Kmalu po izidu socialne enciklike “Ca- ritas in veritate” bi `elel osvetliti kljuène toèke te okro`nice. Prva reakcija medijev in javnosti je bila razdeljena. In medtem ko je bilo v pr- vih izjavah govora o “`aloigri” ali o “kato- liškem samogovoru”, so kmalu sledile tudi drugaène reakcije. Recepcija pa je daleè pre- segala okvire katoliške Cerkve. Na encikli- ko so reagirali tako znanstveniki iz razliènih strok kot tudi predstavniki politike, gospo- darstva in medijev. Zadovoljujoèe je, èe lahko enciklika nu- di mo`nost za kontroverzne diskusije. Prav tako je primerno, da pozdravimo ¡pape`e- vo¿ odloèitev, da enciklika ne podaja do- konènih odgovorov na zastavljena vpraša- nja, ampak slu`i kot delovni nalog za po- litiko, gospodarstvo in znanost. Izid social- ne okro`nice nam nudi prilo`nost, da po- novno in z veèjo jakostjo preusmerimo po- zornost na socialni nauk katoliške Cerk- ve. To prilo`nost moramo kot Cerkev iz- koristiti na razliènih podroèjih, pa naj izo- bra`evanje odraslih, delovanje medijev, v šoli ali v `upnijah, zdru`enjih in prav tako v duhovnih gibanjih. Enciklika naredi velik tematski lok, od te- meljnih izhodišè vse tja do posameznih tem, od konkretnih predlogov do prispevkov za diskusijo. Nekateri bralci bodo v njej iska- li nekaj, èesar ne bodo našli, in nekateri bralci bodo z najdenim nezadovoljni. Temu se ne more izogniti niti tako obse`en dokument. Preprièan pa sem, da nudi socialna enciklika bistvene napotke za obèi in posamièen razvoj katoliškega socialnega nauka.  0   11   # Pape` Benedikt XVI. se še posebej ukvarja s teološkimi in filozofskimi temelji socialnega nauka. Izhodišèe je ljubezen. Morda tema- tika ljubezni za nekatere ni neposredno po- vezana s socialnim naukom, v nasprotju s pa- pe`evimi stališèi, saj postavi besedo “caritas” celo na zaèetek besedila in jo s tem spremeni v neke vrste lajtmotiv. Skladno s svojo okro`nico “Deus caritas est” tudi na tem mestu poudari, da beseda ljubezen ni mišljena kot romantièno obèutenje, temveè kot temeljno preprièanje, kot hkratno spoz- nanje in izkustvo, da je temelj našega `ivlje- nja stvariteljska ljubezen, ki jo imenujem Bog. To izhodišèe velja za vse ljudi, in to brez raz- likovanja. Iz tega sledi naèelo, da velja za dru- gega, da mora `iveti, in ne zgolj, da lahko `ivi, in da smo vsi èlani ene èloveške dru`ine. Ta uvid je lahko temeljen in dolgotrajen samo, èe izhajamo iz èloveške bogopodobnosti, torej iz Bo`je ljubezni, ki slehernemu èloveku go- vori: Ti moraš `iveti! Takšna ideja, ki se nanaša na prav vse lju- di, ne glede na to, ali so kršèeni, verujoèi ali neverujoèi, v povezavi z izjavo, da vsi pripa- damo eni in isti èloveški dru`ini, ni sama po sebi umevna. Temelji na bogopodobnosti vsega èloveškega rodu, torej na specifiki bib- liènega razodetja. Zato ni odveè, èe opomi- njamo, da gre za temeljno misel katoliške- ga socialnega nauka. V resnici pomeni lju- bezen na tem mestu: naèelno priznanje dru- gega, ker je èlovek in ker smo spoznali Boga, ki je ustvaril slehernega èloveka po svoji po- dobi ter ga naredil za svojega sogovornika. $ /0' %"  "   *    2 $$  #   V povezavi z “Populorum progressio” se pa- pe` tudi sprašuje, kako doseèi bratstvo, saj iz- postavi pomanjkanje prav tega. Seveda lahko govorimo o bratstvu ali o strukturah solidar- nosti, da izberemo politièni jezik. Toda kako lahko pospešimo bratstvo ali še bolje, sorods- tvo? Zagotovo je potrebno premišljevati o in- stitucijah, kot to poène pape` na drugih me- stih. Benedikt XVI. naredi jasno analizo: “Dru`ba, ki je vse bolj globalizirana, nas na- pravi za sosede, ne pa za sorodnike.” (CiV 19.) Volja, da postane ena èloveška dru`ina nor- mativni program, ima drug izvor. Njena moè tièi v ljubezni, v karitas. Zato se je odloèil za naslov “Caritas in veritate”, da s tem podèr- ta misel, da lahko socialne te`ave rešimo bolj èloveško in pravièno samo, èe sledimo naèelu ljubezni. “Ljubezen je glavna pot socialnega Petra Hulicius-Mack: Blagoslov nad kruhom        nauka Cerkve.” (Civ 2.) “Zgradba iz odprtih stavkov”, kot so nekoè imenovali katoliški so- cialni nauk, je tukaj postavljena v popolno- ma nov koordinatni sistem ¡...¿ Socialna pra- viènost je pomembna in pape` to tudi pou- dari. Naèelo praviènost, kot velika in vodil- na ideja ne izgubi pomena in polo`aja. Toda jasno je poudarjeno, da je posledica praviènost ljubezen in priznanje brezpogojne enakosti lju- di, ker vsi `ivimo v horizontu Bo`je ljubezni. Svet, ki misli zgolj z interesi in mnenji, predsodki in merjenjem moèi, ne bo zmo- gel vzpostaviti prostor, v katerem bo èlovek postavljen v središèe. Vsekakor predstavlja lasten interes ter iskanje svojih koristi po- memben dejavnik, zato katoliški socialni nauk ne zanika dejstva, da ljudje delujejo iz lastne koristi in potrebujejo zunanje dra`ljaje. A vendar nismo le lutke, ki potrebujejo dra`- ljaj, da naredijo nekaj dobrega. Prav ta po- doba èloveka je pripomogla k ekonomizaciji vseh podroèij `ivljenja, ki se je zadnja leta na številne naèine razpasla kot radikalna ideo- logija primitivnega kapitalizma in ki je eden kljuènih krivcev za sedanjo krizo. Orientacije po “ljubezni v resnico” ne gre razumeti ekskluzivno, èetudi je razodetje tega Boga ljubezen, ki razširi horizont kristjanom in se lahko posreduje vsem ljudem, ki so bla- ge volje. Pape` Benedikt XVI. je vseskozi pri- pravljen na sodelovanju z drugimi religija- mi in svetovnimi nazori, èe pripoznajo te- meljno odprtost med vero in razumom. Na tem mestu pa `e stoji vprašanje resnice, ki je vsekakor zelo kompleksno filozofsko vpra- šaje in je tukaj lahko samo nakazano. Da lah- ko èloveške pravice in èlovekovo dostojanstvo mislimo globalno, je odvisno od mo`nosti, da v razumu prepoznamo tisto, kar vsakega zavezuje normativno in ne ustreza zgolj po- sameznim interesom in je zato nujna pred- postavka. Sveti oèe povezuje nujnost mišlje- nja, ki temelji na naravnem pravu, da lah- ko dose`emo skupen etos za vso èloveštvo. Èe kakorkoli `elimo razmišljati in uteme- ljiti tak skupni etos – in prav to so na neki naèin èloveške pravice – potem morajo religije k temu prispevati in prav one so tiste, ki lah- ko prispevajo, èe pove`ejo vero in razum. Re- ligija, ki ne premore refleksivne povezave med vero in razumom, tak je moj sklep, ne more prispevati k izgradnji takšnega skup- nega etosa in iz njega izhajajoèih institucij. Nujnost naravnopravnega mišljenja, ali bolje, zaupanje, da so ljudje dovolj razumni, da se lahko odloèijo za dobro in da zavr`ejo zlo, je stališèe, ki ga katoliška Cerkev od nekdaj moèno zagovarja in zaenkrat ne vidim druge alternative. 3  "# Pape` Benedikt XIV. trka na vrata obse`- ne tradicije socialnega nauka: to se razume. Prva toèka je enciklika “Populorum progressio” pape`a Pavla VI. iz leta 1967. Èasopis Frank- furter Allgemeine je takrat zapisal, da je v Cerkev vdrl kanèek marksizma. @e takrat so obstajale kritiène recenzije okro`nic. “Populorum progressio” je nastal v kontekstu propadanja kolonializma ter zaèetku razvoja iz 70-ih in 80-ih let, v kontekstu pogloblje- nega razumevanja vloge Zdru`enih narodov ter v kontekstu zaèetka sistematiène razvoj- ne pomoèi nasploh. “Populorum progressio” ̀ eli na to odgovoriti in iznajde izraz in pojem raz- voja. Razvoj je novo ime za mir in tako se celo glasi eden od naslovov (prim. PP 76). Pavel VI. in Benedikt XVI. jasno pouda- rita: razvoj je pozitiven pojem. Pape`a trdita, da verjameta, da obstaja razvoj na boljše tudi v èloveškem ravnanju. Razvoj izvira iz dina- miènega pogleda na svet, namreè iz predstave, da svet ni statièen, ampak da se razvija, da obstajata zgodovina in napredek v pozitiv- nem pomenu. Tema enciklike “Populorum progressio” je celosten napredek, ki je zoper- stavljen tehniènemu in materialnemu napred- ku, ki èloveka v bistvu ne upošteva in zato  #   ne more privesti do ciljev, ki so nujni za pravi èloveški napredek. Na II. vatikanskem kon- cilu je bilo reèeno, da se Cerkev razume kot znamenje in branik, lahko bi tudi rekli kot protektor transcendence èloveške osebe (prim. GS 76). To je kljuèna izjava. In tako, kot je to bilo v primeru “Populorum progres- sio”, postavi “Caritas in Veritate” celosten na- predek èloveštva za nalogo socialnega ozna- nila in delovanja Cerkve. Sveti Oèe nas napoti tudi na encikliko Ja- neza Pavla II. “Solicitudo rei socialis”, ki je izšla 20 let za “Populorum progressio”. Tudi ta enciklika ni naletela samo na pozitivne od- zive, saj je preveè temeljila na nasprotju med zahodom in vzhodom, torej med kapitaliz- mom in marksizmom. Nekateri so Janezu Pa- vlu II. oèitali ekvidistanco do marksizma in kapitalizma, toda Janez Pavel II. je `e takrat `elel opozoriti na podivjani kapitalizem, ki je v svojem temelju materializem. Resnièen, celovit napredek narodov je mo`en samo, èe sprejmemo èloveka v njegovi celovitosti in se ne omejimo zgolj na njegove materialne potrebe. Tako Pavel VI. kot Ja- nez Pavel II. in Benedikt XVI. so opozori- li, da je goli tehnièni pojem napredka oblika materializma, ki na dolgi rok niti ekonomsko ne omogoèi, da bi bili vsi, še predvsem revni, dele`ni tega napredka. Tako kot so njegovi predniki tudi Bene- dikt XVI. obsoja ideologije, ki pospešujejo prikrajšano obliko materialistiènega napredka èloveštva, pa naj gre za ideale trga ali za so- cialistiène ideologije. Poudarjajo pozitivni pomen besede razvoj za èloveštvo, saj pomeni zaupanje v èloveka in njegovo zmo`nost, da se svobodno in odgovorno odloèi za iskanje dobrega in ga korak za korakom dosega. Ta temeljna dr`a, da je zgradba sveta dar in na- loga za èloveka in da globalizacija ni poguba, temveè naloga, ki jo moramo sprejeti, pre- `ema celotno encikliko. To pa v samem jedru ustreza osnovnemu tonu katoliškega social- nega nauka, ki izhaja iz pozitivne podobe èlo- veka in ki zaupa v èloveka in njegove zmo`- nosti, saj je tudi Bog to zaupanje v teku zgo- dovine veèkrat pokazal. Zato pa pape` vkljuèi tudi druge izjave Pavla VI., ki podpirajo takšno celovito po- dobo èloveka. Nekatere je mogoèe presenetilo ali so bili celo zgro`eni, da pose`e tudi po “Humanae vitae” in jasno zapiše, da ima tudi ta okro`nica pomembno mesto v celotni misli Pavla VI., namreè prav z vidika pozitivne- ga pogleda na `ivljenje. To perspektivo lahko vidimo tudi pri Janezu Pavlu II. Da lahko dose`emo celovit razvoj èloveka in dru`be, moramo izhajati iz temeljne pred- postavke celovitega in pozitivnega pogleda na èloveško `ivljenje v vsej njegovih razse`- nostih ter èlovekovega daru, da je soudele- `en pri stvarjenju, ki ga tudi sooblikuje. Èe ljudi ne vzgajamo v strahospoštovanju do `iv- ljenja, kako lahko prièakujemo, da bodo ime- li strahospoštovanje do stvarstva ali do dru- gega? Kako naj raste èut za vse èloveštvo, tudi za generacije, ki še prihajajo, èe pa niti sami ne zmoremo vzgojiti naših potomcev, da bo- do imeli strahospoštovanje do èloveškega `iv- ljenja, do bolnega `ivljenja, do nerojenega `ivljenja, do hendikepiranega `ivljenja? Ne zdi se mi, da bi bila ta povezava stranpot, am- pak menim, da je celo nujna povezava. Ven- dar se lahko tudi o tem debatira. Samo tam, kjer obstaja pozitivna dr`a do èloveškega `iv- ljenja, se lahko mobilizirajo sile, ki slu`ijo èloveku in njegovemu `ivljenju. Na tem mestu bi ̀ elel povedati nekaj o raz- merju med institucionalno etiko in krepostno etiko. Pape` ne trdi, da ne potrebujemo in- stitucij ali da te ne premorejo etiène kvalitete. Hkrati ter vedno znova poudarja, da imajo viri morale – skupaj s predsednikom Zvezne re- publike Nemèije lahko reèemo, da je to za- vest: to se ne dela! - pomen za vsakega akterja, tudi pri dogajanju na podroèju gospodarstva. Ne obstaja prostor èloveškega delovanja, ki        bi bil izvzet iz moralnega. Demokracija in so- cialna tr`na ekonomija potrebujeta krepost, ne pa samo institucij ¡...¿. 4  5    5 Vprièo dramatiène krize, v kateri se na- hajamo, zahteva pape` novo mišljenje in se navezuje na zahteve Janez Pavla II. ob padcu komunizma, da imamo sedaj prilo`nost, da priènemo z novim mišljenjem, za novo “hu- manistièno sintezo” (prim CiV 21). Kaj je s tem mislil? Pape` ne zanika, da so nekateri narodi v teku zadnjih desetletji dosegli ve- liko blaginjo. Izpostavlja pa nova trenja, tako znotraj razvitih kot tudi nerazvitih dr`av, nove oblike revšèine, izkljuèevanja ter veè- jo neenakost. Ta trenja se lahko v okviru se- danje finanène in gospodarske krize še po- veèajo. Èe tega aktualnega izziva ne razume- mo kot pouk in prilo`nost, potem nismo raz- brali znamenj èasa. Pape` meni, da lahko so- cialni nauk Cerkve pomaga razumu, da pos- peši ta uèni proces. Pape` vidi velik izziv – in tukaj se nana- ša na “Centesimus annus” - v novi povezanosti in novih globalni doloèitvi vlog dr`ave, trga in civilne dru`be. To pa je v resnici tema, ki odloèa o prihodnosti socialne tr`ne ekono- mije pri nas in v svetu. Sicer besedna zveza “socialna tr`na ekonomija” ni izpušèena; prav tako kot ni bila izpušèena v “Centesimus an- nus”, a vendar pape` misli v okviru svetov- ne Cerkve in zato ne prevzame nemške be- sede. Besedo “socialna tr`na ekonomija” na- ka`e s povezavo med dr`avo, trgom in civilno dru`bo ter s programom nove “humanistiène sinteze”. Zagotovo gre za preobrat, spremem- bo, ki `eli iznièiti dominantno “logiko trga,” ki bo ponovno uravnovesila dr`avo, trg, dru`- bo in posameznika. Ob vsem tem pa mora ostati nekaj jasno: v središèu stoji èlovek! V skladu s tradicijo socialnega nauka Cer- kve zahteva pape` sudsidiarno razdelitev raz- liènih odgovornosti na svetovni ravni. Na tem mestu meri okro`nica na aktualno de- bato, kaj je dr`ava, na èem temelji, kako naj razumemo suverenost, kje so njene meje. Ze- lo jasno je reèeno, da te debate ne smemo zve- sti na temeljno bipolarnost dr`ava – trg, am- pak da k temu nujno sodijo dru`bene, kul- turne in religiozne vezi. To velja tudi na sve- tovni ravni ¡...¿. V tem kontekstu je torej zasidrana debata o “svetovni avtoriteti”, ki se je dotika pape` v tej okro`nici. To pa je stara tema social- nega nauka, ki jo lahko zasledimo `e pri Ja- nezu XXIII. Tukaj ni toliko v ospredju ideja svetovne dr`ave, temveè predvsem ideja “sve- tovnega vladanja” za subsidiarne instituci- je, ki omogoèajo neke vrste sovisje med dr- `avo, trgom in civilno dru`bo. 6 .#   Okro`nica se tudi dotakne debate o cilju gospodarstva. Pape` izrecno odkloni orien- tacijo po modelu “shareholder – value” (cilj podjetja je doseèi èim višjo vrednost svojih delnic, op. prev.) in trdi, da bi morala pod- jetja upoštevati tudi upravièene interese dru- gih, celo onstran pravno zavezujoèih dol`- nosti. Lahko bi trdili, da gre za to, kar stroka imenuje “stakeholder model” (kombinirani model vrednosti podjetja, kjer se gleda tudi na finanèno poslovanje, koristnost za dru`bo ter zadovoljnost uslu`bencev, op. prev.) Okro`nica pa pusti bolj odprto primer- javo razliènih oblik podjetji, npr. razliko med profitnimi in neprofitnimi pravnimi oseba- mi. A zakaj ne bi obèe koristnim podjetjem pripadal del gospodarske prihodnosti? Ni nujno, da prav vse podvr`emo gospodarski logiki pridobivanja. Tako si katoliški socialni nauk `e dolgo zastavlja vprašanje: obstajajo podjetni modeli (podjetno ustavni model, model dru`bene lastnine), ki bolje premo- stijo nasprotje med kapitalom in delom kot dosedanji? In prav sedanja kriza nam dovoli, da ta problem vidimo še bolj jasno.  #   Pape` ne trdi, da je usmerjenost v dobièek moralno negativena. Istoèasno pa se zasta- vi vprašanje, ali obstajajo tudi drugi podjet- niški cilji. Tudi sam menim, da je ta toèka napotek za razprave v katoliškem socialnem nauku. Zadnjih dvajset let je bilo vse preveè “omejitev mišljenja”, saj je na dobièek na- ravnana tr`na logika, ki se je odra`ala v po- litiki, zatrla sleherne alternative, èetudi so bile tr`no naravnane. Pape` to poka`e na primeru mikrofinanc (majhna kratkoroèna brezobrest- na posojila, op. prev.) - ki so jih sprva zasme- hovali – ki so se izkazale kot uèinkovita sreds- tva v revnih dr`avah. Nadaljnji razvoj tr`nega gospodarstva ter preoblikovanje dr`ave, trga in civilne dru`be predstavljata kljuène izzive 21. stoletja. Lo- èitev institucij in vrlinske etike ne sme raz- dvojiti èloveka. Potrebna bodo pravila in omejitve. Stiki in interakcija med ljudmi, ki se dogaja na trgih, so èloveški odnosi, ki jih ne smemo reducirati na tehniène interakcije in sisteme dra`ljajev. Dr`ava, trg in civilna dru`ba ter posamezni akterji so med seboj povezani. Potreben bo nadaljnji premislek o prostoru pravil in moralnih impulzov. Prav zaradi tega pape` poudarja kljuèni pomen razvojnega sodelovanja, ki ni podrejeno samo dobièku, ampak se ravna po naèelu pomo- èi, kar sicer ne pomeni, da je lasten interes na dolgi rok izkljuèen, nikakor pa ni cilj do- seèi samo kratkoroèen dobièek. Brez takšnega trajnega obnašanja, ki se orientira po vred- notah, je nemogoèe izoblikovati èloveško dru`ino ter globalizacijo ¡...¿. Benedikt XVI. govori o naèelu zastojn- skosti. “Gratitutia“: kako naj to prevedemo? Po mojem mnenju je prevod zastojnskost ne- ustrezen. “Gratitutia” je v bistvu naèelo daru, milosti. Enciklika nam med drugim zada prav nalogo, da razvijemo to misel in jo ob- likujemo v nekaj, kar bi se lahko imenova- lo “teologija gratitutie” in bi bilo koristno za katoliški socialni nauk. Saj namreè omo- goèa sleherno sobivanje – potemtakem tudi na globalni ravni – ne samo tisto, kar smo si dol`ni in lahko s pomoèjo prava izterjamo, ampak predvsem tisto, kar smo si podarili. 7 8       # Razume se, da pape` izpostavi vrsto po- sameznih tem, ki pa jih vsakokrat pove`e s temeljno idejo izgradnje dru`ine èloveštva. Jasno je povedano, da bo mo`na rešitev teh posameznih problemov samo, èe lahko èlo- veštvo tudi strukturno deluje na podlagi za- vezujoèe svetovne avtoritete in številnih is- toèasnih moralnih impulzov, ki izvirajo od posameznih oseb, predvsem pa od religioznih skupnosti. Na tej toèki se pape` ustavi pri problema- tiki svetovne populacije ter nastopi proti me- todam, ki so naravnane proti `ivljenju. Pou- dari dol`nost do stvarstva ter dol`nost, da ra- zumemo zemljo kot dar in nalogo od Boga, ki je ne smemo tako izropati, da oškoduje- mo prihodnje generacije. Pape` Benedikt XVI. ponovi misel Janez Pavla II. o “èloveški ekologiji” (prim CA 38). Kaj je to? Povedano s preprostimi besedami: èe ne dojemamo èlo- veka in èloveškega `ivljenja od zaèetka do konca kot nekaj dragocenega in svetega, po- tem se slabi impulz, da bi ohranili stvarstvo, ki predstavlja `ivljenjsko okolje èloveka. Hu- mana ekologija je temelj celotne okoljevars- tvene ekologije. V ta kontekst je potrebno postaviti opozorila o problematiki hrane, energije in klimatskih sprememb. Prav tako okro`nica polemizira z nevarnost- mi mednarodnega turizma, problemi migra- cije, obnovitvijo finanènih struktur ter odgo- vornosti potrošnikov in zvez potrošnikov. Sicer delujejo te teme, ena ob drugi, kot da so bile nametane na kup, pa je pohvale vredno prav to, da se okro`nica ne dr`i partikularnih ome- jitev posamezne dr`ave, ampak je bila napi- sana z mislijo na svetovno recepcijo in debato.        Za Benedikta XVI. je jasno: “Celosten na- predek narodov in mednarodno sodelovanje terjata, da se vzpostavi nadrejen red subsi- diarne narave in da se konèno uresnièi tisto, kar je bilo zapisano v statutu Zdru`enih na- rodov, da se vzpostavi moralnemu redu us- trezen socialni red kot tudi tista vez med mo- ralnim in socialnim podroèjem, med poli- tiko in gospodarstvom ter civilnim podroè- jem.” (CiV 67.) O tem bo v prihodnje tre- ba debatirati. To pa izra`a desetletja obstojeèo zahtevo socialnega nauka. Ta splošna zahteva, v po- vezavi s posameznimi temami, se dotika po- membnih in obèutljivih tem, ki so del aktual- ne politiène agende, tako na dr`avni kot ev- ropski ravni ali celo ravni G8 ali G20. Vendar ne smemo izgubiti pogleda demokratiène le- gitimacije, kadar razmišljamo o strukturah globalne vlade. Zato se pot od G8 k G20 ne sme prièeti s slabljenjem naravnanosti na svo- bodo in èlovekove pravice. Za zakljuèek pa se pape` ustavi ob teh- nološkem imperativu: “To, kar je tehnièno mo`no, naj bo narejeno.” Z drugimi bese- dami: ne reducirajte problemov na tehniè- ne probleme! Ne govorite samo o moèi teh- nike in institucij, ampak mislite na to, da so to najprej moralni problemi. “Ne obstaja po- polnega napredka in ni univerzalne skupne blaginje, brez duhovne in moralne dobrobiti ljudi, ki jih dojemamo kot celoto telesa in duše” (CiV 76.) Prav na to izjavo iz okro`- nice se je dobro nasloniti. Tako za Benedikta XVI. kot prej `e za Ja- nez Pavla II. evangelij ne predstavlja “duhov- nega dodatka”, ampak skok v kvaliteti. Evan- gelij je v pravem pomenu besede “razsvetlje- nje.” Oznanilo evangelija zahteva celovit na- predek èloveka in èloveštva, vera je luè razuma. Oznanilo evangelija in vere je omogoèilo kul- turni, ekonomski, dru`beni “skok v kvalite- ti”. Zato je pomembno, da se evangelij po- vsod oznani z besedo in dejanjem ter da je cerkveni socialni nauk del tega oznanila. 9    #     # Socialna okro`nica “Caritas in veritate” stoji v vrsti velike tradicije socialnih okro`nic. Podarja globalne izzive v èasu gospodarske in finanène krize ter podèrta moralni pomen krize, ne da bi pozabila omeniti nujne insti- tucionalne in globalne spremembe. Okro`nica ni znanstveno delo, vsekakor pa mora ustrezati znanstvenim zahtevam. Okro`nica je uèiteljsko zavezujoèa smerni- ca za ustvarjanje in oblikovanje dru`be, gos- podarstva in politike, še posebej za nas ka- tolièane. Ne podaja politiènega programa, ampak `eli z napotki usmerjati in voditi naše premišljevanje in ravnanje. Okro`nica je temeljito spodbudna beseda, ki se orientira po pozitivnih lastnostih èlo- veka in ne po njegovih primanjkljajih. Èlovek je najpomembnejši “resor”, tako pravi pape` (CiV 58). S tem se vzpostavi vzpodbudna po- doba èloveka. Tako je okro`nica kot moralni poziv in apel, da priklièemo pozitivne last- nosti èloveka, prese`emo omejitev mišljenja in oblikujemo globalizacijo z odgovorno svo- bodo. Takšen poziv pride v naših èasih še kako prav.  ()* * Reinhard Marx (*1953) je münhenski in freisinški nadškof, ki ga širša javnost pozna predvsem po njegovo nedavno objavljeni knjigi, Das Kapital, kjer polemizira s trenutnimi ekonomskimi usmeritvami ter razvija katoliški socialni nauk, ki nudi mo`ne alternative. ** Reinhard Marx, Die Sozialenzyklika Papst Benedikts XVI., v: Zur Debatte, št. 6/2009, str. 18-21.