GLAS SVOBODE BI jO V BIN S 1CI TEDNIK Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. ~ "v GLAS SVOBODE BLOVENIO WEK1CLY P»iw Ti T» !»■■— O* "OD BOJA DO ZMAGE"I <%> ± "KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štov. 41. 1 Chicago, 111. 12. oktobra 190«. Leto V. Rešitelji amerikanskili Slovencev. V starem testamentu delali so sj farizej: in pismouki za najbolj pobožne in učene ljudi, dasi dandanes vemo, da je bilo to lc licemer-stvo in baharija. Vsledtega imenujemo one, ki se kažejo drugačne, kakor so v resnici, — "farizeje", in one, ki hočejo več vedeti nego vsi drugi skupaj, — pa ošabne po-hloglaveže. V novem testamentu igra vlogo farizejev in pismoukov dični naš Jože Zavrtnik in njegova slavna družba okrog "Prolctarca \ Lisičja premetenost se temu člo veku nikakor ne more odrekati! Par bobnečih fraz o socijalizmu, ki jih je tu na tam pobral, meče -> katerej se cedi med in mleko! Tj ljudje, ki,se imenujejo "anarhiste"', ali "radikalne socjali-ste", strašno rogovilijo in l^rab Ijajo vsak slučaj v svojo korist. Uprizarjajo gonjo proti posamez nikom, in vsaka nična malenkost jim da za to dovolj povoda; kdor se njihovi komandi r.c mara slepo pokoravat , obsipljejo ga s "sleparji, goljufi, lopovi" in drugimi priimki. V svojem strankarskem boju ne poznajo nobenih mej; v dosego svojih namenov se poslužujejo naj podle; šili lažij in blatijo ljud:, podtikajoč jim stvari, katerih ne morejo dokazati! Vzemimo slučaj Slonic. Koliko upitjat Tre iskava pa bo tlognala, kaj se je zakrivilo, in dotlej je početje, ki ga uganjajo "radikale;" sedaj, nepošteno ki razbojniško. Pošte*, jak od nog do glave jej samo Za vrtu k. Kdor ne verjame, naj se informira v Trstu 1 Vsi drugi so pa sleparji! Tudi izobražen je le on i-ti sicer v najvišji meri, — vsi drugi so zabite števe! Da se "rad kalni, pravi socijali-sti"', — katerim ni ca osebe, temveč le za Čisto resnico, — ne more jo lagati, dokazuje Zavrtnikov po braitim, Fred. Peče, ki je g. Klo bučarju očital s'eparijo; ko je prišel čas, da se obrekovanja dokažejo tudi pred sodiščem, ga je pa veter odnesel čez hribe in doline! Kakor se sedaj sliši, je bil Peče tudi v drugih ozirih vreden kum-pan Zavrtnikov. G. Zavrtnik, kot urednik "Prolctarca" je potem, ko bi se imel slučaj Peče obravnavat, že pred tretjim sod ščem, — b i toli velikodušen, da je "javno kon statiral", da se je g. Klobučarju delala krivica namenoma! Ni maral b ti protidelavski in protisocija-listčenl! Le škoda, da se lega ni spomni! že jnjprej, ampak šele v instanci! In za to nesebično*plemenitost, da je Zavrtnik "javno kon-statiral' (ko se je zba! zaslužene kazni!), mit dela g. Klobučar sedaj globoke poklonet Bratci, le združite se! — Kako nas imajo radi in kako smo jim k srcu pr rastli, dokazuj? dejstvo, da smo jim vedno na mislili in da se v vsaki svoji številk' zaletavajo v nas kakor stekli psi Vse nj h lajanje pa kaže le, da so se lagali, ko so tolikokrat slovesna izjavljali, "da smatrajo tako bojno taktiko nenačelno nepravično in n en ravno in vsledtega da bodo v bodočnosti take subjektivne ituiivi dije prezirali at all." — čemu toliko hrupa, če nas prezirate? Čemu se proti svoji izjavi poslužujete te bojne taktike še vedno, če Vam je nenačelna in nepoštena? Vkljub svoji "učenosti" ste jako otročji! To Vaše početje kaže, da ste ten dencijozni, da Vam ni za stvar, nego za osebe, in da Vas v Vašem boju vodijo gotovi, "nesebični" nagibi. Vaše laž so se Vam že več-krait dokazale. In ljudje, ki jim je le za "pravico in resnico", ljudje, ki hočejo biti nepristranski, — se ne sramujejo! Našim Čitateljem je dobro znano, da nismo mi tisti, ki so ta boj izzvali. S hudobnim namenom pri čel ga je Zavrtnik ;n njegova družba. Čemu, to je, mislimo, tudi že znano. 1 >a delajo gospodje jako previdno in preudarno, to sc jim mora priznati. Kako so b H v začetku št skromni in so deloma še zdaj; kako raf ntrano, z navdezno "požrtvovalnostjo za socijalno stvar" s;> lovili naročnike in prejema'i "doneske listu v podporo"; s kako radikalnostjo se borijo proti namišljenim sovražnikom socjalfcma; delajo celo vse "brezplačno '; vedno (Nadaljevanje na 5. strani.) Vti/no! Kdor še ni pri nobenem društvu, ali kdor želi biti član več društev. — ima v nedeljo dne 14. oktobra t. i. priliko pristopiti k Slovenski Narodni Podporni Jelnoti. T i | dan sc vrši ob 2. popoludne ustanovni sestanek pri g. Ivanu lJrus niku, 10 Oak Str., Collinswood. Rojaki, ne zamudite časa in udeležite se polnoštevilno tega zborovanja, na katerem se bodemo o vsem potrebnem pogovorili, da si ustanovimo novo društvo. Sklicatelji. Franc Poginjen. iz Verduna h-tv. 11 pri Tpplicah tia Dolenjskem se pozivlje, da naznani svo i materi svojo adrrso ke: bi bi! sicer oškodovan, če tega vkratkem ne stori. ROJAKI, NAROČUJTE £1 *t las avoeorE." Pozor! V torek dne iG. oktobra t. I. od 8. tire zjutraj do 9. ure zvečer je zadnji dan za registriranje. Ako nisi registriran, ne moreš voliti: razuntega moraš tudi najmanj 30 dn j živeti v pbčini (precinct). Socijal sti v Chicagi, pazite in ne pozabite se registrirati, ker bi sicer ne bili oprav ceni voliti. 0(>oml,a. Pri zadnji javni zahvali podpor nega društva "Delavec"1 in pevskega-zbora "Slovan" v So. Chicago je nehote pozabilo omeniti in zahv.uti društvom "Slovenija" tn "Slav ja ' v Chicag', vsledčesar sc jim sedaj iskreno zahvaljujemo za njih mr.ogobrojno udeležbo, ter za-jedno prosimo, da nam to neljub-, pomoto opnoste. Odb«r. Itazgled po syotu. RUSIJA. — Vsled dolgotrajne rusko-japonske vojne, ki je požrla po nepo trebnem in 'le radi trme nekaterih ljudi j toliko milijonov, poleg ne številnih človeških žrtev; nadalje vsled večnih r.olrajnih nem rov,-ki vesoljno državo silovito pretresajo v njenih temeljih, in vsled nesmiselnega gospodarstva — prišla je Rusija« v silne denarne stiske. Državne blagajne so prazne, kredita pa nikjer več. K temu še pr de, d:» zahtevajo Japonci $12.500,000 več za oskrbovanje vojnih jetnikov, nego se je prvotno pričakovalo. V s? to bo 'nekdaj taiko ponosno Rusijo pritiralo do j>opo!uega finančnega poloma. — Dosedajni dogodki so na carja tako uplivali, da je nevarno obolel. Kskor zstrjujej0 razni 1 sti, postal je tudi skrajno nezaupen proti vsakemu in ne ve več.na koga sc mu je zanašati. Ne more niti spati niti. jesti; uporabljati mora uspavalni sredstva, in večkrat se predloženih mu jed 1 a je le za "čast"; da jo pa ta čast stane mnogo denarja m škodo davkoplačevalcev, to .je nič ne briga! NEMČIJA. Iz Nemčije dohajajo poročita o nemirnem in nič dobrega pomenja-jočetn gibanju rudarjev v renskih pokrajinah. Nezadovoljnost rad prenizkih plač se h'tro razširja, in prizadeti krogi ><> si že v velikih skrbeh. Pričakuje se splošna stavka med tamošuj mi rudarji. Zborovanja se vršijo pogotoma in zahteva se 15Vi zboljšanje plač, kar gotovo ni pretirano. ITALIJA. Italijanski jmtičnj minister raz^ poslal je na vsa državna pravdni-štva tajno okrožnico, ki j h opozarja na dotčne italijanske nostarve, katere jezuitom zabranjujejo, naseliti se v državi. Minister izjavlja, da se je mnogo jezuitov, ki so bii izgnani iz Francoskega, naselilo v Italji. Doslej so se proti jezu itske. postave jako zanikerrto uporabljale, če mur mora biti konec. — Jili pač dobro poznajo! TURČIJA. Predolgo obotavljanje turšk-h komisarjev, da podpišejo poročilo o bolgarsko-turškem mejnem sporu, napotilo je Hulgarijo. da je iz ročila "Visoki porti' ultimatums \ katerem izjavlja, da zasedejo bolgarske čete sporni svet takoj, kakor hitro to poroci'o n do 14. oktobra« podpisano. Preiskave komi sije so b>'e končane že pred tremi tedni, a vendar turški kom sarji še vedno čakajo. Radi tega mejnega spora prišlo je že do več spopadov med turškimi in bu^arsJcimi vojaki. .FRANCOSKO. Klerikalci iz pokrajine Bretagne odgovorili so na izjavo mmistra za notrajne stvari Clemenceau, ki hoče zakon o ločitvi cerkve od države na vsak način izvesti, — z grožnjo, da se bodo pri vsakem takem poizkusu s silo uprli in povzročili krva. vo revolucijo, kakoršna se je vrši-la pred 100 leti. Duhovniki pač zinajo povsod svoje podrepnike nalilijskati do naj-blaznejšega verskega fanat zma. Ameriško vesti. KUBA. — Revolucija na Kubi vstopila je v drugo dobo, v dobo razorože-vanja. Združenim državam posrečilo se je to mirnim potom do.-eči. Ustaške čete prostovoljno odlagajo orožje, kdor pa tega neče, pa se ga pris:!i, kar pa je le redkokedaj potreb .0. Provizorični guverner Taft je pred svojim odhodom dne 13. t. m. razglas 1 splošno pomilolče-nje. — Rumena mrzlica še vedno duhove razburja. Vzrok tej bolezni se pripisuje vojni. — Nove volitve so bile prvotno določene na mesec januar prihod njega leta, vrŠ le pa se bodo najbr/ šele meseca junija. — Med raznimi elementi na Kubi se vedno glasneje sliš jo glasovi, da se republika- priklopi Združenim državam. Tudi bivši predsednik Palma je natihoma vedno na to deloval. — Vkrca van je ameriškega vo-jaštvai na Kubo se nadaljuje. Hočejo biti pripravljeni na vsako even-tualiteto! Roosevelt govori.,, Povodom blagoslavljanja novega kapitola v 1 larrisburgu, "Pa., spustil je tudi naš Roosevelt nekaj pšic proti socijalizmu, naglašujoČ potrebo regulacije razn h korpora-cij, s čemur se bo baje dežela re-ši-la sociijalizma. V tem oziru pa ti i nič novega povedal. Tudi o amer -k.inski civilizaciji je govoril. Pro-rokoval ji je. lepo bodočnost, a ista se bo mogla povoljno razviti le tedaj, ako se odpravijo dosedajne kričeče razttiere, ki jih je ustvarila plutokraciija, 11 postavijo meje iz-koriseevrxiju; krvavo je bičal brezmejni egoizem kapitala, kateremu je neposedujoč stan izročen na milost in nemilost, ter obsoja! njegovo korupcijo; v.-e to je treba za-kon'tim potom odpraviti n ublažiti napete a: I noša je med kapitalizmom i:i nem.'iicem; vsak naij ima pravico obstanka, naj bo logatin ali revež. V dosego tega igra važno vlogo tudi šola ; napredujoča splošna izobrazba vzgajat mora pravične značaj ne in vestne može, ki bodo zail čevrrli vsako izkoršščevanjr, pohlepnost po bogastvu, terorizem in korupcijo, čislali pa pravičnost proti vsem, in dal vsakemu kar mu gre- Lepe besede! — da bi se le tudi uresničile. Le žal, da ne moremo biti preprČar« o odkritosrčnosti Rooscveltovih lepih besed. Starostno ca'vroxwije. Konvent poštnih uradn kov na železnicah je prejšni teden zboroval v prostozidarskem templju v Chicagi in raznotrival zlasti upra-š»n'ie o oskrbovanju za slučaj sta rosti. Storil sc je sklep, v!qžiti prošnjo na kongres, da izda tozadevni zakon. Fond naj b se ustanovil n.i ta način, da sc vsakemu uradniku odtegne od njegove mesečne plač? in tudi denarne kazni naj bi fe stekale v ta fond. Po preteku 25-letne jlnžbene dob? lahko bi dobival vsak uradnik letne penzije od $240 do $360. Nai'al izseljencev na Kalifornijo. Kalifornija je sedaj obljubljena dežela naseljencev. N kdar še ni bil tak pritisk na to deželo, kakor je v sedaj'tiem č.isu. Železniška družba Southern Pacifik naznanja, da prevaža [jo svojih progah iz raznih krajev vzhoda vsak dan več ko 600 oseb, ki se hočejo naseliti v Kaliforniji. Tudi druge železniške družbe poročajo skoro isto. Docdevni morilec Stetutcnbcrga. V Camanea, Mexiko, aretirali so nekega Simpkins, člana- zapadne rudarske zveze, ker je na sumu, da se je udeleži'! umora b všega guvernerja Steitnenberga v Idaho, Ako sc dožene identiteta, ga bodo tam-kajšne oblasti izročile Združenim državam. SUrt'kokazi iz C hi cage. Povodorp stavke uslužbencev pouličnih železnic v Des Moines.. Ia. so po preteku 24 ur, ko so se žc- lezničarj' organizirali, prišli iz Ch cage profesionalni stavkokazi in -Tire vzel i njih posle. V skupni seji, katere so se ude• leži 1 i znslopniki orga: izirauilh železničarjev ' in zartopniki dri!/' e, ;o prvi stavili na družbo ul-t'mat ti m glede povišanja plače in skrajšanja delavnega č.ua. Lokalne novice. Čitalnica v Chicagi. Naša čitalnica — prva slovenska čitalnica v Ameriki — imela je zad-. njo nedeljo dne 7. t. m. o!) 2. po-poliutne svojo jako dobro obiskano redno mesečno sejo. Trajala je do 6. ure večer. Storilo se je mnogo važnih sklepov v povzdigo č tablice; sklenilo sc jc nabaviti vte slovenske časopise, kar jili še nimamo, tudi one iz stare domovine, čita!ni>ko knjižnico bo ured'1 v to svrlio za stalno izvoljen arhivar g. Blisch, ki bo poleg oskrbovanja knjižnice gledal tudi na to, da bodo redno dohajali časopisi, in da se n* bo kaj porazgub lo. Društvene knjige dale se bodo vezali. Za razno vrstno čt i vo bo torej izdatno preskrbljeno. Vsak bo našel ka.j, kar ga bo zanimalo, najsi bo že zabavno ali poučno. Od časa do časa pri. rejali se bodo tudi zabavni večeri ali domače veselice, kar je z ozi-rom na b! žajoče se dolge zimske večere hvalevredna misel. Take prireditve bodo čitalnici gotovo pridobile vedno več novih članov. 2e pri tej seji jili je mnogo pr'stopilo. V tem pogledu nadejamo se najboljših uspehov. Ne bodimo zaspanci, predramimo se in začn mo se vendar enkrat gibati! Za borih 25c na .mesec, ki jih v gostilni zapravimo v tre; olku in ki se nam jili ne zdi ško la. imamo v č talnic na razpolago vse slovenske časopise ter obi-lico z. bavnih in poučnih knjig, katere si lahko član izposodi in doma bere. Slovenci v Chicagi, ki se s cer tako radi ponašamo s svojo zavednostjo, ne delajmo sramote svojemu glasu; izobrazujmo si duha temeljito in vsestransko; ne zadovoljiljmo se .n ne varajmo samega sebe ie s površno, navidezno oliko, ki se meri nami tako oblastno širi, — in potem se nam ne bo m >g'o opravičeno oe tati, da smo o I preve kulture le oblizatii! Ivan Kaker, tajnik čitalnice. Spominski dan. Dne Q. t. m, bilo je ravno 35 let, ko je ve! kan ski požar Chic: igo uničil. Kake dve leti sem obhajajo spomin na oni žalostni dogc-'efc na p-edvečer oh'ctnice -c ž vči čl-fM^ ledaire požarne hrambe in tako ga ;e obhajalo tudi leto,- v pondeljek večer dne 8. t. m. 39 vcterancev, ki so priredil basket v restavraciji na Fort Dearbarn. ■ ■ • .......• - • * ........ ■ ■ ■ QLAS 0TOBODB Pod novim orlom. Zgodovinska pevcst. Ponatis iz »Slov. Naroda" Četrti dol. v (Konec.) Konradovo opravilo je bilo kmalu končano. Posadka na Gradu j» kapitulirala s pogojem, da lahko z vojaškimi častmi zapusti Grad in da se njeni ranjenci vzemo v bolnico. Avstrijski zapovedniki so bili s tem zadovoljni in določeno je bilo, da se kapitulacija izvrši naslednje jutro. Kopitarja je Konrad u-kazal nesti k Damjanovim, češ, da bodo tam vse storili, kar je mogoče, da mu rešijo življenje. Dne 5. oktobra 1813 je ilirska posadka kapitulirala. Kapitulacija se je izvršila na slovesen način. Avstrijska armada je izkazala Iltrcem pri Sv. Florijanu vojaške časti in z nepopisnim respektom je gledaJa to malo krdelce, ki je pet dni tako junaško vztrajalo na svojem mestu Konrad je dobil dovoljenje, da o-stane v Ljubljani, saj ni bil več pravi vojak in za vojno nesposoben. Vojaštvo je bilo odšlo, ljudje so se razpršili in Konrad, katerega je slovo od zvest h sobojevnikov tn prijateljev silno potrlo, se je odpravit v mesto k Mari. Znano mu je bilo, kako je končala njegova žena, ali Mare od tistega dogodka Š6 ni videl. V Damjanovi hiši je bilo tiho in mirno. V p sarni v pritličju je se dela Mata za veliko trgovsko knjigo, zatopljena v svoje delo, ali bleda in razburjena. Očeta je bila prosila, naj gre poizvedet, kaj da bo s Konradom, in nestrpno je čakala, da se vrne. Vrata so se odprla in Mara je, misleč, da se je vrnil oče, planila pokoncu. Pri vratih je stala visoko rasla b leda dama — baron ca Coj-zova. — Ne zamerite mi —• je rekla baronica s tresočim glasom — da se upam prestopiti Vaš prag. Mnogo zlega sem Vam storila :— odpustite mi — s. Mara je hitro stopila k baronici. Videla je solze v njenih očeh, videla njeno bolest. Ne da b: rekla besedo, ji je položila roko okrog pasu in jo stisnila k sebi ter ji otrla solze. In baronica je naslonila svojo glavo na njeno ramo in krčevito hitela. — Pojdite z mano, baronica, je rekla Mora. Prijela je baronico za roko in jo peljala v prvo nadstropje. Previdno je tam odprla vrata in baronica je zaglcda'u na postelji smrtnobk-dega moža. Težkih korakov se je bližala postelji, a ko je pogledala v temne, globoke oči bolnikove, sc ni mogla več premagovati. Glasne jokaje se je vrgb pred posteljo na kolena. — Andrej — jaz te ljubim! An drej, moj ljubi Andrej t Objela je Kopitarja in vroče in strastno poljubljala njegova usta. — Torej si vendar prišla, je dlh-nil Kopitar in s tresočo roko gladil baronici lase. Tiho je odšla Mara s strežajko in pustila baronico samo pri Kopitarju. V svoji sobi je začela Mara nemirno hoditi gor in dol. Oče sr Še edno ni vrnil. To jo je vznemirjalo, kajti sklepala je iz tega, di oče ni ničesar opravil m da bo moral Konrad s Francozi oditi, a kdo ve, kdaj se potem vrne in če pride snloh. Zdaj jc začula na hodniku glas očetov. — Kje je Mara, je vprašal stari Damjan. Še predno je dekla odgovorila, jc ie Mara planila na hodnik n tam poleg očeta zagledala Konrada. Obstala je, a že je bil Konrad pr' nji. Samo trenotek sta si pogledata v oči. potem sta> se molče objela. Ko sta bila sama v sobi, je Konrad pol t ubil Maro in tiho rekel: — Nevesta moja, i^onovi še enkrat tiste besede, ki si mi jih rekld pred leti, ko sva se peljala od črnuškega mosta. In Mara se je okleni'la Konrada in mu jokaje šepetala na uho: — Tvoja sem, Konrad, v sreči in v nesreči, živa in mrtva, danes in vekomaj. Od zunaj se je zaslišalo obupno klicanje. Prestrašena sta pohitela Konrad m Mara ven in v Kopitarjevo sobo, odkoder se je čulo klica-nje' _ . Baronica jc sedela ob Kopitarjevi postelji. Njegova elava je le žala na njenih prsih. — Andrej — nikar umreti — nikar umreti. — Pomagajte, Andrej umira. Mara in strežnica sta pomagali Kopitarju, kolikor sta mogli. Spra vili stai ga zopet k zavesti. Spoznal je vse, Konradu je dal roko in težko sopeč je šepetal: 4 — Konrad — če bom — mrtev — postavi — na moj grob — kamen — zapisano — naj bo — samo — Andrej Kopitar — Liberie — Egalite — Fraternite. Potem je Andrei Kopitar nagni! glavo in na rokah baronice Cojzove umrl. Zunaj pa je šumelo življenje in avstrijski vojaki so vpili "Vivat Kaiser Franz", ko je z rotovža padel francoski cesarski orel. • • -i • Napoleon je bil 13 dni po odhodu Francozov iz Ljubljane pri Lipskem poražen in Ilirija je b la zopet združena z Avstrijo. Ilirski sen je bil dosanjan. Mnogi ilirski uraidniki so rajši popustili službe, kakor da bi bili služili avstrijski vladi, mnogo meščanov se je izselilo. Po smrti starega Damjana se je trdi Konrad Podobnik s svojo žeruj preselil v Renctke in čez 20 let je dobil tam "hišnega prijatelja", na katerega ni bil ljubosumen. Ta hišni prijatelj je bil maršal Mar-mont, ki je zadnja leta svojega življenja preživel v Benetkah. Grob Andreja Kopitarja je bil vedno o krašen#s cvetkami, kamna na tem grobu p: ni bilo, ker avstrijska policija i i pustila, da bi bilo na njem zapisa" : I licrte — Egalite — Fraternite. Nekaj o pokopališčih. Iz stare domovine. t Rimljani še niso poznali skupnih pokopališč. Bogatejši so imeli grobove ji a svoji zemlji, reveže, sužnje so pokopavali, kjer je b lo. Prvi kristjani so se nekaj Časa tega dr žali. Ko so bili preganjani in dobili mučenike. pokopavali so jih skrivno kje in potem tudi vem ke okolo teh mtJČetiikov. Delali so pod zemljo rove za pokopanje svojih mrtvecev. V teh takozvanih katakombah so tudi opravljali molitve, tam so e skrivali, ako se jih je preganjalo Znano je, da je kat. vera nastala mej reveži, — da je bilo življenje prvih kr stjanov v nekem oziru komunistično, t. j. delili so mej sabo premoženje, uživali ga skupno, ali pridobi vi jali so le še zasebno, kapitalistično. Rimljani so vsa bogastva tedaj-nega sveta zbirali in živeli naj raz košnejše, razuzdano. Največje bogastvo v rOkali malega števila, ka kor sedaj, in skrajna reva v masi. Reveži so se oklenili naukov apostolov, in mej temi komunisti se je rodilo naziranje, da so — vsi kristjani jedna familija. Tako je tudr nastalo naziranje, da pogreb mrtvecev ni privatna stvar, ampak ima biti skrb cele občine, da niprajo vsi občani za to skrbeti, da se dostojno vsak soobčan spravi v grob. Tako so nastala pokopališča za vse. Smrt ne dela razločka mej bogatimi in reveži. Prva taka pokopališča bila so gori imenovane katakombe. Ko so rimski cesarji pripo-znali kat. vero in cerkev ter vzeli kat. duhovnike v vlado, da jim pomagajo krotiti vtadana ljudstvi, nehale so katakombe in na grob'--čih mučenikov in drugod so nastale kat. cerkve. Bogataši so se po. tem pokopaval: v teh cerkvah. Kdor je da! več za cerke . to je. zi duhovenstvo, ta je dobil grob v cerkvi. Cerkve niso imele dosti prostora. Za druge ljudi se je napravilo skupno pokopališče okolo cerkva- Ta pokopališča okolo cerkva so potem služila tudi diugim opra vilom. Tu se je voda blagoslavljala in razna zdravilna zelišča, tukaj s> bile procesije. Ljudje, ki so im;!i sramotilne ali kužne bolezni, so zunaj cerkve, na pokopališču prisostvovali cerkvenim opravilom. Na pokopališč h b li so križevi pi>< ti. Na pokopališčih okolo cerkve so sc pa tudi ljudje radovali, na njih so imeli ljudske veselice, sejmove in tudi sodišča. Začetkoma so bU mn hi odločilni duhovniki. Ti in ^kofi so imeli okolo n"hovih cerkva občna pokopališča. V petem stoletju nastale so pa župnije in tedaj je dobila vsaka župnija svoje pokopališče. Do 18. stoletja b ! je pokop mr tvecev ccrkveno opravilo. Duhov-ty'ki fo radi prevzeli to opravilo, saj se je dobro plačalo in duhovnik je zdrževal svoj tupljiv nad ljudmi tn di stem. O tetn pozneje. Katoliški duhovnik jc iz pokopa naprav! versko ceremonijo, iznašel posebne molitve in blagoslove. Pogrebf so se spajali t verskimi nazori o peklu, nebesih, vicali. Stem nazira-njem pa je bil kat. duhovnik v najožji zvezi, on je učil, kam pride duša po smrti in tako je umljivo, di je tudi pogreb in pokopališče bilo v tesni zvezi s cerkvijo, oz. farov žcm. Ko so v 16. stoletju prot^* stanti nastali, predrugačilo se o tem ni dosti; duhovniki so tudi tu ime.f skrb za pogrebe. Razloček je le t\. da protestanti niso delali toliko upi-tia s pogrebi, jih niso izrabljali kcw kako versko stvar. V mestih se jc pa sčasom m sel utrdila, da ima obe na skrbeti za pokopališča. Me sta so imela svoje bolnišnice, hiralnice, sirotišnice in tako so tudi okopaii-šča ustanovljati, ampak iste mora jo to storiti, ako drugi tega ne sto ri. In seveda duhovenstvo je za :o delo pripravljeno, 'ker njega nič n« stane, ono ima iz tega dohodke in večji1 upi j i v. Tako najdemo v cisHtvanski Av-striji, da so kat. pokopališča na kmetih po večjem cerkvene ustanove in le v večjih mestih občinski. Ako se poda kak spor glede upra ve pokopališč, imajo te spore ko* javnopravnega značaja razsoditi ,polit'čni uradi. Policijo izvršujejo. ,pa na pokopališčih, pri .pogrebih občine. (Dalje pride.) Popravek. V štev. 40 naistala. je na 2. strani pri članku "Nekaj o pokopališčih" vsled stavčeve krivde neljuba pomota. Prva vrsta v zadnji koloni, glaseča sc: "Danes še ima duhovnik na ne-", — spada na vrh predzadnje kolone, tako da se dotičn: odstavek prične: "Danes še ima duhovnik na nevedne ljudi velikanski upliv..." itd., — s čemur je potem tudi zveza med koncem predzadnje kolone z začetkom prihodnje kolone sama ob sebi po pravljena in se glasi tako-le: "Župnik Hladnik v Trebeljnem mu ni hotel dati zvoniti; odrekel tnu je prostor na pokopališču ..." etc. Naš zHNtnpnik, Za državo Michigan smo pooblastili gosp. Ivana Moleka, kot zastopnika za "Glas Svobode". Rojaki, gosp. Molck Vam jc zadostno znan izza zadnjih bojev kot neustrašen in odkritosrčen zagovornik pravice in poštenosti. Ni ga nam treba torej še posebej pripo-ročevati Vaši naklonjenosti, ker smo uverjeni, da ga bodete itak brez pr poročila izdatno podpirali z obilnim naročevanjem. —w w 1»—>—w A-—w A— w w /h- ■w ZNAKE Znnki prelilnjen-'n tovo že dovolj znnni, dn nnni jih ni tuln posebej .omeniti. Kihnnje, knfljjuje. lolnogflo, 1 < Ji n j Iji tu,tliJ « st v prsih so bolezni in napnke, katerepovvnue j:< kvnrj« ri oigiiiii C in« prej se začne kašelj in diugi mudi Učiti Uu j rej in hitie.e ilov« k ozdravi. Ljudje, ki m j u h bi o ia«tli n.lj»i n.ia\ila aojtr kj.tt lj bo žo dimoB vprermiem grobu. Severov Balzam ZA PLJUČA je znan kot najboljše zdravilo zopor kašelj, prehlajenje in vnetje pjjuc. Cena 25« ln ode. tti j i Gluvua stvar pri zdravljenju odrg, ot eklin, izvinjenja in drugih ena- rf'1'kih bolezni je hitrost pi i previjanju rune. Storite hitio ko bte žo bolniku deli na rano cbklndt k nun.tftii v So vero vo Olje s v. Gotharda. Cena 50c. Vsakdo, ki je trpel nu raznih neredih v želodcu jo prav vesel kojo ozdravel po rabljenju Veselje. Severovega Želodčnega grenčcca. Cenn 50c in $1.00 Redkobesednost. to če rabite Trgovska pisma noj bodo krat k«, a človek pa naj le govori in se veseli življenja, zdiavja in sri^oe. To pa najhitrejše 1» najcenejše uUU«. Severov Zivljenski balzam. Cena Inc. Če koža in očesna IhIiiui ) c Btni eli n n 11 i in ^ 11 iw j ip< ];, vo to kože da prebavniorgnni nišo v retlu. Organi, ki dajejo moo iti čistočo vsemu človtbkt 11111 tilisu moin^o biti \ ]un\ini redu, to Be padosele z rabljenj< m Cena 75c in $1.25 Rumenje. e padoseie z ri Severovega Zdravila za obifcti in jetra. L V vseh pvodajalnah. Zdraviliški svet prost. 4 4 W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA •i-. •. • , \ V O LAS SVOBODI! 3 KATOLIŠKO STALIŠČE IN 50C1JAIM, (Nadaljevanje.) Splošno je znano, da je rimska duhovščina zakleta sovražnica javni ljudski šoli, t. j. šoli, ki je prosta cerkvenega upliva. Duhovščina neče, da bi sc ljudstvo izobrazilo v ■svobodn h šolali, kjer se poda>a mladini čista, nepopačena rcsnica kot produkt najnovejše naravoslovi ne vede,, brez vsake verske prime 'i in neozirajoč se se na cerkvene nu-uke. Ker sc pa vsa današnja zn i nost ne str nja s premnogimi kato liškimi dogmami, ki jih duhovniki razširjajo med ljudstvom kot čist? resnico, je torej umevno, da sc bo cerkev taki šoli, ki jc za njo smrtni udarec, vedno ustavljala. Rimska duhovščina hoče tako šolo, ki t stala popolnoma pod njenim up«*-ivoin in kjer se poučuje "katoliška" .znanost, t. j. le take znanstvene resnice, ki ne škodijo naravnost •katoliški veri in ki se dajo sprav" i z njo v nekako soglasje. Temu je pripomniti, da resnica ostane veJ no le resnica, ki se ne da poljubno prikrojiti, drugim naukom na lj'i bo. Vsledtcga duhovščina strupen-) obrekuje svobodno šolo, hoteča i a pred ljudstvom očrniti kot brezve.« sko — kar pa je brezplodno početje; kajti kolesa prodirajoče vede ne ustavi več nobena sila. Resnica mora prej ali slej zmagati. • Pozabiti ne smemo na dejstvo, da mora vsak kapitalist, vsak pa pež-milijonar itd., ravnotako v grob kakor navaden delavec. Vzlic svojim milijonom si ne more kapitalist niti za en dan podaljšati svojega življenja. Koliko molitve in raznih družili pr-prošenj se jc izre ■klo za rajnkega papeža Leona, . vse to mu ni moglo podaljšati živ- j ljenja, čeprav se je bal smrti kot i hudodclnik, ki mu otežujejo vest. velike pregrehe! Vse zaman — o I-merjeni čas mu je potekel, in moral se je umakniti drugemu. Postal je zopet del zemlje, iz katere je izšel. — In glejte: rojen kot vsak delavec, umrl kot vsak delavec, polni >e je vse svoje življenje za udobnosti kratkega časa, ki nui ga ie odmerila narava kot posebne vrste zemeljskemu črvu. Kaj bi bilo pod takimi pogoji u-niestneje. kakor da se vpelje za vse take "črve" tudi enako življenjc 1 Kristus je rekel: "Ljudje smo vsi" •— torej moramo tudi vsi kot ljudic živeti. To sc pravi Boga sleparit ako se kdo povzdiguje nad drugi sebi enako bitje. Tc nejednakosti odpraviti in ur?« diti gospodarske razmere med nami tako, da bodo odgovarjale vsem zahtevam vsakega posameznika — prevzel je kot svojo vzvišeno na logo: socijalizem. Soc jalizem ne krati nikomu« verskega prepričanja; pač pa dc luje na to, da bomo vsi už vali dobrote naše zemlje, ne pa samo peščica postopače v. Sicer se neved ii masi trobi venomer, da jo čaka na onem svetu obilo plačilo za w nadloge tega sveta. Taka zagotovila pa imajo goiove namene, ki si za m slečega Človeka prozorn . A';»J so nebeške sladkosti tako vabljive, zakaj pe j h ne polakomijo sicer vedno tako lakomni pape/.i-miiijo tjarji, bogatini-kardinali in tlriiq. cerkveni "krezi" kakor tudi' na:> posvetn kapitalisti?! Naj odvržt-jo od sebe v.-e razkošno bogastvo h naj ž.v jo če že ne ravno v revščini, pa saj komOdno -— potem šele bomo verjeli njihovim naukom! Dejanja teh lju.lij, njihovo potratno življenje, njih brezvestno izko riščatije priprostega nevednegi ljudstva pa nam vere v nj hove na itke ti kakor ne morcio utrditi. Koliko humbuga tiči v današnji go:po Iars'.i upravi v zvezi z vero. se ne da popl-ati. Na tisoče in tisoče oeenasev se zmoli za vsako kratnega "svetega" očeta — papeža. In kaj je treba naše molitve pa pežu, ki je vendar "svet" in ko* nepo*ret!ni namestnik Doga-sina v najtesnejši zvezi z njim! Pač smeš no moliti 7.1 "svetnike", in to tem bolj. ko so vendar oni sami na^. in posredovalci p1->r se nam vedno za hovniški stan po današnjem vzorj "svet' stan, da so današnji duhovniki "namestniki" božji itd. Tu.Ji razne ničvredne babn ce, ki pasejo lenobo po samostanih, že lioaejo biti "svete"! — No, mi smo o.l-ločno drugega mnenja in se osme-liti^o trditi, da je to najnesramnC'-ši humbug. Ako bi hoteli mi vv Ostali, kar nas ne spada v duliov-ski stan, stopiti v istega takoj ju tri iu pokazati stem svoje najVišj«. "verstvo ", smo prepričani, da bi st duhovščina tej naši nakani uprla » vso silo. Trdila bi morda celo, da smo "brezverci, pagarii" in bogve kaj še vse. Naravno, današnji du hovščini bi ne bilo nič kaj po volji, ko bi hoteli vsi po njenem vzgledu lesti v nebesa, ker potem bi bili sami prisiljeni sukati kramp, ako bi hoteli živeti. Iz povedanega sledi torej jasno da mora taka cerkev že po svoji naravi b ti najbolj goreča zaščitn'"-ca današnjih razmer in kot trgov ska posredovalnica med Bogom in ljudmi zagovarjati interese trgov stva, kapitalizma, in se ne bo ni kdar resno dotaknila obstoječega družabnega reda. Organizacija rimske hierarhije temelji na stanov-skill razlikah, in nikjer ne vidimo tako izrazito večjih razlik v "do-stojanstv h" in bolj slepe pokorščine "nižjih" napram "višjim" kakor ravno v duhovniški kasM. Predrzna hinavščina je torej, ako trdi kak katoliški duhovnik, da ie vnet za socijalzem ali da deluje za odpravo obstoječih krivic, ki jim je iskati vzroka le v današnjei.i gospodarskem sistemu. Z odprav * vseh današnjih krivic bi slaba pre-dla tudi rimskemu popu, — a ta si sam sebi ne 1» nikdar >kodova'l Duhovniki ne bodo n kdar za jed inkost vseh Ijudij, ker stem bi bil mjihov obstanek un cen. Jetlino prav razumljen socijalizem je za tako jednakost. , Milijone in milijone sklada icv-no lj-udstvo skupaj za nekaj nemi-s triih farizejev, — in ti "namestniki božji'' žive v največjem raz k oš j 11 in zapravljajo tuj denar -svojimi priležnicami, — ljudstw pa životari in se zadovoljuje z najslabšim! Take vere ni Kr stus nikdar učil, še nianj pa zapovedal verovati v nauke, kakoršne nam p^ dajajo današnji duhovniki kot 'dušno" hrano in kot "pristne' Kristusove nauke. Krist nam je zu pust 1 nauke, ki bi morali tvoriti danes — ko je znanost že toliko napredovala — popolno enakopravnost vseh Ijudij. A te nauke je cerkev v teku časa popolnoma popačila in nas z n j 'mi zasužnjila. (Dalje pride.) pripro Bogu — k trjuie t Pa še ne aj druzega je, kar ne smemo pustiti iz ipom na, Prepričati se nas hoče namreč, da je du Razredni boj. "Mi smo nasprotniki razrednega boja, kakor stno nasprotniki narodnostnega boja ' — izjavil jc za stopnik katoliške cerkve na nskeni katoliškem shodu, in ta, izjava j« popolnoma v soglasju z zapovedjo o ljubezni Jezusa Nazarenskega k je še na kri/.u svojim sovražni kom odpustil. Toda od tistega časa, ko jc Kristus za svoje sovražnike molil, pa do današnjega dne, leži dolga dobi skoro 2000 let, in ta zgodovina ;e pisana s človeško krvjo, ki so jo večinoma preliii ali vsaj povzro čil ravno isti, k zatrjujejo, da so namestniki Nazarenčana. Kedo je povzroči! krvave križarske vojne, kedo boje proti raznim verskim sektam v srednjem veku, kedo silovita preganjanja Judov, Mavrov, drugovercev ali brezver cov?! Kedo je ustanovil ink viz ci-jo, ono strahovito napravo, katerej je zapadlo na tisoče in tisoče ne-lo'znih človeških žrtev?! In tudi danes še je ves kri-tjan-ski svet poti orožjem, tudi danes še -e urejajo n vzgojujejo kristjan1 proti kristjanom za moritve kot nekako rokodelstvo, tudi danes Še pri liguie cerkev svojim vernikom pokorščino napram trinogom, tudi a' 'ovzdigoval svoj mogočni glas proti vsem takim moritvam, jc cerkev izobčila in proklela. I11 sredi kapitalist ene družbo divjajoči razredni boj kaže nam ista grozodejstva. Navidezno, — iz taktičnih ozi-rov je cerkev sicer proti takim bojem; toda kakor hitro se delavec začne gibati, da se ubrani izsesava-nja, je cerkev vedno na strani izkoriščevalcev, s čemur kaže, da ji je ljubezen do zatirancev le praz na fraza. Ista pomaga netiti ta boj in ne gane niti mazinca, da bi se te kričeče razmere odpravile, po čemur teži delavstvo. Dok!e: se ne odpravijo vse sedaj obstoječe krivice, ne bo konca teniu boju. Treba je odpraviti le vzroke, 111 razburkani valovi se bodo pomirili sami od sebe. Tudi razredno-zavedni delavec je proti razrednemu boju; on ie proti nečloveškemu boju med po. samezniki za vsakdajni kruh, proti boju skupnega delavstva z združenim kapitalizmom. Toda mi vemo, da se bo ta boj končal le z našo popolno zmago, ker se boju jemo za prav eno stvar, za odpra vo krivic, za odpravo izkor ščeva-nja, katerega se poslužuje kapitalizem v svrho svo ega obstanka. I.i ker nam jc ta boj usiljen, je naša dolžnost, da se branimo. Ni hotel poslušati. ' Zaslužni angleški minister Josip Chamberlain je sedaj na smrtni po stclji. Njegovi ZL.uvniki in prijatelji so ga že dolgo nagovarjali, da bi opustil zdravju škodujoči način življenja in se poprijel telesnih vaj; toda on jih ni hotel poslušati. In tako je z nami vsemi: Vsi hočemo uživati slast tega življenja, zanašajoč sc na prejšno zdravje in moč, — in to jc vzrok, da nikdar ne poslušamo pametnih nasvetov, dokler ti i že prepozno. Da ohranimo zdravje, jc potrebno da sc oziramo na svoj život in njega funkcije. Kakor hitro opaž mo najmanj šo nerednost, sosebno zgubo spanja iii slasti do jedil, spremen barve, pokrit jezik in delomržnost, — rabiti moramo takoj Trinerjevo zdravilno grenko vino. katero zabran' nameravani napad na naše zdravje. Ono deluje točno in redno na že lodec, prebavne organe in na po-množevanje krvi in Vam zopet podeli lepo rudečo barvo. Dobiva se v vseli lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Tiinerju, 790 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Kje je Andrej Spolckf — Pred 4 mese.-.i bival je v Utahu, Colo. Vsakdo, komur jc njegovo sedajno b vališče znano, se prosi, da blagovoli to naznaniti spodaj podpisanemu, — al' pa se naj sam oglasi. Anton I.ogar, Ravensdale. Wash.. Box. ^ Zdravniki verujejo vanj. V bolnicah iu svoji zaseb- , ni praksi rabijo iu pri|>o-ročajo zdravniki (2) DU1TO-JSV AjjCHOR PAIOSPEUSR Dr,J.M ThnmiH.ui. HSIS Clinton St.,Brooklyn, N V., piše: .hit mu v svoji praksi z Dr. Itickterjevim Anchor Pain Expellorjom ozdravil bolnike od revinatizina / členkih,pro-tinn, in nevralgije na čudovit način, kur s tem vestno po-triniem. 2~»c in 50o. Pri vseh lekarnarjih F. Ad. Hichter & Co. 125 Pearl »t. New York Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Francoska proga Compngnie Qenerale Transntlantfque GLAVNA PREVOZNA DRUŽHA. Now Ycrk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 ton. La Savole............22.00(1 ton. La Lorraine..........22.000 ton. La Touraine.........15.000 ton. Potniki tretjega razreda dobivnjo bre?ploeno bruno na parnikib družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na H2 Broadway St. New York. MAU1MCE W. K0ZMIN8KI, glavni zaatopnikzn zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosh, agent na 1)478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. ('. Jankovicli, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, III. 1'avl Saric, agont na 21f> 17. cesta, St. Louis, Missonr. Slovenci pozor! Ako potrebujete odojo, klobuke, srajce, kravato ali drugo važno reči za uiožko — za delavnik ali praznik, tedaj so og-laaite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove Ani" ^-------------- pt> —r: -Yisra jtt najnovejši modi in nizki ceni. jt JI Iti J MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizu 18. ulice Chicago, III. O (S® <2s3> SS® (^2) (S® <«) I § § & Dr. M. A. lYcisskopf 885 Ashland k. Telefon Canal 476 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 6.11 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. 1)11. WK1SSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. G F. F. SKALA & C0. :P20322 \V. 18.S t.,prodaja prevoznih listkov ? u (• i i-1 s ^ ČliŠKA, SLOVANSKA BANKA. Mepjuje tuj denar, iztirja gliivniee in preskrbuje vrednostne listine pocelem svetu soBebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestavlja planine in druge pravne I sline. T/terju-jodedšeine. Zatojistvo preluioipk h družb: Bremen Ibimbur^ Koitt-rdiim in lile iz naše cerkve, jo je on (Klopčič) celo branil I In napo.ded ona škofova preiskava! Zavedni calumetski Slovenci jmo pričakovali, da bo vsaj škof nostopal pravično in našo cerkev očistil one nesnage, ki se je drži. -— toda zmotili smo se. Skof Fr. Eis je vse lepo 'potlačil. S ccr pa škof še ni toliko kfiv; eden drugi božji namestnik, kateri je s K'op-čičern zb t v prijateljski obroč^ j', pri škofov ej preisk avi dne 19. sept. igral glavno vlogo, in po njegovih zaslugah je škof dobil v roke vsekaj drugega kakor pa resnično in dobesedno izooved glavne priče. — Kaka sreča nagega "fathra", da ima tako dobre kolege! Toda "fa-thri'' naj se ne vesele prezgodaj. Vkratkem se zna nekaj zasukati, in Klopčičev "patnar" bo moral kašo, katero je skuhal za druge, — san. požreti! In potem: Ojoj, Mariče! Resnicoljub. Dostaz'ek uredništva: G. Klop-čiču se ne zdi vredno odgovarja*.: na. naše članke, češ da smo — preplitvi I To nam očita v zadnji številki "Glasnika". Seveda tak rino ceros, kakor je Klopč i, ima predebelo kožo, da se ga ne morejo prijeti tudi najjasnejši dokazi. Takega zakrknega grešnika je treba |K>bt\ati s kolom, a še potem bo vse dokazovanje brezuspešno! Dokaži kaj oslu, če moreš! Pueblo, Colo.. 17. septm. Tukajšni Slovenci ustanovili smo si pevsko društvo "Prešeren", in takoj pri ustanovnem zborovanju vpisalo se je dvanajst vrlih mlade ničev. Naj bi jih rojaki, ki ljubijo petje in plemenito zabavo, posnemali ! Sedaj pa še nekaj za smeh in kratek čas! Tukaj mamo nekega katoliškega pritlikavca, ki čuje na ime Janez Roje ali pa bolj podo mače: ta mali Janezek. Ta pijana žaba hodi po slovenskih gostilnah in venomer kvaka: "Cir 1 so rekli, da bo vsak oslepel, kdor bere list 'Glas Svobode!' — Janezek, a!i ne veš, da vsi, ki beremo "G!. Svo bode", smo zdrav il oči, in da prav dobro vidimo! Ti, Cirilov petoli-zec, ga ne Čitas, in zato si s-Iep! Slep boš, dokler boš lazil za Cirilom in si ne naročiš "Glas Svobode". Kakor h tro to storiš, odložil boš lahko svoje naočnike in govorilo se bo lahko s Teboj, ker boš videl, spoznava! in postaneš bolj pameten, kakor si zdaj. Za sedaj je pa boljše, da držiš jezik za zobmi, ker le neumnosti blebečeš. Vidiš, Tvoj gospod Cir 1, pa čila "Glas Svo! < de", zato je bolj pameten kot si Ti! Ne vem sicer, če je naročen nanj. ali vide! sem ga pri njem. Svetujem rojakom, naj ne hodijo v farovž, da ne bodo olsepli. Tudi hudiča se jim je bati. Kajti Ciril je neK< č rekel, da biva pod tisto streho hudič, kamor prihaja "Glas Svobo-'c". Zatorej, rojaki, varujte se f:. >v," ker v njem je hudič! Z bratskim pozdravom na vse čitatelje "Glas Svobode". Čast lec svobode. Stippville. Kans., 27. se;tm. Vojske vsepovsod! Komaj se je končala rusko-japonska, že so se pr čele druge, in na Kubi se nam tudi obeta. A največja vojska p*i traja jx> slovenskih farovžili v Ameriki. Ta vojska se vrši vedno, če ne med župnikom in njegovo kuharico, pa med farani in župnikom! Sedajni boj v Calumetu je zanimiv in značilen za gnjilobo, ki se nahaja po katolišk h farovžili, v nekaterih bolj očito, v drugih bolj naskrivoma. Duhovni rospodje so povsod vla-doželjni, pa naj si bo že na Kranjskem ali v Ameriki, in strokovnja-ški zdražbarj". Povsod, kjer so farani poprej živeli v miru in zado voljnosti, nastal je nemir, sovraštvo in zahrbtnost, kakor hitro se je med miroljubnimi ljudmi vgnje-zdil kak žegnani petelinček. Hvala Bogu, da je nas dosedai še obvaroval pred to kugo v oseb: kakega slovenskega farja kot svojega brezvestnega agenta! Ljudje so tako neumni, da, če kakšen far kaj zakrivi, mu tega ne bodo šteli v zlo, ampak pobožno zavijejo oč , rekoč: "Gospod že vejo, kaj delajo, — saj so žegnani!" Če pa kdo izmed "navadnih ' ljudij zakrivi le najmanjšo stvarco, tedaj pa ravno tisti ljudje upijejo o grozni lumpariji, vsled katere bo vse hud č uzel! — Tudi to je res, "da gospod vejo, kaj delajo ' — na svojo b sago ne bodo pozabili nikoli! Ljudje pa so tega sami krivi, ker se prostovoljno podajajo pod duhovniško strahovlado. Mnogt jt takih, ki bi najraje kar ve.lno čepeli v spovedn c, ki je duhovniku najizbornejše sredstvo, da vzdrž nadvlado nad ljudmi. In ker se duhovniki čutijo gospodarje, so ošabni, Ako bi bil jaz s svetim oljem namazan in smel črno suknjo nositi ter v spovednet sedet', bi takim vsiljivim ljudem računal vsa ko snoved $25. Potem bi se že odvadili. Sicer pa te naše črnosuknarje ne smemo preveč ostro soditi. Saj je večina tak.h, ki so orožnikom v sta. rem kraju pete odnesli! X. Cleveland, O., 2. oktobra. Katoliški Slovenci v tukajšnem mestu sc neprestano gibljejo ter si na vso moč prizadevajo, pokaza se vfcaj na zunaj "vrle" katoličane Kar je "Glas Svobode" pred krat kem v dopisu priobčil o črnem ge neralu in njegovem sebičnem boju zoper nadutega župn ka, je vse do pičice res, in naš Tonče se je čut.i hudo zadetega. Da pa pokažem" vso propalost farškrh kiniovcev (po farovžu je Tonetu najbolj ža!!), povemo, da znajo zaupnost faranov na vse strani zlorabljati. Naš Tone je nekdaj pobiral podpise na prošnji, ki se predloži ško fu, za odstranitev Hribarja. Toda s svojo prošnjo je propadel, in njegovi nameni se niso uresničili. Ton« se rad pobaha, češ: to je armada, ki mi sledi na povelje brez ugovora ! A danes te armade nima več. Izneverili so se mu vsi nekdajni zvesti vojščaki, ko so sprevideli, da ves boj velja le njegovi "katoliški" osvecaželjnosti. Zato si je po magal drugače: — vsede! se je na svojega suhega kljuseta, Vrhniške ga Jožeta, ter z velikim truščem jahal v Ljubljano ter tamkaj hi navsko zatrjeval: "Tu so podpis: faranov, ki žele poleg častitega go spoda' Rev. Hribarja še enega al dva velečastita gospoda duhovna.' — To je torej delo Tonetovo! Tu se vidi, kako nesramen je v vsetr svojem "katoliškem" početju! Njegov namen je tudi tukaj, odstraniti neljubega mu Hribarja in 11a to mesto postaviti drugega. Sicer pa nabrani podpis , stari že nad leto dni, zgube veljavo, ker so se razme re temeljito spremenMe. Ves srečen je bil dični Tone Grdogled pl. Grdoljub, ko je po tolikem času zopet enkrat uži val rajsko veselje in s oriljub Ijenim peharčkom pobiral m lo-dare na Collitnvoodski cerkveni slavnosti! Mi smo mu od src« privoščili to nebeško srečo, da se do sitega naitžije na ptujerrT ognjišču tega, kar mu je na lastnem ognjišču zabranjeno. — "Nova Domovina ' j>i>;i!a je obširno pismo na naslov III. katol-škega shoda v Ljubljani. Točila je krokodilske solze, da ni toliko srečna, da bi se udeležila pomembne-Dalje na 8. strani. ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to !e zato in edino s tem nar .enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj g'edo, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. Ži nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo ž vlje-nje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da hi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje sole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajtc niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje boleč ne in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite sc pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika. Zastrupi jen je krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu n sp!oh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,?—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 1)11. DRILL, NlovoiiNki zdravnik, h katerim ho laliko pogovorite. 703 Penn Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 701 IVtin Aro. Pittsburg, Pa. S i Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvom priporočam tudi moje dvornne zn društven« seje, svatbo, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa zn narodne in ljudske veselice. Cc gostom so v cd no na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. W Potujoči rojaki vedno dobro (los IH -fctfi Priitoročum se vsem v obilen posut. Frank Mladič, o87 S. Centre Ave. Chicago, III. 'd " .....IflV $6.00 SEST DOLARJEV je sedajna vrednost 1 DELNICE PAROIMODNEQA DRUŠTVA American Navigation Company. Kdor želi delnice kupiti šeprej, predno cena istim zoj el poskoči, nuj takoj odpošlje naroči In i liBlek in deiiur na American Navigation Company 108 Greenwich Street, NEW YOU K CITY. Vsaka delnica je popolnoma plačana in ni treba nikakega poznejšega doplačila. Naročilni listek (Incorporated under the law« of the Stnte of Maine) Američani Navigation Company KltANK Z0TTI, President. [Inkorporlrana po državnih zakrinlli z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 uplačaiiili. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gos|>od! S tem se.norw'im nn......delnic družbe 4 Američani Navigation C»' ter Vam znjedjio pošljem znesek!............kot |lncil('/i i m m m t'4 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohok Mladič, (517 S. Centre Ave.. Chicago, 111. Jakob Ti8ol,9002 Strand St. So. Chicago. 111. Martin Skala. Hox 10.">t> Ely, Minn. Josip Matko, Box 481 Clariuge, l'a. -Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa, Nadzorniki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: Osrednji odl>or S. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja so vsa društva, ki imajo vprašanja do pobora, da pravočasno dopoaljejo svoje dopise joduotueniu tajniku. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. lies 1 tel j i amerlkansnih Slovencev. (Nadaljevanje iz I. strani.) obešajo na veliki zvon: "Slov. so-cijalna zveza v Ameriki ni zasebno podjetje" — vse to pa z namenom, da si gospodje utrdijo najprej stališče, da postanejo popularni, da si pridobijo potrebno zaupanje, da jih bo svet smatral za nesebične, kadar pa se bodo čutili dovolj trdnt v sedlu, potem si bodo znali, že sami naprej pomagati; le na noge naj jih dru^i spravijo I Ti ljudje govorijo o vsem: o filozofij , literaturi, morali, karakterju, kulturi itd. — Naj nam vendar te pojme poprej definirajo, ti učeni gospodje; mi tepci tega ne razumemo! — Pojdite se solit s svojimi neslanimi "učen ini teza mi'! Svoje plitvo znanje zakrivajo z visokodonečimi, oguljenimi frazami, ker jim je le za trenotm nč nek, in ker.hočejo javnosti pokazati, kako da so učeni! V ten. oziru je jako značilno to, kar sem pred par dnevi slišal od nekega znanca. Ta znanec je videl g. Pe triča, da pobira iz besednjaka razne latinske besede in reke, iiv ko ga je uprašal, čemu to, mu je Pe-trič odgovoril: "To delamo zato. da bodo ljudje mislili, da smo bog-ve kako kunštni, in da stem pridobimo upliv!" — Komentarja ni treba! NTo. morda jih še pokličejo na bodočo slovensko univerzo v Ljubljano za profesorje! Povsod se štulijo v ospredje, zabavljajo čez druge, da pridejo na krmilo sami,' in s hudobno aroganco kritizirajo vse ti "vneti "resnico- in pravica-Ijubci", — le gnj.lobe v svojem lastnem taboru ne vidijo! Gnothi sauton! — poboljšaj sam sebe poprej in izderi bruno iz lastnega očesa, potem se šeie nad drugimi za-diraj ! "Glas Svobode" je privatno podjetje, res. Toda ali je raditega dražji nego so drugi listi, ki niso zasebna lastnina? Raditega ni nič boljši in nič slabši kakor listi, "ki so lastnina vseh', in tudi naročniki^ niso ne na slabšem ne na boljšem. Cemu potem varate javnost? Kedo more g. Kondi očitati ne pošteno manipulacijo? Ali ne vrsi kot tajnik Jednote vedno svoje dolžnosti vestno? Kazati ga hoče te javnosti le Vi kot sleparja, kar se trudite od vsega početka, in to z blagim namenom, da zasedete Vi sčasoma njegovo mesto. Vsa Vaša strastna gonja proti listu "Gla* Svobode" in g. Kondi torej ni drugega nego črna, kramarska zavist. O tem se vsak lahko prepriča, kdor, je prebral dosedajne številke "Pro-letarca". Kol kolvrat so gospddje v svojem listu že izjavili, da nas bodo odslej pustili pri miru. "češ s takimi ljudmi, — s sleparji, se ne pole-miz ra, a mrak se jih prezira." A žilca jim tega ne dal Umevno, kf-do bo j>otem trosil laži o "sleparjih obrekov3lcih" itd.* V "taktičnih potezah" sta si Zavrtnik in dr. Suiters Č v Ljubljani, — ta veliki t'udski prijatelj, kojega radikalro-rocijalra struna tudi vedno brenči v riajvabljivejših melodijah, in ki je "najponižnejši sh cdinozveličavne svete katoliški Cer-, k ve" — a se mu je vkljub temu dokazalo, da je ožlindran, — ta dva "velika ljudska prijatelja" sta si torej v marsičem podobna kakot krajcar krajcarju, zlasti v "svetem navdušenju", da "rešita ubogi narod sleparjev in drugih škodljiv cev"! Prvotni blesk teh dveh krajcarjev je v teku časa sicer nekoliko že zatemnel, kar pa ni čuda, ko romata čez toliko in toliko "umazanih'' rok — loda navzlic otcmnelc-mu blesku imata za marsikatere otroke še veljavo, — čeravno je to ponarejen denar! Prepričani smo, da bi dr. Suštcr-šič, ako bi zvedel za Zavrtnika in spoznal njegove izredne talente, istega takoj pridobil kot kompanjo-na, da bi mu pomagal v njegovem težavnem poslu pri "nesebičnem osreččvaniju in vzgoji' slovenskega ljudstva. Saj dela bi bilo zanj dovolj. Na Kranjskem imajo nešte-vilno posojilnic in raznih drugih gospodarskih zadrug, ki so vse "na širši podlagi", lastnina vseh, ne pa zasebno podjetje, kakor je n. pr. "Glas Svobode". Tudi bogata "Ljudska posojilnica" ali "Vzajemno podporno društvo", ki si računata najvišje obresti od danih posojili in je zadnje menovano društvo tudi v kazenski preiskavi rad: nesramnega oderuštva, — sta ustanovljeni ita zadružni Dodlagi, v "korist in blagor naroda ', — kakor zatrjujejo katoliški osrečevalci. Istotako razne zadruge po deželi. Kakšno korist pa imajo zadružnik! od tega? To. da morajo plačevat' visoke obresti od posojil, da se j h na razne načine skubi, in da mo rajo globoko v lasten žep posegati pri — brezštevilnih bankerotih! Nasprotni pa Je veliki socijalist in ljudski prijatelj dr. Šušteršič — mimogrede omenjeno tudi načelnik "Ljudske posojilnice" in raznih drugih podjetij "na širši podlagi", — postal v teku časa tak revež, da si kupuje graščine po Kranjskem in Štajerskem. To b bilo za Zavrtnika torej jako hvaležno .oolje za njegovo plodo-nosno delovanje, primerno njegovim talentom! Seve, vse v večji blagor ljudstva, katerega "nesebično Ijubi"l Tukaj v Ameriki pa se. žal, njegovi talenti ne morejo nič kaj posebno razviti, in srcer zato ne, ker smo po njegovem mnenju vsi nerazsodni tepci, kojih duh ne more poleteti v višje sfere, v ka-koršnih se nahaja on, — in raditega nas "suverensko prezira", ob-Ijubiroč nam — pasji bič!!! Upamo, da bodo Zavrtnikova "vzvišena" načela, za katera "mi bizantinci n mamo smisla", ker smo "duševno preomejeni', — polagoma začeli spoznavati tudi naši rojaki. — To so razlogi, vsled katerih sc mi in z nami še mnogo drugih nc moremo ogrevat za rokovnjaško bratoljubjc naš h Zivrtnikov. kojili navidezna modrost in visokodoneče, priučene, tupatam pobrane navadne fraze brez.globočjega umevanja. nam nočejo imponirati. N.'ih voti. učenost utegne imeti kak učinek le na polit čne otročaje. Torej !e bruhajte še nadalje strup, kajti končno bodete vendarle poginili v lastnem blatu. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. Vmka i f clc 1 a je lejib in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše sliko v naravno velikost Tho Reliable Photograph. 391-393 Blue Island Ave. vogal H. Place. • CHICAGO, ILL. establish 1881? imione Canal 287 MOČNO BLAGO. Nnjbrže, da ste videli že kako oznanilo in pi predstavljali, kako po coni se blago dobi. Ali se spominjate, kako Blubo blngoste dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več lani ničesar ne kupim". Večina nas ima »ako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte so srečnim. Mnogokrat vidite ttike predmete rzuamovane in tako lepo popisane, dasevani priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To ie glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glnsth. Nekatere prodajalne t rde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imet i, ker sicer ne bi mogli ekBistirati. Naša trgovina < bt-leji vJe lo do 20 let in todo-kazuje, tla zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in Bi oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, lotuo spo.lnjo obleke i tel. Pridite in oglejte si naše vzorce za inožko obleke. Pozorl Pozor! Slovenci, "Salon" z .MODMHMM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v Bodčkih in Lutidjkah in druge raznovrstne naravne pijače— najlioljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 561 S, Centre Ave. Chicago, III, Slika prodoeuje zlatodamsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje je najboljši ameriški izdelok -Elgin ali Waltham. i AA Te vrste ura stane le JL^.UvF V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison St. Chicago, 111. Zastonj dobite. Veliko Bliko, ako naročite dvanajpt kabinetnih slik, pri fotografu Dobro dolo, zmerno cene. ^HFmwmwwwwmmT!fK ^ MODERNI FOTOGKA- ^ FILM A TELI JE Si B L. Hagendorff. 3 ^ Vogal Reed in Oregan ul. ^ £ V MILWAUKEE, WIS. ^ g- Znižane cene za poroč- ^ ZZ ne slike. ^ fjlUJUJMiUJUiUJttJlUUluiš fy STAKA IN IZKUSKNA Lunard line avUnorljMia 1«U 1840. PREVAŽA LJUDI IN BLAOO ČEZ OCEAN GIBELALTAB. CM, HftEPEL ITD. LEPI, VELIKI IN NOVI PARNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" HI,600 ton. • •PANNONIA" i(),0< 0 Ion. •♦ULTONIA" t«,400 ton. I ■/. New Yorka od plujejo NA 11A V NOS T V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna nav> (lila o cenah in času kedaj paniiki odpluje jo. a* Hitjo agentja! F. G. WHITING, ravnatelj. fi7 Dearborn Str. rHU^oo. P. Sclioeiiliofen Ilrg. Co'h. NnjlKiljše pivo je |So prodaja jxivsoel. Phone Canal 9 Chicago, III. Edward Pauch -gostilničar- 663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. Ako liocete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peel in pohi&tvo pri NAS "GA Jas. Vasiimpaiir, na voglu 18 in Puulinn ul. Chicago, III. MATIJA K lit AR GOSTILNI CA It v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakeni za obisk Tooi dobro in B\e?e pivo. na ravno vino in prstno žganje. Izvrstne smodke, telefon .štev. 777 HUSPOSKA BRATJE. mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše slike rafcUčnib velikosti po najnižjih cenah. 1841 Euclid Are. CLEVELAND, O, Kasparjeva državna banka. 823 Blue Island Ave, Chicago, III. plačuje od vlog 1. jim, pa 110 jun. in od 1. jul. pa do HO dec, po 3 odstotke obresti. • 11 ran i In i predal za $3. na leto. Pošilja se dennr na vso dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se? posojuje na jtoseatva in zavarovalne police. GLAS SVOBODB - KESU II sunt iz jugoslovanskih pokrajin. II Žrtve poklica. Ko se je vozil prestolonaslednik preko Divače »n Pulja v Dalmacijo na manevre, je bila proga gosto zastražena po orožnikih. Tako tudi, ko sc je vračal dvorni vl?k v tem-V ni in viharni r.oči. Lahko bi se v na-prej z gotovostjo prorokovalo, da mora priti do nesreč na progi južne železnice, kjer vozi; toliko vlakov. In res so bili povoženi trije orožniki, eden na progi Divača-Pulj, drugi pri Brezovici,' tretji pri Zidanem mostu. Kako je pri teh nesrečah bilo, podrobnosti niso znane. Le toliko se ve, da je trajala služba 6 ur v jesenskem vlažnem mrazu. Tri mlada življenja so nesrečna zato, da se je eden "varnejše" vozil 1 Avstrija rešena! Ker je sovražil cesarsko pesem, je brambovski nad|x>ročnik Hentz v Sobotki pred svojo smrtjo zahteval, naj ga ne pokopljejo z vojaškimi častmi. Polkovnik, ki je ugodil njegov! zadnji želji, je prišel v preiskavo. ^ Državni zbor se je v svoji prvi seji bavil z neko vojaško afero. Vojaški zdravnik ni hotel nekemu vojaku priznati, da ie res bolan, čeravno je več civilnih zdravo kov izjavilo, da je mož nesposoben za vojaške muke. Zmerjali so ga, da se hI ni. Ko je o tem izvedel poslanec Iiofer, je z zdravniškim spričevalom hotel priti do polkovnika. Ta pa ga niti vsprejef ni hotel, ampak ga pustil čakat ob stranišču n mu po adjutantu sporočil zanikujoč odgovor. Poslanec je spravil stvar v poslansko zbornico in vsi so mu pritrjevali v tem. da je bilo vedenje polkovnika napram poslancu, ki je poki can, da varuje ljudi naiilstev in krivic, surovo. Vsprejel se je soglasno sklep, da sc od vlade zahteva kaznovanje zdravnika iu polkovnika. Proti področen ju mesa. Zveza nižjeavstrijskih mesarjev je pozvala vlado, naj takoj odpre meje za uvoz ž vine iz Srbije, ker domač živinorejci tako dvigajo cene živini, da srednji stanovi ne morejo uživati mesa. Ljubici odgriznil pol ušesa. Simon Sotonica iz Batinjana na Hrvatskem se je nekaj sporekel > svojo ljubico Cvijeto Valentič in ker je b.l nekoliko pijan, ji je odgriznil gornji del levega ušesa. Pred sodiščem je trdil, da je tc storil v ljubezenskem navdušenju. Obsojen je bil na 20 K odškodnine. Poškodovana Cvijeta je priznala, da odgriznjeno uho ni vredno več nego jo K, zato se ni pritožila. A'o kol se je zabodla v lJoču pr; Lučanah kmetica Ama lija Dreisinger. ki je padla s češ-plje. Ker ni blo nikogar doma, visela je prebodera celo uro na ko u, dokler .-»e ni zlomil. Kmalu potem jc nesrečnica umrla. Električni promet na Progi Celo-vec-Gorica. Kakor poročajo, se vršijo predpriprave za zkoriščenje vodnih sil iz Save in Radovnc na Gorenjskem v svrho, da se pride do električnega prometa med Celovcem in Gorico. Sta'a bi taka naprava okoK 15 milijo: ov K. Ta moč bi mogla gnati na dan Co vlakov. 1'olilna reforma. Od?ek za vol lno reformo nadaljuje svoje de'o in jc sklenil med drug m dve zanimivi točki bodočega vodilnega reda: Najprej, da šibo volilo po vsi državi in po vseh občinah n n en in ist dan, da ne bo izid volitev v enem kraju vplival na volitve drugod, in da bo vsaka občina vo!i;čc. 1 Radi ponarejenega denarja prijet. V četrtek, dne 20. t. m. se v Skoc janu pri Mokronogu prijeli kmeta ki je na sejmu pri kupe ji s preš č: izdal štiri ponarejene bankovce po 20 K- Prijela ga je žandarmeriia ter našla okoli 35 komadov ponarejenega denar a pri njem. Kmet je doma z Dobrove pri Žužemberku. Pripeljali so ga uklenjenega v Mo kronog in od tu na njegov dom, kjer so našli še velik kup ponarejen h bankovcev. Kmet trdi, da je našel ves denar v mrvi na podu, kar pa seveda ni verjetno, zlasti ke,-si je pri zagovoru opetovano nasprotoval. Kmet se piše Marhn Germ. Mož je'sedaj vzaporu v Mo kronogu. Preiskava bo dognala, od kod je dobil ta ponarejeni denar. V Trebnjem tudi kroži več ponarejenega dfcnarja. Falzif kati so zelo spretno narejetv, samo na amoretu in na preveč črno natisnjeni številki serije se lahko spozna, da jc bankovec ponarejen. Ponarejen denar izvira bržkone iz 'Amerike in je mogoče, da kroži tudi izven Dolenjske. Železniška nesreča. Med Porečem in mod Krivo vrbo na Koroškem jc dne 17. sept. vlak št. 17 trol z vlakom š 1.18 in sicer s tako silo, da je bilo mnogo vagonov razbitih in je ponesrečilo devet oseb. Trije potniki, med njimi en duhovnik, so bili ubiti, šest oseb je težko ranjenih. Promet se izvršuje na ta način, da presto pajo potniki iz vlaka v vlak. Vzrok nesreči je to, da je vlak št. 17 prezgodaj zapustil Poreč Enketa o ustanovitvi osrednje za družne blagajne se je pr čela dne ig. t. m. na Dunaju pod predsedstvom finančnega ministra Korytowskega, ki je povedal, da se je že pred 15 leti sprožila nt sel o ustanovitvi drž. zadružne banke. Vladni namen je zdaj, da priklopi delovanje novega zavodi na vsem polju zadružništva v posameznih deželah. Nova naprava ne bo izpodrinila obstoječe organizacije, ampak ji bo stopila na čelo. Drava bo financialno nodprala to banko ter de!a!a na ureditev kreditne organ zacije pri zadružništvu. Predvsem se mora urediti osebn' kredit maloobrtnega in kmetskega stanu, s tem pa zlasti v vzhodnih deželah monarh je spodkopati ode-ruštvo v zadružništvu. Pristop k It) blagajni bo popolnoma prostovoljca. Idrijski rudniški erar skopari tam, kjer bi to najmanj smelo bti, pri zdravniški pomoči svojemu delavstvu. V tem ozira so pritožbe na dnevnem redu in ču-jejo sc naravnost nečuvene stvar:-Znano je, da imajo rudniški zdra niki najtežje stališče; če zapišejo delavcu količkaj dražje zdravilo, pa se morajo zagovarjat: pri rudiv-škem ravnateljstvu, ki bi najraje videlo, da bi sc delavstvo zdravilo s pobarvano vodo. Delavstvu sc dalje nočejo izdajati nakaznice za bolnišnico. Neki rudar jc bil pri speoalistu za očesne bolezni, dr. Hocku v Ljubljani, in ta ga je priporočil za vzprejem v bolnišnico, a okrožni zdravnik, ki nadomestujc rudniškega zdravnika, mu v Idriji n: hotel izdat potrebne nakaznice. Ako že rudniško ravnateljstvo nc pozna svoje dolžnosti napram svo jemu delavcu, naj vsaj zdravnik, brez ozira na zgoraj postopajo človekoljubno z bolnim delavstvom NA ZNA NJI: SLOVENCEM. Cenjeni tfosp. Dr. E. C. Collins New York. Jaz Frank Štrajuar sc Vam srčno zahvaljuj* m, za Vaša zdravila, ker moj sinček je ozdravil po Vaših zdravilih, katero smo rabili po Vasem naročilu Zatornj se Vam Žo enkrat lepo zahvnlin ter ostanem Vaš iskreni prijatelj. Frank Št rajna r, Bux UD Loek No 8, Pa NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom po AtnnriLi, da sem pripravljen vsakomur, ki bi bo hotel naseliti tia kmetije, purelovati brezplačno. Pro lajiirn zemljišča od 10 do 50 tolarjev (acer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kedo i/.burn (homestead) l'SO acers. pripravljen sem mu pomagati kakor sem rekel brezplačno. V v-iih to/. 1 levnih informacijih obernite bp zaupno na M P. Pazderic P.O. Box 192 L ari more, N. Dak. Kedo vam zamore pomagati. Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki načini samo mil zdravnik, kateremu so dobro znane vso človeško bolezni, , trpljenja iu slabosti t 1 ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij! Kajti v Vašem zdravju obvjui Vaša prihod nest, kakor tudi Vaše družino, Vaših malih in dragih, za katero bo mučite in duhite. Zatoraj rojaki, ako Vam jo potreba nasvota ali zdravniško pomoči, vedite, da jo naš stari, izkušeui iu po celem nvotu z ti umi in Blavui : Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamoro in kateri garantira, »la Van zagotovo ozdravi od katere koli akutna, kronit-no ali zastarelo bolezni kakor : bolezni na plučnh, prsih, želodcu, črevnh, lodvieah, j«trail, mehurju, kakor tudi vho bolezni v trebušni votlini, boluzni v grlu, nosu, glavi, uervo/nust, živčne bolezni, prehudo utn-panjo in bolezni area, Jtalar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanj«, nepravilno prebavljauje, rovinniizom, gilit,, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, lediih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali pro liv, nečisto in pokvnrjtmo kri, oteklo nogo in telo, vodenico, božjast., slalniHl i pri spolnem oličovanju, polueijo, nasledku ommijo (samoizrabh-ovauja), šumenj« iu tok i/, iiš.h, oglušonjo, vso bolezni na oolexiti mo&k© in ženske. POZOR 1 Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov I Odirovor ! Z.lto ker niso nik »gar ozdravili — potoni j« popolnoma naravno, da ho jim ljudje no zahvaljujejo. Tudonašamo par slik onih bolnikov katere ;enas slavni Dr. E. C. COLLINS, M. L, v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni v pfsili, težkega dihanja in slabosti. Ozdravjen : bolečin v križu in rheumntizmav lokalne nogah, JOŽO PEIiN AK, llui 111. [tii-liiiiupd, U V a. Ozdravljena: težke pr - ne bolezni u reumatizmn v križu m ledjih. TMllKZlJA. KUMOlt, loitj Cuimuorci.'1 Avo., Cllii igo. 111. O zdravljen : "!ieumnLi/»ia in Htiiineuja mehurja. BOŽO DOBRA S, h*« s( no««. N.Y. (»zdravljen: DisrepsIJe in želodčnega k:; tu rja. MILOŠ L A V H NIC, A. V. S. Co. L^ id vilic, Colo. Oiilravllen.v boležnl V prtih telodfnrii« ka-taifa teikciqdlhan|aiii holcirU »rta. MIC"tAl.lNA MOKRANVIČKA, Ozdravljen:prebadanja v rehrlh.l M A K KO TUlJOVir, J i«-nk. K«. »CO, Kani. | »tU Street. PttHHIllO.A.J oz iih bolniko'.. katerih j>" radi pomanj- roj-iui - - iiiO '/. v I: o e »ove ie Hi ! ]' I«, nova1 i deZH i|:,o i olii neto na ii ali m nionii - i oji •• Vaš > bole ♦ er >. - - (.'lfiv "i> zini. VLADIMIR S. JO V.\ NOVIČK, New Albany, lad. Imamo ša na st »lino drugih pismenih zahval i kanja prestora iiemoremo vh.I« naenkrat abjnviti. - Z;: t« kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prošajtn it! . .7 ali ako Vas drugi zdraviM lieo mogli ozdraviti, 1 j i zen v svojem materinem jeziku pišito koliko •«» ht*rr :Mth s r., m:w yoim%,n.y. potom s*n' i•• z mirno dttSo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljonja. hi 1 rili v ta cavod, Je isti odprl v aki C|vliiill; ubnedeljah in i Edina vinama, ki toči najboljše kalifornijska in importirmin vina. Kdor pije naše vino. trdi,da ie ni nikdar v svojem življenju pok us i l boljšo kapljico. Vsi dobro došli! I 'emu pustiš od nevednih zi zdravnikov izdiruti sve'e, zo1m>-iuo- ijoee se jx>|Nilnoma zdravo zoIhj? i'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro iu po najnižji ceni napravi Dr. 15. K. Siinonok Zobozdravnik. 544 l*M E ISLAM) AVE. ( lll< MU), I Mi. Telefon Mtuvan 4:13. Vsem rojakom priporočam svojo fino uiejeno ®=GOSTILNO-- na 257 . 1st Ave,Milwaukee, Wl». Postrežba točna in solidna. Vsak |K)tujooi Slovenec tlobro do- št I. C. HOPBAUER. KHKLA - ti-1 So. Centre Ave. — Edini slovenski krojač v Ohtcagi naznanja slav. ol>. oiii8ivu,(la ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovuitje novih oblek kakor tudi v popravo sturih vse po zmerno nizkih cenah Chicago, III, ■■ NAJEMNIK A VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih Tel. Canal 1406 neopojnib piiac >•'2 HI Fisk St, N a z d a r rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni ==8alooii== Točiva vedno svežo pivo In pris. t ne druge pijač«. Kaznovrstne fine stuotlke na razpolago. Za obilen se pri|ioro6ava bratu Košicok 590 S. Centre k. Chicago. Ill* ; ■ w Y "ST w' - - 0LA8 SVOBODE Preobrat v zdravništvu. _ Vs»k bolnik bodisi od bll*u ali od dnleč, ako so obrne na nov, Tellk, universal medical i institute t New Yorku, zadobl znova avoje zdravje. Vsak dan dospe več sto zahvali Berite, strmite! Gospod profesor I Tem potem sc Vam javno zahvaljujem goRpod profesor, strokovnjak Universal Medieiil Institute v New Yorku, ker steine ozdravili, prane bolezni, kronične bolezni v duSniku, zapiranja, sploSne oslabelosti, kasljn, potenja ponoči, | omauj-kanjo teka, bolezni na maternici, belega toka; ter me j« zdravilo (i zdravnikov, kteri so vsi rekli, da so moram operaciji podvreči. Ali ozdravela aem tekom enega meseca, ter se So enkrat gospod profesor za ozdravljenje zahvaljujem iu Vas toplo pri poročam vsem slovenskim ženam, ktere so bolne, da se obrnejo na Vaš Institut, kjer so jih bode njih bolezni re-Silo. Prostovoljno Vam tudi prilagam svojo sliko s pristavkoin, da jo ponatisnete v listih ali novinuh. Toliko resnici na ljubo. Marija Dragar, 626 Ave. C., Bayonne, N. Y. Spoštovani gospodi Jaz podpisani potrjujem, da sem bolehal vpČ kot leto dnij na vnetju mehurja, ter vnetju s)>olnega ud«, bolečine v hrbtu zaprtje, in občem oslabljenju, ter me je več zdravnikov neuspešno zdravilo, in pri Vas sem dosegel toli zaieljeuo zdravje ko sem pričel rabiti Viiko zdravila klere ste Vi .gospod prole- /J sor Universal Medical Institute tako spretno sestavili, in -* gicer v kratkem času enega meseca, Hadovoljno Vaui pošljem to priznanje, iz hvaležnosti do Vas ko ste mo tako uspešno zdravih; ter Vam obenem stem listomskupuj dovoljujem svojo sliko ponatisniti v časnikih. Pripomnim Se, da lahko prise- v \ / / gam na to, kar sem pisal. lvau Mankoč, 75 14th Ave., Newark, N. Y. Če itanujete v New Yorku pridite osebno in Be Vas bodo preiskalo s = X ŽARKI • S pomočjo teh jo mogoče Vaše truplo pregleduti kakor odprto knjigo, in profesor Vam l>ode dal najtM>ljSa zdravila; noben drug zdravnik nuna tdiko zaupanja v svoje zdravila kot naA profesor v svoja. TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ! Ako stanujete daleč izven New Yorka, ter bi radi vedeli, kakoina je Važa bolezen, tako ml blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali trpite na: trganju, utripanju sreat kake drage bolezni, kožnih bolezni', oči, n-Sesa, v nosu, » urlu ali prsih T Vam fz| adtijo lasje \ Vas boli t želodcu 1 Trpite II na krvavenju (hemoroldah)? Imate slfllljo na spolnih udih? Ali ste morda nezmožnl l Trpite na nerro/.nosti i Ste 11 navdušljivl (navdubn)! Čutite »mlečine v trehuhn aH črevih { Se morda oneifeičate, ali da psdate v omotice? Hndlte II redno napotreho? Callte bolečine v maternici? Ali trpite morda na belem toku ter nsprarllnem mesečnem toku? Zdravila Vam nn iiuiluma '. obratno pošto pošljemo, če se nahajate r kterej koli državi Zjediujenlh dr-žar, Meksikl ali Kanadi. Zdravilom ktero mi pošiljamo, lahko slepo verujete, ker one Vain bodo prejSnje zdravje povrnile, ker so tudi pri drugih bolnikih pomagale. _ , Ni nlkakošna prevara aH goljufija ali ste v bližini ali daleč od Nevr \orku, Be Vas zdravi, ne da bi z.mudili Bvoje delo. Akoote bolni in Vaaniso mogli drugi zdravniki ozdraveti, tako se obrnite še do Universal Medical Institute. Uradne ure so: vsak dan od 10 do 12, in od 2-6p. p. V nedeljah pa od 10do 1 uro popoldan. To je naslov: ^UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE^ 30 West 29th St., NEW YORK, N. Y. K-oosssosaassi ixxi Zanesljivo varnost ......Vam nndi...... INDUSTRIAL SAVINGS BANK 652 Blue Island Ave. s svojimi privatnimi predali za vhignnjein shranjevanje dragoenostij Celoletna najemnina zns$a $3 00, vsako soboto odprto do 8 ure zvečer. Ustanovljena 1890. B000BBBBeBB> VODAK-OVA GOSTILNA 68J Loomls ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno za zabave in dvorano za zborovanja. TELEFON CAN At. 7lUl Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča Tsim slovenskim salonom svoja Izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi Im-portlrana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedrich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. i? Pozor rojaki!!! 7S Potujočim rojakom po Zdr. 'državah. onim v Chicagi in drugim i>o okolici naznanjam, da tooiln v svojem »ovoureje-nim "salooun" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas In-er" in vsiikovrstna vina. Unijske smodke na rnzpohigo. Vsace-niu v zjibavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (|mh»1 table). Solidna postrei-ba »»gotovijena. Za obilen obisk Be vljudno priporoma: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. i ATLAS BREWING CO. " •luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. [ LAQER I MAGNET I GRANAT Kazvaža pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoris gostilno, ne zabi Be oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da znmoremo vslužitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. ^ S3 Pišite po nap odila na SOUTH CHICAGO SAVINGS BAH 278—92nd Street Chicago, III RAZNO. Koliko se porabi kruha na svetu. Statistik Sunborg je izračunai, koliko kruha pojedo posamezni narodi. Do leta 1870. so bili na prvem mestu Francozi, kojih vsak je povprečno pojedel na leto 258 kg kruha. Potem so prišli Danci z 250 kg., Belgijci z 240 kg., Nemci -201 kg., Rusi s 173 kg., Avstrijan-ci s 155 kg. Najmanj kruha je po jedel Portugalec, namreč 102 kg V zadnjem desetletju se je stanje spremenilo ter poje največ kruha Danec, namreč 287 kg, za njim pride Belgijec z 274 kg., Francoz 7 254 kg., Nemec z 230 kg. Eden, ki šivi od svojih raztrganih liač. V Berolinu je že dolgo časa živel kočijaž Karel Kahler, ne da b' kaj delal. Kar je potreboval za svoje življenje, donaŠale so mu njegove raztrgane hlače. Vsak dan je to likim in tolikim ljudem dokazal, da mu je njihov pes raztrgal hlače. In ljudje so bili veseli, da mu mrcina ni zasadila zob tudi v meso, kar b: bila vsekakor dražje, tako pa so plačali Kahlerju le 1 marko 50 pfe-nigov od škod 11 i ne za hlače in mož je bil zadovoljen. Roosevcltoit gospodar. Jolm D. Rockfeller kr tizira vladno zahtevo glede nadzorstva tako-zvanih privatnih industrij in se za vzema za "nacijonalni razvoj". On pravi: "Ako delamo zapreke duhu podjetnosti z drugimi besedami: ic-podjetnosti (z drug ini besedami: ir-ov i ramo razvoj našega naroda. Ni-kdo sc ne lx> maral več trud ti, da kaj doseže, kakor hitro izvrši vlada svojo namero. Mi smo narod, ki je komaj začel živeti, in moramo št-dolgo delati na narodni zgradbi. Otrokom bi se morala v šoli razlagati potrebnost našega razvoja.' Pisemska tajnost na Ruskem. Pri |»štnih ravnateljstvih v Pe-trogradu, Moskvi, Odesi, Varšavi, Uarkovu, Kazanu in Tiflisu so u-stanovili takozvane "črne kabinete". Nastavljen h je namreč 80 uradnikov "cenzorji ' imenovanih, ki imajo nalogo odpiratti sumljiva pisma ter jih čitati. Za odpiranje pisem imajo razne metode. Navac|-no zalepljena pisnia difce nad vodno paro. da lep odpusti. Z voskom zapečatena pisma odpirajo z drob nim rezilom, ki ga poprej razbelijo. Vsak dan se o vsebini sumljivih pisem poroča tajni pol etji in ministrstvu notranjih zadev. Človek in opica. Da dokaže očividno sorodnost med človekom in opico, je privede' ameriški naravoslovec dr. Vernec iz Centralne Afrike pritlikavega zamorca ter ga v zverinjaku v New Vorku razstavil skupno z op co na ogled. Podobnost med pritlikav ceni in opico je bila res velika. Ves dan se je zamorec igral s svojim štirinožnim tovarišem v kletki, skupaj sta se trgala za orehe in piškote ter jih skupno hrustala in požirala tako, da je nepoučen človek mislil, da sta dve opici v kletki. In zamorec se je čutil srečnega v svo ji vlogi, saj je imel dovolj jesti in piti. Toda zadovoljni niso bili črni ameriški državljani, ki so po svojih duhovnikih poslali protest na državno vlado, da se njihove pleme tako ponižuje. Am er ikons ki m ilijonarji so po mnenju nekega angleškega meščansko - demokrat enega lista "brezdušni" lumpje, koji so svoje življenje posvetili jedino kupičenju denarja. Doslovno pravi list: "Ku-pčenjc bogastva po trgovski špekulaciji je neke vrste pregreha, ki je nastala šele v novejši dob . Last niki teh bogastev v Ameriki so največkrat pričeli svoje življenje na nizkih stopnjah in so b li skoro vi; ncomikani. Le malo jih je, ki so porabili en del svojega življenja za lastno vzgojo in izobrazbo. Ostali so nevedni, kakor profesijonaln igralci, in jednako tem. posvetili so vfc svoje ž vljenjc le namenu, pridobivati denar." — List izjavlja na dalje, da so Združene države sicer republika, toda korump rana repu-b'ika. "Tudi mi imamo svoje napa ke. toda nič od tega, kar bi doseza-lo gnile razmere pri amerikanskih volitvah ali očitno korupcijo in podkupljivost izvoljenih ljudskih zastopnikov," Zadnji stavek spominja močno na farizejstvo: "Hvala Bogu, di nisem tak kakor drugi 1" Sploh pa je tudi hinavšČina, da udriha meščanski list po milijonarjih, ne da bi opozoril na to, kako so ti mili* jonl nastali, in bičal one razmere, ki omogočujejo izkoriščevanjt ljudske mase po majhnem številu ljudij, ki so lastniki proizvajalnih sredstev. Zaslepljenost. "Narobe je, umor v mirnih časih kaznovati, umor v vojni pa hva-1 ti in nagraditi", — pravi Gerhart Hauptmann v svoji drami "Vor Sonnen-Aufgang" (Pred solnčnim v shodom). Napačno je krvnika za. ničevati, dočim vojaki z morilninif instrumenti ošabno okrog hodijo. Napačno je Kristovo vero, to vero strponsti, odpustljivosti in ljubezni, imeti kot državno vero, pri tem pa cele narode vzgajati za krvnike in morilce. — Tako daleč je ta bogokletna vzgoja napredovala, da gredo odrasli ljudje kot lagnjeta na morišče. Vedo, kam gredo; vedo, da bodo njih otroci lakoto trpeli. In vendar gredo. Tako zelo so upt-janjeiii po visokodonečih, lažnjivih besedah, v taki meri so prevarani, da menijo, druge moriti je njih dolžnost, — in celo Boga ljubezni prosijo, da blagoslovi njih krvavo dejanje. I11 oni gredo tja in poho d jo žitna polja, katera «0 sami posejali, požigajo mesta, ki so jih sami zgradili, pojejo pri tem navdušeno pesmi, vriskajo, in bobneča godba jim igra; brez ugovora gredo, |>okoruo in udano, čeprav so v večini in imajo moč, in kii bi lahko, ako bi cc združili, na mesto moril-nih umetnostij diplomatov postavili zdrav človeški razum in brato-ljubje. Na hčerinem grobu. 44letni kovinski delavec Peter tirossmann pognal si je pred nekaj dnevi na tukaj snem pokopališču sv. Bonifacija na grobu svoje hčere kroglo v tilnik in se nezavesten zgrudil.Obveščna policija je ranjen, ca spravila v Aleksandrovo bolnico, kjer se je zdravnik zaman trudil, kroglo izvleči. Grossmann je nekaj dni prej prišel iz Clevelanda, O., v Chicago, kjer mu živi žena in dva otroka. Iskal je dela, a ni ga našel, vsled česar je obupal in sklenil u-mreti. Ameriška justica. Štiri tisoč ljudij bilo je v zadnjih 25 letih v Združenih državah poslanih na drugi svet brez vsakega sodnega jjostopanja. Med temi 3800 Zamorcev, ki so v resnici izvršili napade na bele žene, ali pa tega delikta bili le osumljeni. Večina teh žrtev ljudske sodbe bila je obešena, drugi ustreljeni ali do smrti bičani, mnogo pa izročenih ognju. Pojasnila tem žalostnim razmeram ni treba; številke govore dovolj jasno o humaniteti "prosvitljenih" Amerikancev. Neprijetna vožnja. Dne 4. oktobra t. 1. drvil je voz poul.čne železnice, napolnjen z grozno prestrašenimi pa^ažirji, v največjem diru po New Yorskih ulicah, — dočim je voznik Leon Sclnvarz, ki je nenadoma zblaznel, stal na prednjem stojišču, držeč v roki velik železni drog, in hotei vsaikcmu razb ti glavo, ki bi se mu približal. Nastal je obupen boj meJ njim in pol ducata policistov ter že-iczn škimi uradniki, v teku katere« ga je mnogo oseb skočilo raz dirja jočega voza in se občutno poškodovalo. Po lmdcm naporu so zblaznelega končno premagali in voz ustavili. Neki mož. ki se je tudi udeležil borbe, je bil tako poškodovan, da so ga morali nrenesti v bolnico. Pristen Nemec. V deželni bolnici je tiastavlien kurjač, ki se piše Franc Zgonc. Mož je Dolenjec in tudi njegova /ena jc Kranjica. Ko mu je te dni podil bolnični naduprav tčlj v iz-polnjenjc izkaz za šolo obiskujoče •o^oke, je Zgonc izpolnil ta izkaz nemšk;, v kaki nemščini, tega n! potreba vprašati, in zapisal v ru-brko 'materinski jezik' — deutsch. Ali bo tega novega svojega sina, za katerega še sedaj ni vedela, vesela mati Germanijal i k. . .. G LAB SVOBODE MED NEBEŠKIMI SVETOVI. NARAVOSLOVNE ČRTICE Urejuje Ivan Kaker. ArkturijaiiNka teorija in utmda eioveštvauaienilji. (Nadaljevanje.) VII.' Arkturijansko poletje s svojimi posledicami. Kaj bodo v 18,000 letih ljudje izmislili in Iznašli, da se ognejo nevarnostim, katere bodo S? dobo sprctnljevale, to bi pač tudi bujna domišljija Julija Verne-ta ne mo gla popisati. . .. Morebiti bodo nasi potomcj, živeči v tej dobi. skušali preseliti sc na zvezde Mars, Neptun ali Jupiter, — ako jim bo veda teh časov kazala sredstva, s katerim bi se to moglo izvršiti. Se bližje jc naš spremljevalec mesec, kateri jc najbrž že do celega zmrznil. Ali bodo ljudje takrat po tem ali drugem potu odšli na ta mali zapuščeni svet, mesec, kjer se liodo zarili v njegovo skorjo, sličrto črvu, ki se zarijjc v jabolko, in kjer bodo skušali prebiti teh iH tisoč let strašanske vroč ne na naši zenilj; ? Ali bo:!o. ko povrne hlad-na dolu arkturijanske jeseni, zopet pri V,i na površje meseca? Ali bo njih pleme čitalo v knjigah, 18,-000 let prej pisanih, o Arkturu in o vsem, kar je človeštvo moralo po tej dobi prestati ? Jules Verne bi gotovo, če bi še živel, našel v teh uprašanjih zanimivo snov za svoje romanc. Ako pa mi pustimo na stran vso domišljijo, kakoršna je dovoljena romanopiscem, morama si mislit, da bodo prebivalci v teku arkturi-janskega poletja bežali od tropčnib krajev proti severnemu in južnemu tečaju. To se bo polagoma godilo, kakor bo vsako prihodno tisočletje postajalo bolj vroče od preteklega. Št rje letni časi na zemlji se bodo malo ali n'č med seboj razločevali; v vsaki teh dob bo vladala strašna vročina. Gozdi bodo zginili, vse sedajno rastlinstvo bo nado mestil kaktus, kateri se bo moral umakniti vrstami rastlin, k; bodo še bolj v stanu uspešno se protiviti vročini. Poba žuželk in mrčesov ho nastopila. Nova bitja, kobili življen-sike potrebe sc bodo prilagodile zapuščen m krajem, kakor je 11. pr Arizona, — bodo se k življenju vzbudila v podobi strašno izgleda-joč h žuželk. Ker ne bo ptic 'n sesavcev, katere bi jih preganjale in uničevale, mogla se bodo ta plemena žuželk razvijati svol>odno iu sčasoma do segle bodo žuželke orjaško vel-kost. V žgoči vročini zarediti sc bodo pravi zmaji, živeči se v čudovitem novem rastlinstvu. Velikanske živalske pošasti, pokrite s koščennr ploščami, oorcmljtnc s klopotajo čimi perutnicami in kopit:, bodo oživljale zemljo, ko bo zatoni' Arkturus; podnevi pa l>odo v senc; orjašk h rastlin iskale zavetje pred strašno vročino. Ta doba rastlinstva in žuželk bode morebiti trajala dva tisoč let; potem pa sc bo okrožje mrtvih in poginolih bitij razširjalo, samo beli pesek bo zaznamoval zemeljsko o-pasje (ekvator). Morja se bodo osušavala n njih površje se ho zniževalo. človeštvo bo v podmorskih ladi-jah potovalo od južnega do severnega tečaja in obratno, in sicer kar možno blizu dnu morja, ali pa / hitrolctečrh zrakoplovih na senčnati strani zemlje in blizu gorenje skrajne meje ozračja. 8. avgusta leta 28,000 bo vročina dosegla naj v šji svoj vrhunec, in površje zemlje bo onustošeno tako kakqr razbeljena peč. Morebiti bodo v podzemeljskih mestih na teČa jih ljudje skušali še ostati pri življenju, ali pa se bodo v najglobo-kejših mestih v morju borili za obstanek svojega plemena. Le malo j h bo moglo prež veti to dobo. — če sploh kateri —, in vsako znamenje civilizacije bo uničeno. Kovine se bodo raztopile ter prodrle v podzemlje, kjer bodo poznejšemu človeškemu plemenu služile kot rudna skladišča. Prav mogoče je, da so kovine, katCfe m sedaj rabimo, bile že po večkrat v preteklih civilizacijah arkturijan-s-kih let rabljene. Za verojetnost minulih arkturijanskih poletij s svojim čudnim živalstvom "-ovorijo tudi bajke, ki so razširjene ^ med prostim ljudstvom o raznih "lint-vernih" in drugih pošastih. Morda se jc spomin na davno prominuir živali, ki so se vesel le življenja na našem planetu, ohranil ravno v teh bajkah, katere mi "učenjaki' sma tramo za izrodek prenapete fanta zijc narodove. Kamenje in opeka bode vsled ve like vročine razpadlo v pepel, katerega bo odnašal vedno padajoči vreli dež. Stopnjema bo vsako sledeče tisočletje bolj in bolj pojemala grozna vročina arkturijanskega poletja Okoli 1. 35.000 se bo razbeljeni ekvator začel hladiti in morje bj nehalo vreti. Ko se bo to zgodilo, bodo on.i človeška bitja, katera so svoj rod pod zemljo na tečajih rešila (ako sc jih bo sploh kaj rešilo), prišla zopet na površje zemlje. Meseca decembra leta ^005 j.-bo začela arkturijanska jesen, in v tej dob bo vsako prihodno tisoč let je bolj ugodno za obstanek človeškega rodu. Človeštvo in ona živalska plemena, katera je prvo s svojim varstvom ohranilo, se bodo razvijala, splemenitila :n pomnoževala. Rastlinstvo in plemena žuželk bodo v začetku te dobe prevladovala v tropičnih pokrajinah. Sčasoma sc bodo od noša j i na naši Zemlji pri bliževali današnjim, civilizacija pi bo nadkriljevala današnjo. Mogoče pa je, da se bo človeštvo zopet povrnilo v začasr.o d:vjaštvo in to vsled neugodnih odnosajev oziroma pridobitve sredstev v njegov obstanek. (Dalje sledi.) Dopis, Nadaljevanje s 4. strani. ga (1) shoda, izreka pa nado, da s? ji bo prihodnjega zborovanja možno zanesljivo udeležiti. — Oj t: duševne sirote, ki se tol ko navdušujejo za "katoliško misel", dočim v lastnem listu teptajo z nogami ravno to "katoliško moralo"! No, g. Rajko Feigl že ve, kaj se pravi "taktična poteza" v pol t ki' In kot šef-redakter ž.e ve, da je treba vsestransko delovati: na en* strani sc hliniti in bobnati na kato tiški boben, — na drugi strani pa se skrivati za plotom in mimoidoče s kolom pobijati. Kaj ne, Rajko, skoro bi bilo bolje pometati prah v tiskarni Celjske "Domovine", nego biti pri zavrat-nem, revolversko-polit črnim 1 "ka-tol škem" listu za Šef-rcdakterja!? x. y. Nas zastopnik za Conemaugh, Pa.,'in okolico jf j. Josip I '»rice! j, ki stanuje v Conemaugh, Pa., Cox 9'• Is'i je opra vičen pobirati naročnino od starih naročnikov in sprejemati nove naročnike. Ako si želi kdo od naših ccnj. rojakov omisliti kako knjigo, ki so zaznamovane v listu, se tu ji lahko nanj obrne. Emil ltaclunan, 580 So. Centre Ave. Chicago. !!8omi$Uenikl, pozor I! Od nacijonalnega eksekutivneg 1 kluba socijalne stranke naprošeni smo objaviti sledeče: Kongregac jske volitve v tem letu bodo najbolj važne, kar jih je dežela imela izza zadnjih let. V teh volitvah postane socijalna stranka faktor, s katerim se bo moralo res no računati. Da si pridobi prvenstvo, je brezpogojno potrebno, da se nje število množi z vsakim dnem. Le tako zamoremo v volilni borb nastop ti z ono samozavestjo, ki kaže, da smo prepričani o naši zmagi. Za agitacijske namene hočemo nabrati fond, in vsled tega apeliramo na vse somišljenike, da darujejo za ta fond svoto v znesku enodnevnega zaslužka, najkasneje do konca meseca oktobra. Ena tretj na nabrane svote pripade na lokalne klube, ena tretjina na državno iu ena tretjina na narodno organiza ci jo. V državah, kjer ni državnih I organizacij, porazdeli se na polovico, in sicer prva polovica na lokalne khsbe in druga polovica na narodno organizacijo. Končno prosimo vse socijalne M ste, da ta poziv redno objavljajo, da se strankini člani in somišljeniki v polni meri zavedajo velikega pomena tega volilnega boja, kateri nas ne sme najti nepripravljeni:. Opomba. Prispevke za zgoni imenovani volilni fond sprejema tudi "Glas Svobode ', ki bo nabrani denar odpoš Ijal na pristojno mesto ter imena darovatcljev ob;av-Ijal. ■ ............................. P0Z0B1 F0Z0K! ♦4 < > (> SLOVENCI I Kadar ae mudite v mesty, no pozabite obiskati rojaka Frank Hernik, ki je otvoril hotel na 44 Sherman Str. pri La Snlle postaji. Zapominite bI:— O fe) "EDINI SLOVKNSLI HOTEL V CHICAGO." N ... Gostoljubna postrežba!.... FRANK BERNIK, lastnik. 4 Mirko Vadjina priporoča bratom k Slovencem svojo A. llItlVMCO. k l!H) W. IK, St. Chicago. A Č^r^r ^i+t-1 Naša razstava modernih jesenskih oblek in površnikov jo najboljšu in v toliki zalogi kot nikdar poprej. Naša vzajemnost med ljudstvom rapidnona-prolujo, dokaz tega jo vedno veSja razprodaja, kur zniici, da prodajamo dobro blago po zmernih cenah. Iz te nove zalo ie oblek In površnikov Hi lahko izberete ). jmodnejše, ra/nlh barv iu razne telikosti po ......cenah od...... $7.00 .. .d » $25.00. ODŽVNl vogal 18. in It 1 ne Island A ve. | CSOSI ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena. popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne n& želodcu ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekata pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi VCflEPH TBWEtt'O Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v eisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so prič« li to izvrstno sr«-dstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši eitatelji vedo, da je edino pmtno Trinerjevo zdravilno, grenko vino 1*tEr vri11 najboljše domače zdravilo, in namizno vino na svetu. Dober tek. Izborilo prebavljauje. Trdno zdravje. Močiti živci. Močne mišice. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob zni od s» he. Rabite je, da vam bodo boljSe dišale jedi, kot krepčalo in čistilca kr\i, branile bolezni. • • • • POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. . * 1 * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., ~ CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednph speiiehut: Trinerjev brinovec, »livovkn, tropinjevec, konjak. Izdeluje društvene znake, gumbe, zastav in druge potrebščine. RS