Hagr 3 nć.
114- številka
Izdanje za i
(v Trstu, v soboto ijntrmj <ine 24K septembra 1897.)
Tečaj XXII,
„EDINOST« Uhaja po trikrat na teden t inatiti u-danjih ob tovklh, ćatrtKlh aobotftht Z jutranje izdanja «2-kaja ob 8. ari zjutraj, rečemo pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stane; •a Jedenmeaeo . f, 1,—, izvan Avatrlj« f. 1.50 M tri aaaeo ... 3.— . s . 4.M •• pol leta ... 6.— . • s ».— u tm lata ... 13.— ■ • • 18.— ftaraialaa Je plačevati npr«| aa lareibe Hm prlleiena aare&alae M aprava M eilra.
Peaaalčne itevilke ae dobivajo ▼ pro-lajalnleah tobaka v Irntu po S nvč, laven Trata po 41 an,
EDINOST
•• fu"«n- po taiita * petitu: sa gnali T t joniiiaa« Črkaaai ae plafinj«
proitnr. ko ikor oluoifn navadnih vratle, potiluni, »»»nnuitie »□ jame aahrale, domači oglasi itd. računajo po pogodbi,
Tai dopiai naj ae pošiljajo uredništva ulica Caaenan, it. iS. Vaako piaaio mora biti frankovano, ker nefraakovana aa aprejemajo. Bokopiai ae aa Tračaje.
5 aro dnino, reklamacije i a oglase sprejema upravniitvo uiioa Moiino pic-oolo hit. S, II. nadat. Naročnino in oglaae je plačerati loco Trat. Odprte raklaaaa ei|e ao proate poitaiae.
61
rF iMMIN J* MW.
Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod
v Ljubljani,
Dne 14. septembra 1897.
(Dalje.)
Narodna avtonomija.
Preprijetno nas je iznenadil gosp. drž. posl. P o v š e ae Brojim govorom o narodni avtonomiji. Razveselili smo se prav od Brca, da so tudi naši poslanci enkrat jeli zapuščati stara izvožena pota, stare direktive, kakor jim jih je vsililo zavezništvo v Hohenwartovem klubu se skupinami na desnici. Na vseslovenskem shodn je gosp. Povše priporočal stvar, ki je bila na indeksu do nedavno temu, tako, da se je smatralo nezdrelimi in najiv-nimi politiki vse one, ki so se vnemali za to stvar.
Gosp. Povše je zastavil besedo za veliko idejo, za rešilno idejo nam Slovencem: za idejo narodne avtonomije! In dobro je bilo, da je to storil vpričo zastopnika naroda češkega, da je to storil na shodu, katerega važnost ni mogla zmanjšati vsa zla volja zlohotnega nasprotnika. Tako je beseda Povšetova našla pot v najširšo javnost, a za nas je važno, da je prišla do znanja tudi našim zaveznikom na desnici. Tem sosebno, ker na prvi hip bi se utegnilo misliti — in nemški listi so res izrabljali Povšetov govor v tem zmislu —, da je to, kar je zahteval rečeni poslanec, v nasprotju s programom sedanje večine. Sosebno ,N. Fr. Presse" je hujskala Čehe proti Slovencem, hoteča dokazati, da ta zveza ni mogoča in da sploh sedanja večina ne more biti trajna, ker gredo tako navskriž temeljni nazori nje posamičnih sestavnih delov.
„N. Fr. Presse* je kar vriskala: program večine pro»laSa zahtevo, da se mora obraniti ne le sedanja nredba po deželah, ampak da treba 1 podeliti še večo samostojnost posamičnim deželam; posl. Povše pa je zaklical, da bi bila avtonomija dežel poguba naroda slovenskega.
A tu treba konstatovati, da ni takega navskrižja, o katerem govori nemški list. Gosp. Povše
se ni izjavil načelno proti avtonomistiškemu programu večine, ampak je le oavel, česa moramo zahtevati najprej mi Slovenci v osiguranje našega narodnega obstanka, ako bi se razširila avtonomija dežel. Mi moramo zahtevati takih institucij, da ne bodo neslovenske večine po dei. zborih zlorabljale svojo moč v našo narodno pogubo. Gospod Povše se ni izrekel proti avtonomiji dežel, ampak zalite« val je le kavtel, da nam ta avtonomija ne postane — pogubna. Zahteval je — tako smo ga razumeli mi — narodne avtonomije v kulturnih potrebah poleg avtonomije dežel. In svojo zahtevo je utemeljil nastopno:
.Iz poročil čast. bratov s Primorskega, Štajerskega in Koroškega čuli smo, kako ljuto ovirajo naši sovražni sosedje, Nemci in Lahi, našemu narodu, da bi se kulturelno razvil in popolni!. Niti tega ne dopuščajo, da bi se slovenska deca na Koroškem zamogla v ljudski šoli izobraževati v materinščini, kar ima, žal, le naš ubogi narod trpeti in se drugim narodom dozdeva neverjetno, da se dejanjsko to godi.
Pa tudi vlada ni našemu narodu pripomogla do pravic, zajamčenih nam v členu 19. temeljnih državnih zakonov. Le drobtinice so se nam delile in pravo jerobitvo vlada nad nami; sleherno Šolo moramo si priboriti trdim bojem. Dovolj je jerob-stva, mi zahtevamo, kar nam gre kakor narodu, živečemu v pravni državi, ki nas ni podjarmila v boju, ampak h kateri smo pristopili svobodno, da si sami določujemo smćr naših narodnih in kulturelnih potrebščin.
Državni osnovni zakon člen 19. izrecno zagotavlja zaščito narodnosti poleg zaščite jezika vsakega v državi priznanega naroda.
Vzlic desetletjem pa, odkar se je izdal ta ! zakon, nismo dosegli narodnih pravic, ker te deli nam vlada in v skupnih zastopih zbrane druge narodnosti, namesto, da bi narodi kakor taki imeli pravico določevati sami, česar potrebujejo v svoj narodni in kulturni razvoj. Po sedanjih izkušnjah je zaman pričakovati, da bi nam deželni zbori v
PODLISTEK
9
Lari-Fari.
Spisal: Srakoper.
.Hvala vam srčna na gostoljubnosti, gospod svetnik', je rekel Ivan ter podal gospodu roko; ta pa mu je stisnil bel zavitek v d an. Ivan ga je pogledal hvaležno...
.Da, zvesta mu hočem ostati, da, da, saj gre radi mene v tujino, ta Ivan, oh, Ivan!" in zamah-Ijala je Hermina z robcem za vlakom, ki se je zdajci izgubljal v drevju in dimu.
Molč6 sta sedela prijatelja v kupeju. Vlak pa je sopihal proti Ljubljani, ki je bila zagrnjena v gosto meglo. France Lovec je pogledal pri kolodvoru skozi okno, kar mu je padla iskra v oko. Zmencal si je je in menć, da je že dobro, je sel tik Ivana.
No, tista iskra je imela hr.de posledice za Franca Lovca: štirinajst dni je hodi! z obvezanim očesom. Pa naj bi bil pazil!
Drugi dan okolu sedme ure izstopila sta na Dunaju utrujena od dolge vožnje.
Na Dunaja, d&, Bog ve, kako se povrne Ivan, up in strah sta mu polnila srce.
Šel ju po svetu...
Prefiiren.
Gradca, v Celovcu, v Poreču, Trstu in Gorici dali, kar nam gre.
Treba je izvesti člen 19. tako, da dobi vsak priznani narod primeren narodno-avtonomni juri-stiski organ ali zastop, v katerem bo reŠafrftl na-, rodna vprašanja, kakor to služi v prospeh dotičnoga narola. Vsaki narod ima pravico, da si sam ščiti in goji svojo narodnost in svoj jezik. Nobena oblast nima pravice, naprej določevati mero, do katere naj se narodu deli jednakopravnost. Ponovljeno padle so že besede o naši nejednakovred-nosti ter da zato nam ne gre ista mera jednako« pravnosti. Ako smo zaostali, ni naša krivda, temveč tistih, ki so nas tlačili in ovirali v napredku. Priznani smo v državi kakor jednakopraven narod, zato se nam mora tudi dati ista v polni meri.
Mi moramo siliti na zakonito izvršenje jed-nakopravnosti radi deželno-avtonomnlh večin, nam nenaklonjenih in nepravičnih, radi posebnih razmer v državi in v državnem zboru.
Morda ni bilo doslej ugodnejšega ča*a za to, nego sedaj, ko so jeli tudi Nemci, boječi se za svoje manjšine, tirjati narodno avtonomijo, in antisemitska stranka kar naravnost zagovarja nacijo* nalni federalizem.
Jezikovne razmere ne jamčijo vsega, za za-ščito in sigurni obstanek narodnosti naše potrebna nam je polna narodna (ne deželna) avtonomija. Ako ne dosežemo te, bo osrednja vlada, n. pr. po naučnem ministerstvu, še nadalje centralistiško določevala vsebino šolskim knjigam In večine v deželnih zborih bi narekovale manjšinam tako, kakor ugaja njim, ne pa manjšini. Pravi duh mora pre-šinjati vse šolske naredbe, še le potem bo naša mladež odgojena v pravem narodnem duhu.
Svobodnegarazvijanja potrebujemo, potem bomo že hrepeneli, da povzdigneno naše kulurno stanje.
Narodna avtonomija more organizovati vse \ narode in taka organizacija zgolj v narodnem injezikovnem pogledu bo zagotovilo za obstanek in razvoj vsaki narodnosti in to
Znano je, da mesar nerad odreže od kosa, ki več tehta, nego zahteva kuharica, ampak, da jej rajši posili, češ: bode pa boljša juha; ako pa je kuharica situa : hoče!, nočeš, mora odrezati košček. Tudi jaz se nečem „zameriti". Gospod z Vrha — ko bi ga kdo vzbudil iz večnega spanja — bi se hudo jezil, da pravim njegovo ime, jaz
pa bi moral prositi odpuščenja;--no, ali prosi
srakoper odpuščenja čebelico, ki jo je nasadil na trn?
Zadovolji se, častita Čitateljica, da te sprovedeni samo v hišo gospoda z Vrha, v kateri raste roža Hermina, odslej morda planinska roža ; k Hrastnikovim te hočem sprovesti: vem da mi ne bodeš štela v zlo, ako ti predstavim Ivanovo sestro Eeziko, dajajočo svinjam pičo
Ni baš prijeten dub, ki se vzdiguje nad temi malimi hlevi, tudi ni prijetno tisto kruljenje tovarišev sv. Antona v puščavi, ali, ako pomisliš, kako si želi sedaj Ivan — njega usoda te gotovo zanima — jetrne, krvave ali mesene kranjske klobase, odpustiš gotovo tudi njemu, da ravno v tem trenotku njegove misli krožijo nad temi hlevi; od tod pa v zakajeni dimnik, od koder je že použil toliko slastnega.
Rezika je v osemnajstem letu; ona ni ravno nežnega, ker zarujavelega lica, a je vendar pri-
kupljive zunanjosti. Vitka njena rast, široki boki, bujna prsa — to pa tebe, ljubeznjiva čitateljica, gotovo ne aanima, pač pa Lukeževega Korlička, ki je v tem hipu prižvižgal do Hrastnikove hiše.
Danes hoče zasnubiti Reziko, zato je krenil koj v hišo. Ako ti povem, da je ostal tam do večerje, na večerji in Še po večerji, upam, da mi bodeš verjela: tisti predpust so dobili pri Hrast-nikovih zeta, Lukeževega Korlička, katerega so klicali ljudje pozneje za Hrastnika.
Ej, kako lepa ti je bila tedaj Micika, Rezi-kina družica! Otrok še izgubila je mater, kmalu na to je preminul njen oče, premožen trgovec. Hrastnikova mati, sestra Micikinega očeta, vzela jo je k sebi; tri leta so jo pošiljali v šolo v Ljubljano, sedaj pa je pomagala svoji teti na lahkih delih, posebno v kuhinji; za težko opravilo jej ni bilo treba prijeti, saj jej je rajni oče — Bog mu daj nebesa — pustil dovolj premoženja.
Na svatbi je bila tudi Hermina ; z Miciko sti bili posebni prijateljici: obe jednake starosti, jednakih nazorov in uzorov; o Ivanu sta kaj radi govorili, o tem Ivanu, ki je pozabil vse, vse.
Mati Hrastnikova, aicer uljudna žena, bila je nasproti Hermini mrzla, d& tuja, eh, njeno oko je opazilo, da Hermina ni bila Ivanu kar tako...
(Pride še.)
bi ugladilo pot (1j primernega združenja celo dežel v primerne »kupine, primerne v pogleda na skupne in sorodne interese.
Jednakopravni in v svoji narodnosti zagotovljeni narodi pa bodo tudi potem mogli ogrevati se za deželne avtonomije, katerih pa nam ni želeti, dokler ni poprej vzakonjena narodna avtonomija.
Le s tem pre lehajajo narodnostni prepriri in š.) le potem bi državni zastop vspesno lotiti se mogel perečih gospodarskih vprašanj in zastopniki lazuiti narodov bi združevali se v politiške in gospodarske stranke.
Narodua avtonomija pa nam zagotovi potreb uih učnih zavodov ter nam zagotovi prilike, da bomo zamogli koristno porabiti, kar smo si prisvojili v narodnih šolah. Jrzik vse državne in javne uprave mora biti tak, kakor ga zahteva narodna posest, in sic^r tako, da se to načelo izvrši od najnižjih do uajvišj'h osrednjih inest iti obla-itij
Narodui avtonomni organ pa bo ščitil razvijanje narodne Kulture, sosebno po naučnih zavodih, 011 mora določevati, koliko in kakih učnih zavodov potrebuje narod, kako in v koliki meri imajo uradovati sodni in upravni uradi.
V narodni avtonomiji je naša bodočnost, zato moramo delovati na tu, da se v državnem zboru predloži tak zakon, ki podeli vsem narodom narodno avtonomijo in osnuje posebne narodne kulturne zastope za vsako narodnost. Posledica takega zakona bi bila, da bi kompiktue mase vsakega uaroda lučili od jednakih skupno naseljenih množic drugih narodov. Tak Kulturni zastop bi sklepal o narodnih potrebah ; d ž -lna avtonomija bi ne mogla več pristranski »klapati o manjšinah, k-tjfci vsaka narodnost bi iraela svoje lanje in v te meje bi se ne smela vm«Ha.vHti n -beu<t druga narodnost.
Nasledki kratenja in opovirauja našega naroda v kultereluem oziru pa so, da smo zaostali tudi gospodarskem o«iru ter zaradi nagega žalostnega gmotnega stvija bili ,-ino pač sužaji mirnejših, nam sovražnih sosrdo*. Ž ito pa moremo zbolj-šati naroduo- gospodarske ra«mere, katere zamoivjo Se dobre in vrejeie utrditi nam naš narodni obstanek".
Iz tega je pač razvidno, da se goBp. Povše ni izrekel načrlno proti deželni avtonomiji, ampak zahteval je le takih uredeb in garancij, d a a e bodo mogli narodi ogrevati za deželne avtonomije. Na ten pa mu mora biti hvaležen sleherni .slovanski rodoljub. (Pride še.)
DOPISI.
Iz Trsta, v drugi polovici septembra. (Še enkrat: kdo je kriv?) [Izv. dop.] Nedavno sem dokazal v tem listu, da imamo v Trstu oseb našega naroda — osobito mlajših —, ki zahajajo v naša društva, a le preradi govore v italijanskem jezika. Povdarjal sem, da je temu vsega obžalovanja vrednemu nedostatku krivo v prvi vrsti pomanjkanje slovenskih šol in v obče naobrazbe in pouka med roditelji. Menil sen, da ni smeti valiti vse krivde na dotičnike, ki se zagrešajo na tak način in da le te ni smeti poditi iz naših društev.
V št. 110. »Edinosti" je priobčena notica v odgovor na to moje menenje. Jedna slična notica je tudi v 112. številki »Edinost", na katero pa so ne — da-si sicer pridno čitam „Edinost" — šele opozorili moji prijatelji.
Že svoj«-fiaauo je nnogokdo godrnjal proti plesnim in pevskim vajam v jednem naših društev, ali ko se nu je dokazalo, da bi poten naša mladina pohajala po k.činah in še kod — drugod ter bi se popolnoma zgubljala za nas, stisnil je pleča in — molčal. Dandanes bi zopet hoteli nek »terniki, da bi se kar z gorjačo podili iz naših društev vsi oni, ki po navadi ah razvadi preradi govore med seboj italijanski.
Pisatelj tnh vrstic je povdarjal že v prvem dopisa, da se popolnoma strinja s tem, da se stori vse možno za odpravo omenjene grde razvade. Le vprašanje je: kako ? 1 A ;az ostajam pri svojem menenju: potrpljenjem, poukom, ljubeznijo in dosledno rabo materinega jezika od strani vseh zavednih. V priTatuih družbah je to lože ; tu lahko graja posamičnik. Drugače pa je v društvih in na veselicah. O teh prilikah prihaja VBe, kar je naše krvi, znalo ali ne znalo slovenski. S temi treba imeti potrpljenje; saj ne prihajajo k nam, da bi
razuarodili, anpak da se navzamejo našega duha
in da se preko društev povrnejo — k svojim.
Dva resnična vzgleda hočem navesti ta v dokaz, kako veliko ptiponočno sredstvo so naša društva in njih veselice.
V	Trstu živi častitljiva rodbina. Mati govori le italijausko, oče pa je trd Slovenec. V hiši govore zaradi matere le ti žaško-italijan*ko mešanico in to govore seveda tuli otroci med seboj. Oče, ' ki je želel, da se otroci priuSe njegovemu jezika, j douašal je na dom sloveaske liste in diuzega berila. Čital je otrokom na glas in jim nalagal, naj oitajo tudi sami. S prvega je šlo težavno, ker so otroci zahajali v nemške a'i ita'ijanske šole, ker ; alovt n-ikih v Trstu — ni! Da jih še bolj privadi 1 jeziku, jel je uekalete svojih otrok privajati v naša j društva. In posledica ! Dve hčerki sti postali celo j izborni deklamovalbi in igralki v naših društvih, illajši otroci pa, ki so še le pozneje jeli zahajati v naša društva, so le malo vešči našemu jezika.
Drugi izgled: istotako čestita rodbina. Oče in mati sta slovenskega »odu. Stareji otroci so zahajali v naša društva. Med seboj so govorili le italijanski, vsled šolske vzgoje. Ali s časoma sta se brat in sestra popolnoma priučila našemu jezika in sodelujeta v naših društvih. Mlajši otroci pa, ki niso bili uvrdeui v naša društva, ostali so za slovenščino — nemi
Tu imamo torei dokaz, kako uplivajo in vrše nalogo š<de: društva, veselice in sploh družabno življenje. Zakaj naj bi torej šiloma tirali iz društev take ljudi, ki *o se po kateri koli krivdi odtujili svojemu rodn ? I In ako dobimo kedaj slovensko šolo, mar naj jih iztiramo tudi od tam ? ! Bode-ii tai:tam veljal argument takozvane „ener-žije?" Prepričan sera, da to vihtenje je naperjeno nekam drugam in je prielo po naključbi zopet na tapet po dvogovoru v „Brivcu*.
V	„Del podp. društvu" ie imelo „Slovansko pevsko društvo" prostore za svoje vaje iu druge potrebe od svojega zasnutja sem. Pred dvemi leti se je prav brez potrebe razdvojilo to drnštvo in se je zajedno zasnovalo novo pevsko drnštvo.
Hed osnovatelji tega novega društva je igral precej važno ulogo tudi gospod, ki je sedaj menda pisec nam nasprotnih sestavkov. Iu he motim se, ako rečem, da je pripisati tenu istemu gospodu, da dobiva „Slov. pevsko društvo" sedaj od odbora „Del. podp. društva" nekam čndne monitorije. Popred je imelo rečeno pevsko društvo prostore brezplačno, a sedaj se zahteva od njega, da nora plačevati razsvetljavo, ne dobiva več prostorov za oduorove seje itd. Kaj je temu povod ? ! Zlasti od izleta „Slov. pevskega društva* v Vipavo se „italijansko govorjenje* kaj pridno porablja v pretvezo v ta namen, da bi se rečenemu pevskemu društva odpovedali prostori. No, potem bodo lahko veselil
Še nekaj druzega se očita temu društvu: da ni požrtvovalno, da zahteva svobodni ustop za svoje člene, ki sodelujejo na veselicah družili društev. Dobro l „Slov. pevsko društvo" je lanskega leta osemkrat sodelovalo pri druzih; zakaj ni tega storilo katero drugo društvo? Ako je zahtevalo svobodni ustop za svoje sodelujoče Člene, ali je radi tega nepatrijotično, nepožrtvovalno ? I Da društvo more nastopati tako pogostima, nora imeti tudi obširen izbor pesni. Za to pa treba velikih vaj, za katere morajo pevci in pevke žrtvovati veliko časa, društvo pa — denarja I Alt ni tako? Društvo in Členi naj bi trosili vedno, tudi tedaj, ko delajo uslugo — drugim 1!
Da se povrnem k gorenjemu naslovu, povda-riti mi je še enkrat, da na deloma italijanskem medsebojnem razgo valjanju je največ kriva proti-narodna šola in pa okolnost, da je naše ljudstvo preobloženo z delom od zore do mraka in se res ne more toliko brigati za vzgojo svojih otrok, kakor bi bilo potrebno. Poučujmo torej to ljudstvo, vabimo je k sebi, osobito v društva in na veselice, da na ta način vsaj deloma odpravimo grdo raz« vado. Korenitega poboljšanja pa se je nadejati le od dobro urejene narodne šole.
Dotlej je dolžnost društvom, da boljšajo, kolikor morejo 1
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 24. septombra 1897.
Državni zbor. Videti bi bili hoteli včeraj grofa Badenija, ko so mu v včerajšnji seji Nemci metali v obraz najsočneje psovke ob burnem plos-
kanju vse levice, vštevši torej tadi one nemška liberalce, do katerih je g. grofa vleklo srce tako silo, kakoršno vleče do ušes zaljubljenega mlečno-zobeža njega .sladke* deve vitki stas. Kakova čut-stva so ga morala pretresati, ko mu je gromelo na ušesa : „Doli z Badenijem I", ko so ga zasatnovali s „Poljakom*, ko so zasraraovali Čehe izrazi, ki so običajni k večemu v kaki beznici, ne pa v parlamentu : „kanalje*, „psi* iti. itd !, ko o obsipali konservativce naslovi a la Rindvieh in z izdajalci naroda 1 St loh : ko je vse svoje žarke sip*!a na naš parlament „die voranleuchtende deutsche Kul-tnr" !! In ali ni zbolo grofa Badenija notri v srce tedaj, ko je predsednik Zurkan vskliknil živio cesarju, a je v isti hip brezdomovinec Schonerer u-prizoril nečuveno demonstracijo s tem, da se je na vsklik cesarju odzval s klicem: „živel narod nemški I" in je to demonstracijo nadaljevala vsa levica in niso izostali niti oni blaženi, od grofa Badenija oboževani veleposestniki nemški, ki niso imeli toliko poguma pred strogim obličjem neizprosnega vodje Nemcev v sedanjih časih, da bi bili protestovali proti demonstraciji, ki je morala užaliti v globino duše blagega monarha, ki je sam nemške krvi. Do sedaj je bila navada da je tudi v najhujih časih utihnil i strankarska strast, ko se je omenjala oseba vladarja; Schouerer in družba pa so nam povedali, da je njim tudi to že — ein tlbei wuudener Standpnnkt. Ali hočete še boljega dokaza, da sedanji upov obstrukcijakib prusjakov ni le protislo-vanski, ampak je tudi protiavstrijski in protidlna-stičui ?! I In ponavljamo: nijedna duša se ni našla na vsej levici, ki bi protestovala proti takemu gaženju vlad ču ju dolžne lojalnosti, ko se je ua demonstrativen način vzbujalo domnevanja, kakor da sta si to nasprotua pojma: c»sar Fran Josip iu nemški narod! Ako sedaj ni mera polna, potem pa mera avstrijske potrpežljivosti res nima dna in ne bode nikdar polna.
Mi'd takim trnščem, med takimi pojavi zdiv-janosii se je vršila volitev predgedništva. Izvoljeno je bilo staro predsedstvo: predsednikom zhornica ie bil izvoljen nemški konservativec Kathrein 203 glasovi, prvim podpredsednikom Poljak vitez Abrahamov ič 182 glasovi in dragim podpredsednikom Čeh Kram*f 170 glasovi. Opozicija ni glasovala.
Ko je dr. Kathrein Bel na prostor predsednika, je burno ploskala vsa desnica. Kathrein je zatrdil, da je vsikdar zvesto vršil svojo dolžnoit kakor Nemec, ali ▼ vršenju svoje dolžnosti se na da motiti od nikogar. (Razsajanje na levici.)
Potem pa se je usula kar cela ploha predlogov : posl, Javorski je predlagal, da ni se poslovnik zboruice proučil in primerno premenil; nemška ljudsica stranka je predlagala, da je minister* 8kfga predsednika deti pod obtožbo radi naredbe, ki jo j<i izdal dne 2. junija za postopanje vladnih zastopnikov na shodih; nenški svobodnjaki ia Schi) lererjanci so predlagali zopet, da je Badenija staviti pod obtožbo radi dogodkov v Hebu; nemški naprednjak! so predlagali, da je staviti pod obtožoo ministre Badenija, Gleispacha, Glauza, Bi* linikega m Ledeburja radi jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko. Poten so predlagali socijalni demokratje nujno, naj se uvede jednako in direktno volilno pravo in naj se izda jezikovni zaken na podlagi jednakopravnosti vseh narodov.
Čudni ljudje ti socijalni demokratje! Na jedni strtim stavljajo take pametne predloge, ua drugi pa pomagajo onim, ki niti čati nočejo o takih pa-motnih predlogih, ki ne le da odrekajo jednako-pravuost drugim narodom, ampak hočejo, da se nemški jezik potoni zakona proglasi državnim jezikom ; ki sploh hočejo ravno nasprotno od tega, kar zahteva gornji predlog socijalnih demokratov.
Slednjič so predlagali krščanski socijalisti, naj se odpravijo jezikovne naredbe.
K položaju. Človek bi noral misliti, da je po včerajšnjih dogodkih v zbornici poslancev ni več žive duše v Avstriji, ki bi se še zibala v iluzijah, da je se sedanjimi voditelji Nemcev, nočemo reči: sprava, pa vsaj mogoč modus vivendi. In tudi od grofa Badenija bi pričakovali, da je odprl svoje srce temu spozuanju. Celo .Mattlno" povdarja danes, da se ie opozicija vedla naravnost prosta* ski, da je presegalo vse meje in da ne bi bili zameriti, ako na strani veČine nastane najhuja reakcija. Položaj da je kritičen in usoden, borba med večino in opozicijo je velikanskega pomena in vspeh tega boja da prinese dalekog e-
inihpremenib v tedanjem redu. Da, do premenah mora priti, do takih prememb, proti katerim se je grof Badeni branil do sedaj z vsemi štirimi in je srečno pritiral do tja, da ga opozicija obsiplje m psovkami najniže vrste, da ista tepta v blato naš parlamentarizem, a na drugi strani Še danes ni jasno razmerje med vlado in večino. Do premun'i mora priti, toda to je možno edino le tako, da s< vlad i odluito opre na veČino in jame izvajati nje program.
Včeraj je storil češki klub najpriraei n*ji korak : poslal je deputacijo k grofu Badeniju, katera je izročil i njegovi e'^celeuci ultimatum gl<ide izvajanja jezikovnih nareleb. Čehi so zgubili potrpljenje, nemški konservativci tudi, Slovenci in Hrvatje — o teh pa še govorimo ne I In vendar je nima druge poti gospod grof Badeni: ali nečastno kapitulirati pred levulnoijo, ali pa za iovoljiti skupina ua desui. Pota trans giranja z '/pozicijonaloimi Nemci so menda d-fiiiti.ao za«uta po včerajšnjem sramotnem in škandaloznem vedenju pod Schoneierjevim poveljstvom stoječo čete. To so morali sprevideti včer.ij oni, sicer redki Poljaki, ki so le preradi po-mežikovali d^edaj tja v nemški tabor.
Lastnoročna pisma ruskega carja. Ruski car Nikolaj II. dopo^lal jo sedaj, ko so dovršeni veliki manevri pri Bjalisfcoku, pisma vojnemu ministru Vaui»vs*euiu, maršalu Gurku in jedno pismo varšavskemu generamemu gubernatorju kuezu Jme-retinskeihu. Prvi pism. sti strogo vojaškega značaja a tretie je splošne politične važnosti. V tem pismu se glasi zaključek na blizu tako-le: .Veselilo me je, da sem se zamogel uveriti o čutili udanosti ljudstva na ozemlju, podrejenem Vaši upravi. Ti čuti so dokaz Vaše uspešne delavnosti za izvođenje moj li namer iu olajšujejo izdatno moje teženje za tem, da najeduak način pospe-fiim ugoden položaj poljskega naroda, kakor vseh zvestih podanikov ruike države potom nerazdiužliivega jedinstva, kakor nam je prisodila Previdnost".
To pismo priča, da nastopi za Poljsko druga doba in u pismo naj bi si obdržali pred očmi tudi Poljaki v Galiciji, da čim prej uravnajo svoje račune z Malorusi 1
Kar je možno v absolutistični Rusiji — namreč zbliževanje obeh važnih slovanskih plemen — to mora biti možno tudi v konstitucijonetni Avstriji pod moiiiiiu žrzlom Habsburgov.
Tujci v Bolgariji, „Pe»ter Lloyd" od dne 12 t. m. s* jezi neicako na bolgarsko časopisje, da je ztc-io propo euovati sovraitvo proti tujcem. Ti bolgarski listi da so celo v najbližji dotiki z bolgaisko »laiL>. ,Pe3ter Llojd" dostavlja iz svojega, da mora to nastopanje bolgarskega časopisja zbuditi pozornost vlad, ki so imele dovolj potrpljenja z Bulgarijo in le-ta da gotovo ne bode imela dobička od tega pisarenja svojih listov.
Značilno pa je to, da se ravno »Pester Lloyd", torej glasilo ogerskega židovstva, briga za to stvar, sicer bi morati še posebej prašati bolgarsko vUdo, katere vrste so oni tujci, ki jih .proganja" bolgarsko časopisje? Da-si se mi kar nič ne strinjamo z bolgarskimi razmerami, kakoršne so bile in so vedno še, pa se nam dozdeva vendar, da sta tako nar »d oolg-tvski, kakor vlada spoznala svojega p avega sovražnika in da je ravno ta isti „tujec" — jako nevaren vsaki d«ž*vi.
Bjlsrarija kakor slovanska država je v svojo nemalo politično in materijalno škodo postala M*a nebrojniii sovražnikov slovanstva in človeškega blagostanja; v Bolgarijo se je naselio vse, kar leze in src. Ur grize in j6 in kar dela na razpad države v g notnem in političnem pogledu. Ako se je probudila bolgarska javnost in jela malce gledati na prste tistim .tujcem", ki imajo predolge prste v Bolgariji, je to smatrati kakor čin samoobrambe in je vredno vsega priznanja. .Pester Lloyd" pa se je dobro izdal po pregovoru .kogar boli, oni kriči".
.Mir". V Carigradu se je sklenil mir med Grško iu Turčijo. Vse formalnosti mirovne pogodbe so zivršene, ali trebalo je za to uedoglednega pogajanja. Iz vseh teh zavlačevanj v sklepanju miru, pod katerimi je jediuo trpela uboga Grška, se je kazala zloba in nagajivost Turčije in pa sebično umeSavanje Nemčije in Angleške, da ne govorimo naravnost o — borznih uplivih. Ako ined tem Grška izkrvavi pod jarmom, naloženim jej od evrop-
skih činiteljev, za to se ni brigal živi krst — seveda na čast in slavo 19. stoletja 1
In zdaj je sklenjen — mir.
Turške čete oddidejo iz Tesalije potem, ko so dobrega obrani tamošnji naturalni pridelki — iu Grška bode uživala zopet isti sladki mir, kakor ga je uživala pred vojno. To pa vse pod nadzorstvom tujih vlasti.
In zdaj ?
Kaj bode z Grško zdaj?
Ali bode uživala isti mir, kakoršen bi jej moral biti /.ajamčtn po carigrajski pogodbi. Evropa naj ne čuva samo grških financ, ampak zajedno tudi grš! i narod pred krivicami. Zato nai jamči evropska kontrola grških financ 1
Različne vesti.
In zopet nemSko-italijanske tiskovine davčne oblasti tržaške. Ni dolgo od tega, ko smo se pritoževali proti temu, da je dostavila davčna oblast tiskovine za odmero občne pridobnine slovenskim strankam v italijanskem in nemškem jeziku. Danes moramo zopet konstatovati, da davčna oblast dostavlja slovenskim strankam za volitve v davčno komisijo italijan^ko-neraške tiskovine, katere izpolnjuje le v italijanskem jeziku! Proti temu ponovnemu zapostavljanju našega jezika od strani davčne oblasti moramo svečano prosvedovati ter opozarjamo naše gg. drž. poslance, da storijo potrebne korake na ministerstvu, da se vendar enkrat že odpravi ta zistem zapostavljanja Slovencev na tržaškem ozemlju. Tako se postopa za vladanja ministerskega predsednika Badenija, podpiranega od slovanske večine!
Agitator za italijanske šole. To je tudi že postal veleč. gosp. Jurca v Rojanu. Poročajo nam namreč iz Rojana, da je gosp. Jurca rekel neki deklici — katere ime je dobro znano —, naj n e zahaja v slovenske razrede, naj zahaja raje v laške, da bode on sbrbel zanjo, da bode dobivala darov itd. itd.
Veleč, gospod župnik : ali smatrate tudi tako agitaoijo za svojo župniško dolžuosl ? Ali se ne pravi to, zavajati ljudstvo v odpaduištvo ? 1 Zakaj označujemo delovanje .Lege nazionale" sa nemoralno ?! Ali ne veste tega, gospod župnik ? Ako ne veste, Vam povemo mi: delovanje „Lege" je nemoralno zato, ker zvijačo in podkupovanjem trže slovensko dco iz naročij slovenskih mater; ker odtujuje deeo svoji krvi, svojemu rodu!
Še nekaj smo izvedli o g. Jurcu, kar ga označuje. Ko so imeli sv. mašo otroci italijanskih otroških vrtcev v Rojanu na Greti, čakal je gospod župnik tako dolgo, da so bili zbrani vsi otroci; ko pa je imel sv. mašo slovenski vrtec v Rojanu, ni čakal g. župnik ui jedne minute, ampak hitel je se sv. mašo.
Da veste g. župnik: ljudstvo opazuje dobro vse to in po tem si vstvarja svojo sodbo o vas! Agitacija toiej ua vsej načrti.
Na vseslovenski shod v Ljubljani došle so iz Trsta m iz Istre nastopne brzojavke:
B a r k o v 1 j e : Zadržani radi resnih poslov poverujejo Vam oduševljeni bratje ob obalih sinje Adrije ob priliki današnjega velepomeljivega, vele-važuega narodnega shoda svoje gorke težnje, vzklikajoč navdušeno: Bratje, zvežimo se v trdno kolo ter pomagajmo drug drugemu do konečne priboritve naših prekrvavo zaslužea'h, do sedaj kruto pridržanih pravici če sit pravic sovrag German je in R<»man, naj takih si privošči tud' vredni nas Slovan!
Ivan, Sietko Maitelauc, Audr. Pertot.
Buzet: Nad bratsko slogo avstrijskih Slovanov z žel;o boljega napredka raduje se
Buzetska čitaonica.
Dolina: Po elementarni nesreči zadržan osebno prisostvovati vseslovenskemu shodu, pozdravljam v imenu občine.
Ivan Sancin, nadžupan.
Kozina: Voditelji, mati Slava gleda na Vas ! V jedinstvu določite pot, vodečo iz sužnjosti do splošne narodne zavednosti, odločnosti in ponosa.
Občina Klanec.
Kozina: Krmilo poprimite s krepko roko, razpuite vsa jadra, vozite srečno !
Petelin, Metlika, Žagar.
Sv. Ivan pri Trstu: Cvetu slovenstva in isterskega hrvatstva kliče: Na zdar!
Pevsko drnštvo .Zora".
Sv. Ivan pri Trstu: Tvrdi, neizprosni bodite, možje jekleni, ko braniti bo treba naša prava. Ne obljub, ampak dejanj pričakujejo oljvas
narodni volilci.
Sv. Ivan pri Trstu: Blagoslov in najboljši vspeh Vašemu delu z * pravično stvar!
Župnik Ivan Treun in kapelan.
Sv. Ivan prji Trstu: Dal Bog, da bi Vaš trud obrodil obilen sad. Bralno društvo.
Sv. Ivan pri Trstu: Pridružujoč s* Vašim sklepom na slovenskem shodu želimo uajboljšega vspeha.	Pogrebno društvo.
Sv. Ivan pri Trstu: Z Iruže li Sloveniji v .Narodnem domu" kličemo: Vedn> naprej! Slovenije ni bilo, Slovenija bodici
Podružnica sv. Cirila in Metoda.
Sv. Peter v Šumi: Želeč dober uspeh v stalnoj nadi, skoraj boljše bodočnosti i za nas ister. Hrvate kličejo zbranim jednokrvnim bratom v beli Ljubljani gromoviti : Živeli!
Tiojanc', Šenpetarci, Kiižanci.
Trst: Možje! Z zlat »m in biseri zapišite današnji dan v zgodovino našega naroda !
Fajdiga, Polič.
Trst: Z upanjem gledamo v Ljubljano ter želimo obilnega sadu. Gospodarsko društvo.
Trst: Prepotrebnemu shodu kliče: Le naprej !	Konsumno društvo.
Trst: Vzbujeno, navdušeno ženstvo kliče iz dna duše svoje: Bog živi Vus!
Narodno ženstvo.
Trst: Iz srca želim najbolje vspehe današnjemu velepomenljivemu dnevu, ki naj je začetek nove srečuejše dobe. V topa zahtevajmo jednako-pravnost, gojimo slogo in bratoljubje. Na zdar!
Dr. Truden.
Ž m i n j: Združenim bratom kličemo: Slava 1
Filipič.
Ž min j: Vs'ed nujnih opravil zadržan, sem v duhu z vami i kličem: Bog blagoslovi vaše delo!	Kl i nar.
Slednjič je vredna, da jo priobčimo, tudi naslednja brzojavka, došla iz Kočevja:
Pozdravljen vseslovenski zbor, — Jedinosti potrebue vzor 1 — A bodi vzor nam uresničen. — Ne prazen krik in r6pot ničen. — Oko nam tje zaupno gleda, — I^jer danes je slovenstva sreda. — Vse sklepe Vaše, Vaše misli — Imeli bomo zvesto v čisli, — A kdor se dela slej ne loti, — Odpadnik je na krivi poti. — Ker bratje smo po veri, krvi, —■ No gro se, kdo bo zadnji, kdo bo prvi — Zato se gre na slavnem shodi: — Ne gini narod, marveč bodi. — Naj bo srce Vam pre-goreče, — Naj da nebo Vam mile sreče. — Da modro jedni ste ob važni uri, — Vam kličemo že skoraj mori turi!
Pevsko druitvo .Adrija* v Bavkovljah priredi v nedeljo, dne 26. t. m. o priliki zlate maše bazoviškega župnika, izlet na vozeh v Bazovico. Odhod iz Barko velj ob 1. uri popoludne.
Izlet v Bazovico priredi prihodnjo nedeljo tudi pevsko društvo .Slava" od sv. Marije M. spodnje, da pr-slavi zlat »mašniaki jubilej gosp. župnika V o v k a. V notici o tej slovesnosti se je urinila zadnjič tiskovna pomota, katero pa so lahko že popravili čitatelji sami. Ne četrtletje, ampak nad jedno četrtstoletje pastiruje rečeni duhovnik v Bazovici.
Odbor kmetijske in vrtnarske družbe za Trst
in okolico. Na občnem zboru omenjene družbe dne 12. t. m. se je po vskliku izvolil sledeči odbor, kateri se je konstituiral v seji dne 18. t. m. in sicer predsednikom: gosp. Ivan Gori u p, deželni po.danec in mestni odbornik, posestnik ; podpredsednik: gosp. dr. Matej Pretner, odvetnik; tajnik: gosp. Ivan Fajdiga, priv. uradnik; blagajnikom: gosp. Andrej Čerue, umirovljeni Železniški uradnik. Odborniki: g. dr. S. Pertot, zdravnik, g. Jos. Vatovec, posestnik in g. Vicefor S t e-p a n č i č, trgovec.
Natančneje poročilo e občnem zboru prinesemo v jedni prihodnjih številk, kar nam zaradi nedostajanja prostora dosedaj ni bi!o mogoče.
Izpred sodišča. 171etni kočijaž Roman Baje, 171etni Ramiro Visintini, 27letni Ernest Zigon ia Viktor Snntarosa so dobili: prvi 3 mesece, drugi 2 meseca, tretji 8 mesece^ in četrti 6 mesecev, ker so v neki pivarni pokradli raznih stvari. — Radi zločina tatvine je dobil 221etni Josip Gubita 4 mesece ječe. Sama mladina, ki krade.
„Hvalevredno bi bilo". Pišejo nam: Od kar ao se začela v naši okolici snovati pevska, bralna
in druga drnštva, prireja se vsako leto precejšnje fttevilo veselic.
Lepo in hvalevredno je od naših društev, da se tako vroče zanimajo za prireditve takih zabav. 8 temi kažejo, da v njih srcih še vedno plameni avitli žarek ljubezni do domovine in iskrena želja do narodnega razvoja. S takimi veselicami pa ne koristijo le sebi, temveč zbirajo okoli sebe še druge brate in sestre naše krvi, v katerih srca vlivajo z milo pesmico in godbo kapljice vnetosti in plamena do svojega domovja in narodnega zanimanja.
—	Porabe dobitka na veselicah so pa raznovrstne. Je veselic, katerih čisti dobiček se ves polaga na žrtvenik naših apostelnov sv. Cirila in Metoda. Prevzvišen taki namen 1 Drugo druitvo obrača denar v svoj lastni provspeh in v svojo povzdigo. Tretje druitvo ima zopet drug, pa tudi dober namen. A večkrat se tudi dogodi, da ne pride dobiček v nobeno korist, ampak da se — posuši — 1 Kaj tacega pa ne odobravam. Vsako društvo naj bi torej v svojem vabila izrazilo namen veselice.
—	Saj nale ljudstvo, dasi ubogo, vendar z veseljem priteka vsikdar, da počasti dotično društvo in iz srca položi v potu prislnženi „oboi* na dru-Itveni darilnik. Toda čim koristneji je namen veselice, tem raje in zadovoljneje oddaja vsaki vstopnino 1 In ako je namemba res vzvišena, potem se marsikdo pokaže še „čez" radodarnega.
Rea je, da mora vsako druitvo v prvi vrsti skrbeti za svoj obstanek; v drugi vrsti ima pa tudi vsako društvo dolžnost, po svoji moči podpirati plemenite namene. Ako pa iščemo vznositih namer, mislim, da se strinja z menoj sleherni „mentis compoa", ako devam v prvo vrsto dražbo sv. Cirila in Metoda; v drago pa dijaško kuhinjo. Ni treba, da govorim sedaj o velevažnosti ne prvo ne drugo omenjene dražbe, ker vsakdo ve, kolike koristi je dražba sv. Cirila in Metoda, ki nam vzgaja nedolžne otrofiiče in vceplja v njih nežna in nepokvarjena srca prve znake vere in materinščine, kakor tudi „dijaška kuhinja", katera skrbi za vzgcjitev naše nadepolne mladine v boritelje in voditelje našega naroda. Kdo-ne bi torej z veseljem podpiral takih prekoristnih družeb? Tudi o veliki potrebi podpore tema dvema družbama ni treba da razpravljam, ampak kličem v srce vsakega rodoljuba, posebno pa si. društvom: Pomagajtel Podpirajte!
Pa kako ? Vem, da je nemogoče, da bi vsako društvo čisti dohodek obrnilo v korist obeh omenjenih družeb. Ne! Kaj tacega ne moremo in nočemo zahtevati. To bi pa lahko prosil, da bi vsako draštvo na vsaki veselici (ako le nima minasa) le nekoliko odredilo, naj ii bode družbi sv. Cirila in Metoda ali pa dijaški kuhinji. Saj pregovor pravi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. In to je'tudi res; „Z malega zraste veliko* 1 Ako bi prišlo do izvršitve tega — mislim — dobrega nasveta, prepričan sem, da bo naše dobrosrčno ljudstvo tem ogromnejše prihajalo na veselice; in ko pride enkrat do prepričanja, da imajo naše Veselice res take visoke namene, segal bode marsikdo tudi nižje v žep.
Slednjič dovolite mi, da omenim še nekaj. Po tržaški okolici je že iz davno razširjena navada, da prirejajo domači fantje vsako leto „plesM (semenj). Dotični mladeniči hodijo z godbo po vsej vasi okolo primožnejših družin in naberejo navadno lepo svoto denarja. Ako je vreme ugodno, imajo tudi na plesu lep dobiček. Priznavam, da imajo ogromno stroškov; tradicija pa vendar kaže povsod, da jim samua summarum ostaue še vedno lepa svotica, ki se pa žali Bog potopi iu posuši v vinu —. Škoda! Do teh mladeničev se tudi obračam ponižno prošnjo, da bi se prihodnjič povsod v takih slučajih spomnili tudi družbe sv. Cirila in Metoda ali pa dijaške kuhinje, in da bi, dasi tudi mal, a vendar iz srca darovani dar položili domovini na oltar.	M
Šajer ostane poslanec. Omenili smo že zadnjič, da gredo meaenja navskriž, da-li je gališkemi opoziciioualnemu, radi razžaljenja Njeg. Velič. obsojenemu, a sf.daj pomiloščen^mu poslancu Šajerju povrnjena tudi pravica do izvrševanja državno-zborskega mandata. Stvar se je zasukala njemu v prilog. Pravosodui minister Gleispach je povpraševal za menenje odlične juriste in tudi predsednika državnega sodišča. Ti so izrekli, da je s pomilo-
Ščenjem Šajerju povrnjena pravica do mandata. Včeraj je le ta zahvalil posl. Javorskega za njega trud za pomiloščenje in je obljnbil baje, da ne bode vefi tiral opozicije proti poljskemu klubu.
Panika svetovna razstava 1900. Avstro ogerski vrhovni komisar za parižko razatavo 1900, g. dvorni svetnik Viljem Ezner, bode v sredo, dne 29. t. m. zvečer ob 7. uri predaval Bo pariiki svetovni razstavi, poročilj vrhovnega komisarja"' Predavanje bode v veliki dvorani borznega poslopja.
Iz fieaa sestoji človek? Na to vprašanje odgovarja angleški časnik „Iron* sledeče:
Človek sestoji iz 13 glavnih snnvij, od katerih je pet plinovih in osem gostih snovij.
Glavni deljekislik v skrajno zgoščeni j obliki. Normalni človek od 70 kilogramov teže, ima 44 kilogramov kisleka, kateri plin bi v svoji naravni obliki napolnil prostor 28 kubičnih metrov. Nadalje je v tem človeku, tehtajočem 70 kilogramov, 7 kilogramov vodenca, kateri bi osvobojen izpolnil 80 knbičnih metrov prostora. Ostali trije plini so: dušik (1.72 kilogr.), klor (0.8 kilgr.) io flour (0 1 kilgr.) Od gostih snovij ima normalni človek 22 kilogramov oglja, 800 gramov fosfora, 100 gramov žvepla, 17B0 gramov kalcija, 80 gramov kalija, 70 gramov natrium-a, 50 gromov magnezija in 45 gramov železa.
Plemenitih kovin človek torej nima v sebi (navadno tudi ne pri sebi! Stavec.), marveč snovij, ki so tako po ceni kakor lesnike. Iz te cenitve človeka bi se pač dalo sklepati, da smo vsi ljudje do malega jednako vredni in bi s tega stališča ne imel nikdo vzroka, se smatrati za več vrednegv od svojega bližnjega.
Anarhist Sampan. Iz Madrida prihaja vest, da je najviši vojni sovet zavrgel obsodbo zoper anarhista Sampana, ker se je pokazal nedostatek v kazenskem postopanja.
Rubainika ubil. Dne 16. t. m. je bila rnbe-žen v hiši Vase Djaniša ▼ Daruvaru na Hrvatskem, ker je poslednji ostal dolžan na davkih sedem goldinarjev. Ker dolžnik ni imel dražega, zarubili so mu dve kozi in mu jih odvedli. Vaso Djaniša je prosil naj mu pustijo kozi. ker jn treba za hranitev sebe io svoje družine. A prošnje niso hasnile in občinski pandnr odgnal je koze saboj. Djaniša je šel za njim; ko pa sta bila na samem, pograbil je prvi pnško občinskega sluge in ga nstrelil v prsi, da je takoj obležal mrtev; kozi pa je vzel Dja-niša domov. A še tisti dan odvedli so ga žandarji v zapor, kjer ga čaka kazen.
Nova žrtva igraliiča Monte Carlo. Pri Men-toni so našli mrtvo elegantno oblečeno mlado damo. Ustrelila se je v glavo. V njenem žepu se je našla samo nstopnica v igralne prostore na Moute Carlo. glaseča se na ime Clody Lizert.
Kazenska razprava radi volilnih izgredov
na Kontovelju.
Kakor smo že poročali, vršila se je dne 13. t. m. kaznnska razprava pred tukajšnjim c. kr. deželnim sodiščem radi volilnih izgredov, ki so se vršili dne 18. in 19. marca na Kontovelju po izvolitvi Mauronerja.
Razpravi je predsedoval deželnega sodišča svetnik gosp. Dejak; obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik g. F r a u s, branil je g. dr. Gustav G r e g o r i n. — Na obtožni klopi so sedeli: 181etna Ivanka Bukovec s Prošeka, 211etna leta Jožefa Guštin s Prošeka, 231etni Avgust B r a t u 1 i č, pekovski pomočnik na Prošeku, rojen v Sv. Petru v Šumi in lBletci Fran Ukmar s Prošeka. Obtoženi so bili najprej vsi štirje radi javnega nasilstva po § 85 b kazenskega zakona (poškodovanja tuje lastnine z nevarnostjo za život) in sicer prvi trije radi tega, ker dr. so dogovorno med sabo in z drugimi, ki so ostali nepoznani, na večer 18. marca 1897. metali kamenje proti stanovanju kontoveljskega ka-povile Simona Prašelj, razbivši sedem šip, tako, da je kamenje priletelo v prostore, v katerih so se nahajale oaebe ; a četi ti (Ukmar Fran) radi tega, da je na večer 18. marca 1897 vrgel kamen proti gostilni Jerneja Štoka (Voz), kateri je razbil eno šipo ter da je na večer dne 19. marca 1897 vrgel proti hiši Audreja Danev (Zaje) en kos strjene malte, razbivši eno šipo, tako, da je v obeh sluča-čajih bila nevarnost za življenje ljudi. Vrhu tega je bil še obtožen Fran Ukmar, da je na večer dne 19. marca 1897 vrgel proti stanovanju Simona
Stoka (Kavka) na Kontoveljn dva kamena, od katerih je jeden razbil šipo, in proti stanovanju ka-pevild Šimona Praielj drugi kamen, ki je tudi razbil šipo, brez nevarnosti za življenje ljudi, torej radi prestopka poškodovanja taje lastnine v zmislu § 468 kaz. zak.
Vsi obtoženci in vse priče (bilo jih je 11) bili so izprašani ter so odgovarjali v slov. jezika ter je telo kapovila kontoveljski na dotično vprašanje g. predsednika izjavil, da želi, da se izprašava ? slovenskem jeziku, italijanskega jezika posluževal se je le dižavni pravdnik.
Po navadnih formalnostih zaslišani so bili najprej obtoženci, ki so tajili, da bi bili metali kamenje v stanovanje omenjenih oseb. Potem so prišle na vrsto priče.	(Pride še.)
Najnovejie veatl,
Dunaj 24 (Državni zbor.) Mej bnmimi poja-vami na strani levice, je prišla zopet včeraj v razgovor omenjena zadeva glede sluge preoblečenih policistov. Predsednik Kathreia j« st-ar razjasnil.
Sledijo napadi radi izvajanja mandata posl. Sajerja. Predsednik je pojasnil, da se je predsed-ništvo dalo poučiti po pravosodnem min'stersitvu in je z istem tega menenja, da sme Sajer na podlagi pomiloščenja ostati poslanec.
Pri sledečem glasovanju o Gros.s ovem modi' fikacijskem predlogu gledč včernjšuje volitve predsedstva, se je modifikacijaza»rgla 186 proti 96 glasovi.
Predlog posl. Russ-8, nai mh prične debata glede neslavnostne otvoritve državnega zbora, se je odklonil z 156 proti 87 glasovi.
Atene 24. Tajnik ruskega poslaništva v Ca-ligradu je došel z vsebino mirovne pogodbe le-sem. Zastopniki vlad so smeli na rnskem poslaništvu sestanek. Komora bode sklicana v ponedeljek, najpozneje v torek.
Tvgovtaak« bnojavk« In v
iJaalrtralta. Pienio« zajenon 11,92 11 94 PSonioa za ■pomlad 18P8 11.69 do 11.71 Oven za jeaon 5.83 5.85. — rw joflcn 8.45 8.50. Soru/.n au oktober 1897. 4 55' 4 60
PAo-ica nova od 78 kil. f. 19 45—12.05 »i 79 IHlo 1255 1260 80 kil f. 12.65-12 70., od SI. kil. ' 12 70 18 75 on > Kil for. 12 90 12.95.	7-10 10.—
proso 6 30 6 50
PSenioa: Slabo ponudbe, mlini reBorvirani, trg mlačen. Prodaja 8000- mt. st., zaradi primankljaja povpraševanje Se z odpustom od 5—10 nvč., težka prodaja. Vreme: lepo.
• Nora ti nI ran i q|»ilr<ir »or. 12.37 do — —. Z* notranji trgovini t Gentrifugal f. 36.— Concasse f. 37, Četvorni f. 371/,, v glavah f. -•—
Ki»»* hmiton tfond nv«ir:»<to •/,a sept. 43.60 i» januar 48.75
Sarahrjrg. Santo« $;ood »torn«« september —,—, za december 35.75 za marc 36.50. za maj 37.—. mirno.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in k. ViB prejasne gospe prestolonaslednice-udove uadvojvodinje 0T itafanlje Steklenica velja 20 kr.
M. II. Dr. Anten ZM}
zdravnik za ženske in porodničar,
bivši eksterni zdravnik gynaekolofi5i$ke klinike pro» tenorja dr. Pawlika in porodničarske klinike prof.
dra. Rubeške v Pragi. Or dinu je: od 9—11 dup. 2-4 pop Za uboge zastonj od 8—9 predpoluiln .
Ulica Carlntia it. 8«
Kdor hoče piti novo, dobro in sladko vipavsko vino belo ali črno, naj se potrudi v gostilno
Frana Valetič,
Via Solitario št. 12, katera je odprta do 2 popolunoči.

Cassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nfl. do vsacega zneska vsak dan v todnu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludno. Ob nedeljah pa od 10 — 12. ure opoludne. Obrosti na
knjižico...........3°/,
Flaruje vsak dan od 9—12. uro opoludno. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni in % zneske preko 1000 gld pa 5 dni.
Etikotnptnje menjice domicilirane na
tržaškem trgu po.......31/,
I\>8ujuje na drž. papirje avstro-ogorske
do 10(10 gld po........ 47,
Vifije zneske od 1000 do 5(JOO gld po 5'/,% Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu.
Obresti po dogovoru.	2- 94
Trst, dne B. maja 1894.
Lastnik kensorcii lista .Edinost/". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.