavila, da se Golmajerjeva nasproti trditvi obtožnice ni zlosbavljala iin je ni zaprla v sklaofišče, temveč da je to napravila Tončka, sestra Golmajerjeve. Proti Hočevarjev! pa je bilo postopanje izločeno, ker ji vabilo na
napravo ni bilo dostavljeno, še pred začetkom razprave pa je tudi zastopnik zasebne udeleženke Glanzmaamove tvornice izjavil, da tvornica odstopa od kazenskega, pregona in tudi od odškodninskega zahtevka, ker dejanske škode s stavko ni utrpela. Sodnik poedinec pa je kljub temu razpravo otvoril, ker je tudi apelacij-sko sodišče odklonilo priziv obtoženega Rudolfa Brenčiča proti obtožbi m je obtožbo dopustilo državno tožilstvo.
Vsi obtoženci, ki sta jih branila ljubljanska advokata dr. Jelene in dr. Sta-novtnik, so zanikali vsakršno krivdo, zlasti pa, <3a bi bali uganjali kakšne nasilnosti ob priliki stavke. Brenčič je celo poudarjal, da je bil proti svoji volji izvoljen za predsednika stavkovnega odbora: funkcijo pa je končno le sprejel ie v prepričanju, da bodo člani stavkovnega odbora varovali red v tvomici in preprečili poškodovanja. Obtoženi švigelj je izjavil, da je bila stavka v Tržiču le bolj posledica stavke, ki je bila že prej v Kranju. V Tržiču pa je brez predhodnih dogovorov nastala spontano, ker se je delavstvo balo izprtja. Stavkovni odbor je deloval v toliko, da je pomirjeval razburjeno delavsko množico, kar pri tolikem številu ljudi nikakor ni bilo lahko delo.
Zaslišane priče so obtožence tudi močno razbremenjevale. Zastopnik tvornice dr. Viljem Elbert je izjavil, da tvornica ni utrpela znatne škode. Obrat je bil sicer ustavljen, toda delavstvo je takoj ob normaliziranju dogodkov v nadurah nadoknadilo zamujeno delo, tvoraiških naprav pa v času stavke tudi ni poškodovalo in so bile po vrnitvi na delo v najlepšem redu. Sam je ob priliki stavke imel vtisk, da je imel stavkovni odbor v resnici najboljšo voljo v tvornici vzdržati red. Tudi druge priče, med njimi knjigovodja Per-nuš in orožniški narednik Vidic so potrdili, da se delavstvo ni posluževalo nasilja. Zlasti pa ne stavkovni odbor.
Na podlagi teh izpovedi se s.o.s. Fran Gorečan ni mogel prepričati o krivdi ob-. toženih v smislu obtožbe in je izrekel oprostilno razsodbo za vse. Glede prve csmorice, za katero je obtožnica trdila, da so bili vodje stavke in nasilstev, se je mogel le prepričeti, da je poskušala pomirjevalno vplivati na stavkujoče. Za preostale obtožence je bil mnenja, da ne morejo biti sojeni v smislu po obtožbi državnega tožilstva predlaganega paragrafa 154/1. K.z., ker zahteva ta določba bodisi množično narllje preti osebam ali pa poškodovanje imovine. V tem primeru pa ni bilo ne eno ne drugo.
Kcz s panca?
Polnoč, ena, dve . . . Ure brez konca in kraja, če ste oropani spanca!
Poskusite vendar enkrat s kavo Hag, zdravniško priporočeno, kofeina prosSo zrnato kavo! Ze po kratkem času se boste počutili mnogo bolje. Kava Hag dopušča globok, zdrav spanec, daje pa tudi užitek in slast, ki jo ob skodelici dobre kave tako visoko cenile.
= ZDRAV SPANEC!
Protialkoholni teden
Protituberkulozni teden je minul. Po izjavi uglednega in izkušenega zdravnika pa alkohol na zdravju prizadeva več škode kakor tuberkuloza. Samo na zdravju, — kje so pa še druge nesrečne posledice alkoholizma!
Kaj je torej bolj dosledno in upravičeno, kakor da se poleg Protituberkuloznega tedna vpelje tudi Protialkoholni teden? In to se bo zgodilo. Ne takoj, pač pa še v teku tega leta: od 12. do 19. decembra.
uspešne nege lepote brez dobrega mila
ELIDA miCa
ELIDA BELI ŠPANSKI BEZEG omamljivega vonja — snežnobele barve
t
V vseh panogah zdravstva se veliko dela za zdravje ljudstva. Ljudska bolezen alkoholizma je pa še skoro docela zanemarjena panoga zdravilstva. Kakor da to ni res bolezen, ki jih spravi v prezgoden grob več, kakor vsaka druga bolezen! Gg. zdravniki, ki se tako hvalevredno trudijo za pobijanje tuberkuloze, so enako poklicani pobijati tudi to drugo najmanj ne manj nevarno ljudsko bolezen. Potrebno bi bilo, da se kak zdravnik specializira tudi za to bolezen, kakor je toliko specialistov za tuberkulozo. Slišimo, da je banska uprava pripravljena kakega zdravnika — morda tudi dva: nevrologa in internista dati za to usposobiti.
In koliko zavodov za lečenje tuberkuloze že imamo! Koliko celo vseh zdravstvenih naprav in ustanov! Za lečenje alkoholizma — nič! In vendar imajo po naprednih
deželah ie totiko takih zavodov! Če nočemo ostati nazadnjaški, bo treba tudi pri nas kaj takega ustanoviti.
»Protialkoholni teden!* S tem ni mišljen boj vsakemu alkoholu, — kar bi bilo nespamet. Mišljen je le boj alkoholizmu kot ljudski bolezni. »Alkoholizem« — tako pravi knjižica »Na novo delo«! — »je prekomerno uživanje alkohola z vsemi njegovimi strahotnimi posledicami.« S takim bojem se mora si ijati vsak pameten člo-wk, četudi ljubi svoj kozarec vina. Nikomur škodovati, vsem koristiti, je namen protialkoholnega boja. »Prepričani smo« — pravi ista knjižica — »in kmetijski strokovnjaki sami nam zagotavljajo, da delo za treznost našemu gospodarstvu ne bo škodovalo, marveč mu še koristilo.« Torej se ga ni treba bati.
Ali že imajo morilca z Javora?
Aretirali so nekega sumljivega postopača
Ljubljana, 13. maja.
V skrivnostni aferi o umoru župnikove kuharice Jožefe Martinčičeve z Javora obeta priti resda še do senzacionalnih presenečenj. Te dni so varnostni organi aretirali nekega znanega postopača, proti kateremu se je zbralo nekaj zanimivih indi-cev. Preiskava, ki jo vodi policija z naj-skrbnejšo pozornostjo, doslej sicer ni mogla dognati še nobenih konkretnih podrobnosti, ki bi aretiranca spravile v brezizhodno zagato, vendar pa je baje na najboljši poti, da umor z Javora končno pojasni.
Pri tej priliki naj pripomnimo, da se je po 11. aprilu, ko so Jožefo Martinčičevo
našli z rovnico pobito v župniškem hlevu, sum že nekajkrat usmeril na razne strani, a doslej preiskovalni organi niso našli še nobenega toliko zanesljivega prijema, da bi bili mogli izvršiti aretacijo. Najprej so morilca iskali med kmeti na Javoru, nato v osebi nekega sumljivca v domžalski okolici in nazadnje med sorodniki umorjene, a vsa prizadevanja so ostala zaman.
Ker vodi policija preiskavo v najstrožji tajnosti, danes ne moremo še zabeležiti, ali je aretiranec morda identičen s skrivnostnim neznancem, ki je v nedeljo 11. aprila v pumparicah prihajal od cerkve proti župnišču in nato izginil, ali pa je preiskava prišla na kakšno novo sled.
Neznan mladenič se je vrgel pod brzovldc
Razburljiv prizor na progi pod Tivolijesn
Po dolgi vrsti samomorov, ki smo jah doživeli ob prehodu iz zime v pomlad, je nekaj časa zavladalo v tem žalostnem delu vsakdanje kronike nekaj zatišja. Davi pa je spet neznan mlad človek ob precej senzacionalnih okoliščinah legel pod vlak.
Pred prihodom brzovlaka, ki vozi ob 5.48 iz Ljubljane proti Trstu, se je na prelazu ob podaljšku Puharjeve ulice, med uradnim poslopjem električne cestne železnice in pravoslavno cerkvijo, nervozno sprehaja' orrog 30 let star človek. Brzovlak ie im;l davi 8 minut zamude, kar je očitno šc stopnjevalo neznancev nemir. Kadil je cigareto in nemirno prestopal ob progi, da je vzbudil pozornost invalida Lovka, ki je pravkar prišel mimo po Bleiweisovi cesti, pa tudi železniškega čuvaja Pe-klsja, ki zapira zatvornice na prelazu ob glavnem tivolskem drevoredu. Lovko se je ustavil in opazoval neznanca, a med tem je že prihitel brzovlak s postaje. Neznanec je z naglo kretnjo odvrgel cigareto, zaklical: »Zbogom, gospodje!« — in se vrgel na progo med tračnice, da je bil z glavo obrnjen proti vlaku, hkratu pa se je krčevito oprijel železniškega praga, da ga lokomotiva ne bi odpahnila. Vse to se je zgodilo s tolikšno brzino, da Lovko, ki je gledal ves prizor, sploh ni utegnil misliti na kakšno pomoč. Lokomotiva je kandidata smrti zagrabila, ga vlekla kakšnih 30 m s seboj in nazadnje truplo pustila na tiru tako, da so kolesa odrezala noge tik pn životu.
Čuvaj je takoj prihitel na kraj nesreče, a neznanec je bil, razume se, že v hipu mrtev. Vse truplo je bilo hudo obtolčeno dn razmesarjeno. Čuvaj ga je samo malo odmaknil od tračnic, da ne bi bil zadel vanj še potniški vlak, ki odhaja proti Trstu ob 6.15. Takoj nato je telefonično obvestil o
tragičnem dogodku glavni kolcKlvor, od tam pa so ve t sporočili policijski upravi in ob V jc bila i a mestu že policijska komisija, ki pa n; mogla ugotoviti samomorilce ve •den*itttc. Pri njem namreč niso našli nobenih dokumentov. Iz suknjiča je padla samo rjava listnica, v kateri pa ni bilo ničesar razen svetinjce in svinčnika, kakršne rabijo čevljarji. Tudi po samomorilčcvih rokah bi se dalo sklepati da je bil neznanec čevljar. Oblečen je bi! v dobro ohranjeno sivo promenadno obleko, zelenkasto srajco, na nogah pa je imel nizke čevlje, ki so očitno ročno delo. Pokojnik je bil gladko obrit in je imel kostanjeve kodraste lase. Dokumente je bržkone odvrgel nalašč zato, da bi mu po smrti oblast ne mogla namah ugotoviti identitete in da bi njegovi svojci irreli nekaj časa mir. Na odredbo komisije so truplo odpeljali v mrtvašnico k Sv. Križu.
Jubilej najmanjše vasi
Mirna va$ Fabijan, ki je oddaljena kakih in mirna vas Fabijan, ki je oddaljena kakih 7 km od Bele Crkve, šteje komaj 38 hiš in ima 160 prebivalcev, To malo vas pa poznajo tudi na Češkem, zakai njeni prebj-vaki so Cehi, ki imajo svojo šolo, evojo cerkev, veliko knjižnico in še razne druge kui-turne ustanove. Prebivalst%'o male češke naselbine v Banatu v nobenem oziru ne zaostaja za svojimi rojaki v stori domovini. Malo vas obiskujejo mnogokrat javni delavci in turisti iz Prage in drugih čeških mest Najbolj pa eo prebivalci ponosni zaradi tega, ker je vas stara že 100 let in ker ljudje v tej dolgi dobi niso spremenili svojega načina življenja in tudi ne svojih običajev. Letos bo vas svečano slavila svojo 100 letnico in se bo proslave udeležilo mnogo gostov CSR.
NJ. Tel. kraljica Mariji je v sredo dopoldne — na daa kronanja v Londona — prisostvovala zahvalni službi božji v beograjski angličanskl cerkvi. Popoldne pa se je odzvala povabilu angleškega poslanika Campbella ln njegove gospe. Pripeljala se je ob 17. uri na angleško poslaništvo v spremstvu svoje dvorne dame in adjutanta. Ko sta poslanik in soproga kraljico pozdravila, je orkester kraljeve garde zaigral našo himno. Nj. Vel. kraljica se je z gostiteljema zadržala nekaj časa na vrtu, potem pa se je vrnila v salon k čaju. Tu je poslanik pred najodličnejUnd povabljenci pozdravil našo kraljico, vnukinjo slavne angleške kraljice Viktorije. Orkester je zaigral angleško himno. Po prijaznem razgovora in zahvali se je Nj. Vel. kraljica Marija vrnila na dvor — Na na« dragi sUld je Nj. Vfe*. knez-namestnik Pavle z rektorjem ozfordske univerze. Na desni je japonski princ Cičlbu, ki Je bil istočasno kakor naš
knez promoviran wr "—'---J "—*"
»JUTRO« št. 111
4
Petek. M. V. 1037
omaee vesti
» Za pomočnika ministra za gradbe je jezeru nudi vse udobnost; »Zlatorog<, ki ima bij imenovan inž. Stanislav Josifovlč, dose- | sedaj novega oskrbnika. Dom na Komni je
danjj načelnik oddelka za ceste pri gradbenem ministrstvu. Njegov prednik inž. Pa runo vi č je bil upokojen. Inž Josifovjč se je rodil leta 1885 v Bistrici pri Kraljevu. Ka tehniki beograjske univerze je bil diplomiran leta 1909, potem pa se je specializiral v hidrotehnični stroki v Nemčiji. Balkanske vojne se je udeležil kot rezervni inženjersk} podporočnik, po vojni pa je bil sprejet v službo gradbenega ministrstva m se je udejstvoval prj regulaciji reke Mora ve. Tudi svetovne vojne 6e je udeležil kot rezervni inženjerski oficir, po demobilizaciji pa je nadaljeval svoje službovanje prj gradbenem ministrstvu. Ko ;e bil več let inšpektor odseka za mostove, je bilo pod njegovim nadzorstvom jn po njegovih načrtih zgrajenih mnogo važnih mostov v Srbiji. Leta 1930 je postal načelnik oddelka za ceste. Na tem mestu se je zavzel za graditev modernih cesit in po njegovj' zaslugi se prj nas vedno bolj uveljavljajo dobri zgledi inozemstva. Zelo vneto in jmiciativno je njegovo delovanje pri Društvu za ceste. Udeležil se je mednarodnih kongresov teh društev v Ameriki, v Ženevi, Milanu in v Berlinu. Na prireditvah Društva za ceste je že mnogokrat predaval in v elaeniku društva so izšle že mnoge njegove tehtne razprave
lahko pristopen od »Zlatorga«; Komna ima še vedno krasne smučke terene; postojanka sama pa je lahko dostopna pešcem. Stani-čeva koča bo oskrbovana do nadaljnjega, koča pri Triglavskih jezerih pa od 18. maja. Za binkoštne praznike bo oskrbovana tudi Triglavski dom na Kredarici, kar pride v poštev za smučarje na Triglavskem ledeniku. Erjavčeva koča na Vršiču bo zasilno oskrbovana. Roblekov dom na Begunjščici bo odprt za praznik, nato ob nedeljah m od 1. junija dalje stalno. Prijetna jzletna točka je koča na Ljubniku. V Kamniških planinah bosta koča na Kamniškem 6edlu in Kokrškem sedlu zasilno oskrbovani; povsod ie še mnogo snega ter mora biti planinec pravilno opremljen za vzpone na te točke.^ Dom na Krvavcu je krasna razgled na točka, Velika planina ima že spomladan sko floro. Prijeten izlet je ob desnem bregu Bistrice do Doma v Kamniški Bistrici.
• Konferenca ravnateljev higienskih i ar vodov is vse države se je sestala v Banja-luki. Na dnevnem redu so razni referati, najvažnejša pa sta referata o pobijanju pe-gavega legarja in difterije. Konference se udeležuje tudi zastopnik ministrstva socialne politike in narodnega zdravja.
Iz Ljnbljane
O— Današnji spored javne produkcije
komorne dole drž. konservatorija v počastitev spomina ravnatelja Mateja Hubada obsega sledeče točke: 1. Tartini: Sonata v g-molu za violino in klavir. Prevoršek Uroš (violina) Oaterc Marta (klavir). 2. Corelli: Sonata L v d-duru za violino in klavir. Burger Kajetan (violina), Adamič Bojan (klavir). 3. Beethoven: Sonata op. 47 v a-duru (Kreutzerjeva) za violino in klavir Prevoršek Uroš (violina), Oaterc Marta (klavir). Celotni spored je naštu-diral prof. Jan Slais, ki je priznan pedagog. Prodaja sporedov ki veljajo obenem kot vstopnice, je v knjigarni Glasbene Matice. Produkcija bo ob 18.15 v veliki fll-harmonični dvorani.
Sokolsko društvo LjnMjana-JMška pri-
Planinci izrabite prosti čas te« pohitite' v redi I??' T2?- ? «yojem domu predava
_ 1___•____r	I n ia % VoTn/Vct I iiihlmniAa <to KrrJar^fii« •
Abbazia Fension Lunažek
Jugoslovenski pension z vsem naj novejšim komfortom, tekočo toplo in mrzlo vodo v vseh sobah, centralna kurjava, odlična kuhinja, garaže. Cena Lir 25.— (cca Din 60), z vsemi taksami Din 70.— Prospekte.
♦ četrta prekooeeanska emisija kratko valovne radijske postaje v Beogradu. Danes ponoči od 1. do 2.15 po polnoči bo da jala kratkovalovna radijska postaja Centralnega presbiroja svojo četrto emisijo, na menjeno našim izseljencem v Severni in Južni Ameriki. Tokrat se bo program prenašal preko oceana s pomočjo berlinske kratkovalovne radijske postaje, in sicer DJO, valovna dollžimi 25.43 m odnosno 11.855 kilociklov v pravcu protj Ne\vyorku. in DZC, valovna dolžina 29.16 m odnosno 10.290 kilociklov v pravcu prot; Buenos Ajresu. Spored se prične točno ob 1. po polnoči in obsega naslednje točke: 1. Govor ministra brez portfelja dr. Mihe Kreka o majski deklaraciji ob priliki 20"letnice. 2 Fevsk; zbor Slovenskega prosvetnega dru-5tvu poje: a) »Triglav« od Flajšmana; b) »Kaj ti je nočca« od Adamiča; c) >Molitev« od Jenka. 3. Moški kvartet Slovenskega pevskega društva poje: a) »Imel sem ljubi dve« od Ipavca; b) ^Slanica« od Sclnvaha. 4. Ga Lela Gjorgjevjčeva in g. Sima Beg> vit pojeta: •■;) >Sinoč mi dojde ludo m.ado«' b) s>0 jesenske duge noči«; c) Ti plaviš zoro zlatno«; č) Ja sam majko cura fina«, d) »Regiment po cestj grec. 5. Ga. Melanija Bucrarinovičeva. članica beograjske opere, poje: a) ^Da su meni očj tvoje« od Biničko-gn: b) >Pesma o dumji« od Gotovca; c) »Jutam je pesmi? od Gotovca. 6. Vesti iz domovine 7. Muzjkalno ilustriramo predavanje r,Glasovi iz Južne Srbije« od Miloslava Jelič-a. književnika (v muzikalni ilustraciji sodelujeta ga. Lela GjorgjevjčeVa in g. Sima Begovič)
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici,
naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice. ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »^ranz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod
>gl. '"g S. br. !£ 4S5/3P
* Noti grobovi. V Kostanjevici na Dolenjskem je umrla gospa Koza Gerlovičev*,
vdova hranilničnega ravnatelja v pokoju. Ni še dolgo, kar je udovela, moževe smrti n. mogla preboietj in mu je zdaj zvesio siediia v večnost, stara 67 let. Zapušča hčerko gospo Stano, soprogo učitelja Gaj-ška. Blago mater bodo danes ob 16. spremili k večnemu počitku. — V Žicah je po daljšem bolehanju umrla gospa Ruža Pe-rovieeva. po rodu Gosa kova. učiteljica ln soproga finančnega pove r eni k a. Pokopali jo bodo jutrj ob pol 14. — Mariboru je umrl g. Marij Pire, sod" uradnik. Pogreb bo jutrj ob 16. na Pob-»ž i u. — Pokojnim blag sporna, žalujočim i., oe iskreno soža-ljel
Planinske k-jče SPD, oskrbovane za Bi n k os t j. Snežna odeja se polagoma umika preti vrhovom v doline in nižje gorovje pa je že orodrla spomlad s svojim zelenjem in cvetjem Gol-ca je znana po svoji bogati flori, zlasti narcisah, kj so že v polnem cvetju pri Sv Križu: Spodnja koča na Go lici je že odprta in s'aino oskrbovana. Aljažev dom pod Triglavom bo za praznike že oskrbovan; zelo priljubljen je izlet iz Mojstrane mimo slapa Perienika in skozi »Ga-]erije« do Aljaževega doma. Ob Bohinjskem
planine.
*	Vidovdanski izlet Jadranske straže. Kakor smo že poročal; priredj Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani od 26. do 30. junija izlet na Jadran in sicer iz Ljubljane preko Sušaka in Splita v Makarsko in nazai. Izletni odbor opozarja vse one, ki 6e zanimajo za ta izlet, da je program izleta že pripravljen in da ga lahko dobi te v pisarni Krajevnega odbora (Tyr5eva c. št. Ia (IV.) Prijave se sprejemajo najkasneje do 15. junija
*	Najdba važnega tnrSkega dokumenta iz hrvatsfap, zgodovine. Znanri sarajevski bibtiofil Osman Sokolovič. upokojeni pod-tajnik trgm-skc-indusifcrijske zbornice, je našel v nekem sarajevskem antikvariatu važen turški rokopis, ki se nanaša na hrvatsko zgodovino. Ta rokopis opisuje napad turškega vezirja Hasan paše na Kanjižo in Budim. V dokumentu stoji, da se je takrat na čelu narodne vojske beril član rodbine Zrinjskih.
*	»Putnjkovi« binkoštni izletj % posebnim] vlaki v Postojno in Trst. Posebni vlak za Postojno odhaja )z Ljubljane 16- t m. ob 8.40. Iz Postojne se vrača ob 18.55. Prihod v Ljubljano ob 20.26. Posebni vlak v Trst odhaja iz Ljubljane 16. t- m. ob 6.15. V Ljubljano se vrne 17. t. m. ob 22.08. Prijave za posebne vlake se sprejemajo še do 12 ure dne 14. t. m. v biletarnicah »Putnit< in izletniškf pisarni »Okorn« v Ljubliani in pri »Turist Office« na Jesenicah. Kontrolne karte se bodo izdajale pri biletarnicah »Putnik-a« v Gajevi uljcj od 14. do 16. ure dne 15. t. m. Udeženci ki ne bodo osebno dvigniji kontrolne karte v biletarnicah bodo iste preielj od vodje vlaka na ljubljanski postaji. Posebni vlak Iz Gorenjske ne bo vozil. Prijavljene) potujejo z nedeljsko karto do LJubljane in v Ljubljani prestopijo na posebni vlak. Mariborski posebni vlak odhaja iz Maribora ob 5.45
nje »Važnost Ljubljanice za brodarjemje v najstarejših časih«. Predava! bo predavatelj ZKD g Marjanovjč Humbert.
VELIKA IZBIRA ZAVES
OGLEJTE SI IZLOŽBE.'
Za birmanca
najlepše darilo je
fotoaparat
Od din 100 dalje, DROGERIJA GREGORIČ — LJUBLJANA
Prešernova ulica
- Izlet v Postojnsko jamo v nedeljo 23. maja. Prjave 6e sprejemajo do 15. maja v pisarni Udruženja žel. uradnikov. Ljubljana. Kolodvorska 43 vsak dan od 17. do 1& ure, v trgovini Tičar Ljubljana Šelenbur-gova. Goreč. Tyrševa cesta, Pauschjn, Wol-fova ulica, v Mariboru, g. V. Verhovšek. gL kol., v Zagrebu g. Jugovjč, uradnik direkcije drž. žel., soba 95 in slovenska čitalnica v Narodnem domu. Radi velikega zanimanja se prijavite čjm preje in ne zamudite te izredne prilike prvega društvenega izleta. Udeleži se lahko deta vsakdo!
*	Možje naj bodo močni! Žene hočejo močne može. — Delodajalci hočejo močne rose. Študij zahteva močne glave. Šport zahteva močno srce in močna pljuča. — Težki časi? Slabič omaga najprej. — Tisoč; priznanj se imajo zahvaliti za mladostno moč Siomalzu. Poskusna doza din 12.50 v lekarnah.
Eno srce — ena RADENSKA.
*	V enj minutj pripravljena. Kdor si
zaradi velikih izdatkov ne more privoščiti dragih rediLnih preparatov, naj poskusi vze ti Ka Abo za dnevno pijačo. Zavitek Ka-Abe stane le Dim 7., večjj Din 14. Ka-Aba vsebuje grozdni in sadni sladkor, apno» bel jakovino, redil ne soli kot materino mleko, ki so potrebne za razvoj telesa. Ka-Aba je v porabi zelo štedljjva. Nj jj treba dodajati sladkorja in je pripravljena v eni minuti.
* Poznejše očitke si prihranite, če svojo deco pravočasno navadite na nego ust in zob z Odolom L 83. Antiseptični učinek te od strokovnjakov priporočene vode za usta varuje deco pred gnitjem zob in njegovimi posledicami, daje pa tudj čist in zdrav vonj. Odol L 83 pomeni vir zdravja in veselja v življenju otroka. Moč je v vsaki njegovi kaplj ci.
u— Vreme treh ledenih svetcev se je sprevrglo te dni na nevšečno plat. Po vrsti res pomladno lepih in sončnih dni se je že v sredo, prav na god prvega ledenja-ka Pankracija pooblačilo naše obzorje, zavel je hladnejši veter in pritegnil z morja vlažne, južne sape. V Servacijevem jutru se je včeraj pooblačilo še bolj, močna oceanska depresija nad Anglijo, ki je z dežjem kvarila tudi londonske kronanske svečanosti, je segla s krajnim robom svojega vlažnega jezika tudi v naš kot in izsilila dež. Za nekaj stopinj je zdrknilo nižje tudi živo srebro ter se obeta še tja v sobotno mokro Zofko precej hladno ozračje. Deževni, oblačni pas nad Evropo je pa zajel le neznatnejši del celine v primeri s še dalje sončnimi dnevi, ki se jih vesele drugod. V Jugoslaviji je včeraj deževalo v za-padnem delu Slovenije, in v gornjem obrobju Jadrana, dočim so drugod, z manj jasnim nebom sicer, še dalje deležni vedrih pomladnih dni. Kakšno bo vreme v bližnjih binkoštnih praznikih seveda zanima vsakogar, dejstvo je pa, da prav sedanje potovanje ciklonalnih struj mimo nas sili k zaključkom, ki lahko prineso nekaterim krajem prijetne, že v sosednjem ozemlju pa spet zelo nevšečne praznike.
u— Angleško društvo v Ljubljani je v sredo, na dan kronitvenih svečanosti v Londonu, imelo sejo, na kateri je bilo sklenjeno ,da odpošlje po predsedniku dve brzojavki, in sicer čestitke angleškemu poslaniku v Beogradu in posebno brzojavko britanskemu svetu za odnošaje z dru gimi državami v Londonu.
njega ušesa je bila bolnica včeraj radikalno operirana ter se nahaja v nn^iaijnjf bolniški negi kot bacil onoaec na Infekcijskem oddelku. Enake in podobne infekcije nastopajo od časa do časa v vsaki bolnišnici ne samo pri nas, ampak po vsem svetu- podobno kakor one nastopajo po raznih šolah, internatih, vojašnicah etc., ker je mano, da bacikmooci bacilov davice nikakor niso redki. Tako je Higijeoski zavod v Ljubljani pred par leti preiakal več tisoč zdravih šolskih otrok v ljubljanski okolici in našel med njimi preko 3*/. baci-lonoscev davice. Smatra se, da je odstotek bacilonoscev med odraslimi v Srednji Evropi 1—2°/», v času epidemije seveda več. Zato ni čudno, da se med bolniki, ki se sprejemajo v bolnišnice na razne oddelke, nahaja tudi nekaj bacilonoscev. Stalna izolacija vseh bacilonoscev ne samo davice, pa tudi drugih bolezni, je pa zaradi velikega števila sploh nemogoča. Radi pa priznavamo nujno potrebo po zgraditvi novega infekcijskega oddelka.
o— Združenje mesarjev in blebasitarjev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bo do mesarekj lokali in stojnice odprte ob nedeljah in praznikih od 15. t. m. do 15. septembra od 5. do 9. ure dopoldne Toliko v vednost, da se vsaka stranka pravočasno preskrbi z mesom.
—u Posestniki konj in vo« se opozarjajo da bo v kratkem vojaški pregled vseh doraslih in še nepregledanih konj. Kdor ima take konje, naj jih najkasneje do 20. t. m. zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu ŠL 7-1. soba 3 od 8. do 12. V vojaškem uradu je treba v edino sproti prijavljati tudi vsako spremembo, kakor, nakup, prodajo, pogin itd. Za nepokorneze so predvidene ostre kazni.
n— Ne samo kam bomo šli za praznike, temveč bolj važno je. kaj bomo vzeli s seboj za jesti, da nam bo res prijetno. Narezek Kleefischove šunke in sa/ame je prava slast prirodi. Konzerve, sir, sardine, slanina jn vse drugo kar najbolj tekne na izletih dobjte garantirano sveže, v velikj izberi pri V. A. Janel. delikatesni trgovini na Aleksandrovi cesti, prj operi telefon M-55.
n— Botri, velike fotografije po din 4, če
se pri nas slikate za karte. Foto Staui, Gledališka 16.
u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2
mm	□		i-1
^ MATICA 1			
Danes poslednjič! Vesela filmska komedija
DVOJČKE V ENI OSEBI Adela Sandrock. Ralph Artur Roberta Danes predstava ob 16. in 21.15 uri, predstava ob 19.15 uri odpade vsled koncerta.
TEl.
27-30
SLOGA
Na splošno željo samo še danes!
Prekrasna ljubezenska romanca
DEMON LJUBEZNI Loretta Joung	Robert Tayk*r
Matineja ob 14.15 uri MAla SHIRLEY TEMPLE v ljubki vlogi
kot
MALI POLKOVNIK
22 2. UNION
Danes poslednjič! Filmska zgodba iz življenja malega dečka
ULICA DO RAJA Hans Moser	Peter Bosse
Dodatek: Slovenski film o kajak športu v savski soteski pri Trbovljah in na Cerkniškem jezeru. — Foto prof. Ravnik.
(AadAtcove
Iz Celja
Bolj uživate svoj dopust. 6e uporabljate pri soln-čenju TSCHAMBA Pil, Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulioa 5.
u— Davica na oddelku za živčne bolezni. Na to notico v včerajšnjem »Jutru« nam je podala uprava obče državne bolnišnice naslednje pojasnilo: Nastop enega primera davice na oddelku za živčne bolezni ni v prav nobeni zvezi z infekcijskim oddelkom, kar je ugotovljeno, da je bila bolnica, za katero gre, bacil on osec bacilov davice v izločku iz nšesa. Ona je namreč bolehala že več let na vnetju srednjega ušesa, prišla Je z vnetjem tudi na živčni oddelek, in od tam hodila na ambulantno zdravljenje na ušesni oddelek. Zato ni nič čudnega, če so bili pri njej najdeni bacili difterije tudi na lakunarno vnetih mandlih. Zaradi kroničnega vnetja sred-
Slaščičarna
PELICON
vabi vse gg. botrčke in botrce, da razveselijo svoje birmance edino le s prvovrstnimi tortami, piškoti in bonboni, ki jih izdeluje
PELICON, LJubljana
podružnica Wolfova ulica 14.
KONGRESNI TRG 19.
Telefon 31-47
e— Na današnje skjoptjčno predavanje
tajnika ljubljanskega fotokluba g. K. Kocjan-čiča, ki se bo vrcilo ob 20. na meščanski šoli pod okriljem Ljudske univerze, opozarjamo celjsko občanstvo, posebno prijatelje lepih sljk in amaterje, kj 6e jim s tem nudj v Celiu ne preveč pogosta prilika za uro prijetnega in nazornega pouka o fotografskih spretnostLh
e— Razvitje dečjega prapora Sokolske-ga društva v Celju bo v nedeljo 23. t. m. Prireditev bo na telovadišču pri mestni narodni šoli. Podrobnosti bodo razvidne z lepakov. Praporu bo kumovala sestra Zofka Debelakova, ki si je baš za telesno vzgojo dece pridobila trajne zasluge. Svečanost razvitja prapora bo spremljal društveni telovadni nastop vseh moških in ženskih oddelkov celjskega sokolskega društva, tako da bo obenem tudi društvo pokazalo, koliko je napredovalo od svojega zadnjega nastopa. Narodno občinstvo iz Celja in okolice bo gotovo v velikem številu obiskalo prireditev. Vabljeni so vsi, zlasti pa družine s šoloobvezno deco. Narodna društva prosimo, da bi svojemu članstvu priporočala obisk te prireditve.
e — Do eksploatacije ležišč bakra pri Blagovici bo le prišlo. Včeraj smo objavili notico, da zaenkrat še niso uspela pogajanja lastnika motniškega rudnika g. Maksa Oswatitscha iz Celja glede pritegnitve nemškega kapitala za eksploatacijo ležišč bakra, ki jih je izsledil g. Oswatitsch pri Blagovici. Včeraj pa se je zglasil g. Os\va-titseh v našem celjskem uredništvu in izjavil, da vlada za omeniena ležišča bakra v inozemstvu veliko zarJmanje. Ker pa je pri nas premalo razpoložljivega kapitala in zadevnih strokovnjakov, je potoval g. Oswatitsch pred dnevi v inozemstvo in navezal tam s finančnimi krogi stike zaradi eksploatacije ležišča bakra pri Blagovici. Pogajanja se ugodno razvijajo in bodo najbrž že v kratkem ugrodno zaključena. Tragična smrt očeta g. Osvatitscha seveda ni v nikaki zvezi s to zadevo, marveč Je bila posledica dolgotrajne živčne bolezni in izčrpanosti. Gosp. Oswatitschu ml želimo pri izvedbi njegovih načrtov poooln uspeh!
e — Pogreb g. Oswatitscha. Truplo tragično umrlega celjskega trgovca g. Maksa Oswatitscha st bodo prepeljali danes iz Celja v Gradec. Pokojnega bodo položili danes ob 18. na pokopališču pri Sv. Petru v Gradcu v rodbinsko grobnico k zadnjemu počitku.
e — Umetnostna razstava mladih slovenskih slikarjev Franja Goloba in Alojza šušmelja v dvorani Celjske mestne hranilnice vzbuja veliko zanimanje. Zato bo razstava odprta odslej vsak dan do 18. t. m. od 9. do 12. in od 13. do 20.
e— Slepa šahovska M mul tanka. Celjski šahovski klub bo priredil danes ob 20. v hotelu »Unionu« slepo šahovsko simultan-ko, ki jo bo igral znani celjski Sahist g. Ivo Lešnik proti 8 igralcem. Slične prire-
^i^Asus eisnAMine Y 'Sffbovljah Sestanek fraklie&Mi eutitelf ev Je pokazal bedno sliko
trboveljske mladine
V letošnji dečjih dnev;h. ki jih prireja	preživljala veliko število rudarskih otrok.
1 mja za zaščito dece z geslom »Občine,	j Podpore so prejemal; oni, ki imajo šte-
sivrbite za otroke«, se je vršila 10. t. m. na	vilne družjne. PokrenUi bo akcijo in tudi
trboveljski občini konferenca zastopnikov	uspeli, da se v dneh praznovanja zaposlijo
vseh organizacij in institucij. ki imajo	predvsem oni rudarji, ki imajo več otrok
opravka z zaščito otrok in mladine. V pro-	t Do 300 parov čevljev je bilo razdeljenih
štorih občinske posvetovalnice so se zbra^	otrokom. Vsako leto daje v proračun 4000
li zastopnici obc.jne, druge rudarske skupi-	{ dinarjev za zaščito otrok. Vsak zaposleni
ne. posvetovalnee za matere. Društva za	rudar prispeva 50 par mesečno Društvn za
varstvo otrok protitubeikuloznega djspan zerja. Kola jugoslovenskih 6ester Rdečega križa in podmladka Rdečega križa' Ob otvo-rtvj konference je predsednik občine g. Klenovšek obrazlož i namen konference.
Zastopnik unije tajnjk g. Jagodic je podal poročilo o razvoju in položaju mladjn-zaščite prj nas in drugod. Govor jI je o naših miladnsko-zašč-itnih jn mladin^ko-skrbstvenrh vprašanjih, o ongan'7,ac'ji in metodah dela jn o glavnih smernicah za razvoj občinske zaščite in skrbstva otrok in mladine. Po njegovem poročilu, ki 60 ga navzočnj vzeli r velikim odobravanjem na znanje, so podali poročila posamezni za-stopn ki. Iz teh poročil je bjlo razvidno da so vse amen jene organizacije v polni meri vrSjle svojo dolžnost v dobro trboveljskih otrok in mladine.
Druga rudarska skupina je takoj, ko so se začele redukcije jn praznovanje uetano-• ^ - Vuh injo, k; je poleg brezposelnih
prispeva 50 par mesečno Društvu za varstvo otrok.
Državna posvetovalnica za matere posluje v Trbovljah od leta 1919. Je zdravstvena ustanova in vrši svoje posle v danih prilikah. kakor pač more, v prvj vrsti pa širjenje in poglobljenje higiene deteta med ljudstvom, zlastj ženstvom. gojj smisel za otroke, naravno prehrano dece jn podobno. Letno ima posvetovalnica do 2000 pred* dov. Pomoč nudf v oblik; otroškega perila, mleka in druarih podpor. Prostori, kj jih vsa leta daje rudnik na razpolago so samo zasilni, skrajno tesni, temn} in vlažni.
Društvo za varstvo otrok v Trbovljah je ustanovilo najprej gospodinjsko šolo da se vzgoje dobre gospod nje jn matere. Z otroška vrtcem je rešilo vsaj nekaj otrok ceste, vsem nalogam pa ne more zadostiti, ker iina na razpolago samo eno sobo. Vzdržuje mladinsko knjižnico jn vsako leto pošilja otroke na Pohorie in k moriu v oočitniške kolonije.
Protituberkulozni dispanzer redno pregleduje od jetake ogrožene otroke ter jih rodno kljmično in rentgenolo^ko preiskuje.
Kolo Jugoslovenskih sester je obdarovan lo 800 družin (40.000 dta). Razdelilo je okrog' 70.000 porejj mleka in kruha in prav toliko obedov. Poleg tega pošilja otroke v kolonije fn prireja predavanja.
Društvo RK in podmladek RK sta v času svojega obstoja izdala do 15.000 din za kolonije, tečaje jn podobno. Številno Članstva je padlo od 600 na 300. kar je gotovo tudi varok, da svoje delavnosti ne more razviti tako. kakor bi bilo potrebno.
Občina sama pa je morala prav v zadnjih letih podvojiti svoje prizadevanje. Kriza in z njo glad jj narekujeta čedalje težje naloge. Toda trboveljska občina se dobro zaveda, da je treba zastaviti vse sile, da se zagotovj mladini normalen duaevnj jn telesni razvoj Največje breme za občino pa je vprašanje tjste mladine, ki zapusti šolo, ne dobi mesta za učenje obrtj jn ne dela Tako vsa ta mladjna pohajkuje in so jo vse trboveljske uljce polne. Kam s to mladino? Kaj bo t njo?
Po tozadevnih poročilih je bila sestavljena resolucija, kj bo poslana umi v nadaljnji postopek. Iz te spomenice posnemamo glavne mi®lj:
1.	Zakon o zaščiti delavcev iz 1. 1922. naj se začne enkrat dosledno izvajati, in to tisti členi, kj govore o dolžnostih podjetnika do otrok njegovjih delavcev.
2.	Ker zasluži rudar, ki je družinski oče, komaj toliko, da je zanj dovolj, naj so ia
vendar enkrat zganejo odločeni činkelji in to zadevo resno vzajemno v pretres, saj ljudem zaradi teh sramotnih plač ne pomaga nobena dobrodelna, akcija več.
3. Znano je. da so stanovanja trboveljgfck I V9°fo denarja ter razne druge predmete v rudarjev podobna bolj brlogom, kakotr pa | vrednosti okoli 500 din.
ditve v Celju doslej še ni bilo. Zato bo ta šahovska produkcija gotovo zanimala vse celjske šahiste in prijatelje šaha.
e_ K]no Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefjlm »V krvi in plamenu« z Gerdo Lun-deoujstovo in tednik ob 18.30 matineja.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 18.15 »TARZAN ZMAGOVALEC«. Ob 20.30 »ZA CENO ŽIVLJENJA«.
Iz Maribora
a— Kraljičjn dar. Revna delavka Marija Holamanova iz Marenberga, ki ima 7 nepreskrbljenih otrok, se je v 6tiski obrnila s prošnjo za pomoč na Nj. Vol. kraljico Marijo. Kako je bila uboga vdova prijetno presenečena, ko je te dnj prispel na njen naslov iz Beograda velik paket % i^vjli.
a— »Nanosov« materjnskj dan. ki ga je priredil ženski krožek društva >Nano««. 12. t. in. v dvorani Ljudske univerze, je lepo uspel. Pozdravne besede je spregovorila predsednica krožka gdč. Pahorjeva, nakai je mala Maraševa deklam »raj a »Čemu?« V skrbno sestavljenem nagovoru je gdč. Slava Pahor jeva proslavljaja dobroto naših mater. Sledile so deklaimacije, recitacije in pevske točke krožkovega pevskega zbora. Vrhunec pa je dosegla proslava v recitacijah gdč. Elvire Kraljeve, ki je recitirala Giaserjevo »Materi«. Zupančičevo »Pričakovanje«, Gasparijev »Raj« ter Cankarjevo »Tujo učenost«. G. Pečar je recitiral Koči-jančičevo »Poslednja cesta« jn Cankarjevo »Mat] v bolesti«, g. Wilhelm pa Kosovelovo »Mat>j čaka« jn Cankarjevo »0 mati, zdaj vem«. Zenskj pevski odsek je pod vodstvom svojega zijorovodje g. Hvale odpel »Oj le šumi gozd zeleni« in venček Šantlo-vih istrskih narodnih pesmi. Zaključno besedo je imela gdč. Pahorjeva.
a— Zagrebški madrigaljsti so koncerti ralj v sredo zvečer ob srednjem obisku glasbene publjke v kazinsk, dvoranj in želi lep umetniški uspeh. Mariborčane je zelo zanimala posebnost zbora ki prj petju sedi in ki ga vodi dirigent iz sredine z»ix>ra. ne pred zborom. Zbor je pokazal v izvajanju madrj-galskih in drugih skladb izredne vrline.
a— Borba za dostop na Pohorje se je nadaljevala pri tukajšnjem 6reskem sodišču v znanem procesu v zvezj e prepovedjo gra-ščaka Glančnika. da bi planinci smeli po njegovem velejx>sestvu na Pohorje, zlasti k Šumniku jn dolino Lot»n ce. Kot priče so bili zaslišani med drugim Davorjn Lesjak. nestor našega obmejnega planinstva, ki je izpovedal. da je pokojni grof Zabeo. sjcer italijanske narodnosti, dovolil že leta 1901 ob ustanovitvi ruške podružnice SPD, da se več na že obstoječih poti markira jn s tem odprejo turistom krasote Pohorja, zlasti šu-rnjka. nadalje dr. Milan Gorišek. kj je že pred 50 leti kot deček hodjl k Sumiku, Ravbarski peči. Jelenovi pečj. Smolniku jn k Sv. Arehu, potem Ivam Robnik, k, je povedal. da so po pohorskih stezah hodili že naš: pradedi, in sicer po poteh, kj niso bile nikdar prepovedane. Zaslišana sta bila tudi Emerik Dolinšek. kj je izpovedal, da je že pred 35 leti pomagal svojemu očetu grajskemu lovcu, markirat-; poti, katerih uporabo je pokojn; grof Zabeo dovolil, ter inž. Karba.
a— Strela zanetila požar. V okolici Stri-gove je besnelo hudo neurje, ki je napravilo veliko škodo. Med bliskom in grmenjem je padala debela toča, ki je uničila vse kulture. Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Sčavničarja in v trenutku je bilo vse poslopje v ognju. Ognjeni zublji so v kratkem času vpepeliij poslopje. zgorela pa je tudi živina, tako da trpi posestnik okoli 35.000 dinarjev škode.
a— VlomjSci na pohodu. V stanovanju zasebnika Ivana Dekleve na Aleksandrovi cesti 59 so se pojavili doslej še neznani in neizeledeni vlomjlci, kj so prebrskali vse stanovanje ter odnesli denarnico z večjo
človeškim bivališčem. Ce v eni samj hiši, kjer morajo po štiri strank© uporabljati «n štedilnik in eno kuhinjo, živi na stotine Iju-dij, to ne ustreza osnovam zdravstva fn tudi ne najprjm:tivnejšemu socialnemu čuta.
4.	Sezida naj se zdravstveni dom, da se posvetovalnica za matere izpopolni v popoln otroškj dispanzer.
5.	Po dosedanjih ugotovitvah kužnega indeksa, ki znaša pri trboveljskih učencih povprečno 45»/«, je jasno, da je področje preobsežno da bj ga mogel obdelati en sam dispanzer. Zato bi bila nujno potrebna šolska oolikl nika. ki bi prevzela vsaj polovico bremena.
6.	Ker mala deca ne more daleč od doma, naj se ustanove otroški vrt« po kolonijah
(v vseh centrih delavskih kolonij).
7.	Šole naj dobe mladinska kopaltfča.
8.	0hla9tva naj preprečijo beračenje otrok.
9.	Otroc; notoričnih pijancev naj se odvzamejo jn dado v zavode.
Zobna pmlaka je ravnotako odvratna kakor nevarna.
Zobno prevlako zoprne barve, ki polagoma načenja zobno sklenino, lahko odstranimo na najenostavnejši način. Zjutraj kot prvo, očistimo si temeljito zobe s Chlorodontovo zobno pasto. Chlorodont, ta prijetno osvežujoča metvična zobna pasta, napravi s svojo močno, toda neškodljivo čistil-nostjo zobe bleščeče bele in s tem vsak obraz privlačen in lep. Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont
m s i. j i , j-	i Peneči ali ne peneči se Chloro-
dnont- °be K«*»e«	^><0 "obri
maščevala če k> puščamo v neinar.	Domači prOlZVOd.
Potek konference je bil Izredno živahen in Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno
želet? ie. da bj želje in zahteve trbovelj-	vodo_ Chlorodont v kozarec S cim se poveča
eke občine našle razumevanja na odločilnih	i osXffu,°? ucinek redne zobne in ustne nege
mestih.	* Cnlorodontom.
»JUTRO« št. 111
5
PeteE. 14. V. 1937
Gospodarstvo
Novo kreditiranje kmetov
Državni denarni zavodi bodo v ta namen dali na razpolago 600 milijonov Din
Že o priliki svojega nedavnega poseta v Ljubljani je podpredsednik Priviligirane agrarne banke g. Andrija Radovič razpravljal o problemu novega kreditiranja kmetov. Razvil je svoj program glede bodočih nalog Privilegirane agTarne banke, ki naj bi postala nekaka centrala zadružne kreditne organizacije, in svoj program glede vloge tega zavoda v zvezi z reorganizacijo zadružnega kredita.
Sedaj objavlja beograjska »Politika« nekaj informacij o stanju tega vprašanja in pravi, da je prizadevanje glede novega kreditiranja kmetov že v toliki meri napredovalo, da se že lahko govori o konkretnih dejstvih. Vprašanje denarnih sredstev, ki je bilo prej najtežje vprašanje, je danes relativno najlažje rešljivo. Potrebna vsota 600 milijonov Din je zasigurana. Ta denar bodo dale na razpolago Narodna banka, Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka. Kakor se zdi, imajo te ustanove obilna denarna sredstva, da lahko brez večjih težkoč izločijo vsote po 100 do 200 milijonov Din, tako da lahko se v polni meri zadostijo potrebam ostalih gospodarskih panog. Denar bi dobila na razpolago Privilegirana agrarna banka kot specialni kredit za kreditiranje kmetov, in sicer po rizki obrestni meri. 'Medtem ko je vprašanje potrebnih sredstev relativno lahko rešiti, predstavlja na drugi strani vprašanje načina kreditiranja težaven problem.
ker je treba tu oprezno postopati in se ne eme ponoviti praksa, kakor smo jo doživeli s starimi kmečkimi dolgovi, s kateri-
mi smo imeli drage izkušnje. »Politika« pravi, da do danes še ni razčiščeno vprašanje. na kakšen način se bo uredilo vprašanje načina kreditiranja. To vprašanje je šcii načeto in bo najbrž še dalj časa predmet proučevanja zainteresiranih ustanov in njihovih strokovnjakov. Tudi še ni odločeno, tako pravi »Politika«, ali se bodo ta sredstva dala v obliki neposrednih individualnih kreditov ali pa preko zadrug, odnosno zadružnih zvez. List zatrjuje, da obstojajo glede kreditiranja preko zadrug znaine težkoče, ker naše zadružništvo še edno ni urejeno. Denarne ustanove, zlasti državne in privilegirane, gledajo z nekim reraupanjem na kreditno sposobnost nekaterih zadružnih zvez. Vprašanje pa bo raz-č;Sčeno. do roka. v katerem ie predvideno, da se prične z novim kreditiranjem kmetov, kar je v zvezi z novim zadružnim zakonom, ki je že sprejet v skupščinskem odboru in bo na prvem prihodnjem rednem zasedanju skupščine prišel na dnevni red v skupščinskem plenumu Novo kreditiranje pa se tudi ne more pričeti prej. nego bo končano prevzemanje dolžniških dokumentov za stare kmečke dolgove od strani Privilegirane agrarne banke. Ta rok pa 1
traja do konca junija. Novo kreditiranje se ne bo mogoče začeti pred koncem junija. Pa tudi po tem roku bo potrebno še nekaj časa, da se bo Privilegirana agrarna banka rešila balasta z ureditvijo starih kmečkih dolgov.
Novo kreditiranje kmetov bo predttav-Ijalo organiziranje docela novega posla v posebnem oddelku Privilegirane agrarne banke, medtem ko bodo ostali posli banke postopno likvidirani. Tudi 5e ni rešeno vprašanje, na kako dolgi rok se bodo dajala ta posojila in kakšna bo obrestna mera. Sigurno je, da se ta denar ne bo c»porabljal za dolgoročna posojila in bo znašal rok novih posojil 9 mesecev do enega leta. Prav tako je treba rešiti vprašanje obrestne mere, ker morajo biti ta posojila poceni. V načrtu so predvideni posebni kmečki menični blanketi, za katere bo taksa precej nižja.
Kakor je razvidno iz gornjih informacij, ki jih objavlja »Politika«.'gredo načrti za novo kreditiranje kmetov za tem. da se nova sredstva razdelijo centralno preko Privilegirane agrarne banke in da se uporabijo le za novo kreditiranje kmetov. S tem pa še ne bi bilo rešeno vprašanje vzpostavitve likvidnosti naših kreditnih zadrug, ker bi bilo v ta namen najprej potrebno, da dobe naše posojilnice nova denarna sredstva na podlači odstopljenih starih kmečkih dolgov, da bodo lahko vsaj deloma pričele izplačevati vloge. Novi načrti nam zopet odkrivajo, da se njegovi iniciatorji niso nič ozirali na posebne razmere, ki vladaio v slovenskem zadružništvu. Kmečko kreditno zadružništvo v Sloveniji se razlikuje od kmečkega zadružništva v ostalih državah predvsem v tem. da imajo naše posojilnice znatne obveznosti nasproti vlagateljem, medtem ko imajo kmečke zadruge na jugu države zelo malo hranilnih vlog, saj so bile po večini ustanovljene zato. da posredujejo pri razdeljevanju kreditov med Privilegirano agrarno banko in zadružniki, medtem ko deluje naše kmečko kreditno zadružništvo na osnovnem načelu samopomoči. Že zdaj se upravičeno bojimo, da od zneska 600 milijonov Din, ki je namenjen za novo kreditiranje, ne bo prišlo mnogo v Slovenijo. Četudi bo obrestna mera, ki jo bodo zahtevale Narodna banka, Državna banka in Poštna hranilnica, nizka, se bo zaradi stroškov precej povečala, preden bo prišel denar preko Privilegirane agrarne banke, zadružnih zvez in zadrug, do kmeta. Bojimo se, da bo nastal enak položaj, kakor v dobi, ko je imela Privilegirana agrarna banka obilna denarna sredstva, pa od tega dravska banovina ni imela nič koristi, ker je bil ta denar predrag, čeprav je bil za razmere v južnih krajih gotovo poceni.
JBres klobuka... brez plašča.••
f&da utrjeno kožo •. .
Uživajte mladost in svobodo, kajti krema NIVEA skrbi za Vašo kožo in jo varuje, kakor pri pomladanskem solncu tako pri dežju in vetru. Samo krema NIVEA vsebuje EUCERIT, okrepčevalno sredstvo za kožo in Vam daje mladosten, svež in zdrav izgled.
Poslovanje bank v lanskem letu
Za letno skupščino, ki se bo vršila 23. t m., je Udruženje bank v Beogradu izdalo svoje poročilo, ki se v uvodu bavi z bančno krizo ter ugotavlja, da se je bančna kriza v lanskem letu še poostrila, če se vzamejo vse banke kot celota. Res so na eni strani denarni zavodi, ki so uredili svoje kreditne odncšaje in beležijo povra-tek zaupanja in oživljenje poslov pri relativni likvidnosti ter izkazujejo tudi primeren dobiček, vendar pri ogromnem številu manjših bank stanje ni zadovoljivo in so v tihi likvidaciji. One banke, ki so v večji meri dajale kredit kmetu, so prišle z likvidacijo kmečkih dolgov v zelo neugoden položaj. Pri mnogih teh bankah je nastopila nerentabilnost poslovanja in je s tem odpadel pogoi za nadaljnji obstoj. Od 610 privatnih hank, ki jih imamo v naši državi, jih je 313 pod zaščito, t. j. 51.3«/» skupnega števila. Od tega števila 313 bank, ki so pod zaščito, jih je 248, ki jim je že končno odobrena zaščita. Povečanje denarnih zavodov pod zaščito ni razveseljiv pojav. Poostritev bančne krize v letu 1936. se bo jasno pokazala v tekočem letu in je pričakovati, da se bodo pomnožile likvidacije majhnih bank.
Na denarnem trgu se je lani povečala likvidnost, če bi se vprašanje likvidacije kmečkih dolgov rešilo na način, kakor so to zahtevali denarni zavodi, t. j. z izplačilom v gotovini, bi bilo stanje bank mnogo ugodnejše, in bi banke lahko pričele z novim kreditiranjem. Poročilo ugotavlja, da bi zlata podlaga Narodne banke dopuščala glede na 25 odstotno minimalno kritje obtok bankovcev in obveznosti na pokaz v višini 8.36 milijarde Din, medtem ko je znašala vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz ob koncu lanskega leta le 7.04 milijarde Din, t. j. za 1.32 milijarde Din manj.
Pri privatnih bankah in hranilnicah so hranilne vloge v teku lanskega leta narasle za 210 milijonov Din, pri državnih denarnih zavodih pa za 371 milijonov Din, kar dokazuje, kako državni denarni zavodi konkurirajo zasebnim. Lani so denarni zavodi v veliki meri plasirali svoja razpoložljiva sredstva v državne bone. V tej zvezi poudarja poročilo, da imamo v naši državi samo en dolgoročni papir, ki je zasnovan
na dvostranski pogodbi o notranjem posojilu in je kot tak vzakonjen; to so obveznice 7°/o investicijskega posojila. Po tem papirju je precejšnje povpraševanje, vendar ga je v svobodnem obtoku le za 50 milijonov. Poročilo je mnenja, da bi bilo bolje emitirati notranje državno posojilo, nego pretvarjati zunanja posojila v notranja. Končno ugotavlja poročilo, da lani ni bilo opažati, da bi se v večji meri tesavriral denar, še manj pa se je to občutilo na denarnem trgu.
Gospodarske vesti
= Spremembe pri družbi »Titan« v Kamniku. Osiješka livarna železa in tvornica
strojev d. d., kj je bila že doslej udeležena pnj tvoroicj okovov in ključavnic »Titan« d. d. v Kamniku, je sedaj prevzela od Jugoslovenske banke v Zagrebu večinski paket delnic te dnilžbe, tako da so sedaj vse delnice družbe »Titan« v poeestj Osiješke livarne.
= Znatne izgube skopeljsk« banke Tr-govačko-industrijška banka »Vardar< a d. v Skoplju izkazuje za preteklo leto predvsem v zvezi z odpisom kmečkih dolgov izgubo v višini 7,201.750 Din, in to pri delniški glavnici 15 milijonov, le dni ee je vršila glavna skupščina delničarjev, ki so sklenili odpisati izgubo z znižanjem glavnice od 15 na 7.8 milijona Din.
= Napredujoča elektrifikacija italijanskih železnic. Italijanski prometni minister Bennj je te dni izjavil, da ie bila v zadnjih 18 mesecih izvršena elektrifikaciia 1100 km železnic. Ob koncu letošnjega oktobra bo v celotj elektrificiranih 4715 km železnic, do oktobra 1939, pa bo elektrificiranih 5110 km. V preteklem proračunskem lotu eo imele ital iranske železnice le še 350 milijonov lir deficita, medtem ko je bilo v proračunu predvidenih 900 milijonov deficita. V teko čem proračunskem letu pa so železnice že postale aktivne
= Italijanska družba Snia Vlscosa, ki ima največje tvornice umetne svile v Italiji, namerava po vesteh iz Rima zgraditi tvornice za umetno svilo v nekaterih balkanskih in podunavskih državah, zlasti pa v Madžarski in Jugoslaviji. Predstavniki te družbe se že pogajajo z madžarsko vlado zaradi gradnje take tvornice. Rimska vest zatrjuje, da bo družba napravila slične korake pri jugoslovenski vladi, da bi dobila
dovoljenje na zgradbo take tvornice r Jugoslaviji.
= Konfcurz je razglašen o imovini Ivana Retnžgarja, gostilničarja in neprotokofcrane-
S trgovca, v Žerovnici. p. G rakovo pr* Cer-
ic,- (upravnik mase Milan Kravatija. trgovec v Cerknici; prvj zbor upnikov pri »reškem sodišču v Cerknjci 24. maja ob 10., prijavni rok do 10. junija, ugotovitveni narok 25. junija).
» Večna popravila aa strojih zahtevajo mnogo dragocenega časa in denarja. Pomislite .ali ne bi bolje in hitreje pro-ducirali vaši obrati, če bi ai namesto vaših zastarelih strojev nabavili nove! Pomladni velesejem v Ljubljani od 5. do 14. junija vam bo nudil bogato izbero najrazličnejših strojev.
— Poštna hranilnica podružnica v Ljubljani na binkostni ponedeljek 17. maja t- L ne bo poslovala za stranke.
Borze
IS. maja
Na ljubljanski borzi so bili danes v privatnem kliringu avstrijski šilingi zaključeni po 8.12, angleški funti pa po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih Šilingih po 8.0950, v grških bonih po 32.50 in v klirinških nakaznicah na lire po 2.01. NemSki klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.15, v Beogradu 12.18, in v Zagrebu 12.18, odnosno za konec junija 12.1950, za 15. julij 12.27 in za 15. avgust 12.29.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih slaba. Vojna škoda je popustila in je bila zaključena po 398, pozneje pa se je tečaj zopet nekoliko popravil in je bil promet po 402 (v Beogradu po 402.50—403). V ostalih vrednotah ni bilo prometa, tečaji pa so bili deloma nekoliko nižji.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2393.15 — 2407.75, Berin 1746.03 — 1757.91, Bruselj 733.95 —
739.01. Curih 996.45 — 1003.52. London 214.78 _ 216.84. Newvork 4319.75 _ 4356.07. Pariz 195.02 — 196.46 Praga 151.73 — 152.83. Trst. 228.44 — 231.53.
Curih. Beograd 10 Pariz 19.57, London 21.5825 Newvork 436.625. Bruselj 73.6750, Milan 23, Amsterdam 240.0750, Berlin 175.30 Dunaj 81.70. Stoekholm 111.25. Oslo 108.45, Kobenhavn 96.35. Praga 15.23 Varšava 82.90. Budimpešta 86. Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote- Vojna Skoda 402 — 403. 4"/o agrarne 52 — 52.75. 6% begliiške 76.50 bl„ 6% dalrn. agrarne 74.25 bi., 7®/. invest. 88.25 den., 7% Drž. hiip. banka 99 den.. 7% Blair 85 bi. 8»/» BlaiT 92.50
—	93.50; delnice: PAB 197 bi.. Trboveljska 250 — 270 Šečerana OsHek 185 — 200. Gutman 60 — 70. Na^ce 850 bi., Osfječka Ijevaonica 180 — 190, Dubrovačka 370 bl„ Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna škoda 402.50 — 403 f402.50 — 403) 4%> severne agrarne 51.50 — 52, 6% beerluške 75.25 — 75.50. 6% dalm. agrarne 73 — 73.75 (73.25), 7% invest. — (87.50 — 87.75). 7% Drž. hip. banka 99 den.. 7%> Blair 85 — 85.50 Narodna banka 7175
—	7250. PAB 195.50 — 197.
Blagovna tržiSča
ŽITO
-f Chicago. 13. maja. Z«»četnj tečaji: P3«-nica: za maj 12225, za julij 115.75, za sept. 114.50; koruza; za sepf. 106.50.
+ Winnipeg, 13. maia. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 128.1250, za julij 126.50, za sept. 117.1250.
KODAK VOLLENDA 620
a prožllcem aa kameri
je pravo malo tehnično čudo! Kajti - tudi krajša časovna snetja od V* do Vw sek. lahko napravite iz roke - ostro in jasno ~ brez stojala!
POMNITE:
KODAKOVA VOLLENDA 6X0 PREDSTAVLJA
TO
KAR SI IT! ŽELITE!
Različne jake optike, ugrajeni sa-moprožilec, izvedba v kromu itd.
Zahtevajte ponudbe od Vašega fo-totrgovca ali naravnost od tt
rbdo, mm
'+ Norosadska blagovna borza (13. t. m.) tendenca nespremenjena. — Pšenica baška, sremska 173 — 175, slav. 172 — 174 banat-ska 172 — 174. baška. potiska 177 — 179. Oves; baškj, sremskj. slav. 102.50 — 105. Ri. baška 144 — 146 Kornza: baška <□ sremska 93 — 95, bantaska 91 — 93. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 252.50 — 262.50, ,2« 232.50 — 242.50, »5« 212.50 — 222.50. ,6« 182.50 — 192.50, »7« 152.50 — 162.50, »8« 115 — 120. Otrob]: baški banat-eki 91 — 96.
BOMBAŽ
'+ Newyork, 13. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 12.76 (prejšnji dan 12.70), za okt. 12.61 (12.55), za dec. 12.59 (12.52).
Strojniki in kurjači
Nastopafo zlasti zoper
Kakor smo že svoj čas poročali, »e mimo ostalih delavskih skupin tudi strojniki nahajajo v mezdnem gibanju, in prihodnje dni bo njihova strokovna zveza po svojih sekcijah predložila vsem b&n«kim upravam osnutek kolektivne pogodbe, ki so ga pretresali in odobrili na številnih konferencah in zborovanjih po vsej državi. Osnutek predlaga predvsem sistematično kategorizacijo plačilnih razredov, tako da bi znašala minimalna mesečna mezda 1500 do 2000 din, posamezni razredi pa naj bi se skladali s kategorijami po pravilniku o polaganju strojniških izpitov. Druga temeljna zahteva je uvedba rednih plačanih dopustov, ki naj bi znašali po letih službe po 7 do 14 dni. Hkratu naj bi se s kolektivno pogodbo priznala strokovna organizacija in zagotovilo spoštovanje zakona o zaščiti delavcev, obrtnega zakona in pravilnika o opravljanju parnih naprav. Važna je tudi določba, da bi smeli biti ob parnih kotlih zaposleni samo za takšne posle kvalificirani strojniki in kurjači. Zlasti nekatera velika podjetja nameščajo za strojniška in kurjaŠka dela ljudi brez vsakršne strokovne izobrazbe, pa ni čudno, da so po
v mezdnem gibanju
nepotrebne inozemce
•trojnih obratih tako pogoste delovne nesreče.
Ena izmed aktualnih točk na programu Zveze strojnikov kraljevine Jugoslavije je borba, naj se za vsa strojniška in kurjaška mesta sprejemajo izključno samo domače delovne moči, ki jih je dovolj na razpolago, po raznih tovarnah in zavodih pa še zmerom uživajo prvenstvo inozemci. V Sloveniji jim je sicer polagoma uspelo, da so v tem pogledu uveljavili domačega delovnega človeka, na Hrvatskem in v Srbiji pa so strojniki še zmerom skoraj sami inozemci, predvsem Madžari. Razen tega ao strojniki postavili odločno zahtevo, da se mora vse dotlej, dokler bo v njihovi stroki še kaj nezaposlenosti, strogo preganjati sistem dvojnega zaslužkarstva. Zahteve, ki jih stavljajo s predlogom svoje kolektivne pogodbe, so življenjskega pomena za prospeh vsega stanu, in ker vlada med njimi tudi čvrsta stanovska zavest — saj so skoraj stoodstotno organizirani — bodo svojo pravico gotovo izvojevali. Strojnica je srce vsakega tovarniškega obrata, pa smemo najbrž upati, da bo strojnikom tudi v delovnem občestvu odkazano mesto, ki jim gre.
Iz Škofje Loke
Si— Novi gasilski dom. Glasilo kranjskega župnika g. Skrbca se zelo huduje nad noviii gasilskim domeni in hvali današnjo upravo gasilske čete, da Za novi dam ni ndti z mezincem mignila. Zato pa današnji »firer«, ki je za izredne zasluge za gasilstvo kar dvakrat odlikovan, tem krepkejše miglje. Svojčas je krepko glasoval za prodajo starega gasilskega doma (pravi, da se je še bal JNS režama!), kmalu nato se je pridušal, da ne prestopi praga novega doma*, a ni preteklo mnogo časa, pa je že pridno hodil vanj na obrtniška zborovanja. Tako je bilo tudi s Sokolom. Danes ga ne mara, toda 1. 1930 je podal pismeno izjavo in prošnjo, naj ga Sokol sprejme v delovno članstvo... Kar se pa trditve tiče, da ima četa in občina škodo od novega gasilskega doma in gasilska četa povrh Se ogromen dolg, se dopisnik prav na široko laže. Znano mu je seveda, da je bil prejšnji dom, čeravno so ga gasilci zgradili, last občine, ki ga je iz važnih gospodarskih razlogov zamenjala za stavbiSče proti temu, da je dobila 20.000 din kot razliko v vrednosti. Dopisnik je kot član občinskega odbora sam zato glasoval. Ravnotako je bil tudi član čete, ko je ta ponovno zahtevala zgraditev' novega gasilskega doma v Zvezdi. Občina je gasilcem za novi dom dala 50.000 din mesto pot podporo kot formalno posojilo, in danes znate dolg le še okrog 30.000 din. Kakšna >ogromna« zadolžitev je torej to?
Iz Gornjega grada
gr— Vozni red na avtobusni progi Maribor — Gornja Radgona — Radenci, Od. 1. t. m. vozi avtobus podjetnika Linningerja
rz Maribora vsak dan tudi do zdravilišča Slatine Radencev. kjer se je zdraviliška sezona že začela. Razen tega vozj avtobus tudi ob nedeljah in praznikih po istem voznem redu kakor vsak dan, ker podjetnik prj uvedbi teh nedeljskih in prazničnih voženj ni uvaževal želja obmejnega prebivalstva, da bi namreč vozil ob nedeljah in praznikh avtobus jz Gornje Radgone nekoliko prej, v obratni smeri (z Maribora pa kasneje. Za nedeljske vožnje so uvedene tudi znižane vozne karte, ki pa veljajo samo za nedeljske dneve, tako da se jih more posluževati samo oni, ki potuje v smeri proti Mariboru, zvečer pa nazaj, ne pa tudi on?, kj potujejo v soboto zvečer iz Maribora v smeri protj Gornji Radgoni in Ra-dencem, v ponedeljek zjutraj pa nazaj. Ker velja pri železnici znfžana vožnja že od sobote opoldne naprej do ponedeljka opoldne, bi bilo pač umestno, da se uvede tudi pri avtobusnih progah znižanje za jsto dobo. Na ta način bi se nudila ugodnejša prilika Mariborčanom za obisk Slovenskih goric, ki želijo čez nedeljo ostati na deželi.
Streli v praski zbornici
Praga, 13, maia. br. Tik po zaključku današnje seje poslanske zbornice, ki je svoje zasedanje odgodila do 20. t m., le neki moškj z galerije oddal v dvorano več revol-verskih strelov. Ker je streljal v zrak, ni bil nihče zadet. Ko «> ga priieli. ie izjavil, da je hotel na ta način protestirat) prorti raznim monopolom in kartelom Ugotovili so. da je 30 letni brezposelni nilinarski pomočnik František Šebek. Zaradi ogrožanja javne varnosti bo izročen sodišča.
Radio
Petek, 14. maja Ljubljana 11: Šolska ura: Steklo in stekleni izdelki — dialog z učenci, vodi g. Miroslav Zor. — 12: Domači zvoki (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 18: Organizacije zaščite matere in otroka (ga. prof. Olga Grahorjeva).
—	18.20: Koračnice (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled (iz Beograda). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Koncert Kmečkega tria. — 21: Plošče. — 21.10: V. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. — 22: Cas, vreme, poročila, spored.
—	22.30: Angleške plošče.
Lahko prebavljivo, čokoladnega okusa, ne zapira. V Ka-Abi je tropično solnce! Ka-Aba vsebuje redilne soli kot materino mleko.
Zdravi in bolanl, otroci In odrasli so navdušeni s Ka-Abo, ki poleg finega užitka daje mod In osvežuje telo in duh. ^t.
Ka-Abo ie »edno gotovo to uporabo. No prodoi v hgovinoh J.vd » originalni zOv. Vi« kg (Din 7.-) m •/, kg (Dm 14.-). Kupite Je dones zavitek Ko-Abe, oN zahtevajte (prilo!. znomko Din 1 - to poStnino) brezplodni vzorec od tvrdke; Kovo Hog d. d., oddelek Ka-Abo. Zogreb i, poŠt. pred. 168.
Sobota 15. maja
Ljubljana 12: Pester program 6 plošč. — 12.45-. Vreme, ponoči J a. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18; Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Čas vreme, poročila, siporcd. c-bvestila. — 19.30: Nac. ura: Sodobna slovenska dramatika (L. Mrzel). — 19.50-. Pregled sporeda. — 20: 0 zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 30.30: Oprostite, veleoenje-m'... En dan iz življenja poštenjaki Pe-regrina Pajka. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: 0 naših jz^eljench (g. Jože Prermrov). — 22.30: Pkena muzika 8 plošč.
Beograd 17.20; Narodne melodije. — 17.45: Skladibe za čelo. — 19.50: Pevska ura, — 20: Pester program. — 22.20; Lahka in plesna muzika s plošč. — Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Skladbe za orkester in klarinet. — 21; Pester program. — 22.20; Godba za ples. — Praga 19.50; Zvočna igra. — 20.20: Joh. Rtraussova opereta »Noč v Benetkah«.
—	22.20: Plošče. — 22.35: Ples. — Varšava 19.50; Madrigali. — 20.50: Prenos z Dunaja.
—	22.15; Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Italijanska orkestralna glasba. — 15.15: Orkester mandolin. — 16.25: Plošče. — 18.05; Ura komorne glasbe. — 19.30; Iz pevskih iger. — 20: Velik; spomladanski pofapuri. — 21.85: Klavirski koncert — 22.20: Sramelji igrajo. — Berlin 18: Vesele melodije za Binkošti. — 19: Serenade. _ 20.10: Dunajski večer. 22.30: Prenos \z Mflnehena.
—	24: Plesna muzika s ploSČ. — Munchen 18; Majski nape v«. — 19.10: Koncert orkestra. — 20.10; Zabaven večer — 22 30: Godba za ples. — Stuttgart 18-. Pester bin košt.ni program. — 21: Koncert operetne mnz&e. — 22.30; t
=- »JUTRO« še. 111
6-=
Potefc 14. .V. 1937
Londonske svečanosti v slikah
Prvi avtentični posnetki, katere so prinesla letala v Jugoslavijo
Levo zgoraj: Kralj Jnrij VI. in kraljica Elizabeta se peljeta h kronanja v zlati kočiji — Desno zgoraj: Slavnostni trenutek v Westminstrski katedrali. Nadškof iz Canterburyja polaga Juriju VI. na glavo krono sv. Edvarda — Pod vrhnjo sliko na levi: Množice ljudstva, ki so kljub hladu in dežju vztrajale na ulicah, gledajo kronanski sprevod — Pod vrhnjo sliko na levi: Kroni za kralja in kraljico ter vladarske insignije, ki so jih rabili pri cerkvenem ceremonijelu — Tretja slika od zgoraj navzdol na levi: Kronici za prestolonaslednico Elizabeto in njeno
sestrico Margareto Bose — Zraven: Gala obleka, kakršno sta nosili na dan svečanosti vojvodinji Gloucestrska in Kentska — Tik na desni: Notranjščina Westminstrske katedrale s starim prestolom MM— iz lesa, Id ga drugače hranijo
—_____-v t 1___•__J«____
»JUTRO« št. 111
7
PetdE. f<L V, 1537
Kulturni pregled
Naša moderna umetnost gre v Rim
Beograd, 12. maja. AA.
Prosvetni minister Stošovič se posvetuje t umetniki o prireditvi naše umetnostne razstave v Rimu. Prosvetno ministrstvo je pred kratkim dobilo po jugoslovanskem poslaništvu v Rimu odnosno zunanjem ministrstvu vabilo rimske galerije konfederacije profesionalov in umetnikov, da bi katera skupina jugoslovanskih umetnikov priredila razstavo v njenih dvoranah. To galerijo so slavnostno odprli konec preteklega meseca in želijo sprejeti v goste skupino umetnikov (slikarjev, risarjev in kiparjev), ki so zastopniki modernih struj jugoslovanske umetnosti. Razen umetniškega značaja in smeri navaja vabilo še čas in količino predmetov, ki se morejo razstaviti, in striktno zahteva, da se mora razstava odpreti 1. junija in da more biti razstavljenih samo 60 slik, 25 risb in nekaj kipov.	.
Prosvetni minister g. Dobrivoje Stošovič se je takoj odzval vabilu in ukrenil vse potrebno, da se ta razstava v Rimu priredi, čeprav se je zavedal vseh težkoč že sama omejitve pri vabilu, P°sebno pa pre-kratkega roka in razmer, v katerih se nahaja naše umetniško življenje ta trenutek, ker je večina naših odličnih umetnikov angažirana z mnogimi individualnimi in skupnimi razstavami doma in na tujem, Organizacije in grupacije naših umetnikov so bolj ali manj v kipenju in razen tega nismo imeli in še danes nimamo stalnega organa, aparata, kakor ga imajo drugi narodi, ki se bavi izključno z zadevami umet niških reprezentacij in umetniške propagande na tujem in doma.
Minister Stošovič je iz vseh teh razlogov in iz dobro premišljenega načela sklenil zainteresirati za to razstavo neposredno umetnike same v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Zato je glede na nujen postopek in na omejena sredstva, ki bodo na razpolago, pooblastil bana dravske banovine, da stopi v stike z ljubljanskimi umetniki, ki bi po navedeni karakteriza-ciji mogli priti v poštev, in da izbere 10 slik in 8 risb. V Zagreb je poslal šefa odseka za umetnost svojega ministrstva, da se dogovori z zastopniki tistih skupin zagrebških umetnikov, ki bi mogli iti v program rimske galerije, sam je pa sklical v svoj kabinet 11. t. m. zastopnike prizadetih skupin in predsednika društva likovnih umetnikov. Na teh konferencah so re-ferirali o vsej korespondenci sploh in so umetniki dobili na znanje ves načrt in vse prosvetno-umetniške razloge, ki so pripravili ministrstvo do tega, da se zavzame za to zadevo.
Minister Stošovič je na beograjski konferenci osebno, na zagrebški pa po svojem delegatu izjavil, da je vabilo rimske galerije izkazalo čast naši umetnosti, ker se je ta galerija slavnostno odprla šele konec aprila, mi smo pa med prvimi maloštevilnimi povabljenci, ki jih z velikimi simpatijami pričakujejo italijanski kritiki, umetniki, časnikarji in občinstvo. Minister je poudaril, da je to ugodna priložnost za naše umetnike, da svojo visoko kakovost
potrdijo pred velikim mednarodnim forumom, da je to dejansko začetek naše žive in redne udeležbe mednarodnega umetniškega življenja, ker se podobna vabila in obveznosti vse bolj in bolj množe, vse to bo pa ugodno učinkovalo na razvoj naše umetnosti v zvezi z istočasno sestavljenim prosvetno-umetniškim programom prosvetnega ministrstva, čigar temelje so postavili uredbe z zakonsko močjo o ustanovitvi umetniške akademije in srednje šole za uporabno umetnost v Beogradu; uredba z zakonsko močjo o vseh umetniških šolah v državi, ki bo uredila razmere v zagrebških kolonijah in izenačila status teh akademij in srednjih umetniških in glasbenih šol v državi. Minister je poudaril, da ga prav te težkoče, ki jih srečamo pri vsaki prireditvi reprezentacijskih razstav, pripravljajo k temu, da bo skušal v kratkem ustvariti osrednji in stalni organ za takšne zadeve, ki bo v neprestanem stiku in sodelovanju z umetniki in bo tako mogel laže in hitreje ustreči potrebam našega reprezentiranja v tujini. Danes, ko takšnega organa še nimamo in ko je vlika naloga nujna, si moramo pomagati z začasnimi ukrepi in s sredstvi, zbranimi na vrat na nos. Seveda je tej razstavi v Rimu opredelilo umetniški značaj vabilo samo. Ta okoliščina (omejuje se ne samo število umetnikov, temveč tudi vrsta umetnikov), je pripravila ministrstvo do tega, da apelira samo na umetnike tako imenovanih modernih smeri. Kadar se bomo mogli odzvati tudi drugim tujim vabilom, ki ne postavljajo takšnih omejitev, temveč si žele reprezentance celotne naše umetnosti, ali skupino kakšnega drugega določenega značaja, bo ministrstvo apeliralo na vse naše umetnike brez razlike umetniške šole in smeri, odnosno bo angažiralo skupine, ki danes niso mogle priti v okvir rimske galerije.
Odkrito in prijateljsko stališče prosvetnega ministra in njegovih organov je naletelo na popolno razumevanje in priznanje vseh umetnikov na konferenci. Po drugi strani so pa minister in njegovi organi mogli z zadovoljstvom ugotoviti, da so ti umetniki vzlic vsem različnostim glede stališč pokazali prav toliko medsebojne strpnosti kakor realnega smisla za začeto delo in da so odkrito povedali vsak svoje misli, pomisleke in predloge. Posebno lepo so sprejeli predlog g. ministra o razdelitvi razstavnega gradiva med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom, kar se je zgodilo s popolno uvidevnostjo.
Minister g. Stošovič je na koncu odločil, da člane konference povabi za člane prirediteljskega odbora ln jih pozove, da poiščejo kar najpraktičnejše načine za dosego stalnih zvez in sodelovanja med njimi iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Tako so sklenili, da ima beograjski odbor izbrati 25 slik, 7 risb in 44 kipov.
G. minister in umetniki so se razstali v nadi, da bo prireditev te razstave uspela sorazmerno s kar naimanj sicer razumljivih trenj in da bo izbora vredna moderne jugoslovensko umetnosti.
Mednarodni gledališki kongres v Pragi
Vsaki umetnostni panogi, zlasti pa gledališču, skuša vsaka generacija dati svoj pečat, svoj izraz, ki naj bi vseboval stremljenja in čim bolj verno podobo njenega notranjega in zunanjega doživljanja. Borbe in trenja med posamezniki in raznimi smermi, ki nastajajo iz tega hotenja, so sicer pravi umetnosti često v kvar, toda na koncu kcncev zmaga le tisto, kar je polno, kar najgloblje zajema iO veličino, rekli bi večne prvke življenja. V iskanju novega izraza zahajajo namreč zlasti mlaidi umetniki v ekstreme, ki često nimajo s pravo umetnostjo ničesar skupnega in njihcve »smeri« ostanejo v zgodovini umetnosti samo zabeležene, dočim pa njihova dela ne nudijo potomcem umetniškega užitka.
Teh nekoliko besed, ki samo ponavljajo že tolikrat izrečeno dejstvo, sanio hoteli zapisati kot uvod h kratkemu poročilu o mednarodnem gledališkem kongresu, ki se vrši v Pragi od 8. do 15. t. m. Ta kongres bo namreč nekak obračun tega kar se je ustvarilo in kar se dogaja v zadnjih letih na polju gledališke umetnosti.
Zakaj je bil kongres sklican ravno v Prago? Na to vprašanje si kaj lahko odgovore vsi tisti, ki zadnja leta zasledujejo razvoj evropskega gledališkega življenja. Po hudem udareu, ki ga je doživeto kulturno ustvarjanje v takrat naj-kulturnejši državi Evrope, je postala mlada, svobodna, demokratična češkoslovaška središče novih umetnostnih pckre-tov. Menda ni v Evropi prostora, kjer bi b£ ia tla tako ugodna za umetniško ustvarja nje kot so tu. češkoslovaška je ne samo zemljepisno, ampak tudi kulturno srce Evrope, ob čigar blagodejni toplini se razvija umetnost kot cvet v zatišju pred ostrimi vetrovi raznih ideologij in pod mehkim pomladanskim solncem. Sicer je tudi mlada republika doživela in še preživlja hudo gospodarsko krizo, ki ne dopušča, da bi bila kultura podpirana v taki meri kot si to želi njen sleherni služabnik od neznanega pesnika nekje na podstrešju starega praškega »činžaka« do krmilarja države, vendar pa je dobra volja ln topla zavest svobodnega življenja tisto, kar često nadomesti denarne potrebe.
Najboljši dokaz za to je Burianovo D (divadlo=gledališče) 37. Dasi ne sprejema nikakih državnih podpor in čeprav ni ni-kako bulvarno gledališče, ki bi se vzdrževalo s »komadi radi blagajne« — si je v nekaj letih pridobilo ugled ne samo doma ampak tudi v tujini. Burianovo gledališče je danes na čelu novega gledališkega ustvarjanja, na čelu tistih, ki se bore proti reakcionarstvu iin okostenelosti in verujejo v lepšo bodočnost gledališča. Iz njegove sredine je izšla tudi ideja, naj se sestane jo avantgardni evropski gledališki delavci.	.
Naloga, ki si jo je postavilo mlado gle-idališče iz majhnega Mozarteuma v Jung-manovi ulici, ni nikakor lahka in gotovo presega moči tako skromnega kroga ljudi kot je Burianov kolektiv. Nič manj pa bo vsem udeležencem kongresa svetal vzor v borbi za novo gledališče.
Kakor smo že rekli, je namen kongre-
sa, da nudii pregled sodobnih gledaliških stremljenj. Zastopniki raznih narodov naj povedo svoje nazore, naj izrazijo svoje stališče k sodobnemu umetniškemu izživljanju in naj se končno med seboj seznanijo dm organizirajo. Najvažnejše rezultate praškega kongresa bo prinesla zato konferenca, na kateri se bo konstituiral mednarodni gledališki odbor, ki bo skrbel za čim ožje stike med raznimi avantgardnimi pokretd v Evropi. Ta odbor bo izdajal mednarodno gledališko revijo, ki bo tribuna naprednih gledaliških delavcev in ki bo izhajala štirikrat na leto. Glavno uredništvo bo menda v Pragi, v uredniškem odboru pa bodo zastopniki vseh v zvezi udeleženih narodov. Prispevki bodo objavljeni v jeziku naroda, h kateremu pripada njih avtor.
Dasi je kongres manifestacija mladih ljudi, vendar tvorijo častno predsediništvo tri najmarkamtnejše postave češke gledališke kritike — sedemdesetletniki univ. prof. Všclav Tille, dr. Jindričh Vod&k in F. X. šalda, ki pa je tik pred kongresom umrl. šalda je bil vedno vesel novih, idealnih pokretov na tem ali onem umetnostnem področju in gotovo bi bil z radostjo pozdravil tudi ta gledališki kongres. Organizatorji kongresa so hoteli s temi imeni poudariti, da jim je na srcu resničen preporod sodobnega gledališča in da spoštujejo tiste, ki so vse življenje posvetili umetniški povzdigi gledališča.
Kongres je bil otvorjen v soboto 8. maja z razstavo češkoslovaške umetniiške avantgarde, na kateri je zastopano gledališče, likovna umetnost, arhitektura, fotografijo, knjiga, godba im film. S tem je manifestirano prepričanje, da je predpogoj resničnega in uspešnega umetniškega ustvarjanja le v čim ožjem sodelovanju in medsebojnem podpiranju vseh panog umetnosti Razstavo je otvoril idejni vodja in glavni organizator kongresa režiser E. F. Burian.
Burianovo D 37 se je za ta kongres res temeljito pripravilo. Vnovič je naštudiralo devet najbolj uspelih komadov iz svojega dosedanjega repertoarja in s'cer Breohtovo >Beraško opero«, Erben-Bu-riaaiovo »Vojno«, Pogodfinove »Aristckra-te«, Wedek±ndovo »Pomladansko prebujenje«, M&chovega »Rablja«, B&aumar-chaiseivega »Seviljskeg® (brivca«, Klicpe-rovo komedijo »Vsakdo nekaj za domovino« in E. F. Buriana »Hamleta UL«
Povabilu na kongres so se odzvali Ho-landci, Danci, Nemci, Madžari, Italijani, Španci, v največjem Številu pa Jugoslovani. Med drugimi sta prišla iz Ljubljane režiserja Bratko Kreft in Bojan Stupica, dalje ravnatelj novosadskega gledališča Tanhofer, bivši ravnatelj beograjske drahme Plaovič, scenograf 2edrinski, komponista Slavenski in dr. Izmed znanih evropskih imen pa naj omenimo zlasti Berta Brechta in dunajskega gledališkega zgodovinarja Josefa Grego ra. Na konferenci, ki se bo vršila v zadnjih dneh kongresa bo predaval tudi Bratko Kreft. O predavanjih in zaključkih kongresa boano še poročali.
Za sedaj naj Se omenimo dve, za nas vsekakor razveseljive vesti. Prva Je, da
daj ponudbo, da organizirajo prihod* nji mednarodni gledališki kongres, druga pa, da je Burianovo D 87 sprejelo v svoj repertoar za prihodnjo sezono Ivana Cankarja >Za narodov blagor«.
O. B. Pr®g*,
__
T	Zapiski
Beograjski gosi v NuSičevem »Dr*. Uprizoritev Nušičeve komedije iz sodobnega velikega Beograda je že po svoji časovni problematiki vzbudila med ljubljanskim občinstvom mnogo živahnega zanimanja, gledališka uprava pa ji je posvetila še posebno pozornost s tem, da je za gostovanje v glavni viogi, ki jo je izmed domačih oblikoval Cesar, povabila najprej člana zagrebškega Narodnega gledališča Markovi-ča, nato pa še Dušana Radenkoviča iz Beograda. Medtem ko je bi! Cesar brez dvoma najbolj skladno vživljen s podobo čar-šijskega miljeja, kakršen se nam zdi iz slovenske razdalje, in je bil Markovičev Života Cvijovič najbolj naturalistično primitiven, pa poln teatraličnih domislekov, je bila kreacija Dušana Radenkoviča morda še najbližja resnici sami: samopašen veljak, ki nosi na vrhu svojega bitja prav toliko kulturne patine, da z njo prekrije svojo prvobitno notranjo jalovost in da svoj smešni, brezumni pohlep odene v nekaj nepristno prostodušne patetike. Gos* je bil pri občinstvu deležen mnogo živahnega odobravanja.	L. M-
Šport
Prvi večji miting
bo izbirni miting ASK Primorja v soboto in nedeljo popoldne na igrišča Primorja
Nacionalni miting ASK Primorja v soboto in nedeljo je po JLAS in zvezi slovenskih lahkoatletskih klubov določen kot izbirni za določitev državne reprezentance, kij bo nastopila koncem tega meseca v Zagrebu v re-vanžnem dvoboju proti Češkoslovaški.
Ta sklep bo Opravil na igrišče najboljše lahkoatlete vseh klubov dravske banovine, kj bodo skušali v ostri medsebojni borbi dokazati, da bo treba v doglednem času računati tudi nanje.
Doslej prispele prijave: Rapid pošilja najboljšega svojega sprjnterja Mondererja. Železničar odličnega dolgoprogaša PodpeČana, srednjeprogaša Heriča in Ledinka, metalca Hladeta in izvrstnega junjorja Stranjča. Litija pošlje nekoliko svojih najboljših, Jugoslavija iz Celja številno ekipo z najboljšim slovenskim metalcem krogle Osetičem na čelu. Slednji je že na svojem prvem letošnjem^ nastopa zboljšal rekord na 13.22 m. Že ta nekatera imena obetajo, da bo prireditev ne samo po številu, temveč tudj po kvalitet} prekosila vse dosedanje. Ker je razen tega tudi vstopnina propagandno nizka, računa klub. da bo športno občinstvo 8 polnoštevilnim obfrkoim nagradilo idealna stremljenja naših lahkoatletskih pionirjev.
Prireditev bo v soboto bo 18.. v nedelja pa ob 15.30
Turnir SK Mladike
S sodelovanjem Ljubljane, Hermesa, Jadrana in Mladike
Na binkostno nedeljo dopoldne in popoldne bo na igrišču Mladike na Kodeljevem turnir SK Mladike, za katerega je poklonil ljubljanski župan dr. Adlešič krasen pokal, ki ga prejme zmagovalno moštvo v trajno last. Pa tudi za finale premagancev je prispeval prireditelj lepo darilo. Kvalitetno bo prireditev na Kodeljevem najboljša nogometna revija o praznikih. Pa tudi način tekem med štirimi pari, ki igrajo popolne tekme tako, da morejo razviti vse svoje znanje, drži gledalca v napetosti od prve do zadnje minute. Ker nastopijo sodelujoči s samimi izbranimi močmi, bodo brez dvoma naši nogometni prijatelji pohiteli na Kodeljevo, da podpro agilnega prireditelja ter prisostvujejo zanimivim borbam. Vstopnina bo propagandno nizka.
Brzi turnir o binkoštUi
Oba dopoldneva na igrišču za kolinsko tovarno
Za binkoštne praznike bo agilni SK Slovan organiziral, obakrat v dopoldanskih uxah, zanimiv brzi turnir na igrišču za Kolinsko tovarno. Nastopilo bo pet moštev, tekme pa se bodo ocenjevale po točkah.'
Podroben spored teh prireditev bomo obpaivili jutri.
Fischer bo plaval
v Ljubljani?
Fischer je s časom 56.8 evropski rekorder v plavanju na 100 m.
S posredovanjem JPS je Ilirija v pogajanjih s S. C. Bremenom za start pet članov plavalne ekipe tega kluba, v kateri sta razen Fischerja tudi nemška prvaka in rekorderja, olimpijca Freese in Heibel.
Po gostovanju hannoveranskih »Wasser-freunde«, ki bo na Telovo, 27. t. m., enega najmočnejših water-polo moštev na svetu, bomo torej najbrže imeli priliko, videti v Ljubljani tudi najhitrejšega plavača Evrope.
S. C. Bremen naj bi gostoval pri nas konec Junija ali pa prve dni julija.
v nekaj vrstak
Preteklo nedeljo so imeli v Litiji na sporedu dve nogometni tekmi. Najprej so nastopili juniorji tamkajšnjega kluba proti rezervi Retja iz Trbovelj. Litijska mladina Je to pot prvič v sezoni nastopila proti zunanjemu gostu m zabeležila zmago 2:1. Za tekmo prvega moštva pa so bili gledalci potegnjeni, ker rezerve SK Ljufbljane iz še nepojasnjenih vzrokov ni bilo v Litijo. V ostalem pa se je nogometno življenje tamkaj zelo poživilo, ker Je klub dobil trenerja Prvi uspehi se že vidijo, saj si je SK Litija med drugim izvojevala visoko zmago 5:1 nad Daskom iz Trbovelj. Odbor SK litije naj bi v bodoče izvešal obvestila o nogometnih tekmah tudi na Grbinu, kjer je precej športne publike. Prihodnjo nedeljo bo gostoval v Litiji ljubljanski Heranes.
Plavalna sekcija Ilirije je dobila od ministrstva za telesno vzgojo pooblastilo za ustanovitev prve plavalne šole v naši državi, ki bo urejena po vzorcu smučarske šole v Planici. Klub Je v ta namen dobil obljubljeno tudi precejšnjo denarno podporo.
V prvenstvu Je preteklo nedeljo zmagala SK Slavija nad SK Mostami z 2 J.
(tAl Potek te tgns )• tO ndo napet S
to zmago se Je 81av4Ja dvignila na šesto mesto v ljubljanskem IL razredu pred Moste in Korotana.
Prihodnjo nedeljo bo v Zagrebu ena 9e neodigranih logaških tekem, in sicer med Jugoslavijo in Concordijo. Izid te tekme Je važen tudi za Ljubljano, ker se Con-cordia prav tako kot ona z zadnjimi silami bori za obstanek v ligi. Tekmo bo po sporazumu sodil sodnik iz Nemčije.
Na Dunaju Je Rapid visoko porazil moštvo Postsporta (6:2), tako da so sedaj definitivni izbranci za izpad iz L profesionalne Bge Postsport» Libertas in Hakoah.
Kolesarski Savez Jugoslavije (Službeno). Na odborovi seji dne 4. t. m. Je bilo sklenjeno, da se organizirajo propagadne dirke za kolesarje, ki niso včlanjeni v klubih in še niso aktivno sodelovali na dirkah. Podsavezi bodo dobili vsa potrebna navodila, da se dvigne interes za kolesarstvo in osnujejo novi klubi. Ministrstvu za telesno vzgojo bo predložena daljša spomenica e letošnjem delovnem načrtu s prošnjo za denarno podporo. Obenem bo savez zaprosil ministrstvo za promet, da bi dovolilo 50°/« popusta na državnih železnicah vsem kolesarjem, ki potujejo po železnici na start. Imenovan je bil poseben odbor, ki bo sestavil pravilnik za neodvisne in profesionalne vozače. — Fran ju Kebriču, članu Maratona
v	Mariboru, se priznajo vse prejšnje pravice, ker se pri izreki kazni ni ravnalo tečno po S 13 pravilnika zbora kolesar, skih sodnikov.
Sekcija lahkoatletskih sodnikov JLAS za dravsko banovino. Ljubljana (Službeno). Na ustanovnem občnem zboru sekcije lahkoatletskih sodnikov JLAS za dravsko banovino v Ljubljani, ki so ji podrejeni vs, sodniški zbor; na teritoriju zveze slovenskih lahkoatletskih klubov, je bil dne 9. t. m. izvoljen. naslednji odbor: predsednik; g. Gor-janc Jakob, tajnik; g. Sancin Savo, blagajnik; g. Soukal Ciro, revizorja: gg. Cim-perman Maks in Trtnik Metod. Naslov sekcije je: Savo Sanojn. Tavčarjeva ul. l/HI.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Službeno.) Seja kazenskega odbora bo dre-
vi	ob 18.30. tehničnega odbora ob 20. upravnega odbora ob 20.30, vse v klubska sobj kavarne Unfon. Tajnjk I.
SK Slovan. Sestanek vseh nogometašev drevi ob 20. pri Krušiču.
STK Moste. Današnjega sestanka ob 20. se morajo brezpogojno udeležiti vsi nogometaši. Zadržki naj se sporoče pismeno. Važno zaradi nedeljskega gostovanja Ob 19. seja odbora nog. sekcije.
Naše gledališče
Drama
Petek, 14.: Peter in Aleksej. A.
Sobota, 15.: Bivala. B.
Proslava 251etnega unetnlSka ttdej-stvoranja g. Irana Levarja, odličnega dramskega igralca in bivšega opernega pevca« bo konec tega meseca v operi. Jubilant bo kreiral vlogo Cyrano de Bergeraca v istoimenski Rostandovi igri. Cyrano spada med največjo umetniške vloge svetovnega klasičnega repertoarja. V tej vlogi )e žel pred letj g. Levar svoj nedvomno največji uspeh, zato bo tem zanimiveje videti našega umetnika ponovno v tej vlogi. Mojstrski prevod dela, ki zrcali vse lepote in iinese originala, je O. Zupančičev.
Opera Petek. 14.: Zaprta
Sobota, 15.: Car Kalojan. Premiera. Premi en& ki abonma.
Beneševa češka opereta »Sveti Anten, ▼seh zaljubljenih patron« se bo pela v četrtek 13. t m. v novi zasedbi, z g. Gorekim in ga Japljevo. Balet pleše rumbo, ki se do-sedaj pri tej opereti še ni izvajala.
Uprava gledališča vljudno prosj p. n. abo-nente, da poravnajo deveti obrok abonmaja do 16. t m.
Premiera prv® bolgarske oper« a« našem odru. Libreto opere >Car Kalojan«, katere komponist je najslovitejši bolgarski glasbenik Pančo Vladigerov, je posneto iz bolgarske zgodovine, ter vsebuje dramatične in močno razgibane scene. Premieri bo prisostvoval komponist g. Vladigerov. No-eitelji glavnih partij so g. Janko, ki poje carja Kalojana, gdč. Oljdekopova v vlogi carice, ter gg. Gostič in Franci. Dirigent dr. Švara. Režiser prof. Sest.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 14.: Zaprto.	,
ČRNOMELJ. 17. t m. na binkoštnd ponedeljek točno ob pol 15. bo v Črnomlju v dvorani sokolskega doma koncert akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Naš najboljši pevski zbor nam bo prikazal najlepše umetne pesmi bratov Ipavcev ter lepo število naših najlepših narodnih pesmi v priredbi belokranjskega rojaka M, Tomca, dirigenta Fr. Marolta. Deva itd. Prepričani smo, da se bodo Belokranjci znaJj v polnem številu odzvati vabjlu ATTi jn bodo dvora-do sokolskega doina napolnili. Edinstveni priimer gostovanja našega Akademskega pevskega zbora v Beli krajini moramo prav posebno podčrtati in moramo smatrati objsk ATZ za izreden kulturen dogodek. Ura pričet ka koncerta je postavljena nalašč zato, da se bodo mogli udeležit; tudi okoličani. Vstopn ce se dobe v glavni trafiki Miiller v Črnomlju.
Grozodejstvo v Muretincih
Kako je prišlo do brezumnega zločina
Muretinci. 13. maja.
Danes popoldne sta bila nesrečni 64-let-ni Jožef Žnidaršič in 60-letna Marija na pokopališču pri Sv. Marjeti položena v skupni grob. Kako veliko sočutje je z nesrečnimi starši vzbudil muretinska zločin, je pričal pogreb, h kateremu se je zbralo mnogo ljudi. Po pogrebu pa se je še bolj razvezala govorica o strašnem zločinu, zaradi katerega vlada silno ogorčenje nad divjaškim sinom. O tragediji sami in o njenih vzrokih je zbral dopisnik »Jutra« naslednje podrobnosti:
Prijazna vas Muretinci leži ob potoku, ki se za vasjo izliva v Lravo V vasi nI nobene gostilne, kajti zanjo nj prometne potrebe. Vas šteje okoli 320 prebivalcev m 61 hišnih številk. Znana je po banovinski hiralnici, ki 60 jo ustanovili pred nekaj leti. Banovina je namreč kupila na kraju te vasi stoječi gradič, ga preuredila in danes je
v	njem okoli 70 hjralcev, ki nemoteno uživajo starost. Vaščani eo zelo prijazni in podjetni ljudie. S svojim lukom (čebulo) zala; gajo Varaždin in Maribor. Sredi vasi stoji lep gasilski dom, kj priča o zvestem društvenem delovanju. Muretinčani spadajo pod gorišniško občino, a v šolo in cerkev hodijo k Sv. Marjeti. Le redko kdaj se zgodi v tej vasi kakšen pomemben dogodek. Zato eo vaščani ob tem groznem dejanju tem bolj presenečeni. Na žalost pa tudj v tej vasi umori niso neznan pojav. V povojnih letih sta se že zgodila dva umora, kar vsekakor ni razveseljivo. Toda tako zverinskega dejanja še nihče ne pomni. V&a vas je razburjena in gotovo bi 6ami 6odili morilca, ee se ne bi bil sam zatekel k orožnikom.
V torek okoli 6edmih zvečer eo ee začeli obupni glasovi jz Znidaričeve hiše, ki je le kakih pedeset metrov oddaljena od hiralnice. Prihiteli 60 vaščani in nudil se jim je grozen prizor. Na dvorišču kakih 10 m od hnišnih vrat je ležal ves v krvi stari Jožef Znidarič; nekoliko stran blizu ograje ma je bila njegova žena Marija. Ona je bila ze mrtva, a oče je dihal še kake pol ure. Vest o tem groznem dejanju se je bliskovito raznesla po vsej fari in ljudje so prihiteli od vseh shrani gledat strašno tragedija Kar nj60 močili verjeti grozoviti resnici sin France je umoril, očeta in maler!
Ubijalec Franc Znidarič, podomače Ge-čov, je 32 let star, poročen in oče dveh deklic, od katerih je ena stara 9, druga pa 7 let Hiša in gospodarsko poslopje — vee je nova lepo urejeno in priča, da 60 Gečo-
vi	dobro gospodarili. Po značajiu je morilec razburljiv in svojeglav. Brigal se je le za svoje posestvo. Bil je tudi lovski čuvaj v lovišču g. Baltasarja iz Maribora; da so w ga divji lovci bali ko živega vraga, je odveč poudariti. Pred leti je bil osumljen umora svojega strica Janeza Znidariča, posestnika v Muretincim, toda zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen. S pričevanjem svoje žene je France dokazal olibi. Zanimivo je, da morilca njegova strica še. do danes niso našli. Ljudje pravijo, da se je takrat »I*> sreči« izvil, a mirne vesti baje ni imel več.
Franc je bil sin edinec in starši eo ga razvajeno vzgojili. Njihovo ljubezen jim je kruto vračal V hiši ie bil stalno prepir. Preden ee ie France oženil, eo njegovi starši prodali bodoči snahi dne 15. oktobra 1928. posestvo, ker je tako želel France, da mu ne bi bilo treba plačevati alimentov za nezakonsko hčerko. Pozneje so pogodbo med seboj vedno izpreminjali in vsak po svoje tolmačili, da se nazadnje nihče izmed njih ni izpoznal kdo ima prav. Oče fe bil .še krepak in je hotel še vedno gospodarili, France pa ni bil pri poznan za go6podar ja, kar ga j° eilno grizlo in ie Maršem odtegoval prevžitek. Razen prevžitka je brla snaha dolvia slabem izpdačati ostanek ia posestva Snedje pravija da sta eter« dva živela zadnji 8as v pomanjkanju. Mladi ee je kljubovalno izgovarjal: »Jaz nimam nič. nai vama moja žena da!« Tako so večkrat sledilj prepiri. France se je čutil zapostavljen, ker je b£k> posestvo ie na ženino ime.
čeprav je bil sam tako ukrenil. Toda zadnje čase je to v njem kot gospodarju vzbujalo čut manjvrednosti pri hiši in je zato bil eflno občutljiv in razdražljiv. Nj 6e znal obrzdati in je v afektu popolnoma zašel s tira Že nekajkrat prej je nasproti sosedom ogorčen dejal: »Prej ne bo miru. dokler ne bom starih dveh zaklal.«
Naposled eo starš} želeli e sinom napraviti generalno poravnavo in je že kazalo, da bo sporazum dosežen. Oče bi se odpovedal nadaljnjemu gospodarstvu, snaha bj plačala zaostanek. Torek 11. t. m. je bil določen za poravnavo v Ptuju. Toda v mesto je iprišel sam oče, ki ie odvetniku pismen« izročil svoje zahteve. Zakaj nj bilo matere snahe in sinu, bo treba še dognati. V obče bo treba skrbno razvozlati zapleteni vozel družinskih razmer na Znidaričevi domačiji.
Usodnega večera po vrnitvi iz Ptuja se je oče ravno preoblačili, ko je beseda spet dala besedo. Sin France, ki mu je planila kri v glava je takoj skočil po drvnico, po veliko sekiro za podiranje lesa In ko je oče stopil čez prag, je sin zamahnil z ostrino po glavi s tako silo, da je očetu odčesnil del glave ob ušesu in še kos ušesa. Oče je padel vznak ves v krv; in z razlkropljeninu možgani. Nato se je Franc pognal še za materjo, kj mu je zbežala okrog vodnjaka.
>Franc, ne me, pusti me!« — e temi besedami prošnje si je hotela matj rešiti življenje. Stara sirota se je pognala proti plotu, toda vsa zbegana v naglici ni mogla odpreti lese. Skušala se je še eplazitj čez plot, toda udarec z ušesom 6ekire jo je od zadaj pobil na tla. Obležala je za plotom. Sin io je nato še dvakrat udaril e sekiro in ji zdrobil lobanjo. Ta žalostni prizor je videla njegova žena kakor tudi njegovi dve hčerki, ki sta zagnali krik, da je namah prihitelo vse polno ljudL Hiteli so k Znidaričevi hiši, toda prepozna
France Znidarič jte medtem Že ocfcn-gel sekiro od sebe, si oblekel suknja poklical k eebj svojo starejšo hčerka ki je morala ubogati, in jo je naložil pred 6eboj na kolo. Odpravil se je proti Sv. Marjeti na orožniško postajo. Spotoma se je še ustavil pri svaku, bratu svoje žene, in mu rekel: »Zbogom, zdaj grem in ee več ne vrnem. Naredil sem, kar sem mislil, — zdaj bo mir!« Na evakovo vprašanje, kaj je naredil je eamo odvrnil: »Boš že videl!« Na cesti je potem še izročil hčerki kolo in ji naročil: »Pojdi še drugim sorodnikom povedat, kaj se je zgodilo. Moli za mene!... Nato se ie javil orožnikom.
Na kraju umora se je medtem zbrala vedno večja množica ljudi. Okrožni zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. Okoli desetih (ponoči so prispeli tudi orožniki, ki so razgna-li nepotrebne radovedneže in ugotovili dejanski stan zločina. Vse je bilo zmedeno in nesrečnim žrtvam niso niti prižgali sveč niti jih položili na mrtvaški oder. Naložili so ju na voz, snaha je zapregla konje in okoli dveh ponoči sama zaT>eljala tasta in taščo v mrtvašnico pri Sv. Marjeti
O, ptujsko pol je! Marsikdo, kj bo bral ta žalostna poročila, bo rekel: e Ptujskega polja so pač same krvave novice. Žalostne je to. Človek se kar zdrzne, ko bere kazenske registre ptujskega in mariborskega sodišča: nož, sekira, uboj, umor... Pred resnico ne smemo zakrivati obraza. Priznati jo je treba in iskati vzroka in odporno* či. Čudimo se, da je nekdo rohnel na prvo majjniško nedelja proti »Jutru« in sicer zaradi poročila o zavratnem umoru Sokola Ze-lepnika Ali naj mar res vtikamo glave v zemlio kakor noji? Mar naj samo hvalimo, kako dobre ovčice so naSi ljudje? Bolje ba da se vs, skupaj globoko zasmili ma kam plove naše podeželje, kdo ic kriv na njenem moralnem, propadanja in v čem j© rešitev.
Točno plačo) »Jutru« naročnino Vara] svojcem zavarovalnine
H. POLTZER:
28
cHaminski napušč
št/3
Prigode Patrtcije Holmove
>Mylady, v veliko čast bi si štel, če bi vas smel spremiti v gledališče! V »Sadlers Wells Theatru« igrajo drevi italijansko opero... po naključju imam vstopnice--«
Gospodičndn ošabni pogled mu je zavezal jezik.
»Sir, vabil neznanih gospodov načeloma ne sprejemam!«
»Tisočkrat prosim za zamero, mylady! Mislil sem seveda, da bi prišli s kako prijateljico... Sicer pa dovolite, da se predstavim: cabaiHero Branco de Milonga!«
To zveneče ime je pregnalo zadnje Violetine pomisleke.
Med opoldanskim oddihom sta se Patricija in Violet dobili v Iiptonovi čajarmi.
»Moj dobri prijatelj, grof Branco de MMonga — iz najstarejšega peruanskega plemstva — me je za direvi povabil v opero. Patricija, obljubila sem mu, da te privedeni s seboj!«
Patricija ni vedela, zakaj bi odbila vabilo. Gospod
je bil VJoletin dobri znanec, opera pa užitek, ki ga je bilo škoda zamuditi.
Obljubila je torej, in prijateljica fl je dala besedo, da pride pon jo.
Res je Violet nekaj pred osmo uro stopila v pen-zih gospe Croysove. Patricija je bila že oblečena.
Dobrosrčna Violet je takoj ponudila Patriciji, da ji prepusti nekaj prstanov, naprsnih igel in zapestnic .Toda Patricija je velikodušno ponudbo hvaležno zavrnila, čeprav se je s tem izpostavila nevarnosti, da se bo zdela njena vnanjost Violetinemu visokorodnemu prijatelju siromašna.
Caballero Branco de Milonga je pričakoval gospodični v gledališki izprehajalnici. Izpod odpetega plašča se mu je bleščalo brezmadežno belo naprsje, ki ga na srečo nista krasila kakor grah debela briljanta iz »Zakladnice Indije.«
Vednar peruanski plemič Patriciji ni ugajal. Čeprav je imel zal obraz, je nalikoval cenenemu ciganskemu primašu na barvasti razglednici. In še nekaj je motilo Patricijo pri njenem kavalirju: Branco de Milonga — smešno ime, je pomislila Patricija — je bil čudno podoben nekemu mlademu človeku ki se je Patriciji pred komaj tremi dnevi vsiljivo ponujal za znanca.
Toda podobnost je bila menda zgolj slučajna, zakaj caballero je imel brke in se je bil, kar je takoj povedal, šele včeraj vrnil z daljšega potovanja.
Izkazalo se je, da je imel Branco de Milonga, ki ; e sicer nekam začuden zvedel iz Violetinih ust, da
Je peruanskega^ pokolenja, precej dobro ložo. Predstava se je začela, im Patricija je od same zatop-ljenosti v godbo mailorLe pozabila navzočnost tujega
gospoda.
Med oddihom se je ta skoraj izključno Ukvarjal z Violeto, za kar mu je bila Patricija hvaležna. Ta okolnost je tudi napotila Patricijo, da po predstavi ni odbila caballerovega vaibila. Morda bi se ga bila vendarle otresla, a v Violetinih očeh je ptrerazločno brala željo, da sprejmeta zapeljivo ponudbo lepega caballera.
Branco de Mitanga je bil predložil gospodičnama, da ju povede v izbirčen klub, kamor imajo dostop tudi dame — seveda samo sorodnice članov kluba.
Sedli so v taksi — Milongov Rolls Royce je bil pravkar v popravilu — in se odpeljali v klub. A čudno: kakor je spoznala Patricija iz smeri, m bil ta klub v kakem zahodnem delu mesta, ampak nekje na jugu Londona.
Avto je bil prevozil Kensingtonski park ter ob. stal v neki majhni ulici v Norfch Brbctonu. Vhod klub ni zbujal ravno zaupanja, a Branco de Milonga je potolažil gospodični, češ da je notranjščina tem sijajneje opravljena.
Sprejel jih je sluga v nekoliko zamazani livreji, ki je bila pa preobložena z obledelimi zlatimi na-šivi; v svojih boljših dneh je spadala najbrže v inventar kakega operetnega gledališča. Njen nosi-ec je zdaj pomagal spremljevalcu gospodičen pri slačenju plašča. Očividmo so mu bili ti prijemi, ki
Jh fana drugače vsak služabnik i
dokaj tu& kajti vedel ae ie tako nerodno, da je Caballero osamo zavrnil njegovo pomoč.
Toda mož v ogoljeni uniformi operetnega admirala si je bil menda vtepel v glavo, da izvrši svojo nalogo do konca. Pri tem je nerodnost zanesla njegovo velikansko šapo Mrlongu tik pod nos. Ta kretnja le bila usodna, zakaj r naslednjem trenutku so ležafli Brancovi lepi, črni, a na žajost umetni brki po tleh. CafoaJleru je ušla zelo neari-stokratska kletvica. V skok je planil pred vrata in zastopal prestrašenima dekletoma pot.
Patricija in Violet sta bSH dobro videli ves pri. zorček. To, da je nosil cabeflero umetne brke, je zbudilo celo v drugače tako zaupljivi Violeti mučen sum.
Brancov glas je bil nedoBen, le zadrega je zvenela v njem, in posrečilo se mu Je cel6, da Je nekoliko zardel:
»Gospodični, odpustita ničemumemn človefca to brezpomembno maškarado! Sem pač prepričan, da mi brki lepo pristoji jo... in ker sem se da§ pred nekaj dnevi na žalos t pregovoriti in sem si jih ofaril, sem se začasno okrasil s tujim perjem... Nu, zdaj, ko je izpoved opravljena, prosim, da mi dasta za ta smešni prizorček odvezo in me spremita v notranje prostore... Obljubim vama: caballero de Mžkmga se bo tem bolj potrudil, da vama pripravi zabaven večer. Ali smem prositi...?!«
Edinstveno priliko
Vam nudi
Izredna prodaja
približno 3000 parov prvovrstnih
čevljev J A R A
po silno znižanih cenah
J ARA ČEVLJI
Ljubljana, Sv. Petra 20 Zagreb, Ilica br. 61
OGLAS §
Službo dobi
Bawd« 1 Dto torak 9 Dtn. Ba iUro lil dajanj« Matov* 6 Dia, Najmanj® cneoek 17 Din.
Samostojno
gospodinjo
Aobro kuharico, ki opravlja vsa hišna dela, z dolg-oJet »imi spričevali, sprejmem, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«.
iiate-i
Slaščičarski
pomočnik
marljiv, g kolesom, — dobi mesto. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Marljiv slaščičar«.
11870-1
Fotokopista
Bčera Ta takoj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dro-gerijsu.
noiB-i
Frizerko
HSem za takoj Rudolf Ert-■er, frizer, Stožice 78.
119JS-1
Postrežnico
»inesljivo in pridno za ves dan sprejmem takoj. Vodovodna 40/U.	1.1948-1
Praktikantinjo
trgovsko izobraženo resno pridno moč iS če m za pisarno. Ponudbe na ogl. oddel. Jntra pod šifro »Začetnica«.	11960-1
Brivski pomočnik
(kiher delavec soliden dobi službo takoj pri Martin Gjurin, Kamnik.
11943-1
Frizerko
prvovrstno delavko sprejmem takoj. Plača dobra. Salon Ernješ, Sušek.
11938-1
Brivski pomočnik
<iober delavec, dobi takoj stalno službo. Hafner Anton, Stražišče . Kranj. __11918-4
Kuharico
vajeno hišnega deoa sprejme mala družina v večji kraj na Štajersko ra takoj. Ponudbe na opl. oddel. Jutra pod šifro »Poštena in dobra kuharica«.
11906-1
Službe išče
Vsaka beseda SO mi, te rak 8 Din. ta Šifro tfl da. t*njs aasi«-* S Dtn; oa> manjSi me«* 13 Din
Mesarska
pomocmca
vajena vseh del išče službi v delikatesi ali kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.
11898-2
Beseda 1 Din, davek * Diu za šifra tli dajanj« naslova S Din. Najmanjši tneoek 17 Dtn
Strojepisni pouk
Večerni tečaj za začetnike in izvežbanee. Vpisovanje dnevno od 6 do pol 8. ure zvečer. — Učna ura 2 Din. Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15.
11816-4
Botrcam in botrom
naznanjam, da sem preselil svoj
fotografski-atelje
na Glince Tržaška cesta 15. Se priporoča Mancini Anton.
11950-30
Kupim
2ivega ježa
kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11891-7
Posojila
dobe državni in samoupravni uslužbenci v Ljubljani v gotovini in blagovnih bonih. — »HERMES«. Informacije Tavčarjeva 2.
87-tl6
Bančno kom. zavod Maribor
Aleksandrova nI 40.
Vam izvrši prodajo sli nakup
hranilnih knjižic
rseb denarni* ta vodov najboljše tn najveetnejše. Samo pišite oa nor naslov
« ml Vem pošljemo goto vino po poŠti naprej. Za odgovor priložiti Din 8 znamk
181-16
Krasna nova vila
v Ljubljani s lepim vrtom se proda ta gotovino 130.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra. 11922 20
od tla.
Oddam
2 trisobni in eno dvosobno komfortno stanovanje, s kopalnicami v Fflgnerjevi nI. Poiizve se v Menjalnici, Tyrševa e. SI.
U8S7-21
Stanovanja
Stanovanje
3—3 sobno komfortno, iščem za takoj oziroma za junij, po možnosti v bližini Tivolija. Ponudbe % navedbo cene ne ogl. oddel. Jntra pod >2 os etri«.
11947-31»
Kdo odda
res lepo dvosobno stanovanje v centru, oziroma neposredni bližini istega, 2-sobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in pritiklinami? Stanovanje je za dobro .stranko. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Neposredna bližina«.	11889-31a
ZAHVALA
Za mnogoštevilne izraze globokega sočutja ob priliki smrti našega dobrega očeta
Jožeta Semoliča
nadučitelja v pokoju
izrekamo tem potom vsem svojo iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini ter vsem prijateljem, tovarišem in znancem pokojnika za tako častno spremstvo na njegovci zadnji poti, kakor tudi za poklonjeno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Thalmannu za vso skrb, ki jo je posvetil pokojniku in bil domačim v tolažbo.
Maribor, dne 12. maja 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
100%
od tega kar iščete:
ČUVAJ VAŠEGA
ZDRAVJA
RABIM DENAR
I zato bom PRODALA
{približno 2000 parov prvovrstnih
ČEVLJEV
deloma Izpod nabavne cene
FRANJA SNOJ
PREŠERNOVA UL. 33
HI*
tteeeda l Dm. davek 8 Dtn za šifro al! lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ure za birmo
nudi najcenejše P A K I 2 IVAN, Ljubljana, Pred škofijo 15.	11806-6
Potniki
Beseda 1 Din. davek 8 Din. ta šifro sli lajanj« naslov« 3 Din. NajmanjSl znesek 17 Dtn
Večji mlin v Bački
išče zastopnika, ki je dobro uveden pri odjemalcih Ljubljani in okolioi, odnosno v južni Sloveniji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bačkac.
11828-5
Več podzastopnikov
za srez Celje iščem. Ponudbe z znamko za odgovor na podružnico Jutra v Celju pod šifro »W.P.B.<
lueno-s
INSERIRAJ V,, JUTRU"!
G. Th. Rotman:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
104
»Najbolje bo, da spravimo vas in vaša spremljevalca v Merauke,« je rekel poveljnik; »od ondod se lahko s parni-kom vrnete v domovino. Ali želite, da potegnemo vaše letalo na suho in ga vzamemo s seboj?« »Ne, za Boga nikar!« je vzkriknil profesor in od groze iz-buljil oči, »nikoli več ga nočem ne videti ne slišati o njem!«
Botri in botrce!
Ne pozabite in gotovo obiščite tvrdko F. M. SCHMITT Pred škofijo 2, Ljubljana,
Lingarjeva nI. 4. Presenečeni boste nad veliko izbiro in nizki-rmi cenami birmanskih daril! Ogled blaga in cen je brezobve-zen!	103.-

Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59
Keaeda l On lave* 8 Din za šifre sil lajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 17 Dtn.
Gumbi - plise
entel, ažuT, predtisk, mo-no-grame, hitro izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.
85-30
VSA OBLAČILA PRODAJAMO PO NEZVISANIH CENAH!
Radi bogate zaloge Vam Je omogočen lahek in dober nakup!
§OKO« OBLEKE
Prodajalne :
Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Jesenice, Litija, Murska Sobota, Vrhnika, Tržič
Hranilne knjižice
kupite ali prodaste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10
11838-16
Z vložno knjižico
Din 50.000
lahko pristopite kot kom-panjon-kompanjonka k rentabilnemu podjetju. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod Edinstvena prilika«.
11944-16
Lokali
Trgovino
z manufakturo in ostanki v cesntru Maribora prodam takoj. Potreben kapital do 15.000 Din. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra, Maribor pod »Center«.
lil95M9
ii,Tiwi7ir*rt
Beseda l Din lave* t Diu
0	šifre «11 dajanje oaslovs
1	Din Kajmanjš! cnesek
'.*» Drn
Elegantno sobo
v centru, poleg sodnije, strogo separirano, novo moderno' pohištvo, kopalnica, takoj oddam. Več: Miklošičeva 14.
usesti 2 opremljeni sobi
oziroma ena z vso oskrbo ali brez oddam v Ciril Metodovi ulici 10/1 n. desno.
11007-23
Sobo
prazno qli opremljeno oddam eni osebi s 'J5 majem ali pozneje. Jernejeva 8. priti. levo.	11925-33
Naročniki »JUTRA« so zavarovanj za 10.000 Din.
Sobe išče
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Soba takoj«.
11941-33a
Razno
reuškoti. ^eterni suknjiči
Novosti,
tepe vzorce ta pumpariee. športne obleke audi ceneno
P r e s k e r,
Sv. Petra c. 14
nformacije
dasoda 1 Dto. davek 8 Dto-ca lifro ali dajanje naslova j < Din. Najmanj« taeaek 0 Din.
Dvignite dospele
ponudbe: |
Abddtos, Al ve, Akord, Automatski stroji, Agilna moč, Atene, Agilna maj, Agilna, Bližina centra, Blizu Vintgarja, B. S. A., Blagajničarka, Cim preje, Oaetna zadeva, Orrkularist, Dobra stranka. Dobra nagrada., Dobra plača, Dobro ohranjeno 900, Dober dela-veO, Dolgoročna, Družabnik Dobrilec, Dobra moč, Dobra provizija, Dobra iavežbana moč, Dobro uveden in pošten, Diesel, Dobro upelja-na. Gotovina 1.500 Din, Garancija, Hotelska gospodinja, Julij Avgust 1937, Kavcija, Kapital 1937. Ljubiteljica otrok, Ljubljanska okolica. Lepa hiša, Lepa pisava, Lepa nagrada. Lastni dom 120, Marljiv in delaven, 1 maj 1987, Maj-nik, Moj dom, Mirna in blaga, Moderno kmetovanje. Marljiva 32, Ne draga, Nagrada 500 Din, Na prometu, Navedba cene. Od 3.500 Din, Osrečenje, Prijetan dom 8, Pomlad 37, Poštena in snažni, Potiški mlin. Posrednik, Pošteno mislim, Prejšnje zaposlen j«, Plačam redno, Poštenost, Pošten 19, Promptno 82«/», Rentabilni posao, Resna, Samostojna šivilja. Solid-nost, Stanovanje, Stalno mesto. Slikar, Takoj 90, Takojšen nastop 999, Točna zakonca, Tajnost, Ugodna najcmnrna. Ugodno 323, Uradnica, Z navedbo cene, bilno, Z navedbo cene. Zmožna, Zavidanje vredna sreča, Zračna, Zmožna in poštena. Zopet je pomlad, Za julij ali avgust, 10088, 230.000, 999. 500.
Dotrpela je naša zlata, dobra mama, stara mamica, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa
ROZA GERLOVIČ
roj. SAD AH
vdova hranilničnega ravnatelja t pokoja
Poslovila se je od nas v starosti 67 let Pogreb drage pokojnice bo v petek 14. maja 1937, ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. KOSTANJEVICA, 12. maja 1937.
Žalujoče rodbine: GAJŠEK, SAD AR, GERLOVIČ.
V najlepši moški dobi je danes preminul naš soprog, oče, stric, brat in svak, gospod
PIRC MARIJ
sodni uradnik
Pogreb nenadomestljivega bo v soboto 15. maja ob 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 18. t. m. ob 7. uri zjutraj v stolnici.
Maribor, Bovec, Kobarid, dne 13. maja 1937. 2alujoče rodbine PIRC, PRINCL in PAVLIN
Brez posebnega obvestila!
0nserira}te v >{futru<t
i
Končala je življenja težko pot, po hudi, mučni bolezni, potolažena s sveto popotnico, ter odšla k Njemu po svoje zasluženo plačilo, naša predobra zlata žena, hčerka, sestra, svakinja, teta, nečakinja in sestrična, gospa
RUŽA PEROVIČ, roj. GOSAK
učiteljica in soproga finančnega poverjenika
Pogreb naše ljubljene, nikdar pozabljene, se bo vršil v soboto, dne 15. maja 1937, ob pol 2. popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 17. maja 1937, ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v 2ičah.
2ICE, dne 13. maja 1937.
RADO PEBOVIC, soprog; MARIJA GOSAK roj. MARZIDOVŠER,
mati; TEREZINA GORIC AN, MARICA PODKUBOVSEK in LINA dr. DOBOVIŠEKOVA, sestre — in ostalo sorodstvo.

Max Oswatitsch, sen].
direktor Bela-Motnik premogokopne združbe
je po tragičnem naključju 11. maja 1937, ob pol IZ uri ponoči podlegel.
Premogokopna združba Bela-Motnik izgubi s tem odličnim človekom in strokovnjakom nenadomestljivo delavno moč. Pretreseni stojimo ob krsti ustanovitelja naše združbe. Njegov spomin je naša dolžnost!
CELJE, dne 12. maja 1937.
BELA-MOTNIK, premogokopna združba v Celja. Direkcija in osobje.
Urejuje Davorin Sofijo« ** fcdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribuikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Fran Jeraa« ~ Za inseratni dol Jeip^iM Sloji Morit mJH«