NO. 63
Seivmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
CLEVELAJND OHIO, i H L'KSD A A .VlUKNINu. APRIL 5, 1973
SLOV€N!AN
MORNING N6WSPAPSR
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
•li
Novi grobovi
Joseph F. Belanich Umrl je 72 let stari Joseph F. Helarich s 7C0 E. 222 St., rojen v Clevelandu, mož Marie, roj. “da bi' Milner> °če Josepha F. Jr., Wil-liama, Michaela, Jamesa, Mrs. John Garry, Mrs. Jack Orcutt in Marie Belanich. Bil je clan ABZ št. 37 in Demokratskega kluba v Euclidu od ustanovitve 1. 1928. Pogreb bo iz Brickman pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Avenue v soboto zjutraj cb 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja so od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer danes in jutri, v petek.
Gertrude Hanson
V Lake County Memorial East Hospital v Painesvillu je umrla 82 let stara Gertrude Hanson preje z Lake Shore Blvd. v Euclidu, roj. Evans v Angliji, od koder je prišla v ZDA kot otrok, vdova po Geor-ge-u Hanson in Henry ju White-house, mati pokojnih Reginalda
Nekatere glavne oiine družbe so delno omejile oskrbo gatolmskih postaj,
Jhcgle oskrbeti vse”.
NEW YORK, N.Y. — Oljne družbe trdijo, da je pomanjka-gasolina, ker da ni na razpo-kgo dovolj surovega olja, pa tu-ne oljnih čistilnic, da bi poskrbele za gasolin. Zato so nekake cd njih delno omejile oskr-ucvanje svojih gasolinskih po-staj, da ibi imele dovolj zalog za °skrbo vseh po vsej deželi.
Uobavo gasolina so omejile ^bil Oil Corporation, ena od ^ebkih treh oljnih družb v de-.	• Vse njene gasolinske posta-
bodo dobile gasolin v enakem cfcsegu kot v letu 1972, četudi je Potrošnja na splošno porastla le-0,J za 7%. Na sličen način je o-^'ejila dobavo gasolina Texaco il Inc., med tem ko je Cities . crvice Co. sporočila svojim od-
bodo dobili le ne-' in Georgea Whitehouse, mačeha
90% gasolina, 10% manj,'— -	------- ------ -----
’°t predvidevajo, da bo letošnja Poraba.
Tež,
90% gasolina, 10% manj, ] Edwar(ja Hanson, stara mati
Dane, Lee in Jeri. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek popoldne ob 1. na Knollwood po-
av pri oskrbi je kriva več-poraba gasolina, ker je po-
fc;f° število motornih vozil, še 1 kopališče.
J pa večja poraba gasolina v
novih avtomobilih
za
okol
z napravami preprečevanje onesnaževanja la- Te naprave povečujejo °5f-bo gasolina za vsaj 15-20%. ho	Urada za pripravlje-
d°St ZDA Darrell M. Trent je ^Ual, da kljub nekaterim teža-0” ,ne vidi nobenega vzroka za eVtev prodaje gasolina. Ne-eU ugibljejo, da oljne družic J^Uravajo težave, da bi laž-Je d vi
gnile cene gasolinu.
.°. P°jde za poslanika
v
Sovjetsko zvezo
Moskva, zssr. - k0 je
pr Sednik Nixon imenoval za
kin a zastoPnika ZDA v Pe-PU vladi Ljudske repub-bi + tajske Davida Bruce-a, gledUcb ZSSR rada kakega u-cja Rega zastopnika ZDA. Men-IjgR6 narntgnila, da bi z vese-lejU sPrvejela Davida Rockefel-tan psnaceM-ika Chase Manhat-torei izrazitega pred-ameriškega kapitaliz-
hia.
V
vloge v vojni 1967
S c v j e t s ki časnikar trdi v knjigi, ki jo je izdala uradna vojaška založba, da so ZDA dale Izraelu znak za začetek napada na Egipt junija 1867.
MOSKVA, ZSSR. - Ugledni sovjetski časnikar Igor Beljajev, dolgoletni dopisnik “Pravde” v Kairu, trdi v svoji knjigi “Skozi zadnja vrata”, da je CIA dala znak za izraelski napad na Egipt junija 1967.
“Krasnaja zvezda”, glasilo sovjetske armade, v oceni te knjige, ki jo je izdala vojaška založba, zavzema stališče, da so ZDA dale Izraelu znamenje za začetek napada ter da imajo še sedaj glavni interes v “bojevitosti in napadalnosti1' te države.
Prav tako je zanimivo, da je maršal A. Grečko, sovjetski o-brambni minister, na prvem par-
Sssija pr^fi priksorfean
v Beogradu s@ Badafpfs
BEOGRAD, SFRJ. — Na tukajšnji univerzi je večje število profesorjev, zlasti na filozofski fakulteti, ki niso na uradni liniji Zveze komunistov. Ta jih je zaradi tega ponovno prijemala, lotil se jih je celo sani Tito.
Kljub vsemu so ostali na univerzi, ker j ib je .ščitila in jih za enkrat ščiti solidarnost njihovih profesorskih tovarišev in seveda akademska svoboda na “avtonomnih” univerzah.
Zdi se, da prihaja temu konec, ko je univerzitetni Komunistični kemitet začel pritiskati na profesorje, da se pokore partijski liniji ali pa zapuste svoja mesta na univerzi. Pritisk je namenjen prav tako tudi proti profesorjem, ki svoje tovariše podpirajo, četudi so sami na partijski liniji, v imenu “akademske svobode”.
Cilj sedanje gonje so posebno dr. Svetozar Stojanovič, dr. Mi-hajlo Markovič, dr. Ljubomir Tadic in dr. Zagora Pesic-Golu-bcvic. Vsi so znani šolniki in znanstveniki in imajo “izredno močan vpliv na študente”, pravi partijska okrožnica proti njim.
isiiif
Zunanji minister Medici je v,	____
zadnjem času obiska! E- Rivgj svetovalec Bele hiše Howard Hunt Jr. je pred veliko
»% *
gipt, Savdsko Arabijo, LH benon in Jugoslavijo, vodil j
razgovora na Malti.
RIM, It. — V povojnih letih j
poroto v tajnem zaslišanju menda potrdil del pričeva n ja McCorda. Watergate še vedno središče zanimanja političnih krogov obeh strank v Washingtonu, D.C.
WASHINGTON, D.C. - Vlom
v (jpv	^	ui čim um mmisxer, na prvem par-
tein ge VfJnem , tajništvu med tijskem kongresu politkomisar-st°pivšea ^ mislbi0’ nai 0(N jev v oboroženih silah tekom 13
dirMa?ga ^ac°ka Beama nasle-hik 7a Co^m Toon, sedanji posla-A v Beogradu.
Tudi'
v Avstraliji se
S^visoke cene mesa
ha e EY> Avstral. - Skupi-kot SP°dlnj Je predložila boj-tejp . 6Sa zaradi rastočih cen, v
Ških d 1 Pa	pristani-
va. v -e'iavcev štrajkalo pol dne-haip ^T0test proti rastočim ce-redp0 Sydneyj u so težave z štipjk Preskrbo mesa zaradi klavci J J1163111 industriji, kjer Pri aktevaj° višje plače. večje ^ razmerah se je že Za brez evEo g°sPodinj odločilo tudi iF.^eSne dneve v tednu, čeke naibiMVltralija poleg Argenti-Veda n ^ "°gata na živini in se-
V°riti o rnesu' Yu ni mogoče go-TreVeluPremaibn^ ponudbi in em Povpraševanju.
rer>ienski prerok
Y
težnost0103 °klaono in hladno z kršeni a ^ j131® ta vanj a snega ali ratUra do^Q3' Na;|Vi^a tempe-
let zadnji teden govoril o “imperializmu” kot glavnemu in prvemu sovražniku ZSSR in ni Kitajske niti omenil.
Vse to se godi v času, ko se Sovjetska zveza uradno prizadeva za izboljšanje odnosov z ZDA in posebej za izboljšanje in povečanje medsebojne trgovine na temelju podelitve ZSSR največje ugodnosti, v času,' ko se vodilni tovariš Leonid I. Brež-njev pripravlja na obisk v ZDA.
Saigcn jih ni sposoben
vzdrževati v uporabi? •
SAIGON, J. Viet. — ZDA so dale Južnemu Vietnamu številna letala in helikopterje, ki pa jih je treba vzdrževati v primernem stanju, da so uporabni vsak čas. Odkar so ameriški vojaški mehaniki odšli domov in jih nadomestili v neki meri civilni, je veliko letal neuporabnih.
Domači vietnamski mehaniki še niso dovolj izvežbani in sku-šeni v težavnem delu, ameriških strokovnjakov pa enostavno ni dovolj. Pravijo, da je bil zadnjič od 9 Chinook helikopterjev na letališču Da Nanga uporaben e-den, od 32 prevoznih letal C-130 pa le tri ali štiri.
Kongres bi rad cene
{3,ts potisnil nazaj m ra?en lani v maju
Domov bančni odbor je izglasoval zamrznitev cen in obresti na ravni 16. marca 1873, cene hrane pa na ravni 1. maja 1872. WASHINGTON, D.C. — Bančni odbor Predstavniškega doma, ki obravnava podaljšanje zakona s pooblastili predsedniku o nadziranju cen in plač, je izglasoval v torek s 23:11, da naj bodo zamrznjene cene in obresti na ravni 18. marca 1973 z izjemo cen hrane, ki naj bedo potisnjene nazaj na raven 1. maja 1972.
Poskus vrniti vse cene na raven 11. januarja letos, ko je Nixon nadomestil fazo 2 s fazo 3 nadzora nad cenami in plačami, je odbor odklonil.
Republikanci v bančnem odboru so glasovali za vrnitev cen hrane na lanski maj v prepričanju, da bo Predstavniški dom ta predlog odklonil kot neizvedljiv, kot je to dejal kongi Garry Brown iz Michigana.
Kong. F. Annunzio, demokrat iz Illinoisa, je predložil vrnitev cen hrane na lanski maj z utemeljitvijo, da je to potrebno, ker da bodo sicer delavske unije zahtevale velika povišanja plač, kar bo nujno pomenilo nov val inflacije.
Senat je svoj predlog zakona že odobril. Ko bo Dom končal delo na njem, bo prišel pred skupno konferenco, ki mu bo dala končno obliko. Trdijo, da bo Nixon zakonu podpis odklonil, če bo vseboval določila, ki jih je sprejel bančni odbor Doma.
Boljše varstvo za diplomate v ZDA
WASHINGTON, D.C. — Umor treh diplomatov v Sudanu je pripravil državno tajništvo do sklepa o povečanju varnosti diplomatov v ZDA. Zaprosilo bo Kongres za nova denarna sredstva, s katerimi misli plačati državno in krajevno policijo za straženje tujih državnih zastopstev in diplomatov, posebno o-nih pri ZN.	*
je Italija opustila stare načrte ( širjenja in utrjevanja svoje ob-v glavni urad demokratske odborom na tajni seji, kar so ga lasti in vpliva na Balkanu in v stranke v Watergate, namestitev vprašali. S te seje so prodrle v Sredozemskem morju. Potisnje-, mikrofonov v nJem.in Prefot°- javnost najrazličnejše vesti, ki na je bila iz Albanije, pregnana i Srafiranje raznih dokumentov, povezujejo z vohunjenjem nepo-iz Libije v Afriki, poražena v | k^ 30 *am naš-b ko so se re- sredno okolico predsednika, če-vojni se ja vključila v Evropsko j Put,:ikanci Pod vodstvom odbo- tudi ne že njega samega. Doka-gospodarsko skupnost, da bi ob-j ra za Ponovno izvolitev predsed-: ZOv za vse to doslej še ni bilo novila svoj vpliv in poskrbela,nika lansko spemiad pripravljali predloženih, za gospodarsko rast.	| na volitve, kar ne mere in ne' Tako je zanimiva objava The
Vključitev v Evropo je Italijo imore v Pozabo-	|	Los Angeles Timesa, da 'je E.
potegnila za nekaj časa proč od' Demokratje uporabljajo to po-: Howard Hunt Jr., nekdanji sve-Sredozemskega morja in njego-' nesrečeno podjetje republikam; tcvalec v Beli hiši, ki je bil tudi vih političnih trenj. Tam je go-'cev kot uspešno sredstvo boja I obsojen žaradi svojega deleža spodovala v onem času neome- proti predsedniku Nixonu, kate- pri Watergate vlamljanju in vo-jeno ameriška Šesta flota, v pri-	rega ugled skušajo	čim	bolj u- j	hunjenju, na tajnem zaslišanju
meri s katere močjo vojne mor-	biti, časopisje, radio	in televizija j	velike porote pretekli teden del-
narice držav ob Sredozemskem	Pa seveda to vsak	dan	posebej |	no potrdil izjave McCorda, če-
merju niso pomenile dosti. Po-	potiskajo pred ameriško	javnost.;	tudi ni navajal nobenih imen.
stepno se je pojavila tam sovjet- Ta se je na splošno te stvari ska vojna mornarica, začel pa je že naveličala, pa se ji ne more istočasno rasti tudi vpliv arab- izogniti, ker jo ji vsak dan zneskih držav, ki so postale neod- va silijo pred oči. Zadnji teden visne.	je bil v ospredju McCord, ki je
Italija je znova začela gledati bil odgovoren v okviru odbora proti Sredozemskemu morju in za ponovno izvolitev predsedni-sedanji zunanji minister Medici ka za “varnost”, čuval naj bi od-je temu prostoru posvetil prav ‘bor pred radovednimi tujimi po-posebno skrb. Obiskal je Kairo, gledi in povpraševanji, pa sku-bil v Libanonu in Savdski Ara- šal pri tem čim več zvedeti o biji, se razgovarjal z Goldo načrtih in delu demokratov. Pri Meir, obiskal Jugoslavijo, se u- tem je šel s svojimi sodelavci j
deležil razgovorov štirih držav , daleč preko dovoljene meje. Za|vsako zvez° s tem zanikali, na Malti. Italija se prizadeva za'svoje kršenje zakonov v tem po-l vzpostavo dobrih odnosov z A-' gledu je bil že obsojen, le sed-: rabci, pa tudi z drugimi država- nik je obsodbo odložil do junija, mi Srednjega vzhoda, od koder da bi McCord lahko razkril vse, se v dobri meri oskrbuje z o- kar ve. V tem slučaju so mu na-Ijem. Pri tem se zaveda, da mo- mignili, da bi. mogla biti kazen ra ostati trden del Evropske nekaj milejša, skupnosti, če noče v gospodar-! Mož je šel in je povedal naj-skem razvoju zaostati in s tem prej sodniku, ki je vodil razpra-trpeti izgubo tudi na svojem po- vo o tem, pa nato pripovedoval litičnem vplivu in moči.	tudi pred posebnim senatnim
! Iz Clevelanda in okolice
Hunt je povedal, da je Gordon Liddy, ki velja za glavnega zarotnika in organizatorja vohunjenja v Watergate, opisal osebe za to zaroto kot “svoje vodnike”, ni pa navajal nobenih imen.
McCord je imenoval v zvezi z Watergate vohunjenjem bivšega pravosodnega tajnika Johna N. Mitchella, Johna W.Deana III., svetovalca Bele hiše, in bivšega pomočnika predsednika Nixona J. S. Magruderja, ki pa so vsi
E. J. Turk v visoko državno službo?—
Včeraj se je razširila vest, da utegne državni guverner J. J. Giliigan imenovati Edmunda J. Turka, zastopnika 23. varde v mestnem svetu in predsednika tega sveta, v državno Public Utilities Commission of Ohio, kjer je trenutno eno prazno mesto. Imenovanje velja za šest let in prinaša $25,000 letne plače. V slučaju, da bo E. J. Turk res imenovan na to mesto, bo odstopil kot mestni odbornik in predsednik mestnega sveta v Clevelandu.
Seje—
Podružnica št. 25 SŽZ ima v nedeljo ob 2. popoldne sejo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Po seji bo zabava. Vse članice vabljene.
Društvo Kras št. 8 ADZ ima sejo v nedeljo ob 1.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Po seji bo prigrizek.
Društvo Carniola Hive 493 TM ima sejo v soboto, 7. aprila, ob treh popoldne v starem poslopju SND na St. Clair Avenue.
K molitvi—
Članice Podružnice št. 14 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlo članico Paulino Sesek.
Vabilo na sejo—
Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 ADZ vabi vse člane, posebno pa uradnike, v nedeljo, 8 t.m. ob pol enajstih dopoldne na sejo v Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue.
Kroži naprodaj—
V soboto po enajsti uri dopoldne bodo v farni dvorani pri Sv. Vidu naprodaj domači krofi.
George Meaay
GEORGE MEANY, predsednik AFL-CIO, je še vedno odločen in uspešen varuh pravic in koristi organiziranega delavstva. Pred Kongresnim odborom se je zadnjič odločno zavzel za davčno rejormo, ki naj zapre razne luknje za korporacije in bogataše, kritiziral je tudi velike mednarodne družbe, ki da se brigaj0 Samo za svoj dobiček, korist dežele pa jim ni mar. Odločno se je zavzel tudi za trdni in obvezni nadzor nad cenami, stanarino, obrestmi in dobički, če naj bodo delavske unije zadržane pri svojih zahtevah po povišanju plač.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval omejitev zveznih izdatkov na 268 bilijonov v prihodnjem proračunskem letu, pa dodal, da mora predsednik v proračunu odobreni denar uporabiti, kot bo Kongres določil. Za enkrat, jc ta sklep Senata odobren s 70:24 glasovom le izraz nje-1 Brezposelnost raste— gove volje, ni znano, kaj boj Na Porečju Velikega Cleve-storil v tem pogledu PrgjF < landa ^ i*- število brczposemii) stavniški dom.	pretekli mesec povečalo za 600
RIM, It. - Tu so sinoči prijeli^ £kupn0	ali 3'd'' '
dva Arabca z iranskimi, verjetno ponarejenimi potnimi listi, ko sta hodila po letališču.
Pri njima so dobili revolverje in 6 ročnih bomb sovjetskega izdelka.
KUVAJT. — Irak je umaknil svoje čete z zasedene mejne postojanke Kuvajta, ki jo je zasedel pretekli mesec. Jutri bo prišel sem zunanji minister Iraka na razgovore, ki naj rešijo spor med Irakom in Kuvajtom.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik ih podpredsednik senatnega odbora, ki preiskuje Watergate afero, sen. Ervin in sen. Baker, sta včeraj dala izjavo, v kateri pravita, da za enkrat ni nobenih dokazov, da bi imel glavni Nixcno v pomočnik v Beli hiši Haldeman kako zvezo ali vednost o Watergate vohunski zadevi. Sen.
Lowell P. Weicker Jr., republikanec iz Connecticuta, ki je v torek zahteval od Halde-mana, da odstopi s svojega položaja zaradi povezave z Wa-
Castro dobil podporo pri vladi Venezuele?
WASHINGTON, D.C. - V diplomatskih ' krogih napovedujejo, da bo Venezuela predložila Organizaciji Ameriških Držav, naj končajo diplomatske in gospodarske sankcije proti Castrovi Kubi, uvedene leta 1964.
Venezuela, ki je tedaj te sankcije predložila, je sedaj mnenja, da je prišel čas za “normalizacijo odnosov” s Kubo.
tergate afero, je včeraj dejal, da se z izjavo senatorjev Ervina in Bakerja strinja.
WASHINGTON, D.C. — Bančni odbor Predstavniškega doma se je včeraj premislil in jc razveljavil svoj sklep o vrnitvi cen hrane na 1. maj 1E72 in je vse cene, obresti in stanarine predložil potisniti nazaj na raven 10. januarja letos, ko je predsednik Nixon končal fazo 2 in objavil faza 3 nadziranja cen in plač.
ILvo.A
:;a. april s, 19,0
Ameriška Domoviiva
li \ 3 a »j r J; li 'Z
6117 St. Clair Ave.
431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ze Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec«
Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto
~	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
Ko so mu pustili, da se je dvignil, se ni mogel zravnati, ker so se rane v takem položaju posušile in zatrdile.
Mučenje ni bilo vedno samo telesno, vojne ujetnike so skušali zlomiti tudi duhovno. Tako so nekaterim dopovedovali, da so jim postale njihove ž*ene nezveste ...
(Konec jutri)
I BESEDA IZ NARODA
i
vah srečno dospel v Ljubljano,
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
1	No. 68 Thurš., April 5,1973
Postopanje rdečih Vietnamcev z ameriškimi vojnimi ujetniki
i.
Ameriške protivojne skupine, ki so odhajale v Severni Vietnam tekom vojne, so se vračale domov po razgovorih z nekaterimi vojnimi ujetniki z zagotovili, da se tem godi dobro, da postopajo Severni Vietnamci z njimi “človeško” in v skladu z predpisi ženevske konvencije z vojnimi ujetniki. Nekateri so tem zatrjevanjem in pripovedovanjem verjeli, drugi so vanje močno dvomili.
Ko so se prve skupine vojnih ujetnikov v okviru pariškega sporazuma vrnile iz Severnega Vietnama domov v ZDA, so začele prihajati vesti o mučenjih in vseh vrst nasiljih, ki so jih morali vojni ujetniki od rdečih prestati. Na splošno so vojni ujetniki molčali v javnosti, dokler se niso vrnili iz ujetništva pretekli četrtek. Nato se je kar razlila vrsta zgodb, ena strašnejša od druge.
Naj navedemo le nekatere od njih!
Cmdr. Stratton, 41 let stari oče treh otrok iz Palo Alto v Kaliforniji, ki je bil v ujetništvu 6 let, je prebil 18 mesecev v samici. Edini stik, ki ga je ta čas imel, je bil z njegovim stražarjem. Ko je bil dva meseca po svojčm ujetju prisiljen iti na novinarsko konferenco v Hanoiu, je sklenil takoj napraviti tam vtis, da je pod vplivom mamil. Svojo prisiljeno izjavo je bral monotono, nato pa se ob koncu poklonil zelo globoko, kot pri orientalcih ni običaj.
Eden od ujetnikov je dejal, da je bilo 95% vseh vojnih ujetnikov mučenih na en ali drug in na več načinov, dokler niso dali izjave, ki je bila od njih zahtevana. Eden od ujetnikov, ki je pobegnil in bil nato ujet, je bil tepen do smrti, je pričal neki drugi ujetnik, njegov tovariš.
Capt. Joseph Mulligan je pripovedoval, kako je dobil opekline na obrazu in na rokah, ko je bilo njegovo letalo leta 1967 sestreljeno nad Severnim Vietnamom. Edino zdravljenje, ki ga je bil od rdečih deležen, je bilo oplakova-nje njegovih opeklin s toplo vodo dvakrat na teden. “Opekline se niso sušile in izgledalo je, da se gnoje. Nekega dne sem opazil nekaj muh, ki so obletavale moje roke. Pustil sem jim, da so se vsedle na nje in zlegle jajčeca v moje rane. Ko so se ta izlegla, so ličinke pojedle mrtvo in divje meso. Ko je to meso bilo pospravljeno, sem še! k vedru in s svojim urinom spral ličinke z rok, nato raztrgal svojo majico in si z njo obvezal roki. Potem sta se začeli celiti,” je razlagal capt. Mulligan svojo skušnjo v ujetništvu.
Letalski polk. Robinson Risner je dejal časnikarjem na tiskovni konferenci: Jaz mislim, da je nekaj ujetnikov u-mrlo pod rokami Severnih Vietnamcev. Priznal je, da je napravil nekaj propagandnih izjav za Severne Vietnamce potem, ko so ga ti dolgo mučili. Končno je klonil, ko je “bolečina postala tako ostra, da je kričal celo noč”. “Jaz sem slišal tudi po štiri ljudi, ki so enako kričali na enkrat,” je pravil polk. Risner.
Major John Dramesi, ki je dvakrat pobegnil iz sever-novietnamske ječe, pa bil obakrat znova ujet, je pripovedoval, kako je bil major Edwin Atterberry maja 1969, ko je bil po begu ujet, pobit do smrti.
Comdr. William Tschudi je razlagal, kako so Severni Vietnamci s poskusi hoteli dognati, koliko posamezni ujetnik zdrži in kdaj pod bolečino in pod kakšno bolečino kloni. Ko so to spoznali, so to redno izrabljali za dosego svojih ciljev. Zanj je bila najhujša bolečina, kadar so mu zvezali roke tako trdo, da so mu te zatekle in postale črne. Dejal je, da je bil eden od ujetnikov na tak način zvezan 23 ur skupaj. Ko so mu roke nato razvezali, so bile te črne “kot mikrofop” pred njim in kri je prihajala skozi potne pore v koži.
Cmdr. John Fellows je rekel, da so ga najhujše mučili, ko so ga spraševali o nekem letalu, o katerem ni prav nič vedel. Zvezali so mu roke na hrbtu tako tesno, da so bili skupaj komolci. Tako so ga pustili več ur, nato so ga zavezali preko oči, mu zamašili usta in ga pustili zvezanega tako še S ur. Zaradi tega je izgubil vso moč v svojih rokah in so skrbeli zanj njegovi tovariši. Tudi briti se ni mogel sam vse leto po tem.
Severni Vietnamci niso skozi leta dali ujetnikom nobene soli. Smatrali so jih za “vojne zločince” in se bali, da bodo prejeto sol smatrali za nagrado. Ko so jim končno sol le dali, so jo kradli in skrivali v svojih prostorih ter za “prigrizek popoldne”. Stalna spremljevalka vseh je bila lakota. Capt. V ulili van je dejal: Če mi je padlo zrno riža na tla in ta so zelo umazana, to lahko dodam, sem ga pobral in pojede
Lt Cmdr. Rodney Knutson je v Oaklandu v Kaliforniji na 1: skovni konferenci razlagal, da so ga tako dolgo bili po zadnjici, da je ta izgledala kot “hamburger”. Kri je brizgala po zidu. kadar koli je padla palica. Ko je nato začel kričati, so ga prisilili, da je sede! na razbiti zadnjici 6 dni.
Studio in trgovina § pozdravnimi kartami
Pevski zbor “SLOVAN” v pomladi
CLEVELAND, O. — Zbor Slovan priredi letno pomladansko praznovanje s koncertom v soboto, 14. aprila 1973, v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Program se prične ob 7. uri zvečer, nato sledi ples do polnoči. Za ples bodo igrali godbeniki Johna Pecona. Vstopnina za program je $2. Vstopnice lah-
sem bil kaj malo časa doma. Že; ko nabavite pri vseh pevcih Slo-maja 1919 sem moral z drugimi j vana ali v kiubovih prostorih vojnimi tovariši vzeti puško v roke in iti v boj za svobodo Koroške. Avstrijski Nemci so udarili na šibke jugoslovanske posadke ter v par večjih sunkih vrgli iz slovenske Koroške vse Jugoslovane. Niti pedi koroške zemlje ni ostalo Jugoslaviji. Te- pravijeno. daj je vlada poklicala pod orož- pevci
Vlasta Radišek
EUCLID, O. — Vlasta Radi-sek bo odprla na 405 E. 200 St. svoj “Art studio” in trgovino s kartami “Remember a Friend”. Poleg kart v slovenskem, hrva-kc . in angleškem jeziku bodo na razpolago tudi slike, keramika, lesni in drugi izdelki umetne obrti.
Prostori bodo odprti v nedeljo, 8. aprila ob 12.30 do 7.30 zvečer, nato pa vsak dan od 9.30 dopoldne do 6. zvečer z izjemo četrtka in nedelje.
P.
šopek nageljnov na grob rev« Jurija Trunka
CLEVELAND, O. — Trunk je umrl. Tako mi je v ponedeljek zjutraj, 13. marca, povedal g. Jože Melaher, ko sem vstopil v njegovo trgovino. Trunk je u-
je vse v letih 1890 do 1894 rojene fante in može; med temi sem bil tudi jaz. Sreča za nas je bila, da je bil poveljnik te vojske general Krsta Smiljanič, Srb iz Sumadije. Pod njegovim res zmožnim vodstvom je šlo, da so avstrijski Nemci bežali na vrat na nos. Zgodaj zjutraj 28. maja smo udarili iz Slovenj gradca na Štajerskem in 6. junija je bil Celovec v naših rokah: jugoslovanska vojska je vkorakala na zgodovinsko Gosposvetsko polje: Gospa Sveta je bila v naših rokah. Tako hitro je šlo, da Avstrijci niso niti utegnili odpeljati s seboj municije, ker so le bežali. Takrat sem videl in prehodil lepo Koroško. Zato jaz.razumem bol rev. Trunka po njegovi res lepi domovini, o kateri je često pisal in udarjal po Nemcih. Pa je dobro pisal, ko je u-darjal, ni nič pretiraval. Da je bilo tako, vem kot jugoslovanski vojak vse od maja do avgusta 1919, ko sem na Koroškem ta čas videl in doživel in tako rev. Trunka dobro razumel. Mnogi ga niso razumeli, ko je pisal v svojem “Risanem polju”, jaz sem ga in se mi je cesto kar smilil zlasti, ko je pisal, kaj vse so Nemci z njim počenjali.
Rev. Trunk je bil mož, cel mož, velik zaveden Slovenec,
mrl? Bog mu daj dobro, sem dejal, pri tem pa snel z glave klo-, jug0siovan in Slovan. Kako do-buk. Odkril sem se ter želel rev.. j3ro je on p0znai slovanstvo, po-Trunku večni mir in sveta nebe-! gg^j Ruse. Ko je vse pljuvalo
na Ruse, je on imel le lepo bese-
sa. Bog bodi njegov plačnik za vse, kar je dobrega storil za nas!
Rev. Trunka sem prvič osebno srečal avgusta 1926 na XVI. redni konvenciji KSKJ v Pittsburghu, Pa., on je bil delegat Društva sv. Jožefa št. 56, Lead-ville, Colo., jaz pa delegat Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 iz West Parka, oziroma iz Clevelanda. Tedaj sva se osebno prvič srečala in potem še na drugih konvencijah KSKJ.
Rev. Trunka sem poznal še iz knjig in raznih njegovih jedrnatih spisov. Napisal je knjigo “Na Jutrovem”, kjer popisuje romanje v Sveto deželo, potem Egipt
do zanje. Povem, pošteno jih je ocenil in marsikatero povedal, kar našim nekaterim ljudem ni bilo všeč, ampak je bilo to, kar je napisal, resnično; on ni mlatil prazne slame, njegove besede, ki so, četudi na videz udarjale, so bile resnične. To lahko rečem kot nekdanji vojni ujetnik v Rusiji in kot vojak bojevnik za svobodo lepe Koroške.
Koroška nam je dala velike može kot Lamberta Ehrlicha in druge: prvi med njimi je pa rev. Jurij Trunk. Kot Slovenec, Jugoslovan, posebej še kot velik panslavist-Slovan nosi pred vsemi temi zastavo. Zato naj lepša
SDD pri Chucku in Berti Starman. Vstopnice samo za ples^ po $1.50 bodo naprodaj pri vho- j du v dvorano. Po programu si: lahko nabavite okrepčila; na razpolago bodo gorki sendviči. Za vso postrežbo je dobro pri-
v večini rojeni v ZDA in sledijo v ljubezni naukom in običajem svojih roditeljev, kar je vse hvale vredno.
Vprašanje je, koliko časa bo možno ohraniti nas materin jezik.
Spominjam se raznih ugibanj pred več leti, da se lahko počutimo srečne, ako ohranimo slovensko skupnost še 20 do 30 let. Ta napoved je bila brez, podlage, kajti kljub temu, da je prenehalo veliko naših ustanov s svojim delovanjem, je še vedno živahno in delovanj a* Slovencev na puhlic ističnem, gospodarskem, podpornem in kulturnem polju še dolgo ni konec.
Od zadnje priredbe Slovana decembra 1972 do sedanje je bil precej kratek čas za pevske vaje, kljub temu se je potrudil naš priznani, zmožni p e v o v o d j a Frank Vauter, da bodo podane klasične in narodne pesmi v splošno zadovoljstvo, kot je bilo vedno v preteklosti.
Vljudno vabimo vse prijatelje petja in družabnosti, da se udeležite te prireditve drugo soboto v mesecu aprilu!
Joseph Trebeč
uspeh pomnožen. Naj temu delu in daru naše hvaležnosti sledi tudi plačilo Njega, ki ne ostane za dobra dela nikomur nič dolžan. Osebno jo' ne bom imenoval; saj jo vsi dobro poznamo neumorno delavko za uboge in misijone, ki je toliko ur žrtvovala za velikonočne “delikatese”, ki jih je v pomoč misijonarjem naklonila. Tako nji in onemu, ki vsako leto daruje živih sadik cvetja, ponovno sta tudi to leto storila, da se je s tem izkupičkom pomnožila vsota: hvala in Bog plačaj!
Iskreno se zahvaljujemo Ameriški Domovini, ki priobčuje naše dopise1 in vzbuja zanimanje za MZA. Enako smo hvaležni vodstvu slovenske radio oddaje, ki je ves teden vabila na našo prireditev. Hvala vsem in Bog povrni!
Hvala vsem, ki ste poleg udeležbe kosila naklonili še posebej darove ($206.50) za misijone. Niste samo s srcem (razumevanjem) nas razveselili — odprli ste tudi svojo dlan ... Z našo hvaležnostjo n^j vas vse, ki ste na en ali drug način sodelovali, doseže božje povračilo' in prosimo vašega sodelovanja še v bodoče. V imenu MZA
M.T.
ItlaJ sem srečen
ieseia zahvale
in še drugo. Zanimiva je njego- hvaia in ,za!hvala lepi Koroški;
r t«-»	■!/-«* r»	oTTrvirt	lrrv_	#	J
ki nam je dala Trunka, posebej
va knjiga “Bodi svoje sreče ko-vač“, potem njegovi spisi v Koledarju družbe sv. Mohorja itd. Prav posebej sem rad čital njegovo “Pisano polje” v Ameri-kanskem Slovencu. Tega sem vselej najprej prečital, potem šele j e prišlo ha vrsto drugo gradivo. Zelo zanimivo je bilo popisano njegovo potovanje v Ameriko po prvi svetovni vojni v mesečniku “Ave Maria”. Tam rev. Trunk popiše vse tegobe in težkoče, ki jih je doživel med prvo svetovno vojno in potem, kako se je umaknil iz njemu ljubljene Koroške v Ameriko. Ni šel rad, toda razmere so ga prisilile, da je moral dati slovo ljubljeni Koroški. Ravno v tem sem jaz zelo dobro razumel njegovo bol, ker sem bil nekaj časa kot jugoslovanski vojak sam na Koroškem.
Ko sem se po štirih letih vojnega ujetništva v Rusiji dne 10. januarja 1919 podal na dolgo pot domov v Jugoslavijo in sem 25. februarja 1919 po križih in teža-
pa Bogu, kateremu je rev. Trunk zvesto služil kot duhovnik; on se je dobro zavedal, kaj je duhovnik, kot se je zavedal, kaj je biti Slovenec, Jugoslovan in Slovan. Možato je stal na braniku za vero in narod, kateremu je s svojim peresom veliko dobrega storil.- Tako pri vstopu v večnost ni imel težkoč, Večni Kralj mu je dejal: Dobri in zvesti služabnik, pojdi v veselje svojega Gospoda!
Jože Grdina
Odplaka v globinah
Več cbčiu švicarskega kanto-
CLEVELAND, O. — Po uspešnem kosilu, ki ga je zadnjo nedeljo, 1. aprila, priredila Misijonska znamkarska akcija v pomoč slovenskim misijonarjem in misijonarkam, ki na vseh celinah sveta prinašajo njim, ki so še v smrtni senci nevednosti, blagovest o smislu življenja. Skupina, ki to prireja, se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste se vabilu odzvali in s svojo udeležbo prispevali k uspehu.
Če smo veseli gmotnega u-speha, ste nam pa moralno s svojo navzočnostjo dosti pripomogli _ misijonarjem in prirediteljem. Vaša navzočnosti je naša zavest, da božje (Kristusove) besede:	Pojdite torej in učite
vse narode. .. med nami ni pozabljena. Uverjeni smo, da vsak, tudi najmanjši doprinos vključuje vaš prispevek temu dejanju. Tudi še v bodoče prosimo za vaše razumevanje in pomoč!
Ako bi vse sodelovalce, ki so dali svoje darove in pomoč, posamezno imenovali, bi bilo preveč imen — žal, pa tudi vse o-sebno ne poznam, tako naj bo vsak vključen v zahvalo, ki
INDIANAPOLIS, Ind.'— Pater Doyle je pisal kot vojni ku-j rat z bojišča v času prve svetov-; ne vojne:
“Danes so prinesli po strel • j skem jarku ranjenega vojaka.; Na nosilih je ležal mlad fant, strašno ranjen. Položili so ga silno nalahno na tla predme, ga spoštljivo odkrili in stopili nekoliko v ozadje. Pokleknil sem k nosilom in pogledal znak na ranjenčevi roki. Bil je irski katoličan. Junak odpre oči in vzklikne: ‘O, pater, ali ste res vi tukaj? Hvala Bogu, da je tako dober, da vas je poslal k meni. Silno mi je bilo hudo, ker sem mislil, da bom moral umreti brez duhovnika. O, pater, kako sem zdaj srečen in vesel, da sem si prizadeval vedno lepo živeti. To dela smrt lahko.’
Podelil sem mu sveto maziljenje. Njegovo vzdihovanje je ponehavalo. Tiho je ponavljal za menoj: ‘Moj Jezus, usmiljenje!’ Ko sem mu dal zadnji blagoslov, je omahnil z glavo in Jezus je z odprtimi rokami sprejel dušo svojega prijatelja.”
se s tem problemom bavijo, trdijo, da Spopad med mladostno in starostno generacijo sploh ne obstoji, obstoji samo spopad med tistimi, ki prihajajo, in tistimi) ki ne odhajajo. Jasno je, da vsaka mlada generacija da življenju in družbi svoj pečat navzočnosti. Mladost v svoji vihravosti dostikrat zavrača vse, kar ji ni po godu, hoteč spremeniti svet in življenje po svoji volji-Če je v tem hotenju kaj dobrega in trajnega, je to dediščina naslednji generaciji, kar pomeni, da se je zopet ena generacij3 uvrstila med stare in je odstopi" la svoje mesto mlajši, novi ge" neraciji.
*
Odnosi med starimi in mladi" mi zgledajo včasih zelo kritični zlasti, ker mladina hoče urediti svet po svoje, zavrača vse, kar pride od starih, in se zateka k raznim demonstracijam in k u" poru. Nedvomno je temu kriv tudi današnji način življenja’ Materialne in duhovne razmer6 so se precej spremenile v korist otroku in mladini. Družba daje mlademu človeku na voljo vse> kar si želi. Danes naša mladin3 že uživa toliko svobode, da je ° nje telesno in duševno boin3' Včash vidim, da je velik pro!^
| lem med mladimi in starimi pr6 1 majhno spoštovanje, največkr3 j v odnosu do starih. Tudi zaup3 Inje med mlajšo in starejšo £e | neracijo igra pomembno vlo»°' I Če bi si zaupali, bi bili bolj sp(°
ščeni in človeški. Stari pren3^ jo svoje skušnje na mlade in J ^ s svojo zrelostjo podpirajo ^ njihovem razvoju. Skratka, ^ bi stari prisluhnili mladim mladi razumeli naš rek, da se starega vola. mlajši uči orati, bila pregrada med starimi
oi
mladimi skoraj brezpredmetna.
neopazna
Vzgojitelji otrok večkrat % jo, če bi ocenjevali vedenk vzgojo in izobrazbo starše^ njihovo prizadevanje za v,z& lastnih otrok, ibi morali mnot^, dati nezadostno. Trdijo tn kdor otroke preveč ljubi, ta ^ pogubi. Večkrat slišimo otr° ^ ko očitajo v jezi, da so starši starokopitni. Strokovnjaki i ^ jo, da je starokopitnost poj3V\
n J
spremlj a človekovo stara Človek, ki postaja star negira to, koliko let štej e. pitnost pomeni predvsem, J3 smo več tako elastični, da ;fl
lditir
rok6'
id'
t)i
mogli slediti, se prilagc; sprejemati nove razmere,
ek0-
Janez Kovačič ščine, pojave, ki jih prinaša
Sposiladanski misli
vo
izrekam “vsem pridnim delav-v kuhinji, ki so v soboto in nedeljo prenašale “težo dneva in vročino” (oskrbeti čez 600 kosil ni majhen problem). Prav tako iskrena hvala vsem moškim, ki so sodelovali in pomagali na kakršenkoli način v dvorani. V zadovoljstvo vseh ste to delo do-
MILWAUKEE, Wis. — Običajno pričakujemo nastop pomladi vsako leto 21. marca, letošnji koledar pa je nakazal, da se pomlad prične 20. marca točno ob 12.13 popoldne. Toliko za-želj enega sonca ni, marveč s severa piha ostra in mrzla sapa.
Pomlad se vrne vsako leto, mladost nikdar, šele, ko si star, razumeš mašo' pesem “Najlepša je mladost”... ! Pred kratkim sem srečal znanca v parku, ki se mi je posladkal, češ kako mladostno izgledam. Vem, da življenje ni nikoli prekratko za joj prijaznosti, vem tudi, da lepa
beseda lepo mesto najde, razu_: starej?i mem pa tudi, kadar ti znanci1, rečejo, kako mladostno izgledaš, takrat si že star. Pa se. vprašam, j kje je meja med starostjo in' mladostjo? Meja sicer ni nikjer zarisana, nikjer zapisana, pa vendar jo vsi občutimo. Pri ženski, je ta meja bolj razumljiva,
ča5'
Ostajamo zvesti tiste®u’ ^ smo osvojili v preteklosti, v mladosti. Starokopitni sin0 takrat, ko naša naklonjenost ^ remu onemogoči sprejeli ^ novih stvari. Po taki ozn3^1^, zdi, da je mlado in novo n3
C
ki način absolutno merilo
kopitnosti. Star okopit®- ^
včasih na čudne načine PreP ^
•ni
na mlade in dobro vzgojeI1 troci bodo razumeli, da vS3
D6'
in mlado večkrat ni p
,ravl'

&
in dobro, ter bodo čez k-13 čas sami postali starokopi J1 ’
* . ,e $ Naša srednja generacij3 J ^ nastradala, zgleda, kot da le jo Poglejte, ko smo bili nas učili a | starejših
naj se zgleduje#10 j
danes, ko s®0

na Ticino je pripravilo načrt za
dva cevovoda, p0 katerih bo tekla odplaka iz naselij in turističnih taborov 60 metrov od o-
bro opravili. Ni lahko delo raz-J ker je na robu krila. Pri mladih pečavati vstopnice. Vemo, da j je rob nad kolenom, pri starej-
pa naj posluša®0 de! Sin našteva očetu starejše generacije:	pri1#,«
je dandanes “vse boljše”, k ^ bilo pri prejšnji generacij1’ p>,1 mladi imamo “boljše ide3 jji O če razumevaj oče priku#3 pristavi:	“In predvse®
starše.”	^
b- °'
ših pa pod kolenom, če ni nekaterim ženskam moda preveč
gmotni uspeh je odvisen od tega, koliko stopinj ste za ta namen prehodili, da se je toliko ljudi j zmešala glave, udeležilo kosila, brez tega sode-bale v globino 40 metrov jezera lovanja bi ne bilo uspeha. Hva-Maggiore.	la in vsem sodelavcem: Bog po-
Upajo, da v prihodnji turistič- vrni!
ni sezoni ne do več prepovedi; Velik cdziv je bil v podeljenih ' grada, nekak nenehni boj kopanja zaradi umazanije v vo- darovih peciva, ki so ga dobre mlado in staro generacijo,
Odkar svet obstoji in je steklo življenje, je bila med mladostjo in starostjo neka nevidna pre-
med boj,
di.
žene prispevale, da je bil gmotni kjer ni zmagovalca. Učenjaki, ki
Sovjetsko oroŽJe na Severnem Irsk6^,,
Britanski tajni agentje s° tovili, kako ie prišlo soril6 ^ orožje na Irsko. Sovj®i dali svoji zaveznici 'Siriji,	^
palestinskim gverilcem, #1 nato poslali preko Švice s
noirskim revolucionarje®-
NEHVALEŽEN SIN
POVEST SPISAL MALOGRAJSKI
Na počitnicah doma pa je postajal mladi študent čimdalje neznosnejši. Niti z očetom, niti z materjo ni več rad govoril. K večjemu kak “da” ali “ne” je bilo še spraviti iz njega, a še tistikrat, ko je izgovoril to besedico, je gledal v stran. Tudi doma ga je vedno manj trpelo, in prišlo je naposled tako daleč, da je hodil le še jest in spat domu, drugače pa se je potikal vedno okrog. Izogibal se je vseh domačih, kakor bi mu bili na potu. To pa jih je tem bolj žalilo, ker ga tuji ljudje niso mogli prehvaliti, kako prijazen je z njimi. Bilo je čudno, da je kazal svoj napuh zdaj ravno stari-šem in bratu nasproti.
Kovaček se je mnogo trudil, da bi navezal sina nekoliko bolj na domačo hišo, a zaman. Izpraševal ga je večkrat prijazno, skoro ponižno, če je bolan, ali če potrebuje česa, toda on mu 3 e dajal vedno j eden in tisti odgovor:
“Ne bodite sitni in pustite me Pn miru!” Tak je ostal svojim starišem nasproti .odslej ves čas, ko je obiskoval srednje šole. Kak drug bi bil vesel, če bi ga kil obiskal oče v mestu, njemu Pa tudi to ni bilo prav, in dal je nekoč prav jasno razumeti oče-tn, da mu je ljubše, ako ne prihaja. Kovaček pa, kakor je bil dober, vendar ni bil j eden tistih, hi bi se bil metal za kom. “Če ni tebi na tem, da bi me videl,” 3e rekel sam pri sebi, “pa meni tndi ne sme biti!”
Hi.
Nove skrbi so se pri Kovačku pričele, ko je bil sin skončal os-hio šolo.
Oče in mati bi bila za ves svet rada vedela, kaj namerjava, in kam se je odmenil. Toda sin je Golčal, in onadva si ga nista uPala vprašati, ko je zmeraj tako osorno gledal okoli sebe.
Polovica počitnic je bila že nainila, a vedela sta še ravno toliko, kakor prvi dan, ko je bil prišel domu. To jima je bilo tem neprijetnejše, ker so ju neprenehoma izpraševali ljudje, mm se bo obrnil študent, pa jim nista mogla dati nikakega odgovora.
Še bolj kot Kovačka je gnala njegovo ženo radovednost, da i bila zvedela sinovo skrivnost. v aP°sled se ni mogla več vzdrhti in se je odločila, da ga vpraša.
Bilo je nekega dne pri južini. Bak je sedel zmeraj sam zase PK svoji mizi in jedel zmeraj a3 boljšega, nego drugi. Oče in rnati sta vpoštevala, da se je bil navadil v mestu na boljšo hra-^°> in ga nista hotela siliti, da 1 bil zajemal z družino iz jed-^°iste sklede. Akoravno ni do-lval vsak dan mesa, je bilo pa 2meraj kaj takega na vrsti, kar 11:111 je šlo v slast. Na mizo mu Pa mati sama nosila.
Tisti dan mu je bila napra-1 a neko jed, katero je posebno rad imel. Brez dvojbe se mu |e hotela prikupiti, da bi tem
i.	Ze izvabila iz njega odgovor,
j.	1 si §a je želela. Z vidnim vese-Jem je gledala, kako pometa s r°žmka, in ko je bil do malega
Ze(i Pojedel, ga nagovori:
Ali ti je dišalo? Bala sem se, a °i ne bila premalo osolila. . .” boga ženica ga je pač nago-riia, kakor ga je v svoji preprostosti vedela in znala. Njemu a to ni bilo po volji. Čelo se j^u zgnbanči nad obrvmi, in ta-3 jame počasneje jesti.
Te že dobro, že!” odgovori
osorno.
No, saj b0g jedel kmalu zo-.bolje,” nadaljuje mati, ki J6 hotela na vsak način doseči .v°j namen. “Kakor pravijo, mai° v lemenatu dobro hrano.” r e besede pa so sina hudo a2jarile. Kakor bi ga bil kdo SciPnil s kleščami, odskoči s
svojega sedeža in odvrne:
“Kaj meni mar, kako hrano imajo v lemenatu!” Mati ostrmi, vendar še reče:
“I jaz sem slišala, da poj deš v lemenat! Vsaj. ljudje govore tako!”
“Kako pa morejo ljudje govoriti kaj o tem? . .. Komu pa sem jaz pravil kaj?... Pa saj vem, kaj namerjavate! Vedeti hočete, kam se mislim obrniti! Ker pa vam je preveč sitno, vprašati naravnost, izkušate po ovinkih zadostiti svoji radovednosti! No, da vas ne bo še naprej skrbelo, vam povem, da mene lemenat nikdar videl ne bo!”
To je bil za ubogo ženo, ki je živela leto za letom v nadi, da bode njen sin kdaj mašo bral, hud udarec. Obrnila se je naglo v stran, zbežala v čumnato in se tam bridko razjokala.
Kovaček sam pa ni bil tako zelo zavzet za semenišče, kakor njegova žena, akoravno bi bil tudi najrajši videl, če bi si bil sin izvolil duhovski stan. Toda mislil si je: naj postane, kar hoče, samo da si bo pošteno služil kruh. To ga je pa vendar hudo jezilo, da je bil sin z materjo tako oduren. Stopil je bliže k njemu in mu rekel:
“Z materjo, mislim, bi lahko malo drugače govoril. Saj ni tvoja dekla.”
Sina je ta opomin nekoliko osupnil.
“Naj bi me pa naravnost vprašali, če me imajo kaj vprašati, a ne na tak način!” odgovori bolj z zamolklim glasom.
Kovaček je bil po dosedanjih izkušnjah nekoliko iznenaden, da ni sin tudi nad njim precej vzrojil. Toda zvedel je kmalu, kje je bilo iskati vzroka temu. Ker je že enkrat s sinom govoril, hotel je pozvedeti tudi on, kake misli mu rojijo po glavi. Sicer pa ga je tudi skrb za sinovo prihodnjost silila k temu, da ga je vprašal:
“V semenišče torej ne poj-deš?”
“Nak!” bil je kratek odgovor. “I kaj pa boš potem?”
“Na Dunaj pojdem!”
“Ali hočeš mar postati dohtar?”
“Da, dohtar!”
“Kakšen? Ali zdravniški, ali zdravniški, ali jezični?”
“Jezični, če ga hočete že tako imenovati!”
“Kako pa boš izhajal? Saj veš, kaj pravijo: Kdor hoče na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj! To pa menda vendar ne pojde, da bi šel brez trebuha na Dunaj.”
“Doslej ste mi vi pomagali!” Kovačku se je dobro zdelo, da je sin to pripoznal. “Aha, zdaj te imam!” si je mislil in pripomnil:
“Glej, glej, ali vendar še veš to? Pa si postopal tako proti meni in materi, kakor bi ti ne bila storila še nikdar nič dobrega!”
“Eh. . . mati so včasi sitni! Blaj veste vi! Moja glava je polna drugih mislij,' in ni mi mogoče, govoriti zmeraj o tem, o čemur bi oni radi!”
Štulil je zmeraj mater naprej, dasi z očetom ni bil nič druga- j čen. Tem bolj pa je temu rastel pogum, da bi mu povedal svoje mnenje. Nadaljeval je torej: “Tvoje misli bi ti ne smele nikoli izriniti spomina na četrto zapoved božjo iz glave, in nikdar bi ne smel pozabiti, kar si dolžan starišem!”
“Saj tudi nisem pozabil!”
“O pač, pač, drugače bi ne bil mogel' biti tak! Toda pustiva zdaj to, in povej mi rajši, kako si misliš pomagati. Upaš li, da dobiš kako podporo na Dunaju?” “Pozneje že; od začetka pa mi bodete morali poseči vi malo pod rame.”
(Dalje prihodnjič)
Timothy Kuras prodajni nadzornik STROH piva v Ohiu
DETROIT, Mich. — Timothy J. Kuras iz Detroita je bil imenovan za nadzornika prodaje Stroh Brewery Company v O-hiu, je objavil Leo P. Brown, glavni upravnik prodaje.
Pred imenovanjem na svoje novo mesto je bil Kuras kot zastopnik prodaje v tržnem oddelku družbe Stroh. Pri njej je nastopil službo leta 1968 kot vodnik obiskovalcev in oddelku za posebne dejavnosti. Tam je ostal tri leta, nato^ pa je bil premeščen v prodajni dddelek.
Timothy Kuras je bil rojen v Detroitu in je graduiral na University of Detroit iz poslovne administracije. Je poročen in ima dva otroka. Družina se bo v bližnji bodočnosti preselila v Columbus v Ohiu.
F. L.
VESTI
Sloni napadajo naselja
Besni potepuški sloni strahujejo prebivalce gričevnate pokrajine v severnem delu Sri Banke (Cejlona). V Mihintalu je okoli 40 slonov napadlo in delno razdejalo kmetijo. Do smrti so poteptali dečka, ki jih je skušal pregnati.
Vaščani živijo v strahu, ker jim sloni uničujejo posevke in gospodarska poslopja. V neki vasi so zravnali z zemljo krajevno zbiralnico mleka.
Kdo to plačuje?
Ves dan sedi v beograjski restavraciji Mali Pariz, srka turško kavo in brizganec. Preko o-smih let ljudske šole ni prišel. Kljub temu ima posebno znanje, ki mu ga zavidajo tisti, ki so končali visoke šole: ve, kateri beograjski uradi ali podjetja bodo v naslednjih petih letih dali pobeliti ali prenoviti svoja poslopja. S tem zasluži denarce, lepe denarce.
Beograjska revija Nin ceni njegovo premoženje na preko ene milijarde starih dinarjev. Imena dinarskega milijarderja seveda noče izdati.
Je pa list razodel njegov način trgovanja. Neimenovani mlijo-nar se obrne na pristojne upravnike hiš in jih povabi najprej posamič na “dve, tri vinjake” v Mali Pariz. Potem jim predlaga, naj bi njemu izročili obnovitvena dela. Za izkazano zaupanje se bo tudi on pokazal hvaležnega. V znamenju svoje plačilne sposobnosti omeni:	“Imam dve
vili in sem tudi sicer zelo bogat.”
Če neki upravnik ta predlog sprejme, mu on plača — po Ninu — najprej “nekaj sto tisoč starih dinarjev”, ostalo pa kasneje ob prejemu naročilo. Delo odda mož pleskarjem, ki mu morajo od pretirano zaračunane cene odstopiti 20 do 30% nagrade.
Pečica — smučarsko središče
Pobuda smučarskega društva Brežice je letos pokazala nadvse zadovoljive dosežke. Pečica, najbolj oddaljen kraj v brežiški občini, postaja smučarsko središče za staro in mlado.
Letos so na lepih smučiščih postavili še drugo, 140 m dolgo,
vlečnico. Domačini pa so storili vse, da bi se gostje kar najbolje počutili.
Novo prosvetno društvo v Podčetrtku
V Podčetrtku je bila šola dolga leta glavni nosilec kulturne dejavnosti. Pred kratkim pa so ustanovili tudi kulturno-prosvet-no društvo in pevski zbor, ki
Kuvajt bo uporabil olje v boju Arabcev proti Izraelu
BEIRUT, Lib. — Umor zahodnih diplomatov v Kartumu je u-stvaril precejšnje nerazpolože-nje v nekaterih arabskih državah, zlasti v Savdski Arabiji, ki je začela preudarjati, ali ji še kaže podpirati palestinske gverilce ali ne, ko je očitno, da je “Črni september” le del njihove glavne organizacije Al Fatah.
Ko so vprašali kuvajtskega vladarja, ki je poleg Savdije in Libije glavni podpornik arabske gverile, ali bo še podpiral to z denarjem, je odgovoril “seve-
šteje 80 članov.
Omembe vredno je, da so čla- da”. Obljubil je vso svojo pomoč
ni pevskega zbora predvsem iz vrst kmečke mladine in da je med njimi tudi precej starejših.
*
A^1

rW,im,a*L r.ehpc
.7Ti*
[St's a fact!! gsieem-grqwimg
n PLANTS UKE COTTOM AMD CORM A ABSORB CARBON DIOXIDE AMD - JA RELEASE OXYGEN, CLEANS! MG ' fv^MUCH OF THE AIR IN THE PRO- 1 M, CESS. THIS EXCHANGE OF OXYGEN FOR CARBON DIOXIDE ^	's essential TO CONTINUED
Average office worker
USES ABOUT 2 LBS. OF " OXYGEN A DAY, AND EXHALES LBS. CF % ■ CARBON DIOXIDE.
AN ACRE OF COTTON PLANTS IN ONE SEASON REMOVES 22.7 mm OF CARBON DSOX’iDE £. GIVES OFF IS.5 TOMS OF OXYGEN - ENOUGH FOR 4® PERSONS. AN ACRE OF CORN RELEASES ENOUGH OXYGEN IN A SEASON TO SUSTAIN 'S,/,	>8 PERSONS. ________
Portorož dobi novo igralnico
V	letu 1972 so piranska, izolska in koprska občina dobile od iger na srečo 5,310,000 din. Denar bodo porabili za šolstvo ter za socialno in zdravstveno varstvo. Okoli 3 milijone so namenili za turistično propagando o-balhega področja in za prireditve. S tem denarjem gradijo tudi novo portoroško igralnico.
Preusmeritev kmetij
Na območju ptujske občine je še 11,000 kmetijskih zavezancev. Od skupnega števila je 5500 čistih kmetij. Od teh je 2000 takih, ki imajo vse možnosti za preusmeritev.
Skrb, da bi te kmetije postale resnično tržne, so prevzeli kmetijski kombinat Ptuj, “Perutnina” Ptuj in kmetijska zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Na stanovanja so pozabili
Novo mesto, središče Dolenjske, ki je nekajkrat preraslo o-kvire nekdanjega mesteca, ima danes le 2210 družbenih stanovanj. To- je-kom a j 16.8 odstotka vseh. Gradilo je tovarne, skladišča, na stanovanja pa skoraj pozabilo.
V	prihodnjih letih predvideva načrt 4000 novih stanovanj v vrednosti 80 starih milijard. To je toliko, kot je novomeško gospodarstvo zbralo v približno 10 letih.
Štipendisti v Ormožu
V	ormoški občini imajo v letošnjem šolskem letu 74 štipendistov, od tega 60 na srednjih, 10 na višjih in 4 na visokih šolah.
V	Ormožu ugotavljajo, da se je politika štipendiranja v zadnjih dveh letih precej izboljšala.
Slovenske Konjice grade stanovanja
V	minulih desetih letih so v konjiški občini zgradili 192 stanovanj z družbenimi sredstvi, okrog 700 stanovanj pa zasebniki. Trenutno je v gradnji 312 stanovanj. Nujno bi sedaj potrebovali v konjiški občini 240, v naslednjih petih letih pa že 1500 stanovanj.
arabski stvari v boju z Izraelom, tudi uporabo olja, kadar bo prišel čas za to ...
— Finska j e po površini za polovico večja od Velike Britanije.
Help Wanted Female
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Male Help Wanted
Natakar
Natakar dobi delo v slovenski gostilni, poln ali delni čas; tudi penzionirja se vzame. V Euclidu
531-9782
((x)
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(76)
Help Wanted Male MACHINIST
Experienced. Must do own setup. — Call 531-6757.
(70)
Help wanted male CARETAKER
For Beach Club Park, take care of grounds. Retired man okay. Call 486-5533
-(70)
MALI OGLASI
For sale
Modern income property in Maple Heights, 3 suites, suitable for aged parent and one in-law, near churches and school. 662-3111
—(70)
V najem
Oddamo 6 sob, pol duplex, na Addison Rd. 3 spalnice, IV2 kopalnica. — Kličite 881-3263.
-(72)
MALI OGLASI
8-Year Old Ranch - Mentor
2j4 car attached garage. Nice area. Asking 26,900. Will consider $25,500. Needs no work. Cali 486-5684.
(x)
Off E. 200 St.
Beautiful 3-bedroom, alum, sided Colonial, full basement, dining room, 2-car garage, large fenced yard, in the 20’s.
Lloyd Rd. Euclid
Brick Colonial, 3 bedrooms, full basement, beautiful condition. Must see.
Euclid — Beverly Hills
Executive brick ranch, 3 bedrooms, family room with wood-burning fireplace, full basement, double attached .garage, large lot, in the 50’s.
Variety of new homes in Euclid. Call to see.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
______	_	(x)
Hiša naprodaj
Zidana enodružinska hiša, garaža za 2 voza, blizu E. 185 St. Prodaja lastnik. Kličite od 3. do 7 pop. tel. 486-6540.
(69)
Mentor Ranch
Young and sprawling. 2Vž att. gar. Nice paved street and drive. Asking 26,500. Low offers respectfully refused. Will take 25,500. Home needs no repairs. Call 486-5684.
Naprodaj
E. 185 St. okolica, Colonial z tremi spalnicami, 20x22 garaža. Moderna kuhinja in kopalnica. V spodnjih dvajsetih. Se lahko vidi v soboto ali nedeljo na 19511 Kildeer Ave.
(70)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša na E. 68 St. Bakrene cevi, plinski fur-nezi, 3 garaže.
Kličite 431-7931
— (70)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NTCA NAGROBNIH SPOMENIKOt
W O W!
A 3 bedroom, 8 yr. old ranch in Mentor, Mint cond. 25,500 firm! 21% att. gar. Yes it will be sold for this price.—486-5684
V najem
Oddamo 5-sobno stanovanje, v dobrem stanju, za takojšno vselitev. Kličite 431-6865.
(69)
Naprodaj
Dvodružinska hiša za Hunt-mere Ave., in enodružinska na Mohican Ave. pražno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626.
(73)
15425 Waterloo Rd.
481 -223':
Naprodaj
zidana hiša z štirimi spalnicami, blizu E. 185 St. Samo $28,900.
GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300	819 E. 185 St.
V najem
Oddamo enodružinsko hišo, 6 sob, v St. Clairski naselbini. Kličite 432-2875
-(69)
“EVROPEJEC” — Tako imenujejo tale slamnik, okrašen z zastavami držav Skupnega trga. Razstavljen je bil nedavno v Londonu.
Beverly Hills — Euclid
Zidana ranch hiša, 3 velike spalnice, vgrajena kuhinja, družinska soba, kamin, polna klet,
2 priključeni garaži, lot 65x270. Je drag.
Znižana za hitro prodajo
Pri E. 200 St. krasna Colonial, alum, strani, jedilna soba, klet, dvojna garaža, boljši kot nova, v fari Marije Pomočnice.
Zidana Colonial — Lloyd
Krasna hiša, 3 spalnice, zgoto-vljena razvedrilna soba, velika jedilna soba. Cenjena za hitro prodajo.
Nova split level hiša. $36,900.
Nova Colonial hiša, 4 spalnice. — $35,900.
UPSON REALTY 499 E. 260	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9 ure
Wi
Posestvo naprodaj
12 stanovanj, v St. Clairski naselbini. Dober dohodek. Kličite 431-0628 in pustite svoj naslov.
-(71)
V najem
Oddamo 5 neopremljenih sob, zgoraj. Kličite 361-6225.
-(63)
Hiša naprodaj
Naprodaj je dvodružinska hiša na Carl Ave.
Kličite 391-3285
-(69)
V najem
Oddamo 5 sob spodaj, z 1. 0-trokom, nobene živali. V Col-linwoodu. Kličite 681-6668.
-(71)
Stanovanje oddajo
4-sobno stanovanje oddajo v senklerski slovenski okolici paru ali posamezniku. Na novo dekorirano. Kličite po 5. popoldne 731-9431.
(71)
V najem
pet velikih sob spodaj pripravno za mlado ali srednje starosti dvojico, ki dela, med Lake Shore Blvd. in Grovewood Ave. Bo pripravljeno 1. maja. Kličite IV 1-1165.
* .. m
4rr.IL 5, 197j'
n
v tr
--- -"' •
IVAN PREGELJ:
OTROCI SONCA
POVEST

Mirneje je domislila:	lite, gospodična, izvolite! Toda
‘France! Zbolel da bi, hudo razočarali se boste.”
da bi zbolel! Še z roko da ne bi mogel ganiti! Samo z očmi da bi prosil vode in šel za človekom. France, o, kako bi te ljubila! Ne bi spala; ob tebi bi umrla, če bi ti umrl, France, dobri, dobri. Ne umri!’ Pa je zopet vstajala bolest v njej. ‘Ha-haha. Saj ni bolan, saj je zdrav in roko polaga ob pas — fej, fej! In denar si je izposojal od cestnih! Don Juan, don Juan! Studiš se mi!’
Tonila je v moten, bloden sen in se medla:
“Zavrgla se bom . .. zaradi njega ... da ga bo bolelo ..
Kakor pred nedavnim jo je yzdramila vinska pesem na trgu. Poslušala je. Poznik je pel zateglo, hripavo. Potem je slišala njegov smeh in jo je streslo. Ni se več smejal veselo, močno. Slišati je bilo, kakor iz jeze: krčevito iz bolesti.
Heleni se je obraz raztrgal v nekakem spoznanju in je šepe-itala:
“Morda je res bolan in je pil pd žalosti. In če je bil žalosten, je bil bridek; in tedaj je povedal oni veseli krčmarici v obraz robato, surovo žaljivko. Tako, od Žalosti zaradi mene! Jutri pa ne pojde več doli, ne jutri ne nikoli več..”
Tiho so zadrgetali beli zastori ob oknu. Helena se je upokojila. Kakor mrtva ji je ležala glava v temnih valovih svojih las v čipkastih blazinah. Sladke, bolne ustnice so se smehljale. Ljubeče je gledala Mati s slike na spečo s sladkimi očmi zrele žene, ki ljubi, z očmi mlade matere, ki se boji...
*
Jutro je bilo megleno in hladno. Slavica in oče sta se pripeljala proti enajstim. Dekle je popilo mimogrede čašico kave in odhitelo s kosom maslenega kruha k Heleni. Začudila se je njeni sladki spočitosti in se je spomnila, da je pozabila kupiti partituro Vilharjeve “Nezakonske”. Potem je odhitela k To-nejčevim in izvedela, da bo pel Poznik “Mornarja” in “Kam?” Potem je prišel učitelj Sivec s programom, ki ga je bil napisal pretirano lepo. Tonejčeve, Slavica in Sivec so nato skupno spravili pismo v zavitek, naslovili na tiskarno in se razšli. Slavica je spremila Sivca na pošto, se mu obesila nato za roko in rekla:
“Danes je četrtek, pa nimate žole. Veste kaj, zdaj mi ne uidete. Morate mi pokazati rastlinske zbirke.”
“Skromne so, preskromne,” je govoril učitelj, “a ker tako že-
“Ah, kaj,” je menila deklica, “le nič preveč skromnosti. Bom videla, no, ali se morda samo hvalite. Verjemite mi, rastline jaz poznam. Tako na primer, bom takoj vedela, ali je vaša zbirka popolna. Ali imate na primer majaron?”
“Gospodična, na to niti misli nisem.”
'“Pa peteršilj?”
“Kuhinjskega sploh nimam nič, a bom še danes, še danes—” se je opravičeval učitelj resno.
Vedel je Slavico v belo šolsko sobico, ki mu je služila za učne namene. Stopila je med karte in zemljevide, med živalske slike in podobe človeškega anatomič-nega telesa, med omare z živalmi, kačami v posodah in hrošči v predalčkih. Živahno je obletela vso sobo in vzkliknila: “Ampak, to je lepo tukaj! Kaj vse imate! To je pravi muzej.” “Samo skromen šolski kabinet,” se je smehljal skromno učitelj. “A veseli me, da vam ugaja. Trudim se, da bi zbirko izpopolnil, a to gre počasi in tudi pokvari se sproti veliko. Na primer, glejte tam, tista električna priprava noče nikakor več delovati, pa se ukvarjam in iščem hibe —”
“Kaj, tudi z elektriko se ba-vite?”
“Samo malo, gospodična, toliko, da morem nekoliko pojasnjevati v nadaljevalni šoli.”
“Ali imate tak stroj, ki elek-trizira?”
“Saj prav to je, tista-le okrogla steklena plošča tam. Žal, da no deluje,” je "vzdihnil.
“Škoda,” je vzkliknila deklica. “Sicer bi me morali elektrizi-rati.”
Zagrebla je z rokami v drobne rdeče knjižice in vprašala: “Kaj pa to? Vaši spisi?” “Moji osebni zapiski, tako rekoč moj dnevnik. Dovolite.” “Ne, ne dam. Moram videti, kaj pišete.”
“Ampak, gospodična, prosim vas! Sram me bo!”
Deklica je hitela listati in brala:
“Šestnajstega aprila. Velika sobota. Procesija. Pobožno pre-
SNAPPY—All-cotton su separates let you head the hills in stylish comfi Designed by Hillbilly, outfit includes a red sn front battle jacket and fla: pants in red, pink, and wl checks. Fabrics by Gran: ville.
KOLESARKA — Cicely Tyson, ki se je uveljavila kot odlična igralka v filmu “Sounder”, rada kolesari. Na sliki jo vidimo s kolesom v Central Parku v New Yorku.
vzet. Govoril z Glcrioso. Pisal pozno v. noč o herbariziranju. Šestega majnika. Pri Rebrniku. Gloriosa, Gloriosa, Gloriosa.” Veselo se je zasmejala deklica.
“Pa zakaj niste še tistega zapisali, da ste bili tisto noč pijani in ste podoknice peli?” Zardel je in zajecljal:
“Meni že lahko zaupate, gospod Sivec.” kroti deklica komaj ! še svojo razposajenost. “Ali |smem vsaj ugibati?”
“Smete! Prav za prav —” “Dobro! —■ Ali je Avrelija?” Učitelj zmaje z glavo, j “Veronika?”
I “Ne bom povedal,” vzklikne I burno. Ustrašil se je, da bi mo-
“Gospodična, do smrti si borni gin deklica uganiti, očital.”	i ______________________
-Deklica pa se smeje:
“No bom pa brez vaše pomoči izvedela.”
Učitelj molči. V srcu pa mu vpije:
“O, da bi le, da bi! Gloriosa, Gloriosa!”
(Dalje prihodnjič.)
-----—o-----—
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
“Čemu,” se je nasmejala Slavica, “nisem takšna, kot je naša Helena.’ Meni ponočnjaki celo prijajo. Še sama bi rada — seveda v trgu ni moči, ampak v mestu, na Dunaju recimo, kjer človeka nihče ne pozna.”
Sivec je ves srečen dvignil obraz:
“Kako me to veselo iznenaja! Ne morem vam dopovedati.” Deklica se je navidezno zresnila in vprašala:
“Kaj pa je tajnost vaše Glo-riose?”
Učitelj zardi.
“Kako bi — gospodična!”
ia Jerk Fmasa
OGREVANJE IN HLAJENJE STANOVANJ IN TRGOVSKIH PROSTOROV ŽLEBOVE, KRITJE STREH, STENSKE GRELCE Licensed, bonded & insured
Kličite 653-6548 pc 4. uri
NA POTI DOMOV — Letalonosilka Midway se bliža pristanišču Alameda Naval Air Station v zalivu San Francisca, ko je končala svojo udeležbo v vietnamski vojni.
NOVICE- i vsega sveia____________
NOVICE- ki lih potrebujete
NOVICE- ki jih dobite se sveže NOVICE- popolnoma neprisiranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
ZADOSTNA ZALOGA —- Slika kaže prodajo mesa na drobno v mesnici v Shihchian-chungu na Kitajskem. Četudi je precej kupovalcev, se zdi, da je zaloga zadostna. Ker je meso sorazmerno drago, ga Kitajci dosti manj jedo, kot je to običaj v naši deželi.
¥ Sifag spman smrti asaših fcgifi pokojnih
OB SEDMNAJSTI OBLETNICI
FRANK HOČEVAR SR.
FsiHc mmm jr.
Umrl 5. aprila 1956.
Umrl 10. decembra 1962.
Sedemnajst let te že minilo odkar si, dragi, šel od nas, a vedno svež spomin ie no. Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Žalujoči:
FRANCES HOČEVAR, soproga IN OTROCI
Sladka nam je-misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
Žalujoči:
STEPHIE HOČEVAR, soproga IN OTROCI
Cleveland, Ohio 5. aprila 1773
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM
UOLHS AVL MARKET
15638 Holmes Ave.	LI 1-8139
opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVALITETE!
Zato že sedaj naročite ali nabavite za VELIKONOČ naše odlične, domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge velikonočne posebnosti. Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje.
NE POŠILJAMO PO POŠTI!
0
ii
!!
I
!
4
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	431-0628
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187
r'Jr---—1 •
[	• OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
• priporočajte / AMERIŠKO DOMOVINO /






SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
V/
rj