PLANINSKI VESTNI K svedrovci navrtal 45 metrov visok in štiri metre Širok oranžen zid, ki se pne v nebo in v katerem nI možnosti za počitek. To Bolt je verjetno še vedno najtežja smer v ZDA. ENAJSTA TEŽAVNOSTNA STOPNJA Leto 1987 je bilo zopet v znamenju W. Güllicha, Wall Street je priznana kot prva enajstka (XI-): ogromen trebuh, v njem pa luknjice za en prst, na katerih je nekajkrat potrebno narediti popolno blokado - zadržati telo na enem prstu in se dvigniti. Prvo ponovitev ja smer doživela Šele dve leti kasneje In ponavljalec, Guido Köstermeyer, je potrdil oceno. In prišla je doba enajstk. Anglež Ben Moon je s svojimi smerni Agincourt, Maginot Line (obe XI-) in Hubble (XI—/XI) odprl novo razsežnost plezanja. Kot prvo je popolnoma šokiral francoske plezalce s tem, da je prvi dve smeri prepla-zal njim pred nosom. Francosko čast je odšel reševat Patrick Edlinger in ponovil Maginot Line. Tudi drugi vodilni Anglež, Jerry Moffat, ima enajstko že v žepu. V Walesu je preplezal Liquid Amber (8c). Španec Patxl Arocena ima enajstko v Huesci (El Sicario, Sc), omeniti pa moram tudi Gerharda Horhagerja, ki je to stopnjo zmogel kot drugi. Že pred nekaj leti je v avstrijskem Kufsteinu splezal Wagnis Orange, ki enako kot prejšnje smeri zasluži oceno XI-. Trenutno je torej najtežja smer na svetu Moono-va Hubble (XI-/XI) v Peak District Ravens Tor. Marsikateri smeri bo ocena še znižana, redke bodo ostale kot razvojni pečat športnega plezanja. A čas teče naprej. Kot v vsakem športu tudi v športnem plezanju ni meja. IŽČEMO VSE ŽIGE S STREHE SLOVENIJE_ PLANINSKI ŽIGI Z VRHA TRIGLAVA STANISLAV Čl ČER O V Aljažev stolp pravzaprav ni osamljena gmota železja, pločevine in pletenih vrvi na vrhu Triglava; tako kot gora, na kateri stoji, je tudi stolp postal simbol. Ko pomislimo na Triglav, iz naše podzavesti privre tudi spomin na stolp, Jakoba Aljaža, morda tudi na leto 1895. Tedaj je Aljaž po svoji zamisli na vrhu Triglava postavil stolp, ki tam stoji Še danes. Aljažev stolp pa planinci nosimo s seboj tudi drugače. Skoraj ga ni, ki v svoji planinski izkaznici ne bi imel odtisa žiga Aljaževega stolpa ali pa kakšnega drugega žiga, ki je bil krajši ali daljši čas v uporabi na višini 2864 metrov. Nekateri obiskovalci naših gora odtisnejo žige tudi na posebne kartončke ali celo dnevnike, tako da obstaja dovolj gradiva za preučevanje žigov z vrha Triglava. Pravzaprav imajo še najmanj dokumentarnega gradiva tisti, ki so oziroma še upravljajo s stolpom. Leta 1995 bo Aljažev stolp praznoval 100-letni-co. Prav je, da ob tej priložnosti obudimo 316 spomin na žige, ki so bili doslej v uporabi na Aljažov stolp vrh Triglava 2865® RL^HŽEV stolp vrh Triglava 2866 m ¿gSJk ALJAŽEV l^^ff stolp vrh Triglava Jgg, 286 5 m. PLANINSKI VESTNI K vrhu Triglava ali pa malo nižje, vendar po svoji vsebini spadajo v našo temo. Navsezadnje tudi planinski žigi kažejo na našo bogato planinsko dediščino, odtisnjeni na razglednici s planinskim motivom, polni podpisov in pozdravov pa v nas budijo lepe spomine. Katerega leta je bil v uporabi prvi žig z imenom Aljaževega stolpa, mi ni znano. Najstarejšega sem našel na razglednici iz teta 1900; v slovenskem jeziku na njem piše »Aljažov stolp vrh Triglava, 2865 m«. Prav tako je težko ugotoviti, kdo so bili avtorji žigov s Triglava, saj. kot sem že omenil, ustrezne dokumentacije ni, planinskih žigov pa ni bilo potrebno registrirati. Največ žigov sem našel na razglednicah, predvsem redkejše pa v planinski zapuščini Josipa Westra in bogati dokumentaciji Mlnke Mall-Štamplljke. Pri iskanju žigov so mi pomagali Aleksander Čičerov, Marko Korenčan in Dalibor Stoviček. Seznam žigov je dolg, vendar nedokončan, Reproducirani so le posamezni tipi žigov, z izjemo priložnostnih poštnih, ki so bili Že omenjeni v Planinskem vestniku. Veseli bomo vsake dopolnitve s strani bralcev. ALJM STOLP vrh TRIGLAVA £¡863 m — Sitar & Svete* Ljubljana TRIGLAV f» 2863 m T TRIGLAV Aljažev stolp NA TRIGLAVU — 2363 m.- ALJAŽEV * STOLP VRHTRIGLAVA 2863M VRH TRIGLAVA 317 PLANINSKI VESTNI K Leto Datum ŽIGI S TRIGLAVA Tip Izvor 1900 21.8.1900 vrstni (2;45 x 12mm) Korenčan,razglednica 1905 7 vrstni (2;47 x 13mm) Korenčan, razglednica 1913 25.7.1913 kvadrat (35 x 24 mm) Wester, kartonček 1921 13,8.1921 elipsa (29 x 19 mm) Wester, kartonček 1924 17.7.1924 kvadrat (48 x 19 mm) Wester, kartonček 26.8.1924 kvadrat (39 x 17 mm) Wester, kartonček 2.7.1924 stolp (19 x 30 mm) Wester, kartonček 1925 29.7.1925 kvadrat (39x22 mm) Wester, kartonček 16.8.1925 kvadrat (24,5 x 19 mm) Wester, kartonček 1929 21.7.1929 stolp (13 x 30 mm) Wester, kartonček 1929 elipsa Wester, kartonček 1930 16.8.1930 vrstni (2;26x 8mm) Wester, kartonček 1.9.1930 stolp {15 x 29 mm) Mali, dnevnik 1931 21,7.1931 stolp (26,5 x 28,5 mm) Wester, kartonček 24.7.1931 stolp (26,5 x 28,5 mm) Wester, kartonček 1932 16.8.1932 stolp (16x29 mm) Wester, kartonček 13.9.1932 stolp Wester, kartonček 1933 29.7.1933 stolp (15 x 29 mm) Wester, kartonček 1934 stolp {16 x 29 mm) Wester, kartonček 13.7.1934 stolp (17 x 29,5 mm) Wester, kartonček 22.8,1934 stolp (16x29 mm) Wester, kartonček 25.8.1934 stolp (16 x 29 mm) Wester, kartonček 1935 21.8. 1935 stolp {16 x 28 mm) Wester, kartonček 1936 3.8.1936 stolp {16,5 x 30 mm) Wester, kartonček 1937 4.9.1937 stolp {16 x 29 mm) Wester, kartonček 6.9.1937 stolp (16 x 29 mm) Wester, kartonček 1938 18.9.1938 stolp {17x30 mm) Wester, kartonček 27.9.1938 stolp (18 x30mm) Mali, dnevnik 1939 8.8.1939 stolp (17* 30 mm) Wester, kartonček 28.8.1939 stolp (17 x 30 mm) Wester, kartonček 1946 10.8.1946 stolp (16x30 mm) Mali, dnevnik 14.9.1946 stolp (16 x 30 mm) Mali, dnevnik 10.8.1946 Triglav v svobodi (34) Mali, dnevnik 1947 7.8.1947 Stolp (S&S;17 x 34 mm) Mali, dnevnik 1.9.1947 stotp (16 x 29 mm) Mali, dnevnik 1948 31.8.1948 stolp (16x28 mm) Mali, dnevnik 1949 9.7.1949 stotp (16x30 mm) Korenčan, razglednica 8.8.1949 stolp Wester, kartonček 3.9.1949 stolp (17 x29mm) Mali, dnevnik 1950 26.7.1950 stolp (17 x 31 mm) Mali, dnevnik 17.8.1950 stolp Wester, kartonček 1951 4.8.1951 stolp (16 x 29 mm) Mali, dnevnik 24.8.1951 stolp {31 x 33 mm) Mali, dnevnik 1952 6.8.1952 stolp (16 x 29 mm) Mali. dnevnik 1953 11.8.1953 stolp {29 x 32 mm) Wester, kartonček 10.8.1953 60 let Lj. Mat. (39 x 40) Mali. dnevnik 1955 23.8.1955 stolp {30 x 34 mm) Mali, dnevnik 1956 6.9.1956 stolp (30 x 34 mm) Mali, dnevnik 1958 25,8.1958 180 let vzpona (36x20) Slov I ček, razglednica 30.8.1958 stolpek {18 x 22 mm) Sašo, razglednica 1959 4.8.1959 stolpek (18 x 22 mm) Mali, dnevnik 1960 29.7.1960 mali krog (25 k 22) Korenčan, razglednica 1962 28.8.1962 sr. krog {33 x 28 mm) Sašo, dnevnik 1965 20.6.1965 jubil. krog (18 x 34 mm) Mali, dnevnik 1966 28.7.1966 krog (26 x 21 mm) ? 15.9.1966 krog (26 x21 mm) ? 1967 14.8.1967 krog (26 x 21 mm) ? 1968 29.6.1968 krog (27 x 21,5 mm) Sašo, dnevnik 18.6.1968 krog (29 x 23 mm) Sašo, dnevnik 1969 10 9.1969 krog (27 x 22 mm) Sašo, dnevnik ? Prvič na Triglav (26 x 22 mm) Stovlček, razglednica 1970 24.8.1970 krog (26,5 x 21 mm) ? 31.8.1970 jub, stolp (27 x 34 mm) Mali, dnevnik 1971 27, 7.1971 jub, stolp (27 x 34 mm) Sašo. dnevnik 24 7.1971 krog (27 x 22 mm) Sašo, dnevnik PLANINSKI VESTNI K 1973 13.9.1973 vel. krog (40 x 32 mm) 1974 8.9.1974 vel. krog (40 x 32mm) 1975 13.9.1975 jub. stolp (27 x34mm) 13.9.1975 trikot. (27mm) 1976 9.9.1976 krog (27 x 22 mm) 1977 4.9.1977 krogec (19 mm) 1978 ? krog (28x23 mm) ? 200-let, vzpona (26 mm) ? hexagon(21 x 25 mm) 1979 15.7.1979 elipsa (40 x 22 mm) 15.7.1979 trikotnik (27 mm) 1989 16.9.1989 trikotnik (24 mm) 16.9.1989 mali krog (20,5x24 mm) Sašo, dnevnik Sašo, dnevnik Sašo, dnevnik Sašo, dnevnik Sašo, dnevnik Sašo, razglednica f Stane, razglednica Sašo, razglednica Sašo, dnevnik Sašo, dnevnik Tadeja, razglednica Tadeja, razglednica ZAPISKI IZ HOTELA OFOUI - 2 PRVI NA PATAGONSKEM ORJAKU TONČEK PANGERC Šestkrat je San Valentin, najvišja gora južnoameriške Patagonije, zavrnit alpiniste, sedmič se je moral vdati: 18. decembra 1952 so na njegovem vrhu prvič stali ljudje - in med njimi tudi Slovenca Dinko Bertoncelj in Tonček Pangerc iz argentinskega mesta Bar Hoče. V prejšnji številki Planinskega vestnika smo začeli objavljati zapiske slednjega o tem podvigu, ki jih danes nadaljujemo in končujemo. (Op. ur.) 17. XII. 1952 me je prebudilo govorjenje. Doktor me je pozdravil v slovenščini: »Dobro jutro!« Smeh mu je igral na ustih in vsi smo bili razigrane volje. Lepo jutro je obetalo še lepši dan. Vstala sta tudi Dinko in Carlos: zadnji se je pomiril in nas ni več strašil z daljavami, ne zatrjeval, da za vse ni prostora, ne zadosti Ledene In zasnežene patagonske šl rjave, prek katerih se je treba prebiti na vrh hrane. Vdal se je v usodo. Za vse druge je bilo življenje nasmeh. Danes, če Bog smo pod vrhom in jutri bo dan zmage. Nismo se dolgo mudili: zapeli smo smuči, oprtali nahrbtnike in že so smuči mirno drsele po snegu v beii ravnini. Kje je laborišče? Sonce še ni preveč pripekalo: pet ur bomo potrebovali do taborišča 4. Zdaj smo na poti šele dve uri, čez pol ure bomo dosegli one le griče, kjer so skale In tam zadaj nekje je šotor. Vendar ni minilo niti pol ure, ko smo že bili na gričku in nemalo sem se začudil, ko smo se znašli v taborišču 4. Meiling nas je z veseljem sprejel in nam ponudil čaj. Čez dobro uro smo se spet spustili na drugi strani grička v daljavo. Treba je bilo pritisniti, kajti nameravali smo počivati, ko bo vročina najhujša. Razdalje med nami so se večale. Tu in tam sta se dva srečala, se prehitela in čas je tekel ob smukanju smuči. Vsak je bil sam, čisto sam in vendar povezan v sedmerico z nevidno vezjo ideje, načrta. Vem, da smo vsi 319